Iz mladih peres... (Prispevki BZvončkarjev".) ZIMA SE BLIŽA... vil dobri, stari svetnik in nasul v neštete Sumi, šumi že listje orumenelo, sklede in peharje samih sladkih, slastnih z dreves odpada suho velo dobrot za mlade zobe svojih pnjateljckov. 2e slavček nehal je žgoleti ,Samo v eni vaški hlšI.P" Grašičevih, in kukavica v gozdu peti. nl bll° veselja to jutro. Pac sta prejsnji ^,,, .... , , ... večer Lenka in Micka nastavili svetniku Odsle so pticke lastav.čke k ^ skled toda zjutraj ko gU v juzne kraje zimovat. radovedni vstali in hiteli pogledat, kaj da ker starka zima ze pnnasa jima je bj, . d M[kl|vž> sta začu; s severa ledem hlad. deni oJbstali; Fnjiju skiedi sta bili prazni] po, Pokrila hrib bo, log in selo polnoma prazni. Lahko si mislite, kako sta in vse bo mirno, pusto. belo .. . ubogi, pridni deklici jokali in tarnal«, ker A ko povrne se pomlad, je sicer tako radodarni nebeščan pozabil v gaj pojdemo spet svatovat. nanju. Ko sta si otrli prve grenke solze, Henrik Uršič, Videm ob Savi. sta šli brž v hlev k stricu Matevžu in mu ¦7T ati pr.Tr.if potožili svoje gorje. »Oh, oh,« jima je d*.jal iLA11 ruiv-nv. skrbni stric, »to se mi pa venuar cudtio (Pravljica.) zdi, da k nam ni bilo Miklavža. Morda je To je bilo v tistih časih, ko so na Gor, pozabil na vaju, star je že, ali pa radi vU jancih še bivale vile. To so take lepe de= sokega snega ni mogel k naši bajti, ki ni klice, ki imajo krasne, dolge zlate lase. ob glavni cesti kakor gosposke vaške hiše. Vlada in kraljuje pa nad njimi kraljica Cakajta, kar takoj stopim pogledat. morda Milislava, ki ima sijajno kraljevsko krono Pa na vasi kJe naletim na svetmka, ko se iz samih briljantov. — No. dovolj sem jih bo vračal iz sosednega trga .« že opisala, sedaj naj se začne pravljica. Cez dobre pol ure se je vrnil stnc ves Povedala sem torej. da so vile imele zasopel in zasnežen. V predpasniku pa je kraljico Milislavo. Nekoč so šle vile z njo prinesel seboj orehov, jabolk in štrukljev na izprehod. Pa pride hudobni kralj Pal-, v'eč kakor za dve skledi. »Vesta, deklici,« čkov in vabi kraljico s seboj v svoje Je rekel presrečni Micki in Lenki, »na klan» daljno kraljestvo. Ker kraljica ni hotela cu koncem vasi sem dohitel Miklavžev iti i njim, jo zagrabi za roko in jo uščipne sprevod, ko se je menda že vračal v ne* v prst. Kraljica zavpije od bolečine in po< besa- Svetnik s sivo brado spredaj, komaj skoči prav visoko, visoko, na oblak. Ta da sem ga razločil v megli, potem sv. An< pa jo ponese k morju. Kraljica vpraša ton in angelci, za njimi pa cel roj parkelj-. morje: »Ali si lahko izmijem rano v tvoji «ov. Sli so pa, ko da jim kdo kuri za pe= vodi?« Morje pa odgovori: »Pojdi k reki, tami. Jaz pa za njimi, da mi je kar zmani* jaz nočem biti umazano od tvoje krvi.« kovalo sape. Srečno sem jih dohitel in se Kraljica gre užaljena k reki in jo vpraša: brž zadnjemu parklju, ki je šepal in strašno »Ljuba reka. daj, da si lahko umijem rano puhal od utrujenosti, obesil od zadaj za v tvoji vodi?« Reka pa odgoVori: »Pojdi zvrhan koš, da se mi je tole usulo v pred* raje k potoku in tam poizkusi svojo srečo, pasnik. No vidita, tudi pri nas se borao v moji vodi si ne smeš izprati rane.« Mili« danes lahko malo posladkali.« slava pa gre k potoku in mu pravi: »Ljubi To sta bili deklici veseli, da še nikoli potok, daj, da si lahko izmijem rano v tako. Mi bi bili tudi, kaj ne, če bi kaj ta* tvoji vodi.« Potok reče: »Draga kraljica. kega doživeli! kar umij si rano v moji vodi, le če ti ne Pavel Podskalčan, Trnovo. bo premrzla.« Milislava pa mu odgovoti: ^.rmtt PRT6T a st 7TMAV »Ne, ne bo mi premrzla, čisti moj potok, _ CLMU PRISLA bl> ^lMAr1 bogato te bom poplačala za tvojo dobroto. Čemu prišla si, zima? Kar si najbolj želiš, to mi reci. izpolnim Da nam cvetje komaj vzklilo pomoriš? ti lahko kakršnokoli željo.« Ker ji potok Da nam solnce ob telesu svojem ohladiš? od prevelike svoje sreče ni dal odgovora. Da vode ukleneš nam v okove? mu reče kraljica: »Od tega trenutka dalje Da zatreš poletne lepe dnove? boš namesto vodnih kapljic nosil zlate ,. iU sfark-a 7ima' kapljice!« Tako se je tudi res zgodilo. čez p,7sti I^lncu nat m™* siie dolgo, dolgo vrsto let pa so hudobni Ijudje ^"st a°™»' ™ ge™lUe pregnali vile iz Gorjancev, poslej tudi po. J™ ^ L^valiti Hhe vale, tok mma vec zlatih kapljic. pusti v raju nam živeti dni ostale... Petra Dobnlova, Ljubljana. A zatnan smo jo prosili. PARKELJ NA KLANCU. Iz daljave plazi k nam se zima, Bilo je zjutraj na Miklavževo. lz vseh z zlobno glavo kima, kima, hiš na vasi se je čulo veselb vriskanje našl vzdihi mso je genili.. . otrok. Zakaj ponoči se je bil povsod usta< Magdin, Ptuj.