179. številka.
Ljubljana, nedeljo 8. avgusta.
Vili. leto, 1875.
SLOVENSK
AROD
gold. anje na Solab
plačuje od četiri*
—«---«-------------—   ov     " — "l   k"   pvvtl   (iiDjciuau   j.a  udu l  iui« »
Btopne petit-vrate 6 kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopiai na; ae Izvole frankuati. — Rokopisi <io ue vračajo. - Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Ojfavntatvo, na katevo naj se blagovolijo poslati naročnine, reklamacije, o   »nila,  .j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčari«
j ovi hii.1
Vstanek v Hercegovini in nemško liberalno ministerstvo.
/V. K—č—. Devetnajsto atolotje hvalijo, <ia je napredno, civilizaturno tu huma oltarno, katero v svojej kosmopolitičnosti premice človečacstvo vse bliže in bliže k vzvišenim ciljem njegovega bitja. Ne bodemo izpraševali in razlagali, kaj so naši sosedje Nemci storili in zaslužili, da se povsod vladajo in ponašajo, kakor da bi oni bili prvi, da ne reko jedini nositelji humanitarnega in kulturnega duha sedanjega veka — še več, dopustimo vsaj za čas, da je nemška kultura, kakor Nemci ošabno trde, uže zares prehitela starodavno romansko kulturo, in dopustimo brezpogojno, da je nam Slovanom še premnogo nt riti, dokler dosežemo starejše kulturne narode, katerim smo vendar na stoletja bili trdno obzidje proti navalom divjih azijatskih čoporov, da so se mogli mirno razvijati in popeti do one višine, s katero sedaj zaničijivo na nas gledajo.
Ali to vsaj moremo izpraševati: v čem so Nemci nositelji kulture mej nami? v čem se izrazuje njihov poznati kulturni „Drang nach Osten" ? Odgovor na to je kratek. Nam, pc sebno j u ž ni m S1 o v ano m, ki imamo srečo ali nesrečo, da stojimo ž njimi v ožjej zvezi, podvezujejo vse pogoje ali uvete narodnemu življenju in narodnemu napredku, ter nas tako stav-Ijajo v nemogočnost, da duševno pridemo v pomoč svojim bratom stanjajočim pod barbarskim turškim jarmom. — In vendar bi mi, ki zajemi jemo v bogatem kulturnem viru Btarejših narodov, po rodu in krvi, prvi poklicani bili, da zajemljeno kulturno blago v razumljivoj, i asim bratom pristop-nej, ker narodnej obliki, nosimo mej nje, da raztepemo tmino nevednosti, ki se je vsled turškega nasilstva legla nad njihovim bistrim umom, daječi jih, kakor neusmiljena mvra, da se ne morejo povzdigniti do oue stopinje, kakor bi se mogel vzdigniti kaj po materi naravi telesno in duševno tako krasno in bogato nadareui narod. Od druge strani pokazujejo Nemci kulturno svoje delovanje mej turškimi Slovani, najdebelejim prijateljstvom z z a d n j im i d i vj i m i Turki in zasmehovanjem požrtvovalnih krvavih naporov, svobodoijube, uboge, turške raje, katerej neusmiljeno In Človeka nedostojno robovanje stoletja še nij ugasnilo sveto luč spoznanja, da je tudi raja živi član ljudskega človeškega društva, da tudi njej pripada pravo, da si pod zastavo Slave nza krst častni in slobodo zlatuo" pribori Častno mesto v razvitku Človečanatva.
Ne govorimo o vladah, ki morebiti za-
rad mejnarodnih odnošajev zavzimajo drugo stanovišče. No od vlade neodvisna so čuvstva nemškega naroda, kakor so ista spoznavajo in razodevajo v nemškem novinarstvu.
Sramotna je prikazen, da to „liberalno" nemško novinarstvo, razen nekaj malo hvalevrednih iznimek, javno mnenje nemškega naroda o vstanku v Hercegovini, pripravlja in moti Turkom na korist, ter sramoti kristijansko ubogo rajo, Češ, da so to prosti, kulture nevredni hajduki, katere treba prej ko mogoče v interesu kulture zatreti! In vendar je uboga raja prijela orožje nza krst častni in slobodo zlatno."
Ne čudimo se, da novino kakor rNeue Freie Presse" in druge, ki so vedno odprte bile najvećim „frnktificirarjem" a la Plscht, in modernim narodnim ekonomom a la Ollen-heim, ki „mutatis mutandis" po dnbu de-našnjega veka kot pravi „Induptrierittrri" delajo to isto kar so nekdaj delali Bredo-večni nemški „R a u b r i 11 e r i", — ne čudimo se, da so te novine tudi odprte Turkom, ter ravno tako gluhe in nečutljive za vriskanje 3irote raje, k-kor so glube in nečutljive bile za preklinjanje prevarjenih akcijo-uarjev in kupcev turških lozov — vsaj delajo s Tui ci in po turško! To je novinarstvo polno kulturnega gneva, če ogoljufani poljski ali rumunski kmet pretepe jednega goljuf-nega judovskega žganjarja ali pa kakega Gezel Wilkenfelda — no brž ko brž izgubi vsa svoja kulturna čutila, kadar divji Turek neusmiljeno kristij anskega Slovana samo za to kolje, ker bi se tudi ta rad povzdignol do slobode in po slobodi do stanja človeškega stvorenja dostojnega.
Ne moremo se pa dosta načuditi onemu delu nemškega novinarstva, ki se hvali, da mu roke uijso umazauo s nečistimi špekulacijami in p( dvzetji, ter da zastopa čiste nepokvarjene ideje nemškega kulturnega liberalizma, — in mej te novine računamo v ožjej našoj domovini Dežmanov „Tjgblatta.
Tudi te novine sto e na vlastito neiz-brisljivo njihovo sramoto nastrani Torkov proti kiistijanskim Slovanom, ter napadajo uas, katerim še nij izumrlo bratovako čuvstvo za ubogo rajo. Ali vi tako izpolnujrte kulturne dolžnosti, ki nas tako lepo učite? Mar so g. Dežman in ž njim drugi naši odpadniki, v širokej vodi nemške kulture uže tako daleč priplavali, da so ne samo Slovenca pozabili, ampak tudi človeka?
Krščanstvo, na kater« m končuo še vedno počiva kultura denašnjega veka, kar koli se je proti tem govorilo, — zatim človeštvo in Slovanstvo, to so momenti, ki ne dado, da se v naših srcih izbriše najživejše, najglo-bočje sočutje z nesrečnimi našimi brati. Naj
bolje naše želje naj jih spremljajo v težkem in krvavem boji „za krst častni in slobodo zlatno," — milodarnost naša pa naj priteče v pomoč v najobilnjej meri sirotam in ranjenim pribeglim v gostoljubno našo cesarevino — naj se pobira povsod, vsak najmanji dar bode britko solzico ublažil. Pozabimo domače naše prepire in naši duhovni vršili bodo kot pravi kristijau pobožno delo nabirajo mej soboj milodare za ubogo rajo. Ta čin človeštva ne more nam prepovedati vlada v Ljubljani, ker ga nijso prepovedalo vlade ni v Zadru ni v Zagrebu.
Slovenci bodimo kristijani, ljudje iu SIovani!
Iz Francoske prihajajo nam radostni glasi, da Fran co z j e z največjimi simpatijami spremljajo boj Hcrcegovcev nza krst častni in slobodo zlatno," — uredniki glavnih francoskih listov obrnoli so se v tem smislu na urednike jugoslovanskih novin, p< nudivši nabiranje dobrovoljnih prineskov po francoskej zemlji. — Radostno je čitati v dopisib, kako se njihovi kulturni in humanitarni nazori razlikujejo od ouih nemških novinarjev, ter zagotavljajo, da je sploh sramota za izobraženo devetnajsto stoletje, da Še divji Turki obstoje v civiliziranoj Evropi, da zatirajo narode, vredne da ožive na novo življenje. Hic Kbodus, hic salta, — slavljena „ueruška kultura!"
Vstanek v Hercegovini.
Turška poročila iz Carigrada to se ve, da poročajo v nemške liste n. pr. v nN. Fr. Pr"., da so bili vstaši raztepeni na raznih krajih. Ravno tako se ponavlja tudi iz Carigrada novica, da katoliško višje duhovenstvo igra grdo izdajalsko rolo, skrbeč bolj za svojo korist iu svoj trebuh nego za svobodo narodovo. Res je namreč, da je katoliški Škof mostarski deloval v svojem okrožji mej ljudmi za to, da so orožje položili in se zopet krutim Turkom sm tnim sovražnikom Slovanov in kristijanov sploh podvrgli. Kaj zasluži tak nič vredni cerkveni pastir?
Kako neresnično je, kar poročajo turški glasi, kažejo vsa druga poročila. Zadarski „Narodui List" od G. t. m. ima telegram, ki piše: „Včeraj bo vstaši Trebinje blokirali, vse komunikacijo pretrgali in navalili na Zgonjevo. Več nego (JOD sirot, žen in starcev so vstajniki poslali na Dubrovnik. Telegram dalje pravi: „Na Krupi zlo po naše," bili so torej tam premagani, a poraženi na i I ii e ki ii, skupljaj o se na ttrstanice. Orožja ma nj ka."
O istej stvari beremo od druzega vira dva telegrama,  in sicer jednega v „Triester
Zeitung" iz Dubrovnika 5. avgusta, ki se glasi : „Vstajniki, katerih število se račnni na več tisoč, so po prebitem boji denes zajeli od vseh strani j Trebinje." — In dalje oficijozni korespondenčni zavod poroča iz Dubrovnika: „Več osob, ki so potovale v Trebinje, vrnilo se je in pripovedujejo, da nijso mogli pota nadaljevati, ker je Trebinje od vstašev obkoljeno in oblegano."
Iz teh jednoglasnih poročil je vendar razvidno, da vstaši ne samo nijso uničeni, nego da so uže močnejši in so ofenzivo začeli s tem, da oblegajo jeden največjih krajev južne Hercegovine, mesto Trebinje.
Trebinje je ntrjeno okrožno mesto, prej glavno mesto Hercegovine na južnem koncu dežele, I 1 ,. milje od črnogorske meje oddaljeno in 3 milje vzhodno od Dubrovnika : leži na reki Trebinšici. Tam je sedež enega škofa, ter ima mnogo mošej. Prebivalcev je bilo pred letom 1866 — 10.000, zdaj jih je pa mnogo meuj. Trebinje je pod srbskimi knezi imelo veliko veljavo. Mesto so 1. 1366. osvojili Bošnjaci pod vodstvom Tvrdke.
Uradna „Laib. Ztg," ki telegrame od vlade prejema, poroča: „Politische Corres-pondenz" potrjuje, da so vstajniki zajeli Trebinje in požgali nekoliko predmestja.
Črnogorske vlade glasilo, „Glas Črnogorca," kateri izhaja mej vsemi časopisi ustanku najbližje, piše v zadnjem broji tako-le:
Buna hercegovačka dobiva posliednjimi dogadjaji  i   razpoloženjem,  koje narodom ovladjuje, pravi oblik narodnoga ustan ka  za  podpnnn slobodu,  za oslo-bodjenje narodno. Sami Turci jako doprinose, da ustanak  postaje sve sil nij i. Oni su razuzdali divljačku surovost svoju i svome fanatizmu dali  sav  mah. Ustaše medjutim nemalaksavaju.  Sukobi njihovi sa Turci sve su češći i žešći. Odlučnost njihova postaje jača i oduševljenje sve veće. Zemljište ustanka  proširuje se.   Iz gudačkoga prostora  od Mostara  do  Cileća prešav n Popovo polje, nije moguće,  da ustanak ne-zahvati i posljednja plemena na granici našoj izmedjn Trebinja i Nikšića i od Bileća do Grahova,  koji  su do danas još mirni,  ali  bez   sumnje uzbudjeni gledaoci bili. I onda ustanku  n tolikom prostom i u takvoj ozbiljnosti kraj se doista nebi mogao dogledati ni posljedice,   koje mogu naj-zamašnije biti,   opredieliti,  jer bi djejstvo njegovo,  ostavljajući sve druge mognćnosti na   stranu,   obuzeto   v as kolik i narod srbski."  — Torej Črnogorci  uže upajo, da se ves srbski narod udeleži.
Politični razgled.
«otri*ii}e dežele.
V LJubljani 7. avgusta.
Grof t ml in as if je na Dunaji imel dolžje pogovore s knezom Milanom in z vsemi poslaniki velevlasti zarad hercegovin-skrga vstaoka.
Pogreb <-<>f/f//(,r\t.<</<t v Lvovu je bil sijajen. Prisotni so bili minister Lasser, gr< f Potočki, glavni pobočnik cesarjev, Mon-del, in druga gospoda.
Na đti-rtt l.rl.rtn so predvčerajšnjem skoro vse volitve opravljene bile, le nekaj dopolnilnih še pride.  Ker je Vončina uže v
Novem izbran, odstopil je v Ludini od kandidature in izbran je bil MiŠkatović.
Vni**i|e driATf.
Srbski knez vendar le res nij imel na Dunaji druzega opraviti, nego ženil se je. Zaročil bo je z neko gospodično K e c 8 k o , nečakinjo rumunskega kneza Mourussy. Nevesta je 16 let stara, bode imela 6 milijonov in je baje lepa. To je vse prav in lepo za kacega fi'istra, a kdor hoče biti pošten in naroden vladar, ta se ne gre Ženiti, kadar je Čas sovražnika svojega naroda udariti.   Uboga Srbija!
Londonski župan je dajal 4. t. m. <*it-f/fr.ikjiti ministrom na čast velik obćd. Pri tej priliki je prvi minister Disraeli rekel, da bode Augleška v vnanjej politiki vedno za mir delala.
Iz Frankfurta po svetu gre vest, ki dokaznje, kakova svoboda vlada v n e m-3 k e m rajbu. Liberalen list „Frankfurter Zeitung" je Bismarkovcem na poti, ker jim včasi britke resnice povednje. Sklenili so, list nuičiti? Kako? Tako neliberalno, da je po vsem svetu sramota nemškemu imenu. Hočejo namreč od urednikov izvedeti ime necega pisatelja, ki je tri članke pisal. Nobeden pošten urednik pak ne bode izdal tega, kar je zvedel ali kar mu je dano kot uredniška tajnost. Brez uredniške tajnosti je kolikaj dober in podučen list nemogoč. Tako tudi uredniki r Franki'. Ztgu nijso mogli svojega sodelavca izdati. Nemška vlada jih je zato zaprla. To je nemška pobožna šega.
Shod nemških strelcev v Stuttgartu, o katerem smo uže poročali, naredil se je popolnem za veliko-nemško protiavstrijsko demonstracijo. Naše Nemce so tam proglašali za sine Velikonemčije. Nek nemšk list o pomenu te slavnosti piše: „Iz vseh taborov shajajo se Nemci v jeden tabor resničnosti in veselice. Denes so za nje državne meje izbrisane (!), od Rena do Donave, od severnega morja do A1 p so se združili hrambo vh ki sinovi nemškega plemena; nij nobenih katoličanov in protestantov več ; denes vlada prava zveza vere, vere v slavo in velikost Vsenemčije." To je vendar razumljivo govorjenje. In tacih, Avstrijo kot od Nemčije samostalno državo zanikujočih shodov se udeležujejo c. kr. uradniki iz Ljubljane!
Dopisi
O«! It liljnu 4. avgusta. [Izv. dop.j Da se dan denes pri nas kmetijsko pitanje močno ventiluje, je jako dobro, ker le po nacijonalnem kmetovanji si bode naš narod opomogel gmotno. Le meni se vidi, da različni uasvetje, ki v tem obzira stave, nejso sem ter tja nasloneni na praktično uporabo. Vaš list od torka prinaša dopis o kmetijstvu in pravi, da učitelji deloma ne mog6 kmetijstva po narodnih šolah podučevati, zaradi pomankanja potrebnega Časa. Jaz tega nikakor ne pripoznavam splošno, kjer je to le redka izjema. Naroden učitelj, kojemu je količkaj mar napredek našega naroda, se bode gotovo trudil, da v tem obziru kaj koristi. In k delovanji je on skoro moralično prisiljen, ker je obiskaval kak kmetijski tečaj v počitnicah. Da naši učitelji omenjenega nestore, je deloma uzrok nezmožnost a većinom pa apatija do delovanja. Iz skušinje vem, da velika večina naših učiteljev ne ume i neče u met,i svojega vzvišenega poklica ter le zato hodi v šolo, ker je baš radi tega plačana. In tej demoralizaciji je krivo to, ker Brno baš na Kranjskem in kdor me ume, mi bode gotovo pritrdil.
Klasi hkacija učiteljev se pri nas ne ravna več po njihovih zmožnostih in delovanji.
O organizaciji delovanja učiteljev na ekonomičnem polji hočem prihodnjič nekaj spregovoriti.
Iz Vipave 4. avg. flzv. dop.] AP pa je bilo zopet mencanja in tekanja minolo nedeljo po našem trgu in proti Vrh polju, da se je kar kadilo. Res, Človeku se samo smeje, ko vidi nemčurske učitelje, kako imajo urne noge, kako „vneti Slovenci", izvrstni učitelji in bog ve kaj še vse da so kadar koledovajo za kako dobro službo ali za delinitivnost. Kako jim teko sladke besede druga za drugo kot jagode na molku, dokler se ne usliši njih želja, a potem je ta prejšnji angelček najhujši protivnik. Ob svojem času je uže poročal „Slov. Narod" o načinu, po katerem nam naš dekan Grabrijan svojega strijčnika znanega ^inteligentnega" vodja naše šole iz „elite" učiteljstva eska-montirati želi. — A prevelikega veselja zaradi takrat omenjene potrditve stalnosti po krajnem šolskem svetu, katero je najbrž „šmenckano" zviti dekan — predsednik — s tem iztuhtal, da je brzonogemu Ahilu Ad-leschitzu podpise loviti ukazal, pozabi pre-modri strijček dekan, da krajni šolski svet sam na sebi še nema iste pravice, katera učitelje definitivno postavlja, ter to „erklii-rnngo" naravnost c. kr. okraj, šolskemu svetu pošlje, kateri jo je občinskemu odboru v sklep in poročanje nazaj poslal.
Občinski odbor pa v tej zadevi še precej časa sklican nij bil, menda za to, da bi petent definitivnosti g. Adlešič dovolj časa imel, mej tem kaj poboljšati se in Vipavcem prikupiti, vsaj provizorično.
V nedeljo tedaj je bil v tej zadevi občinski odbor sklican, v katerem ima tudi dekan Grabrijan »volilnega naklona" sedež. A kaj se zgodi? — Ko Šmencani strijček izprevidi, da stvar v tem odboru ne bo tako gladko in ugodno iztekla, jame postavo po svoje tolmačiti, ter pravi odbornikom, da nemajo pravice sklepati — „pa je ven!" No ta je pač lepa 1 Nekdo mu odgovarja, da bo najbrž on (dekan) tisti, kateri bi pri obravnavi definitivne zadeve svojega strijčnika ne imel navzočen biti, in seja se je razšla, brez resultata, da se zopet po kakem dekana priljubljenem načinu snide. — Nam ee vendar čudno zdi, da je naš dekan tako prebito „moder" postal, da si upa odboru navzlic očitati, da odbor nema pravice o stalnem službovanji učitelja v svojem kraji in katerega sam plačuje, sklepati. Kdo li sprejema tujce v občinsko zavezo? Mar dekanov krajni Šolski svet, ki le ve, da ime nosi — a šmencano mogočni predsednik kar sam s svojim strijčnikom vodjem na blagor Vipavske šole sklepe kuje, mej tem, ko udov nobeden nič ne izv o o kakih naredbah, kakor tudi učitelji naše šole ne?
In ta strijček, dekan Grabrijan, nekdaj slovenski deželni poslanec, nam sedaj na vsak način nemčurskega šolskega vodjo na vrat obesiti hoče. To je prav grd ne-potizem. Da še tega nam manjka! Ena služba je uže razpisana in Še ostali narodui učitelj B. je tudi uže pričrnjen ter bode nemara rajši zapustil naš trg, kot služboval pri kolegih, ki druge črnijo, da sebe priku-pnjejo, in tako bode s časom tudi naša šola brez učiteljev, ker se v tak kraj nihče oglasil ne bode.
Naša čitalnica je opešala, da še igre na oder spraviti ne more.   Prej je vsaj ka-
teri narodni učitelj kako nalogo prevzel a sedaj, od kar je znameniti grof Orto, bog ve kako v odbor prišel, so se učitelji temu popolnem odrekli.
Cerkveno petje je nekaj čas sem škandalozno kot nikdar prej. Prejšnji pevovodja g. P. se je temu poslu odpovedal in dekan ga sestričnikovemu jedinemu prijatelju učitelju „dem doppeltgeprftften," s kojim Bta en duh v dveh telesih. In od kod vse to izvira ?
— Tako tedaj g. dekan, ako hočete vašega strijčnika na vsak način tn obdržati, vzemite vode, prekrstite vašega Savla v Pavla, a ne zabite mu dati soli v obilnosti, da prežene iz njegovih žil nemčursko ošabnost, ter kot bil je nekdaj, zopet „beli Kranjec" postane.
135 \o> <—;i liiONtA 5. avg. [Izv. dop.| Ne dolgo časa traje mej godci novomeške straže prepir, katerega sta provocirala notorična agitatorja nemčnrske stranke gospoda F. i O. Nezadovljana, da bi bila godba novomeške straže še vedno, kakor po stari navadi, igrala obema strankama, stavila sta predlog društvenikom kazine, da bi osnovali za se novi „Streichtiuartett," misleča po lebkoma nam meščanom godbo uničiti i razkropiti. Večina kazinarjev je takoj ratificirala nju predlog, aH vendar kmalu izpoz-nala, da je gospoda agitatorja obsenčila strašna iluzija i da iz te moke ne bode ni-kedar dobrega kruha, kakor se je tudi res kmalu manifestiralo.
Dobili so svojega kapelnika gospoda P., ki je prišedši v Novo mesto še dolgo časa čakati moral na godce, katere so mu še le lovili. Lov je bil od početka slab in brez vspeha, kajti godci meške straže, sploh meščani, bili so pogumni i odbili kazinarjem vsak predlog. Kaj je bilo torej kazinarjem početi? Zbrali so se brzo in sklenili, da hočejo godce tudi pri poskušnjah honorirati. S tem novim sklepom bo šli zopet na novo lovit in kjer je bila res boljša vada nego prvič, posrečilo se je jim, da so ene od godcev (mestne straže) osleparili i na svojo stran dobili, toda tudi te le pod pogojem, da ostanejo še vedno pri godbi meške straže: igrajo pri obeh strankah. Kazinarjem sicer ni konveniralo, ker jih ni j so mogli samo za se dobiti i hrepeneli le meško godbo uničiti, toda bili so prisiljeni vse za dobro sprejeti.
Nastal je tako novi kazinski „Streick-quartett," ki je pa le malo časa in „floribus" bil in trajal.
Imeli so pretečeno soboto častniki 7 bat. lovcev izlet na strelišče in povabili tudi ka-zinarje s „Streichquartettom." Stara navada pa je, da vsako soboto zvečer meška godba igra, bilo je godcem tedaj nemogoče v jednom času dvema gospodoma služiti. Posvetovali so se torej dolgo časa in uže sklenili doma ostati, ko bi se ne bil oglasil njih „fadbabel" in jih ne izpodbadal opominati
— meščanom. Odrinili so tedaj kazinarji s nStreichquartettom° na strelišče, zadnji brez dovoljenja vodje meške godbe. Ali kmalu je prišlo maščevanje na „SfreichquarUtt,u kakor tudi na hazinarje, ki so bili trdnega mnenja, da so sami svoji i neodvisni.
Gospod stotnik mestue straže in vodja meške godbe veleval je takoj vsem istim godcem, ki so se udeležili zabave na strelišči s „Streicliquartett >nita instrumente in uniformo pobrati in izključiti jih iz godcev mestne straže. — „Streicbquartettu se je tedaj spre-
menil v „Schweigquartett", kajti nij niti duha ni sluha po njem ali pa mogoče, da čaka istih instrumentov, katere mu bodeta gori omenjena gospoda preskrbela — radovedni smo jako, bode li „Schweigquartettu instrumentov pričakal ali ne. —o—.
Domače stvari.
— (Porotne obravnave) v Ljubljani bodo ta teden: ponedeljek 9. avg. Janez Demšar, zarad hudodelstva uboja; vtorek 10. avg. Lorenc Mlakar, zarad hudodelstva ropa; sredo 11. avg. France Spitaler, urednik „Laibacher Tagblattu", zarad pre-greška zoper varnost česti; četrtek 12. avg. Ferdinand Pevec, urednik „Slovencu", zarad pregreŠka zoper varnost česti; petek 13. avg. Karel Zupan in 3 tovariši, zarad posiljen ja ; prihodnji teden pak: ponedeljek 16. avg. Edvard Požgaj, zarad goljufije; vtorek 17. avg. France Klinar, zarad posiljenja; sredo 18. avg. Koza Enderle, zarad detomora; četrtek 19. avg. Anton Rožanec in Anton Ju-vančiČ, zarad uboja; petek 20. avg. Anton Flore, zarad goljufije.
— (Uredba novih zemljiščnih knjig.) Obravnavanje zarad uredbe novih zemljiščnih knjig se je pričelo pri ces. kr. okrajni sodniji na Brdu uže 2. t. m. — Brdska sodnija je prva, ki je to važno stvar pričela.
— (NesliŠauo.) Povedali smo qže v včerajšnjem listu, da je g. M ih a L a z a r definitivno imenovan za učitelja slovenskega in nemškega jezika na tukajlnjej izobraževalnici za učiteljice. G. Lazar, ki za šolstvo nema druzih skušenj in zaslug, kakor da je bil ob konkordatskih časih v Kranji na ljudske] šoli tako Imenovan »gospod derehtar", je po protekciji nečega ve-licega gospoda pred štirimi leti dobil pro-vizorično mesto na tnkajšnjej ženskej izobraževalnici pod tem pogojem, da v treh letih naredi kakoršnjo koli izkušnjo vsaj za nižje razrede. Te skušnje pa g. Lazar ne samo nij naredil, ampak celo nikoli narediti nij poskušal. Kljubn temu, da g. Lazar za to mesto nikakor nij sposoben, misli si naša vlada „za učitelja slovenskega jezika in slovenskega slovstva na srednjej šoli bode uže dober" in ga definitivno imenuje, namesto, da bi ga poslala na kmete duše past. Kako njegove učenke ta dva za učitelje najvažnejša predmeta znajo — si vsak sam lehko misli! Ali pa je morda to imenovanje „die erste rettende That auf dem Ge-biete der Schule?!"
— (Germa nij a je umrla.) Piše se nam od tu: V Stuttgartu so nagovorili tudi našega someščana gosp. Lasnika, ki se nemške nacijonalne demonstracije udeležuje tam gori v rajhu z bobnečim ogovorom: „Sohne Germauiens". No, kolikor jaz vem, gospod Lasnik nij noben „Sokn Germaniens", nego rodila ga je poštena kranjsko-slovenska Raca-Mica v Šiški, ki je nedavno umrla bog jej daj nebesa. Če se torej g. Lasnik da zmerjati, da ga je < i ei manija rodila, onda recimo: Germanija y R. L P.
— (Romantično.) Č. uradnik tukajšnje glavne postaje Rtulolfove Železnice skočil
je deneB zjutraj v Ljubljanico, iakaje menda hladila za — nesrečno ljubezen, ali pa zakaj druzega. A nesrečnika so redili in prenesli v deželno bolnišnico.
— (Zanimive najdbe.) Iz Loža na Notranjskem se nam pilo: Znano je, da se po Kranjskim in sploh po Notranjskem razne globine in podzemske jame nahajajo. Tako se tudi nahaja jama blizu Loža, katero bi bilo omeniti vredno. Bilo je v nedeljo po polu dne, ko se je neko društvo po tej jami prav daleč upalo, gledati podzemskih zanimivosti. Ko je to društvo uže daleč po jami prišlo, zapazile so se razne stvari po stenah jame viseti, in natančneje ogledavši izpoznale so se živalske okamenene kosti. Našli ste so 2 veliki kosti po 2\.i črevlja dolgi, 3 — 4 funte tehtajoči, ena lVa čre-velj dolga čeljust z 2 kotnikoma, več po 3 do 4" dolgih zobov eno 3 Črevlje dolgo okroglo ovalno zakrivljeno rebro, ena hrbtenica več velicih in majhnih živalskih okame-nenih zob. Videlo se je sicer tu še veliko oka-menitosti, pa se nijso dale s prosto roko vzdigniti in odnesti. Zanimivo bi bilo to natančnejši preiskavati. Muzealno društvo na noge!
Razne vesti.
* (Na vseh zagrebških ljudskih šolah) je bilo letos 1222 učencev in učenk. Koliko v Ljubljani, naj nam izračuni tukajšnji šolski list.
* (Dež in vihar) je bil zadnje dneve v vgeh planinskih deželah blizu nas, v Dal noaciji in v vsem Primorji.
* (Utonilo) je blizu Reke petero lju-dij 1. avg. namreč je prišla iz otoka Krk mala ladija z drvmi blizu do Reke. Tu se vzdigne vihar in ladij o na širno morje vrže. Enajstero ljudij je bilo na njej. Petero njih (mej temi dve ženski) je bežalo v notranji prostor, drugi bo gori ostali. Ko je barka v laki videla ladijo v nevarnosti šla jej je na pomoč in izvlekla v nevarnost. Ko so iz notranjega dela vodo izpumpali, našli so pet ljudij v njej mrtvih, jeden človek pak je bil v morje padel.
* (P o ž a r i v Rusiji.) Blizu Peterburg* je konec meseca julija gorel velik brezov gozd več d nij in ga je zgorelo 50 kvadratnih vrst. Gasilo je 500 kmetov in dva regimenta vojakov.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revalesciere An Barry
V fyOft</ONN.
28 let aie je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-rila ta prijetua zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni t želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajonje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, Uimenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre-hlajenje; posebno se priporoča za dojeneo inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi Bpri-6evala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V.Beneka, pražeča profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, idravilnega svetnika Dr. Angolsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih isob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz »O.OOO spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja,
Bonn, 10. jul. 1852.
Kevalesciere Du Barry v mnogih slučajih na« gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in {rili, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehuem draženji v loalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Kud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen uuogo učenih družtev.
VViuchoBtcr, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, )olne čutnice in vodenico. Prepričal sem so sam glede našega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam.
James SUorolaud, ranoceluik, 1)6. polka.
Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere dn Barry ▼aestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel s te in, tajni san it. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko.., 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Barry po polnaina zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wochenschrlftu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kcvaleuta Ara hica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij so bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje oidravila popolnoma v 6 tednih.
St. 7y.810. Gospo vdovo Klemmovo, Diisseldort na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespauji, treslici na vseh udih, Bhujsanji in hjpohondriji.
Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespauji in hujšanji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušni k a, omotici i tiščanji v prsih.
Sl 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, sluša telja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter ae pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaBtih pniioah po pol funta 1 gold. 50 kr , 1 fant 'i gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fnn tov 10 gold., 12 fnn, o v 20 gold., 24 fantov S6 gold.,
— Revaleaoiere-Biicniten v pufiicab a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — Revalesciere-Chocolatie v praht in v ploščicah xa 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold 50 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu aa 120 ta* 10 golu., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold
— Prodaje: Barry du Barrv & C o m p. na Da-issjl, Wall£Uehgtt8Be it. 8, v Ljubljani Ed Mahr, J. Svoboda, lokar pri rzlatem orlu", v Ctradel bratje Oberanzmeyr, v ina bj-ukn Dieehtl & Frank, v Celovel P. Birn baober, v Luu«l Ludvig Mttller, v Mariboru M. Moric, v Herana J. B. Stookbauien, \ Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v Čer novicah pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Da vidu, lekarjn, v Uraden pri bratih Oberranz meyr, v Temešvarn pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni-din u pri lekarju dr. A. II al ter ju, kakor v vaet. mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih tudi razpošilja dunajska huia na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povtetjih.
Ifran&Jgka borsA 7 avgusta.
v Izvirno telegrafićno porodilo.)
zmotni dri. dolg v bankovcih .   70 rld 85
Enotni drž. dolg v arobru            74   „ 05
1860 drž. posojilo.....118 »50
Akcije narodne banke              933   . —
Kreditna akcije    ...         2 8   . 10
London........                                   111   , 35
Napol........                                       8    „ 91
C. k. Mkml......5   „ 28
Sreb'»         .   .           ... .'01    . 25
kr
St. 4441.
Razpis
službe organista v deželni posilili delavnici.
V tukajšnji deželni potilo, delavnici jo služba organista z letno remnneracijo 96 gld. za oddat).
Kazen orglanja pri do|,0ludanski in po-\ oludanski božji služb, vsako nedeljo in vsak praznik in pri popoludanskem cerkvenem (pravilu vsako soboto iu pred vsakim praznikom ima orgauist tudi vaje s prisiljeno! v cerkvenem petji. (263—3)
Prošujiki za to službo naj svoje z do-tičnimi dokazi obložene vloge izruče* upravni štvu deželne posilne delavnice do »O. avgusta 1S75. 1.
04 deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani, 28. julija 1875.
Deželno gledišče v Ljubljani.
l»on«'* nedeljo H. avguHta:
velika predstava
slavnoznane umeteljske drnžbe
bratov Jittfitia.
ces. ruska in kralj, švedska dvorna umetnika,
v svojih dosedaj nedosegljivih produkcijah v modernej
salonskoj magiji in Mi.
Non plus ultra v telovadbi.
Vstopnice se dobivajo prej in zvečer pri kasi. Kasa se odpre ob 7. uri. — Začetek ob 8. uri K tej zadnji predstavi vabita uljudno
(267—2)        lir »to. 3fa.tii.lai.
Piccolijeva lekarna „k angelju".
.r>>»<0.-
Farmacijske specijalitete
4»**1>rici l*ic*«'oliju,
lekarja v Ljubljani, na dnnajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni
l»ra£ek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in uiajanje zob, zoper diiteritis ali viietico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za ći-Btenje z6b. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, Vlile vsiui enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišeće, 1 originalna steklenica bO kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
cisto kemičnih lvarni. 1 škatlja 80 kr., 1 tncat škatelj 6 gold. 6Q kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoć bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo iu prebav ljenje, ter različito organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica U0 kr.
Glycerin-Creme.
je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 uacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjeni in lenotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
RajŽeVl pulver. Izključljivo iz vegeta-biličuih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico,
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lok uže noskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da jo najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 Btekleuica 80 kr.
Naročila se izvršujejo v.račajočoj se pošto proti po&tuviuu povzetju. (132—76)
U rutino iiiizmtiiilo.
8. avgusta 1875.
Razpisane službe:  Pri c. kr. deželnej   sodniji v  Ljubljani mesto ■odnijskoga adjunkta v IX. post. razredu. Prošnjo do 1J*. t, m. predsedniitvn.
— Učiteljska služba na enorazrednej narodnej Soli v St. Vidu nad Cerknico, letna placa 400 gld. — Prošnje do 18. septembra kraj nem u šolskemu svetu 7 8t. Vidu (Logatec).
«uaril ▼ IJiiblJuiit
od 3. do 5. avgiiBta: Val. Pohlin, krojašk otrok, 5 mes., na dristi. — Val. Leban, delavec, 76 1., na oslabljenji. •— Marija Dolakorda, dete fabriškega delavca, 2 I., na jetiki. — Marija Pogačar, kuharica, 69 1., na oslabljenji. — Neomož nej N. N. dete Franc, 9 mes., na driski. — Matija Dobravec, zidarski mojster, 92 1., na aplošnej vodenici. — Marija Richtar. krojašk otrok, 1 den, na prezgodnjem porodu.
'JTtiJcl.
6. avgusta:
JRvropa:  Cravero iz  Italije. — Haberland iz Dunaja.   — Kaskavić Iz Trsta. — Schlesinger iz Dunaja.  — Vidic iz Trsta. — Činkel iz Dunaja.
— Albertote Iz Italijo.
Pri   oMoaua;   Abram iz Gorico. — Štefani iz Padove. — pl. Wuehorer iz Gradca. — Games lz Verone. — MuhiČ iz Reke. — Kosenberg iz Dunaja.
— Eisenstiitter iz Maribora.
Pri   ut,i(( i    Braun iz Dunaja. — Stockl iz Solnograda. — Kalin iz Dunaja. — Hohutinakv iz Dvora. — Dram iz Gradca. — Kraus iz Monakova.
— Reinhold iz Dunaja. — Scheror iz Beljaka. — Lehman iz Monakova. — Gros iz Dunaja.
PriZaiuorclt Pctrič h Zaloga.
Pri bnvarakem dvoru :  Ahille iz Trsta.  —  Merko iz Dunaja. — Gantar iz St. Petra. — Saneini iz Trsta.
Fanta v štacuno
(264—3)
ladaja;elj in urednik Joaip Jurčič.
želi sprejeti
kupec v Ljubljani.
Centralna raznosi-I javna zaloga pri Albin Miillor ju. kcuiikarju v liru u.
— Klorllintii. —
ra.-timski uatiii^v7^^ji^m»jTmljri^TrX«^^^7a^inratijo zob. odstrani Hinradljivo mpo, ter jej podeli prijetno čvrstost, ozdravi
zabrani gnjilobo zob, jo
goltaUCU,   U    -I i■ k 1.■ u li u .1
■opet krviivi't« in oteklo zobno mcHii, utrdi in oliruni  intlumuuijo v urin 00 kr.
Dr. Tor^n TC"»te-3o-s7-
■■ Serail zobni prašek, —
očisti tako zob«*, da ne no odpravi »amo vuled vsakdanjo rabo običajno neprijetni zobni kamen, nuno i zobna gluzuru, belina in čvrstost ho b tem pospešuje, a tkntlju 40 kr.
Dr. Tohn Tato-Jov
M*i'<>9H§»t<t*Of4BBtS
(kapljice za zobe), garantirano sredstvo potolažiti brzo in z v»po-liom vsaki zobo-liol.    1 i !ui h pripruvljeun volno 40 kr.
■■■■ '1'iir.Hlii* kro^l I i c* o.
preivekovalne  krouljice za od»trunjenju Htnrilljive Hape, ki izvira iz uhI vtled luUeiija tabukoveKa,   uli valed zaviitih b|)irituoznib napojev itd.,  zelo potrebno pri obiiiku boljših in olikanih krogov, l: 1' iii-< 'v. plesov, zalonov itd. itd., li škutlja 40 kr. S:. Borliairoi-Ja
splošno zeližno zdravilo za želodec.
Ta nroiiiatuni in iiioi.in iluntilat je izborno sreiUtvo zoper slabo pri bavljenje, in iz tega ievirajočo netočnost k jedi, pehanja in niipcnaiijo, nervozni tfl.ivo-bol, pckueino, želoileeiio problujenjo in ti . .iii.ii-, lil.-ilu u-ii, u-li-t-i. sploh pri vseh boleznih, ki izvirajo iz slabeK'i pri-buvljeiija, u itvkleuica lil) kr. X^:-Ci.llor-j«ve
zelišne prsne krogljice, —
znamenito olajšajočo are m /up
mer kt
!>lj, prso-bol, t, bolezni v prsih, i
dihanj« škutlja
■ nhi kašelj, hripavost 10 kr.
ZE^li.iloIkicrri.e,
(zelišna-pomaila), v svojih glavnih razdelili narejen i/, rastlinskih oljov, ohrani luso iu brado v izvimej lepoti in moči, zabrani vsako stvoronjo m. Um na ti,ni. ter pospešuje rast Ui*i) znova tum, kjor jih proj nij bilo, ozdravi v k rat k t-j dobi vsakovrstno lasno bolezen, ii.ij so učeno zovo kakor hoče in nij treba zdruvuiške pomoči pri laseh in druKih enakih nesmislov. Učinek te pomudo je čestokrat čudoviti. 1 eleganten stekleni-pnt 1 goid.
um Orijentalno tcpotlčno mleko, bsdeu
Mnogi Imajo zahvaliti svojo lep", čisto, belo in mludolično kožo edino le „oiljontal-nemvL aaa.lolcvk**.   Vse na obrazu ali koži hi-  nahajajoče  uapaku,  kakor: peče, IJ.00.3,    330.0x0131,    samoiodna   ludočica, zacotolcot trcizde, Icczavoot itd. izginejo v nekolikih dnćh iu na mMtO njih nastopi uji-z.uu, mladostna barva. Vopoh. Jo tOLlcc eroto-rr, du bo garantira popolna neškodljivost, a steklenica 1 gold. 60 kr. (183—10) Gori omenjene specijalitete bo pruvo dobivajo:
v LjiiRtljuiai, pri gosp. Petru Lassniku.
Laatniua in tiaa -Narodne tiakarueu.