58. številka.
Trst, v ponedeljek 12. marca 1900.
Tečaj XXV
..Edinost" zhaift en krat na umi. razun ne«1eij in
praznikov, ob (j. uri zvečer.
\'ttrof»ina jcnafa* :
Za relo leto........24 kron
za pol l^ta.........12
za ćetrt leui........ 4» _
za rn mesec........ '2 kroni
>i*roćiuno je plačevati nanrej. Na na-ročbe bre-T. priio^ene naroC-iuru- *e upreva n*» ozira.
Po to:>akarnali v Trstu prolajejo posamezne -tevilk^ po f> -rotink (3 nvc.i; izven Tr^ta pa jkj .S stotink i4 nvr.)
Telefon St*. K70.
&din c s t
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovatii dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je piačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Carintia štv. 12. UpravniStvo, in sprejemanje inseratov v ulici Moliti piccolo štv. II. nadstr.
Izdajatelj in i dgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tru.
V znamenju pošti pečatov in drniili „malenkosti".
rogamo stvarem, ki se zde važne tudi onim, ki so že nasičeni v malem in velikem, in da očitamo celo brezznačajnost in breznačelnost onim med nami, ki menijo, da tudi na take stvari ni smeti pozabiti! Jeden poštni pečat sam za-se seveda ni Bog ve kaka državna afera, ali resnica je vendar, da svota takih malenkosti sestavi j anarodniznacaj
napredne stranke na Kranjskem omenilo za-ničljivo — bojev za poštne pečate!!
Po tej opazki nam stopa pred oči dvojna možnost: ali v L j u b -
Mnogokatera ostra je pala v naših pole- 1 j a n i ne pripisujejo nobene važ-mikah zadnjih časov z glasilom narodno-na- no s ti takim stvarem, ali pa so iz-predne stranke na Kranjskem. Mnogokatera gubili sleherni zmisel za polože-polemičua puščica, poslana proti nam od re- nje naroda ob periferiji, da se niti '•enega glasila, je bila uprav strupena, da ne menijo več za to : daje naše polože nje tu c e pokrajin in da še le potem, ko dose-nismo mogli drugače, nego da smo reagirali isto, kakor je bilo pred 25 leti, da nas zi- žemo, da se bo v takih malenkostih zrcalil pravi najodločneje, mene, da — tudi če bi v tej stem pritiska istotako, kakor nas je takrat, narodni značaj teh pokrajin, bo ustvarjen pravi ali oni stvari ne imeli prav — nikdar in ni- in da se nam istotako odrekajo ista najprimi- j milieu, v katerem bo možno dosezati velikih koli ne bi smel slovenski list postopati s slo- tivneja prava, in da nam baš zato veleva r o - j vspehov in v katerem se bo naša pritlikava venskim tovarišem tako, kakor se je postopalo d o 1 j u b na dolžnost, da nada 1 j u - j politika mogla razviti v politiko v večem stilu, z nami. Kakor za vseh, tako velja tudi za jemo boj t u d i z a t a k e «m a 1 e n k o s t i», j In denimo tudi daje poštni pečat res nas: človek greši, dokler živi. A kje je zgre- ne da bi pri tem — to se umeje — puščali j smešna malenkost. Kaj bi nam pravilo to?! šenje prave poti ln>!j — rekli bi — naravno, da. iz vida svoje narodne idejale !	Pravi» da ravno za to> ker 86 rojaki ol> Pe"
neizogibno, nego ravno na polji politike, a	Mi Slovenci naj bi bili torej vzvišeni nad ! riferiJi raoraJ° ,>oriti*a take malenkosti, je
posebej še na polju politiškega novinstva \ ! take .malenkosti*, mi smo staromodni, ako !	medseb°jni bo' raed Sloveuci le zuak
A nota bene: to opazko smo napisali na se borimo za stvari, kakoršnje so poštni pe-i skraJne ^komišljenosti nebriganja za po-fploh in ne dopuščam«., da bi se izvajalo iz čati ? ! AH res? Na to vprašanje je vdobilo j loženJe naro,la ! To Je morala vseSa : nje morda kako pripozuanje, kakor da smo kaj ljubljansko glasilo odgovor minolega petka v , 8 1 ° v e n c U ' m ° r a 1 { m 1 s 1 i 1' 1 e zagrešili v kakem konkretnem slučaju iz zad- seji našega občinskega sveta, ko so celo i n te r-; na koncentracijo svoje moči,
>mo
bili
zapleteni v p e 1 i r a 1 i r a d i j e d n e g a p o š t n e g a
1 o k 1 e r se moramo bojevati —
njih časov, radi katerih
jtolemiške boje.	'	pečata in j e " m o r a f ž u p a u 0 b _ j * » a ™ e ,, j u poš t n i h pe 5 a tov !
Reči smo hoteli torej le: kakor vsakdo, ljubiti, da uvede celo akcijo	-
rti hodi po široki «'esti javnosti, tako tudi mi radi te stvari!! Italijanski stranki — .	. . -	. .	j
ne smemo odrekati javnosti pravice do tega, ki ima ves aparat v rokah, ki je oprta na oiOVBIlSKI OuOTOF M 1ZJ3.V0 S G U3.I1] 6
da u giblje, da-li bi se ne bilo to ali ono dalo dni-	vladni zistem, ki je gospodovalna stranka, ki; TT flflfl
;rače ali bolje ukreniti?! Ali to zavest imamo	je saturirana v vsakem pogledu, in ki bi se prav j vlduGi
v selu", da vse, kar delamo in odrejamo, de-	lahko postavila na stališče noblesse oblige— Govor drž. poslanca dr. Lav. Gregoreca v
lamo in odrejamo po svoji vesti, po svojem	njej. italijanski stranki, torej se vidi vprašanje zbornici poslancev dne 2. marca 1900.
-poznanju, po računjanju z obstoječimi raz-	poštnih pečatov dovolj važno, da se bavi Visoka zbornica! Načrt za delovanje
merami in pa z odločno voljo, d a bi	/njim ne le po listih, ampak da celo v zbor- nove vlade, v kolikor se tiče narod no-gospo-
koristili stvari naroda! In ravno	nicah uvaja cele akcije radi njega in grozi darskih vprašanj, se je brezdvomno zaradi
zato. ker imamo to zavest, nam je bilo hudo,	na vse strani! Nam tržaškim Slovencem, ki 8Voje velike in dalekosežne vsebine vsepov-
da «> si slovenske novine izvolile baš takov	nimamo še ničesar, ki moramo v resnici še le S(K|j vsprejel s priznanjem in pohvalo. Želeti
način polemike, ki ni bil le skrajno oduren,	iz tal gori zidati zgradbo svojih pravic, svo- je da bi se načrt tudi uresničil in ne ostal
ampak je kazal na očito - trda beseda to,	jega narodnega življenja, nam se šteje v znak ; samo na papirju, kakor že marsikateri pred njim.
ali mi v resnici ne vemo druzega izraza za to,	smešnosti, ker v svojem drobnem narodnem y upravi bo nova vlada, kakor je oblju-
kar čutimo — zaničevanje.	delu ne pozabljamo tudi poštnega pečata. To bila, postopala nepristranski, ker ni strankar-
No. tO je morda bolj stvar subjektivnega	Je žalosten pojav, ki prča, da zrni- ska vlada, ker se ne prišteva k nobeni stranki
eutetvovanja onih, ki pišejo za naš list, in so	sel za narodne potrebe, za atribute narodne visoke zbornice. Ali to je resnično le v to-
taki napadi bolj zadeli osebe nego pa stvar.	svol>ode in integritete ne le ni narasel, ka- ijk()> da med ministri ni nobenega poslanca.
Ali mej ploho takih puščic je priletela tudi	gotovo, da niso med nami pag pa imajo večje stranke te visoke zbornice
jedna, ki sicer ni mogla zadeti v osebno ob-	n a v s 1 a ' e razmere, katere mi obso- v ministerstvu svoje privržence in zastopnike,
čutljivost, ki pa nas je vendar naravnost	Jamo tiosletlnoi kar je glavnim vzrokom vsem Strokovni ministri so sami Nemci, bo-
osupnila in ki je morda najžalostneji znak	»aPad"m na nas — ampak da je ta zmisel ^ konservativni, bodisi liberalni. Poljaki in
žalostnih razmer, kakor so se razvile mej	v /atlnje <%ase padel že na tako nizko sto- Oehi pa imajo svoje zaupne ministre, ki lahko
Slovenci. Da bi dokazalo, kako starokopitni,	l>inJ°' tla mora vzbujati bojazen za bodočnost branijo svoje rojake vsake krivice in pri-
kako malenkostni v svojih bojih, kako	na*°> bojazen, da se nad nami uresniči usodni stranosti. Gospoda moja! Takih ugodnih
antikvirani v bojnih ciljih smo mi tržaški	k*"11^' rek: (£uos deus perder^ vult, de- razmer mi Jugoslovani zopet ne uživamo i n
Slovenci, ker se pehamo za stvari, ki so bile	mentat prius. j i 1e še nikdar nismo. Oez 30 let traja
morda pred 20, HO leti umestne kakor pre-	slepi postajamo v teh medsebojnih že nova ustavna doba. Mnogo ministerstev in
pirni objekt, a nf -odijo v sedanjo dobo,	bojih, tako slepi, da se v vsem svojem siro- ministrov se je obrabilo, a Jugoslovanov
zahtevaj«h*o značajev, je glasilo narodno-	maštvu, v tem desperatnem stanju svojem še iščemo med njimi zaman.
o I> L I S T E K
Zaradi te nehvaležnosti sem oila tako	da nimalo ne zaslužim vseh teh skrbi in do-
tepena, da dva dni nisem mogla iz po-	brot, posebno, ko se ve že v naprej, da iz
stelje ....	mene ne bo nikdar nič prida.
+ * m	Končno je prišel vendar čas^ ko so me,"
Moja prijateljica.
Kopriva,	mj je devet let in doma so sklenili,	gladko počesano, v trdo naškropanih spod-
4-Hrj „t.4«h*4 -t f»4 od dne 7 marca.i	da me pošljejo v mesto v šolo. Oče je hotel	njih krilih, potisnili v poštni voz.
• lezil; so se, ker nisem čist«> in razum- nas otroke dostojno odgojiti.	Zadnji dan prej sem jemala slovo od
ijivo govorila^ kakor prej in me tepli, da	Začela so se velika posvetovanja z	učiteljevih in cerkovnika. Bilo mije težko
s« srr«iega. nerazločnega jeHjanja <"im prej j oskrbnikovimi, učiteljevimi in našim župni-	in hudo, a vendar sem se ob jednem čutila
odvadim.	! kom in kapelanom. Povsod sem morala z	nekako vzvišeno nad svojimi znanci. Šla sem
Mati mi je pre4«HHuvala «> vsaki priliki 1 očetom. Smela sem tiho poslušati vse pogo-	v šole, a šole, mestne namreč, so bile za vse
koliko noči je morala Tadi mene prečuti, ko- vore, ki so se tikali moje bodočnosti.	nas nekaj velikega, častitljivega . . . liko se je momlo plačati zdravniku in za Gospod župnik je nasvetoval sirotišnico Doma mi je oče & slovesu vedno za-
zdravila, med tem, koje vsaki krajcar, kise v Ljubljani. Materi bi bilo prav, očetu pata	bičaval:
i/daje za-me. v vodo vržen.
—	In vrhu tega ta smrkovka še jeclja, «la je človeka sram! IJolj-e bi bilo, da bi se nihče zate ne brigal, škode l>i ne bilo nobene, če bi bila umrla.
Take in enake reči sem čula sleherni •lan in na tihem sem mislila sama, da imajo prav.	—. ,
Bolelo in jezilo pa me je to pred baci-vanje vendarle in nekoč se nisem m«>gia premagati, tla bi ne bila dejala:
—	Pa bi me bili pustili, «la bi bila umrla ! —
predlog ni ugajal. Oskrbnikovka je uasveto-
Da se mi dobro učiš! Nf me volja,
vala L'ršulinke v Škofji loki in njen pretilog ' da bi denar zaman proč metal ! —
je obveljal. Gospod župnik je pisal tja in izposloval samo polovično mesečnino z^me. Hodila sem aopet v »posebne ure« in vsa hiša se je pripravljala na moj odhod. Čevljar mi je popravil in zašil obutev in mi napravil par novih čevljev ^ »knofki in na škrip«. Šivilja mi je šivala srajce, krila in dve čisto novi obleki, Jedno iz črnega tibeta, na katero sem bila že vnaprej zelo, zelo ponosne*. No, mati mi je zatrjevala sleherni dan od zjutraj do večera in z veliko vztrajnostjo,
Za trenutek je pripognil svoj bradati obraz do mojih lic, da me je zažgačkalo, poljubil pa me ni.
Ko smo že sedeli v starem, ozkem, nerodnem poštnem vozu, je mati še skozi okno naročala očetu, naj vendar za božjo voljo, vsaj ta čas ne pije, ko nje ne bo doma...
Pošta je vselej na večer odhajala iz naše vasi. Do železuice je bilo šest ur vožnje.
Jaz nisem bila prav nič žalostna. Ta vožnja v temni, neznani svet mi je bila, ka-
Na Avstrijskem, Ogerskem, v Bosni in Hercegovini živi vse skupaj 5,299.000 Jugoslovanov, ki imajo svoje rodne brate po vsem Balkanu. Zavoljo njihovega sosedstva z Balkanom in Italijo so za našo državo odločilne važnosti. Ali gospoda moja, ne vprašajte, kako se z nami ravna! Z bolestjo si moramo večkrat priznati, da se čutimo tujce na lastnih tleh.
Ko je bil madjarski general Szaparv te-pen, poslali so Hrvata Filipovima in Srba Jovanovica, da osvojita Bosno in Hercegovino. ali uprava dežel se jima ni dovolila. Umakniti sta se morala Nemcem in Madja-ronom. Povsod nas potrebujejo, v vojakih, na plačevanju davkov itd. A od ministerskih stolov nas odrivajo in me«l svetovalci cesarjevimi ne sme sedeti nobeden izmed nas. To je na škodo nam in vladi : na škodo nam, ker ga nimamo človeka, ki bi nas branil pred prestopki uradništva, kakor delata to češki iu poljski zaupni minister. Ako bi mi imeli svojega zaupnega ministra, bila bi nemogoča taka nastavljanja in povišanja uradnikov, kakor so se dogodila na krivičen in škandalozen način v zadnjem času v nas na jugu. A take razmere so tudi na škodo vladi. Njej je nemogoče, da bi se zanesljivo poučila, kaj mi hočemo, kaj želimo in trpimo. Navezana je vedno le na poročila uradnikov. In kdo so ti uradniki ? Povedati moram, da so v nas na jugu, vsaj na višjih mestih, ti uradniki sami nam tuji gospodje, tuji ljudje, ki nas ne poznajo, ki nas nočejo poznati, ki so prišli že s predsodki k nam, ki so nasproti nam nezaupni ir ki si domnevajo, tla doprinasajo prava nesmrtna dela, ako ovirajo jugoslovansko gibanje.
Mi smo se malodane že navadili, da je sleherni teh uradnikov velik nasprotnik naših narodnih teženj. Pa se res tudi v nas dogajajo čudne reči, ki se zdijo komaj verjetne. Le tri majhne slike Vam hočem narisati !
V Trstu so uradovali trije namestniki; tem se je posrečilo, da sedaj nekaj tisoč Italijanov obvladuje vse po ogromni večini slovansko Primorje. V zahvalo za to vladino uslugo so lani Italijani s hrupnim veseljem vsprejeli Italijana Menotti Garibaldija in avstrijsko parobroduo društvo Llovd se je požurilo ter mu dalo brezplačno ladijo na razpolago.
Zaslepljenost teli u r a «1 n i k o v je r85 Čudovito v e i i k a. Tako n. p. mora 20.000 hrvatskih otrok biti v Istri brez hrvatskih ljudskih šol, ali z avstrijskim dekor odrešenje. Luči, ki so zdaj pa zdaj v tihi, gosti temi smukale mimo okna, vzbujale so v meni fantastične, bajne misli. Uoruišlje-I vala sem si, da tamkaj stanujejo tuja, čarobna bitja, gozdne vile in škrati, roparji in drugi pogumni ljudje. In duhovi, da, duhovi in čarovnice! Bilo me je nekoliko strah. Poskušala sem prebuditi mater.
-- Pusti me vendar ! — je mrmrala le-ta v polusnu in smrčala dalje.
Nisem se upala jo dalje buditi. Mirno sem sedela v svojem kotu in strmela preyl-se v veliko, tiho temo, za katero se je skrival nov svet, novo življenje za-me.
Kakov bo ta svet, v katerega se peljem, kaj ugledam, ko se zdani, kaj me pričakuje tam zunaj ?
Boječe sem se vpraševala, a v meni in okrog mene je spal velik, temen molk.
Kolesa so sicer škripala po nasuti cesti, konjska kopita so glasno klopotala po kamenju in postiljon je včasih zaspano zavriskal v noč, a vsi ti glasovi so hitro umirali v velikem. temnem, uočtrem miru. Neka hladna zaspanost je ležala nad naravo. Počasi je tišina objemala mojo razburjeno dušo s trudnimi, sladkimi sni.	(Pride še.)
naijem se v Turčiji, v Albaniji podpirajo J pa so sc darovale tihe sv. maše pri vseh albanske šale, ki pa nimajo albanskega učnega stranskih oltarjih za mir in pokoj duše po-jezika, ampak italijanskega.	kojnika. Sploh seje tudi o tej priliki poka-
Druga, nasprotna podoba! Kranjski Slo-1 zalo, koliko spoštovanje je užival pokojnik venci so se dolgo borili z uradništvom, do-j med svojimi rojaki.
klor se jim ni posrečilo, da so dobili v de-	Nečloveška mati. V soboto popoludne
; » ioem zboru večino. Priborili so si jo 1 Tudi je neka lepo oblečena gospa prišla z dvema glavno mesto imajo v svojih rokah in sedaj otrokoma, letni m Hubertom in 2 in polletno
uruduje v Ljubljani slovenski župan, zato pa tam tudi ne nahaja noben Bismarckov proetor. (Nekdo za kliče: .Še vse lahko pride!)
Marico k nekemu izvošceku ter mu plačala pristojbino, da zapelje otroka k nekemu gospodu, čegar naslov mu je naznanila. Potem
X>. v Ljubljani ne, dokler bo tam slovenski I je odšla. Dotični gospod se je nemalo začu-
ipan.
(Pride še.)
Politični pregled.
TRST. 12. marca litOO. K položaju. Dunajski poročevalec »Po-;
dil, kajti otroka sta mu bila docela neznana.
: Naročil je izvoščeku, tla zapelje otroka na redarstvo, kar je kočij až tudi storil, Tudi tukaj je izjavil gospod, da otrok ne pozna, vendar je dal 5 gld. -- za njiju začasno preskrljovanje. G. Treves je Izročil otroka neki ženi. — Nečloveška mati je tujka, ki
t e 1 o v a d n i c e. A tudi tekoči troški za telovadnico in za vzdrževanje pouka v telovadbi so veliki. Najemnina v telovadnici »Monte verde« znaša preko 000 gold. na leto; telovadni učitelj, razsvetljava in društveni sluga stanejo drugih (300 gold. na leto; vseh troškov na leto je torej preko 1200 gold.
Da zmore naše društvo visoke tekoče troške, sklenilo se je na zadnjem občnem zboru, vrši v še m se meseca januvarja t. leta enoglasno, da se pravila spremene v smislu, da se redni (izvršujuči členi) razdele v dve vrsti, a podporni členi v tri vrste. Redni
Vesti iz Štajerske.
—	Kak š ni kult u r o n o s C i Slovencem so Nemci, je zopet pokazal deželni šolski svet na Štajerskem, ki je odbil prošnjo kra j nega šolskega sveta celjskega za razširjenje okoliške šole v Celju v definitivno petra z red n i co. Ti ljudje se pač najbolj boje — slovenske kulture, ker vedo, da je ona največji in nepremagljivi sovražnik njih tiranskega gospodstva. Naše kulture se boje, a baš "to je najzanesljiveje jamstvo, da njihova oholost ne pride do svojih ciljev. Živela slovenska kultura!
—	Nov železni most čez Savo
litike« zatrja, da sklep češkega kluba, da ,	.....
i, , ' -	\ +... - . ,i se je	pripeljala včeraj z nekim parnikom.
pr«Mllogeo kotingentu novincev ne bo oostruiral, j j	i i j	•>
- , i	Lii*-! -i i____ Pozno	zvečer jo je baje polioija že našla.
poiuenta le malo spremembo taktiice, nikakor	J J	' J
členi prve vrste bodo plačevali odslej po 2i
/nA ,	, . v	-se zgradi v Brežicah in je državni poslanec
kroni na mesec (24 kron na leto), a oni ®	, , t
,	* i i	no i____ Berks že storil vse za to potrebne korake.
druge vrste po 1 krono na mesec (1J kron	1
'. . n j .v, -	, i	— Trgovina z železom »Mer-
na leto). Podporni členi prve vrste pa bodo	&
»v i- ji- ;» i • 1 . ~	i k u r« v Celju, se izroči prometu prve dni
plačevali odslej po 2 kroni, druge vrste po	J '	1	1
1 krono, a oni tretje vrste po 50 vinarjev ! meseca aPrila 1
na mesec (odnosno 24 kron, 12 kron in G
Nevaren vol. V soboto večer je prišel
iz
j«a ni to znamenje slabosti ali koncesija vladi.	^ .
rr	, ' i ^ j- ,, v-, - i - . i 17-letfii voznik Vincencij Skočaj iz ulice
To pa menda vedo tudi odločilni krogi, kajti	'	.
. - . i	r- i-i deir Istria štev. 8 v svobodni luki v nepri-
•uti je, da se, cun t>o odložen državni zbor,	1 .
- -	jetno dotiko z rogom nekega vola, ki ga je
z<»}>et zapricno jtogajanja z zastopniki naroda J	b	°	-i-
, '.,	A -	i - •	nevarno poškodoval. Ranjenca so spravili na
češkega. Orožje, s katerim hočejo vlado in	»	ji
Nemce prisiliti do popustljivosti, drže Cehi rešil»° lH>sta.i° vedno v roki: od rečenih dveh činiteljev bo odvisno, da-li se to orožje prične rabiti. Kakor se !k> čudno zdelo, vendar je Cehom povsem resno z sklepom, da bodo obstruirali tudi gospodarske predloge (h katerim spada tudi predloga o pristanišču tržaškem). Cehi da so dobro premislili, pred no so storili ta sklep in so dobro utrdili svojo pozicijo. V
Uro jf zgubil nekdo dne 7. marca na poti od Ricmanj do vojašnice domobrancev. Kdor jo je našel, je naprošen, da jo prinese v uredništvo tega lista.
Mrtveci prijavljeni dne 10. t. m. : Bot-teri Gema, 10 m., ul. Salice 2. — Ferluga Marcel, S 1., ul. Media 29. — Zobec Argija, 11ji 1., ul. Media 29. — Spangher Albert,
- ,	,	.. , „ 4 1., ul. Madonnina IG. — Parenzan Merctle,
tem zmislu se srlase tudi poročila z >	t
lv . , . , v • j	, . •	5 d., ul. Ponte 2. — Ra^anelli Anton, <0 1.,
Dunaja, ki naglasajo, da je položaj minister-
i kron na leto).
Podpisani odbor je prepričan, da vsi dosedanji in novi členi, katerim to dopuščajo
njih sredstva, prestopijo v više razrede ter da
■i i	i • „„ niti vrline svojih mož.	Vse slovensko časo-
se javijo za nize razrede le oni, kateri v re-	J
snici niso v stanu plačevati više udnine.	PisJe se Je * ""U^eSimi	simpatijami bavilo s
Apelira torej v prvi vrsti na rodoljubno | slavljenim in Slovenci	v Gradcu so mu pri-
— Vseučilišeni p r o f. d r. G re-gor Krek. Ta odlični, velezaslužni slovenski rodoljub in učenjak praznoval je minoli teden svojo šestdesetletnieo in ob tej priliki se je pokazalo, da slovenski narod urafc ce-
požrtvovalnost členov »Tržaškega Sokola« ter
redili časten večer. Dr. G. Krek je bil rojen
i ,	• • i i •__ i i v.priprosti kmetski hiši na Gorenjskem: po
je prepričan, da ta poziv najde dostojen od- 't t	.
mev v njih srcih.
A tudi do vseh drugih tržaških rodoljubov, ki še niso členi »Tržaškega Sokola«, se obrača podpisani odbor s prošnjo, naj podpirajo to društvo s tem, da pristopijo kakor
stva Korberjevega jako kritičen in da se bo moglo ministerstvo držati k većemu par mesecev.
Zadnje vesti javljajo, da bo državni zbor odložen ali proti koncu tega ali začetkom prihodnjega tedna. Nekako v maju se snide / ipet, ker bo treba voliti v delegacije.
Zadnja »Naša Sloga < je priobčila uvoden
Greta 204. — Falbier Ivan, 2 d., ul. Monte 10. — Polli Katarina, 80 1., ul S. Eran-cesco 21. — Eabretto Lavra, 73 L, ul. Ca-valzeni 1. — Čampa Marija, 72 1., ul. Tor-rente 26. — pl. Falser Ivan 50 1., ul. Fon-tanone 18. — Komel Ernest, 4 lji 1., ul., Scussa 3. — Ferluga Anton, 50 1., V rdela 217.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer
članek, v katerem	riše sedanji položaj zlasti
...	, - - " i •	ob 7. uri zjutraj 5.5, ob 2. uri popoludne
7, ozirom na stin	glavna vprašanja, ki so : j j	. .___/k
, . . .	,, •	12.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj < <O.0
8.23
vladna izjava, železniške zgradbe, predsedni-	v' 1 l,1K"lua	ZJU ,aJ
, ' - -	i	-	u . — Danes plima <>b (>.56 pop. in ol
stvo zlK)rnice m delavsko vprašanje. 1 otem	1	i
i -i i- t	pop. — Danes oseka ob 1.14 predp. in ob
pa pravi glasilo puljsko:	1 1	1
Vprašanje pa je, kaj pride^po vsem tem ? ^ !>0i'-
Neki zastopnik naš, in sicer ravno iz Istre, ;
je rekel na to vprašanje, da nas nima glava	Za dijaško kuhillj© je nabral v Bar-
boleti radi tega, kar ima priti. Ali parlament kovljah ^Narodni ekseKUtor» 45 kron na-ali l>rez njega, za naše ljudstvo je to vse-1 mesto razsvetljave o priliki prihoda novega jedno. Kdor je gol, t se more veseliti take župnika.
spremembe, da bo pokrit; kdor je bos, da	Odbor »Tržaškega Sokola« je razpo-
lx> obut; kdor je neuk, da bo poučen, kdor slal rodoljubom nastopno okrožnico: Tržaški je lačen, da bo nasičen. Taki parlamenti tudi rodoljubi! Oestiti členi! Bratje Sokoli! Po .!> najbolji volji ne donašajo takih sprememb dveletnem neprostovoljnem počitku dvignil je hrvatskemu narodu, vlade pa tudi ne. Torej »Tržaški Sokol« zopet k repo svoje peruti teine UhIo ne naše ljudstvo ne naši poslanci začel z nova vršiti vzvišeno svojo nalogo, t »čili solz, ako sedanji parlament neha, ako obstoječo v tem, da krepi telo, bistri um ter mesto sedanje vlade pride druga. Svaka sila vnema narodni ponos tržaških Slovanov. \ i <t.i vremena — a Božja pravica je večna. V vsi, tržaški rodoljubi, častiti členi in bratje njo jedino upamo Še. Ako poleg tega store ! Sokoli, veste dobro, s kakimi težavami se je kaj dobrega tudi ljudje, ki so sedaj na vladi, . bilo boriti »Tržaškemu Sokolu« prej, nego dobro ; ak<» ne. ne bo dobro, vendar naš na- se mu je posrečilo priti zopet do telovadnice, rod. ki seje znal dosedaj ohraniti in vzdržati, brez katere je Sokol, kakor riba brez vode. tudi odslej radi tega ne zgubi vere v Boga in A sedaj, ko se mu je to posrečilo, je \ as v boljšo dni, brez ozira na p a r l a- v3eh dolžnost, da ne le formalno sb svojimi mente in na vlade.	, simpatijami, ampak tudi gmotno podprete
Zarota v Brazilu. Brazilska vlada je to važno društvo, katero zedinja v trdno t*a-prišla, kakor javljajo iz Rio de -Janeira, na lango tržaško Slovanstvo vseh slojev. -Led zaroti proti republiki.	V nadi, da spolnite vsi; rodoljubno dol-
Vlada je opazovala to gibanje več me-1 žnost, obrača se odbor »Tržaškega Sokola« secev; vendar je šele potem storila odločneje yras Vseh s pozivom, da vsaki po svojih
izredni vztrajnosti in nadarjenosti se je vspel na stopinjo, do katere dospejo le izbrani duhovi. 25 let je že reden profesor slavistike na vseučilišču v Gradcu, kjer deluje od 1. I8»>b ; vrhu trga je člen vseli, za raziskovanje členi, ali pa, da te spomnijo tega društva vsaj slovanskih jezikov važnejših zavodov in dru-s tem, da mu darujejo po svojeh močeh kako štev* Kllkor I>isate!i (^anstvemk) in pesnik svoto za s o k o 1 s k i z a k 1 a d. Vsaki dar ie sodeloval pri »Slov. Glasniku«, »Novicah,,
bo dobro d osel ter se izkaže v listu »Edi-;^lov- Narodu«, »Zori«, »Kresne in raznih
listih. Število njegovih folklorističnih, lite-nost«.	J &
»Tržaški Sokol« se je lotil resno svoje j rarno-historičnih in filoloških del je ogromno, naloge. Zajedno s telovadnico poskrbel je za In vsa se odlikujejo po svoji temeljitost, .n dobrega telovadnega učitelja, k i j e v s p o- ; "čenosti. Zasluge dra. Kreka se ne dajo s o b 1 j e n kakor tak za državne! preceniti, kakor so sploh v vsakem oz.ru tako š o 1 e n a podlagi položeneg a d r-	rodoljubi neprecenljivi za naš na-
ž a v n e g a izpita. To bodi v jamstvo, rod-	nam ohrani še dol-° teSa vcleza~
da se telovadba v »Tržaškem Sokolu« ne kužnega moža ! bode gt>jila diletantsko, ampak strokovno.
Blagodejne posledice tega srečnega od-borovega koraka so se pokazale takoj, ko se
Vesti iz Koroške,
je odprla telovadnica. Prijavilo se je namreč j u a e ž e v i b g r o š o v »Sudmarki« n a d 60 t e l o v a d c e v, ki vztrajno zaha- ne zmanjica ge tako hitro. Tej družbi je za jajo k telovadbi; pripravlja se pa še telovadni nje sramotQe, podle cilje, ki temelje v natečaj za ženske, za gojence in za otroke.	rodnem izdajstvu, došlo na Koroškem zopet Prerojen in pomlajen stopa torej »Tr- ve6 podpor, a upajmo, da ti judeževi groši žaški Sokol« pred tržaško slovansko občin- ne |,0ti0 ;mei; blagoslova. Vsekako pa moštvo ter se trdno nadeja, da mu uobeu za j ramo tem vestneje podpirati našo narodno vedni Slovan tržaški ne odreče svoje pod- j družbo sv. Cirila in Metoda in druge napore, bodisi, da pristopi kakor člen, bodisi,' ro(]ne ustanove.
da daruje, vsaki po svojih močeh, kako svoto	j «. m :l r i n g« - t a b 1 e, s kate-
za sokolski zaklad.	r;mj jlote v Celovcu odičiti <lotične ulice —
Kdor še ni člen »Tržaškega Sokola«, so na !>otu Jn v j<raticem dospejo v Celovec ! ter misli vstopiti v to društvo,, naj se po-	;l|} j>0 veselja mej tamkajšnimi Germa-
služi priložene dopisnice. Prispevki za so- nj t	slavni mestni zbor je z ve-
kolski zaklad in naznačena udnina leta iiicjm veseljem vzel na znanje t<> »veliko« 1898—i>9 naj se pa pošiljajo po priloženi ! vest; Heil, lleil!
poštni nakaznici.	i	---
V nadi, da se tržaški Slovani vsi brez j izjeme odzovejo temu pozivu, beležijo sč so-;	RAZPIS VeSth
kolskim »Na zdarU
Žrtve morskih somov.
poroča: Te dni došel je
Iz Svdneva se
Za odbor telovadnega društva »Tržaški Sokol« :
Dr. Gustav G r e g o r i n, starosta.
: Makso Cotič, podstarosta. Rudolf Pretner, blagajnik, Janko Kukar, tajnik.	, .	„ . .	, .. ^ ^v f r^ . .. r - t- • iv i rr sadke in nekaj potnikov. Naložen )e t>■ t s Dr. Otokar Rvbar, Josip Kranjc, Pavel Ho-1 . .. __ J 1 . . ... . .
sem Kaj parni k j »Chingtuc iz Kitaja, ki je prinesel strašnih vesti o parniku »Hupeh«, ki je ponesrečil na visokem morju. Parnik »Hupeh« je zapustil Javo <lne S. novembra m. 1. s 60 možmi po-
kora ke, ko je doznala, da so monarhisti delili denar med policijske agente in razne druge osebe. Neki zarotnik bi imel predsednika republike, Ca|K»s-Salesa, v Petropolju dobiti v svojo oblast. (1ebi se zarota posrečila, namerjali so ustanoviti začasno vlado.
Spravna akcija v Istri. Od hrvatske strani so baje dolečeni za pogajanja v dosego kakega modus vivendi: dr. M. Ij a-
čevar in Fran Cink, odborniki.
močeh pomaga ustvariti našemu društvu trdno gmotno podlago, na kateri mu bo mogoče brez skrbi gledati v bodočnost ter izvrševati vzvišeni svoj cilj.
Najprej se pa obrača podpisani odbor do svojih členov s prošnjo, naj vsi, ki niso plačali udnine za društveni leti 1898. in 1899., bodisi, ker se jih ni tirjalo, bodisi, ker se jim ni zdelo opravičeno plačevati udniao
g i n j a, V. S p i n č i č in dr. S t a n g e r. za društvo, ki ni delovalo, najprej radovoljno Mej tem pa je radikalna struja že na doplačajo svoj zastanek. Ta prošnja je opra-
delu, da že a priori zapre poti do vsacega .-porazumijenja. Tako objavlja glasoviti Vork v »Indipendentu« članek, katerega tenor je: nič pogajanj, nič sprave.
Tržaške vesti.
vičena v dvojnem oziiu.
V	prvi vrsti ne bi bilo pravično, da bi večina členov plačevala udnino tudi v zadnjih dve!, letih, kakor je to storila, dočim bi nekateri členi bili prosti tega plačila.
V	drugi vrsti pa potrebuje »Tržaški Sokol« primerno mnogo denarja, ako hoče popolniti in na novo nabaviti potrebni delo-vadni inventar. V to svrhu potrebuje Sokol stota k e in stotake. Da se pa »Tržaškemu Sokolu« osigura obstanek tako, da bo za-
Mašc zadušiliee po pokojnemu Sabcu,
ki je bila minole sobote v cerkvi sv. Antona novega, se je udeležila velika množica ljudstva iz vseh slojev in so bila zastopana menda mogel prebiti vse viharje ter premagati vse vsa narodna društva tržaška. Cerkev je bila težave, ki ga čakajo v bodočnosti, potrebno Črno opremljena. Sv. mašo pri glavnem ol-ije, da se ustvari zaklad, ki naj služi tarju je daroval gospod župnik sam, hkratu 1 e v e n t u v a l n o za zgradbo lastne
Vesti iz Kranjske-
*	Prešernov spomenik. V veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani, bodo nekoliko dnij od 11. t. m. naprej vsi konkurenčni načrti za Prešernov spomenik razstavljeni občinstvu na ogled. Dvorana bo odprta vsaki dan od K).—12. ure dopoludne
, in od *?.—4. ure popoludne. Vstopnina ki je namenjena za spomeuik sam, določena je za | delavne dni po 40 stot.. za nedelje in praznike pa po 20. stot.
*	Gimnazijsko poslopje v Kranj u. Občinski zastop kranjski je v zadnji svoji seji sklenil, napraviti prizidek
j gimnazijskem poslopju v srho, da se dobe še I tri učne sobe, ako prevzame država kurjavo v gimnaziji, ki stane sedaj občino 1800 kron i na leto. Ce bi pred prihodnjim šolskim letom ne bilo mogoče dovršiti prizidka, preskrbi občina drugod začasne učne prostore, da ne bo treba dijakov odganjati.
sladkorjem. Ko je plul mimo otoka Canbria, je nastal vihar, noloženo blago se je jelo premikati in parnik se je nagnil te zajel vodo, ki je pogasila ogenj pod parnim kotlom. Na rešitev parnika ni bilo več misliti in ker s<> bili vsi čolni razun enega razbiti, napravili so mornarji nekake plove, na katere so p»»-skakali. V onih vodah pa je, kakor znano, posebno mnogo morskih somov in tudi sedaj so se v' veliki množini zbrali okrog plovov in mornarji so videli s strašno grozo, kako je besen val preobrnil en plov in kako so se vnle živali vrgle na ponesrečene tovariše ter se trgale za žrtve. Morje se je takoj daleč poruclečilo s krvjo. Z napetjem vseh močij posrečilo se je kapitanu, da je z ostankom posadke, — enajst mož — dospel na otok Lubang, neprenehoma obdan od požrešnih somov. Parnik in vse blago £ta popolnoma zgubljena.
Vsa vas prodana na drobno. Iz Hanno-vera poročajo, da so vas Hessel v okrožju Neuhaus na drobno prodali. Kupila jo je neka hamburška družba, ker so tla te vasi jako bogata na ilovici in bo tako tem lažje izkoriščala velike množine ilovice. Z grajenjem velike tovarne za porcelan prično takoj.
Šolstvo v Transvaalu in v državi Oranje Banket parlamentarnega
je veliko trpelo vsled vojne. Sedaj so Buri sklenili poslati iz vojne učitelje domov, da za šolo godni otroci ne zaostanejo v učenju. To svedoči, kako globok smisel imajo Buri za kulturni napredek svoje dežele in da jim v tem ozira nikakor ni treba dražega angležkega jerobstva.
Laška prestoionaslednica Helena.
črnogorskega kneza, je nevarno obolela. Loterijske številke, izžrebane dne
t- m.
Trst	85, 24, 14, 38, 6.
Line	26, 20. 72, 6«, 70.
hči
Brzojavna poročila.
Zbornica poslancev.
DUNAJ 12. (K. B.) Zi»ornica jK>slaneev je začela drugo čitanje zakona o kontingentu novincev. Posl. H e r z m a n s k v (nemške narodne stranke) je izjavil, da bo glasoval proti predlogi, ker narodni položaj Nemcev
novinstva na
Francoskem.
PARIZ 12. (K. B.) Predsednik francoske zboru iee Desehanel je imel na letnem banketu parlamentarnega novinstva, kateremu je predsedoval, govor, v katerem je izjavil, da se mnogokrat krivo tolmači njegove misli. Tako so ga risali kakor besnega pristaša vojne, ker je nekoč izrazil menenje, da je napredek na vojnem polju najboljša garan- slediti. 10 cija za mir, veljavo in veličino domovine. Nemiri na Turškem. CARIGRAD 11. (K. B.) Iz Berane
javljajo o nezadovoljnosti kristijanov proti mitropolitu v Prizrcnu, ki hoče baje namesto narodnega kandidata posvetiti nekega svojega ljubljenca v duhovnika v Berani. Naprosilo i se je črnogorskega poslanika Bakiča, da opozori vlado na nevarnost, ki preti v sled tega i
i
gibanja.
Glasom vesti iz Prištine so v tamošnji
I
okolici ubili zloglasnega voditelja Arnavtov,
l>im — Borijana.
/jrorelo sleda]išče.
PARIZ 11. (K. B.) Naučni minister
Brabant je prispela semkaj, ne da bi naletela na odpor. Kakor javlja ista poslovnica iz Kimberleva, se lord Kitchener nahaja tamkaj. Avstraljske čete v liitki. LONOON 12. (K. B.) »Reuter« javlja iz Drietfonteina z včerajšnjega dne: Včerajšnje vroče bitke se je udeležilo mnogo avstralskih čet. Ko je sovražnik božal, so mu zamogli edini konji avstraljske konjenice
Trgovina in promet.
Tedensko tržno poročilo.
Kolonijalno blago. Kav a. Na odločujočih trgih so cene poskočile zopet na višino i pred p roš lega tedna. V Brazilu so bile cene stalne, spečevanje blaga omejeno.
S trga je vzetih 500 vreč Santos »good average« po K 46.— do 47.—, 500 vreč
eksistenc pobirajo bogate dividende, -le pač mnogo resniee v teh besedah !
Železnica v Taškentu.
Ruska vlada je sklenila, da prihodnje spomladi začne na lastne stroške graditi železnico iz Orenburga (na Uralu) v Taškent (v centralni Aziji). Trasiranje te proge so ravnokar dovršili.
Žito v Ameriki.
Kakor javija kor. biro iz \Vashingtona z dne 11. t. m., je glasom poročila poljedelskega ministerstva v rokah poljedelcev od vse vse lanjske žetve še 29°/0 pšenice, .">7°/0 odstotkov turščice in 36.5°/0 odstotkov ovsa.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 12. Pšenica za oktober K 7.71 do 7.72. Pšenica za april K. 7.47 do 7-49 Rž za oktober K. 6*46 do 6 48. Rž za april K. 6'2<S do 6*29 Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K.
dto. prime po K 50.— in 200 vreč Jamaica 5' 16 do 5*17. Oves za oktober K. —*— do
. Oves za april K. 4 92 do 4.94 Pšenica: ponudbe zadosti, povpraševanje
po K 49.— do 50.— od 50 kg. Na skladiščih je 14.501 <| kave. Poper. Ta predmet je bil tudi prošli teden o neznatnih razločkih v cenah nespremenjen
dobro, mirno. Prodaja: 25.000 met. stot. nespremenjeno. Vreme: lepo.
Hamburg 12. Trg za kavo. Santos good
~e ni zagotovljen, ampak se nahaja v veliki ne- revo.ues ;e iziavil da se otvori novo gleda- na mestih, kjer se pridelava, in na ter- average za marc 35.75 za maj 36.—, za sep-
„	,	. .v	.	. &	J	J	*	i	...	____.	i_____i____ o—	____ j______i___ot.^a n______
varnosti. Posl. Berks (slov. kršč. nar. zveze) je označil predlogo kakor narodno potrebo: ako bi se ne dovolilo novincev, bi to imeli občutiti avstrijski narodi. Govornik je čestital prijateljem Čehom, ker so sklenili, da ne ob--1 rui raj o proti zakonn o kontigentn ~ . incev. B e r k s je menenja, da potrebuje parlament, da zamore ozdraviti, miru, katerega najde v delu ; isti je izjavil, da bo glasoval za predlogo. P<rsl. O k u n i e v s k i (neodvisen Malo-
K 13.— -»»
„ (.».-
„ 70.— „ 68.— 67.—
Ha vre 12. Kava Santos good average za februvar 50 k. frankov 42.75, za juli 50 k. frankov 43.50.
minskih trgih. Pri nas so bile stare cene tember 37.25 za december 37*50 Denar, in sicer:
za poper Singapore „ Tellieherrv ,, Batavia „ Penang C n Penang D
lišče Theater F nuica i s dne 14. julija t. 1.
Vojna v južni Afriki. Boereein pri Bis^srarsbergu preti nevarnost.
LONDON 10. (K. B.) »Reuter« javlja iz glavnega tabora Boercev pri Biggarsbergu dne 8. t. m.: Poizvedovale! javljajo, da so: včeraj naleteli na 6 angležkih ogleduhov, od Piment. Stalno trden. Tvrdke na izvirnih tr- Avstrijska renta v zlatu
Dunajska borza dne 12. marca..
j Državni dolg v papirju v srebru
katerih so enega ubili a 3 ranili, ter da preti Boercem 12.000 Angležev iz Helpmakaara.
rus> je izjav i, da bo glasoval proti predlogi;	» hithe v Pietcrmaritzbursru.
to pa ni naperjeno proti vrli armadi, ampak proti vodstvu ;-te. Posl. Sehneider (krščanski socijalist* je zavračal predgovornika ter tožil nad nedela vik »s tj o zlnirnice. Poslanec T se h er ni g g (nemške narodne stranke) je zagotavljal, da njegova stranka ne bo dovolila predloge, to pa ne iz sovraštva do vojske
ali vlade, temveč iz prijateljstva do ljudstva, "predalnik Kriiger je Govorili so še posl. Pogačnik, Engel in y Blocmfontein v Gle šchucker. Seja se traja.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 10. I K. B.) (iospodska zbor- gotovo, da niča bo imela dne 14. in 19. plenarni seji, končana, ter bo razpravljala o došlih ji sklepih zbornice »oslancev.
P1ETERMARITZBURG 10. (K. B.)
»Reuter* javlja : General White je prispel danes iz Ladvsmitha; ljudje so ga navdušeno J pozdravljali.
Konec vojne se bliža. LONDON 10. (K. B.) »Dailv Ne\vsc javljajo iz Lourenzo Marqueza dne S. t. m.:
baje pred odhodom lencoe izjavil v nekem nagovoru, da še ni gotovo, da-li razsodišče ali pa posredovanje konča vojno. Toliko je bo vojna tekom enega meseca
žiščih ponujajo blago na podlagi cen, ka- .. .. kronah 4°/0 kor doslej. Cena K 43.—	Kreditne akeije .
Klinčki: Minolega tedna je bilo mnogo na- ^ndon 10 Lsr- •
* * •	i i	mar k » • •
ročeb glede blaga, ki se ima se le ukr- Napoleoni
eati. Na tukajšnjem trgu, ki razpolaga le ioo italijanskih lir
z neznatnimi zalogami, je bilo le malo pro- Cekini ....
daj, ker so ponudbe izvirnih trgih više
nego jih hočejo plačevati tukajšni kupci.
Cena K. 64.—
Sladkor: Tudi v minolem tednu ni bilo
»lanes
99-30 99.20 98.35 99.35 235.10 242.85 23.64 19.29 90.10 11.38
[irt'd včeraj.
99-35 99-20 98-30 99*45 235-85 242-75 23-65 19-27 9005 11-38
Darovi.
p
(Zvršetek.) 4 K so darovali : ir^spa Tona Kotter-
,	.„,	- • „	nauer, soproga c. k. nadpravdnika v Iraškem
znatnih sprememb na	tuzemskih in ino-	..
. .. -,	-	i -i- • • ____.	trgu: c. dr. Jurij Pučko, c. k. notar v Kr-
zemskdi trgih ; prvi so	bili mirni o neznat-	s-	J	>
Predsedništvo zbornice poslancev pri cesarju.
DUNAJ 12. (K. B.) Cesar je sprejel v
Boerci prosijo za posredovanje.
LONDON 12. (K. B.) »Dailv Mail« javlja iz Pretorije z <lne 10. t. m. : Včeraj so bili povabljeni konzuli tujih vlasti na konferenco. Prosilo se jih je, naj delajo na po-
nih razlikah v cenah ; na poslednji je bil položaj slab, ker ni bilo naročeb od strani konsumnih trgov. Ceue so bile nespremenjene, in sicer za gotovo blago v transi tu, carine prosto s škontom 2°/0 :
današnji obči avdijenci predsedništvo zbornice sredovanje vlasti, katere zastopajo, da se na-jioslaneev. Železniška
in poljski
klub je bavil s
zveza n Trstom klub.
DUNAJ 11. i K. B.) Poljski sklenil, da se bode v posebni seji stališčem, ki ga imajo zavzeti poljski členi železniškega odseka glede druge železniške zveze s Trstom.
Izgredi v Pragi.
PRAGA 11. (K. B.) Danes je bilo ednajst delavskih shodov. Po istih se je zbralo kakih SOO oseb na trgu sv. Vaclava ter je demonstriralo v prilog rudarjem v stavki. Ob 5. uri {►opoindne je prišlo iz neznanega vzroka do spopada s policijo, katero so kamenali ter tepli s palicami. Nekega krojaškega |>omoč-nika je redar udaril s sabljo jm glavi. Sest
pravi konec nadaljnemu prelivanju krvi. Ansrleži so se umaknili na južno obal Tugcle.
DURBAN11. (K. B.) »Reuter« javlja : List Naial Mereurvc je prejel brzojavko iz Grev-tona ; glasom iste je bil dne 9. t. m. spopad med oddelkom naselbinskih čet na konjih in med sovražnikom. Na obeh straneh so streljali hudo. Ker pa Angleži niso imeli topništva ter niso mogli pregnati sovražnika iz njegovega stališča, so se umaknili na južno Cerealije. Trg miren, nespremenjen, brez kup
Centrifugalni pile . . . 26. —27.%
Meli s-P i 16......27.3/t—28.
Concasse.......27.8/4— 28.%
V klobukih po 1.80—2kg. 30.— Kocke v zabojih po 25
do 50 kg.......
Za naročbe marc-julij : Centrifugalni pile .
Melispilč.....
Iz inozemstva je došlo minoli teden z železnico: 30.300 <i (proti 43.000 <{ v isti dobi prošlega leta).
29.7.— 81.—
277,-28.— 287,-28.7,
škeni; vč. g. Janez Ogriz, župnik v Kapeli na Dravi; g. Mih. Bergant, nadučitelj v St. Vidu pri Vipavi ; dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celji ; g. Jos. Suman, c. k. deželni šolski nadzornik v Ljubljani ; Fr. Goli, tr-govec v Idriji; vč. g. Anton Mežnarc, dekan v Kranju: K. Elorian, knjigar v Kranju: vč. g. Anton Rančigoj, vikar Celju; vč. g. Jurij Bezenšek, duh. svetnik in župnik v Codranu ; vč. g. Ivan Kodre, župnik pri sv. Križu ; g. Jos. Jeglič, c. k. davkar v pok. v Idriji; po 2 K so darovali gg. : L. Fur-£ sager, trgovec v Radovljici ; dr. Jan Lenocli, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju ; Ivan Majdič, trgovec v Kranju; gospa Karola Brilej, trgovka na Vrhniki ; vč. g. Vilibald Venedig, župnik v Ormožu; Martin Dežela
stran Tugele. Ranjen je en mož.
Boerci pri Drietfonteinu premagani.
LONDON H. (K. B.) «Reuter» javlja
V zalogi je bilo 193.100 q, in sicer v v	^ gosp. Adolf Krcuzbcrger, trgovec v
skladiščih 188.248 <i (proti 131.600 in I Kranju ; vč. g. Jos. Hočavar, kanonik v Nov. 129.504 q v isti dobi prošle dobe)	j mestu. — Vsem blagim darovalkam in dara-
_ valcem iskrena hvala. Meseca februvarja pre-_jelo je 39 visokošelcev podpore K. 345'50. V tekočem šolskem letu je bilo razdeljenih 1536 K v obedih in gotovini. Odbor prosi
čije. Zaloga: 645 <j pšenice, 3986 q tur ščice, 300 (j ovsa. Bombaž. Proti koncu tedna medla kupčija
iz Drietfonteina: Združeni Boerci so se uprli j Prodalo seje 250 omotkov Adana po K. "ljudno za dalnje darove, katere je pošiljati
. . . ___ .	.».o. .Ivn^fiionainll 1t1 t r«l 1 M ■ L-11 .O* K mili Sp».
napredovanju Angležev ter jim delali težave, 118 do 124 od q. katere so bile toliko veče, ker Angleži ne Moka. Slabo razpečanje, nizke cene. poznajo terena. Vendar so Angleži vsled Južno sadje. Trg tr<len za limone in poma-
ranče dobre kakovosti. Levantinskega sadja se je malo razpečalo, cene slabe.
<»seb so zaprli. Konečno so razgnali množico.	, „ ..	, . . „ . . „ ,
1	poguma angležkih eet, ki zasluzuje oociuto-
Stavke.	vanje, prispeli, kamor so bili namenjeni. Dva
ROKICAN 11. K. B.) Položaj je ne-	bataljona divizije Kellev Kennv sta prepo- Olje, oljkino: razpečanje omejeno, trg slab.
spremenjen.	dila Boerce z bodali. Zgitbe Boercev so ve-j Prodalo se je 50 4 ital. polfinega do zelo
MOST 11. (K. B.) Včeraj so proizveli	like Zapustili so 102 mrtveca in 20 ujetni- j finega v sodih po 122 do 160 K. ter 150
451 vagonov premoga : 4 vagone so naio-	k<)V Popolno število angležkih zgub še ni
znano. Med mrtveci sta dva stotnika i u en
žili v skladišču. Položaj nespremenjen.
KLADNO 11. (K. B.) Položaj nespremenjen.
FALKNOV 11. (K. 1J.) Število delavcev v stavki znaša 3972; na delo je prišlo 2011 delavcev: včeraj so naložili 223 va-j gonov premoga. Položaj nespremenjen.
<1 grškega in levantinskega v bari lih po 76 do 77 K.
civilist, med ranjenci 2 polkovnika, 2 stot- Riž. Malo kupčije trg nespremenjen, kupo-
li i ka in 5 po ročni kov.
Aiiideži nespravljivi.
BRUSELJ 11. (K. B.) »Petitbleu* pri-j občuje brzojavko iz Londona, ki najodločneje potrjuje vest, da sta se predsednika Kriiger in Steiju obrnila brzojavnim potom do an-
Dvoboji.
BUDIMPEŠTA 10. (K. B.) Dvoboj na gležke"vlade ter ponudila mir neče med jwslanceina Ugronom in Rochon-
[logojem, da se zagotovi neodvisnost obeh republik. To da
zvjem se je vršil ob 4. uri popoltidnc. Ko- ^ je /^„dilo po n<»či me«l torkom in sredo.
V sredo jutro da sta prejela predsednika br-; zojavni odgovor angležke vlade. Isti da kaže nespravlji vost Angležev ter končuje z besedami: Edini pogoj, pod katerim je Anglija •
ehonzv je lahko ranjen na ustnicah.
BUDIMPEŠTA 10. (K. B.) Na dv< IM>ju Banffv-Ugron ni tekla kri.
Knez Nikolaj ostane doma.
CETINJE 10. (K. B.) »Glas Crnogorca« j pripravljena skleniti mir, je brezpogojna
oporeka vesti, da bi knez Nikolaj mislil p<>- i predaja.
valci rezervirani. Cene bencinu. Vlada namerja izdati naredbo, da morajo odslej rafinerije petroleja oddajati bencin bolj po ceni, ako je isti namenjen v obrtne svrhe. Ze dlje Časa je temu, kar je vlada dovolila, da od bencina ni plačevati kosumnega davka, kedar je dokazano, da se ista uporablja v ob rtih. Ker je pa cena petroleja poskočila in s tem tudi bencinu, je ta vladina naredba izgubila vsaki pomen ter ne koristi odjemalcem bencina prav nič.
Posl. Rolioncz.v o ogrerskem mlinarstvu.
V nadaljevanju debate trgovinskem proračunu v zbornici v Budimpešti je posl.
gosp. društvenemu blagajniku dr. Klem. Ses-hunu, dvornemu in sodnemu odvetniku na Danuju I., Singerstr. 7.
Proti kašlj u,
grlobolu. bripavosti, upadanju glasu, kataru iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštiije
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljieah v Preiidinijevi lekarni v Trstu in v vseh 'tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
10
i Brabantove dete na potu v Olinalnorth. honezv govoril obširno o ogerskem mlinar-JAMESTO\VN 11. (K. B.) »Reuter« stvu ter o zlih posledicah prevelike produkcije. BUDIMPEŠTA 10. (K. B.) Rešili so javlja : Oddelek čet generala Brabanta je ob Veliki ogerski mlini da so spravili v deželo
tova ti v inozemstvo.
Offerska zbornica poslancev
še ostale naslove trgovinskega proračuna ter predlog o konsumnem davku uslužbencev državne železnice. Potem so zaključili sejo. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
zori odkorakal od tod proti 01i\valnorthu. Angleži v Janestownu.
LONDON 10. (K. B.) »Reuterc javlja
slabo inozemsko pšenico ter tako škodili ugledu ogerske moke. Obsojal je kupčijo na obroke (termine) ter predbaeival budimpe-
pohištva vsake vrste
Alessaniro Levi Miuzi v Trstu.
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bog-at izbor r tapetarljali. zrcalih in slikah. Ilustriran cenik jrratis in Franko vsakemu na zahtevo.
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaraeunao.
iz Jamesto\vna včerajšnjega dne: Divizija štanskim mlinom, da iz poloma tisoče v malih
Objava.
Banka „SLAVIJ A'
naznanja.
da je vsi od smrti gospoda .1 a k o h a L a v r o n č i e a Kolgattija imenovala za njegovega naslednika kakor glavnega zastopnika ..Slavije" za Trst in okolico gospoda H i lika Giliertija katerega pisarna so nahaja v prvem nadstropji stv. 7. Via Canale. Ter priporoča da se P. t. občinstvo obrača do njega v vseli banke ..Slavijo" ticocili se zadevah.
Generalni zastop banke 3JSlavije' v Ljubljani
Ivan Hribar, ravnatelj.
Pohištvo i 11 meblji.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledal, stolie za jedilne sobe, blazin z različnimi tapeeariiami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih del. Anton Breščak. 4>oriea. Gosposke uliee str. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na ol»roke.
o°o
o°o
o
oo
Stv. 1S4
< >. s
Najboljše berilo in darilo o°o oo je vsestransko jako pohvaljena
Jzpja in omM ali izvir sreče"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sani lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in drugt blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti po štnemu povzetju pri Jožefa V&lenčiču na Dunaju HI., Steingasse N. 9 I. St., Tli. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi inu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig" je malo Teč.
Natečaj.
Xa mešanej dvorazredniei se slovenskim nčnim jezikom v Jelšanah popoln iti je mesto učiteljice III. plačilnega reda.
Dohodki združeni s to službo razvidni so iz deželne postave za Istro z dne 14. decembra 18SK, drž. zak. št. 1 ex 1*89.
Prositeljice naj svoje pravilno oprem-mljene prošnje predpisanim potom tekom štirih tednov sem predlože.
V	(»loško, "). marca 1900.
C. kr. okrajni šolski svet
Kabiani. predsednik.
Naznanilo.
\ nedelio <lne IS. marca t. 1. ob
i
."». nri |M»jK»liidne bode obrni zbor ~>Po-s«»jiln<ega in koiisnmnega društva« v J>orštn.
N;i dnevnem redu je likvidacija in pogovor o razpustu društva.
V	slutnju nesklepčnosti se bode vršil zbor osem dni pozneje.
..Posojilno in koiisiuiiuo društvo"
v Borštu, dne S. marca HMM).
Mihu Kosmač !. r.
podpred*edn ik.
Gostilna
Andemo de Franz
Via della <M'ppa št. 14.
SEMENA
z nasadov cvetic, travnikov itd.
tvrdke Wolfner & Weisz
na Dunaju po cenah, da se ni bati konkurence.
Zaloga v l rstu :
Roberto Bambule
cvetličar
v Via delle Torri (Palača Diana).
D — MEJNARODNI
i ANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
Od 1. marca do 5. marca
Nova serija.
Jako zanimivo in poučno potovanje po Italiji od Verone do Siena itd. 50 podob 50.
stopnina 20, otroci lO kr.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v (»orici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nacistr.
v lastni hiii.
-^-
Hranilne v Ione sprejemajo se od vsacega,j če tudi ni član društva in se obrestu-j jejo po 4 °/r>» ne bi se odbijal rentni j davek.
j Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjice po t> °/„ in na vknjižbe po ;V/*°/o-loči izvrstno belo vipavsko ter istrsko in JJrjMJuje vsaki dan od 9. <lo 12. ure do'pol. dalmatinsko črno vino. Dobra knlnnja, do-	in ml 2. <lo 3. ure popol. razven nedelj
mače klolrase. Gostilna ie odprta vedno do ( jn pr«lZiiikov
,. „re [Mipolnoč . Za obilen obisk se prip«*. j	^ ^ ^ ^ ^ j ^
Jožef Furlan.
Varstvena znaifca: SIDRO.-
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Hiehterjeve lekarne v Prairi
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se po to nove., To nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj st* to
splošno priljubljeno domače sredstvo
ve»lno le v origin. steklenicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelki.
Richlerjeva letam pri zlatem levu ? Pragi.
Elizabetne ulice 5.
T	Prva slovenska
? izdelovalnica mrežic
T i za plinovo luč (Auer)
Javljam slavn. občinstvu, da sem odprl svojo izdelovalnieo in prodajalnieo nepregorljivih mrežic za plinovo luč (Auer) na vogalu
Fiazza Negozianti in Via deli5 Arsenale
l'važuje geslo:
j Svoji k svojim
se priporočam za obilne naroebe.
Dragotin Vitez
Poštno-lran. račun Stv. 837.315.
w Še nekaj tisoč
na suho cepljenih, popolnoma zaraščenih in dobro okorenin jenih
-= trt ==-
rožnih dobrih vrst, oddam spomladi t. I. iz svoje trtniee v Krškem (pošta in postaja Videm - Krško, Kranjsko.)
Vrste za bela vina : Ital. rizling, kraljevina. . l»eli burgundec, žlahtnimi (španjolj bela in rdeča, velt-I linee. moslavina. silvanec. plaveč, grganja ter nekilj traminca in rnlandca.
Vrste za črna vina : Portugalka, modra fran-kinja. istrski refošk. žametasta črnina (kavsčina), ter tirolske vrste: negrara in teroldigo; dalje nekaj črnega i burgundca.
Podlaga je čist;« riparija portalis in rupestris j montieola. Vrste so popolnoma zanesljive in čiste, i nepomešane, !:er sem dobil cepiče in sloveče vinarske šole na Tirolskem.
One : Enoletne eepljenke a 10 gld. 100 komadov Dvoletne „ a 12 „100 Ob enem z naročitvijo naj se mi blagovoli vposlati	are, Kdor naroči toraj za 10 gld. trt,
mora vposlati '2 gld. 50 kr. are. Na naročitve brez are se pri osebah, meni nepoznanih, ne bo oziralo.
Priporočam »e si. občinstvu, da me blagovoli v tem za občni blagor prekoristnem podjetju po možnosti podpirati. — Vsi, ki so lansko leto trte od
mene naročili, jih ne morejo prehvaliti. kajti od lOOO ■k. komadov je komaj 1 izostala in vse dobro vspevajo, da, mnoge so celo sad nastavile.
Embalaža se bo zaračunala po histni ceni. Prevažanje do kolodvora se ne bo zaračunalo.
Dr. T. Romih
žit j ton r Krilcem (Dolenjsko)
Tržaška posojilnica in hranilnic
legistmana zadruga z omejenim poroštvom. ^ ulica S. Francesco št. 2, I. d '
(Slovanska Čitalnica).
i
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 40/o. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5	na menjico po 6°/„
na zastave po 51/a°/0.
Uradne ure so: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—i popoludne.
naznanja slav. občinstvo da je odprlo v ulici Coucordia (vogel ulice Vespucci) pri Sv. Jakobu	>	...
a^r svojo novo gostilno
Toči izvrstno Istrsko, dalmatinsko in vipavsko
] izvrstna kuhinja vedno pripravljena z gorici m i in mrzlimi jedili. Za mnogobrojni obisk se priporoča
Odbor.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Glasbena šola.
V-3.
Podpisani učitelj glasbe odprl je v ulici l_'o-logna št. 2. I. nadstropje (za javnim vrtom) šolo za poučevanje sledečih predmetov: teorija, glasovir, pelje, vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, delo in violon (eontrabas) Natančneja pojasnila daje podpisani vsaki dan od 11. do 12. ure predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pisma istotja. — Za vspešni in točni poduk jamčim. — Priporočuje se za obilno udeležbo
beležim
udani
Hrabroslav
Vosrrie
Trp.-oMia imistmna zaflria
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška nI. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se na lože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 4l/ž°/o bi vloge na Conto - eorrent po 3.6O°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Oletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo <h*-lež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. S42.3l«().
Uradne ure: od —12 dopoludne in od .r>—1 popoldne; ob nedeljah in praznikih od —12. dopoludne.
Dr. Rosa Balsam
iz lekarne B. Fraper-ja v Praii
Praško domače zdravilo
9'--
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
^varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
Iožeuo varstveno znamko.
BI
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in fer. dvorneja zalajatelja jri črnem orlu'"
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve uiice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: <i. Lueiani, E. Leitenburg, P. Preudini, S. Serravallo. A. Suttina, C. Zaneti i, A. Praxmarer.	j
VBKOSLAV PLESNIČAR
K S X TRGOVINA JESTVIN « K
Trst — Vin Giulin št. 25 — Trst.
Naznanjam slavn. občinstvu, da sem prevzel že dobro poznano prodajalnieo jestvin G. Grattoni, katero sem popolnil z najboljšim in svežim kolonijalnim blagom kakor: kava, riž, olje, testenine, sir, maslo, moka. raznovrstna fina vina v buteljkah, ter sploh vse jestvine.
Pošiljam blago ca deželo po poštnem povzetju, v mestu je donašanje na dom brezplačno.
Nadejaje se obilne ix>dpore slavn. občinstva v mestu in na deželi, bele-
žim ,I»«u.v=;,,iem	Vel£()s]ay ples]lleal.
JČI9

Narodna jed
postati morajo testenine iz Prve kranjske tovarne testenin /nidcisič & Valenčič v II. Bistrici po njih izbornera okusu, obilni redilnosti. nizki ceni injednosuivnem pripravljanju. Zahtevajte jih v vseh j>rodajalnicah jestvin.
I Kurje oči
trdo kožo. žulje itd. odpravi hitro, brez bolečin in gotovo, izvrsten, v svojem učinku neprekosljiv Trnkoczy-jev oblift. kateri se dobiva v Franeisona-Apotheke na, Dunaja V 2 Schonbrannerstrasse 107. Cena
ttO kr.. po pošti kot uzoree brez veljave B5 kr.. kot priporočena pošiljatev SO kr.. franko po predplačilu zneska v postnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušnjo 35 kr., po pošti 40 kr. Učinek zajamčen ! Razpo-šiljatev takoj po sprejemu naročbe V Trstu se dobiva pri gosp. lekarnaiju SERRAVALLO, Piazza c'lel sale.