Vodnik za pismenost ZNANJE O o sredozemskem SREDO morju ZEMSKEM MORJU Uvod Oceanska pismenost (v nadaljevanju OP) je bila opre-Evropsko združenje izobraževalcev morskih znanosti deljena kot »razumevanje vpliva oceana na vas in vaše- (EMSEA) je mednarodna organizacija, ki spodbuja in za-ga vpliva na ocean« (Cava et al., 2005), kar pomeni, da gotavlja oceansko pismenost, tako da sodeluje z znan-bi moral oceansko pismen državljan razumeti bistvena stveniki, učitelji, odločevalci in javnostjo. Leta 2015 se je vprašanja oceanov, biti sposoben komunicirati o oceanu pod okriljem letne konference EMSEA na Kreti (Grčija) za-na smiseln način ter sprejemati premišljene in odgovor- čela pobuda za ustanovitev regionalnih delovnih skupin ne odločitve v zvezi z oceanom. Posledično pri oceanski za razširjanje oceanske pismenosti v različnih evropskih pismenosti ne gre le za poznavanja oceanskih vprašanj, morskih bazenih. Ena od teh, delovna skupina EMSEA temveč tudi za sposobnost ljudi, da zaščitijo, ohranijo, Med, je zasnovala in razvila regionalno specifičen okvir za trajnostno uporabljajo in upravljajo morske vire. Sredozemsko morje, ki upošteva različne družbe in kulture sredozemskih držav. Leta 2017 so Združeni narodi, hkrati z Agendo 2030 za trajnostni razvoj, razglasili »desetletje znanosti o oceanu Prva različica tega okvira, imenovana »Vodnik znanja o za trajnostni razvoj« (2021–2030), da bi obrnili trend upa-Sredozemskem morju« (v nadaljevanju Vodnik), je bila danja zdravja oceanov in izboljšali njegovo stanje ohra-razvita na podlagi obstoječih relevantnih dokumentov, njenosti (Santoro et al., 2018). Oceanska pismenost je te-kot sta Okvir za oceansko pismenost (NOAA, 2013; 2020) melj za doseganje ciljev desetletja ter ciljev trajnostnega in Vodnik za oceane po Velikih jezerih (Ohio Sea Grant, razvoja. 2013), ter na podlagi temeljnega znanja o različnih naravnih, geografskih in družbenih komponentah, povezanih s Za Sredozemsko morje je značilna bogata biotska ra-Sredozemskim morjem. znovrstnost, regija pa je izjemno raznolika tudi z vidika kulture in gospodarstva. Zaradi antropogenih pritiskov je Dolgotrajen proces, ki je trajal skoraj tri leta, so izvedle Sredozemsko morje tudi zelo ogroženo. Za odpravo teh skupine strokovnjakov iz različnih strok. Več osnutkov pritiskov je potrebnih veliko ukrepov, katerih cilj sta med predlaganih načel in konceptov v angleščini so pregleda-drugim spodbujanje oceanske pismenosti v sredozem-le in uredile različne skupine ter znanstveniki in pedagogi skih državah in oblikovanje prihodnjih generacij državlja-izven skupin. Ta prizadevanja so dosegla vrhunec z razvo-nov, ki imajo znanje o morju. jem vodnika s sedmimi bistvenimi načeli in 43 temeljnimi koncepti, ki so bili vsi prilagojeni posebnostim Sredozemskega morja (Mokos in drugi, 2020). Načela in koncepti Vodnika, ki služijo kot vodilo izobraževalcem, učiteljem, znanstvenikom, nevladnim organizacijam, oblikovalcem politik, poslovnemu sektorju, pa tudi širši javnosti, naj bi dvignili ozaveščenost in pomagali pri ustvarjanju družbe z dostojnim znanjem o Sredozemskem morju. Sedem bistvenih nacěl in 43 temeljnih konceptov Vodnika za pismenost v Sredozemskem morju je sledecˇih: Nacělo 1 Sredozemsko morje, napol zaprto s kopnim treh celin, je del enega velikega oceana in ima sťevilne edinstvene znacˇilnosti. ML1-A: Sredozemsko morje je največje in najglo-ML1-E: Sredozemsko morje ima v globinah rela-blje polzaprto morje na Zemlji, obkroženo z Evropo, Azijo tivno visoko temperaturo – približno 13oC skozi vse leto. in Afriko, ki trenutno vključuje 21 držav in ki predstavlja Visoka slanost in gostota omogočata globoko vertikalno manj kot 1 % površine oceana. Z Gibraltarsko ožino je po-mešanje v zimskem času. Za bazen so značilni močni vezano z Atlantskim oceanom na zahodu in z Dardanela-okoljski gradienti, v katerih je vzhodni del bolj oligotrofen mi z Marmarskim in Črnim morjem na severovzhodu. Na kot zahodni. Obalna območja so bogata s hranili, nanje jugovzhodu Sueški prekop povezuje Sredozemlje z Rde-pa vplivajo veter, slojevitosti, tokovi, rečni vnosi ter člove- čim morjem in Indijskim oceanom. kovih dejavnosti. Primarna produkcija se zmanjšuje od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu ter je obratno povezana z višanjem temperature in večanjem slanosti. ML1-B: Za Sredozemlje sta značilni ozka epikon-tinentalna plošča in veliko območje odprtega globokega morja z otoki, vulkani in jarki. Plitev podmorski greben, ki ML1-F: Evropske obale Sredozemlja sooblikujejo leži pod Sicilijsko ožino, deli morje na dve glavni podregiji, pomembne reke (med katerimi so Ebro, Rona, Pad) in zahodno in vzhodno Sredozemlje, ki ju sestavljajo števil-več manjših rek na Balkanu. S Sredozemskim morjem je ne biogeografske regije in kotline. povezano Črno morje, ki ima zaradi rečnih vnosov nižjo slanost. Dotok sladke vode iz severne Afrike je razmeroma nizek in postopoma upada od zahodne kotline proti ML1-C: H kompleksnemu kroženju sredozemske vzhodni. Kljub gradnji masivnih Asuanskih jezov še ved-vode prispevajo izhlapevanje, izmenjave vode skozi ožine, no izjemoma prihaja do povečanega dotoka sladke vode vetrovi in vzgonski tokovi. Sredozemsko morje se zaradi iz reke Nil. Dotok sladke vode predstavlja le eno tretjino omejene izmenjave vode z Atlantskim oceanom popol-količine, izgubljene z izhlapevanjem, kar močno vpliva na noma obnovi na 80 do 100 let. hidrološki cikel. ML1-D: Izhlapevanje močno presega padavine in ML1-G: Sredozemsko morje in njegovi viri so ome-rečne vnose, kar vpliva na kroženje vode v sredozemskem jeni. Približno 250 milijonov ljudi ob obalah Sredozemlja bazenu. Izhlapevanje je močnejše v vzhodni kotlini, zara-na morje izvaja pritisk, ga izpostavlja onesnaževanju in di česar se proti vzhodu gladina morja zniža, slanost pa prekomernemu izkoriščanju naravnih virov. poviša. To neravnovesje povzroči gradient tlaka, zato je površinski morski tok usmerjen proti vzhodu, v globljih plasteh pa proti zahodu. Vendar pa je zaradi površinskega toka, ki prihaja iz Atlantika, gladina morja razmeroma stabilna. Nacělo 2 Sredozemsko morje in njegovi zˇivi organizmi oblikujejo znacˇilnosti sredozemske regije in kopenske mase. ML2-A: Življenje v Sredozemskem morju je vir ML2-C: Erozija se pojavlja na obalnih območjih številnih apnenčastih sredozemskih prsti in substratov. Sredozemlja, saj veter, valovi, reke, globokomorski toko-Apnenčaste kamnine prekrivajo večino sredozemskega vi in tektonski mehanizmi plošč ustvarjajo, premikajo in bazena in ustvarjajo mozaične tipe tal, primerne za tipič- prerazporejajo sedimente. Ker je Sredozemlje polzaprto no sredozemsko pridelavo (npr. »terra rossa – jerovica« za morje z ozko epikontinentalno ploščo, je delež plimova-vinograde). Kremenaste in kristalne kamnine tvorijo tla, nja pri oblikovanju njegovih obal manjši, vpliv vetrnih va-ki imajo fino peščeno konsistenco. Sredozemske peščene lov pa večji. plaže s prosojno modro vodo in neizrazitim plimovanjem vsako leto privabijo na milijone turistov. ML2-D: Karbonatni sedimenti in plasti, bogate z organsko snovjo, so bistveni za ogljikov cikel v Sredozem-ML2-B: Sredozemsko morje je rezultat približeva-skem morju, vplivajo pa tudi na globalni biogeokemični nja in oddaljevanja Afriške in Evrazijske plošče. Pred sko-cikel. Ogljik ima pomembno vlogo pri oblikovanju trdih raj 6 milijoni let se je Sredozemsko morje skoraj popolno-delov morskih organizmov (mehkužcev, ježkov, koral, alg ma posušilo, kar je ustvarilo obsežne celinske ravnice in itd.). Morski travniki, zlasti travniki pozejdonke (Posidonia imelo kasneje številne posledice za kopenske in morske oceanica), imajo veliko sposobnost zadrževanja in shra-ekosisteme. Ko so vode Atlantskega oceana ponovno na-njevanja ogljika, zato predstavljajo pomembno zalogo polnile sredozemski bazen, so se vzpostavile glavne geo-ogljika. morfološke značilnosti Sredozemskega morja. ML2-E: Tektonska dejavnost oblikuje tudi geo-morfološko strukturo sredozemske obale in bazena ter ustvarja značilne prostorske regije. Globoki podmorski kanjoni so prisotni v celotnem bazenu in so posledica rečne erozije med znatnim upadom gladine Sredozemskega morja. Nacělo 3 Sredozemsko morje zelo vpliva na podnebje in vreme v sredozemski regiji. ML3-A: Sredozemsko morje je v interakciji z ozra-ML3-D: Sredozemsko morje je pomemben vir čjem, ta interakcija pa oblikuje podnebje in s tem vreme energije in vlage za ozračje. Lokalno izhlapevanje močno te regije. presega padavine v vseh letnih časih, značilnosti lokalne vodne bilance pa vplivajo na količino vlage, ki je na voljo ML3-B: Sredozemsko morje vpija toploto iz ozra-okoliškim površinam. Za regijo so značilne različne količi- čja. Hladi in segreva se počasneje kot kopno. Zime v bliži-ne padavin med vzhodnim in zahodnim delom ter severni obalnega območja so zato toplejše in milejše v primer-nim in južnim delom, pri čemer sta rastlinstvo in živalstvo javi s celinskimi regijami, poletja so topla in suha, pomladi v mnogih primerih deležna pomanjkanja vode. in poletja pa kratka. Kompleksna obalna orografija in številni gorati otoki vplivajo na lokalno kroženje zraka, kar ML3-E: Sredozemsko morje se segreva dva- do povzroča močne regionalne vetrne režime. V zahodnem trikrat hitreje kot globalni oceani. Segrevanje regije bo Sredozemlju prevladuje severno-severozahodni hladen povzročilo zmanjšano razpoložljivost vode in sprožilo iz-in suh maestral, v vzhodnem delu pa se redno pojavljajo gube v sredozemskih ekosistemih in njihovi biotski ra-močni severni suhi vetrovi (meltemi). znovrstnosti. ML3-C: Sredozemska regija leži v prehodnem ob-močju med sušnim severnoafriškim podnebjem in zmer-nejšim in deževnejšim srednjeevropskim podnebjem. Na sredozemski bazen in okoliške površine vplivajo interakcije med srednjo zemljepisno širino in tropskimi procesi, ki povzročajo posebne pojave, kot so vročinski valovi in suše, vdori saharskega prahu in razvoj posebnih vrst ci-klonov. Nacělo 4 Nacělo 5 Sredozemsko morje je s svojim bogastvom zˇivljenja Sredozemsko morje je zˇarisčˇe morske biotske naredilo sredozemsko regijo primerno za bivanje raznovrstnosti z visoko stopnjo endemizma. in jo spremenilo v zibelko zahodne civilizacije. ML5-A: Življenje v Sredozemskem morju obsega vse od najmanjših organizmov, kot so virusi in bakterije, ML4-A: Znatna količina atmosferskega kisika v do večjih živali, kot so morske želve, sredozemske med-sredozemski regiji izvira iz morskih fotosintetskih orga-vedjice in kiti. nizmov, kot so fitoplankton, alge in morske trave. ML5-B: Za Sredozemsko morje sta značilni izred-ML4-B: Morski živelj Sredozemskega morja izvira no visoka pestrost vrst in visoka stopnja endemizma, kar predvsem iz Atlantskega oceana, vendar so široki razponi je oboje posledica njegove lege na stičišču različnih bio-podnebja in hidrologije prispevali k skupnemu pojavlja-geografskih provinc, burne geološke preteklosti ter prev-nju in preživetju organizmov tako z zmernih kot subtrop-ladujočih kompleksnih podnebnih in hidroloških razmer. skih območij. Na splošno opazimo od zahoda proti vzhodu osiromašenje raznolikosti vrst, izobilja in biomase, kar odraža eks-ML4-C: Sredozemsko morje je vir vode, kisika in tremne podnebne in trofične gradiente. hranil. Edinstvena in blaga klima v sredozemski regiji je posledica prenosa toplote in kroženja Sredozemskega ML5-C: Sredozemsko morje ima lasten niz simbo-morja, kar vpliva na celoten podnebni sistem regije. Ugo-ličnih vrst, ki so ogrožene, kot so morske želve, več vrst dne podnebne razmere so povzročile razvoj številnih raz-kitov in kritično ogrožene sredozemske medvedjice. Je nolikih starodavnih civilizacij v Sredozemlju. glavno drstišče vzhodnoatlantskega modroplavutega tuna. Vključuje več edinstvenih in ogroženih habitatov, vključno z morskimi travniki pozejdonke (Posidonia oceanica), sredozemskega endemita, z vermetidnimi grebeni in koraligenskimi združbami. ML5-D: Sredozemsko morje ponuja več različnih vrst prilagoditev in odnosov med organizmi. Tu najdemo tudi različne primere simbioze (npr. korale in gorgonije z algami), dinamike plenilec – plen (npr. plenilske ribe, morski ježki in makroalge) in prenose energije skozi pre-hranjevalne mreže (od fitoplanktonskih organizmov do morskih sesalcev). ML5-E: Geološka evolucija Sredozemskega morja je skupaj z njegovo lego na stičišču treh velikih kopenskih mas povzročila nastanek številnih in edinstvenih mokrišč, kot so rečne delte, obalne lagune in ustja, začasna mo- čvirja in bibavična muljasta območja, kar je ustvarilo izjemno raznolikost obalnih morskih habitatov. ML5-F: Sredozemske ekosisteme opredeljujejo ML5-I: Delte in obalne lagune ter rečna ustja za-nekatere edinstvene značilnosti, ki izhajajo iz okoljskih gotavljajo pomembna in produktivna območja za raz-dejavnikov in bioloških skupnosti. Cirkulacijske značil-množevanje številnih morskih in vodnih vrst ter tako pri-nosti, razmeroma visoka temperatura globokomorskih spevajo k ohranjanju in vzdrževanju bioloških virov. voda, gradient slanosti v obeh glavnih delih bazena, nizke koncentracije hranil, osvetljenost morskega dna tudi na ML5-J: Živi svet Sredozemlja je sestavljen iz vrst, večjih globinah, odsotnost obsežnega plimovanja skupaj ki imajo več različnih biogeografskih izvorov. Od odprtja z izjemno visoko biotsko raznovrstnostjo so razlogi za pi-Sueškega prekopa (1869) je v Sredozemsko morje vsto-san mozaik izjemnih ekosistemov. pilo na stotine indo-pacifiških vrst. Invazija neavtohtonih vrst (tudi zaradi pomorskega prometa ter pobegov iz ri-ML5-G: Sredozemsko morje je globoko morje s bogojstva in akvarijev) vpliva na biotsko raznovrstnost povprečno globino 1500 m (največja globina 5267 m v Sredozemskega morja in bi se lahko hitro razširila zaradi globini Calypso v Jonskem morju). Batipelagična (~ pre-podnebnih sprememb. lom plošče – 3000 m) in prepadna (~ 3000–5000 m) cona Sredozemskega morja vključujeta podvodne gore, blat-ne vulkane, globoke jarke, hladne izvirke in podmorske kanjone. Podmorski kanjoni so žarišča raznolikosti vrst z visokim deležem endemizma. ML5-H: Številni abiotski in biotski dejavniki ter in-terakcije med njimi (globina, delovanje valov, prodiranje svetlobe, zaloge hranil, substrat, plenjenje itd.) povzročajo vzorce vertikalne conske porazdelitve in raznolikosti organizmov vzdolž obale in v odprtih vodah Sredozemskega morja. Vendar pa plimovanje v Sredozemskem morju v manjši meri prispeva k tem vzorcem vzdolž njegovih obal, medtem ko lahko trofični odnosi in biološke inte-rakcije pojasnijo vzorce globokomorskih sredozemskih vrst zaradi visoke termične in slane stabilnosti vodnih mas pod 150 m. Nacělo 6 Kultura, zgodovina, gospodarstvo, zˇivljenjski slog, zdravje in blaginja ljudstev Sredozemlja so med seboj nelocľjivo povezani. ML6-A: Sredozemsko morje vpliva na vse vidike življenja njegovih prebivalcev. Kompleksna kopenska in morska morfologija je skupaj s svojim značilnim hidrolo- škim ciklom ustvarila sredozemsko podnebje, ki močno vpliva na človekove dejavnosti (npr. kmetijstvo, marikulturo, turizem). ML6-B: Sredozemsko morje zagotavlja hrano, zdra-ML6-F: V sredozemski regiji živi skoraj 522 milijo-vila, minerale in energetske vire. Sredozemska prehrana je nov ljudi, od katerih jih ena tretjina živi vzdolž obalnih regij. priznana kot zdrava kombinacija kopenskih in morskih sa-Obale ogrožajo naravne nevarnosti, kot so potresi, vulkanski dežev iz te regije. Sredozemsko morje je ena glavnih poti izbruhi, cunamiji, suše in poplave. Poleg tega je obalna ero-pomorskega prometa ter trgovinskih in kulturnih izmenjav. zija velik problem v okolici območij delt ter lokalnih ali turi-Sredozemska regija kot vodilna svetovna turistična desti-stičnih plaž. nacija (več kot 30 %) podpira delovna mesta in nacionalna gospodarstva v velikem obsegu. Poleg tega ima njen geos-ML6-G: Prebivalci Sredozemlja in turisti imajo skup-trateški položaj ključno vlogo pri svetovni varnosti. no odgovornost za varovanje Sredozemskega morja, ki ne ohranja le življenja, ampak tudi tradicije, kulturo in zgodo-ML6-C: Sredozemska regija, ki leži na stičišču Afri-vino regije, in morajo najti načine, kako zagotoviti njegovo ke, Evrope in Azije, je bila priča tako razcvetu kot tudi zatonu ohranitev. Sredozemske vire je treba trajnostno upravljati z številnih civilizacij, ki so razvijale in izmenjevale ideje, tehno-individualnimi in skupnimi ukrepi. logije in surovine. Sredozemska regija vključuje več kot 200 območij Unescove svetovne dediščine, več kot 50 elemen-ML6-H: Za zagotavljanje varstva okolja in trajno-tov na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine stnega razvoja obstajajo pravni in institucionalni okviri, in številne podvodne kulturne elemente (npr. več kot 150 namenski centri in druge pobude (npr. Konvencija Zdru-potopljenih mest). ženih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, Okvir-na konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, ML6-D: Prebivalci in obiskovalci na Sredozemsko Kodeks vedenja za odgovorno ribištvo, Barcelonska kon-morje vplivajo na različne načine. Človek s svojim delova-vencija skupaj s sedmimi protokoli, Regionalni pomorski njem na kopnem in morju (z odpadki, evtrofikacijo itd.) center za ukrepanje ob izrednih dogodkih onesnaženja Sre-znatno vpliva na sredozemsko kopno in morje, in sicer z dozemskega morja, Evro-sredozemski center za podnebne onesnaževanjem morja, prekomernim ribolovom, preko-spremembe, Akcijski načrt za sredozemske medvedjice, mernim izkoriščanjem bioloških virov, kar posledično vpliva Akcijski načrt za ohranitev sredozemskih morskih želv, Ak-tudi na degradacijo habitatov. Poleg tega je Sredozemsko cijski načrt za uvedbo vrst in invazivnih vrst v Sredozemsko morje eno izmed morij na svetu, ki so najbolj prizadeta za-morje). Ljubiteljska znanost ne povečuje le javnega znanja radi tujerodnih invazivnih vrst. in ozaveščenosti, temveč lahko pomaga tudi raziskovalcem pri zbiranju in interpretaciji znanstvenih podatkov. ML6-E: Naraščajoče ravni CO2 v ozračju, ki jih povzročajo človekove dejavnosti, so krive segrevanje povr- šinskih voda Sredozemskega morja in njegovo zakisanost, kar vodi do izgube biotske raznovrstnosti, degradacije habitatov, povečanega cvetenja škodljivih alg in širjenja meduz, kar bi lahko negativno vplivalo na staleže rib in turizem. Nacělo 7 Cěprav se Sredozemsko morje raziskuje zě stoletja, je sě vedno pretezňo neznano. ML7-A: Biotska raznovrstnost Sredozemskega ML7-D: Da bi bolje raziskali in razumeli Sredo-morja ni tako znana kot tista na kopnem, in njegovo raz-zemsko morje in njegov vpliv na zemeljske sisteme ter iskovanje lahko ponudi priložnost za nove raziskave in človeško družbo, moramo uporabiti nove metode, teh-znanja na različnih raziskovalnih področjih. nologije in matematične modele na interdisciplinaren način. ML7-B: Novo znanje o Sredozemskem morju je bistvenega pomena za razumevanje njegove funkcije in ML7-E: Različni znanstveni pristopi v kombinaciji kompleksnosti (npr. študij mezofotskih bentoških združi-z izobraževanjem, usposabljanjem, ozaveščanjem javno-tev). Le z globokim poznavanjem Sredozemskega morja sti in transnacionalnim sodelovanjem lahko utrejo pot v ga je mogoče zaščititi in ohraniti njegove vire za priho-interdisciplinarno smer raziskovanja, poznavanja in zaš- dnost. čite Sredozemskega morja. Vsi bi morali sodelovati pri ohranjanju in vzdrževanju virov Sredozemskega morja: ML7-C: Medtem ko se viri v Sredozemskem morju znanstveniki, vzgojitelji, učitelji, oblikovalci politik/odloča-v zadnjih 50 letih znatno zmanjšujejo, popolnoma zava-nja, umetniki in zasebni sektor. rovana območja trenutno pokrivajo le 0,04 % njegove celotne površine. Sredozemski viri so omejeni in jih je treba zaščititi s povečanjem velikosti in stopnje zaščite zavaro-vanih morskih območij, ki že obstajajo, ter z vzpostavitvijo novih. Zakljucěk To so koraki, ki bi jih bilo treba sprejeti, da bi podprli in spodbujali znanje o Sredozemskem morju ( Mediterranean Ocean Literacy) in s tem povezane pomembne dejavnosti v bazenu Sredozemskega morja, s čimer bi zagoto-vili trajnost sredozemskih morskih ekosistemov, njihovih storitev in virov kljub različnim kulturnim vplivom: Vodnik Znanja o Sredozemskem morju, ki temelji na bistvenih načelih in temeljnih konceptih ocea) anske pismenosti, je bil razvit za namene izobra- ževanja in ozaveščanja, medtem ko je obseg in zaporedje aktivnosti še treba oblikovati in izvajati. Treba je širiti védenje o obstoju Vodnika in ga zato prevesti v številne različne jezike regije Sredozem-b) skega morja (do zdaj je bil preveden v 4 jezike: hr-vaški, italijanski, grški in slovenski). Pred kratkim je bila ustanovljena mreža Euro-pean Blue Schools Med, ki jo je treba podpreti s c) tesnim sodelovanjem ustreznih pobud in omre- žij pod istim okriljem (npr. projekti ERASMUS+, ki jih financira EU, delovna skupina EMSEA Med, delovna skupina Evropskega globalnega sistema za opazovanje oceanov (EuroGOOS) o oceanski pismenosti). Skupne sinergije je treba vzpostaviti s tesnim sodelovanjem med šolami, univerzami, raziskovalni-d) mi inštituti in ministrstvi za izobraževanje na nacionalni ravni, da bi v sredozemskih državah razvili: i) učne vire in izobraževalne dejavnosti; ii) ustre-zne programe in delavnice za učitelje in pedago-ge s področja pomorstva; iii) vključitev temeljnih Nadaljnje informacije: vprašanj o oceanu/morskih vodah v nacionalne učne načrte in iv) posledično revizijo šolskih učnih načrtov in učbenikov v smeri morju prijaznejših a) Druge dimenzije OP, kot so ozaveščenost, ko-vsebin. munikacija, aktivizem, čustva, dostop, izkušnje in bližina, družbene vrednote, motivacije, zaupanje in preglednost, razen znanja, stališč in vedenja (Brennan et al., 2019; McKinley & Burdon, 2020). Osnovna ocena in razvoj standardov, kazalnikov in metod za merjenje vpliva pobud/dejavnosti b) oceanske pismenosti skozi desetletje oceanov (UNESCO-IOC, 2021). Viri Brennan, C., Ashley, M., Molloy, O., 2019. A system dynamics apNational Oceanic and Atmospheric Administration [NOAA], 2020. proach to increasing Ocean Literacy. Frontiers in Marine Science, Ocean Literacy: The Essential Principles and Fundamental Con-6, 360. cepts of Ocean Sciences for Learners of All Ages Version 3. Na-https://doi.org/10.3389/fmars.2019.00360 tional Oceanic and Atmospheric Administration, College Park, Maryland, USA. https://www.coexploration.org/oceanliteracy/documents/Ocean-Cava, F., Schoedinger, S., Strang, C., Tuddenham, P., 2005. Science LitChart.pdf (Accessed 26 October 2021) content and standards for ocean literacy: A report on ocean literacy. https://www.coexploration.org/oceanliteracy/documents/ Ohio Sea Grant, 2013. Great Lakes Literacy: Principles and Funda-OLit2004-05_Final_Report.pdf (Accessed 9 March 2021) mental Concepts for Great Lakes Learning Brochure. h tt p s : //w w w. m i c h i g a n s ea g r a n t .o rg /w p - c o n te n t /u p - loads/2018/08/2013-GL-Lit-brochure-WEB_1.pdf (Accessed May McKinley, E., Burdon, D., 2020. Understanding ocean literacy and 2020) ocean climate-related behaviour change in the UK: An Evidence Synthesis. Final report produced for the Ocean Conservation Trust and Defra, 13 October 2020, 94 pp. Santoro, F., Santin, S., Scowcroft, G., Fauville G., Tuddenham, P., 2018. Ocean Literacy for All - A toolkit. UNESCO Office Venice and Regional Bureau for Science and Culture in Europe (Italy), Inter-Mokos, M., Cheimonopoulou, M.T., Koulouri, P., Previati, M., Real-governmental Oceanographic Commission, Venice, 136 pp. don G. et al., 2020. Mediterranean Sea Literacy: When Ocean Literacy becomes region-specific. Mediterranean Marine Science, 21 (3), 592-598. UNESCO-IOC, 2021. Ocean Literacy Framework for the UN De-https://doi.org/10.12681/mms.23400 cade of Ocean Science for Sustainable development 2021–2030. Paris, UNESCO. IOC Ocean Decade Series, 22, 32pp. National Oceanic and Atmospheric Administration [NOAA], 2013. Ocean Literacy: The Essential Principles and Fundamental Concepts of Ocean Sciences for Learners of All Ages. Version 2. http://www.coexploration.org/oceanliteracy/documents/Ocean-LitChart.pdf (Accessed May 2020) Vodnik za pismenost o sredozemskem morju Pripravili: Melita Mokos, Maria Th. Izdajo v slovenskem Cheimonopoulou, Panayota Koulouri, Monica Previati, Giulia Realdon in Athanasios Mogias jeziku so omogočili Naslov izvirnika: Mediterranean Ocean Literacy | Prevedli: Jerneja Penca, Robert Turk in Matjaž Ličer Lektorirala Katja Bergles | Grafično oblikovanje: HIA – Hobby I adore Izdala EMUNI Univerza, Kidričevo nabrežje 2, 6330 Piran Brezplačna elektronska izdaja | 2022 https://emuni.si/ISBN/978-961-6805-12-4.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 122625027 ISBN 978-961-6805-12-4 (PDF)