številka 13 četrtek, 6. aprila 1995 100 tolarjev Za 40 odstotkov manj emisij Republiški Inšpektorji so prižgali zeleno luč (foto: L. OJsteršek) Uspel tehnični pregled odžveplalne naprave IV. bloka TEŠ Majhni otroci so kot goste zvezde, ki razveseljujejo in razsvetljujejo temno noč. Ruski pregovor V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho In toplo vreme. mobitel d.d. PE CELJE, LAVA 7 DOBAVA IN MONTAŽA MOBILNIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV Tel.: (063) 451-334 (063) 451-811 7. april - svetovni dan zdravja "Svet brez otroške paralize" Še pred 40 leti so starši trepetali zaradi strahu, da bi njihovi otroci zboleli za težko boleznijo, ki povzroča trajno invalidnost - otroško paralizo. Kmalu po letu 1955, ko so odkrili cepivo proti tej bolezni, so tudi v Sloveniji pričeli cepiti. Ta aktivnost še vedno poteka. Zdravniki z velikim zadovoljstvom ugotavljajo, da v zadnjih 17 letih pri nas nimamo otroške paralize. Ker pa povsod v svetu ni tako, in ker je Svetovna zdravstvena organizacija v 5. cilju strategije "Zdravje vseh do leta 2000" zapisala, da do tega leta otroške paralize ne bo več, od vseh držav zahteva skrbno izvajanje cepljenja. Tej bolezni namenja tudi letošnji svetovni dan zdravja - 7. april. Zato bodo tega dne še posebno pozornost namenili obravnavi nalezljivih bolezni, predvsem tistih, ki jih preprečujejo z rednim cepljenjem. Poleg okrogle mize, ki bo ju tri (v petek) ob 16. uri v Cankarjevem domu v Ljubljani na temo otroške paralize, naj omenimo še plakate, ki bodo opozarjali na 7. april in na njegovo kratko sporočilo. U(tp) VeAelUnor Začetne besede pesmi, ki v teh dneh odmevajo v mnogih prireditvenih prostorih. Z njimi se na maturantskih plesih dijaki poslavljajo od srednješolskega Izobraževanja In se veselijo novih spoznanj. Na Centru srednjih šol v Velenju zaključuje to šolsko leto 713 dijakov, od tega v dvoletnih programih 78, v tri letnih 304, 331 pa jih zaključuje štiriletno srednješolsko Izobraževanje. Nekateri so četvorko že odplesali, drugI Jo bodo kar kmalu. V sredo, 29. aprila, so opravili v šoštanjski termoelektrarni tehnični pregled odžveplalne naprave četrtega bloka. S tem se je pričelo redno poskusno obratovanje, ki bo predvidoma trajalo dva meseca. „ , . , . . Tehnični pregled je opravilo osem predstavnikov republiških ministrstev in inšpektoratov, s kvaliteto opravljenjenih del in predloženo dokumentacijo pa so bili zadovoljni, tako da ni bilo nobenih zadržkov, da se prične poskusno obratovanje. To so po besedah direktorja Termoelektrarne Jaroslava Vrta-čnika tudi pričakovali, saj so že vse od 11. februarja opravljali preizkuse z vročimi dimnimi plini in sproti odpravljali vse pomanjkljivosti. Napravo so preizkusili na vse možne načine, obremenili sojo celo z 1,5 milijona kubičnih metrov dimnih plinov na uro in tudi pri tej obremenitvi dosegli vrednosti, ki so pod zakonsko dovoljenimi 400 mili-grami žveplovega dioksida na kubičnih meter dimnih plinov. Z zagonom odžveplalne na- prave četrtega bloka se bodo skupne emisije iz šoštanjske termoelektrarne zmanjšale za štirideset odstotkov. Napravo so zgradili v predvidenem času, zanjo pa porabili 142 milijonov nemških mark. Začetek poskusnega obratovanja odžveplalne naprave četrtega bloka je seveda velika pridobitev za kolektiv šoštanjske termoelektrarne in seveda za vse prebivalce Šaleške doline in njene okolice. Vendar pa so s tem v Šoštanju šele na pol poti. Čaka jih še nekoliko večja naložba - izgradnja podobne naprave na petem bloku. Seveda upajo, da bodo pismo o nameri za to izgradnjo lahko podpisali še letos. Vse skupaj pa je odvisno od državnega zbora, ki naj bi sprejel poroštvo za najetje blagovnega kredita za paket tehnoloških sistemov te naprave, ki zajemajo približno polovico investicijske vrednosti. ■ M. Za košek 27. razstava Likovni svet otrok '95 Otroški svet, ujet v igro barv Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha, pod pokroviteljstvom občine Šoštanj in Pisanega lista, pripravlja letos že 27. razstavo Likovni svet otrok. Prav v teh dneh prizadevni organizatorji postavljajo po vseh hodnikih te šoštanjske šole risbe in slike, ki so se uvrstile v letošnji izbor. Prijavilo seje namreč kar 112 šol iz prav vseh koncev Slovenije, izbranih in sodelujočih bo 94. Razstavljenih bo 486 eksponatov, ker je nekaj del skupinskih, bo letos na razstavi sodelovalo 526 slovenskih osnovnošolcev. Dela so nastajala pod mentorstvom 134 likovnih pedagovov. Zanimivo je, da je med razstavljalci veliko več šolarjev, ki obiskujejo razredno stopnjo, kot prejšnja leta, pa tudi razstavljenih del je več. Razstavo bodo otvorili to soboto ob ll.h v Kulturnem domu Šoštanj, kulturni program pa bodo pripravili učenci šole KDK. Ob tej priložnosti bodo petim likovnim pedagogom podelili enakovredne nagrade za njihovo mentorsko delo, vsi sodelujoči učenci pa prejmejo priznanje in katalog. Razstavo si boste lahko ogledali še vse leto, do prihodnje prireditve. ■ bš DOGODKI Občinski svet Območne organizacije ZSSS Velenje: 1. maj tudi letos na Graški gori Na seji Sveta Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje, prejšnji teden, so obravnavali socialni sporazum za leto 1995, dogovor o politiki plač in tarifno prilogo za leto 1995, dogovorili pa so se tudi o poteku praznovanja 1. maja. Vsi trije socialni partnerji: vlada, delodajalci in sindikati so podpisali le socialni sporazum za leto 1995. Ta je zelo širok. Pogajanja o obeh drugih dokumetih pa bodo še potekala. "Odprti sta še dve večji vprašanji. ZSSS je podpis socialnega sporazuma pogojevala s tem, da se vanj vnese postopna izenačitev izhodiščne osnove plač med gospodarstvom in negospodarstvom. V ostalih dveh dokumentih pa, da bi bil regres za letni dopust opredeljen kot 100-odstotna osnova od poprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije in, da so panožne kolektivne pogodbe temelj politike plač," je povedala Mira Videčnik, predsednica Območne organizacije ZSSS Velenje. Sicer pa se sindikati že pripravljajo na obeležitev l.maja, praznika dela. Okvirni program praznovanja je bil na območju že sprejet. Podoben bo tistemu iz preteklih let. Srečanje na Graški gori ostaja kot prvomajsko srečanje delavcev, delovnih ljudi in občanov v taki zasnovi kot ga praznujejo zadnja leta: s kulturnim programom, športnimi igrami in zabavnim delom. ■ mkp V. letna konferenca SKD v Velenju Občina Luče čas do konca leta Znani so zapleti z novimi občinami v gornjem delu Zgornje Savinjske doline. V Solčavi s svojo težnjo po lastni občini (zaenkrat) niso uspeli, torej so vključeni v občino Luče. Svoj protest so prebivalci Solčavskega izrazili s popolnim bojkotom volitev in v lučkem občinskem svetu nimajo svojih treh predstavnikov. V Lučah razumejo njihove težnje in jim ne nasprotujejo, seveda pa se ne morejo (in nočejo) izogniti reševanju vsakdanjih nalog. Kakorkoli že, v tem trenutku so Solča-vani v občini Luče in bodo tam ostali, če do konca tega leta ne Mozirje b a • a « n Dela preko glave Mozirski občinski svetniki delajo s polno paro in jim dela še dolgo ne bo zmanjkalo. Za danes, v četrtek, so sklicali naslednjo sejo z zahtevnim dnevnim redom. Na dnevnem redu je druga obravnava občinskega statuta, zelo pomembno bo sprejemanje zaključnega računa bivše občine Moziije, med ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Cenjene uporabnike bančnih avtomatov obveščamo, da so se spremenili možni zneski dvigov na bančnih avtomatih, tako da lahko izbirate med naslednjimi možnimi dvigi gotovine: 1000 SIT 7000 SIT 2000 SIT 10000 SIT 3000 SIT 12000 SIT 5000 SIT 15000 SIT Z nastalo spremembo lahko torej dnevno dvignete 15000 SIT ne glede na to, ali boste znesek dvignili naenkrat ali v manjših zneskih, na enem ali več avtomatih. Vse tiste uporabnike bančnih avtomatov, ki so mogoče prezrli naše prejšnje informacije, ponovno obveščamo, da poleg bančnih avtomatov v Velenju delujeta tudi bančna avtomata v Šoštanju in v Gornjem Gradu. BANČNI AVTOMAT • NAJENOSTAVNEJŠA POT DO DENARJA Organizacija - priznanje za dosedanje delo Jutri in v soboto bodo razgibali strankarsko življenje v Šaleški dolini člani stranke Slovenskih krščanskih demokratov Slovenije. Prav tu bodo namreč pripravili V. letno konferenco stranke, katere kratko sporočilo je: "Za Slovenijo - samozavestni in odprti". Če-prav je bila morda za nekatere odločitev vodstva stranke, da bodo ocenili delo članstva v minulem letu ter si zadali nove smernice delovanja v prihodnje prav v Velenju, nekoliko nenavadna, je povsem pravilna. Z organizacijo namreč želi dati stranka priznanje dosedanjemu delu članstva na terenu. V. letno konferenco bodo začeli jutri (v petek) z novinarsko konferenco v vili Herberstein v Velenju. V tem mestu se bodo dopoldne mudili poleg predsednika stranke SKD Lojzeta Peterleta še vsi pomembnejši republiški ministri iz vrst SKD. Tako si bo minister Šter ogledal velenjsko policijsko postajo, minister Umek in njegovi sodelavci z ministrstva za promet in zveze se bodo ob 14. uri v skupščinski dvorani mestne občine Velenje pogovarjali z župani celjsko-koroške regije o cestah, telefoniji in še o čem. Ogledali si bodo Hudo luknjo, se zapeljali do Mislinje, nato pa se bodo po poti čez Graško goro vrnili v Velenje. Ob 17. uri bo v telovadnici v Šaleku še nogometni turnir med ljubljansko ekipo SKD in ekipami občinskih odborov stranke iz Šoštanja, Velenja in Šmartnega ob Paki. V Šoštanju bo v tamkajšnji dvorani kulturnega doma ob 15. uri okrogla miza z republiškim ministrom za kmetijstvo Ostercem in državnim kmetijskim sekretarjem Obalom, ob 19. uri pa še okrogla miza na temo "Družinska politika". Gostje slednje bodo dr. Drago Čepar, Štefan Kociper in Nada Skuk. V Šmartnem ob Paki se bo jutri že v zgodnjih dopoldanskih urah na obisku pri nekaterih kmetih mudil državni sekretar z ministrstva za kmetijstvo Obal, ob 17.30 bo v prostorih šmarškega kulturnega doma potekal posvet z župani, podžupani in svetniki iz vrst SKD šaleško-savinjskega območja o lokalni samoupravi. Na vprašanja bosta odgovarjala podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič in Jana Primožič. Ob 19.30 pa bo še občinska proslava ob 5-letnici demokracije. Slavnostni govornik bo Miroslav Mozetič. Sobota bo delovni dan konference. V velenjskem Domu kulture ga bodo začeli ob 9. uri, in sicer s svečano akademijo ob 5 letnici demokracije in 6-letnici delovanja stranke (za kulturni program bodo poskrbeli pevci in pevke zbora Svoboda Šoštanj), nadaljevali pa z aktivnostmi, ki so za letne konference običajni. Zaključili naj bi jo predvidoma ob 16. uri. ■ (tp) Občinski odbor SKD Velenje ••••••■•••■•■••■■•■■a Se razhajajo znotraj vrst? bodo uspeli v prizadevanjih za lastno občino; v tem času tudi ne bodo izvedli volitev za tri člane občinskega sveta, ohranjajo pa status krajevne skupnosti. Občina Luče jih torej ni pustila na cedilu in pomaga jim, kolikor more. Med drugim je občina pokrila stroške pluženja ob visokem snegu, pomagali so ob gradnji zasilnega mosta preko vse bolj grozečega Macesnikovega plaza, ki jim prekinja pot do doline in še veliko je sprotnih zadev, ki jih skušajo reševati v zadovoljstvo vseh. ■ jP Sodeč po razpravi nekaterih udeležencev rednega letnega zbora članov občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Velenje (bil je minulo soboto v mali dvorani velenjskega Doma kulture) se. Toda ne zaradi programa stranke, v ospredju so osebni interesi skromne peščice posameznikov. Vsaj takšen je bil občutek ob poslušanju razprave glede ocene dela svetnikov iz vrst SKD v svetu mestne občine Velenje. Njihova namera o vnašanju nezaupanja, razdora med člane stran- ke jim ni uspela, saj so udeleženci sobotnega shoda v veliki večini podprli razmišljanja in usmeritve, ki jih je v svojem poročilu poudaril predsednik občinskega odbora SKD Velenje Tone Lovrec: "Delujemo samostojno, programsko pa se povezujemo za vsak projekt posebej. Skupaj jih načrtujemo in s strpnim dialogom za blaginjo vseh nas tudi uresničujemo!" Ob tem je ponovil besede predsednika stranke Lojzeta Peterleta, da slovenska pomlad, pod krinko katere delujejo tisti, ki bi '"upravni odbor Komunalnega podjetja Velenje"! » w ^ » m % % ra » /a m « m o « m m »t «« ki » « » w <« m K «> ' ostalimi petnajstimi točkami pa velja omeniti še spremembo uredbe o taksah za obremenjevanje okolja, odlok o organizaciji in delovnem področju mozirske občinske uprave in sklep o javnem razpisu za izvedbo glavnega projekta industrijske in obrtne cone Prihova. ■ jp »mmmmmm*. ammammmm m m ■ m m a » Odstopila predsednica | Že pred časom smo v našem tedniku pisali, da je upravni odbor Komunalnega podjetja Velenje zavrnil poslovno poročilo in tudi zaključni račun podjetja za leto 1994. S tem je praktično direktorju podjetja Jožetu Melanšku že drugič izrekel nezaupnico. Ob tem pa je opozoril še na nekaj drugih zadev. Milica Kovač, ki dela v upravnem odboru štiri leta, od tega 2 leti opravlja pred- | sedniško dolžnost, je ob obrav- | navi prej zapisanih doku- . mentov napovedala odstop, če ' se zadeve ne bodo uredile. Kot | smo izvedeli, je to svojo grož- | njo pred nedavnim tudi ures- . ničila. V odstopni izjavi je kot ■ razlog omenila nesoglašanje s | politiko in z delom, ki ga uva- | ja Jože Melanšek, podpira pa . župan Mestne občine Velenje ' Srečko Meh. ■ (tp) | __________I radi razbili njihovo stranko, je bila in je nikoli več ne bo. Nizki povratni udarci niso nikoli bili in tudi ne smejo biti njihovo orodje. Sicer pa je Tone Lovrec ocenil delo stranke v minulem letu na območju Šaleške doline kot uspešno, čeprav jim tega nekateri ne priznajo. Lani podpisan sporazum o medsebojnem sodelovanju med narodnimi demokrati, ki so bili popolno samostojno krilo stranke SKD, se sicer zaradi nekaterih dvoličnežev ni obnesel, so se pa zato toliko bolj druge akcije. Vse so težile k blaginji človeka, ne le strankarskega, ampak vseh. Za to so se zavzemali poslanci iz vrst SKD v skupščini bivše občine Velenje, pa tudi na skupnih akcijah SKD. Prizadevanja niso izostala, saj so jih za njihovo delo na lan- skih volitvah volivci nagradili z 8,1-odstotnim rezultatom. Ta je zavidanja vreden, so menili, saj je ob tem potrebno poudariti, da so z novo lokalno samoupravo ostali v Mestni občini Velenje praktično brez dveh tretjin članstva. Tudi v tem letu ne bo nič drugače. Programski cilji stranke so jasni, od njih ne nameravajo odstopati, do cilja pa bodo poskušali priti tako, kot pravi kratko sporočilo letošnjega mednarodnega leta strpnosti: "Priložnost nam je dana, da smo lahko, če hočemo biti, strpni, da se znamo dogovarjati in pogovaijati." Le dogovorili naj bi se, do kod gredo glede tega. Ob koncu redne letne konference so izvolili še nove člane upravnega in nadzornega odbora stranke. ■ (tp) Proslava ob 5 - obletnici demokracije Šmartno ob Paki - Na pobudo občinskih odborov SKD in DSSS Šmartno ob Paki bo jutri (v petek) v dvorani šmarškega kulturnega doma proslava v počastitev 5 - obletnice demokracije v Sloveniji. Slavnostni govornik ob tej priložnosti bo podpredsednik Državnega zbora Miroslav Mozetič, kulturni program pa bodo pripravili moški, otroški ter mladinski pevski zbori in recita-torji Osnovne šole bratov Leton-je iz Šmartnega ob Paki in domačega kulturnega društva. Organizatorka proslave, ki jo bodo začeli ob 19.30 uri, je Občina Šmartno ob Paki. ■ (tp) Prireditve ob 120-letnici RLV Torek, 11. aprila, avla upravne zgradbe Rudnika lignita Velenje v Prelogah, ob 11. uri odprtje razstave arhivskih fotografij o velenjskem premogovniku. Od torka, 11. aprila dalje, razstava ob 120. letnici najdbe glavnega lignitnega sloja v Šaleški dolini v izložbi ljubljanske Name. V torek, 11. aprila, med 9. in 11. uro in med 11. in 13. uro, prikazovanje arhivskih filmov velenjskega premogovnika za šolarje in druge obiskovalce - predvajana bosta filma RLV 1955 (izgradnja jaška v Starih Prelogah) in Premog je luč (1994). Med 18. in 20. uro za druge obiskovalce - predvajani bodo filmi RLV 1955 (izgradnja jaška v Starih Prelogah), Mesto nad lignitom (1958), Izvozni nadkop Pesje (1971/72), Družmiije - vas (1979), Zadnji dim iz velenjske elektrarne (1972 in Rudnik lignita Velenje (1993). V sredo, 12. aprila, med 18. in 20. uro bodo predvajani filmi Družmirje vas (1979), Zadnji dim iz velenjske elektrarne (1972), RLV 1955 (izgradnja jaška v Starih Prelogah), Rušenje šoštanjske cerkve (1972) in Rudnik lignita Velenje (1993). Preštevanje in seštevanje Nekateri pri nas že nekaj časa opozarjajo na čudna pota Slovencev: bolj ko se razmnožujemo, manj nas je. Dokler smo bili v stari domovini še bolj deležni bratske pomoči, to naj ne bi bilo še tako očitno, zdaj naj bi bili veliko bolj ogroženi. Pravijo, da če bo šlo tako naprej, bo sicer stara pesem "Samo milijon nas je" zvenela čisto resnično. Ob tem seveda ni čudno, da z raznih strani slišimo veliko predlogov za to, da bi se krivulja rojstev pri nas le začela dvigati. Nekateri pravijo, da bomo to dosegli, ko se bo dvignil splošni standard, drugi prisegajo na daljši porodniški dopust. Zagovorniki obojega imajo seveda tudi nasprotnike. Prvim ugovar- jajo nekateri s trditvami, da višjega standarda družin ne bo, če bodo ženske ostale doma, saj pri nas nežni spol še vedno močno polni družinske proračune. Tem se pridružujejo še tisti(e), ki se ne morejo strinjati, da bi ženske spet spravili le za štedilnik, saj prisegajo na to, da so ženske še bolj podjetne in zato sposobnejše podjetnice. Pa bi tako naše gospodarstvo in splošna blaginja trpela, če ne bi bile več zaposlene. Na očitke drugih, da znajo ženske tudi doma stvari dobro obrniti in tako na drug način prispevati za večjo blaginjo, imajo seveda tudi odgovore v obliki enakopravnosti in podobnem. Željam žensk, da se v poslovnem in političnem življenju še bolj uveljavijo, tudi ne gre v račun predlog (predvsem) krš- čanskih demokratov, naj bi ženske premamili za več rojstev z daljšim porodniškim dopustom. Seveda imajo v rezervi že tudi odgovor na očitek, da bi s tem ženske preveč odtrgali od delovnega mesta: porodniški dopust lahko koristijo tudi moški. To je seveda teoretično lepo in prav, praksa pa kaže, da se že doslej malo moških odloča za to možnost, čeprav imajo pravico že zdaj. Da bi ta pobuda zaživela v praksi, bi pač bilo treba najprej spremeniti našo miselnost. Kako hitro gre tako spreminjanje, pa tako vemo. Podaljšanemu bolniškemu dopustu nasprotujejo tudi tisti, ki v tem vidijo možnost, da bi to izrabljali predvsem "neslovenski" Slovenci, pa zato predlagajo, da bi bili take ugodnosti deležni le Slovenci po rodu. Ob prizadevanjih, da bi se vrste Slovencev le zgostile, je toliko različnih pogledov, da v teh sporih ni čudno, da ljudje nimajo časa priti "prav" skupaj. V tistem pravem pomenu besede seveda, ko lahko taki združitvi sledi tudi tisti prijeten otroški jok. Namesto tega pa slišimo še vedno vse preveč otroškega jokanja, ki je sad neurejenih razmer v družini. Dokler pa odmeva tak jok, vidimo, da je pri nas še veliko zakonskih gnezdeč, ki niso najlepše spletena in ne najprimernejša za vzgojo malčkov. Zato ni potrebna le skrb za več otrok - tudi za to, da bodo ti, ki so, živeli primemo življenje. m (K) Hi V torek drugo nadaljevanje druge seje Zelena luč za Sv. Barbaro? Velenje - Svet mestne občine Velenje bo v torekob 8.00 uri nadaljeval drugo nadaljevanje druge seje. Na dnevnem redu so ostale tri točke; prva je obravnava odloka o dopolnitvi odloka o prostorsko ureditvenih pogojih mesta Velenje (gre za predel južno ob Šaleški cesti). Če ga bodo svetniki sprejeli, bo dana pravna podlaga za izdajo lokacijskega dovo^enja za gradijo župnijske cerkve Sv. Barbare. V nadaljevanju naj bi velenjski svetniki potrdili odlok o organizaciji občinske uprave Mestne občine Velenje in predlog o odpravi sklepa, da se sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine velenje uveljali, ko bosta enako vrednost za izračun sprejela sveta občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. ■ bš Aktivna politika zaposlovanja V Gorenju predstavili razvojno-razlskovalne projekte » k ss »s $ m« js « fc m m m % » « »% a « » ® »m « & « » m »■«■»« » « m & % m x m m x m Razmišljanja za prihodnost V četrtek, 30. marca dopoldne, so v Gorenju predstavili sedem raziskovalno-razvojnih projektov, ki so jih v letu 1994 izvajale razvojno-raziskovalne skupine iz Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Inova ter njuni pogodbeni partnerji. Uvodoma je dr, Stanko Blatnik orisal pomen razvojno-raz-iskovalne dejavnosti za takšno podjetje, kot je Gorenje. To kar 95 % svojih proizvodov proda na trge 90 držav sveta. Ob tem pa je za Gorenje značilno, da pri njih razvoj izdelkov in tehnologije temelji na lastnem znanju. Tudi projekti, ki so bili predstavljeni, so usmerjeni v proizvode in tehnologije, ohranjanje delovnih mest in okolje. Finančno so bili projekti delno podprti s strani ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je zanje namenilo 300.000 nemških mark. ■ mkp Magister Konrad Steblovnik razlaga nalogo, s katero so v Elektroniki ohranili 400 delovnih mest V Sloveniji do leta 1988 praktično nismo poznali pojma brezposelnost, saj je relativna stopnja brezposelnosti znašala približno 2 %. S spremembo zakonodaje konec leta 1987 se je začelo kadrovsko prestrukturiranje v podjetjih -oblikovati se je začel trg delovne sile. Število brezposelnih v Sloveniji se je bliskovito povečalo: leta 1990 je bilo registriranih 20.000 brezposelnih, konec leta 1993 pa že 137.142. S problemom naraščajoče brezposelnosti se srečujejo tudi drugod po svetu. Poseganje države na področje brezposelnosti določa zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS št 5/91 in 12 /92). Republiški zavod za zaposlovanje je, poleg ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, praktično edina strokovna ustanova, ki je neposredno vključena v dogajanja na trgu delovne sile. Posledice ukrepov kadrovskega prestuk-turiranja v podjetjih - omejevanje zaposlovanja, presežni delavci ali prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja, se končajo na Zavodu. V sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve je Zavod razvil nove oblike pomoči brezposelnim, s tem pa seveda tudi podjetjem, ki so se srečevala s problemom presežnih delavcev ali pa so bila pripravljena zaposliti brezposelne. Aktivna politika zaposlovanja predstavlja vrsto instrumentov za reguliranje trga delovne sile. Razvili so jo v tržnih ekonomijah zahodne Evrope v zanjih dvajsetih letih. Uvedba novih ukrepov in poseganje na trg delovne sile s strani države je boj proti brezposelnosti, ki je posledica recesijskega ekonomskega ciklusa, delovanja trga in razvoja tehnolgije. Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se odvijajo na tržišču dela ter ustvarjajo dodatne delovne možnosti, povečujejo poklicno, sektorsko in prostorsko mobilnost delovne sile, omogočajo prilagajanje znanj in usposobljenosti delavcev za spremenjene pogoje produkcije v tržni konkurenci. Stimulirajo tudi delovno reinte-gracijo delavcev z zniževanjem cene dela in z razbremenjevanjem delodajalcev rizika zaposlovanja. Ukrepi preprečujejo marginalizacijo določenih skupin brezposelnih na tržišču dela in delujejo v smeri čim večjega usklajevanja med ponudbo in povpraševanjem. Ukrepi aktivne poltiike zaposlovanja so pri nas zastavljeni tako, da delujejo v treh smereh: 1. v smeri skrajševanja časa od nastanka potrebe po delavcu od njenega pokritja, 2. v smeri poklicnega, izobrazbenega in ostalega prilagajanja ponudbe oziroma posameznikov -prekvalifikacije, izobraževanje, preusposabljanje, 3. v smeri stimuliranja in širjenja povpraševanja pri delodajalcih - programi za ohranjanje produktivnih delovnih mest, stimuliranje in subvencioniranje novih zaposlitev. Za ukrepe APZ je značilno, da so vedno usmerjeni na znane skupine delavcev in posameznike, ki se že nahajajo na odprtem tržišču dela, v naših pogojih, ko gre za izrazito prestrukturianje gospodarstva oziroma podjetij, pa tudi na trajno presežne delavce, ki so v odpovednem roku. Ukrepi delujejo kratkoročno (takoj in neposredno) in s svojim učinkom preprečujejo in odpravljajo brezposelnost. Programi, ki jih je Zavod v treh letih razvil, so: - animacijsko-motivacijski programi, - pospeševanje samozaposlovanja, - pospeševanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve, - usposabljanje in izobraževanje, - usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb, -javna dela, - povračilo prispevkov delodajalcem, - eksperimentalni programi. Programe bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili. ■ Joža Jamer Seme dipl. psiholog Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje Zaposlitveni tokovi postajajo živahnejši Pozitivna gibanja na področju zaposlovanja in stanje na področju brezposelnosti v regiji so, to lahko mirno trdimo, posledica pravočasnega začetka in doslednega izvajanja programov zajetih v ukrepih aktivne politike zaposlovanja, ki jo izvajajo v Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje. V praksi so se najbolj izrazito začela kazati lani, sicer pa tudi zadnja tri leta regija izkazuje eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji. Lahko pa bi bilo tudi drugače. V obdobju, ko so v ceh Sloveniji uspeli z različnimi prekvalifikacijami in dokupi let, da so se delavci, ki jih čez noč podjetja niso več potrebovala, lahko upokojili, rešiti 18.183 delavcev, so jih v Območni enoti Republiškega območju, jih osemnajst, od tega dve mestni: Velenje in Slovenj Gradec. V prostoru, ki ga pokriva živi 6,8 odstotka vseh prebivalcev Slovenije. Najmanjša občina od osemnajstih vključenih v Območno enoto Velenje so Luče, največja Velenje. Stopnja relativne brezposelnosti (odnos med zaposlenimi in brezposelnimi), ki v Sloveniji (podatek je iz novembra lanskega leta) denimo znaša 14,2 odstotka, znaša v regiji 10,7, v Mozirju 14,1, Velenju pa 8,7 odstotka. Brezposelnost se umirja Med brezposelnimi je vregiji največ žensk, skoraj 56 odstotkov in mladih, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, teh je na območju kar 34 odstotkov. "Se pa v zadnjih letih med brezposelnimi pojavlja tudi Kam po osnovni In srednji šoli? Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje vsako leto spremlja tudi namere osnovnošolcev in sred-nješolcev o tem, kam in kako nameravajo po končanem šolanju. Njihove namere so različne. Zanimiv je podatek, ki na nek način izstopa: od 56 odstotkov osnovnošolske generacije, ki se bo vključila v srednje šole, jih želi 21 odstotkov na gimnazijo. Od srednješolcev, ki končujejo v istem obdobju šolanje, pa jih namerava 60 odstotkov nadaljevati šolanje na kateri od višjih ali visokih šol, kar 40 odstotkov pa se jih želi zaposliti. zavoda za zaposlovanje Velenje 2411! Velenjska Območna enota je ena od desetih v Sloveniji. Pred uvedbo lokalne samouprave je pokrivala šest občin, danes ob oblikovanju novih tudi-na tem kategorija starejših od 40 let, ki so prav zaradi starosti tisti, ki teye najdejo zaposlitev. Teh je med vsemi brezposelnimi na območju četrtina," ugotavlja direktorica Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje Štefka Kordeš. Zato bodo, kot napoveduje, v prihodnje več časa, pozornosti in tudi programov aktivne politike zaposlovanja, zlasti alternativnih oblik, namenili tej kategoriji in invalidom. Na svoj način namreč preseneča podatek, da so invalidi med brezposelnimi v regiji zastopani kar z 8,1 odstotka in če vemo, da je vseh v Sloveniji med njimi 4,5 odstotka, potem je to precejšen delež. Je pa podatek, ki zgovorno kaže dogajanje v gospodarstvu tega območja: delovno intenzivne panoge, v katerih je bilo še pred časom veliko težkega fizičnega dela: premogovnik, rudnik, železarna... Nadomestila za čas brezposelnosti in denarna pomoč Nekateri brezposelni so upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila, nekateri do denarne pomoči. Eno ob obeh oblik prejema v Velenju recimo blizu 31 odstotkov brezposelnih, kar je manj kot je poprečje za regijo (36,9) iri za državo (34). Ta manjši odstotek poznavalci pripisujejo dejstvu, da je mnogim že potekla pravica do prejemanja nadomestila. Tistim pač, ki so bili upravičenci do prejemanja nadomestila po prvih stečajnih dogajanjih v Dolini. Poudariti pa je treba, daje denarno nadomestilo izključna pravica tistih, ki so že delali in dela niso izgubili po svoji krivdi. Čas prejemanja nadomestila je odvisen od delovne dobe, ki so jo opravili do takrat, ko jim je prenehalo delovno razmerje. Manj kot v preteklih letih je tudi upravičencev do prejemanja denarne pomoči. To pa Štefka Kordeš: "Znotraj aktivne politike zaposlovanja več za brezposelne starejše od 40 let in invalide." je izključna "zasluga" spremembe delovne zakonodaje, ko so brezposelni upravičeni do prejemanja pomoči samo 6 mesecev, ne glede na čas, ko so prejemali denarno nadomestilo. Pestrost in raznolikost zaposlitvenih tokov Lansko leto je bilo tisto prvo leto po petletnem upadanju in stagniranju zaposlovanja, ko so se začele stvari na področju zaposlovanja vendarle obračati v pozitivno smer. Podjetja so izkazala in tudi uresničila več potreb po delavcih (kar za 58 odstotkov več kot leta 1993 v Velenju, v regiji za 54 odstotkov), zaposlitvena gibanja so bila intenzivnejša, brezposelnost pa se je, ali ustalila ali pa zmanjšala. Podjetja so v zaposlovanju izkoristila mnoge oblike, ki jih delovno pravna zakonodaja omogoča, so pa manj znane, če poznamo bolj tista iz prijaznejših časov zaposlitvene politike: veliko je bilo zaposlovanja za določen čas, veliko dela po pogodbah in veliko dela, ki mu zaposlovalci pravijo "po kosih". To so bolj fleksibilne oblike zaposlovanja, ki jih lahko pričakujemo tudi v prihodnje. "Ob tem pa obstaja kar nekaj odprtih vprašanj, ki jih bo zakonodaja morala doreči in to čim prej. Eno takih je gotovo uskladitev delavno-pravne zakonodaje z zakonodajo s področja pokojninsko-invalidskega zavarovanja," pravi Štefka Kordeš. Še vedno pa peša kontrola zaposlovanja na črno, delovna inšpekcija bo na tem področju imela v prihodnje še veliko dela. Letos toliko zaposlitev kot lani? Na Območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje ob koncu leta, podobno kot na drugih enotah po Sloveniji, izvedejo tako imenovano anketo o namerah, iz katere razberejo že prve usmeritve na področju zaposlovanja in obnašanja podjetij pri zaposlovanju. Podjetja se bodo letos, kot so napovedala, obnašala precej podobno kot lani. Obseg zaposlovanja naj bi ostal na približno enakem nivoju kot lani. "Čeprav so podjetja v svojih namerah nakazala tudi presežke, 1900 letos, jih bo v odprto brezposelnost šlo le kakšnih 55. Vse druge bomo rešili z različnimi oblikami aktivne politike zaposlovanja. Kar se tega tiče, sem optimist," pravi Kordeševa in s tem obenem nakazuje, da se časi na tem področju le jasnijo. Kadrovskih štipendij skoraj ni Regija šteje 9619 dijakov in študentov, od tega jih štipendijo iz Republiškega sklada prejema 4694 ali skoraj 49 odstotkov (podatek za celo Slovenijo: 39 odstotkov). Od leta 1989 seje število prejemnikov teh štipendij povečalo za 42 odstotkov. Razlogov je več, eden od po-glavitnejših pa pomanjkanje kadrovskih štipendij. "Še za šolsko leto 1989/90 so podjetja razpisala 1612 kadrovskih štipendij, za šolsko leto 1993/94 še 889, za novo šolsko leto, to ki šele prihaja, pa bo razpisanih le še 327 kadrovskih štipendij v celi regjji. Znižuje se cenzus za pridobitev štipendije iz republiških sredstev, pa tudi realno so štipendije nižje kot so bile. Če se bo tak trend nadaljeval, če bomo nadaljevali s takšno politiko štipendiranja, se bojim, da je vprašljiva prihodnost razvoja," opozarja Štefka Kordeš. ■ Milena Krstič - Planine pregled se lahko v velenjskem Zdravstvenem domu naročite! ■ 1 « « * ............................................................................................... Brez polnih čakalnic in mučnega čakanja Vsako čakanje, pa naj bo za karkoli, je hudo zoprna stvar. Če mora v čakalnici zdravstvenega doma čakati bolan človek, še toliko bolj. To zelo dobro vedo bolniki, vedo pa tudi zaposleni v velenjskem Zdravstvenem domu. Zato so že pred leti začeli uvajati sistem naročanja pacientov za pregled. V tistih prvih začetkih so, če se še spomnite, delili "številke", ki so pomenile vrstni red za pregled v ordinaciji. Pa se tisto ni najbolje obneslo, bil pa je vseeno začetek novega in drugačnega razmišljanja. Zdaj so uvedli naročanje po telefonu ali osebno in s tem so zadovoljni oboji, tako pacienti kot zaposleni. Pravijo preprosto: "Zadeva deluje!" Preprosto zavrtite telefon Da boste vedeli: če zbolite, vam, bolnemu, ni treba takoj v vrsto in najprej oddati zdravstveno knjižico, potem pa ure in ure sedeti v čakalnici pred ordinacijo in čakati, da vas le pokličejo. Naročite se lahko po telefonu ali pa, če želite in morda nimate telefona, pridete v Zdravstveni dom osebno in se dogovorite za čas. "Naročamo tri paciente na pol ure. V primerih, ko je pritisk velik, pa štiri. Vmes pustimo še vedno nekaj prostora za nujne primere, ali bolnike, ki so bolj oddaljeni od Zdravstvenega doma ali pa tiste, ki se iz različnih razlogov niso mogli naročiti na tak ali drugačen način," pravi dr. Nada Hribar, vodja službe splošne medicine v Zdravstvenem domu Velenje. Če imajo naročene tri paciente na pol ure, imajo za vsakega od njih na voljo deset minut časa. "To bi zmogli v času, ki mu rečemo ordinaci-jski čas. Tako bi lahko pregledali 36 bolnikov. Na žalost pa je "naval" pacientov precej večji in pregledamo tudi po 60 pacientov kakšen dan." Ker je naval velik in ker je vmes tudi veliko kroničnih bolnikov, ki lahko počakajo kakšen dan ali dva, da pridejo na vrsto, v splošnih ambulantah Zdravstvenega doma Velenje, te bolnike naročajo takrat, ko vedo, da se jim bodo lahko tudi najbolje posvetili. Ljudje so se na to navadili in so s takim načinom zadovoljni, pravijo v splošnih ambulantah, kjer se pozanimajo tudi za telefonsko številko pacienta. Da mu, če ne gre drugače in včasih ne gre, sporočijo nov datum za pregled in mu pojas- nijo, zakaj v že prej določeni uri, ne bo mogel priti na vrsto. Otroci čakajo najtežje Tudi v predšolskem in šolskem dispanzerju naročajo na podoben način: osebno ali po telefonu "Praviloma za isti dan. Pri otrocih namreč prevladujejo akutno oboleli, pri njih čakalna doba odpade. Bolezen pogosto poteka zelo burno in otroka je treba pregledati takrat, ko zboli. Idealno je seveda, če obolelnost ni prevelika. Takrat lahko pogledamo v pol ure tri do štiri otroke. Zadaja dva meseca pa poskušamo za kontrolne preglede naročati otroke za nek^j dni v naprej. Že ob prvem obisku je otrok naročen za kontrolni pregled. S tem smo staršem precej olajšali delo in metoda se je obnesla," pravi dr. Margareta Seher - Zupančič iz predšolskega dispanzerja. V obdobjih, ko je bolnih več otrok, zlasti pozimi, pa kljub temu prihaja do čakanja, ki se mu ni mogoče izogniti Takrat, ko se v eni ambulanti oglasi tudi po 70 ali 80 otrok, pediatri kljub podaljšanju ordinacijskega časa, niso mogli povedati, kdaj bodo mali pacienti prišli na vrsto. Tudi pri hudo obolelih ali poškodovanih se ne ozirajo na vrstni red, nujni primeri imajo absolutno prednost. In čeprav imajo tudi otroci svojega izbranega zdravnika, so se v predšolskem in šolskem dispanzeij u zdravniki dogovorili, da v primeru nenadne hude obolelosti ali poškodbe, otroka pregleda pediater, ki je trenutno prisoten. Urgentna služba 24 ur na dan! Urgentna služba je del neprekinjenega Dr. Margareta Seher - Zupančič: "Otroci hitro zbolijo..." zdravstvenega varstva, nadgradnja dežurne službe ali nujne medicinske pomoči, ki je v velenjskem Zdravstvenem domu organizirana 24 ur na dan. Je zelo dobro opremljena in kadrovsko zasedena. Tudi zato, ker je Velenje časovno in fizično oddaljeno od centrov, kjer se nujnim primerom lahko nudi dokončna zdravstvena Dr. Jože Zupančič, dr. Nada Hribar in dr. Pavel Grošelj: "Pri nas se je mogoče naročiti..." pomoč. Dr. Pavel Grošelj, vodja urgentne službe pravi, da so jo organizirali že pred dobrimi dvajsetimi leti in jo ves ta čas nadgrajevali. "Organizirani smo tako, da lahko huje obolelemu ali ranjenemu v čim krajšem času priskočimo na pomoč, ga čim bolje oskrbimo že tu in ga potem brez časovne stiske pripeljemo do ustreznega centra, Iger mu bodo nudili pomoč. Dobro smo opremljeni, skrbimo pa tudi za nenehno izpopolnjevanje našega kadra z različnimi tečaji in seminarji," pravi dr. Grošelj, ki pa je obenem poudaril, da se mu zdi nujno svetovati ljudem, da k njim ne hodijo tisti, ki zdravniške pomoči niso res nujno potrebni. 'Tako se bomo lahko izjemno posvetili le tistim, ki jim je urgentna pomoč tudi namenjena." Kako izgleda v praksi izbira specialistov Nova pravila zdravstvenega zavarovanja, ki veljajo od 1. januarja, o čemer smo že pisali, so med drugimi novostmi, prinesla tudi tisto, ko lahko pacienti sami izbirajo specialista in zdravstveni zavod, ki jim bo nudil to uslugo. Izbrani osebni zdravnik tako na napotnico ne piše več, kam pošilja pacienta ampak samo specialnost zdravnika. V praksi pa ta novost ni tako uporabna, kot je videti na prvi pogled in to dobro vedo tudi zdravniki. Dr. Jože Zupančič, direktor Zdravstvenega doma Velenje pravi: "S tem pacient sicer pridobi svobodo, da sam izbira institucijo in zdravnika. Je pa to včasih veliko težje, kot je bilo prej, ko je lečeči zdravnik sam, če je bilo potrebno, organiziral in dogovoril takšen pregled. Tudi danes, če gre za nujno in neodložljivo zadevo, zdravnik pomaga svojemu pacientu izbrati napotnega specialista in institucijo, kjer bo usluga v čim krajšem možnem času opravljena." Pacienti so s takim ravnanjem tudi zadovoljni, saj mnogi težko iščejo specialista sami in se velikokrat pri tem ne znajdejo. Kličejo v bolnišnice in ambulante, potem pa se vrnejo, tudi zato, ker so čakalne dobe predolge. V teh primerih se, vsaj v velenjskem Zdravstvenem domu, osebni zdravnik vključi v pomoč pacientu, sploh, če gre za nujnejšo zadevo. ■ Milena Krstič - Planine Cesta Ljubno - Luče "Najvišji" lažejo in se sprenevedajo zaman. Mirko Zamernik, župan občine Luče, je pri tem posebej prizadeven in v Ljubljani ga imajo gotovo že vrh glave; pravzaprav bi ga že zdavnaj imeli, če ne bi bili tako brezbrižni. "Vseh "obiskov" v Ljubljani ne bi našteval. Naj povem le, da tudi obiski na ministrstvu za promet in zveze, točneje pri državnem sekretarju za ceste Marjanu Dvorniku, ta cesto in probleme še predobro pozna, ni dal kakšnih posebnih obetov. Izgovor seveda ima na dlani - to je državni proračun. Za ceste, Poslovne novice Združenje podjetnikov Slovenije in Gea College vabita v večerno šolo podjetništva. Cilj programa je usposobiti podjetnike za organiziranje in vodenje podjetij ali delov večjih podjetij. Šola je sestavljena iz petih vsebinskih področij (podjetniška vizija, marketing, menedžment, finance -ekonomika -računovodstvo in kadri). Trajala bo 4 mesece, in sicer ob torkih in četrtkih s pričetkom 6. aprila v prostorih restavracije Žana Žalec. Osnovna cena je 144.000 SIT za udeleženca. seveda brez znamenitega križa, naj bi bilo letos namenjenih 12 milijard tolarjev. Leta 1992 jih je bilo 17 in državni sekretar trdi, da ob takšni številki ne bi bilo zaprek. Vendar te številke ni in upanje plahni. Za slabe tri kilometre dolg odsek je vsa dokumentacija že pripravljena, predračunska vrednost je 300 milijonov tolarjev, v predlogu proračuna pa naj bi bilo predvidenih 100 milijonov. Bil sem tudi v parlamentu in imam zagotovilo vsaj poslanskih skupin SDSS in SLS, da bosta vložili dopolnilo, računam pa tudi na pomoč drugih strank. Puške v koruzo nisem in ne bom vrgel, upanje vendarle še ostaja. Namen poznega sprejemanja je jasen - kleščenje proračunske porabe. Pri tem je zanimivo, da bodo menda proračun za pri- Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj predvidevata naslednje skupne predstavitve slovenskega gospodarstva: POZNAN Poljska -18,-23. junij, ZAGREB - 11.-17. september, BUDIMPEŠTA -17.-20. oktober, DUNAJ - 6.-9. november, BRATISLAVA - 28. november-1. december. Rok za okvirno prijavo za 1. predstavitev na Poljskem in ostale predstavitve je 10. april. Obveščamo vas, da bo 25. aprila v Mariboru poslovna konferenca s podjetji iz Češke z območja Brna. Sodeluje 16 podjetij s ponudbo in povpraševanjem za les in lesene proizvode, hrane in montažne dejavnosti hodnje leto sprejemali še letos; jasno, naslednje leto bodo volitve," zagrenjeno dodaja lučki župan. Četudi sprejmemo najbolj belo od bolj ali manj črnih ter bolj ali manj svetlih inačic, potem naj bi proračun sprejeli junija in v njem naj bi torej sredstva bila zagotovljena, težav še ne bi bilo konec. Potreben bi bil razpis za izvajalca del, to terja veliko časa in prave gradbene sezone bo konec. Ne glede na to se v Zgornji Savinjski dolini in posebej v Lučah ne dajo. Ljudje so ogorčeni, skupaj s šofeiji pa že napoveduje opozorilno zaporo ceste; povsem zaprli je seveda ne bodo, ker v lastno skledo ne mislijo pljuvati, vprašanje pa je, če bo takrat sploh še prevozna. ■ /P Od 9. do 11. maja bo obiskala Slovenijo gospodarska dele-gacija iz Baden-Wurttemberga. V delegaciji bodo predstavniki 21 podjetij. Obveščamo vas, da v naslednjih treh mesecih Gorenje Inova organizira naslednje seminarje: Strategija v malem podjetju, Kako uspeti z malo trgovino, Osnove marketinga in promocije, Obvladovanje časa, Uspešna pogajanja in prodaja, Kako citati in razumeti bilance, Gen-eriranje podjetniških idej, Obvladovanje stroškov, Vodenje in motiviranje sodelavcev ter poslovni načrt. Odveč je trošiti besede in prostor o stanju regionalne ceste od Ljubnega do Luč. Že dolga leta si imena "cesta" ne zasluži več, po katastrofalnih poplavah pa je preprosto postala grozeča nevarnost za vse udeležence v prometu, pravzaprav "tempirana bomba", ki dobesedno kliče po nesreči. Na vsej razdalji je cestišče več kot slabo, na nekaterih mestih pa je stanje res grozljivo. Nihče je niti redno ne vzdržuje, leseni količki in raznobarvni trakci pa so cesti in zlasti skrbi za prometno varnost milo rečeno v posmeh.iTudi in predvsem ljudem, ki so vsakodnevno življenjsko odvisni od nje, da o toliko opevanih možnostih razvoja turizma, na področju Luč in celotnega Solčavskega z Logarsko dolino vred sploh ne razpredamo. Zlasti v Logarski dolini je napredek očiten, a kaj, ko bo kmalu odrezana od sveta. Ta trditev vsekakor ni prenapihn-jena; vsak, ki cesto vsaj malo pozna, je namreč prepričan, da je ob prvi nekoliko višji in divji Savinji najmanj na dveh mestih ne bo več. Pa kaj! Že kar neokusno se je spominjati obljub in zagotovil vseh najvišjih državnih in drugih predstavnikov, ki so jih dali ljudem ob najrazličnejših priložnostih in "slavjih". Vsi po vrsti so pozabili nanje in se na vse pretege sprenevedajo, torej so lagali in še lažejo. Vsi napori predstavnikov bivše občine Mozirje in novih občin so In tole naj bi bili cesta in skrb za varno vožnjo!? Svet krajevne skupnosti Šoštanjčanom predstavil opravljeno delo (■■■•■■■■■■■■•••■■•»•■■•••■■•■»■•■■■■»■■■•■■■••■■a Samoprispevek "prinesel" 22 milijonov tolarjev V torek, 28. marca, je svet krajevne skupnosti Šoštanj na zboru krajanom predstavil svoje 6 letno delo in jih seznanil z zbranimi in porabljenimi sredstvi samoprispevka. Ta se v Šoštanju izteče konec tega meseca. Obenem so zbrane seznanili s predvidenim statusom krajevne skupnosti Šoštanj, kot je opredeljeno v tezah za pripravo Statuta občine Šoštanj. "Delo sveta je bilo ocenjeno pozitivno, veseli smo bili aplavza za naše delovanje," je po zboru krajanov povedal podpredsednik sveta KS Šoštanj Janko Zacir-kovnik. 'Ta aplavz bi se dalo razumeti tudi tako, da si krajani Šoštanja želijo še naprej takšno krajevno skupnost kot je bila doslej: kot pravno osebo s svojim pečatom in žiro računom. Krajani so se 25 let s svojimi potrebami, željami, pripombami in kritikami obračali na pisarno krajevne skupnosti in to jim moramo pustiti tudi Mllojka Plamberger: "Krajani radi prihajajo v našo pisarno." v bodoče," pa je dodala Milojka Plamberger, tajnica krajevne skupnosti in svetnica v občinskem svetu Občine Šoštanj. V petih letih so v Šoštanju s samoprispevkom zbrali blizu 22 milijonov tolarjev. Sredstva so v celoti porabili za izvajanje referendumskega programa samoprispevka. Skupaj s finančnimi sredstvi, ki so jih pridobili še iz občinskega proračuna, z odškodninami Termoelektrarne Šoštanj, sekretariata za javne gospodarske dejavnosti, od najemnin, prodaje dela krajevne skupnosti LB Velenje, so v šestih letih opravili blizu 110 akcij oziroma del. Med pomembnejše štejejo: prizidek k domu kulture, razširitev telovadnice, obnovo avtobusnega postajališča, toplifikacijo Metleč, dela Koroške, Tekavčeve in Primorske ceste, asfaltiranje in vzdrževanje več cest v Šoštanju, sanacijo hudournika pri Rogelšku ob Primorski cesti ... Kako pa naprej v krajevni skupnosti Šoštanj? "Ogrevamo se za to in tudi želimo si, da bi ostala krajevna skupost Šoštanj pravna oseba s svojim Žiro računom in lastnino, kakršno je imela doslej. Janko Zaclrkovnlk:"Želimo, da bi krajevna skupnost ostala pravna oseba." Pred časom, ko smo se sestali s predstavniki Občine Šoštanj smo jim svoje želje tudi predstavili, vprašanje pa je, ali jih bodo upoštevali," je rekel Janko Zacir-kovnik. ■ mkp Krajevna skupnost Mozirje Vse lanske težave in uspehi V mozirski krajevni skupnosti so se v lanskem letu nakopičile številne težave, pogojene s kadrovskimi zadevami in njihov rep se bo vlekel še precej časa. Skratka, predsednik sveta te krajevne skupnosti je zbolel, dva člana sveta sta nepreklicno odstopila, ostalo jih je le še šest, delo je za nekaj časa zamrlo, Mozirjani pa niso vrgli puške v koruzo. Izvolili so podpredsednika sveta, ki se je s preostalimi člani vrgel na delo. Z grehi "drugih" niso želeli in hoteli biti obrememenjeni, lotili so se trenutnih nujnih zadev in prihodnosti. In teh ni bilo malo. Sklicali so tri zbore krajanov, izvedli referendum za novo občino, kjer je bilo dela preko glave, za volitve v bodoči občinski svet so oblikovali svojo listo in še marsikaj so reševali in delali. Zelo uspešen in delaven je bil pokopališki odbor, ki je resnično opravil veliko delo. V krajevni skupnosti so imenovali gradbene odbore za ceste v Šmi-helu, Belih Vodah in na Dobrov-ljah ter imenovali programski svet za interni kabelski TV-program. Svet je imel polne roke dela tudi z izdajanjem soglasij za razne cestne priključke in za odpiranje -i Pogoste In celo zelo hude prometne nezgode na tem križišču (zaenkrat) še niso zadosten razlog za ukrepanje različnih lokalov. Pri slednjih člane najbolj moti dejstvo, da so v samem središču trga odprli nekatere lokale, za katere svet krajevne skupnosti ni dal ugodnega mnenja, kaj šele soglasja. Prav tako v mozirski krajevni skupnosti niso zadovoljni s stanjem na področju javne komunalne rabe in z vzdrževanjem cest. Bivša mozirska občinska skupščina je namreč za zadnje tri mesece lanskega leta prenesla stroške kontejnerskega odvoza smeti in odpadkov ter javne razsvetljave na krajevne skupnosti. Res je v ta namen zagotovila del sredstev, vendar so bila ta omejena, zato so izdelali načrt zmanjšanja števila odvozov in zmanjšanja javne razsvetljave, vendar tega načrta doslej niso uspeli uresničiti. Pomembna naloga so bili prostorski dokumenti. To velja za ureditvena načrta za Savinjski gaj in staro trško jedro ter za lokacijski načrt porečja Savinje. Na vse te Krajevna skupnost Topolšica iii>iiiigi«i«iiiigiiii Se bodo greli že v jeseni? Vsaj pet let je minilo od takrat, ko so krajani krajevne skupnosti Topolšica razmišljali, kaj bi storili za ekološko čistejši kraj. Dobro leta je preteklo tudi, ko so širši skupnosti Šaleške doline dokazovali, da je izgradnja toplovoda edina in prava rešitev. Lani pa so končno dobili zeleno luč za začetek uresničevanja svojih prizadevanj. Za primarni del vročevoda so namreč pridobili kredit slovenskega sklada za ekologijo, nekaj denarja pa tudi iz občinskega ekološkega sklada. Pozno v lanski jeseni so tako zakopali prve lopate na trasi primarnega voda in kljub slabim vremenskim pogojem izgradnja dobro napreduje (praktično so položili cevi že na polovici trase). Na 6 km dolgem delovišču dela izvajajo zaposleni ESA Velenje, oprema pa je iz Danske. Od prvih dni preteklega tedna je živahno tudi na trasi sekundarnega dela vročevoda Del potrebnih opravil na 10 km dolgi poti bodo opravili domači izvajalci, drugo polovico pa dobavitelj cevi - nemška firma Panis-ovit, ki je prevzel jamstvo za ta del vročevoda. Zanj bo to tudi reprezentančni objekt. Brez udarniškega dela krajanov, zlasti na manj zahtevnih delih, vsemu navkljub ne bo šlo. Investitor izgradnje sekundarnega voda je krajevna skupnost Topolšica, viri, iz katerih bo ta črpala denar za naložbo, pa so samoprispevek, sredstva krajanov, bolnišnica in zdravilišče. Kot smo slišali na nedavnem obisku pri vrlih krajanih, si v Bolnišnici Topolšica močno prizadevajo za čim hitrejšo izgradnjo toplovoda, saj je bila prav ta zdravstvena ustanova eden od večjih ekoloških onesnaževalcev zraka Kljub zahtevnemu finančnemu zalogaju in neugodnim časom za naložbe, krajanom krajevne skupnosti Topolšica ne manjka optimizma za uspešno dokončanje del do konca tega leta. Sploh pri izgradnji sekundarnega voda, katerega naložbeno vrednost so ocenili na približno 115 milijonov tolaijev. Tu imajo namreč finančne tokove praktično že "zaključene". Pa tudi Nemci so jim "šli toli- ko na roko", da so jim material ponudili na brezobrestni kredit oziroma z odlokom plačila za šest mesecev. Čeprav naj bi finančni krogotok zaključili konec leta, bodo prva gospodinjstva (162 jih je z bloki vred in delom KS Skomo - Floijan) poskusno priključili na daljinsko ogrevanje že septembra. Pač takrat, ko bodo gospodinjstva poravnala svoje obveznosti. Te pa znašajo 5000 nemških mark. Žal, zadeve nc tečejo tako gladko pri izgradnji primarnega dela toplovoda Do sedaj je krajanom od 204 milijonov, kolikor je vredna naložba uspelo pridobiti le polovico denaija Odgovor na vprašanje, iz katerega vira pokriti še manjkajočih 104 milijone SIT, pa sedaj iščejo v dogovorih z Mestno občino Velenje in občino Šoštanj. Gradbeni odbor oziroma vodstvo krajevne skupnosti Topolšica se zavzema za to, da bi iz sklada stavbnih zemljišč pridobili toliko denaija kolikor moči bo namenjenih za bodoče naročnike. Preostalo razliko pa iz ekološkega sklada vseh novo nastalih občin Šaleške doline. Izgradnja toplovoda je seveda v Krajevna skupnost Levi breg Velenje Obnovili bodo otroška igrišča V velenjski krajevni skupnosti Levi breg imajo precej manjših otroških igrišč: na Jenkovi, med Foitovo 2 in 4, 8 in 10, med Prešernovo in Foitovo ter med Prešernovo 4 in 6. Vsako leto na pomlad se potrudijo, da jih obnovijo tako, da so potem v veselje otrokom in staršem. Pri tem vsako pomlad na žalost ugotavljajo, v kako slabem stanju so. Nič drugače ni bilo na zadnji seji sveta krajevne skupnosti prejšnji teden. Kljub pičlim sredstvom, ki so jim na razpolago, so se odločili, da bodo ob prvem lepem vremenu začeli otroška igrišča obnavljati. Zdaj iščejo najcenejšega izvajalca, obenem pa se pripravljajo, da bodo pri obnovi z delom pomagali tudi krajani. ■ mkp Krajevna skupnost Ravne Med 7 točkami večina ceste dokumente je krajevna skupnost dala pripombe, ki so jih načrtovalci upoštevali. Poseben problem ožjega dela Moziija so parkirišča, saj je v trgu od jutra do večera popolna gneča, k prometni varnosti pa sodi tudi ureditev križišča pri avtobusni postaji. Hude nesreče na tem delu so več kot zgovoren dokaz, da je treba ukrepati, vendar odgovorni doslej niso storili nič. Seveda je velike spremembe prinesla nova lokalna samouprava in razdelitev na pet novih občin. Novo občino Moziije sestavljata krajevni skupnosti Rečica ob Savinji in Mozirje, katerih organiziranost se v bistvu ni spremenila, bosta pa del nalog gotovo prenesli na občinsko upravo. Njuni predstavniki se ustvarjalno vključujejo v delo občinskega sveta, skupno so ocenili preteklo delo in izoblikovali nujne naloge, ki so podlaga za konkretno načrtovanje. V mozirski krajevni skupnosti se zavedajo, da v letošnjem letu vseh ne bodo uresničili, vendar so zastavljene tako, da jih bodo z veliko mero dobre volje in sodelovanja gotovo zmogli do konca obdobja sedanjega občinskega sveta. Kar nekaj jih imajo predvidenih za modernizacijo in upajo, da bodo našli razumevanje za svoje potrebe v občini Šoštanj. Prav nič ponosni niso krajani krajevne skupnosti Ravne na to, da so glede urejenosti cest daleč zadaj med vsemi KS v Šaleški dolini. V preteklih letih so se sicer trudili zadeve urediti v vsesplošno zadovoljstvo, bili tudi dokaj uspešni pri tem, vendar pa jim ostaja še kar zajeten "cestni spisek". Modernizacija ceste Rumel -Ravne, v dolžini več kot 1330 m in s predračunsko vrednostjo 14.900,000 tolarjev, je na njem najvišje zapisana. Krajani pravijo, da je zelo potrebna in tudi pomembna. Med drugim jih ta cesta povezuje z Zavodnjami. Krajevna cesta Podbregar - Podvinski most v dolžini 1000 m in s predračunsko vrednostjo nekaj manj kot 11 milijonov tolarjev je druga omembe vredna "cestna" naložba, pomembna predvsem zaradi medsebojne povezave zaselkov oziroma vaških odborov. Poleg rednega vzdrževanja cest so krajani v letošnjem delovnem programu predvideli še preplastitev ceste proti Apatu in posodobitev 340 m dolge povezave Kotnik -športno igrišče. "Še najbližja uresničitvi je slednja cesta. Gradbeni odbor za vzdrževanje igrišča v spodnjih Ravnah je lani v ta namen pripravil veselico, nekaj denarja bodo primaknili uporabniki sami, pa udarniško delo in prostovoljni prispevki -vse to naj bi nekako zadoščalo. Povsem odprti pa ostajata prej omenjeni cesti. Vsekakor bosta velik zalogaj, vendar krajani upamo, da bomo zanju našli razumevale pri šoštanjskih svetnikih, in da jih bomo še letos "spravili pod streho". Pred volitvami smo namreč pogosto slišali, da bodo imele krajevne skupnosti v novi občini na voljo več denarja kot v prejšnji organiziranosti," pravi predsednik sveta KS Ravne Viktor Potočnik. Že lani so z odvozom smeti poskrbeli za čistejše okolje. Z vključitvijo v izgradnjo plinovoda Ga-berke - Ravne, predvidene za letos, naj bi svojo ekološko zavest še bolj potrdili. Na to se bodo poskušali pripraviti pravočasno, da ne bi ostali na stranskem tiru. ■ (tp) Podolševa mmmmmmmm Plaz vse bolj grozi Trenutno največji zemeljski plaz v Sloveniji, to je Macesnikov plaz v Podolševi, vse hitreje drsi. Ogromne količine grozijo dolini, plaz pa je seveda (dokončno) pretrgal življenjsko pomembno povezavo z dolino oziroma jo je domačinom nekajkrat podaljšal. Sprotno odstranjevanje mnogih kubičnih metrov in zagotavljanje (začasne) prevoznosti nimata nobenega smisla več. Domačini so zaradi tega na najbolj ogroženem mestu sami zgradili zasilni leseni most, katerega varnost in trajnost sta seveda zelo vprašljivi. Konec minulega tedna so si plaz znova ogledali strokovnjaki, zaradi visoke snežne odeje zelo otipljivih sklepov niso mogli sprejeti in bo treba počakati do ugodnejših vremenskih razmer. ■ jp SPV Mestne občine Velenje tiaiiaiitiiiiiiiaiiti Natečaj "Prometna varnost v našem mestu" Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje je v teh dneh objavil nagradni natečaj za likovno in literarno delo na temo "Prometna varnost v našem mestu". tem trenutku prednostna naloga krajanov Topolšice. Ob tem pa ne gre prezreti še ureditve ceste na Utinek v dolžini 850 m (denar zanjo so črpali iz sredstev samoprispevka), del, ki jih izvajajo pri podaljšanju vodovoda na Grmov vrh, vzporedno s toplifikacijo pa napeljujejo še kable za kabelski sistem. ■ (tp) V njem lahko sodelujejo predšolski otroci, šolaiji vseh osnovnih šol in dijaki vseh usmeritev Centra srednjih šol. Njihove izdelke bodo na sedežu SPV zbirali do 15. maja letos, potem pa bodo s pomočjo posebne komisije izbrali in na- gradili 5 najboljših literarnih in likovnih del v posameznih kategorijah. Meseca oktobra, ko bo potekal teden prometne varnosti, bodo v avli občinske stavbe pripravili tudi razstavo najboljših izdelkov. ■ bš Sekundarni vod toplovoda so začeli graditi prejšnji teden Praznik KS Tabor mmmmmmmmmmmmm Obnovljene ceste, mostovi V tej krajevni skupnosti žalske občine se bodo od 17. do 23. aprila zvrstile številne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Načrtujejo pa tudi, da bodo lahko ob tej priložnosti uradno predali svojemu namenu nekaj obnovljenih cest in novih mostov, ki jih je poškodovalo lansko neuije in poplave. Zadnji dan praznovanja bo v nedeljo, 23. aprila, ko bo v okolici Doma krajanov v Taboru 4. šentjurski sejem. V okviru sejma bo ta dan tudi praznik domače glasbe. ■ -er Podjetniki in obrtniki z županom in predsednikom sveta občine Šmartno ob Paki ■ ■■■»•■■••»■■•»■■■»■■■••■■■»■■■•■•■■•••■■■••[■■■■■•■■»■•■■■■»•■a _ ■ ____g _ ■___g - * - _____m _ _ M ____^ _ ^ ^^ • k s « » h m m m m m m ■ m m m m m m ss m ss m is m m ss Kaj pričakujejo drug Od drugega? : Obisk z mednarodne federacije RK Območna organizacija RK Velenje Župan Ivan Rakun in predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik sta prejšnjo sredo v mali dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravila pogovor z obrtniki in podjetniki paš-kega kota. To je bilo prvo srečanje nasploh, ne le v novi lokalni samoupravi, na njem pa so osrednjo pozornost namenili težavam in nadaljnjemu razvoju malega gospodarstva v tej občini. Ali vprašanjem, ki jih je v uvodu zastavil Ivan Rakun: "Kaj delate, kaj še nameravate početi, kaj želite od občine in kaj ta od vas pričakuje in podobno." V občini Šmartno ob Paki se bodo, po njegovih besedah, zavzemali za ekološko čiste dejavnosti malega gospodarstva, večja industrija pa ima v tem delu Šaleške doline nekako omejene možnosti nadaljnjega razvoja, čeprav so ji vrata na široko razprta. "Ne pričakujte preveč od občine," seje vključil v pogovor Bojan Kladnik. "Kajti, država drži roko nad tistim, kar vas najbolj teži (inšpekcijske službe, davki...). Vsekakor pa si bomo v občini prizadevali, da bi vam omogočili kakovostno življenje in delo." To pomeni, ustvariti pogoje za obrtnikov ali podjetnikov nadaljnji razvoj in do neke mere tudi njegovo zaščito. Če bodo slednjo poskušali uresničiti z omejevanjem konkurence, bo več težav pri zagotavljanju ostalih pogojev. V paškem kotu namreč primanjkuje prostora za ureditev obrtnih con. Tam, kjer so po "zdravi pameti" možnosti za izgradnjo delavnic, proizvodnih prostorov, je danes kmetijsko zemljišče. Postopek za spremembo namembnosti pa je zapleten in drag. Veliko oviro predstavlja tudi dejstvo, da v tem trenutku občina ne premore Letos 50 let GD Dobriša vas - Petrovče GD Dobriša vas - Petrovče je imelo svoj občni zbor v novo zgrajeni večnamenski dvorani gasilskega doma. Občni zbor je potrdil uspešno delo na vseh področjih. Lani so obnovili dom, pri čemer je bilo opravljenih kar 10 tisoč prostovoljnih ur, uspešni so bili tudi na preventivnem in izobraževalnem področju, pri delu z mladino in pri gasilskih tekmovanjih. Letos bo to gasilsko društvo praznovalo 50- letnico obstoja. V ta namen bodo pripravili otvoritev prenovljenega gasilskega doma in prevzem novega kombiniranega vozila. ■ -er ureditvenega načrta, niti nima na voljo svoje zemlje, ki bi jo lahko prodala za te namene. Zagonska sredstva za odkup zemljišč, na katerih bi lahko podjetniki in obrtniki gradili, šmarško občinsko vodstvo, pričakujejo iz sklada stavbnih zemljišč. Od interesa obrtnikov in podjetnikov pa naj bi bilo odvisno, kakšna bodo območja in kje bodo. Po mnenju Rakuna in Kladnika je najprimernejše zemljišče za ureditev obrtnega pasu med baronijo in Boletom ter v smeri proti Paški vasi, vendar so tu precejšnje omejitve. Brez ustreznih pogojev pa v ta konec paškega kota ne bo novih podjetnikov, obrtnikov in s tem ne razvoja. "Prav malo gospodarstvo naj bi v naši občini predstavljalo osnovo za napredek. Če nam ne bo uspelo okrepiti tega, bo občina postajala vse bolj nerazvita, odgovornost za nazadovanje pa bo moral prevzeti tisti, ki zadeve zavira. Občina to zagotovo ne bo," je povedal Bojan Kladnik. Ivan Rakun pa je k tem besedam dodal: "Napredka brez žrtev ni, čeprav je res, da ne moremo s prostorom delati kot svinja z mehom. Niso tako redki primeri, v katerih razvoj občine zaradi svoje togosti zaviramo občani sami." Obrtniki in podjetniki so v prostem pogovoru opozorili na pomanjkanje prostora za izgradnjo proizvodnih prostorov, pa tudi na to, da manjka opredelitev, kaj bo občina podpirala - proizvodno ali služnostno dejavnost. Manjka torej strategija. Prav tako obrtniki pričakujejo, da ne bodo doživljali ovir pri svojem delu. Kladnik in Rakun sta jim obljubila, da bo občina iz skromnih proračunskih sredstev namenila nekaj denarja tudi za odkup zemlje tam, kjer bo najmanj težav. K temu naj bi pristopili kar kmalu, kajti vse kaže, da delitvena bilanca z bivšo občino Velenje ne bo sprejeta do konca tega leta. ■ (tp) Pred tednom dni seje na obisku v Velenju mudila delegacija mednarodne federacije RK ter predstavniki te ustanove s sedežem v Ljubljani, Zagrebu ter v Skopju. Z njimi je bil tudi predsednik človekoljubne organizacije Makedonije. Osrednjo pozornost so gostje in gostitelji namenili izmenjavi izkušenj pri delu te organizacije, sploh pa pri delu z begunci. Približno 1300 jih še živi v Velenju, od tega 800 pri družinah, ostali v zbirnih centrih. Goste je zanimala zlasti dejavnost na psihoso-cialnem področju dela z begunci. Ugotovili so, da s podobnimi aktivnostmi, metodami in pristopi pomagajo državljanom iz BiH pri lažjem premagovanju stisk, ki jim jih je povzročila vojna. Po mnenju gostov so zanje v Velenju naredili več kot sami. Pri izmenjavi izkušenj na področju delovanja človekoljubne organizacije pa ni manjkalo ugotovitev, daje bila dejavnost zaradi prevelike obremenitve nekoliko zapostavljena. Država je preveč prepustila skrb za begunce RK, informacij o dogajanjih pa vlada Bosne in Hercegovine skorajda ni dajala. Johannes Vossberg z mednarodne federacije RK je velenjski območni organizaciji RK dal vso priznanje za njen trud. Gostje so si po pogovorih na sedežu RK Velenje ogledali še zbirni center, begunsko šolo in vrtec ter bili nad stanjem nadvse navdušeni. ■ (tp) Nagrade porodnišnici Kranj V Našem času smo o tem, daje Jože Kočevar, lastnik podjetja Kočevar & Thermotron iz Ločice ob Savinji, prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne podjetniške dosežke, že obširno poročali. Zato je prav, da napišemo tudi to, da seje Jože Kočevar odločil in se nagradi 240.000 tolatjev odpovedal v korist porodnišnice v Kranju. Takšna odločitev je vsekakor pohvale vredna in kaže še eno plat nagrajenčeve osebnosti. ■ -er Med ogledom tečaja pletenja in kvačkanja Bo spet ozelenela Šaleška dolina? Ko se te dni zaključuje gradnja odžvepljevalne naprave četrtega bloka šoštanjske Termoelektrarne in spreminja tehnologija hladilne tehnike v Gorenju se uresničuje tudi eden od zastavljenih ciljev in usmeritev razvoja zdravstva iz leta 1985, to je ekološka sanacija Šaleške doline za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva zaradi ugotovljene večje obolevnosti prebivalstva v povezavi z glavnimi takratnimi onesnaževalci, zlasti s TEŠ-om. Veliko kritik in podtikanj s strani takratnih vodstvenih in političnih struktur smo podobno kot mnogi takratni eko entu-zijasti, doživeli zaradi objave podatkov o obolevnosti tukajšnjega prebivalstva v javnosti. Kljub odporu pa so se stvari zaradi močnega angažiranja mnogih posameznikov in društev ter kasnejših politično organiziranih zelenih Slovenije premaknile v pozitivno smer, tako da smo danes lahko že priča prvim poizkusom obratovanja odžvepljevalnih naprav. Lahko smo veseli, predvsem zaradi naših otrok, ki bodo to dolino prevzeli od nas mogoče spet zeleno. Zato se mi zdi, da so mediji dogodku posvetili premalo pozornosti. Rezultati o obolevnosti v občini Velenje od leta 1986 do 1993 pa še niso razveseljivi. Obolevnost odraslega prebivalstva je že od leta 1981 nad povprečjem v Sloveniji. V obdobju 1986 do 1993 je pogostnost dihal v Velenju pri odraslem prebivalstvu še vedno za 80 % večja kot v povprečju v Sloveniji v istem obdobju. Skupna pogostnost vseh bolezni pa je za 102 % večja kot v Sloveniji, kar gre pripisati verjetno tudi drugim faktorjem, kot so težke delovne razmere, nesreče izven dela, itd. (Tabela in Graf 1). Tudi obolevnost šolske mladine je še vedno večja kot v Sloveniji. Tudi tukaj prednjačijo obolenja dihal pred pogostnostjo istih bolezni v Sloveniji. (Tabela in Graf 2). Pri predšolskih otrocih v obolevnosti prav tako prednjači Velenje, zlasti pri bolezni dihal, kijih povezujemo z obstoječo ekološko situacijo. (Tabela in Graf 3). Preko 100.000 ton žveplovega dioksida letno, preko 12.000 ton dušikovih oksidov letno, preko 4,5 milijona ton prahu je na rastlinstvu, živalstvu in ljudeh pustilo posledice. Ogroženi so se počutili že prebivalci sosednjih držav. Tudi neurejena deponija industrijskih odpadkov, skoraj v samem mestu locirano komunalno odlagališče ne prispevajo k zdravju in dobremu počutju občanov. Pred nami so tudi že nova spoznanja o škodljivem vplivu elektromagnetnega sevanja vodov visoke električne napetosti na ljudi v njihovi neposredni bližini. Upajmo, da se z novo občinsko organiziranostjo začete aktivnosti za sanacijo Šaleške doline ne bodo prenehale. Glede na zdravstveno stanje prebivalstva in degradacijo okolja je potrebno s sanacijo v TEŠ-u in drugje nadaljevati, zlasti z gradnjo ustreznega komunalnega in industrijskega odlagališča itd. Veliko časa bo potrebno za odpravo posledic ekološkega onesnaževanja na ljudeh in naravi v naši dolini. Ker pa smo bolj bolni, potrebujemo več za zdravstvo in zdravljenje kot povprečni Slovenci. Zato bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje pri odmerjanju sredstev za zdravstveno varstvo Velenjčanov to dejstvo upoštevati. Naloga občinskega vodstva in vodstva tukajšnjega zdravstva pa je, da se dogovorita na osnovi pokazateljev zdravstvenega stanja prebivalstva za ustrezna sredstva za zdravstveno varstvo, kajti dostopnost do zdravstvenih storitev in nivo zdravstvenega varstva v Velenju hitro pada. Odgovorni za zdravstvo v občini bi se morali potruditi, da se ohranijo dosedanji kadrovski normativi za zadovoljevanje zdravstvenih potreb za prebivalce šaleške doline. Zagotav ljanje le povprečnih normativov za potrebe tukajšnjega prebivalstva, ki zaradi svoje ogrože nosti potrebuje več kot pov prečni prebivalec Slovenije, b pomenilo močno znižati nivo zdravstvenega stanja občanov Šaleške doline zaradi njihove večje obolevnosti kot posledice tudi ekoloških obremenitev. ■ Jože Rebernik, dr. med UGOTOVLJENA OBOLEVNOST PRI PRVIH PREGLEDIH V SPLOŠNI MEDICINI NA 1000 PREBIVALCEV OBČINE VELENJE - R. SLOVENIJE (povprečje 86-93), INDEKS, RANG Tabela in Graf 1 Skupine bolezni Velenje Slov. Indeks % Rang Rang po MKB (popr.) 86/93 86/92 Vel./Slo. Velenje Slov. 1.nalezljive b. 39 20 198 98% XI XI 2,neoplazme 3 4 88 -12% XV XV 3.endokrine b. 13 13 96 -4% XII XII 4.b. krvi in krv. org. 3 4 90 -10% XVI XVI 5.duševne m. 57 32 177 77% X X 6.b. živč.s. in čutil 115 60 191 91% V V 7.b. obtočil 95 88 107 7% vn VII 8.b. dihal 398 221 180 80% i I 9.b. prebavil 126 71 178 78% IV IV lO.b. mokril, spolovil 83 43 195 95% vn VII 1 l.kompl. noseč. 14 4 338 238% xn XIV 12.b. kože, podkožja 101 56 182 82% VI VI 13.b. kosti, gibal 263 111 236 136% li n 14.kongenit. anomalije 2 0 404 304% XVII XVIII 15.b. stanja v perinat.d. 0 0 867 767% XVIII XIX 16.simptomi, nedef.st. 75 22 343 243% IX IX 17.poškodbe 251 89 282 182% III m 18.nemorbidna st. 4 10 42 -58% XIV XII 19.zdravi 0 3 11 -89% XIX XVII SKUPAJ 1660 820 202 102% OBOLEVNOST NA 1000 ODRASLIH OBOLEVNOST NA 1000 &OL.MLADINE p op r* £ j* VELENJE-SLOVENIJA • 00 700 600 600 400 900 300 100 -VELENJE ...-♦-...SLOVENIJA OBOLEVNOST PREDSOLSKIH OTROK NA 1000 OTROK Tabela in Graf 3 Skupine bolezni Velenje Slov. Indeks % po MKB (popr.) 86/93 86/92 Vel./Slo. Rang Rang Velenje Slov. poprečja VELENJE-SLOVENIJA I 250 I 200 Skupine obolenj po MKB OBOLEVNOST ŠOLARJEV NA 1000 PRIPADNIKOV ŠOLSKE MLADINE Tabela in Graf 2 Skupine bolezni po MKB (popr.) 1.nalezljive b. 2.neoplazme 3.endokrine b. 4.b.krvi in krv. org. 5.duševne m. 6.b.živč.s. in čutil 7.b. obtočil 8.b. dihal 9.b.prebavil 10.b.mokril, spolovil 11.kompl. noseč. 12.b.kože, podkožja 13.b.kosti, gib.J 14.kongenit. anomalije 15.b.stanja v perinat.d. 16.simptomi, nedef.st. 17.poškodbe 18.nemorbidna st. 19.zdravi SKUPAJ Velenje Slov. Indeks % Rang Rang 86/93 86/92 Vel./Slo. Velenje Slov. 93 128 73 -27% VII IV 2 1 145 45% XVIII xvn 5 5 102 2% XIV XIV 5 7 77 -23% XIII XIII 31 10 314 214% XI XII 136 118 115 15% VI V 6 4 154 54% XII XV 711 629 113 13% I I 149 104 143 43% V VI 65 48 135 35% vin VIII 3 1 558 458% XV XVIII 162 140 116 16% IV III 50 46 108 8% IX IX 2 2 122 22% XVII XVI 0 0 0 XIX XIX 168 61 274 174% m VII 292 159 183 83% II 11 3 26 10 -90% XVI X 49 22 220 120% X XI 1928 1323 146 46% 1.nalezljive b. 244 288 85 -15% V ni 2.neoplazme 2 1 269 169% XVIII XVII 3.endokrine b. 2 3 63 -37% XIX XVII 4.b.krvi in krv. org. 17 27 63 -37% XII X 5.duševnem. 10 4 234 134% XIV XV 6.b.živč.s. in čutil 524 451 116 16% II II 7.b. obtočil 4 4 100 XVI XVI 8.b. dihal 1845 1789 103 3% I I 9.b.prebavil 465 256 181 81% in IV lO.b.mokril, spolovil 45 45 101 1% IX IX 11 .kompl.noseč. 3 0 XVII XIX 12.b.kože, podkožja 259 227 114 14% IV V 13.b. kosti, gibal 30 16 182 82% XI XII 14.kongenit. anomalije 10 7 148 48% XV XIV 15.b.stanja v perinat.d. 39 14 278 178% X XIII 16.simptomi, nedef.st. 210 131 160 60% VII VI 17.poškodbe 233 115 203 103% VI VII 18.nemorbidna st. 13 18 75 -25% XIII XI 19. zdravi 83 58 143 43% VIII VIII SKUPAJ 4016 3459 116 16% OBOLEVNOST NA 1000 PREOŠOL.OTROK poprečja VELENJE-SLOVENIJA Skupine bolezni po MKB -VELENJE----k-..SLOVENIJA 24. državno tekmovanje mladih glasbenikov Izjemen uspeh učencev velenjske glasbene šole V prejšnji številki našega tednika smo že pisali o izjemnem uspehu učencev velenjske glasbene šole na 24. državnem tekmovanju mladih glasbenikov. Bilo je sredi prejšnjega meseca v Ljubljani. Zapisali smo le imena nagrajencev. Danes pa seznam dopolnjujejo še z imeni tistih udeležencev, ki nagrad niso dobili, čeprav bi jo po številu osvojenih točk morali. To so: v igranju na klavir: Lidija Lepen (I. a. kategorija), Valentina Čas in Vita Vovk (I. b. kategorija), Nina Ledinek in Sanja Mlinar (I. c. kategorija); v igranju na klarinet: Boštjan Mesarec (II. b. kategorija); v igranju na flavto pa Mišela Mavrič (I. c. kategorija). Revija pevskih zborov Letuš - V soboto je bila v Kulturnem domu v Letušu prva od treh revij odraslih pevskih zborov, ki jih v aprilu pripravlja Zveza kulturnih organizacij občine Žalec. Nastopili so Dobroveljski fantje iz Braslovč, kvintet Lastovka s Polzele, oktet Voglarji iz Vinske gore, mešani pevski zbor s Ponikve, Savinjski oktet iz Žalca in mešani pevski zbor z Dobrne. Druga revija bo v soboto, 8. aprila, ob 20. uri v Domu krajanov na Gomilskem, tam pa bodo prepevali dekliški in mešani pevski zbor Gomilsko, moški in ženski pevski zbor Gotovlje, moški pevski zbor Braslovče, mešani pevski zbor in oktet Adoramus s Polzele ter mešani pevski zbor z Vranskega, iz Žalca in Andraža. ■ -er Center srednjih šol Velenje Obisk pevcev in instrumentalistov iz Vienne V jeseni, leta 1993, so v francoskem Viennu - Velenju partnerskem mestu - gostovali pevci mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Velenja. Z dvema koncertoma so navdušili občinstvo, hkrati pa navezali tudi stike s tamkajšnjim šolskim zavodom Robin. Mladi Francozi, ki bi morali obisk vrniti že lani v tednu praznovanja občinskega praznika, bodo v Velenje prišli jutri (v petek), domov pa bodo odpotovali v ponedeljek, 11. aprila. Mladi pevci in isntrumentalisti, stari od 12. do 20. let, bodo pod vodstvom dirigenta Bernarda Labouyrieja pripravili dva koncerta predvsem iz programa klasične sakralne glasbe. Prvi koncert bo v soboto, 8. aprila ob 20. uri v cerkvi Sv. Mihaela v Šoštanju, drugi pa v ponedeljek, II. aprila ob 11. uri v dvorani Glasbene šole Velenje, in sicer slednji za mlade velenjske pevce in člane simfoničnega orkestra velenjske glasbene šole. Mlade glasbenike iz Francije bodo gostili njihovi vrstniki iz Centra srednjih šol in Osnovne šole Livada Velenje. Drevi v glasbeni šoli Velenje Cappella iz Bratislave V koncertni dvorani velenjske glasbene šole bodo drevi ( v četrtek) nastopili člani komornega orkestra Cappella iz "Bratislave. Na sporedu bodo dela Richterja, Stamitza, Mozarta in Dvoraka. Koncert bo za komorni, zborovski abonma in izven. Začeli ga bodo ob 19.30 uri. Knjižnica Velenje Čudežna arheološka odkritja v svetopisemskih deželah V Knjižnici Velenje bodo v petek, 7., v ponedeljek, 10. in v sredo, 12. aprila (vedno ob 19. 30 uri) zanimiva audiovizualna predavanja z naslovom: "Čudežna arheološka odkritja v svetopisemskih deželah". Predaval bo prof. mag. Drago Obradovič, arheolog. Naslov petkovega predavanja bo Egipt in Tutankamon, ponedeljkovega Izrael in presenetljivo odkritje, sredinega pa Slava starega Babilona. Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" Velenje COPAcaBANA ZA MLADINSKI ABONMA V četrtek, 6. aprila, bo ob 18.00 v domu kulture velenje predstava za mladinski abonma in izven. Tokrat se bo Velenjčanom predstavila dekliška vokalna skupina COPAcaBANA. Skupino sestavlja dvanajst glasbeno izobraženih deklet, vsaka med drugim obvlada vsaj enega od instrumentov: klavir, flavto, kitaro, klarinet in kotrabas. Velenjski publiki so se dekleta predstavila že na Gimnazijadi in vsi, ki so jih poslušali, trdijo, da ne bodo razočarale. Vstopnice za izven 500 SIT. CELJSKE ŽABE NA VELENJSKEM ODRU V sredo, 12. aprila bodo v domu kulture Velenje nastopili člani Celjskega plesnega orkestra ŽABE. Dirigent bo Tomaž Grintal, vokalni solistki pa Mia Žnidarič in Irena Vidic. Koncert se bo pričel ob 19.30 uri. Vstopnice po 500 SIT lahko dobite v domu kulture v Velenju. ■ Čas, ki ga živimo je v ■ mnogočem prevrednotil vred-J note, ki so še pred nekaj leti ■ usmerjale naš vsakdanji utrip. ■ Spremembe v družbi in v posa- ■ meznikih so pripeljale tudi do J prevrednotenja mnogih kul-a turnih in zgodovinskih norm. V ■ zgodovinopisju se to najbolj od- ■ raža z vračanjem h "kore-" ninam", ki "morajo" biti čim a starejše. Če se le da vsaj sred- ■ njeveške. Srednji vek, ki je bil ■ dolgo časa potisnjen v stran je " danes pravi modni trend. To se B kaže v iskanju srednjeveških ■ simbolov, ki naj na novo ozna- ■ čujejo kraj, družbo..., kot tudi v J iskanju "slovenskosti" v sred-B njeveški družbi (kar predstavlja ■ posiljevanje neke dobe z izrazi ■ in pojmi, ki so ji povsem tuji), " oseb plemiškega stanu, ki so B bile "slovenskega rodu", ter ne nazadnje z iskanjem novih "označevalnih" datumov, ki zamenjujejo do včeraj slavljene novodobne ("partizanske") dogodke. (Samo mimogrede (kot prispevek k radostim političnega premišljanja) bodi navrženo, da bi bil za mesto Velenje lahko tako nov občinski datum 13. januar, saj se leta 1264 na ta datum kraj Velenje (takrat že srednjeveški trg) prvič omenja.) Pričujoči sestavek naj bo zato razumljen, kot predstavitev nekaterih simbolov iz preteklosti, ki so tako ali drugače označevali zgodovino Šaleške doline, ter na drugi strani kot predstavitev možnih simbolov, ki bi se lahko takšni, ali nekoliko posodobljeni, uporabljali v razno razne namene. V nekaj nadaljevanjih želim torej objaviti upodobitve grbov nekaterih plemiških rodbin, ki so živele na področju Šaleške doline v srednjem veku, se imenovale po, ali večkrat tudi poimenovale določene grajske stavbe v naši dolini, ali pa so bile te rodbine vsaj v nekem obdobju lastnice oz. upravljalke nekaterih večjih ali manjših posesti v dolini. Upodobitve grbov je izdelal Rok Poles, ki je imel pred seboj izredno težko nalogo, saj je lahko le pri nekaj grbih uporabil originalno predlogo, medtem ko je imel pri večini grbov za pomoč le tekstovni opis grba. Zato je potrebno že na začetku povedati in poudariti, da so nekatere upodobitve narejene kot najverjetnejši približki originala. Pri risanju smo se držali, kolikor je bilo to mogoče heral-dičnih pravil, kako narisati določeno žival, rastlino ali geometrijski vzorec. Moje trdno prepričanje je, daje Roku, glede na okoliščine, ajaaitti Dva primera v kamnu upodobljenih grbov iz Šaleške doline to tudi izvrstno uspelo. Pri tem i je potrebno poudariti še j naslednje heraldično , (grboslovno) pravilo. Praviloma i ima dokumentarno heraldično i vrednost le opis grba, njegova vsakokratna upodobitev pa je le bolj ali manj uspešna likovna ilustracija napisanega grba. Gr-bovno opisovanje, ki ga s tujko imenujemo tudi blazoniranje pomeni čim krajši in nedvoumni opis grba, ki omogoča v vsakem kulturnem jeziku kjer koli na svetu pravilno upodobitev grba. Osnovna literatura, ki sva jo pri tem uporabila je knjiga graškega arhivarja in velikega poznavalca štajerske heraldike Josefa Kraalerja, Steierischer VVappenschlessel, kije izšla leta 1968 v Gradcu. Ta knjiga predstavlja neke vrste nadaljevanje zbirke grbov štajerskih rodbin, ki jo je že v 16. stoletju izdal Zacharias Bartsch v Gradcu. To je najstarejši znan poskus upodobitve grbov štajerskih plemiških rodbin in še danes predstavlja osnovno literaturo za proučevanje štajerske heraldike. V letošnjem letu pa je izšel v brošuri Heral-dica Slovenica tudi zanimiv članek izpod peresa Valta Jurečiča, Heraldika-grboslovje. V naslednjem nadaljevanju si bomo pogledali še nekaj osnovnih pravil, ki bi jih morali pri proučevanju, upodabljanju in tudi kreiranju novih grbov še danes upoštevati. ■ Tone Ravnikar Podobe vidnega Klementina Golija razstavlja v Galeriji Kulturnega centra že drugič. Prvič smo njeno delo videli že na januarski skupinski razstavi "Slovenija odprta za umetnost". Klementina Golija ima bogato bibiliografijo, kljub temu da je še zelo mlada umetnica. Samostojno je razstavljala že več kot dvajsetkrat, sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah, simpozijih, likovnih delavnicah in prejela šte-. vilne nagrade, predvsem za grafiko. V črno-belem spektru jedkanice in njeni znakovno-abstraktni grafiki je bila že kmalu opažena med znanimi imeni grafike. V zadnjih dveh letih pa je postopoma prešla v slikarstvo temperamentnega kolorita, predvsem v delih iz zadnjih dveh let. Ves ta kolorit pa je vendarle pridržan s senzibilnostjo in slika je okarak-terizirana z ženstveno mehkobo. Abstrahirani in znakovni predmeti ter figure so z mehko konturo povzdignjeni iz prostora, tonski prehodi pa v enih slikah bolj, v drugih nekoliko manj mutirajo voluminoznost. Zadnja, še skoraj sveža dela so v koloritu popolnoma sproščena, sigurna in celo kontrastna. Vse bolj se izgublja prisotnost belih površin, ki so v začetku celo prevladovale, sedaj pa so še samo akcenti na celotni površini slike. Soočajo se z organiko, ki je poosebljena v cvetličnih popkih ali razprtih cvetovih, ki se čuteče soočajo tudi s trp-kejšimi vsebinami in predmeti. Ekspresivnost izraza in estetska prepričljivost, sta tisti vsebini, ki sta vodilni v iskanju identifikacije Klementine Golije. Nevsiljive posege oziroma črpanja iz narave prenaša z uravnoteženo kompozicijo in barvno strukturo na svoje interpretacije rasti, razvoja, vrhunca in nazaj do minljivosti. Slike so tako vpete v nek časovni, morda celo brezčasovni ok- vir, ki v razstavljenem ciklusu Podobe vidnega oziroma videnega to sintagmo tudi opredeljujejo. Velikokrat se pojavljajo simbolne forme, ki le odpirajo s črto kot popkovino sledeče poti k izvirom ali k razvoju, ta pa se v določenih iskanjih zelo oddalji od nam pričakovanega, sočasno pa nas zaradi drugačnosti toliko pritegne, da nas prepriča s svojimi rezultati, čeprav so morda v nasprotju z našim prepričanjem. To je prava ali vsaj drugačna pot umetnika, ki tako prinaša v umetnost veliko novega, hkrati pa oblikuje tudi spremljevalce umetnosti in jih motivira, da sooblikujejo ta čas. ■ Milena Koren-Božiček Zgodilo se je... 6. malega travna LETA 1913 V zadnjih dneh marca je bila večina Slovencev pod hudim psihičnim pritiskom, saj je bilo potrebno oddati naše davčne napovedi za leto 1994. Kako jih izpolniti, da bo čimbolj ugodno za nas, da nas ne bo država preveč "odrla" in kako bomo morebitni dodatni davek plačali, so vprašanja, ki so se nam postavljala in na katera je kar težko odgovoriti. S podobnimi problemi so se seveda ukvarjali že naši predniki in Slovenski narod je na to temo objavil naslednjo šalo (ki pa morda niti ni šala): "Davčni nadzornik: Vaša dolina je vendar jako rodovitna. Tisto pa, tisto: če drugega že nič ne zrase, davki rasejo od leta do leta." Pa saj poznate tisto: "Bogu kar je božjega in cesarju kar je cesarjevega." Tudi današnja država terja svoje in torej ni nič kaj boljša in prijaznejša do svojih državljanov kot je bila to nekdaj. LETA 1941 6. aprila leta 1941, na cvetno nedeljo zjutraj so nemški bombniki preplavili nebo nad Beogradom in z njegovim bombardiranjem se je začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije. Nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale tudi v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom nemške kapitulacije pravzaprav končala druga svetovna vojna pri nas. Zanimivo je tudi to, da je letalski napad na Beograd vodil nemški generalpolkovnik Alexander Lohr, ki je nato 9. maja 1945 v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo svojih enot. Podpis kapitulacije v Topolšici je zagotovo najpomembnješi dogodek, ki se je zgodil na naših tleh v času druge svetovne vojne in prepričan sem, da bomo 50. obletnico tega dogodka, letos 9. maja primemo proslavili. LETA 1962 V Večeru so objavili članek z naslovom "Gledališka družina iz Pesja pri Velenju študira že drugo igro". "Gledališka družina Svobode iz Pesja pri Velenju je zelo delovna. V tej sezoni študira že drugo igro. Kot prvo so igrali komedijo Sladkosti zakonskega življenja, sedaj pa pripravljajo Sveti plamen. Uprizorili bi jo radi ob koncu tega meseca. Svoboda v Pesju je lahko ostalim obrobnim društvom v šoštanjski občini za vzgled." Večina amaterskih gledaliških skupin v naši dolini je bila v teh letih zares zelo aktivna, a je njihova zagnanost sčasoma popustila in z leti popolnoma usahnila. Vaških gledaliških odrov skorajda ni več in le tu pa tam se še najdejo posamezniki, ki vztrajajo in vztrajajo in s tem ljubiteljsko kulturo ohranjajo in držijo pokonci. . Damijan Kljajič RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK* RADIJSKI MOZAIK DISKČEK KOTIČEK Novi umetniki in novi člani Društva Pri naj je vsak teden kaj novega. Vsega ne gre izdati, nekatera dogajanja in gibanja, pa je nujno zabeležeti. Da bodo ostala kot dokumetirano radijsko gradivo za poznejše rodove. Med najpomembnejše novice sodi, da ima naša hiša po novem dva člana več v Društvu novinaijev Slovenije, pravzaprav sta članici: Tatjana Podgoršek in Bojana Špegel, ki so ju v to organizacijo sprejeli v petek. Ko je Mira Zakošek ( ta ima v Društvu visoko funkcijo - prejšnji mesec je bila izvoljena za članico nadzornega odbora in to na demokratičnih volitvah z Tihožitje: "Računalnik, grafika". Za poživitev je zadaj Pec. več kandidati, kjer je šlo potem na "izpadanje" - čestitajte!) celjskemu aktivu novinaijev razlagala zakaj obe kandidatki izpolnjujeta vse pogoje za vstop, je pri Tatjani Podgoršek pose-baj podčrtala, da dela kot novinarka že 15 let. Stroga komisija jo je začudeno vprašala: "Ampak zakaj se ni včlanila že prej, zakaj je tako dolgo čakala?" Zanimivo vprašanje, ki pa ima en sam pravilni odgovor: "Zato, ker je maja izlet aktiva, Tatjana pa bi takoooo rada šla v Prekmurje." Peter Rihtarič - Pec pa se počasi iz klasičnega oblikovalca, takšnega kot ga potrebujemo pri Našem času in Radiu Velenje, levi v umetnika. Prejšnji teden je imala prva priložnost občudovati njegovo grafiko "Trsje" redakcija. Kapo dol. Po tistem, ko je to nekoč že delal, zdaj spet začenja. In kot eden redkih velikih umetnikov, je Razprodan že danes. Vseeno pa boste lahko kakšno njegovo delo morda opazili v kakšni večji in ugledni svetovni galeriji. Pec čestitamo! Ob čestitki pa ne moremo mimo tistega, kar smo tudi opazili: Pec prve stvaritve drugega ciklusa umetniškega ustvarjanja ni podaril redakciji, kot smo po tihem pričakovali, ampak jo je po tistem, ko jo je pokazal, spravil in odnesel. mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... MADONNA Njene velike sanje so postale resničnost. Madonni se je končno uresničila velika želja, da bi na filmskem platnu upodobila lik Evite Peron, slovite žene nekdanjega argentinskega predsednika Juana Perona. Film bodo posneli po musicalu "Evita", ki govori o tej izredno vplivni ženski, snemanja pa se bodo pričela meseca avgusta v Madridu. Sodelovanje pri tem filmu bo Madonni precej pomešalao načrte, saj ji bo vzelo kar nekaj mesecev časa. Tako je že jasno, da bo morala premakniti celo svojo turnejo po ZDA. Kljub temu njen proračun zaradi ponovnega JSISSli! v kateri bi poleg Whitney nastopila tudi Angela Bassett, igralka, ki se je proslavila z glavno vlogo v filmu o Tini Tumer. Poleg obeh predstvnic ženskega spola se bo v izleta v svet filma ne bo trpel -za vlogo Evite Peron naj bi Madonna dobila blizu štiri milione dolaijev. WHITNEY HOUSTON Tudi Whitney se je odločila za ponoven skok pred filmske kamere. Po uspehu njenega prvega filma Bodyguard to niti ni tako presenetljivo. Nastopila naj bi v filmu Waiting for an exhale, ljubezenski drami, filmu pojavil tudi znameniti producent Whitney Houston Baby-face, za katerega bo to prvi nastop pred filmskimi kamerami sploh. THE MISSION Letos je po nekaj letnem premoru izšel novi album angleške skupine The Mission, skupine, ki sodi med ene najpomembnejših predstavnikov tako imenovanega gotskega ročka (punka), ki se je pojavil v zgodnjih osemdesetih letih. Naslov njihovega zadnjega albuma je Neverland, promocijsko pa ga že predstavljajo na turneji po Evropi. (Prejšnji teden so nastopili tudi v Ljubljani). Na novi album pa se pripravlja tudi druga pomembna skupina iz tega obdobja, to je skupina The Cure. Robert Smith in njegovi so se namreč zbrali v nekem londonskem studiu in že pripravljajo material za novo ploščo, ki naj bi izšla letos jeseni. TUPAC SHAPUR Ameriški raper Tupac Shapur je trenutno najbolje prodajani izvajalec v ZDA. Njegov album s pomenljivim naslovom Me against the world je prejšnji teden priplezal na prvo mesto najbolje prodajanih velikih plošč v ZDA in od tam izrinil Brucea Springsteena z njegovimi največjimi uspehi. Žal pa Tupac Shapur sladkosti te velike slave ne bo mogel uživati tako, kot bi jo lahko. Je namreč na prestajanju kazni v enem od ameriških zaporov. SLASH Kitarist skupine Guns'n'Roses se s svojim projektom, imenovanim Snakepit vrača h koreninam ročk glasbe. Prejšnji teden je namreč s svojo skupino, se bo tako po vsebini, kot po obsegu, v mnogočem razlikovala od turnej Guns'n'Roses. Njihova zadnja turneja je namreč trajala kar 28 mesecev in obsegla, reci in piši, 192 koncertov. ŠANK ROČK V javnosti so se pojavili prvi posnetki skladb velenjske skupine Šank ročk v angleščini, kot jih bomo lahko slišali na njihovem albumu Crime Time, ki bi moral še ta mesec iziti pri nemški založbi Long Island Records. Slišali smo lahko posnetka skladb I can't do (Rockerji) in When Eagles fly (Metulj) ter vzorce še treh drugih skladb in lahko rečemo, v F v ki jo poleg njega sestavljajo še Matt Sorum, Gilby Clarke, Mike Inez in Mike Dover, odpravil na turnejo po manjših ameriških klubih in gledališčih. Turneja bo trajala šest tednov in da zvenijo zelo obetavno. Še to: 28. aprila bodo fantje v klubu Bosa dama, v Slovenj Gradcu, nastopili na unplugged koncertu, ki ga bodo tudi posneli. Posnetke nameravajo izdati na kaseti oz. CD plošči. m MITJA ČRETNIK LESTVICA SLOVENSKIH PET Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek 11. aprila, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.MARKO VIRTIČ 2.COMET 3.PETER PAN 4.NASTJA DIMNIK 5.DANILO FURLAN Krila Spoznanje Mona Sreča najina Samba Nagradni kupon Ta teden glasujem za: Ime in priimek: _ Naslov: _ Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje 1 I I I I I I I J li I I -I I I J MERX RTC GOLTE, p.o. Radegunda 19c 63330 MOZIRJE Razpisujemo delovno mesto DIREKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima srednjo ali višjo izobrazbo - da ima ob srednji izobrazbi najmanj 5 let delovnih izkušenj v turističnem gospodarstvu ali ima ob višji izobrazbi najmanj 3 leta delovnih izkušenj - da predloži program svojega dela in vizijo razvoja družba za naslednje mandatno obdobje. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: MERX RTC Golte, Radegunda 19c, Moziije. O rezultatih Vas bomo pisno obvestili, GIBONNI - KRUNA OD PERJA Gibonni je eden tistih hrvaških glasbenih ustvarjalcev, ki jih pri nas manj poznamo. Spada v novo generacijo predstanikov nove dalmatinske pop ročk scene, ki se je konec osemdesetih in v začetku devetdesetih, pred samim začetkom vojne na Hrvaškem, izoblikovala v Splitu in ki je glasbeno sceno naših južnih sosedov obogatila z imeni kot so Neno Belan in Džavoli, Daleka obala in Dino Dvornik. Čeprav stilsko precej različni, so ti postavili temelje nove dalmatinske pop kulture, ki je za razliko od v Evropo orientirane nove zagrebške produkcije tipa ET, našla svojo inspiracijo v bogati tradiciji dalmatinske zabavne glasbe. Gibonni je s svojo pojavo, prirojenim imageom zvezdnika, ki ga ne more ustvariti nikakršna pop propogandistična industrija, glasbenim znanjem in izrednim talentom, uspel združiti pristno splitsko emotivnost z ustaljenimi formami rockovske skladbe. Z besedili, ki so sicer predvsem lirska in opevajo ljubezensko tematiko, ki pa se, kot je danes značilno za večino hrvaških ustvarjalcev, ne morejo ogniti vplivu vojne, je uspel prepričati tako kritike, kot publiko in relativno hitro razbliniti dvome morebitnih skeptikov o svoji vlogi v hrvaškem glasbenem prostoru. Kruna od peija je Gibonnijev tretji album in kot tak odličen dokaz, da gre v njegovem primeru za vse kaj drugega kot še eno muho enodnevnico na hrvaškem es-tradnem nebu. Uspehov skladbe Cesarica, ki je v letu 1994 pobrala večino hrvaških glasbenih nagrad Porin, letos v smislu pridobivanja etabliranih glasbenih priznanj sicer ni ponovil. Ponudil pa je album, ki je do tega trenutka dal že najmanj tri uspešnice, ki jih v sebi skriva še več in ki je vse kaj drugega kot še en in-stant produkt sosednje pop produkcije. m MITJA ČRETNIK LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedeljo, 3. aprila, ste glasovali čisto po športno: pet, štiri, tri, dva, ena - gremo! 1. SLAPOVl:"Belo pismo"..................................................5 glasov 2. VESNA: "Vesna smo mi"................................................4 glasovi 3. A V SENIKI: "Moja zlata Mišika"........................3 glasovi 4. DELČNJAK: "Na Homcu"............................................2 glasova 5. HENČEK: "Lepa mora bit"..........................................1 glas Predlogi za nedeljo, 10. aprila: 1. CVERLE: "Na kmetiji" 2. DAN IN NOČ: "Pesem dobrih ljudi" 3. FANTJE IZPOD URŠLJE: "pozdrav s Koroške" 4. Stanka KOVAČIČ: "Prinesi mi rože" 5. Niko ZAJC: "Divji lovec" m Vili Grabner Kako pa n^j vzdržujemo nasade trajnic? Nobena vrtna rastlina ne more dobro uspevati, če ji ne posvečamo vsaj malo skrbi in nege. Tudi za trajnice to prav gotovo velja. Tudi drevo občasno potrebuje nekaj nege, grmovnice pa tudi. Vrtnice sodijo med zahtevnejše grmovnice. Tudi trata je kar precej zahtevna. Vrtne trajnice (neolesenele in na mraz odporne večletne rastline torej) tudi zahtevajo nekaj dela, če naj nas razveseljujejo z zdravo in lepo rastjo, svojim listjem in cvetjem. Prvo in najvažnejše opravilo je vsekakor pletev. Največ smo opavili pri tem, če smo sadili v vrtno prst brez trajnih plevelov, kot so pir-nica, slak, regačica in podobni. Enoletne plevele pač odstranjujemo sproti hitro po vzniku in nikoli ne pustimo, da bi se nam ponovno zasejali. Tako bo nasad vedno lep in s pletvijo ne bomo imeli veliko dela. Kot najboljše vrtno orodje imejmo za te namene vedno pri roki nož, s katerim spodrezujemo vse plevele sproti. Okopavanje je potrebno v mladem nasadu, da z njim rahljamo zemljo. Kasneje pa sploh ni več nujno. Ko se trajnice enkrat razrastejo, med njimi z mo-tiko skoraj nimamo več kaj početi. Uporabljamo jo samo, kadar želimo ukrotiti kako preveč bohotno vrsto, ki grozi, da bo zadušila šibkejšo sosedo. Seveda tudi temeljito razrahljamo in pognojimo morebitne praznine med skupinami trajnic, kadar tam želimo na novo dopolniti nasad z novimi sadikami. Že v prvem ali vsaj drugem letu po saditvi moramo pred zimo ali v zelo zgodnji pomladi nasad trajnic dognojiti z organskimi gnojili, da ohranimo hranilnost tal. Sicer se nasad hitreje izrodi in postane njegova rast in zlasti cvetenje skromnejše. Seveda niso vse vrste trajnic enako požrešne. Nekatere zelo skromne seveda dobro rastejo in cveto tudi, če jih več let ne pognojimo. V suši moramo seveda zalivati zlasti tiste, ki potrebujejo mmogo vode. Naskalnih in na sušo odpornih trajnic ni potrebno nikoli zalivati. V suši pač delno ustavijo rast, vendar zaradi tega niso nič manj lepe. Zelo pomembno pa je, da trajnicam sproti odstranjujemo odcvetela cvetna stebla. Tako bo naš nasad vedno lep in tudi rastline svojih moči ne bodo trošile za tvorbo semen. m Jožica Golob ■ Klančič, dipl. ing. hort. iTrajnice : GOLOB-KLANČIČ ■ VRTNARIJA: Vitovlje 18, I 65261 ŠEMPAS, ■ tel.: (065! 48-810 ; Umik: 9-17 ob delavnikih in • sobotah ali po dogovoru/ i Sadike pošilja Z ZNANJEM IN MLADIMI LJUDMI BOGATO PODJETJE JPremogovnik je moderen in nič kaj starčevskega videza nima. Po doseženih j tehničnih parametrih, to je učinkih, produktivnosti, velikosti proizvodnje z enega odkopa, ga prav gotovo lahko uvrščamo v svetovni vrh . Letos mineva 120. leto razvoja premogovništva v Šaleški dolini. V teh 120. letih je bilo iz nederij doline izkopanih 155 milijonov ton lignita, premogovnik pa seje skozi leta vzponov, padcev, kriz in velikih uspehov razvil v enega najmodernejših evropskih podzemnih premogovnikov. Teh 120 let je prepletenih z delom, življenjem, usodami in uspehi množice rudarjev in drugih delavcev, ki so ustvarjali uspešno podjetje in gradili mesto Velenje. Danes je na čelu 4000 članskega delovnega kolektiva velenjskega premogovnika Franc Žerdin, doktor rudarskih znanosti, diplomirani inženir rudarstva. Kakšen je velenjski premogovnik v 120. letu svojega obstoja in delovanja? Dr. Žerdin: "Moderen je in nič kaj starčevskega videza nima. Po doseženih tehničnih parametrih, to je učinkih, produktivnosti, velikosti proizvodnje z enega odkopa, ga prav gotovo lahko uvrščamo v svetovni vrh. Enako velja tudi za proizvodno ceno premoga, saj je ta dovolj nizka v primerjavi s ceno drugih domačih premogov kot tudi v primerjavi s ceno premogov, ki jih v Slovenijo uvažamo iz različnih koncev sveta. Je pa za današnji premogovnik značilno tudi to, da v njem delajo mladi ljudje in da je pripadnost zaposlenih podjetju zelo velika. In to je dobro. V tem vidim možnosti in perspektivo za še nekaj naslednjih generacij otrok, saj zaloge premoga omogočajo vsaj še 50-letno življenjsko dobo premogovnika." Konec lanskega leta je bil sprejet strateški načrt razvoja premogovnika do leta 2004. Kako ta načrt opredeljuje razvoj podjetja? Dr. Žerdin: "Dolgoročni delovni načrt premogovnika sloni na štirih temeljnih ciljih podjetja: - Termoelektrarno Šoštanj oskrbovati s premogom tako, da bo njeno obratovanje zanesljivo, - zagotoviti maksimalno raven varnosti in humanosti pri izvajanju delovnega procesa, - skupaj s TEŠj poskrbeti za sodoben in učinkovit način ekološke sanacije Šaleške doline, - delovni proces pridobivanja premoga voditi in izvajati tako, da bo cena našega premoga konkurenčna cenam drugih premogov. Delovni načrt je izdelan v štirih variantah proizvodnje od 3,4 milijona ton do 4,0 milijona ton letno. Z večjimi ali manjšimi posledicami - predvsem pri zaposlovanju, ceni premoga ter glede poslovnega izida - so izvedljive vse štiri variante. Najbližja realnosti pa je varianta proizvodnje 3,8 milijona ton premoga na leto. Po letu 1998 predvidevamo porabo vsega premoga v TE Šoštanj, saj bo ta v tem času že imela izgrajene čistilne naprave' v celoti. V tem času tudi ne predvidevamo nikakršnih aktivnosti na področju "jame Šoštanj", v celoti pa bomo prenehali odkopavati premog v sedanji jami Skale. Zaposlovanje bo po letu 1996 intenzivnejše, kot je sedaj, saj bomo na leto lahko na novo zaposlili od 130 do 180 ljudi različnih poklicnih usmeritev." Letos naj bi velenjski premogovnik dobil novega lastnika. Kako teče proces lastninjenja? Dr. Žerdin: "Veliko prepočasi. Večinski lastnik premogovnika bo tudi v bodoče država. Mi smo sicer program lastninjenja oddali v roku, to je v decembru 1994, vendar pa državni mlini meljejo zelo počasi. Nevšečna je ta počasnost, saj smo zaposlenim in vsem, od katerih smo vzeli njihove lastninske certifikate v hranjenje, obljubili, da bodo lahko certifikate zamenjali za delnice podjetja v prvi polovici letošnjega leta; pri tem se ne bi radi demantirali." V premogovniku ste v zadnjih letih veliko naredili za rekultivacijo poškodovanih površin in nasploh za zmanjšanje vplivov rudaijenja na okolje. Kako se lotevate varovanja okolja in kaj ste že storili? Dr. Žerdin: "Odgovor na to vprašanje je lahko večplasten in zelo obširen. Premogovnik je dolžan izvajati rekultivacijo poškodovanega ozemlja, čeprav ta ne more biti taka, da bi ozemlje lahko vrnili v prvotno stanje. Zavod za urbanizem Velenje je skupaj z vrsto fakultet in inštitutov že pred časom izdelal t.i. krajinske zasnove ugreznin-skega območja velenjskega premogovnika. Dokument je nastajal kar nekaj let, bil temeljito recenziran, zelo veliko je tudi stal, opravljena je bila javna predstavitev, nikoli pa ga niso uspeli sprejeti v občinskem parlamentu. Osebno mislim, da je to velika škoda in da bi bilo zelo smiselno napraviti še ta napor, saj bi na ta način premogovnik S premogovnikom je raslo tudi mesto Velenje. veliko lažje in še bolj organizirano vlagal sredstva v sanacijo okolja. Kljub temu pa je bilo na tem področju storjenih veliko aktivnosti, ki jih lahko vsak občan vsakodnevno spremlja. Kar nekaj vrst aktivnosti je za izvajanje sanacije okolja predvidenih tudi v že omenjenem dolgoročnem strateškem dokumentu. Zdi se mi pomembno poudariti tudi to, da smo glede reševanja ekoloških problemov našli veliko skupnih interesov s TE Šoštanj. Ti se uresničujejo skozi timsko delo, skupno financiranje raznih projektov, navsezadnje tudi skozi skupno razreševanje mnogih problemov, do katerih prihaja v krajevnih skupnostih. Prav pri slednjih prihaja tudi do kon-fliktnih situacij in razočaranj, saj so razlike med možnostmi podjetij in željami krajevnih funkcionarjev predvsem pri izvajanju nekaterih investicij mnogokrat prevelike." Razvoj Šaleške doline je od nekdaj tesno povezan s premogovništvom, posebej pa še nastanek in razvoj mesta Velenja. V čem vse se skozi zadnjih trideset let in danes kaže ta povezanost podjetja, ki ga vodite, s Šaleško dolino? Dr. Žerdin: "Ves čas svojega obstoja je premogovnik z mestom Velenje pa tudi z okoliškimi kraji živel v dokaj dobrem sožitju. Predvsem je bil premogovnik podjetje, v katerem je bilo zaposlenih največ ljudi, dolga leta v glavnem domačinov. Kot pa je podjetje doživljalo vzpone in padce, tako je z njim bolj ali manj intenzivno rastlo tudi mesto Velenje, z njim so nekatere vasi za vedno umrle. Sreča je, da so premogovnik v zgodovini vodili tudi ljudje, ki so imeli smisel za razvoj mesta, za ustanavljanje novih podjetij, šol, za razvoj kulture, športa... Zelo pomembno je tudi, daje bila zgrajena Termoelektrarna Šoštanj, ki danes pomeni skoraj edinega porabnika sicer nizkokaloričnega in ekološko spornega premoga iz Šaleške doline. In dobro je tudi, da premogovnik ni zastal v razvoju, daje bila pri nas razvita originalna visokoproduk-tivna velenjska odkopna metoda, ki jo danes uspešno uporabljajo tudi drugod v svetu. Mislim, da je premogovnik še vedno podjetje, ki krajem v svoji okolici pomeni veliko, ne samo zaradi tega, ker je v njem zaposlenih skoraj 4100 ljudi, pač pa tudi zato, ker je od njegovega dela in odnosa odvisnih veliko drugih podjetij, športnih klubov, kulturnih ustanov, šol, krajevnih skupnosti in še bi lahko našteval. Mislim, da je takšna soodvisnost premogovnika s prebivalci Šaleške doline dobra. Bilo bi smiselno, da bi se mesto Velenje s premogovnikom identificiralo še v večji meri. Trdim, daje Velenje mesto mladih ljudi, s čudovito glasbeno in drugimi šolami, z mnogimi dobro uveljavljenimi aktivnostmi mladih. Če v vse to vkomponiramo še premogarsko tradicijo, in ta je dejstvo, potem bi na tem lahko gradili koncept nadaljnjega razvoja mesta Velenja. Že dolgo zagovarjam tudi idejo, da bi občina svoj praznik morala v večji meri povezati s praznovanjem rudarskega praznika in s "skokom čez kožo", ki je prav gotovo najbolj množično obiskana prireditev v mestu." V svojem jubilejnem letu ste se v Rudniku lignita Velenje odločili spremeniti ime podjetja (nazaj) v dr. Franc Žerdin Premogovnik Velenje in ustvariti njegovo novo celostno podobo. Zakaj in v čem so glavne spremembe? Dr. Žerdin: "Kot je prijetno in všečno, če si človek vsake toliko časa kupi novo obleko, si preuredi svoj videz, tako je dobro, da za novo celostno podobo v primernem trenutku poskrbi tudi podjetje. Ocenili smo, daje 120 letnica tak primeren trenutek za to dejanje. Z novo celostno podobo želimo poudariti, da je premogovnik moderno, z znanjem, optimizmom in mladimi ljudmi bogato podjetje, ki se poleg osnovne, t.j. premogarske dejavnosti, ukvarja tudi še z mnogimi drugimi stvarmi. Od tod tudi slogan podjetja "Bogastvo ljudi in narave". In nenazadnje, s spremembo imena podjetja, pravzaprav z njegovo vrnitvijo k imenu, ki gaje že imel, želimo svetu ponovno povedati staro resnico, da premog kopljemo v premogovniku in ne v rudniku, kot bi iz sedanjega imena lahko marsikdo sklepal. Prepričan sem, da se bo novo - staro ime "Premogovnik Velenje" zelo hitro prijelo in da bomo z vrnitvijo tega imena zadostili številnim ljubiteljem slovenskega jezika, ki so nas na nelogičnost sedanjega imena podjetja pogosto opozarjali." PRAZNOVANJE JE NAJLEPŠE, ČE GA PRAZNUJEŠ SKUPAJ S PRIJATELJI 1 ZATO VAS VABIMO K OGLEDOM PRIREDITEV OB DNEVU, KO MINEVA 120. LET OD ZAČETKA PREMOGOVNIŠTVA V ŠALEŠKI DOLINI: ■ ■ ■■ . ; Razstava arhivskih fotografij o velenjskem premogovniku - odprtje 11. aprila 1995 ob 13. url v avli upravne zgradbe v Prelogah; razstava bo postavljena v avli upravne zgradbe, v jedilnici in prezivnici v Prelogah Razstava v izložb! ljubljanske Name Prikazovanje arhivskih filmov - v Domu kulture v Velenju 11. aprila: med 9. in 11. uro in med 11. ih 13. uro dopoldanski predstavi za šolarje in druge obiskovalce - predvajani bosta filma RLV 1955 (izgradnja jaška v Starih Prelogah) in Premog je luč (1994) med 18. in 20. uro za druge obiskovalce -predvajani bodo filmi RLV 1955 (izgradnja jaška v Starih Prelogah), Mesto nad lignitom (1958), Izvozni nadkop Pesje (1971/72), Družmirje vas (1979) Zadnji dim iz velenjske elektrarne (1972) in Rudnik lignita Velenje (1993) - v Kulturnem domu v Šoštanju 12. aprila - med 18. in 20. uro bodo predvajani filmi Družmirje vas (1979), Zadnji dim iz velenjske elektrarne (1972), RLV 1955 (izgradnja jaška v Starih Prelogah), Rušenje šoštanjske cerkve (1972) In Rudnik lignita Velenje (1993) VSTOP PROST ! BOGASTVO LJUDI IN NARAVE PREMOGOUMK VELENJE VODSTVO PODJETJA Poslovodni odbor: dr. Franc Žerdin, dipl. inž. rudarstva, predsednik Marjan Kolenc, dipl. inž. rudarstva, član odbora za tehnično področje, Janko Lukner, dipl. sociolog, član odbora za kadrovsko-splošne zadeve, Drag ica Kotnik, diplomirana ekonomistka, članica odbora za gospodarjenje Strateške usmeritve podjetja: ZANESLJIVA OSKRBA TEŠ S PREMOGOM, ZAGOTAVLJANJE VARNEGA IN HUMANEGA DELA, RAZREŠEVANJE EKOLOŠKIH TEŽAV, KONKUREČNOST DOMAČEGA PREMOGA TUJIM I Smo podjetje, ki svoje usode nikdar ni prepuščalo naključju. Na razvojnih razpotjih smo znali strniti moči in s tradicionalno rudarsko solidarnostjo, znanjem in vizijo poiskali pot naprej. I Strategija razvoja lastnega kadrovskega potenciala rojeva sadove v ljudeh, ki znajo, ki vidijo bodočnost in izziv v premogovniku. Ljudje in njihovo znanje so naša temeljna konkurenčna prednost, ki nas postavlja ob bok najrazvitejšim premogovnikom v svetu. Sistem razvoja kadrov predstavlja celovit razvoj sodelavcev v skladu s potrebami podjetja. Strokovno delo, razvoj in uspešnost podjetja so odvisni od strokovnjakov različnih strok: rudarske, strojne, elektrotehnične, gradbene, računalniške, ekonomske, družboslovne. IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH KONEC LETA 1 994 I stopnja - 466 II stopnja - 291 IV stopnja - 2351 V stopnja - 801 VI stopnja - 86 VII/1 stopnja - 97 VII/2 stopnja - 5 VIII stopnja - 2 SPODBUJAMO RAZVOJ KULTURE IN ŠPORTA HCERSKA PODJETJA PLP, d.o.o. proizvodnja lesnih polizdelkov, žaganje lesa, prodaja sekancev in drv, brušenje rezil, decimirani elementi KAMNOLOM, d.o.o. pridobivanje peska in kamenja RUDARSKI OKTET že 16 let neguje rudarsko pesem. Člani LIKOVNE SKUPINE PIN razstavljajo svoja dela tudi izven meja občine Velenje. RUDARSKA GODBA je dobitnica zlatih medalj na štirih svetovnih prvenstvih pihalnih orkestrov. MIZARSTVO, d.o.o. izdelovanje stavbnega pohištva, notranje opreme, lepljenih elementov, opreme za vrl, lesenih izdelkov po naročilu in savn Nogometni klub RUDAR -v družbi najboljših! .ATLETSKI KLUB VELENJE spada med najuspešnejše atletske kolektive v Sloveniji. V PODJETJU SPODBUJAMO RAZVOJ MESTA, ŠOLSTVA, KULTURE, ŠPORTA IN USTANAVLJANJE NOVIH PODJETIJ. GOST, d o o. opravljanje gostinskih storitev in počitniško | turistične dejavnosti HABIT, d.o.o. podjetje za upravljanje s stanovanji INFORMATIKA, d.o.o. izdelovanje računalniških programov in obdelava podatkov PRIDOBIVANJE PREMOGA RAZYOJ Varstvo okolja Pod približno eno četrtino Šaleške doline leži v globini 200 do 600 metrov enovit sloj lignita z maksimalno debelino 170 metrov. Lignitni sloj je 8,5 km dolg in 2,5 km širok. Nad slojem premoga je plast izolacijske gline, ki omogoča odkopavanje pod krovninskimi in površinskimi vodnimi akumulacijami. Starost velenjskega premoga je približno 2,5 milijonov let. Velenjski premogovnik zagotavlja TEŠ premog za proizvodnjo več kot ene tretjine pridobljene električne energije v Sloveniji. *oooo«s«o- __VIKNJSM <»»COH.lt lEKlONVM ■«mwtntf MAC« TCtMt«Al "'"AOOOOHJf ~ «««•« VUAMJC mis icctonic GHABCN PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI V LETU 1 994 Skupaj HE 32.9% TE Trbovlje TO Ljubljana 6.6% 3,9% TE Šoštanj 30,8% Projektno vodenje je za reševanje vseh problemov v podjetju najprimernejše, ker omogoča v določenem trenutku vključitev v izvedbo zahtevnih projektov vseh razpoložljivih resursov (strokovnjakov, opreme, sredstev) ne glede na njihovo organizacijsko pripadnost. Razvojna dejavnost se ne odvija samo v razvojnih oddelkih, temveč je sestavni del vseh organizacijskih struktur podjetja. Težišče razvojno raziskovane dejavnostj je usmerjeno k: zagotavljanju zanesljivosti obratovanja celotnega postrojenja, usklajenosti tehnologije in tehnike, ekološko manj sporni proizvodnji premoga, varnosti in humanosti dela, ekonomski učinkovitosti poslovanja. ERICo, zavod za ekološke raziskave Nadzor nad onesnaževanjem in onesnaženostjo v okolju je potreben za izbiro pravilnih ukrepov. ERICo Velenje raziskuje stanje okolja po najsodobnejših znanstvenih metodah in pripravlja strokovne osnove za izboljšanje stanja. Ustavitev onesnaževanja Velenjskega jezera in izboljšanje kakovosti reke Pake do naselitve rib sta prenosa raziskovalnih dosežkov ERICa Velenje v prakso. Premogovnik pri pridobivanju premoga aktivno vpliva na površino. Zaradi vplivov rudarjenja na okolje podjetje načrtno skrbi za rekultivacijo degradiranega zemljišča. Rezultat sistemskega pristopa so objekti v Turistično rekreacijskem centru Jezero (naselje Kunta-Kinte, rekreacijske površine in športna igrišča, vodne površine), kjer je nekoč kmetijsko zemljišče dobilo novo obliko in omogoča novo kvaliteto življenja prebivalcev Šaleške doline. Dejavnosti TRC Jezero so usmerjene v: rekreacijsko-športne, promocijsko, turistično, preventivno, gostinsko in muzejsko dejavnost. .TANJ&M K.0« ._Oi.lt 0«H0CjC VflCNJ« UKMINC_ NJC- VCICNJC OCMCSMM MM»C« OtlANj •lOC« JU?MC KMUAIMI SOUtMtaai KAftAVANKf Ml$" Pridobivanje premoga je povsem mehanizirano. Največja dnevna proizvodnja premogovnika je bila 30.000 ton. Največja dnevna proizvodnja na enem odkopu je bila 9.000 ton. Z letno produktivnostjo 1000 ton na zaposlenega se premogovnik uvršča med najboljše v Evropi. Moderni napredovalni stroji z vso spremljajočo mehanizacijo omogočajo izdelavo 15.000 m novih jamskih prog vsako leto. V premogovniku je konstantno odprtih 70 km jamskih prog. Velenjska odkopna metoda je bila dokončno razvita v 60-tih letih, ko smo začeli uporabljati jekleno podgradnjo na odkopih. Z razvojem odkopnega hidravličnega podporja, ki je že tudi elektrohidravlično krmiljeno, smo na odkopih dosegli takšne pogoje, da že dosegamo odkopne učinke več kot 180 ton na dnino. Metoda širokočelnega odkopavanja se zaradi svoje specifičnosti in prilagojenosti razmeram debelih slojev premoga imenuje "velenjska odkopna metoda". V organizacijskem in tehnološkem smislu smo jo vseskozi izpopolnjevali tako, da {e danes originalna tudi v svetovnem merilu. Uvoz 2.5% Sektor za raziskave in razvoj je registriran kot razvojno raziskovalna enota Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. ■ Potrjuje se dolgoletno pravočasno uvajanje tehnoloških in tehničnih novosti v proizvodni proces, kar se odraža v nizkih in evropskim cenam konkurenčnih proizvodnih stroških. Pomembni investicijski posegi v varstvo okolja: - zaprt krogotok vode za transport pepela na površinsko odlagališče - čistilne naprave na bloku 4 TEŠ - priprave na izgradnjo čistilne naprave na bloku 5 TEŠ - ekološki informacijski sistem TE Brestanica 0.1% JE Krško 23,3% HTZ - Higiena, tehnika, zaščita - invalidska delavnica; izdelovanje osebnih zaščitnih sredstev, opreme za šport in prosti čas, usnjene galanterije ter opravljanje krojaških, čevljarskih in tapetniških storitev MEJNIKI TRADICIJA 1875 - najdba glavnega lignitnega sloja 1885 - Daniel pl. Lapp kupi rudarsko posest v Šaleški dolini 1887 - začetek gradnje prvega jaška, ki je dobil ime "jašek prestolonaslednika Rudolfa" • letna proizvodnja 3.500 ton 1890 - zaposlenih 153 delavcev 1891 - izgradnja železniške povezave Velenje - Celje 1899 - zgrajena železniška proga Velenje • Dravograd 1905 - prva električna energija, pridobljena iz lignita 1918 - prvi vdor vode v jamo 1919 - ustanovljena rudarska godba - Šaleški premogovnik se preimenuje v Državni rudnik Velenje 1929 - dograjena prva faza velenjske elektrarne 1934 - letna proizvodnja 69.220 ton 1944 - napad enot NOV in bombni napad zavezniških letal na premogovnik 1945 - zaposlenih 836 delavcev - premogovnik postane Rudnik lignita Velenje 1950 - upravljanje premogovnika prevzame delavski svet - izgradnja nove "jame Preloge" 1955 - prvič letna proizvodnja preseže milijon ton 1958 - ustanovitev Industrijske-rudarske šole 1959 - slovesno odprt center novega Velenja 1961 - začetki uporabe "velenjske odkopne metode" in uvajanje mehaniziranega odkopavanja 1965 - zaposlenih 3.908 delavcev 1972 - dokončanje tretje faze TE Šoštanj 1975 - proizvodnja 4 milijone 265.000 ton na ieto 1977 - dokončanje četrte faze TE Šoštanj 1978 - ustanovitev SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat 1981 - letna proizvodnja 5 milijonov ton 1986 - odprtje nadomestnih objektov Preloge 1987 - odprtje drobilnice in klasirnice Pesje 1993 - zaposlenih 4.200 delavcev pri proizvodnji 3,9 milijona ton 1994 - dokončanje gradnje čistilnih naprav v TE Šoštanj - začetek lastninjenja premogovnika 1995 - načrtovana proizvodnja 3,9 milijona ton premoga na leto in 3.950 delavcev SKOK CEZ KOZO SV. BARBARA izvira iz 16. stoletja, ko so v čeških in slovaških rudnikih uvedli svečano sprejmanje novincev. Bolj ali manj po starih običajih ga ohranjajo ponekod v Evropi, v Sloveniji pa le v Velenju. Na praznik so se ob jašku zbrali rudarji in drugi člani skupnosti. Novinec je preskočil jašek in se zaobljubil skupnosti. Ko so odprtine jaškov postale prevelike za preskok, je skok čez jašek zamenjal goduje 4. decembra in je zavetnica rudarjev, paše topničaijev, vojakov in livarjev topov, gasilcev in [ ranjencev - vseh, ki jim grozi nagla, nepredvidena | smrt. Varovala naj bi jih nenadne in nesrečne smit in jim stala ob strani ob zadnji uri. Legenda o življenju in smrti sv. Barbare pripoveduje, da seje rodila v tretjem stoletju po Kris-1 tustu, menda v Heliopolisu v Egiptu ali pa morda v Sv. Barbara, levi stranski oltar, sv. Janez na Vinski gori, Jožef Staner, 1740 Nikomediji v Mali Aziji. Njen oče, bogati pogansl kralj Dioskur, jo je ljubosumno čuval in trepeta zanjo, kajti bila je neznansko ljubka. Dal je zgraditi trden, bogato opremljen stolp zanjo, zaklenil jo je vanj in budno so jo čuvali, da se ji ne bi kdo približal. Kljub odrezanosti od sveta je Barbara slišala za novo vero, ki jo je močno zanimala, nauk pa ji je razložil učitelj, preoblečen v zdravnika. Sprejela je krščanstvo, se dala krstiti in zaobljubila devištvo. V svojem stolpu, ki je imel le dvoje oken, je dala (ko je bil oče zdoma), prebiti še tretje: da bi svetloba lila v prostor skozi troje oken, kot duša sprejema svojo svetlobo skozi troje oken: Očeta, Sina in Svetega duha. Oče je pobesnel, ko seje vrnil in slišal za hčerino vero in zaobljubo, namenil jo je bil namreč poganskemu prefektu (deželnemu upravniku) za ženo. Izročil jo je oblastem, ki so v tem času kristjane neusmiljeno preganjale. Barbaro so najprej zverinsko mučili, nato pa sije sam neizprosni oče izprosil pravico, da ji lahko z mečem oddrobi glavo. Kose je vrnil domov, gaje za kazen zadela strela z neba. Zaradi tega se k sv. Barbari zatekajo tudi kmetje, da bi jih varovala pred strelo. Rudarji jo imajo za svojo zavetnico, kajti živela je v temnem stolpu, kakor so temni tudi rudniški rovi. Včasih na dan sv. Barbare rudarji niso delali. V plejadi svetnikov in svetnic sv. Barbare ni težko prepoznati. Stolp s tremi okni, v katerem je bila zaprta, je njen obvezen simbol, prav tako meč, i katerim je bila obglavljena. Umetniki ji dajejo v roke kelih s hostijo, zakaj v trenutku smrti je izprosila pri Gospodu milost rešnjega telesa za vse, ki bodo spoštovali njeno mučeništvo. Za praznik so rudarji oblečeni v uniforme, simbol stanu. skok čez kožo. V jeziku rudarjev je koža kos telečjega usnja z jermenom in pasovi, ki gaje imel rudar pripasanega okoli pasu, tako da muje pokrival zadnjo plat. Po drčah se je na njem spuščal v jamske prostore, v jami gaje varoval pred vlago. Tudi danes je osrednji del skoka čez kožo sprejem novincev. Na sprejem pridejo v gosjem redu kot spomin na ozke jamske -hodnike. Oblečeni so v uniforme, simbol stanu. Skok se opravi tako, da novinec stopi na sod, pred katerim dva starejša člana skupnosti držita kožo, pove svoje generalije in geslo, odgovori na morebitna vprašanja, izpije vrček piva in skoči čez kožo k svojemu botru. Novinec dobi tako svojega zaščitnika, ki mu svetuje pri delu in v življenjskih stiskah. Ko vsi novinci opravijo skok, dajo skupno svečano zaobljubo, da bodo pošteno opravljali svoj poklic in spoštovali tradicije stanu. Da so sklenili šolanje v srednji šoli, danes potrdijo še s predajo ključa in svetilke leto dni mlajši generaciji, izpijejo vrčke piva in se podajo med stare rudarje, ki jim s krepkim stiskom roke zaželijo dobrodošlico in SREČNO. Slovenski rudarji praznujemo svoj praznik 3. julija, v spomin na petdnevno gladovno stavko, ki sojo 3. julija 1934. leta začeli zasavski rudarji. Od leta 1962, ko je v Velenju v tedanji industrijski rudarski šoli končala šolanje prva generacija učencev, praznujemo velenjski rudarji svoj stanovski praznik s tradicionalnim skokom čez kožo mladih rudarjev. Daniel Lapp, ki ga upravičeno imenujemo za ustanovitelja sedanjega velenjskega premogovnika, je ob konci leta 1886 ocenil, da pozna zadostne rezerve lignita in seje odločil za jamsko odpiranje nahajališča. Že 14. januarja 1887 so začeli z gradnjo prvega jaška na glavni sloj lignita in mu dali ime po kronprincu Rudolfu. Dve leti za tem so izdelali glavni izvozni jašek in mu dali ime Franc Jožef. Leta 1891 so pri tem jašku namestili dvobobenski izvažalni stroj na parni pogon, ki je obratoval kar do leta 1956. Jašek Franc Jožef se je Prilogo pripravili: Boiena Steiner, dr. Milan Medved, Marjan Hudej, Tatjana Krenker, Aca Poles, Peter Pušnik, Diana Janežič oblikoval: Hans Avberšek PREMOGOVNIK Velenje, 1995 11. april 1875 Med raziskovalci premogovih slojev v 19. stoletju v Šaleški dolini je bil najbolj znan Franc Mages, posestnik z Dunaja. Po večletnem raziskovanju je 11. aprila 1875 z vrtino v bližini sedanjega jaška Škale prišel do globine 101,6 metra in naletel na "glavni sloj". Prevrtaval gaje skoraj mesec dni in ga 9. maja 1875 dokončno prevrtal. Debelina sloja je bila več kot 37 metrov in je vsebovala le malo gline. Najdbo tega glavnega lignitnega sloja, za katerega so najprej ugotovili solidno debelino in kvaliteto, kasneje pa še velike rezerve, smemo imeti za temeljni kamen sedanjega velenjskega premogovnika. Po tem dogodku so raziskovalna in odpiralna dela potekala zelo počasi. Franc Mages zaradi svoje prevelike okupiranosti na različnih področjih ni izkoristil možnosti odprtja premogovnika in se je po desetletnem omahovanju aprila 1885 odločil in rudarsko posest v Šaleški dolini in tudi na drugih območjih Slovenije prodal Danielu Lappu, gradbeniškemu podjetniku iz Saarbrueckna. Ta je imel dovolj denarja in volje, da seje takoj lotil nadaljnjih raziskav in izdelovanja jamskih vrtin. V letih 1885/86 je izdelal prve geološke karte ter podolžni profil ležišča premoga, raziskave pa so zajemale vzhodni in centralni del šaleške premogovne kadunje. Proizvodna dejavnost v vseh 120. letih ni presegla meja takrat določenih jamskih mer. kasneje preimenoval v jašek kralja Petra, nato pa v jašek Škale. Ta jašek še vedno obratuje. Zračilni jašek Rudolf je leta 1903 pogorel, zato so ga morali zasuti in zapreti. V istem letu so v njegovi neposredni bližini zgradili nov jašek Rudolf, globok 92 metrov, ki je skupaj z ventilatorsko postajo obratoval do leta 1975. Leta 1904 so izdelali zahodni zračilni jašek Glinšek. Globok je bil 178 metrov in je obratoval do leta 1974. Ta jašek je imel ventilator, ki je deloval na električni pogop, torej so pri premogovniku zgradili svojo prvo elektrarno, ki je porabljala premog. Imamo jo za zametek razvoja velikih toplotnih elektrarn in hkrati s tem za dokončno usmeritev premogovnika o načinu porabe premoga. Velen je JŽ0R0SK0P rOven od 21. marca do 20. aprila Ostanite trdni in neomajni, pa vam ne bo treba več dolgo čakati na posledice. Neko srce se bo omehčalo, neko čustvo se bo znova ogrelo. Napredovali boste in želi uspehe, tisti pa, ki vam ni kos, vam bo neskončno zavidal. Imeli boste neko manjšo smolo, ki pa jo bodo sorodniki zlahka poravnali. Čas je za oddih. Bik od 21. aprila do 20. maja Veliko časa ste izgubili z nekim nepomembnim opravilom, sedaj pa se stvari obračajo na bolje. Postavite mejnike, začrtajte si pot, vsekakor pa nehajte poslušati tistega, ki ves čas samo tarna. Najbolje je, da ubogate glas srca, partner bo končno tako vesel in zadovoljen, kot si želite že ves čas. t Dvojčka od 21. maja do 21. junija Nestrpni postajate, ker ste preveč časa na istem mestu. Nekdo vas razume in vam poskuša pomagati, vi pa tarnate in iščete izhod tam, kjer ga ni. Navada vas bo primorala, da boste storili nekaj, kar bo partnerju všeč, sorodnikom pa nikakor ne. Življenski preobrat bo takšen, da boste odločno na boljšem. Rak od 22. junija do 22. julija Podjetni boste in vse vam bo šlo kot po maslu. Z nekom se boste pogovarjali o zadevi, ki je odločilnega pomena za vse vaše življenje. Čeprav ste sicer neodločni, vam tokrat ne bo težko prestopiti meje. Veliko boste mislili na nekoga, ki si tega pravzaprav ne zasluži. Bodite sebični, pa boste tudi srečni. Lev od 23. julija do 23. avgusta Prijaznost boste vračali s prijaznostjo, neprijaznost pa s prezirom. Poskušate se znajti v okolju, ki vam ni tako naklonjeno, kot ste pričakovali in zaenkrat vam gre kar dobro od rok. Nekdo bo silno ljubosumen, ker se stvari odvijajo drugače kot ste načrtovali. Srečali boste človeka, ki bo več kot zanimiv. Devica od 24. avgusta do 23. septembra "l Odločno se postavite za svoje pravice, sicer boste na slabšem, kot ste bili na začetku. Pletla se bodo čustva, o katerih dosedaj namenoma niste razmišljali, v dvomih boste in hkrati srečni. Tisti, ki ga imate tako pogosto v mislih, bo storil vse, da bi bil ob koncu tedna z vami. Pomlad vas bo utrujala. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Razigrane volje ste, ker vam gre vse kot po maslu. Nekdo v vaši bližnji okolici je čemerne volje, navsezadnje si je od minulih dni obetal marsikaj drugega. To, kar ste naredili, nemara ni bilo koristno, bilo pa je prijetno. Nadaljujte kot ste začeli, pa boste s partnerjem vred v sedmih nebesih. v Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Potrudite se, bodite prepričljivi, pa boste nazadnje le prišli tja, kamor vas vleče srce. Čas je, da si nalijete čistega vina. Dolgo ne boste mogli več lagati ne sebi ne drugim. Mogoče se boste preselili, mogoče boste spremenili dnevni red, vsekakor pa vam novih dogodivščin ne bo manjkalo. Nekdo vas bo hvalil bolj, kot je pametno. ^fr Strelec od 23. novembra do 21. ™ decembra Bi se radi izognili neprijetnostim? Potem ne pojdite v soboto tja, kamor vas tako vneto vabijo. Začasne težave se bodo umaknile trajni in globoki sreči, za katero se boste morali malce potruditi. Tokrat ste na pravi poti, veselje vas čaka že za prvim vogalom. Partnerjeve skrite misli vam bodo všeč, dejanja pa ne. J* Kozorog od 22. decembra do 20. januarja f^^ Težave pridejo in minejo, ljubezen pa ostane, posebno, če je tako trdna in globoka kot je vaša. Tresli se boste za neko stvar, ki pa sploh ni tako pomembna, kot se zdi. Pustite času, da dela za vas, vse se bo obrnilo na bolje. Partnerjeve besede so pomembnejše, kot si mislite, le prisluhniti jim ne znate. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Če nimate dela čez glavo, si ga pa nalagate, zato, da ne utegnete razmišljati o nekih usodnih zapletih. Verjetnost, da boste med mnogimi napačnimi rešitvami izbrali pravo, je sicer majhna, vendar vabljiva. Ne prepustite se malodušju, saj zato ni nikakeršnega razloga. Potovanje vas bo navdušilo. Ribi od 21. februarja do 20. marca Prijetno presenečenje se napoveduje za konec tedna, * ^ pred tem pa morate še marsikaj urediti. Zmeda ob nekem napovedanem obisku bo prerasla v splošno veselje, ko se bo izkazalo, da ste zadeli glavni dobitek. Sreča vas bo zasledovala do torka, nato pa jo boste morali zadržati z neko modro odločitvijo. ^modamoba moaa/#f^moda Crno-bel vsakdan prevladovele pastelne^ban/e irSrr? ^ kombinacije še ne bodo Sile Nasnnr'V^ čmo be,e modi že dolga destletja, ki Zseea**^ kl Si podaia roke v neverjetne učinke, je i^eda nforprn^ "mešanJa" P™ znani kreatorji so Crnoblo tomZ?g S* P™ VSi svetov™ ker je ta lahko zelo T ^ V SV°je ko,ekc'^ na različne načine. J ' Pa 30 Se seveda * njo poigrali op-SrSe obleke, rahlo večni klasični kostimeki ki dSo nn Z™ " °b'iki črke V" Ali P* 'etih in P0 srcu so predstavifv^ , ^6^' Za naJstn*e Po nacij, sestavljenih izSS?2 fnTT Prid''hnjenih črtastih zvon kril in črnih a i S 'h Vr°čih hlaCk' ali Pa kot je nešteto tud? £ MhJ' ™^ Možnost'> "esšteto. ** v črni in beli ^^^ -dno znova na- 'mm KUHARSKI NAMIG Vanilijev sladoled Za 4 osebe potrebujemo: 1/ 2 litra mleka, strok vanilije (ali nekaj kapljic vanilijeve arome), 5 rumenjakov, 125 g sladkorja v prahu. V skledi mešamo rumenjake in sladkor, da zmes penasto naraste in je svetlo rumene barve. Dodamo sredico vanil-ijevega stroka ali vanilijevo aro-mo. V kožici zavremo mleko. Med mešanjem prilijemo vrelo mleko k razmešanim rumenjakom. Prelijemo nazaj v kožico, pristavimo na štedilnik in mešamo in segrevamo, da se začne zmes gostiti. Nikakor pa ne sme zavreti. Dovolj gosta je takrat, ko se prijemlje ku-halnice. Kremo pustimo, da se ohladi. Med hlajenjem jo nekajkrat premešamo. Nato damo kremo v strojček za sladoled in ga pripravimo po navodilih za delovanje strojčka. Če strojčka nimamo: kremo damo v kovinsko posodo, postavimo v zamrzovalnik in med zamrzovanjem nekajkrat premešamo (vsakih 15 minut) z metlico za stepanje, da je sladoled rahlejši. Kremi lahko dodate malo ruma ali čokolade v prahu in dobili boste nov okus. STE VEDELI? Jedilno olje v naši shrambi Poznate različne vrste jedilnega olja? Veste, kdaj in kako ga uporabljamo, da so jedi še okusnejše? Tekoče rastlinske maščobe so zelo pomemben del naše prehrane. To so predvsem jedilna olja. Najpomembenjše vrste rastlinskih olj so naslednje: - Olje Iz pšeničnih kalčkovje skoraj brez okusa. Uporabljamo ga za dušenje, pečenje in solate. -Sončnično olje ima blag okus. Uporabimo ga lahko za solatne prelive, za dušenje in peCenje. -Sojino olje je brez okusa, izboljša solatne prelive, jedi iz riža, uporabljamo pa ga lahko tudi za peko. -Olivno olje je dobro za solate in morske jedi. -Bučno olje je odlično za zelenjavo in zeleno solato. Dobro je tudi za dušenje jedi. -Sezamovo olje uporabljamo za solate, mariniranje perutnine, za vlaganje zelenjave in za vzhodnjaške jedi. -Orehovo olje je okusno predvsem v omakah, solatah in sladicah. Važno pa je tudi, kako ločimo olja glede na predelavo. Raflnirana olja dobijo tako, da zmleta semena ali zrna segrevajo in jih iztisnejo, zato so ta olja skoraj brez vonja, barve in drugih lastnosti rastline, iz katere so pridobljena. Hladno iztisnjena olja so sicer draga, a naravna, saj pri predelavi ne uporabljajo toplote, zato ne uničijo vitaminov in okusa. Za vse vrste olja pa velja, da jih moramo shranjevati na hladnem in temnem, porabiti pa čimprej, sicer postanejo žarka. Vam primajnkuje kalija? Znaki pomanjkanja kalija so utrujenost, brezvoljnost, onemoglost, glavoboli, bolečine v mišicah in nabiranje tekočine v tkivu. Kalij je ena najpomembnejših snovi v telesu, ker upravlja električne procese v živcih in mišicah in skrbi za odtok vode iz celic. Zdrav človek ima v telesu približno 175 gramov kalija in s pravilno prehrano zlahka pokriva dnevno porabo po njem (3-4 grame). Veliko kalija vsebuje špinača, krompir, banane, marelice, Cm kruh in arašidi. Do pomanjkanja kalija pride najpogosteje zaradi postnih shujševalnih kur, prisilnega bolezenskega hujšanja, črevesnih okužb in pretiranega uživanja odvajal in zdravil. Dobra ideja Za izdelavo potrebujemo: 1 podstavek; seno; žico za cvetje; sveže pomladno cvetje ali umetne anemone, bela kokošja peresa; izpiha-na bela jajca; barve za hladno barvanje jajc; tanka vrvica. Izvedba: Seno pritrdimo z žico za cvetje okrog spirale podstavka, pri tem navežemo tudi cvetje ali anemone. V seno zataknemo kokošja peresa, kot kaže slika. Jajca pobarvamo po navodilih proizvajalca barv ter jih s tanko vrvico obesimo na spiralo. Dekoracija z jajci ** ** * Z *** V * *. E Z D N * # # * * 1 * * K * * v A Z * * * 1 F * *#* # O T * *** # * © dobro © srednje © slabo Oven Bik Mjtla Rak Lev Devica Tehtnica tortn Strelec Kužen« Vodnar Rili delo © © © © © © © © © © © © ljubezen © © © © © © © © © © © © denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © © • ~ T V SPI ČETRTEK, 6. APRILA SLOVENIJA 1 10.10 Medvedov godrnjavček, 6/6 10.25 Markacije 10.40 Arhiv zemlje, 9/14 11.10 Po domaČe 13.00 Poročila 16.00 Hoja po žeijavlci, 1/3 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 1S.45 Štiri v vrsto-TV Igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Komisar Rex, 1/15 21.00 Tednik 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 14/27 23.30 Jalna, 3/16 SLOVENIJA 2 15.05 Dimitriosova maska, amer. film 16.30 V vrtincu 17.15 SOVA, ponovitev sledi Eno leto v Provansi, 12/12 17.50 Jalna, 2/16 18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.05 Večerni gost: Peter Florjančlč 21.10 Sejem kapital v CD 21.15 Virginia Woolf, 4. epizoda 22.15 Oči kritike 23.15 Stroszek, nemški film VTV 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT-oddaja o pop glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Urologija, kontaktna oddaja Pokrovitelj oddaje: GORENJE,d.o.o. 21.05 BRLOG, Vsi smo božji otroci, humoristična nanizanka 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 Četrtek, 6. aprila TVS2 15.05_ DIMITRIOSOVA MASKA, amer. film, 1944 Igrajo: Sydney Greenstreet, Peter Lorre, KurtKatch Režija: Jean Negulesco Film predstavlja nizozemskega pisatelja kriminalk Leyde-na na dopustu v Carigradu. Šef tamkajšnje tajne policije je njegov velik občudovalec, zato ga seznani z nenavadnim odkritjem: na obali Bo-sporja so našli truplo in vse kaže, da gre za velikega mednarodnega zlikovca Dimitrio-sa, ki so mu bili umori, izsiljevanje in izdaje način življenja. Po jutranjem obisku mrtvašnice in poskusu identifikacije trupla se Ley-den odloči, da bo napisal o tem zločincu knjigo. Z novim prijateljem mr. Petersomgre po sledi velikega zločinca... Petek, 7. aprila TVSl (PO SOVI)_ BONNIE IN CLYDE, amer. film, 1967 Igrajo: VVarren Beatty, Faye PETEK, 7. APRILA SLOVENIJA 1 10.35 Snoopy, 10/13 11.00 Ročka ročka 11.50 Svet narave, 1/10 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.15 Kam vodijo naše stezice 15.15 50 let Blg Banda 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 10/23 18.00 Regional. studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: Davov svet, Jalna 23.55 Bonnie in Clyde, am. film SLOVENIJA 2 13.40 Moj dobri prijatelj, 7/7 14.05 Penn & Teller, 6/6 14.30 Omizje 16.30 Osmi dan 17.20 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 14/27 17.55 Jalna, 3/16 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej mel 20.00 Sejem Alpe Adria - svoboda gibanja 20.05 VVestbeach, 1/10 20.55 Sejem Alpe Adria - svoboda gibanja 21.05 Miti, skrivnosti in mistika 21.45 Sejem kapital v CD 21.50 (ne)znani oder 22.50 Portret Sylvie Guillem, baletna oddaja 23.40 Koncert simfonikov rtv Slovenija VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 SKRBIMO ZA ZDRAVJE, Urologija, ponovitev kontaktne oddaja Pokrovitelj oddaje: GORENJE,d.o.o. 10.30 BRLOG, humoristična nanizanka 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja zanimivimi gosti, igranje video igrice, video spoti, itd. 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 KUHARSKI NASVETI, Svinjski kare na mediteranski način Pokrovitelj predvajanja: ERA Velenje 20.10 ŠŠK na VTV 20.40 Celovečerni film: TOČEN KOT URA; komedija 22.10 HOROSKOP 22.15 TV PRODAJA 22.20 Videostrani do 24.00 Dunaway, Gene Hackman Režija: Arthur Penn Zgodba filma je postavljena v trideseta leta, v čas gospodarske depresije. Mlado dekle brez perspektiv in fant, ki je pravkar odsedel zaradi oboroženega ropa se srečata, takoj sta si všeč in združita se tako v ljubezenskem kot pustolovskem življenju. Potujeta iz kraja v kraj in ropata denar. Tako življenje si izbereta kot upor proti družbi, ki jima ne daje boljše možnosti za uveljavitev. Njune podvige izkoristijo mediji, ki iz Bonnie in Clyda napravijo prava junaka. Junaka za množice ljudi, ki osupnejo nad njuno drznostjo in ki v vsakdanji bedi sprejemajo upornika za vzor... Sobota, 8. aprila TVSl 11.15_ KRAJ BISTRIH VODA, SOBOTA, 8. APRILA SLOVENIJA 1 08.05 Radovedni Taček 08.20 Medvedkove dogodivščine, 5/8 08.30 Moj prijatelj Piki Jakob 08.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.05 Pod klobukom 09.50 TOK TOK 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Kraj bistrih voda, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Peter Flor- jančič 14.10 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.25 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet narave, 2/10 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo - tv igrica 19.05 Risanka 19.18 3x3 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Križkraž 21.15 Za tv kamero 21.30 Na štirih kolesih, 12/12 21.55 Ozare 22.05 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Jalna, 5/16 23.25 Vzgib, amer. film SLOVENIJA 2 10.00 Koncert za čelo, 3/6 10.40 Turistična oddaja 11.55 SOVA, ponovitev sledi Davov svet, 23/23 12.20 Jalna, 4/16 14.15 Športna sobota: sledi Košarka NBA, posnetek 15.15 2. tekma polfinala končnice DP v košarki (Ž), prenos 16.45 Ljubljana: Rugby v okviru skupine B3: SLOVENIJA-HRVAŠKA, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke 20.05 Sejem Alpe Adria - svoboda bivanja 20.15 Mesto iluzij, amer. film 22.05 Sejem kapital v CD in sejem Alpe Adria 22.15 Sobotna noč: sledi Novice iz sveta razvedrila SlediNirvana "MTV UNPLUG-GED", slediGost: IgorBašin sledi Angleška glasbena lestvica VTV 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 KUHARSKI RECEPTI, Svinjski kare na mediteranski način; Pokrovitelj: ERA Velenje 10.40 ŠŠK na VTV 11.00 Rim: TOČEN KOT URA; komedija 12.30 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 363. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program 20.35 ALFI V GOSTEH 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 amer. film, 1969 Igrajo: Bili Travers, Virginia McKenna, Peter Jeffrey Režija: Jack Couffer V filmu nastopa pisatelj, Gra-ham Merril, sicer državni uslužbenec, sit mestnega vrveža in civiliziranega sveta. Mikajo ga svoboda, mir in prostost in ko sredi mestnega vsakdana v izložbenem oknu zagleda malo vidro, se zave, da sta oba, žival in on, ujetnika. Spomni se veselih in razigranih vider, ki jih je pred leti opazoval v močvirju. V trgovini kupi vidro, jo odnese domov, vendar kmalu spozna, da je v Londonu ne more imeti, ker je to okolje za žival prekruto. Toda na Mij, tako je dal ime svoji vidri, se zelo naveže in tudi žival je zagotovo navezana nanj... TVSl (PO SOVI) VZGIB, amer. film, 1990 Režija: Sondra Locke Igrajo: Lottie Mason je tajna agentka v oddelku za nar-kotike v Los Angelese. Kot narkomanka si prizadeva NEDELJA, 9. APRILA SLOVENIJA 1 08.45 ŽIV ŽAV 09.35 Žepni nož, 7/7 09.55 Vrtiljak 10.15 Očividec, 1/14 10.45 Za tv kamero 11.00 Portret Janeza Boleta 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija 12.30 ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 VVestbeach, 1/10 14.30 Noro srce, amer. film 16.00 V objemu gora 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv Igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 National Geographic, 4/16 22.10 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Pajkova mreža, 2/2 SLOVENIJA 2 10.00 Portret Sylvie Guillen, baletna oddaja 10.50 Koncert simfonikov RTV 11.35 SOVA, ponovitev 12.25 Križkraž 14.30 Športna nedelja sledi Veslanje Oxford:Cam-bridge, London 15.00 DP v odbojki, 3. tekma 16.15 DP v košarki (M) - PO-STOJNA:BWC MARIBOR 17.50 F-l za VN Argentine 20.05 Sejem Alpe Adria-svoboda bivanja 20.15 Razgledi slovenskih vrhov, 4/11 20.35 Sejem Alpe Adria - svoboda bivanja 20.45 Strah, slovenski film 22.35 Biblija 23.05 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Risanke; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 362. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; EPP; 363. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program; ALBUM SHOVV - zabavno glasbena oddaja; NAJ SPOT-zabavno galsbena oddaja o pop glasbi; ŠŠK na VTV; TV PRODAJA; HOROSKOP Videostrani do 24.00 priti na sled preprodajalcem, predvsem pa njihovim šefom. Vzporedno se ukvarja s prostitucijo, saj so policijske plače preveč bedne. Nima pa samo problemov z denarjem. Občasno obiskuje policijsko psihologinjo, ki poskuša urediti njeno ra-zrvano zasebnost... Nedelja, 9. aprila TVSl 14.30 NORO SRCE, amer. film Režija: Thomas Sclamme Igrajo: Christine Lahti, Ru-ben Blades, Tommy Munlz Je romantična komedija, ki vnaša ironične pripombe na družbene presodke. Prav ti so glavni povod dramatičnega ljubezenskega zapleta za glavno junakinjo. Charlotte je ženska srednjih let, ravnateljica gimnazije v majhnem kraju blizu mehiške meje. Ukvarja se s problemi gimnazijcev, pogosto otrok svojih prijateljic. Sama je še neporočena, že PONEDELJEK, 10. APRILA SLOVENIJA 10.10 Uporniki v službi kralja, 3/13 10.40 Mesto iluzij, amer. film 12.35 Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.50 Umetniški večer 15.50 Obzoijaduha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Očividec, 11/14 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC -ITD, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Vincent in Theo, 4/4 21.00 TV konferenca 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brown, 16. del sledi Jalna, 6/16 SLOVENIJA 2 15.00 Utrip 15.15 Zrcalo tedna 15.25 Presodite 16.25 Poglej me! 17.10 Zlate gosli, 2/2 18.45 Izziv, poslovna oddaja 19.15 Sedma steza 20.00 Sejem Alpe Adria-svoboda bivanja 20.10 Svet na zaslonu 21.10 Zvok in tišina, 2/4 21.55 Studio city 23.00 Brane Rončel izza odra sledi Elvin Jones, 2. del VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 363. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 AKTUALNO 21.05 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja 21.55 HOROSKOP 22.00 TV PRODAJA 22.05 Videostrani do 24.00 dolgo pa hodi s šolskim trenerjem, ki jo ima sicer po svoje rad, vendar pa mu njuna zveza v prvi vrsti pomeni udobje. Dharlotte je vse bolj nemirna in nekoč ga postavi pred dejstvo: poroka ali konec zveze!... TVS2 20.45_ STRAH, slovenski film, 1974 Režija: Matjaž Klopčič Igrajo: Ljuba Tadič, Milena Zupančič, Neda Spasojevič Po mnogih letih se Franc, odsotnost se pozna po njegovem slabem obvladovanju slovenščine, vrača v Ljubljano. Preko barja se njegova kočija polna deklet za denar priziblje v provincialno mesto, kjer bo Franc vpatricijski hiši odprl bordel. Meščanom v veselje in zatočišče, čistunom v brk in opravljivo nezadovoljstvo. Njegova hiša postane nekakšen azil, pribežališče moškega sveta, prostor za pomenek, za razumevanje, pa tudi za usluge deklet za denar. Franc klubuje svojim nasprotnikom, ne more pa kljubovati Ani, deklici, ki pri- TOREK, 11. APRILA TVlb = SLOVENIJA 1 10.15 Igrajmo se gledJišče, 1/13 10.45 Strah, slovenski film 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela se vrača, 1/26 17.40 Medvedkove dogodivščine, 6/8 17.45 Moj prijatelj Piki Jakob, 6/7 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Vrtnice in peteršilj, 1/5 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Naravnost fantastično, 6/12 sledi Jalna, 7/16 SLOVENIJA 2 15.40 National geographic, 4/16 16.30 Karaoke 17.30 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 16/23 18.00 Jalna, 6/16 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Po sledeh napredka 20.55 Roka ročka 21.45 Hoja po žerjavici, 2/3, drama 22.35 Svet poroča VTV 09.00 Testni signal 09.30 AKTUALNO 10.30 ALBUM SHOVV-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESVVATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 364. VTV MAGAZIN-informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 "TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 de iz podeželja in se zaposli v njegovi hiši kot hišna pomočnica. Toda Ana je bolj naklonjena mlademu Misso-nu, ki tudi zahaja v Francovo hišo, in tako se možnosti, da bi lahko hišni gospodar s svojo hišno morda pričel drugačno življenje, vse bolj oddaljujejo. V nemočnem besu se Franc znese nad Misso-nom, ubije ga v drveči kočiji. Prav tedaj pa mesto prizadene potres, ki utegne zakriti Francov umor. Sreda, 12. aprila TVSl 20.25_ MOJA PRIJATELJICA MAX, kanadski film, 1993 Režija: Michel Brault Igrajo: Genevieve Bujold, Marthe Keller, Michel Ri-vard Zgodba filma je enostavna in je razpeta med starševskimi ambicijami in mladostniškimi željami njihovih otrok, med cilji in možnostmi, med sposobnostjo in možnostjo uveljavljanja te sposobnosti in talentirano-sti. Ozadje zgodbe sega v SREDA, 12. APRILA SLOVENIJA 1 10.35 Zimska tekmovanja, 26/26 11.00 Miti, skrivnosti in mistika, 2/6 11.40 Iz življenja za življenje 12.05 Na štirih kolesih, 12/12 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.00 (ne) znani oder 16.00 Zvok in tišina, 2/4 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kviz 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Forum 20.25 Moja prijateljica Max, kanadski film 22.00 TV dnevnik 3 22.45 Žarišče 23.10 SOVA: sledi Novopečeni princ z Bel- Aira, 1/24 sledi Jalna, 8/16 SLOVENIJA 2 15.05 Zgodbe iz školjke 15.40 Vincent in Theo, 4/4 16.30 Videošpon 17.15 SOVA, ponovitev sledi Naravnost fantastično,, 6/12 17.45 Jalna, 7/16 1S.45 Arhiv zemlje, 10/14 19.15 V vrtincu 20.00 Športna sreda sledi 1. tekma končnice DPi hokeju na lesu 22.30 Slovenci v zamejstvu I VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 364. VTV magazin-ii> formativni regionalni program 1 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroškiprogram; Risa na serija: ZELENA DETEKTIVA J 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP-kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA III., Ko se stvari obrnejo, ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 mladost dveh prijateljic Ca therine in Max, ki sta obe v svojih najstniških letih nadarjeni pianistki. Max nekoliko bolj in zaradi tega ima tudi več možnosti na akademijskem pianističnem tekmovanju. Pred tekmovanjem max svoji materi zaupa, daje noseča in njena nosečnost utegne biti ovira na njeni pia nistični poti. Mati, ki veže vse svoje ambicije na uspešnost hčerke, je obupana in prisili Max, da svojega komaj rojenega sina da v posvojitev. Po tem dogodku sli Catherine in Max izgubili slike in sedaj, po mnogih letih, se Max iznenada pojavi. Po toliko letih bi rada odkrila, kje je njen sedaj že odrasli sin. Seveda pa ji sina ne bo lahko najti, saj so sledi a njim zabrisane in potrebuje Max veliko iznajdljivosti, da odkrije, kje bi njen sin lahko bil... Rudar:Mura 1:0 (0:0) ■■■■■■■■■■■■■■■■a Mura (spet) presahnila ob jezeru Stjepan Pranjič je v nedeljo potrdil sloves nogometnega ostrostrelca. Do konca srečanja je bilo samo še dvanajst minut, točka je že rahlo plavala iz Velenja, vendar na obrazih gledalcev, pa verjetno tudi na trenerjevem ne, ni bilo razbrati prevelikega nezadovoljstva. Gostje so se namreč tudi na tem srečanju predstavili kot čvrsta in zelo dobra enajsterica, ki je konec koncev prišla v Velenje s tretjim mestom na prvenstveni lestvici. Toda gledalci vendarle prihajajo na tekme samo ali predvsem zaradi tistega, kar krasi to moštveno igro - zadetkov. Pranjič jim je spet polepšal tokratno nedeljsko popoldne in verjetno še te dni premlevajo njegov mojstrski prosti strel. V 78.minuti so gostje zaustavili velenjski napad s prekrškom. To seje zgodilo povsem na levi strani in približno 25 metrov od vrat Murinega vratarja Volka. Kazalo je, da bo prosti strel izvedel Spasojevič, ki je v drugem polčasu zamenjal Pavloviča. Pranjič, kije bil tokrat tudi v vlogi kapetana, saj je bil Slavko Javornik med gledalci zaradi izključitve v Ajdovščini (drugi rumeni karton), pa je odločil drugače. "Pusti meni," je dejal Spasojeviču, vzel zalet in gledalci so bili v zraku, saj je "rezana" žoga našla pot mimo žive- seveda ob takšnem imenitnem strelu zaman, saj je tudi sam naredil korak, dva v desno, ker je pač predvideval, da si bo Pranjič izbral krajši kot. Zadetek je bil krona taktično zelo dobre igre domačih, ki pa so vendarle bili v preostalih dvanajstih minutah na težki preizkušnji, saj je bilo pred vrati Rokometni klub Gorenje ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Evropsko polfinale, drugo in tretje mesto ga zidu in odsedela v vratarje-vem levem zgornjem kotu. Volkov bes nad igralci v zidu je bil NAPOVEDUJEM IZID Nagradna igra NK Rudar in Našega časa. Kaj morate storiti? Pravilno morate napovedati končni izid posamezne prvenstvene tekme med nogometaši Rudarja in njihovim nasprotnikom. Danes vpišite v spodnji kupon izid tekme 22. prvenstvenega kroga Nova oprema KS - Rudar Izrezane kupone iz Našega časa bomo dali v poseben bobenček in vsak teden izžrebali tri srečneže, ki boste pravilno napovedali izid. Imena srečnežev bomo sproti objavljali v Našem času. Nagrada Vstopnica za brezplačen ogled katerekoli Rudarjeve prvenstvene tekme na domačem igrišču. Vse pravilne odgovore bomo hranili do konca nagradne igre, ko bomo izžrebali tri srečneže, ki bodo dobili: 1. nagrada: BARVNI TV SPREJEMNIK 2. nagrada: TEDEN DNI LETOVANJA ZA DVE OSEBI V TUJINI 3. nagrada: PET TON PREMOGA Tisti ljubitelj nogometa (najpoznavalec), ki bo največkrat napovedal točen izid, bo za nagrado prejel sezonsko Rudarjevo vstonico za naslednje tekmovalno obdobje.Rezultat tekme ova oprema KS - Rudar vpišite v kupon in ga na dopisnici ali v pismu pošljite (sobotni žig!) na naš naslov: Naš čas, Foito-va 10, 63320 Velenje, s pripisom "Napovedujem izid". Kupončke lahko prinesete osebno na uredništvo ali jih spustite v poštni predal pred vhodom - zadnji dan je sobota. "Rudarji" vas navdušujejo Že prejšnji teden smo vas pohvalili, da vas iz tedna v teden naša in vaša igra privablja v vse večjem številu. Tudi tokrat je bilo tako. Mura je bila za vse vas še večji "magnet" in tolikšnega števila glasovnic nam doslej še niste poslali. Dobre igre Rudarja vas očitno veselijo, spodbujajo in razvnemajo vaše navijaške strasti in napovedovalsko žilico. V nedeljo je Rudaiju veliko zmago prinesel Pranjič z mojstrskim prostim strelom, sedmim od vas pa priložnost za žrebanje. Tudi pred srečanjem z Muro vas je največ zaupalo "rudarjem", saj vas je veliko napovedalo zmago domačih, precej vas je bilo za neodločen izid, pesimisti pa ste bili v manjšini. Vstopnice za brezaplačen ogled ene izmed prvenstvenih tekem v Velenju boste dobili: Jure Kovač, Škale 160, Matevž Plešnik, Goriška 44, Velenje in Andrej Volk, Lokov-ica 144 E, Šoštanj. Vstopnice dvignite v uredništvu Našega časa na Foitovi 10 v Velenju. V bobenčku za končno žrebanje za pravilno napoved pa ste še: Marko Tajnik z Raven, Hajrudin Kahri-manovič iz Šaleka, Matjaž Vrhovnik s Koroške v Velenju in Jože Vertot s Koroške v Šoštanju. NAGRADNI KUPON Nova oprema KS - Rudar Ime in priimek: Moj naslov: Stjepan Pranjič domačega vratarja Stankoviča ob sončnem popoldnevu še dodatno vroče. Toda Rudarjeva obramba je vzdržala, vzdržala pa je tudi Volkova prečka, saj sta v zelo razburljivih zadnjih minutah tekme Žurman in Ekmečič le za nekaj centimetrov previsoko ciljala, njuni žogi je zaustavila prav prečka. Osmo mesto je spet v Velenju, saj so Korošci z enakim izidom izgubili v Mariboru, "viselo" pa bo že v nedeljo na šaleško-koroškem derbiju na Prevaljah. "Rudarji" so veliki dolžniki gledalcem, ki se jih je v nedeljo zbralo kakšnih 1.500 na tribuni in še vedno niso pozabili jesenskega bolečega poraza z 0:1 s "korotan-ci" v Velenju. Bi bila pa že točka v nedeljo povdig kot vzpon na Uršljo, obe pa kot na Kordeževo glavo. RUDAR: Stankovič, Bala-gič, Pešič, Pranjič, Sillo, Ratk-ovič, J.Javornik, Žurman, Komar (Omerovič), Pavlovič (Spasojevič), Ekmečič. ■ vos V soboto so zagrnili zaveso nad letošnjo rokometno sezono, najuspešnejšo doslej za velenjske rokometaše. V finalni tekmi za pokal Slovenije so to storili rokometaši Pivovarne Laško in velenjskega Gorenja v celjski dvorani Golovec. Celjani so tudi to srečanje dobili v ritmu letošnjih zmag z najmanj deset zadetki, saj je bil izid 31:20 (17:8). Pa zaradi tega niso v ničemer okrnili ugledne igre Velenjčanov v minuli sezoni, kajti v soboto ni nihče pričakoval, da bodo Velenjčani (poskušali) zaustaviti celjski zmagoviti pohod. Zaradi poškod zdesetkana velenjska ekipa je komajda čakala konec, saj seje v njihovih nogah poznala velika utrujenost. Zaradi omenjenega razloga trener Bojan Požun na klopi ni imel pravih zadostnih menjav in preostali zdravi igralci seveda niso mogli na vseh srečanjih igrati preko svojih zmožnosti. V silovitem tempu so si domači že v dobrih dvajsetih minutah priigrali visoko prednost Anžič, Rozman, Semerdjijev in Ocvirk (z leve proti desni) se veselijo pokala, ki ga je ekipi izročil predsednik RZS Milan Zupančič. 10:2, s čimer je bilo seveda srečanje že odločeno. Ne glede na poraz, so si Velenjčani kot finalisti pokala zagotovili vnovičen nastop v Evropi in ljubitelji rokometa v Šaleški dolini, pa seveda tudi širše, bodo tako tudi v novem tekmovalnem obdobju spremljali evropske tekme. Tako je za Velenjčani sanjska sezona. Čeprav smo v zadnjem času to že nekajkrat omenili, pa ni odveč, če še enkrat podčrtamo, da Gorenje v svojem debiju v Evropi niti po tihem ni načrtovalo uvrstitve v polfinale tekmovanja za pokal Evropske rokometne zveze, v državnem prvenstvu pa že tako leta sodijo med najboljša slovenska moštva, kar so letos potrdili z drugim mestom v pokalnem tekmovanju in s tretjim v državnem prvenstvu. ■ vos Rokomet v Žalcu Pokal Savinjske Slovenkam V soboto in nedeljo je bil v Žaicu pravi rokometni praznik. Domači rokometni klub je v sodelaovanju Rokometne zveze Slovenije in pod pokroviteljstvom Občine Žalec ter številnih drugih sponzorjev vzorno izvedel mednarodni rokometni turnir ženskih mladinskih reprezentanc. Pokal Savinjske so osvojeile slovenske mladinke, ki se pripravljajo za svetovno prvenstvo. Najprej so tesno s 23:22 (11:12) premagale Madžarsko, v drugi tekmi pa še Avstrijo, kar s 25:14 (14:9); druga je bila Madžarska in tretja Avstrija. V slovenski reprezentanci je nastopil kar pet igralk Rokeometnega kluba Žalec. ■ -er Odbojka ■■■■■■ Dva poraza v končnici Sklepni del letošnjega državnega prvenstva nadaljujejo tudi v odbojkarskih ligah. Igralci Topolšice so v tekmi za uvrstitev v A-l državno ligo v svoji dvorani zaigrali najslabše v tem prvenstvu in gladko z 0:3 (-12,-3,-6) izgubili z Ljutomerom. Po redkih obetavnih akcijah v prvem nizu so v naslednjih dveh še bolj popustili in prvouvrščeni gostje so jih povsem nadigrali. V sredo (včeraj) so Topolčani igrali na Bledu, v soboto pa se bodo doma srečali s Kamnikom. Samo za spoznanje bolje se je godilo odbojkari-cam Zgornje Savinjske, ki so na gostovanju v Kočevju v tekmi za uvrstitev v navišjo državno ligo z domačo LIK Tillio izgubile z 1:3. Prepričljivo so sicer dobile prvi niz, nato pa so se gostiteljice razigrale in brez težav zmagale. ■ M.B. Beltrans:ERA Šmartno 1:2 (0:0) Sreča spremlja pogumne Na tretjem gostovanju v pomladanskem delu so Šmarčani pričeli zelo podjetno, vendar si kljub premoči niso pripravili nobene izrazitejše prilike. Gostje so prevladovali na terenu, domači pa so se spretno branili. Od 20.minute naprej so gostitelji vzpostavili ravnotežje na igrišču in oboji so igrali predvsem na sredini igrišča. Vseeno je Druškovič v 35.minuti dobro streljal, vendar se je izkazal domači vratar, že v nasprotnem napadu pa je strel domačega napadalca lepo ukrotil šmarski vratar Kališek. Takoj za tem je imel Druškovič spet priliko, vsi so žogo že videli v mreži, vratar Beltransa pa je bil spet uspešen. Tudi po odmoru sta moštvi najprej igrali med obema kazenskima prostoroma in čakali na napake v obrambi. Gostiteljem tak razplet seveda ni ugajal, saj je bila ta tekma njihova zadnja priložnost v boju za obstanek v drugi ligi. Napadalna igra se jim je obrestovala in po gneči v šmarskem kazenskem prostoru so v 65.minuti povedli. Takšen rezultat seveda ni bil po volji Šmarčanom v boju za vrh lestvice. Krenili so v napad in v 85.minuti je Hodžar uspel izenačiti. To je Šmarčane še bolj spodbudilo, naklonjena jim je bila tudi športna sreča, saj je Ir-man prav v zadnji minuti po strelu s kota zadel domačo mrežo in ERI Šmartno zagotovil dragoceni točki. Prav ti točki verjetno že pomenita, da bodo Šmarčani igrali v sklepnem delu za uvrstitev v prvo državno ligo. Igralcem ERE Šmartno so šli na roko tudi izidi zasledovalcev, saj imajo po tem krogu pred trboveljskim Ru-daijem tri točke prednosti, pred lendavsko Nafto že pet, imajo tudi zelo ugoden razpored v naslednjih krogih, vendar pa jih v nedeljskem krogu čaka gostovanje pri neugodnem Papirničarju v Radečah. ERA ŠMARTNO: KaliSek, Irman, Grajfoner, Bulajič (Jelen), Omeragič, Grobelšek, Štefančič (Hodžar), Mešanovič, Žurej, Druškovič in Purg. ■ Janko Goričnik Mednarodni mladinski turnir Jutrišnje in sobotno popoldne bo zanimivo tudi za ljubitelje mladinskega nogometa. Na turnirju v organizaciji NK Velenje bodo poleg domačih mladih igralcev nastopili še njihovi vrstniki iz Murske Sobote (vodilna ekipa slovenske mladinske lige), nemškega Moenchengladbacha in Varaždina. Otvoritvena tekma bo v petek med nogometaši Rudarja in Mure v Mozirju (15.30), ob 17.uri pa se bodo v Velenju srečali mladinci Varteksa in Rott Weissa. Naslednji dan, v soboto, bo ob 14.uri srečanje za 3.mesto, ob 16.30 pa za prvo. Obe tekmi bosta na Rudarjevem igrišču. Če bo v soboto popoldne morda deževalo, bo prva tekma v Mozirju. ■ vos Strelski šport V 7.krogu prve državne lige so pištoljarji Mroža gostili ekipo Copačevine iz Škofje Loke in zmagali s 1683:1636 (Vetcmik 574, Leg-er 561, Klančnik 548). Po tem krogu so na tretjem mestu in za vodiln-ma ekipama iz Ljubljane in Laškega zaostajajo za dve točki, v osamični uvrstitvi pa vodi Simon Veternik. Druga ekipa Mroža je v drugi ligi izgubila z drugo ekipo ljubljanske )limpije s 1553:1643. Na državnem strelskem prvenstvu za invalide so uspešno nastopili idi člani velenjske društva. V kategoriji G2 je naslov državnega pr-aka osvojil Tone Tratnik (292 krogov), v G1 je bil Franjo Žučko tretji, lirko Junačko pa sedemnajsti. H F. Ž. Squash - Dober začetek V Ljubljani so odigrali prvi krog ekipnega državnega prvenstva a moške. Velenjčani so za začetek v konkurenci šestih ekip osvojili retje mesto, drugi krog za moške in prvi za ženske pa bo v soboto na Brdu. ODMEVI Golte nad Mozirjem Jure, Jure, Jure... Tako je odmevalo v sredo in četrtek prejšnji teden na Golteh, kjer se je na slovenskem državnem prvenstvu v slalomu zbralo kar 108 smučarjev iz osmih držav. Naš najboljši mojster vratic in ob Albertu Tombi tudi najboljši na svetuje bil oba dneva, razumljivo, v središču zanimanja ljubiteljev tega nadvse popularnega športa. Jure Košir je tudi na zadnjih dveh tekmah v letošnji sezoni potrdil svoje kraljevstvo v slalomu. Na izvrstno pripravljenih progah je najprej v sredo osvojil zaostali državni naslov za lansko leto, v četrtek pa mu je dodal še letošnjega. Tega uspeha je bil nadvse vesel. "Vesel sem, saj sem resnično na najlepši način končal letošnjo smučarijo. Doslej sem običajno dobro vozil prvi tek, tukaj pa sta mi izredno uspela NI vsak dan nedelja, da se lahko slikaš z Juretom Koširjem druga teka in mi prinesla dva lepa naslova, tako, da bom sedaj le lahko za nekaj časa "pozabil" na sneženo belo opojnost. Najprej bom odšel na pregled kolena, ki me je začelo boleti po Bormiu, nato pa vseeno še čaka nekaj eksibicijski nastopov," je dejal prešernega obraza, ko se je vzpenjal na zmagovalne stopnice. Enako veseli so seveda bili tudi člani velenjskega smučar- Igralci in igralke ERE Tempo so v minulih dneh uspešno nastopili na različnih tekmovanjih. Največji uspeh je dosegla ženska ekipa, ki se je uvrstila v 2.državno namiznoteniško ligo. Na turnirju v Izoli so ta uspeh priigrale Karmen Steblovnik, Jolan-da Belavič in Tamara Rampre. Najboljša igralka na turnirju je bila Steblovnikova, nastopile so še ekipe domačega Arrigonija in Ilirije II, v odločilnem srečanju pa so Velenjčanke premagale vrstnice iz Trbovelj s 4:1. Na republiškem polfinalu šolskih športnih društev v športni dvorani v Skalah so predstavniki šaleških in zgornjesavinjskih šol dosegli odlične uvrstitve. Pri igralcih s točkami je zmagal Damijan Vodušek (GŠ), dru- skega kluba, ki so vskočili namesto Soriške planine in skupaj z RTC Golte izvrstno pripravili proge in tekmovanje v celoti. K odlični organizaciji sta dodala dober nastop tudi bronasti z mladinskega svetovnega prvenstva v kombinaciji David De Cos-ta, ki je bil na prvi tekmi slaloma za lanski državni naslov samo korak oddaljen od stopničk, saj je pripeljal skozi cilj kot četrti, žal pa Comet: Elektra 85:91 (40:40) Prva zmaga v gosteh Košarkarji Elektre iz so v 9. korgu igranja za obstanek v A-2 ligi dosegli tudi prvo zmago v gosteh. Po zelo dobri igri so premagali tretjeuvrščeno ekipo Cometa iz Slovenskih Konjic. Omeniti velja, da so gostje iz Šoštanja od 35. minute dalj zaradi ostre igre domačinov dosegali koše le iz prostih metov (od rezultata 72:65 dalje). Najboljši na igrišču je bil Rizman, ki je z metom 14:9 na tri točke in nezgrešenimi prostimi meti spravil doamčine v obup. Elektra: Brinovšek, Mrzel 17 (17:12), Bogataj 5 (2:1), Rizman 47 (14:14), Tajnik 10 (12:4), Dumboya, Lipnik 3 (2:1), Pečovnik, Mališevič 3, Brešar (2:0), Tomic 6 (2:0), Nežmah. Elektra : Nova Gorica 80:71 (44:30) Tekma 10.kroga ni bila posebno kvalitetna, saj ni odločala o ničemer. Domači košarkarji so si že po prvem delu igre priigrali visoko prednost. Gostje so sicer na začetku drugega polčasa znižali prednost na vsega 5 točk (44:39), za kaj več jim je zmanjkalo sape in izkušenj. Domači so razliko ponovno povečali (celo na 16 točk) in brez težav zmagali. V domači ekipi se je predvsem odlikoval Tajnik. Včeraj so košarkarji Elektre gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi Colotja iz Medvod, v soboto, 8. 4., pa bodo gostili doma ekipo Dallasa Slivnice ob 20. uri. KK Elektra: Brinovšek 2, mrzel 3 (1:1), Bogataj 2 (2:0), Rizman 27 (8:6), Tajnik 23 (7:5), Dumbuya 2, Lipnik 7 (4:3), Pečovnik (2:0), Maličevič, Brešar 2 (2:2), Tomic 12 (4:4), Nežmah. Zmaga po treh porazih KdSarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so po treh zaporednih gostovanjih in po treh porazih zopet razveselili kakšnih 900 ljubiteljev košarke v Savinjski dolini. Ekipo Litostroj Slovan iz Ljubljane so premagali s 77:71 (40:35). Polzelani so srečanje pričeli slabo in gostje so že v 8.minuti vodili s 17:9, nato so domači zaigrali kot znajo in v 14.minuti izenačili na 25:25, polčas pa dobili za pet točk. Tudi v nadaljevanju gostitelji niso popustili in so zanesljivo zmagali. S tema točkama so se Polzelani utrdili na drugem mestu za ljubljansko Smelt Olimpijo. KOVINOTEHNA: Kobale 8, Stavrov 9, Petranovič 26, Jagodnik 9, Čmer 2, Tiller 12 in Cizej 12. U-er Namizni tenis Druge državni ligi Alpsko smučanje Bernard Vajdič najboljši v Sloveniji Pomlad je že tu, s tem pa smučarskih tekmovanj še ni konec. Z novim velikim uspehom je razveselil Bernard Vajdič. Prejšnji teden je dokončno osvojil letošnji pokal Gorenjke v skupni uvrstitvi vseh štirih disciplin in je torej prepričljivo najboljši med starejšimi dečki v Sloveniji. Uvrstitve so dovolj zgovorne - v štirinajstih preizkušnjah v vseh štirih disciplinah je dvanajstkrat stal na stopničkah, od tega kar osemkrat na najvišji. Nov lep uspeh je dosegel v italijanskem mestu Abetone, kjer so na tekmovanju pa pokal Pinocchio nastopili mladi upi iz 24 držav. Bernard je osvojil edino kolajno za Slovenijo in to zlato v slalomu. Po prvem teku je za vodilnim zaostajal za sedem desetink sekunde, v drugem pa je z izredno vožnjo vse tekmece krepko prehitel in zmagal z visoko prednostjo. Nagrada za vse letošnje uspehe bo nastop na svetovnih igrah mladih - "FIS Children" - v Kanadi, kamor bo odpotoval v začetku prihodnjega tedna. UJP gi je bil Bogdan Simončič (Livada); pri igralkah s točkami je bila Karmen Steblovnik četrta; pri igralcih od 5.do 8.razreda je bil Andrej Grlica (Mozirje) tretji, pri igralkah pa Maja Ahtik (MPT) druga; v konkurenci od l.do 4.razreda pa je zmagala Tamara Rampre (Moziije). Vsi ti igralci in igralke so si zagotovili nastop na finalnem tekmovanju, ki bo 20.aprila v velenjski Rdeči dvorani. Na 3.državnem prvenstvu za veterane v Škofji Loki so se izkazali tudi Veienjčani. Janko Novak je v kategoriji od 60 do 70 let v igri dvojic osvojil tretje mesto, enako uvrstitev pri dvojicah pa je v kategoriji od 40 do 50 let osvojil še Alfred Vodušek. MA.V. EUR FORUM, d.o.o. ZUNANJA-NOTRANJA TRGOVINA, RENTA CAR, MALOPRODAJA KOCKA, AVTOPREVOZNIŠTVO ZAGORJE, Cesta 20. julija 2c, tel./fax 0601-64-235 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO V P0DNAJEM POSLOVNIH PROSTOROV NA BAZENU ŠOŠTANJ Podjetje EUR0F0RUM d.o.o. Zagorje namerava v letu 1995 zgraditi na bazenu Šoštanj poslovne lokale v izmeri 1760 m2, v katerih naj bi se odvijala gostinska, trgovska in vsa uslužnostna dejavnost (frizerstvo, pedikura...) Zaradi boljše razporeditve lokalov glede na potencialne najemnike, prosimo vse interesente, da se javijo v 10-ih dneh na telefon 0601/64-235 Soban Alenka ali pisno na naslov EUR0F0RUM d.o.o. Zagorje, c. 20. julija 2C, 61410 Zagorje, pisnemu zahtevku priložite tudi približni opis dejavnosti in potrebno kvadraturo. Opomba: Možno financiranje nove opreme v lokalih. v drugem teku ni bil tako razpoložen, a je bil na koncu še vseeno odličen enajsti, naslednji dan pa osemnajsti. Nadvse zadovoljen je bil gotovo tudi Miran Rauter z 19.mestom za minulo leto in zlasti sedmim v slalomu, ki je veljal za letošnji državni naslov; še sposebej, ker ta najkrajša smučarska disciplina vendarle ni njegova posebnost. ■ vos Smučarski skoki Konec marca so na Paškem Kozjaku v pravem snežnem metežu izvedli prvenstvo štajersko-koroške regije za dečke do 13 let. Zmagal je Tahi Globačnik pred Marcelom Klemenčičem (oba SSK Velenje), tretji je bil Luka Ajnik (SKL Ljubno), četrti Uroš Kočnik (Velenje) in peti Uroš Kamenik (Šmartno na Pohorju). V soboto, na prvega aprila dan, je bilo na izteku 90-metrske skakalnice v Planici veteransko prvenstvo Slovenije. V prijetnem vzdušju sta lep uspeh v kategoriji od 45 do 55 let dosegla tudi Milan Čepelnik s petim in Jaka Lahovnik z devetim mestom. uj.o. Vsako stvar do svoje meje Velikokrat pa se zgodi, da gotovi prestopijo meje zlasti v občilih, kadar hoče kdo preko časopisa obravnavati problem druge osebe, pa čeprav o njem ni informiran. Tu mislim na gospoda Jožeta Kopitarja, ki v svojem članku v tedniku Naš čas z dne 30. marca 1995 poučuje našega gospoda župnika v Šentilju, kako naj modro molči, da ne bo še več nesoglasja med krajani. Naj povem, od kod jeza gospoda Jožeta Kopitaija, ki jo priporoča našemu gospodu župniku. Sentiljski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je organiziral srečanje z občinskimi svetniki strank slovenske pomladi s krajani Šentilja. Na to srečanje pa je bil povabljen tudi naš župnik iz Šentilja, ki seje vabilu tudi odzval. Pozdravil je vse prisotne in se zahvalil za povabilo. Rekel je, da je Šentilj lep kraj in da so v Šentilju dobri ljudje. Vendar pa, da so nekoliko razdvojeni in da bi bilo prav, da bi složno sedli za skupno mizo. To so bile njegove dobro namerne besede in z njimi je požel tudi aplavz. Vsega tega gospod Jože Kopitar ni videl in slišal, saj ga na tem zborovanju ni bilo. Kdo gaje potem navedel na misel, da je ob koncu svojega članka tako nizkotno opozoril gospoda župnika, naj se zavzema le za svoj poklic in naj se v politiko ne vtika. Saj vendar v njegovih besedah ni bilo zaslediti prav nič političnega. Iz vsega tega lahko sklepamo, daje gospod Jože Kopitar eden tistih, ki želijo, da bi cerkev še naprej molčala, kakor je morala celih petinštirideset let. Toda hvala bogu smo v demokraciji, v kateri naj bi imela tudi cerkev svojo besedo in ne samo ena stranka. Naj povem še to, da ima naš gospod župnik veliko zaslug v Šentilju, ki bi jih lahko primerjali z zaslugami krajevne skupnosti Šentilj. Cerkev in zvonik sta obnovljena, urejena je notranjost cerkve, imamo nov zvon, pa tudi župnišče je popolnoma obnovljeno. Posebej pa si župnik prizadeva za lepo in čisto okolje, kar mu tudi uspeva. To so stvari, ki jih je Šentilj potreboval in ki bi jih sami, brez gospoda župnika, ne zmogli. Kljub svoji bolezni, ki jo težko prenaša iz dneva v dan, nam bo zapustil vzorno urejeno farno ognjišče, za kar smo mu lahko samo hvaležni. Upajmo, da v naših glavah ne bo več prihajalo do takšnih pomot in da bomo domače probleme reševali bolj strpno in složno. ■ Franc Sredenšek Najava Šentiljskega lista kot odgovor S problemi, ki so se nabirali pol stoletja, ne moremo samo občasno gostovati na četrtini strani Našega čas. Dragoceni prostor v časopisu krademo vsem onim, ki jih to ne zanima. V tako omejenih člankih se problemi samo oplazijo. V domačem listu kot informativnem biltenu strank Slovenske pomladi iz Šentilja pa bomo trli prave "orehe", ne samo jecljali vse počez brez argumentov. Legitimna pravica in dolžnost legitimnih strank Slovenske ljudske stranke, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialno demokratske stranke Slovenije v Šentilju je uveljavitev take večinske volilne volje v Šentilju, kakr- šno so jim Sentiljski volivci večinsko zaupali. Z vpeljevanjem politične kulture tudi med nas bo nujno moralo prenehati polstoletno posiljevanje manjšine nad večino. Iz tega in iz dosedanjega monopola nad resnico izhajajo vsi družbeni problemi v kraju. ■ Po pooblastilu strank Tone Tajnšek Zakaj nezaupanje vodstvu KS Šentilj? V članku pod tem naslovom je bil omenjen tudi moj priimek, zato se kot občinski funkcionar čut im dolžnega, da seznanim širšo javnost o izjavah, ki so namenje ne, da me prikažejo, kako nekaj obljubljam, za kar sploh nisem pooblaščen. Moje izjave glede kritike vodstvu KS, ki ni bilo pris otno na razgovoru, so bile, da ne želim razpravljati o osebah, ki ni so prisotne, čeprav kar nekaj vem Glede menjave vodstva KS sem predlagal, da bodo po sprejetju občinskega statuta volitve organov KS in naj takrat izberejo tiste ki mislijo, da so vredni zaupanja ne glede na strankarsko pripad nost, saj bodo le s slogo lahko uresničili želene cilje v kraju. Med nami je bila tudi članica sveta KS in lahko moje trditve potrdi ali zavrne. Predlagal sem na razgovoru v Šentilju in vodstvu KS Vinska Gora, naj skličejo razširjeno sejo sveta in povabijo vse svetnike (ki jih je 31) in župana ter nas seznanijo s problematiko v KS; seveda to predlagam tudi vsem ostalim skupnostim, saj bomo le na takšen način svetniki seznanjeni s problematiko krajev, ki so oddaljeni od centra mesta. Moj predlog je bil tudi, da pošljejo program KS vsem svetnikom. Povedal sem, da proračun predlaga župan, potrdijo pa ga svetniki. Ker ni več zbora KS, bi bili svetniki že pred sprejemom osnutka proračuna seznanjeni z določenimi problemi v KS in bi z argumenti lahko podprli določene amandmaje. Na vprašanje glede določene investicije za cesto sem odgovoril, da nimam s seboj gradiva in se lahko krajan, ki želi to vedeti, oglasi pri meni in mu lahko pokažem, saj je za mene delo občinskih funkcionarjev javno. Sedaj, ko je bil zaključni račun sprejet z močjo vladajoče koalicije brez argumentov, pa bi ne želel skregati krajanov, ker podatki v zaključnem računu niso točni in bi žal lahko prišlo do razlag, da so si določeni v KS nekaj razdelili, v resnici pa je bilo največ nepravilnosti v občini. V zaključnem računu občine Velenje je bil samo tekstovni del vlaganj iz najetih kreditov, finančni pa v eni postavki za vseh bivših 27 KS. Podatki pa niso točni, to lahko z vso odgovornostjo trdim, saj v postavki, ki je bila namenjena za odmik ceste pri Koželju v KS Staro Velenje, po izjavi župana na zadnji seji sveta, sredstva presegajo 100 %. Zaradi tako slabega prikaza porabljenih sredstev smo določeni svetniki zahtevali revizijo poslovanja. Po mojem mnenju je zaradi presegane vrednosti zgoraj omenjene investicije druga KS po vsej verjetnosti dobila manj sredstev. Toliko v vednost izjav v Šentilju in zahteve v občinskem svetu. ■ Franc Sever £ - _i Po čem smrdi? svetnikom (Odprto pismo mestne občine) Ponovna aktualizacija problematike poslovanja Komunalnega podjetja v sredstvih javnega obveščanja (NČ >, NČ 9/95), nekatere sporne izjave predsednice Upravnega odbora (UO) in škandalozna dogajanja na cenovnem področju, zlasti "komunalne" energetike, so me spodbudila, da se vam, kot "zakonodajnemu" organu mestne občine in sedanjim predstavnikom ustanovitelja Komunalnega podjetja Velenje, oglasim javno. Zavrnitev poslovnega poročila in izrečena nezaupnica vodstvu Komunalnega podjetja strani Upravnega odbora predstavlja namreč zgolj vrh ledene gore nakopičenih nepravilnosti in zgrešenih pi »tez sedanjega vodstva Komunalnega podjetja, ki jih UO očitno sluti, ne more, sme ali zna pa na njih vplivati. Dokaz slednjemu predstavljajo povsem nenadzorovana dogajanja na področju "komunalne" energetike, ki z "asistenco" istega UO, brez problemov pokriva bistveno povečan obseg stroškov, pridelanih z zgrešenimi investicijami in neracionalno distribucijo toplotne energije, z nepravilno (nezakonito) kalkulacijo cene, zlorabami pri obračunu storitev in enormnimi podražitvami, ki so v januarju in februarju 95 znašale že neveijetnih 27,3% oz. 21,4%. Neučinkovitost UO je evi-dentna tako v njegovi nekompe-tentnosti strokovne presoje posameznih investicijskih odločitev "strokovnjakov" Komunalnega podjetja, ki jih je namestil brez vsakršnih kriterijev sam, kot tudi v popolnoma napačnem razumevanju sedanjih cenovnih kalkulativnih osnov, po izjavi predsednice UO, temelječih na prepričanju, daje občina (katera?!) lastnik "komunalne" energetike. Resnica je seveda drugje, kajti nobena sedanja občina ni in ne more biti lastnica "komunalne" energetike, saj v ogrevalni sistem Šaleške doline ni nikoli vložila niti prebite pare ali stotina. Kompleten ogrevalni sistem je namreč investiran in zgrajen izključno s sredstvi industrijskih uporabnikov in dela (iz 12 krajevnih skupnosti!) občanov -uporabnikov široke potrošnje bivše občine, ki so sredstva zagotavljali neposredno s prispevki za priključitev, lastnim financiranjem, udarniškim delom, ceno za ogrevanje, prispevkom za RR ob ceni, kapitalom "komunalne" energetike in osebnim prispevkom zaposlenih v "komunalni" energetiki. Krog dejanskih lastnikov "komunalne" energetike je bil s privatizacijo družbenih stanovanj razširjen in zaključen le še s kupci stanovanj, ki so poleg teh, postali lastniki tudi okrog 200 toplotnih postaj. Kalkulacija sedanje cene oskrbe na temelju kvazi lastništva občine, ki v 55 % deležu cene zajema programe amortizacije ter investicijskega in tekočega vzdrževanja tujih osnovnih sredstev, zato ni le povsem zgrešena, ampak tudi nezakonita. Še zdaleč pa v ceni oskrbe niso zanemarljivi povečani stroški distribucije toplotne energije zaradi investicijskih neumnosti sedanjega vodstva, na katere pa se UO praktično ne odziva. Med najtežje v zadnjih letih, s finančno najhujšimi posledicami (večmio. DEM!) zagotovo spada, že večkrat omenjena, še vedno nepotrebna in povsem zgrešena izgradnja "zadnje" faze nadomestnega vročevoda N0350, ki pri polnem obratovanju celotnega sistema široki potrošnji povečuje izgube na omrežju, tudi po ugotovitvi Strojne fakultete, za najmanj 15%. Med najtežje v lanskem letu spada zagotovo idiotska zamenjava neamortiziranih, nerjavečih! toplotnih izmenjevalcev (enota stane 30.000 DEM!) v 28 toplotnih postajah, namenjenih oskrbi pretežno individualnih hiš primestnih krajevnih skupnosti, s povsem, tudi po mnenju dobavitelja, neustreznimi lotanimi ploščnimi prenosniki (eden stane 4.610 DEM!). Ob problematični kvaliteti ogrevanja v zadnji sezoni, je obseg škode evidenten. Med najtežje v prihodnosti spada nedvomno sporno (dile-tantsko) načrtovana toplifi-kacija Topolšice, ki njenim krajanom ponuja narodno gospodarsko škodljivo in najdražjo možno varianto toplifi-kacije, sedanjim lastnikom in uporabnikom ogrevalnega sistema pa nepotrebno breme v višini najmanj 3 do 4 mio. DEM. Višek nesramnosti in predrznosti sedanjega vodstva Komunalnega podjetja pa v zadnjem obdobju predstavljajo dogajanja na področju obračuna storitev, kjer v pehanju po dodatnih sredstvih za pokrivanje omenjenih, ter še nekaterih investicijskih neumnosti, samovoljno kršijo vse pravne norme s tem, ko pri obračunu toplotne energije v več stanovanjskih objektih ne upoštevajo porabljenih količin, ugotovoljenih z veljavnimi števci. Ker slednje že meji na kriminalno dejanje, bodo o tem, ne glede na ukrepanje občinskega sveta, obveščeni tudi organi pregona. Spoštovani svetniki! V prepričanju, da vsa sedanja zmeda in kaotično stanje na Komunalnem podjetju izhaja predvsem iz nerešenega lastninskega vprašanja in z njim navezanega upravljanja posameznih sistemov komunalne infrastrukture, ki jim je z neposredno občinsko upravo, preko nesposobnega vodstva in nekompetentnega UO, določen danes najslabši možni gospodar, pričakujem, da se boste nad navedbami zamislili, jih korektno preverili in ukrepali v skladu z vlogo, ki jo v občinskem svetu imate. Inovativnosti pri tem najbrž ne boste potrebovali, saj vam je lahko delniška družba KRS Velenje zadosten in potreben zgled, kako se lahko z določeno dobrino posebnega pomena zakonito upravlja in gospodari. ■ Miran Gmajner in ii u im vn Nezavesten v osebnem avtomobilu V soboto, 1. aprila, ob 2. uri je 31-letni Borut M. iz Velenja z osebnim avtomobilom vozil iz Šoštanja proti Lokovici. 400 metrov za prodajalno Elkroj, kjer vozišče poteka po klancu navzgor, je iz neznanega razloga zapeljal levo. Skoraj 8 metrov je potem vozil po bankini, nato pa z vozilom zapeljal po hribu navzdol, zadel drevo, peljal naprej in po skoraj 16 metrih vožnje spet trčil v drevo. Tu je vozilo obstalo, v njem pa nezavesten voznik. Borut M. se je v nesreči hudo poškodoval, zaradi izgube zavesti pa je v vozilu ostal do 17.30. ure, ko je sam odšel do bližnjih hiš, kjer so mu nudili pomoč. Voznik se zdravi v slovenjegraški bolnišnici. Padel z motornim kolesom V nedeljo, 2. aprila, malo po 16. uri je 20-letni Uroš B. iz Velenj a vozil motorno kolo po magistralni cesti iz Slovenj Gradca proti Velenju. V Paki je začelo voznika v blagem levem preglednem ovinku zanašati inpritemjepadelpo vozišču .Zmotoijemje drsel proti desnemu robu ceste, kjer je obstal v obcestnem kanalu. Pri padcu se je hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico Slovenj Gradec. Ukradel 130.000 tolarjev V sredo, 29. marca, je neznani obiskovalec gostinskega lokala Kofetarca v Velenju, izkoristil premajhno pazljivost natakaija Aleša V. Iz žepa jakne, kije bila obešena mi obešalniku v lokalu,je odtujil demmico s 130.000 tolarji. Za neznancem poizvedujejo. Kupovala s tujo Activo V torek, 28. marca, okoli 17. ure, je mlajša ženska prišla v veleblagovnico Nama v Velenju. Na športnem oddelku je s tujo kartico Activa kupila moško jakno, vredno več kot 19.000 tolarjev. Ker ji je plačilo s tujo kartico uspelo ob prvem poskusu, se je odločila še za drugega. Nekaj pred 18. uro se je vrnila v isto blagovnico in si na drugem oddelku naročila za skoraj 13.000 tolarjev različnih vrst cigaret. Na njeno nesrečo pa je bila trgovka previdna in je pričela preveijati izvirnost plačilne kartice. Da tokrat ne bo šlo, je ugotovila tudi "nakupovalka", zato je cigarete pustila na prodajnem pultu in jadrno zbežala iz trgovine. Vendar ji beg ni pomagal, saj so jo policisti hitro izsledili in zdaj zanjo že pišejo kazensko ovadbo. S tujim motornim kolesom Da se začenja pomlad, se da slutiti tudi iz zabeležk velenjskih policistov. Neznani nepridipravi bodo spet potrebovali kolesa. Namesto, da bi do njih prišli po redni poti, bodo koristili "izredne" poti. Eden takšnih je v torek, 28. marca, med 20. in 21. uro s parkirnega prostora pred stanovanjskim blokom Šalek 90 v Velenju, odpeljal nezaklenjeno motorno kolo, znamke Tomos. Motorno kolo, sivo črne barve, je bilo neregistrirano. Lastniku Boštjanu I. iz Velenja, ki je bil je s krajo oškodovan za okoli 64.000 tolarjev, je lahko v tolažbo, da so storilca policisti že izsledili. Vlom v stanovanje V noči na 2. april je neznanec vlomil v stanovanje Marjana K. v Šaleku 88. Iz stanovanja je odnesel denar in žepni kalkulator in lastnika oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. Vlom v lekarno se ni "obnesel" Neznancu, zdaj pravzaprav že znancu, se nedeljski vlom v lekarno ni obnesel. Med 12. in 13. uro, je namreč vlomil v prostore lekarne na Vodnikovi cesti in odnesel 23 zavojčkov tablet heptanon, ki so močno znane med narkomani. Neznanca so policisti izsledili v slabih dveh urah in mu tablete zasegli. Vdor na letni bazen V času med 25. in 30. marcem je neznanec preplezal ograjo letnega bazena v Šoštanju in vlomil v kamp prikolico. Najprej je v njej vse razmetal, potem pa iz osmih steklenic po notranjosti polil alkoholno vsebino. Iz priročnega skladišča bazena je odnesel v v naravi je lahko nevarno! V teh lepih spomladanskih dneh mnogi opravljajo vrtna in travniška ter druga dela v naravi, mnogi se odločijo, da odpadke kar skurijo. To pa je lahko nevarno početje. Policisti so samo v ponedeljek na ceUskem območju zabeležili dva požara, ki jih je povzročilo nepremišljeno kurjenje odpadkov. Zato policisti ponovno opozarjajo, daje zaradi suhega in vetrovnega vremena nevarnost požarov v naravi velika, zato bodite pri tovrstnih opravilih skrajno previdni. neznano tri friteze in štiri aparature za izdelavo hot-doga, večje količine alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Ker mu to še ni zadostovalo, je vlomil še v prostore garderobe, kjer je močno poškodoval 28 vrat garderobnih omar. S tem dejanjem je Štefanu S. iz Šoštanja in Boštjanu Z. iz Zagorja povzročil za okoli 670.000 tolarjev škode. Pisalni stroj skozi okno Ko so policisti iz Velenja v soboto, 1. aprila zjutraj, privedli na postajo mlajšega moškega, osumljenega tatvine v discu Tropic, so najprej želeli preveriti njegovo identiteto. Ker pri sebi ni imel nobenih osebnih dokumentov, so vsak podatek, ki ga je navedel, preverjali. Ko je šel dežurni še enkrat preverjati enega od podatkov, je fant v sobi za pogovore prijel pisalni stroj, ga vrgel v okno in si tako utrl pot na "prostost". A ni prišel daleč, le nekaj metrov stran so ga policisti spet prijeli in zdaj ga bodo ovadili zaradi poškodovanja tuje stvari. POLICIJSKA POSTAJA M OZIRJE Otroška igra povzročila požar V sredo, 29. marca, okoli 19.15 je izbruhnil požar na stanovanjski hiši, last Boštjana E. v Robanovem kotu. Požar je nastal v hodniku zgornje etaže. Ogenj je uničil ali poškodoval več vrat na hodniku, leseno stopnišče, garderobno omaro in oblačila. Požar so pogasili gasilci. Preiskovalci so ugotovili, daje bil vzrok požara otroška igra. Nastalo materialno škodo so strokovnjaki ocenili na 1.500.000 tolarjev. Zgorel kozolec V ponedeljek okoli 23.00 ure je zagorel kozolec v Zg. Pobrežju, last Ivana K. Poleg kozolca, ki je v celoti zgorel, je zgorela še traktorska cisterna, trosilec za gnoj in še več drugega kmetijskega orodja in strojev. Materialna škoda je ocenjena na okoli 4 milijone SIT. Požar so pogasili gasilci iz Zg. Pobrežja, Nazarij in Mozirja. POLICIJSKA POSTAJA ŽALI EC Trčila v drog V nedeljo, 2. aprila ob 1.15 je 42-letna Marjana Ž. iz Brega pri Polzeli vozila osebni avto po lokalni cesti Polzela - Breg pri Polzeli. V bližini stanovanjske hiše Bregpri Polzeli 54je zapeljala levo izven vozišča in s sprednjim delom vozila trčila v električni drog, pol metra oddaljen od vozišča. V trčenju se je hudo poškodoval 25-letni sopotnik Josip Ž. iz Velenja. Neznanec odnesel zlatnino V četrtek, 30. marca med 18.30 in 19.15, je neznanec neopazno vstopil v nezaklenjeno stanovanjsko hišo na Savinjski cesti v Žalcu. Iz spalnice je odnesel več kosov zlatega nakita in Rozalijo R. oškodoval za vsaj 150.000 tolarjev. Teden prometne varnosti na območju PP Velenje V treh mesecih dve smrtni žrtvi Organizacija združenih narodov je teden od 27. marca do 3. aprila poimenovala "teden prometne varnosti". V tem tednu so imeli veliko "dela" tudi delavci Policijske postaje Velenje. Izvajali so vse tiste ukrepe, ki so predvideni tudi za mesec september, ko se začenja pouk. "Namen vseh aktivnosti je bil v prvi vrsti zaščititi najmlajše udeležence v prometu in nuditi pomoč invalidom, starejšim in onemoglim osebam. Aktivnosti smo si zastavili na dva načina: vodje policijskih okolišev so obiskali nekatere osnovne šole in se pogovorili z mentorji prometne vzgoje, ves teden pa smo maksimalno okrepili prisotnost na vseh tistih točkah, za katere menimo, da so najnevarnejše za najmanjše udeležence v cestnem prometu," je povedal pomočnik komandirja velenjske Policijske postaje Robert Videč. V sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvajajo izbirno vsebino na temo prometna vzgoja in etika v cestnem prometu za dijake 2. letnika Centra srednjih šol Velenje. Sicer pa kot ugotavljajo, da analiza varnosti v cestnem prometu za prve tri mesece letošnjega leta kaže precej slabšo sliko kot jo je tista iz enakega lanskega obdobja. "Obravnavali smo 2 prometni nesreči s smrtnim izidom, lani nobene, 3 prometne nesreče s hudimi telesnimi poškodbami, lani sicer 12, letos 18 prometnih nesreč z lažjimi telesnimi poškodbami, lani 14 in 163 prometnih nesreč, ki so se končale z materialno škodo, lani 158," predstavlja podatke Robert Videč. S1 .januarjem letos so policisti že začeli spreminjati sistem dela. Pozornost usmerjajo bolj na tiste prekrške, ki so največkrat vzrok prometnih nesreč: neprimerna hitrost, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti. ■ mkp MALI OGLASI PRIKOLICO AORIA 450 in kuhinjo s štedilnikom ter 150 litrski bo-jler, star 1 leto, prodam. Telefon 858-696 zvečer. R-4 GTL, letnik 88, reg. 4/96 prodam ali manjam za enduro. Telefon 854-343. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA najame eno ali dvosobno stanovanje v Velenju. Telefon 852-975. PREVAJAM NAVODILA ZA:računalnike, videorekorderje, sintesaizeije, šah, fotoaparate ter stroje. Telefon 853-087. AVTO ŽAREK d.o.o. nudi najugodnejše kredite za VSE AVTOMOBILE, brez pologa, z 12 % obrestno mero, od 1 do 4 let. Telefon 856-537 ali 856-286. AVTO ŽAREK d.o.o. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO in nemščino ob vikendih. Telefon 881-266. TRGOVSKEGA POTNIKA ZA prehrambeni atrikel na področju Velenja in Koroške zaposlimo. Telefon 720-630. DVE PARCELI Z VODOVODOM in nekaj drevja v Slatinah prodam. Cena po dogovoru. Telefon 856-238 po 20. uri. NOV SAMOSTOJEČ ŠTEDILNIK iz nerjaveče pločevine za centralno ogrevanje in malorabljene kuhinjske elemente z hladilnikom prodam. Telefon 882-882. KOŠNJO ODDAM V NAJEM. Telefon 854-424. MARATON (ROG) MOŠKO KOLO, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 852-659. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, hladilnik in pomivalni stroj prodam. Tel.: 881-342. JUGO 45,1. 87 in jugo 55,1. 87 prodam. Tel.: 831-504. PARCELO primerno za njivo, sadovnjak ali vikend kupim. Tel.: 851-902, popoldan. KARTO ZA PREMOG prodam. Tel.: 853-127. SVEŽA DOMAČA JAJCA po 16 SIT dostavim z enomesečnim zamikom plačila. Tel.: 857-679. KVALITETNO IZABELO, jabolčnik in žganje ugodno prodam. Tel.: 858-594. PRODAM SENO in oddam v najem travnik za košnjo v Velenju. Tel.: 850-841. FASADNI PERLIT, klavirsko har- moniko 80 bas. in klubsko mizico prodam. Tel.: 893-014. NOV DALJINSKI TELEFON PANA-SONIK in tajnico prodam. Tel.: 850-552. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE obvešča, da bo v nedeljo 9. aprila prodajala mlade kokoši, 6 mesecev in 2 meseca stare, grahaste in rjave nesnice v Šale-ku pri cerkvi od 8. ure do 8.30 ure. Tudi pri Zadružnem domu Dolič bomo od 9. do 9.15 ure. Zbiramo tudi naročila po tel.: 0602/61-202. VINO LAŠKI RIZLING ter pujske prodam. Tel.: 754-315. VSEUIVO ENODRUŽINSKO hišo, 3 km iz Žalca, staro 6 let, prodam za 120.000 DEM. Tel.: 72&022. REDNO ZAPOSLIM DELAVCA v avtopralnici Jevšnik - Selo. Odslužen vojaški rok. Tel.: 856-834. JUGO KORAL 55, letnik 89, reg. do 3/96 prodam. Vasle Andreja, Ponikva 33, Žalec. CENTRALNO PEČ FEROTERM, nerabljeno - novo prodam. Tel.: 882-883. KUPIM TROFAZNI ELEKTRO MOTOR od 4 - 5 kw, 2800 obratov v minuti. Tel.: 894-527. 188 SIT/mirf « 00972/5656-1629 JUGO 45,1. 89, cena 3000 DEM, reg. 3/96 prodam. Tel.: 851-128. FIAT 126 P, 1.87 prodam. Tel.: 855-698. V KAJUHOVEM DOMU v Šoštanju oddajamo prostore za trgovsko in poslovno dejavnost Tel.: 881-316. PRAŠIČA, 100 kg težkega prodam. Tel.: 882-402. RADIO DVOKASETNIK GOLDSTAR, garancija do julija, prodam. Cena 8500 SIT. Tel.: 895-211. MARKET "VITA", Stantetova 14, Velenje, Mikulec Klavdija s.p. obvešča vse stranke, da bo prenehala s podjetništvom s 1.6.1995. ZASTAVO 128 skala 55,1. 89-11, prevoženih 61.000 km prodam. Tel.: 851-409. LADO SAMARO, marec 88 prodam. Tel.: 893-090. BREMIS d.o.o. - v Velenju ali Šoštanju iščemo več manjših stanovanj ali zamenjamo za večja. Tel.: 0609-624-775. BIKA, 210 kg, kosilnico Alpina in obračalnik za BOS prodam. Pogla-dič Herman, Lipje 40/a. VGAVCAH nad VINO podjetjem prodam staro hišo na sončni legi, (za nadomestno gradnjo z zemljiščem 2500 m2). Tel.: 885043. PRODAM ali zamenjam lepo ohranjen športni voziček Dino za avto sedež za otroka. Tel.: 853-708. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 6. aprila - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kramer in dr. Lazar Petek, 7. aprila - dopoldan dr. Kramer, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kozorog in dr. Friškovec Soboto, 8. aprila - dopoldan dr. V.Renko in dr. Urbane, dežurni dr. Kozorog in dr. Pirtovšek Nedeljo, 9. aprila - dr. Kozorog in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 10. aprila - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Urbane in dr. O.Renko Zobozdravstvo: V nedeljo, 9. aprila - dr. Adolf Hofer, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zobozdravstva Velenje. Lekarna v Velenju: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enoumo prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 7. aprila do 14. aprila - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, mobitel: 0609-618-117. Veterinarska postaja v Mozirju: Do 9. aprila-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 0609-616-978 ali 841-410. Od 10. arpila do 17. aprila - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 0609-616-978 ali 831-219. PODJETJE ZA UREJANJE PROSTORA "PUP" p.O. VELENJE Koroška 37 b, 63320 VELENJE Objavlja prosta delovna mesta 1. VRTNARJE - 4 delavci 2. ČISTILEC JAVNIH POVRŠIN-CESTAR - 4 delavci Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še: Pod 1. - KV vrtnar IV. stopnja izobrazbe - brez ali z delovnimi izkušnjami Pod 2. - KV gradbene ali pleskarske smeri IV. ali III. stopnja izobrazbe - vozniški izpit za moped - brez ali z delovnimi izkušnjami Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo treh mesecev. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev do 14.4.1995 na naslov: PODJETJEZA UREJENJE PROSTRORA "PUP" p.o. VELENJE Koroška 37 b, 63320 VELENJE 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem postopku izbire. SAMO d.o.o. ZAPOSLI ENEGA VARNOSTNIKA ZA DELOVNO MESTO V VELENJU. POGOJI: NAJMANJ POKLICNA ŠOLA, IZPIT B KATEGORIJE. INFORMACIJE NA TELEFON: 063/33-321. Z A o v o OTROCI JO POTREBUJEJO1 PRISPEVAJTE [ PO SVOJIH MOČEH! Žiro račun: 50101-654-41037. /ub\) Hvala. Objave o prispevkih preberite v reviji Otrok in družina. TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec Telefon/fax:: 063/728-080 ZELO UGODHO * AKCIJSKA PRODAJA * 2EL0 UGODNO SLADKOR 50/1 kg 94,90 MOKA T850 25/1 kg 44,90 MOKA T500 25/1 kg 52,50 OLJE ZVIJEZDA 12/1 I 158,90 PRAŠEK PERSIL 3 kg 849,90 PRAŠEK ARIEL 2,4 kg 689,00 TOAL. PAPIR ROLE 8/1 169,90 JERUZALEMČAN 12/1 289,00 PIVO LAŠKO ZABOJ 1 799,00 JUICE FRUCTAL 11 115,00 MLEKOVIT 25 kg 4.260,00 KRMNA KORUZA 24,90 KRMNI JEČMEN 22,90 KORITO ZA ROŽE 60 cm 350,00 HUMOVIT 50 I 880,00 G RABLJE LESENE 790,00 SAMOKOLNICA 3.790,00 KOSA ZA BCS KOSILNICO 2.590,00 Na prodajnih policah so UMETNA GNOJILA, VRTNA in TRAVNA SEMENA, SEMENSKA KORUZA, na zalogi imamo MOTORNE ŽAGE, VRTNE KOSILNICE, KOSILNICE NA LAKS (program JONSERED). Možnost plačila na 3 ČEKE! " Žeijeno blago v vrednosti nad 7.000,00 sit lahko NAROČITE PO TELEFONU in mi vam ga BREZPLAČNO PRIPELJEMO NA DOM. "* *** KDOR VARČIJE- V KOŠARICI KUPUJE *** TURISTIČNA AGENCIJA APS Cankarjeva 1, Velenje - SLOVENIJA telefon & fax: 00386 (63) 859-107, PRVOMAJSKE POCITNICE 1. ŠPANIJA - 22.4., 8 dni, 25.850 SIT/bus, samo še nekaj prostih mest 2. TURČIJA (KEMER - MAGIC LIFE CLUB) - 22. 4., 8 dni, 82.100 SIT /letalo 3. PARIZ - 27.4., 6 dni, 31.200 SIT/bus 4. BUDIMPEŠTA - 30.4., 3 dni, 12.460 SIT/bus 5. GARDALAND -15., 27. 4., 1 dan, 5350 SIT/bus PROGRAMI POLETJE 95 ŠPANIJA V JUNIJU 8 DNI. 28.300 SIT ZDRAVILIŠČA V SLOVENIJI Moravci, Čatež, Radenci, Šmarješke in Dolenjske toplice... OGLED SEJMA V BRNU - 9„ 10. 5., 2 dni, 11.250 SIT NAKUPOVALNI IZLETI Nagykanizsa, Brno, Palmanova, Trst, Munchen DEL. ČAS.: pon - čet: 9. -12., 13. -17., pet: 9. -14. KAIMO TELEIJE ČETRTEK, 6.aprlla: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 D'J news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 7.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih-vmes ob 8.30 in ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 8.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 9. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.: Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 10. aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, ll.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 12.aprila: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. riNO MN€ DOM KULTURE VELENJE Sobota, 8.4. ob 20. uri Nedelja, 9.4. ob 19. uri FRANKENSTEIN - grozljivka Režiser: Kenneth Branagh Vloge: Robert De Niro, Kenneth Branagh, Mary Bonham Carter Frankenstein ustvari umetno bitje, pošast, ki mu uide, a se vrne, ker želi, da mu njegov stvaritelj podari še eno, njemu podobno bitje, prijatelja. Sobota, 8. 4. ob 22.45 uri ZVEZDNA STEZA - znanstveno fantastični spektakel Režija: Roland Emmerich Vloge: Kurt Rusell, James Spa-der Razkošen spektakel o razkritju več kot deset tisoč let varovane skrivnosti, ki morebiti razodeva resnico o izvoru človeške civilizacije. Briljanten arheolog namreč razvozlja pomen zapletenih simbolov, pisave starodavnega ljudstva, ki je poznalo prehod v drugo časovno civilizacijo in tako prepozna Zvezdna vrata - odprto pot v vesoljna prostranstva. Polkovnik vojaške policije pa nadzira to odkritje s povsem drugačnimi razlogi... Ponedeljek, 10. 4. ob 20. uri NOČNI ČUVAJ-thriller Režija: Ole Bornedal Vloge: Nikolaj Waldau, Sofie Graaboel Mladenič se kot nočni čuvaj zaposli v mrtvašnici neke bolnišnice. Toda na deluje serijski morilec, ki hoče svoja zla dela naprtiti drugemu... Film, kot bi ga delal Hitchcock! KINO ŠOŠTANJ Petek, 7.4. ob 20. uri FRANKENSTEIN - grozljivka Nedelja, 9.4. ob 10. uri - pred-premiera! ZVEZDNA VRATA - znanstvenofantastični KINO ŠMARTNO OB PAKI S8»5(a*»B«3ltai»e3r!8?8SSiSa»Bt Nedelja, 9.4. ob 16.30 uri FRANKENSTEIN - grozljivka V aprilu si boste lahko ogledali še naslednje filme: Nočni čuvaj, Nekoč so bili bojevniki, Tombo-stone, Hitre tarče, 1010 Dalma-tinec, Tri zaljubljena srca ter Barva noči! Rezervacije vstopnic: vsak delavnik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje št. 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure pred predstavo in da ne rezervirate vstopnic na telefonsko številko 853-574 Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstop nic! TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 27. marca do 2. aprila 1995 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 30.3. AMP Veliki vrh 160 mikro-g/m3 31.3. AMP Veliki vrh 180 ■ MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOUA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 27. marca do 2. aprila 1995 800 700 400 300 200 100 0 ULJul ■ 27.3. P28.3. □ 29.3. D30.3. B31.3. B 1.4. O 2.4. KRfiJEVNfi SKUPNOST ŠOŠTfiNJ daje v najem najboljšemu ponudniku PLfiVfiLNI BfiZEN. Vloge sprejemajo do 15. aprila na naslov: Krajevna skupnost Šoštanj. Trg svobode Z, 63325 Šoštanj. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIZANKsE BLUES -PODJETJE ZA USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV objavljene v tedniku Naš Cas št. 11 PRAVILNO GESLO: RAHABILITACIJSKI IN ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI Nagrajenci: 1. nagrado nakup v vrednosti 5.000,00 SIT prejme: Alfonz Šuligoj, Šalek 93,63320 Velenje; 2. nagrado nakup v vrednosti 3.000,00 SIT prejme: Viktorija Bačič, Goriška 44,63320 Velenje; 3. nagrado nakup v vrednosti 2.000,00 SIT prejme: Vesna Jelen, Andraž 6/a, 63313 Polzela. Nagrado lahko dvignete z osebno izkaznico pri Podjetju za usposabljanje in zaposlovanje invalidov - BLUES, prodajalna REHA, Goriška 46 v Velenju ali enota REHA v Zdravstvenem domu Velenje, tel.: 855-469. ■ ČESTITAMO! GIBANJE PREBIVALSVA ZAHVALA Ob smrti našega dragega FRANCA JAVŠEVCA iz Jenkove 12, Velenje roj. 11.9.1932, umrl 28.3.1995 Iskrena zahvala za pomoč in izrečeno sožalje: dr. Vivijani Renko, osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, kolektivu RLV, godbi, pevcem, govornikoma, sosedom, sorodnikom in prijateljem. Zahvala velja tudi gospodu duhovniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Jožica in hčerka Cvetka z družino ZAHVALA ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, brata in strica RUDOLFA DELOPSTA se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih slovesa stali ob strani, nam pisno ali ustno izrazili sožalje in nam na kakršenkoli način pomagali ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala velja dr. Blatniku in dr. Janežič-Blatnik ter dr. Polesu za dolgoletno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se županu mesta Velenje g. Mehu, Mestnemu svetu občine Velenje, DeSUS-u, gospodu Žemvi ter vsem društvom v katerih je sodeloval. Hvala rudarski godbi in pevcem ter govornikom za ganljive besede slovesa. Hvala za prelepo cvetje, s katerim ste prekrili njegov prerani grob. VSI NJEGOVI ZAHVALA Dne 25. marca 1995 je dotrpelo srce dragemu možu, očetu, dediju, sinu, tastu, bratu in stricu FRANCU BOLJTE 23.2.1928-25.3.1995 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sostanovalcem Šlandrove 1, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivom: RLV, Veplas, Lesna TP Pameče, Modnemu salonu, Društvu upokojencev, članom Ribiške družine, godbenikom, častni straži, govornikoma za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, osebju internega oddelka Bolnišnice Celje za lajšanje poslendnjih bolečin. Vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Anica, otroci Anica, Franci, Toni in Milena z družinami, mama ter ostalo sorodstvo. DOMINI Izposoja najlepših poročnih in obhajilnih oblek. Janka UMtia 40, Pesje prt Vetaiju, W.: 0KV857-379 Občina Velenje: Poroka: Marjan Cerar, Dob, Kidričeva ul.št. 10 in Irena Peciga, Velenje, Šercerjeva c.št.13. Smrti: Karel Gorjup, roj. 1930, Slovenske Konjice, Lambrechto-va ul.tš. 2; Jožefa Bobek, roj. 1936, Celje, Kovinarska ul.št. 6; Marija Koležnik, roj. 1908, Topolšica št. 120; Rudolf Delopst, roj. 1930, Velenje, Stanetova c.št. 48; Miran Gričnik, roj. 1953, Ravne št. 99; Anton Jamnikar, roj. 1938, Zvodno št. 16; Antonija Jelen, roj. 1930, Amače št. 34/a; Marija Golob, roj. 1918, Hrasto vec št. 23; Emilijan Praprotnik, roj. 1957, Mali vrb št. 26; Jožef Jeram, roj. 1915, Spodnje Gorče št. 15. Občina Žalec: Smrti: Jože Kelner, star 65 let, upokojenec, Zabukovica št. 50; Marija Razboršek, stara 81 let, druž.upok., Arja vas 16; Anton Brunšek, star 85 let, kmeč.upok., Andraž nad Polzelo št. 44; Ivan Mavrič, star 63 let, upokojenec, Celje, Kocenova ul. 2; Vida Lampret, stara 45 let, druž.upok., Ljubljana, Janševa ul. 5. Občina Mozirje attOIIIIKliOKli" Smrti: Angela Jeraj, 1909, Rečica ob Savinji 47; Jožefa Pod-bregar, 1922, Šmartno ob Dreti 67; Frančiška Fale, 1921, Bočna, Bočna 80; Franc Golob, 1943, Nazarje, Tratnikova ul.8; Frančiška Bider, 1922, Pusto polje 20; Venčeslav Lekše, 1937, Mozirje, Hofbauerjeva ul. 19; Pavla Kladnik, 1912, Podveža 19; Anton Voler, 1920, Podvolovljek 33. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila draga mama, stara mama in sestra KATARINA POTOČNIK iz Raven 27.10.1918 - 26.3.1995 Hvala vsem, ki ste ji izkazali posebno čast, ji darovali cvetje, sveče in darovali za svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma gospe Maijani Kotnik in gospodu Zvonku Skornšeku za poslovilne besede, gospodu duhovniku za opravljen obred ter vsem sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoči: sinovi Franc, Tone in Stane, hčerka Pepca z družinami ter sestre in bratje ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega atija MIRANA GRIČNIKA 7.3.1953 - 25.3.1995 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nama izrekli sožalje. Hvala gospodu Hudomalu za besede slovesa ter gospodu župniku za opravljen obred. Posebno zahvalo izrekava vsem, ki ste mu pomagali ob nesreči in mu nudili prvo pomoč, katera je žal bila zaman. Žalujoča: sin Simon in Antonija ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi nepozabnega moža, očeta in dedka FRANCA DREMLA iz Vinske Gore 22.2.1931 -19.3.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam osebno ali pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala gasilcem GD Vinska Gora za organizacijo pogreba, prijateljem iz Lesne Slovenj Gradec, pevcem in trobentaču za odpete oziroma odigrane žalostinke, govornikom za ganljive besede in g. župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki so nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih in vsem, ki so ga spoštovali kot človeka, prijatelja in soseda. Žalujoči: žena Vilma, sinova Aleš in Bojan z družinama "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Frantlška Foita 10. izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "NaS Cas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna številka 3, za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena KrstiC-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (grafična oblikovalca). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761, 856-955. Žiro raCun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 100,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1100,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: MIH!1I]IH\1UW/1I in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. GASPARIJEVE RAZGLEDNICE PRIPOVEDUJEJO Ni slovenskega kraja, kjer na cvetno nedeljo ne bi nesli k blagoslovu pomladansko zelenje, butare ali snope, kakor jim pač kje rečejo. Ta običaj nas spominja na Kristusov slovesen vhod v Jeruzalem. Po evangelijskem sporočilu je navdušena množica takrat lomila palmove veje in jih polagala pred Kristusom, ki je jahaje na oslu vstopal v Jeruzalem. Že čez nekaj dni ga je ista množica križala. Vsaj od devetega stoletja dalje se tega dogodka spominjajo z žegnavanjem lesa, ki naj bi obranil vsega hudega. V mestih nesejo v cerkev oljčne vejice in šopke, ki jih po blago- slovu zataknejo za razpelo, podobo ali celo za ogledalo. Na kmetih pa je veliko bolj bučno. V cerkev prinesejo velike butare, ki jih doma razderejo in zataknejo na razna mesta, da bi žegnani les varoval imetje in pridelek, odvrnil bolezen in pregnal hudo uro. Butare prvotno niso bile samo svežnji šibja in pomladanskega cvetja ampak so na šibje obešali tudi pecivo. O tem pričajo nekatera imena butar oziroma snopov, kot so "presta" v okolici Koprivne pri Črni, "presmec" na Pohorju in v Mežiški dolini, ki spominja na prvotno obliko kruha iz presnega testa in zlasti ime "potica" iz okolice Ljubnega in Gornjega gradu. V okolici Šoštanja imenujejo cvetnonedeljsko zelenje "vejnik". Ta je iz šib, večinoma leskovih, olepšan s pisanimi trakovi, mačkami, cvetjem, včasih tudi s pomarančami, ki se pa jih blagoslov "ne prime". Priprava butar je resno opravilo, ki ga opravljajo starejši, otroci pa so tisti, ki nesejo zelenje v cerkev. Toda Gasparijeve razglednice pripovedujejo še to, da fant, ki zna lepo zavezati butaro, pri dekletih tudi nekaj velja. Butare iz celjske okolice in Savinjske doline so izredno visoke. Sestavljajo jih iz lepih leskovih šib, povežejo pa s trtami in vrvicami. Potem jih okrasijo še z zelenjem in trakovi v slovenskih barvah, kar je imelo v časih nem-čurstva tudi svoj narodnostni po- men. Spominjam se butar v Pe-trovčah. Še danes so nekatere tako velike, da jih mora nesti več fantov, nekatere pa sploh ne gredo skozi cerkvena vrata. Prislonijo jih ob cerkveni zid in že od daleč se lahko vidi, katera butara je največja. Fantje seveda ostanejo brez maše, kajti stražiti morajo butare, da jih kdo ne skrajša ali prelomi. V Šmartnem ob Paki sestavijo snop tako, da iz njegove pušpa-nove krone, štrli veja cvetočega drena zvita v podobi srca. Na vrh privežejo banderce, ki mu na vsako stran nalepijo podobo sv. Martina. Tudi krona je vsa ozalj-šana s svilenim papirjem, da v cerkvi vse šumota. Sploh pa je v Šaleški dolini navada, da po pri- hodu domov raztresejo vejice iz snopov po njivah ali jih zatikajo v zemljo. Nekaj vejic pa obesijo na češnje in jablane, da bi bolje rodile. Iz Šaleške doline je tudi navada, da živino na pašo prvič naženejo s šibo iz snopa. Drugod naredijo z njo pred vsakim živin-četom križ. Spominjam se, da smo doma na Kozjanskem med letom ob hudi uri vrgli v peč vsaj eno vejico. Dim iz blagoslovljenega lesa se je dvigoval proti oblakom in včasih res pregnal točo. Cvetno nedeljski običaji so najbogatejši običaji velikonočnega časa. Tudi razglednice s podobami butar in otrok ki nosijo butare v cerkev so najpogostejši velikonočni motivi. Dr. Niko Kuret (1906 -1995) je v svoji knjigi "Praznično leto Slovencev" do potankosti obdelal vse te običaje za vsak košček slovenske zemlje posebej, tudi za Porabje, Koroško, Beneško Slovenijo in Istro. Nihče danes ne more pisati o slovenskih prazničnih običajih, ne da bi vzel v roke to Kuretovo življenjsko delo. In vendar danes številni pisci dobesedno prepisujejo cele pasuse iz Kuretovih knjig, ne da bi omenjali avtorja, čeprav je Kuret dosledno zapisal vsak vir, ki ga je uporabil. ■ piše: Marjan Marinšek L A AL£ LU J A Zgornja Savinjska dolina Gozdnim cestam preti uničenje Spremembe zadnjih let so korenito posegle tudi v gospodarjenje z gozdovi - v najširšem pomenu besede. Gozd, kot ena največjih in življenjsko pomembnih naravnih danosti, je bil v minulem obdobju deležen temeljitih sprememb v zakonodaji; temu lahko dodamo reorganizacijo gozdnih gospodarstev in gozdarskih služb; še vedno je v veliki meri vroča zadeva vračanje gozdov nekdanjim lastnikom; ob tem veliko hektarov gozdov propada in umira in še marsikaj stresnega bi lahko našteli. Menjava dobrega s slabim Pod "marsikaj" gotovo sodijo na prvo mesto gozdne ceste. Dobesedno na glavo postavljen in še pred leti zelo učinkovit sistem financiranja novogradnenj in vzdrževanja gozdnih cest je, milo rečeno, povzročil pravo sistemsko zmešnjavo. Pa ta zmešnjava še ne bi bila najhujše, hudo je, da zaradi nje življenjsko pomembne prometnice propadajo in bodo v prihodnje še bolj. Zakon je eno, resničnost drugo, sredstev za vzdrževanje je namreč daleč premalo, za novogradnje pajih ni in jih še dolgo ne bo. Zlasti v Zgornji Savinjski dolini je stanje že kritično. Do lanskega leta so primanjkljaj še nekako krpali, skoraj izključno na račun odpravljanja posledic katastrofalnega neurja in poplav, Toni Breznik v bodoče pa se mnogim kilometrom gozdnih cest obeta uničenje. Najhuje v vsej Sloveniji Na območju nazarskega gozdnogospodarskega območja je 860 kilometrov gozdnih cest. "V slovenskem merilu je to nadpov- prečno veliko, zato je tudi problematika največja v vsej Sloveniji, podobno velja samo še za Koroško," pravi Toni Breznik, vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodaja: "Pred vsemi spremembami zadnjih let je bilo financiranje bistveno bolj enostavno. Za novogradnje in vzdrževanje so kmetje plačevali določen odstotek od prodaje lesa. Ta sredstva so se zbirala neposredno na gozdnem gospodarstvu, ki jih je razporejalo na osnovi letnih programov. Po moratoriju leta 1990 in po novi zakonodaji se je sistem bistveno spremenil. Lanskega junija je izšla odredba, na podlagi katere bi morali lastniki gozdnih zemljišč namensko plačevati 6,9 odstotka od katastrskega dohodka za vzdrževanje gozdnih cest. Sistem sam po sebi ni tako slab, problem je v tem, da ga vsaj lani ni nihče upošteval." Narava je neusmiljena in neredno vzdrževanje "sproti" kaznuje Jože Jeraj Nihče ne spoštuje zakonov! Res, čudni so razlogi, zakaj odredba ni bila spoštovana. Jože Jeraj, vodja odseka za tehnologijo dela in gozdne ceste, pravi takole: 'To pristojbino so predpisali že za drugo polletje 1994, sredstva bi morali zbrati in porabiti. To se ni zgodilo, uredbo pa naj bi upoštevali šele letos pri odmeri davkov za lansko leto. To pomeni velik izpad sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Za primerjavo naj povem, da je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo izračunal, da je za vzdrževanje enega kilometra gozdne ceste na leto potrebnih 100.000 tolaijev; za 600 kilometrov torej 60 milijonov, od ustreznega ministrstva pa smo lani za vse te potrebe dobili točno 5,6 milijona." Dodaten problem se pojavlja v zvezi z vračanjem gozdov, glede na lastništvo je namreč ločeno tudi financiranje. Zakon po novem opredeljuje čiste gozdne ceste, ki so izključno namenjene gozdni proizvodnji, in ceste pretežno javnega značaja, ki jih uporabljajo vsi; to so tiste, ki odpirajo kmetije, zaselke, turistične objekte in podobno. Vzdrževanje čistih gozdnih cest naj bi v 65-odstotnem deležu financirali s pristojbinami, 35 odstotkov pa naj bi prispeval državni proračun. Poleg tega se pristojbine in proračunska sredstva zbirajo v Ljubljani in se nato delijo naprej, sistem je dolgotrajen in kompliciran zato se dogaja, da sicer že odobren denar pride prepozno, običajno šele v jeseni, ko je za večja vzdrževalna dela že prepozno, ceste pa propadajo. Ceste rešujejo lastniki gozdov Gozdarji in lastniki gozdov seveda ne sedijo križem rok. Na vse načine si prizadevajo, da bi gozdne ceste ostale vsaj takšne, kot so, da ne bi še bolj propadale. "Denarja je vsekakor premalo tudi za najnujnejše vzdrževanje. Naši revirni gozdarji so močno spodbujali kmete, da so se vključili v vzdrževanje in na zadovoljstvo vseh nam je to v veliki meri uspelo. Lastniki gozdov so sami opravljali pomožna dela, celo sami prispevali gramoz in ga navozili, gradili so oporne zidove, mi pa smo iz razpoložljivih sredstev plačevali mehanizacijo in končno urejanje cest," pravi Toni Breznik. "Uboge" nove občine Dodatne (ne)pričakovane spremembe so nastale z novimi lokalnimi skupnostmi. Nove občine imajo vsekakor veliko vlogo in še večje naloge pri zagotavljanju sredstev za vzdrževanje lokalnih in gozdnih cest. Vendar imajo v tem obdobju preveč dela same s sabo in s svojim ustanavljanjem. Gozdaiji so se sicer povezali z vsemi župani in se dogovarjali, vendar pravih učinkov letos še ne morejo pričakovati, tudi zaradi proračunskih nejasnosti, pojavlja pa se še dodatna težava. "Problem je v tem, da morajo občine še letos prevzeti vsp "ceste pretežno javnega značaja". Vendar jih je treba najprej odmeriti, jim dati elemente javnih cest in jih prevzeti, to pa je dolgotrajno in predvsem drago opravilo in gotovo še nekaj let ne bo izvedeno. Zato smo se dogovorili, da do takrat financiramo vzdrževanje teh cest ne glede na njihov značaj na ta način, da po tretjino potrebnih sredstev zagotavljajo lokalne skupnosti, pristojbine in državni proračun," pravi Jože Jeraj. Bojazen, da denaija ne bo dovolj, je torej upravičena, pravzaprav je to že dejstvo. In to pomeni, da bodo ceste resnično začele propadati, njihova kasnejša obnova pa bo gotovo veljala nekajkrat več kot redno in sprotno vzdrževanje. Pa še to. S spremembo sistema financiranja so popolnoma usahnila sredstva za novogradnje in kljub vsem zagotovilom pristojnih ministrstev v predlogu letošnjega državnega proračuna zanje ni niti tolarja in gozdarji se bojijo, da ga še dolgo ne bo. ■7P