MíLOSEEČliOST .1 o M 9 za mlađe iii stai-e Ijurtí. Na svitlo (laii od c. k. kmetijske diužbe na Krajnskim. V lijiibljaui, 1846. Natisnil Jožef Blaznik. Dokládá Novic. Pravicniliiu í,e miiíIí iivljeiije njc!>:o\c živine, fecrcé Im-doliiiiga |m je iievsiiiiljeno. Salom. pceg. í'i, 10. ^iviiica je božja stvar, je božji dar. Kdor jo brez potrebe pokoiioiije, gerdo ž njo laviiii in jo terpiiiri ali imici, je sovražnik božjiga dela. Živina je pa razun tega tudi človeku silno potrebna reč in sicer tako potrebna, de bi v sedajnih casii» brez nje clo živeti ne mogel. Ona je dostikrat nar veči kmetovo bogastvo. Tega |)a ne spoznajo vsi ljudjé, kakor bi imelo bili, in se s terpiiicenjem žival pregrešijo zoper božjo zapoved in zoper svoj lastni |)rid. Takim nevednim ljudem oci odpreti in jih k lei)imu zaderžanju do žival napeljevali, je namen teb bukvic. Le pomislite, ljubi bj-avci, ko bi nam vsigamogočni Bog za pokoro, de z živino napcno ravnamo, vso žival le za eno leto z zemlje vzel: kaj bi počeli? — Nehvaležno, grozno nehvaležno tedej ravnamo s stvarmi neskončne dobrote božje, ce jih po neumnosti taremo in ne- vsmiljeno terpinnino. Tudi /Ival iiiiá svojo ()l)('u(lve ill svoje terjiljeiijc, pa iic more kakor človek (o//iti. Kdor iiiviiio v nemar jtiiša in z njo gcr-do ravna, kaže divje sercó, k t ero ni in a r a v n o r ii ť ja s človeka m, k a k o r g a ( n d i «ima z ubogo živino. Iz miloserènos(i do žival izvira (udi miloserènosl do rloveka. Ne mislite jia, de je morebiti namen (eli bukvic, vam mehkiiženje živine jnipo-rocevati; kralko malo ne — zakaj inelikiiž-nost je ravno tako ])regre.šna, kakor je ne-vsmiljenost. Obojiga ravnanja bomo bravce svaiili ill jim le priporočevali, kar je |»ra^ , kar jiani pamet veleva, kar nam božja zapoved ukazuje. Pojdite tedej bukvice po deželi; naj vas pazljivo berejo mladi in stari in naj si prejete poduke globoko v serce vtisnejo! Slišali boste v njih mnogo lepili reci, ki vas bojo učile lepiga zaderžanja, in vas na-leljevale k milosercnosli do živali , ki je )ožja stvar, božji dar. Z Bogam! ^^se, kar je vidnima in ncvi(Iiii»a, je delo bo/Jih rok. líoff, Hatn od .sebe od vekomaj, je vsivaril vse, ill \se v .svojo tast. Xar žlahliiiši stvar na zemlji je pa človek. Ajemu v prid so stvari le;!a Hvuta iianieiijeiie. V pomoc lji mu naj bile, Stvarnika spoznali, ljubili, |iovelicevati : |)o .stvareh se dvigati do iijeft'a, ki jih je vsivaril. Vse stvari n/.iiaiuijcjo božje velièasivo, božjo moč, ljubezen, dobroto. Služijo človeku tudi v prid in pomoč, sedanje življenje ohranili. Če tudi človeku ni vselej moč, )irida in koristi ene in dru^e stvari spoznati, gotovo je pa potrebna v versti stvarjenja. Ker so vse stvari človeku v prid namenjene, si jih tudi sme h hvaležnostjo do Stvarnika v svoj prid obračati. In ko to stori, darivca časti. Xe-hvaležno pa ravnd, ako se stvari ne posluži po namenu Gospoda stvarjenja. Ako človek s hvaležnostjo — po namenu Stvarnika — stvari v svoj pri-lé(lili bi radi odvcrnili VMakig'a Slovenca od tiste slabe, pregrešne rabe, po kteri nekteri nehvaležneži in neobcutiiiki neumno žival brez jtotrebe ter|)inèij(). JI ti.sti lepi čednosti, ki je splošna med iSlovenci, bi radi posamezne nagnili — namreč k vsmiljenju do ljube ž i vin ce. Do ljube živinee pravim, ker jo »Slovenci sploh tako zôvejo. To bomo nar lo/.ej in nar |)oprej dose/çli, ako Vani božje čuda nad raznimi |)iemeni živalskimi v kratkiiii pokažemo. Ker s samimi verniini çovoriiuo, z otroci ker-šanskih star.šev, ki so že v lalili mladosti čuda božjig-a stvarjenja iz ust očeta in matere, iz ust učenikov pripovedovali slisali: bomo sjtominu nar-bolj v pomoč pri.šli, in sercu narbolj vsiregli, ako te čuda po tisti versti razstavimo, po kateri se v bukvah bukev — v svetim pismu — zverstene najdejo. Vodja nam bo nn)ž, ravim tako \elik v globokim ztianji, ko v krasni razstavi ftoxora, vi-sokočastni ^'O'^P- í^oni, (^J. (íaumej, kanonik v Reverzi na Krancozkim. l'ôjdite z duhám za nami k stvaijenju petima in .šesti;^a dne, kamor Vas nar poprej v per vi m delu pe-Ijanio. Po ti izpeljavi bo |)otem lahko pokazati napčnost in hudobijo, pa tudi hude nasledke ierpinčenja žival, kar bo druft'i del obse^^el, kterimu bomo pristavili nekaj od družeb zojier ter p inče nje ali mučenje žival. ,.Die katholischc U e II fi o n kI rii r e nach Ih re m ganzcn Um fane; c- &'c. \o\\ J.Gaiitne, Domherrn ZH Revers. Nach der (i. Aiiflaçe des franz. Originals iibcrsetzt iind mit cincm A'orwoi'te von K. Zwicken-pnng. Regenslnirg 1813. B. I. S. 204. IT. Od ťudezev božjih při stvavjenji in ohianjenji žival, in od njih koristnosti za íloveka. Živali petiga htvariiiga dné. Ko je Boff perve štiri dni že vstvaril svetlobo, vravnal podnebje, zemlji in vodi postavil nju iiiûje , zemljo z vsem napolnil, cesar žive stvari za ohra-iijenje življenja potrebujejo; sivaril na nebi sonce, mesec, zvezde, in jim odkazal steze, po kterih se sukati in meziti morajo, je vstvaril še peti in šesti dan vse ^aže živali, in clo na zadnje — vsih kralja In ^^ospoda človeka. Sveto pismo to tako le pove : in Bog Je rekel: Mergoli naj po rodi lazijoča fiii-ai. in ptice naj letajo nad zemljo pod neham. In Iio(/ je iwtraril velike some in vse éii-e in lazijoce strari, ter so mergoUle po rodi po svoji/l rodovih^ in vse ptice po svojih rodi/l. In liog je vidil, de je bilo dohro. In jih je hlagosloril rekoč : Rastite in množite se, in polnite vode morja, in ptice naj se množijo na zemlji. In je Ml večer, in je hilo jutro, peti dan. (.1. bukV. Moj z. 1, 20-230 1 1. nilie. Poí;-lcjmo narpnprcj ri he, in sicer: Sivarjeiije rib. iNforslia voda je vsa slana; ali ne bom» iz lega sklonili, de je oil na-tore nerodovitna? Kakó pride, de kar na enkrat nebrojno (^nezmerno) število živih stvari rodi? Kakó pride, de v (i preslani vodi, klere naš jezik lie kapljice ne prenese, ribe živijo, ki so vse zdrave in vse urne in vesele? Kakó se morejo v ti v'") ktere pogled je takó žalosten, rediti, in na-" n' nemogoče , in vunder ne moremo tajiti, de je v resnici lakó. I>ri vsnki stopinji, ki jo ])o stvarjenji storimo, vidimo, de nas Bog v natori ravno takó, kakor v sveti veri sili, to ko gotovo vervali, kar mu ni dopadlo, nam uméti dati; in de on, zadovoijin, nam resničnost čudežev, klere izpeljava, pokazati, dar našiga uma, ali bolje reči, naše nevednosti zastran natore svojih dél in stvarjenja od nas tirja. Kakó pride, de ribe ne morejo iz vode, kjer ničesar ne raste, iskat si hrane (^živeža^ na zemlji, kjer je je obilo, sosebno, kjer je Bog te živali takó požrešne storil, de ena drugo pojedajo? Oj modrost Stvarnika! De nobeno pleme ne zgine, je Boç ribam takó sosebno veliko rodovitnost podelil, de je število tistih, ki so za pleme, še zmirej veliko veči, ko tistih, ki so v hrano (živež) drugim odločene. Pa plemena bolj majhnih bodo vunder kalj pokončane od plemen večih, ki majhne — ko sebi odločen plen—vedno preganjajo in lovijo; sosebno, ker v grozni širini in daljini morja nobeniga zavetja ni, in je vse odperto, vse odkrito? Tukej je Gospod, kakor povsod majhnim in slabim v po- moč |)ii«el. IMíijliiiini je dul veèi lunost ko večini. Ziiliajajo |io (akili iiićulili, kaiiiiir vcčim plilvost vode ])iiti brani. Ho^ je dal njihovi slaljoHti in njiiioviin nevaniostitri |iri.s(ojiio previdnost. l'a ko se manjši o(Micjo, bojo veči od gladu ponierle? Ali se ni ba(i, de tisle ^'o^ovilne ribe, kakor morski som, ne bodo več hrane našle ; zakaj na globokim je malo rib, in ti strahoviti velikani do broda ne morejo? Vunder pa imajo velik glad, in želodec, ali bolj reči, prepad, ki je vstanu vse požreti. S čem se tedaj te grozne stvari preživijo? Za te je morje 7. malimi živali na milijone napolnjeno , kterih ohranjenje je nov čudež. Tako božja previdnost vse čisto obseže, in ta čudni zmaj, ki je kralj morja, in si z njim igrá, perčakuje kakor nar manjši ribica, in še več kakor nar poslednji med njimi, od Stvarnika hrane, ki je potrebuje. 8) Xjih ohranjenje. Vse živali, s kierimi je zrak napolnjen, ki po zemlji tekajo in lazijo, in clo tiste, ki v oserčji zemlje bivajo, imajo občino to med seboj, de zrak v se sopijo; brez zraka bi bilo kar precej ])0 njih. Le nekoljko v vodo potaknjene, poginejo. Vunder ima pa tudi voda svoje prebivavce; prebivajo v njenim krili, in umerjó, ako jih iz nje potegnemo. O človek ! iz tih svetlih znaminj vunder spoznaj prečudno moč Stvarnika! Pa kako se zamore v ribah kri nieziti? Kako pride, de jim je veliki mriiz vode ne sterdi, ne zledeni? Kako zamorejo v severnim morji pod gorami ledů živeli? Živali na suhim imajo ali goste peru(i in rahlo blaznino, ali |)a močen kožuh, de so pred nn'azam okovarjene. 1'ri ribah nič kaj takiga ne zagledamo. S čem so tedaj ob-varvane mraza vode, ki je še veliko huji od mraza zraka ? Ako ribo v roke v/ianicnio, obciiliino, de je pulzkii, neko oljnato niu.sôbo je celo nje truplo |)re\ieceno. Ualej /.ufticdanio po nji niocno odejo i/, è^er.stih luskin, ki na tesno ena verh drugje v lepi redi ležijo , nekoliko podobno s ploš-eaini^pokriti strehi, tode veliko bolj nmetno. To je perva odeja. Prej ko do nie.sa pridemo, jo pod luskinami /,opct vso mastno obèutimo, od konca repa do verh glave okolj in okolj. Luskine prevarjejo po Bvoji terdobi ribo narperviè, de se na bodečim peski ali kamni ne rani, po tem ohranijo luskine in mašoba skupej, po svoji lastnosti, ki jo zoper vodo imajo, ribi toploto in življenje. Kdo bi ji bil niog-cl obleko omisliti, de bi bila tako lahka in tako nepremokljiva? Xekterih velikôta. Mislite si žival 90 čevljev dolgo in ])o primeri debelo; žival, ktere kosti, dols'im drevésam podobne, so jiripraviie za napravo bárk ; žival, ki sama 121) čebrov ribje masti da; ži\al, ktere sam prostor oserčja je tolik, de se je jired nekimi leti na Indjanskim v ta izpraznjen prostor, kakor v jirostorno hi.šo, 24 godcov vsédlo, in so čisto lahko sedeli, in prijetno muziko delali; žival, ktera ko se zmezi, velike valove in hud vihar na tihim morji deleč okolj naredi; žival, ktere sama ;!>lava je 30 čevljev dolga, in ktere rep, 30 čevljev hirok, je dosti močan, ladjo z ljudmi napolnjeno, kvi.ško ))uhniti; žival, ki pri vsi svoji grozni velikosti, silno hitro valove in valove prešine; žival zadnjič, poleg ktere slûn ni tolik, ko majhno pse poleg slona: ta veličanska žival je morski gospodovavec — to je morski som. Grozno velika se nam zdi ta mera: ])a morje jih dosti imá, ki to mero še presežejo. — in ta veliki Bog, ki je to veličansko stvar vstvaril, jo vodi ko pastirček evoje jagnjiče; — in ta veliki Bog se poniža v po- koršilio oirok èlovekovili! Ali la misel nič ne reče tvojiiuu sercu? Morski sôiii (^ril)ii haliiiia, AV^allfisch,) nima /olj; namesd /.ob ima veliko število bilk ob krajih žrela. Te bilke so s svojo korenino v čeljusti vter-jene, takó de so po spodiijiiii in zgornjim delu veli-canskih ust proli žrelu razproslerle, in storijo veliko Hilo, sko/, klero i/, požiraviiika preobilno po/.erta voda lahko na/,iij i/.pljivka , živalice ji pa vteči ne morejo, ki se v i^erlu znajdejo. Te zibčne bilke (^ribja kita~), klerih vsak morski sfim več sto imá, so v nnioiç-o rabo ljudem , in .se v štacunali po imenu Kischbein prodajajo. Njih korist za človeka. Morski somi, ill vse velike morske živali, ktere samo viditi, bi naša domača žival slrepetala in i/.bežala, so le v globokim morji, ker se bojijo, de bi na suhiui ne ostale, ali zavoljo potiianjkanja vode ne počepale. Nevidna j'oka, ki jih je i/, nič potegnila, jih sili v kraje, ktere druge ribe zapuste, jih ohrani pod severskim ledam, jih pošlje tje, de so prebivav-cam tistih otožnih krajev v hrano. Leti jedo njih meso, žgejo njih masi o dolgih zimskih nočeh, obračajo njih kosti iii kože v popravilo s\ojih čolnov , s kterimi se na ribji lov podajo. Kako se ti zmaji vlovijo, bole radi slišali. I.ôvci lih rib namreč od deleč na suma neko veliko pšico izstrelijo, ki ima ob straneh nazaj obernjeiie grebene, in je na mučne vervi dobro vterjena. To pšico imenujejo harpun. 1'šica se globoko v meso zasadi; som se podá v bég, vleče pa verv za seboj, ktere konec je vedno pri lovcih. Som se premetuje, in se vpéha čedalje huje ; in ko veliko kervi zgubi, čisto oslabi, prederzni lovci ga h kraju zvlečejo. In z bogatim plenam obogatijo. Vse druge važe rib se prikažejo ob primorjih. Eue plemena «e \.se ťithc iiulii/.ijo, diuftc ])ťi-(Icjo vmuko lélo v culili (nniiiili, kakur kIíiiiíM (iser-diiiil, ariiigi). Wo kraji, kamur ladje iu barke v zavelje potítavljaju, de jih lia eiiiiii Haiiiiiii v '4 3 mescih nad dva milijona vluvíjo. Vë se vsako lélo , kdaj de pri gennolijo, in se skerbí, dober lov naredili. V severnih morjih, kamur riba balena manj nahaja, se slaniki in drug'c manjši ribe bolj zaplodijo. Vcasi jih pa som jtregaiija, in lacas jih beži cele trume pred njim, in pridejo blizo suhin^a v primorje. iSlrali ]ired sovražnikaiii in želja po niajhnih živalicah, klerih je ob primorji vse polno, in so ribam poželjena jed, stori, de pot toliko hitreje dokončajo. Ako poleti in v jeseni vse poberejo, se jih pozimi verne zojiet v severne kraje nazaj, kar jih je še ostalo. Cez zimo so njiii trume zopet mocno namnožijo, in se drugo leto povernejo na topleji jirimorja. Je še druçih rib, zlatovk, žlahtnih postero i. t. d. iiarboljših plemen, ki željno do vtokov rek pridejo, in se noter do izvirov razlezejo. Zakaj neki? De dobrote morja tudi (istim ljudem naklonijo, ki deleč od morja prebivajo. Čigava roka jih pripeljá toliko skerbno človeku v prid, če ne tvoja, Gospod? de si riiviio tako očitna previdnost tako redko zahvalo od človeka dobi ! ». Ptice. Vsegamogočna beseda, ki je brezne morja z živalimi napolnila, je tudi neizmerne širjave zraka naselila z veselimi prebivavci. Sli smo noter v globočine inorjá, vzdignímo se še v višine zraka! Zagledali bomo prepevajoče popotnike, ki v veselim pelji modrost in previdnost božjo oznanujejo, in nas k občudovanju silijo: IJ l'o MOHtavi lij i 11 í rupi a. Pokrila z oljnato iiiaKÔbo in lutíkíiiaini, gladka in proti répu tiiliio giljcina, H plavutaiiii previđena, ima riba vse lastnosti, kturih je potrebna, de lahko vodo preplava, kjer ji je živeti odločeno. Ravno tako čudna je sostava ptic. Če njih telo Je hitro pogledamo, najdemo, de je za vsem kadro (_pripravno^ za prebivališe, ktero jim je odločeno. Telii ptice ni čez več tolsto, in tudi ne povsod enako obnešeno, jiopolnama pa za letati pripravno , spredej špičasto, torej kadro, zrak prerézovati. Peruti so navdol vpognjene, prave vesla, zrak poprijemati, in ptico po višavah nositi ; na vsaki strani trupla v popolni primeri je ena perutavka ; to stori, de ptica ni bolj na eno stran kot na drugo nagnjena. Z repam se poravnava v letanji. Kosti ptice so sicer dosti močne, truplo sku-pej deržati, so pa votle in tako lahke, de je zavoljo njih trujilo komaj kàj težji. Noge so jim tako stvarjene, de kremplji vsako stvar sami od sebé objamejo, ki se konca noge (^bi rekli podpláta) zadene, in de jo toliko terdneje objamejo, kolikor močneje se podplata zadene ali ga pritisne. „Tako smo" — pripoveduje učeni francóz Satóbrijan, (Chateaubriand) — „ko smo bili neki večer pozimi ob mraku zagledali, de se je nekaj vran verh go-ládniga hrasta vsedlo, mislili, de zavoljo grozniga viharja in hudiga vremena ne bodo pospale, te-muč de si le vse vtrudene nekoliko odahniti hočejo. Pa ostale so, kaiiiur so se vsedle; niso se menile ne za nevarnost, ne za hudo vreme, in so vsrdd burje mirno spále. Sever jih je semtertje mekinil, in mislili smo, de jih bo zdiij in zdaj z vej pometal — ali burja je le storila, de so se toliko bolj vej oklenile, in toliko terdneje spale, kolikor huje jih je potresavala." 3) Po nj i li oil ra nje nj i. 'I"a, ki je na milijone ptic ra/,niii raznih pleiiién .slvaril, niverbi za ^hakig-a ravno s tinto Aeiiko si^iM-lijo , kakor za celo stvarst\o. .Ničesar se ni zgrešilo, kar jim je pn-trebim v oliranjeiije in srečno bi\anje. — De bi )mc ta resnica naše zaupanje v božjo pre\idiiosl o/,i\ila! Ko vidimo, de naš nebeški Oče za vrabca skerbi, kteri^a vrednost komaj |)ćnez znese, kolika mu bo še le skerb za nas, za ktere vsa kri nje-ffo\iça Sina ni bila predrag-a V Tiče storili kadre, se v daljne ki-aje selili, kjer na dol^jim dolffim iiotu večkrat nobene zaloge sebi odločenis'a živeža ne dobijo, jim je Bog' pod gertanc vrečo omislil, kiji sploh krof pravimo, kamiir si plica svojo hrano za dalej shrani. Mokrota, ki se v krofu znjijde, narpoprej živež nekoliko rasmehčil. Želodec, v kterig-a na enkrat le malo živeža g-re, stori to drugo — skorej vselej s pomočjo malih kamničkov, ki jili jitica pozoblje, de ji hrano bolj razmdlejo. ťoi)otnik je zdaj z vsem previden ; le zopor mraz in mokroto ga je še potreba okovarili. l'o-treba mu je obleke, de je zrak ne prehladi, in dež ne premoči. In glej, proti truplu je vse péije mehko in toplo, jjroti ziaku z dvojno versto gre-bénčkov previđeno, na eni strani diiljih ko na drugi. Ti grebenčki so versta majhnih in gladkih nitik. ki so tako itiodro zložene in ena z drugo sklenjene, kakor de bi bile ob koncih s škarjami pristrižene. Vsaka tih nitik je zo])et votla cevka, ki zopet, dve versli tako majhnih nitik ima, de jih oko večkrat komilj razloči: in tako je vsak vsak prostorček na tenjko zadelan, .skoz kteriga bi zrak do trupla zaiimgel. l'a v.sa ta mična skerbnost, na ktero bi mi pač ue mislili, še iSlvaruiku ni bila zadosti. Ker bi to potrebno prijii avo dež nilno lahko pokončal, je 8tvaniik ptico .še s sredatvani oskerbil, de ji dež ravno tako malo do kože more, ko 7-rak. Verli teça namreč, de je votla korenina vsakig-a i)ereHa K oljnato mokroto napolnjena, ima ptica na zadnjim koncu Hvojiga života kmalu pod kožo veliko zalofto ravno te oljnate mokrote. Oinli je več majlinili odpertiii; in kakor hitro ptica spozna, de ji je ptirjc .suho, vmazano ali razeafedrano, vtisne kljun v eno ti.slih votljin. Kmalo dobi v kljun te oljnate mokrote, in kar hitro pote^^ne pero y,a pcrtisam skoz svoj kljun, de je zopet vsa oljnata od zgurej. J'o tem takim vodi ni moč premočiti je, ker vsaka kaplja hitro verh perja zderči, in ptica je vsa suha na dežji. — Xaàa domača perutnina je pred dežjem bolj okovarjena, ko ]»tice, ki pod milini Bog-am bivati morajo, zato je pa s tisto oljnato nia.šobo tudi manj previđena. Ali čaplje, gosi, race iii druge povodne ptice se z oljnatim perjem že izvalijo. Zaloga tega olja je v vedni primeri s potreb.šino tih ptic. 8e njih meso ima njega duh, in vsak lahko vidi, kako ])ridno si perje mažejo. Tode vse časno sčasama jnine, in tako se tudi obleka ptic tako previdno oskerbljeiia obglóda. Ta armada, ki se v tolikih krasnih farbah bli.ší , mora večkrat .svojo obleko ])renoviti, vedno hoče olišpana biti pred mogočnim oblastnikam, ki je njeni vladar. Ko se tedej zima približuje, se oberne ta nebrojna vojska v svojiga mogočniga vladin'ka ; on odpre svoje shrambe, in se poniža, de je on sam štacunár in krajač, kakor je on sam njih voditelj in ohranitelj. V.se ptice slečejo svojo staro 1'i'i tieji bolezni, ki ji ritiia pika pravijo, se zamašijo odpertine te žlezice ali bezga\kice (.ťettdriise) nad zaduico. obleko, ill doljij« novo zíislonj. Zdaj iiaslopi zima, ne menijo se za iniaz. Dni^o le(o, ko hc (o y-díij novo olilačilo zn|ie( postara, je /,e Kopel v bo/Jiiii liraiiišii nova obleka iiri rédi. l'a od eni;;a obdarovanja do drii^ipa mora cela ta ptičja itinoža pridno delati; kakor človek, .si morajo tudi ptice v jjotn svojima obraza kruh liridelovati. Njili življenje teče med petjem in délam naprej. Niče.sar pa jim v ta namén ne manjka. V.se ptice imajo .svoje orodje iii pri|)ravo, pristojno delo , za kteriga .so odločene. Uva ali tri zglede bo zado.sti v ta razlog' po.staviti; vidila .se bo iz njih previdnost božja. Vrabič in veči število majhnih ptic .se preživi od drobnig'a zernja, ki ga pri na.ših hi.sali ali ])0 polji najde. To hrano dobili ali si jo razdrobiti, ni velikiga truda potreba. Kljiinček, viat in kratki krempeljci to popolnama ojjriivijo. Koj druffa je kljunaču in mnogim drugim pticam, ki si živeža spod zemlje in iz močirjev iskati morajo, odkoder si polže in červiče dobivajo. Z vrabčevim orodjem ne pridejo kodkam. Stvarnik jim je dal silno dolg' vrat in kljun. S tem orodjem razkopajo, in si dobijo, kar jim je potrebniga. Žolna, ki zopet drugo delo ima, je že zopet drug'ači oskerbljena. Ima silno dolg; pa terd in močen kljun, .š|)ičast in primerjeno dolg- jezik, ki je z drobnimi šjiicami ob.sejan in odzg'orej vedno z limasto žlezo prevlečen. Xog'é ima kratke, dva kremplja sprëdej, dva zadej, vse štiri vkrivljene. Ta cela i)riprava je njenim življenju vsa pristojna. 'J"a ptica živi od majhnih červičev in drobnih žiiž, ki v sredini nekterih veji živijo, nar raji pa pod skorjo drevja. Pod skoijo spereliga drevja imajo take živalice sploh svoje zavetje: rade si še v deblo votljine naredijo, in se tam poskrijejo. Žolni je tréba okrivljenih krempljev, de se na veji obdeiží, kamili- zleííj ilolffe iiDtfé bi ji kar napoti bile; pn (loIíT in-a in moèni/^a kljuna ji je bilo potreba, de po v^jah seka, in opurele in volle veje preiskava. AKo veja zabobni, mj, de je voda. O,stane na nji, in kmalo s kljiinain skorjo načne. Zdaj porine kljiin v narejeno volljino, in /-ažene velik ^çlas v ^()(ljítlo drevesa, de noter s|)ijoèe živaliee zdrami i......liija. iVa to stlači svoj ju/.ik v votljino: zi- valice se na špice, ki no po jeziku, nasadijo ali na limnsto žlezo |)rimejo; žolna jezik zopet izvleče, ill iiná svojo zaželjeno obed. Ko bi vse (lru;çe plemena preiskali, bi pri vsaki |)lici našli, de ima orodje primerjeno življenj« , kakoršnjifta ji je »Stvarnik namenil. J'ri vsili plemenih se v tem zagleda božja dobrota in modrost. 3J l'o njih s'njézdih. Leta neskončna modrost se pokaže še bolj čudno v natornim pogonu, si ftiiezda naréjati. Xi mo/^oče te božje dobrote jireinišljevati, ki tini slabim stvarcam umetnost in l»revidiiost podeli, de bi serce premišljevavca ne bilo ft-injeiio. In ])red vsem drugim vprašamo: Kteri mojster jih je učil, de çnjézd potrebujejo? kdo jim je povedal, kako si morajo cfnje/.da narediti, de jajca viiii ne padejo, in de se mladi izvalijo? kdo jim je povedal, de bi fforkota ne ostala okolj jajc, ko bi bilo j^njezdo preveliko, de bi vsi mladi prostora ne imeli, ko bi bilo ííiijezdo pretesno? od kodi vejo, jiristojno primero velikosti A'njézda s številam mladih, ki se imajo izvaliti? kteri zvézdomér jim je spisal pratiko, de se v času ne zarajtajo, in vse naprej oskerbijo ? kteri matematikar jim je jiodobo grnjezda obrisal? kteri učeni mojster jih učil, de si naj terdniši prostor odberejo, in močno podlogo postavijo? ktera mična mati jih je učila, dno gnjezda z ihehkimi iii gibčnimi rečmi, •/, blaznino iii naraliljaiio \o|iio naravnali? lu če lili reči ni dobiti, kdo jim it (o pri-serčno ljubezen navdalinll, si (oliko perja iz zi^ga života populili, kolikor, ga je potreba, nježnÍn. sirotieam ])ri])ravno zibko ])ripravi(i? Pride po tem spomlad, in se začne drevje zeleniti: na tavy.en(e jjridnih delavpov je polno opravkov. Zagledajo se zidarji, tesarji, tkavci, ki vsi razumno delajo, de človek jih gledali ostermi. V kteri šoli so se tako izučili? Kni nosijo dolgo slamo v votljlno stariga zidovja; drugi si delajo poslopje pod cerkveno okno; drugi i,sejo konju kako dlako izpuliti, ali volno zbirali, ki je ovci na kakim ger-miču obvisela. Vsako iše, kar mu ))ristije. Ako želite prečudno modrost od bližej gledati, klera vse te mojslre vlada, idile h klepki (l'oglovžu), v kleri je veliko plemen ptic zapeilih; iiolnžile reči, ki so za izdelavanje gnjézd potrebne na en kup v kot klepke: skalic, lesa, skorij, listja, scnii, slame, mahii, arovce, volne, Žide; glejte, s kakošno različnostjo vsak svoje iše ! Ta hoče inabú , uni iše perja, zopet eden si zbiia listja; dva druga se borita za šopek volne; in večkrat se vse to ne izdela brez prepira, říploh se ves razpor konča s silo; vsako si povlasti lo svoje, in odnese, kolikor premore. l'a vsako pleme drugači gnjezdo naredi. Je gnjezdo dodelano, ga obložijo znotrej z mehkim perjem ali volno, včasi elozžido, potrebno toploto mladim oskerbeti. In kakošno orodje imajo, vse (o doveršiti ? Poglejte lastovko, njeno gnjezdo se od vsih drugih z vsem razloči; vidi se, de preseže njeno moč. Ona ne dela gnjezda iz mahu ali kaj takšniga, ona dela z morlam in kitam, in sicer tako (erdno, de se njeno gnjezdo težko razdere. In vunder nima ne posodve si voda zajemati, ali si pesek nositi, ne kéije za zidati. S čem vse to domesti? Glejte, \ecki'at leti k bližni vodi, razprostre svoje perutnice na kriško, in si napolni žedolec z vodo, po tem leti h prahu, ^a poškropi z vodo, ^a premeša, tako dolffo, de je nuirt, ki ga. na to nese, in s svojim kljunčikam zazida. .Storite, ako bi bilo moft'oèe, nar uine(ni.šig:a zidarja, de ne bo veči, ko lastovka, ne |)u.sti(e mu ne rok, ne cevú, ne reci za zidanje potrebiiili , pustite mu samo njegovo modrost in pa en kljuti (^lastovka inm samo kljiin, modrosti nima^. pošljite oba na delo, in glejte, kteri bo poprej kùj opravil ! l'o njih ijoji^onu ali natornim na^^i-bu (^InstinktJ. Xi mogoče, de bi v tem pripomoči \ik.šjga uma ne občudovali. Ko je ^njezdo izdelano, ino jajce v njem izneseno, se navade naših delavcov čisto spremenijo. Ptice gotovo ne vedo, ne kaj se v njih jajcih znajde, ne. de jih pokriti morajo, de jili izvalijo. Ali mala živalca, ki je ^sa živa, nepokojná, nikdar pri miru, pozabi kar hitro na svojo natoro , in mirim sedi v svojim gnjézdiču, dokler dolgo je potreba. Posljednič pridejo mladi iz lušin. Kolika nova skerb za starca ino starko, dokler se no\a množica od nju ločiti jie more! Zdaj vesta, kaj se pra\i družino imeti: namesti za dvoje, se mora živeža za šestero ali sedmero oskerbeti. 1'enica in slavček delata zdaj kot druge ptice. Srečno, muzika! ni časa prepevati, vsaj le malo kedaj več; mora se že pred svilam za živežam tekati, ki se po tém z veliko pravico deli. Vsako mladih dobi svoj dél, kakor versta na-nj pride. Kaj pravim? Mična skevbnost starca iiio starko premeni vso nju natoro: nove dolžnosti obudijo novo nagnjenje. Ni le za živež skerbeti, po- treba je še, se zoper sovražnike mladičev vojskovali. Tofflejle kokoš; kadar je koklja, ni več jicrvi podobna. Poprej je bila požrešna, zdaj celo več ni. Xajde zerno žita, skórjicn kiiilia, ali rlo kaj večina, ki bi »e lahko delilo; ne bo ,sc ^a dolakin'la: bilro zakokoja.ska, in skliče pišela , ki jaderno vktip tečejo; in kolikor je našla, vse jim prepusti. Koklja zdaj le toliko v/.iva, de se ])re/,ivi. Ona ki je |io svoji nalori pliišna žival, je med pišeti voj-šakinja, ki nobene nevarnosti več ne po/.tiá, in se Jiar močnejšinni psu v oči zakadi; v leva |ji se zaletela, ko bi ji blizo jjrišel. ^Mdil sim jo kokljo nekima dne v okoljni, ki je inno^'otere misli v meni obudila. Podložili so ji račjih jajc! ki jih je tudi |)0 volji izvalila. Ko so račice iz lušin |)rišle, se ve, de niso bile pišetam podobne. Koklji je bilo to vse eno. Ravnala je ravno tako skerbno z njimi, ko s pišeti, ki so se z njimi izvalile; spravljala jih je pod peruti, jih je s'lebi in ponosno za seboj vodila. Cela čeda jo je spoštovala iti ji pokorna bila. K nesreči jih jjot pripelja do majhnima potoka; ko bi trenil, so vse račice v vodi. Koklja vsa v skerbdh , jih ni iz oči izjiustila ; brez preneha jih je k sebi klicala, in jiiti njih prederznost očitala; ozirala se, na pomoč klicala, in vsetnu svetu svojo žalost toževala ; zopet se k vodi ober-nila, in male jircderzneže k sebi vabila: ali račice, vesele, de so v svojim elementu, so le naprej radovale. Koklja je zmerej vsa nepokojná, kakor de bi samo sebe í^ríijala, zakaj de je švepasto mladino izpod penit izpustila. V kteri šoli, prosim , so te stvarice zvedile, de je voda njih element ? Gotovo ne pri koklji. Po tem pof^onu ptice tudi previdijo, kje de jih nevarnost čaka, poznajo sovražnika , ki bi jim rad škodoval. Poglejte puro, ko svojo mladino vodi. Včasi se sliši, de žalosten g-Ias zažene, de se ne ve, zakaj de ga. Per ti priči se poskrijejo vse púrice pod gerinovje, travo, ali kar je narbliže: vse zginejo. Ako se skriti ne morejo, se veržejo na tla, in se storijo merlve. Po štiri ure tako ostanejo, de se ne zmezijo, in včasi še dalej. Stara pura med tem večkrat nepokojno kviško pogleda, in ponavlja svoj žalosten glas, ki purice s straham napolni. Kdor nepokojno in ])lašno puro zagleda, se ozira na kviško, kje bi bila nevarnost. Le komaj se zagleda med oblaki, ki se po zraku vlečejo, černa pika, ki se težko razloči. Jastrob ali sokol je, ki ga naše oko še ne doseže, skerbna pura pa dobro vidi. Ta je vzrok strahii. Enkrat smo vidili puro v tem strahu, in mlade na tleh, de se niso zmezile, cele štiri ure, kjer je ropar nad njimi se sem in tam sukal. Ko je poslediijič zginil, je pura glas spremem'la, in z njim si)lašene purice kar tvcgania zbudila. A^se so hitro k nji tekle, s perutcami valiljale, se ji dobre delale, iu ji mnogo mnogo povedati imele. Ceš so se pogovarjale od nevarnost, v kterih so se znašle, in zabavljale nesrečni zveri. Kak čudno je vse (o! Od kod je pura zvédila, de je jastrob njeni sovražnik, ki ji nikdar ni kaj žaliga storil? Kako je tako daljino tega zo-pernika spoznala? In kako je svojo mladino naučila, de spozna, kaj ta ali ta glas v sebi imá, in de se po ti razliki ravna? — To so čudne reči, ki so nam vedno pred očmi, in vender se tako redko kdo za nje zmeni, in previdnost božjo za nje hvali ! 6) Po njih popotovanji. Ptice sploh ne 2 živijo letin dan na enim mestu, ampak se pi-eselju-jejo, kalvor čas léta seboj prinese. V spomladi pridejo cele Iruiiie lastovk v naše kraje, poleti prepelic. Vse te ptice zg'inejo naših krajev, kadar se zima približava; vzdignejo se, iii si g-rejo čez zimo v tople kraje ostaje iskat. Tam najdejo hra-iiiša polne vseça, česar potrebujejo, liés je, naši romarji nimajo popotnice, še pota ne znajo. Nič ne dé, ne daljina pota, ne širocina morja, ne tema noči, nič jih ne splaši, nič ne vstavi. V zaupanji na velikima Oskerbnika, ki jih kliče, se zanesejo pot najti, in na potu zalog-e in zavetja, in ne g-oljufajo se. Ko pride dan odrinili, vidite, kake priprave delajo. Vsako pleme ima drugi običaj (^šego) popotovati. Nekaj jili odleti naprej, kmalo se jih vidi veči ali manji broj (^število} ; in ne dolgo, in velika truma se jih mezi po zraku novimu domu naprot. Mnoge manjši družbe, iz kterih armada obstoji, so si dale namreč znamnje, de se zberejo, na kaki daljni ravnini, ali verh zvonika kake samotne cerkve; na ravnini divje race, na zvoniku pa lastovke. Ko je bilo znamnje dano, se na pot podati, se zverstijo divje race v dolg'o rajdo, namreč m , ali v dve rajdi, ki ste spredej sklenjeni, namreč t> . Raca, ki naprej leti, prerezuje zrak, in pomaga, de druge za njo ložej letijo. Ali naprej leteti, je vtrudno opravilo, torej ne dela steze vedno ena ptica, ampak pogostama se verstijo. Po-sledne, ki so lahkeji, v sklenjeni trumi letijo, in včasi zrak otemnijo. Več jih ostane v Evropi, in se poskrijejo v ločji ino močirjih, kjer kakor zmerznjene spomladi pričakujejo. Previdnost, s ktero si poprej perje z oljnato mašobo prevléčejo, in si glavo pod peruti v klopek zvijejo, jih mo- krote obvarje: to, kar zadene povodne lastovice (bregovnice) ; hišne lastovke se pa podajo v jeseni v tople kraje. Tačas se jih vidi velike trume ob brodih srednjig^a morja, (med Evropo in Afriko), na Evropejski strani se zbirati, in kadar se jih nebrojno število zbere, se iz kakiga višjig^a kraja v petji čez morje spustijo ; večkrat jih barke sred morja srečajo ; rade na razpete vervi bark posedajo, de si nekoliko počijejo, sosebno če jim liude burje naprot bučijo ; mesca Grojzdotóka (^Kozoperska) se ob reki Seneg'alu g-loboko v Afriki prikažejo, kjer čez zimo prebavijo in perje spremenijo. Ko od ondod zopet v naše kraje priletijo, si poiše jaderno vsaka svoje mesto, vas, hišo, staro okno, kjer je celo svoje nagnjenje pustila, ker je bila láni prijazno tam sprijéta. Koliko čudniga je v vsem tem ? De ojstrost zime in pomanjkanje hrane ptice opomina, svoje prebivališč spremeniti, to se še umi ; od kod pa to pride, de, če je vreme še toplo, živeža dovolj, vender ne ostanejo, temuč ob odločenim času odrinejo? Kteri zcmljomdr jim je povedal, de bodo v drugim deli sveta toploto in svojo hrano našle ? Ktera gosposka skerbi, de se zbor zbere, in dan odhoda odbere ? V kterim jeziku so stare ptice mladim, ki so komaj ene mesce stare, povedale, de svoj kraj zapustiti, in v daljne dežele odriniti morajo? Zakaj so tiste vse nepokojne, ki so v klepki zapeřte, kadar druge iz dežele potegnejo? Kako , de so vse ob enim času za popotvaTije pripravljene ? Iz kakošne pratike si dan odhoda zapomnijo ? Kdo jih na celim dolgim potu v toliko lepi redi obderži ? Vse popotujejo skupej ; nobena ne leti pred trumo, nobena za njo, nobena ne pride poprej domu nazaj, kakor vse ! Oh, ali 2 se ne vîdi očitno, de jih vikši — nevidna modrost vodi ? Zdaj so vse iz naših krajev; ni je več viditi lépe družbe, ne več slišati inicne muzike; le nekaj jih ostane pri nas : samotni vrabič, nedolžni kraljiček. Revciki ! kaj bo z vami dolg-o zimo? Kdo jih bo ffrei, kdo preredil? Je mila previdnost njih pozabila kalj? O ne. Za nje bo se sonce včas včas milo posijálo ; košata hojka, pokrita pojata jim bo v zavetje; brinovi germ bo za nje svoj sad ohranil; na ostrogi bodo jagode v sredi ojstriga mraza za nje mehke ostale. Res je tedaj, Bog ima skerb za vse ptice. Tiste, ki od nas grcjo, gotovo nimajo ne zemljo-braza, ne kompasa, nobenih žitnic na poti, ne vojvodov, in tudi nobeniga uma ne, in vender vse srečno v svoj novi kraj pridejo. Te, ki ostanejo, imajo tudi iz N^jegove dobrote prebivališč, toploto, hrano. Ima pa toliko skerb za drobne ptičice, kterih je dvoje za en sam ])énez, kakor sam Gospod pravi : kako bo še le za nas skerbel, ker za nas ni samo ptic ampak celi svet stvaril ? Tako je : ptice so za nas stvarjene ; njih meso nam je v hrano, njih perje v stotero rabo, njih petje v razveseljenje. Nebeški Oče nam jih je blizo naših prebivališ postavil, naj bi nam prepevale in prepevale, sosebno ubogim, jim težave lajšati, zaupanje buditi. Zakaj spričano je, de se ptice, ki pojejo, večidel le tam znajdejo, ker človek prebiva; ako človek spi, molčijo, in se še le oglasijo, ko je čas vstati, de ga hitro zjutrej ko svojiga kralja počastijo ; torej so rade blizo njega, de mu muziko delajo. Poglejte nedolžniga škerjančika ; rad pobere kako zernice na našim polji, to de vse lepo plača z mičnlm veselim petjem. Ako se človek o polélji po polji sprehaja, hitro se vzdigne vesel pevčik mu pred očmi, v i)tí(ji mu ig-ra se više in više vzdig-ovaje, vedno mu poje, dokler ga človek sliši: je človek,'njegov gospod memo, se zopet spusti na zemljo nazaj, in čaka, dese človek po-vcrne, ki ga ravno tako počasti. O. Itazctélik. v Živali šestiora dné. O Sesti dan je Bog rekel: Zemlja naj da iival po njih rodovih, Uvine in laznine, in zverin zemlje po njih rodéh. In tako je bilo. In Bog je utraril zverine po njih rodovih, in iivino in laznino zemlje po njih rodéh. In Bog je vidil, de je bilo dobro. I. Mojz. 1, S4. 25. ]\a to šesto besedo Stvarnika je trojna žival iz nič postala: živina, lazniua in zverina. 1. %iviua (^domača žival}. Dobrotna previdnost božja se razodeva pri ti živali v popolni svetlobi: 13 V nje umnosti. Beseda živina obseže vso tisto žival, ki je človeku v službo in pokoršino od Stvarnika namenjena, de mu njegove opravila polajša, to kar njegova uioč ne premore, domesti, ga z obleko in hrano preskerbi. Bog je zapovédaí živalim, ki so mučne, de svojo moč le v službo človekovo obračajo, de s gvojo urnostjo človeku (služijo, de clo na glas niajhniga otroka paziti iiioiíijo, in gi edó za njiin, kanmr jih peljali hoče. 2') V nje zmernosti. Bo;?u ni bilo še dosti, de je človeku toliko žival dal, ki .so silno močne in niu pokorne: še i)reredi(i jih, je sani prevzel, dal jim je še ])overh na^^njenje k zmernosti, kar človeku še toliko bolj jtrav pride. Med tem, de je divja zverina silno jiožrešna, de bi je ne bilo človeku prerediti mogoče, je dotiiača ži^al malo, in dela veliko; nekaj suhe trave, kako betvo žita jo nasiti. To je celo plačilo, ki ga od nas hoče za premnoge trude, ki jih za nas přestojí. Pa Bog je s svojo previdnostjo še dalej šel: hotel je, de se ta hrana povsod najde. Ravnine in planine so kakor velike mize, ki za našo domačo žival obilno hrane imajo. 3) V nj e službi. Za slabo hrano, ki ji jo damo, glejte, kaj nam vse store 1 Želimo kmalo iz eniga kraja v drugiga ? — K o n j se rad da ob-sedlati ali vpreči, de nas spravi, kamur želimo. Prav zlo si prizadeva, svojimu gospodu prav po volji storiti. IVar manjši znamnjice je zadosti, de gré na desno ali na levo, hitro ali počasi, de le voljo gospodovo spozná. Ne naveliča se vleči ali nositi, naj si bo pot še tako dolga, steza še toliko slaba: tudi čez dereče vode se spusti, nič ga ne uplaši. Je treba svojiga gospoda braniti ? tudi to stori. V vojsko gré z njim: v sredi orožja gré naprej brez strahu. Bučanje trublje (trobente^ še le povikša njegovo serčnost. Blisk mečev ga ne u-plaši. CJob. 39, IS.) Glej zdaj vola, ki se počasi mezi: ta žival ni lakti prijazna in prijetna v svojim vedenji; k pridu nam pa ni manjšimu. Polje bi si radi obsejali? Denite mu telége na vrat, priprezite ga k oralu, rad vam bo brazde oral. Kar ste vsejali, je do- aorélo. Žetvo bi radi poshranili ? Priprezite ga pred voK, snopje vatu zvózi v skednje. Želite nekaj od pridelkov prodati? l'riprezite ga zopet, rad vam bo, kolikor hočete, zvozil iia terg. Derv bi rad za zimo ? lesd za posIo])je ? Obtelegajte ga in priprezite: le recite, in kar hoćete, bo storil. Velika je korist, ki jo storita človeku ta dva hlapca. Se tretji hlapec je, še koristneji. Konj in vol sta predraga; prerediti ju tudi le premož-niši zamore, ubogim tega ni moči. Ubogima je Bog osla odločil, naj mu bo hlapec. Ni ponosen ko konj, pa toliko bolj miren in ponižen; ne močán ko vol, pa toliko bolj poter-pezljiv. Ne gré ravno hitro, pa varno in neprestano. Ne vpeha se, in kar veliko veliko velja — svojih služb ne ceni. Ni izbirljiv. Osat, še kaj slabejiga mu je dobro ! — Kaj čemo pa še le od psa reči, njega, zve-stiga prijatla, spremljevavca in varha človekovi-ga? Psov je več važ, pa tudi dobrote so različne, ki nam jih je Bog po ti stvari podelil. Eni so, de nam dom noč in dan varjejo, in zvesto na straži stojijo, drugi, de pastirjem pomagajo, zverino od če-de odganjati, in cede vganjati. Lovski pes je močán, zraven tega pa tiren in umeten, in tako v razvese-Ijenje in korist ; koder (^Pudel) najde , kar je zgub-Ijeniga, in razveseljuje otročiče. Ako njegov gospod zboli ali oboža, koder ga ne zapusti; toliko zvesteje mu je vdan, ga iše razveseliti, in mu pomagati. Naj gospod oslepi, vodil ga bo od praga do praga: in težko bo razsodili, kaj bolje serce gane, ali slepi prosáč, ali vsmiljeni koder, ki se z žalostnim očesam po dobrotnikih ozira, in za svojiga gospoda milošnje prosi. — Slepec umerje. Kdo misli dolgo na-nj ? Ubožen je bil; ubožni prijatla ne gleštajo. Nihče se ne razjoka na gomili pokopa — razuii cnig-a — njegovima psa ! Tes ga no Kapusli ne v življenji, ne v sinerli. Konj, VÓ1, osel so človeku ilani, do mu tovore nosijo, in pridno delajo; pes, de ga varje, spremlja in vodi; pa še so reci, človeku še bolj potrebne, ko vse to, namreč hrana, obleka. To dobi od čed. Očitno je, de je krava, kùza, ovca le zato pri nas, de nas obogati. Damo tem živalim kakšniga zeliša ali pa jim pripustimo, de si same na polji zbirajo, kar nam v nikako rabo ni; in povernejo se zvečer domů, de se poniolsti dajo, in nam posodo z mastnim mlekarn napolnijo. Komaj preteče noč , in njih vimena so že zopet polno zdrave hrane za nas. Ena sama krava previdi celo hišo s potrebnim mlekarn in zabelo. Krava ubogiga je pa koza, kakor osel njegov konj. Ovci je zadosti, do je pozimi obléčena; poleti nam prepusti svojo volno. — Takó se vidi, de je živina le za to pri nas, de nas podpira in nam življenje polajša. 3. liazuína Modrost in moč božja, ki se iz velikih dél natore taký svetlo razodeva, se nič manje pri ži-valcih ne kaže, ki po tleh senitertje gomzijo, ali si okoli nas po zraku igrajo. Tudi to našo pamet k občudovanju silijo, naše sereé pa k hvaležnosti spodbadajo. Bog sam nas opominja, te stvari premišljevati; še pri mravlji se lahko modrosti učimo. „Pojdi k mravlji, o leni!" se bere v svetim pisma Çprig. VI, 6). Kar nas pri mnogih plemenih tih živalc z občudovanjem napolni, je: *■) Tu sem spadajo kokci, luže, muhe, mušice in drugi obadi (Insecten). 1) Njih ki lič (lepolija.^ Ako se ni Bogu nevredno zdélo, jili stvarili, ali se bo človeku kalj, jih premišljevati? Njili drobčinost, mislimo, bi nas izgovorila, de jih zaničujemo — za nierčes imamo; pa ravno drobčinost je nov vzrok, modrost Stvarnika občudovati, ki je na toliko majliin prostorček — na pičico, de jo golo oko večkrat viditi ni v stani — toliko posodvic, žilic, nitik, glavo, sereé , želodec in pa toliko gibčinost in urnost združil! Nepremišljenost in neobčutnost jih ima za nasledek naključbe ali clo /,a snetje natore. Oko hvaležni-ga premišljevavca pa zagleda nad njimi modrost božjo, ki jih ne zanemari, ampak s sosebno skerbjo oblači, oborožuje in z vsem previdi, česar potrebujejo. Oblači jih nar modrejši umetnik s sosebnim dopadenjem; zakaj nobeni stvari ni toliko kinča ilasul, ko mnogim tih malih živálic. Njih obleka, njih perutce, njih glavica je vsa nakitjena, de se nar lepši farbe, visoko siva, živo zelena, goreče rudeča s srebram in zlatarn in clo diamantami v narlepši razliki po majhnim telesci svetijo. Njih orožje. Tista modrost, kije mirne živalce toliko verlo okinčila, jih je tudi oborožila od verba glave do konca života, in storila pripravne se vojskovati, popadali in se braniti. Imajo sploh močne zobe, ali žago na obe strani, ali želo in dve pšici, ali močne kleše. Iz lusk zložen, kren-Ijiv oklep jim pokriva in várje cel život. Ki so rahlejiga života, so z gosto dlako povsod posute, to stori, de ne občutijo pritiskov ali niahlejev, in de se ne ogulijo tako lahko. Skorej v.>>e se v nevarnosti otmejo z begam, ker so silno urne; ene hitro odletijo, druge se jaderno spustijo iz mladike po niti, in vtečejo zo-perniku; še drugim pomaga gibčinost zadnjih nog, na ktere, ko se vprejo, hitro daleč odskočijo. Kdo ne bo vnet, ako vidi Stvarnika nebes in zemlje, de se s temi živ.alcami s tolikim dopada-jenjem jiečá, kteve mi zaničujemo! 3) Njih prebrisanost. Ene tih živalic so predice, in predejo, de jih nobeden človek posnemati ne more. Imajo po dve preslici in perstice de nit delajo. Dru^e so tkavci, in delajo platno in mreže, imajo zato klobčiče in čoliiiče. Zopet druge so dervarji, lés izdelujejo, in imnjo po dve sekirci, de zasekujejo. Še druçe so, ki vosek pripravljajo, imajo za to žlice, kclje, stergiilje. Več jih je, de BO tesarji in mizarji, razun žage in kleš, s katerimi je njih glava previđena, imajo še na drugim koncu života sveder, ki se raztegne, skrajša, ober-ne, kakor je potreba. S tem orodjem si izvotlijo dobre prebivalnice, de cela družina vse po volji v njih prebiva , in se preživi ; vsred sadja , pod skorjo drevesa, večkrat v nar teršim lesu. Veliko zmed njih zna dobro precejati. Imajo za to rivc, ki še čudniši stvarjen ko slonov, eni služi za mehur, de v njem sladkor preceja, drugim za jezik, de okušajo; in skorej vsim za cevko, po kteri serkljajo. In poslednjič so vse umetni zi-davci, in delajo za se krasne poslopja, ki so z vsem popolnama previđene, česar je le tem pre-bivavcam treba. So te živalce silno umetne, so tudi silno učene. Vse so naravoslovci, in vedo z zeliši o-bračati ; vse so kemikarji Qočivniki^, zvézdoméri, številniki ; nikdar se ne zmotijo, de bi cvetlice od cvetlice ne razločile, izgrešile rastliko, ki jim je v živež namenjena, ali de bi kaj pozneje ali hitreje delati začele, kakor čas leta svetuje; ali de bi delo primeri in potrebi nasprot osnovale. In zdaj, kje se takó izučijo ti umetniki, ti učeni? Kdo je učenik červičev in sviloprejk? Od kod ima- jo iiu'avlje svojo čudno učenost ? Kje se čebele toliko naučijo ? 4) Njih dro bje. Kaj še le od teg-e po-rečenio? Malo jih je, ki bi ne bile razun z bistrimi očmi tudi z občutnimi rožički previđene, ki čez oči sežejo, in pred truplam naprej iàe-jo, de sosebno kadar je tema, zapazijo, kar je v luid ali v kvar živalci; in de se ogniti zamore temu, kar bi jo vmazalo, vtopilo, ali preterdo zadelo. Zadenejo rožički v kaj mokrima ali ter-diga, že ve živalca, de ji nevarnost proti, in se verne. liazun tih in mnogih drugih pripomočkov še ima veči del tih živalic zmožnost letati. Nektere imajo po čvetere perutnice, druge po dvoje, ki so pa tako rahle in tenke, de bi se pri nar manjšim ribanji obglodale ; zató imajo dva močna pokrova čez prave perutnice. Taka je pri Španski muhi, spomladanskih kebrih i. t. d. Se nam že to, kar nad tirni živalcami zagledamo, toliko čudno vidi, koliko čudniši bi nam še le to bilo, kar je skrito našim očem in našimu umu, ko bi se nam odkrilo? Vsaj dobrimu sercu bo to, kar nam je znano, zadosti, de Stvarnika toliko čud moli in ljubi. Ker smo dozdaj te živalce sploh pogledali, dajmo še ene v posameznim bolj na tanko preiskati. Pojdimo v šolo h mravljem. Mravlje so združene, kakor deželani kraljestva, imajo svoje postave, in natančni red. Kiip, kteriga si za prebivališč skladajo, je podoben mestu, po kterim je mnogo cest razpeljanih od shrambe do shrambe. Nekaj tih prebivavcov opravlja zidarsko delo : obloži lice tal, de je obstoječe, z ilam. Druge mravlje, tiste ki jih sploh vidimo, so tesarji ; zbirajo z veliko pridnosíjo bilke lesa, jih nastavijo ob cestah, napravijo ia drugih bilií, ktere pnprek unih naložijo, pristojiii strôp; in ko je vse to opravljeno, so ravno te mravlje umetni krivci, in naredijo streho čez vse to iz skalic, slaniic, ličja i. t. d. 1'ri pervini pogledu se vidi, de vse to vse križem leži; ako se pa mravljinjek bolj na tanko razgleda, se vidi, de je vse po polni primeri in veliki umnosti izpeljano. Ene shraniša imajo, de si svoj živež v nje poshranijo, druge, de jajca in mlade červi-če v nje pospravijo. Kar vtiče živež, si ga z veliko pridnostjo vkup nosijo; zagleda se zdaj ena, de nese merlvo muho, zdaj druga, de zerno kakiga sadu dalej spravlja. Nobeni ni pripušeno , brez dela pohajati: ene se pošljejo v oglede, in kakor hitro kaj véči plén najdejo, oznanijo to celi drušini, ki se hitro združena podá, in se najdeniga zaklada poloti. Lonec sladkorja (^cukra]), kos satovja, clo ena sama zrela hruška jih spravi celo armado na noge. V izbi več sežnjev od tal jih bo vse polno okoli sladkorjeviga lonca, dokler se jim ne vzame, ako ga je le ena mravlja sapazila, in srečno do svojih tovaršic to veselo novico donesla. Pot tje in nazaj jim je odkazana, v«aka se mora odkazane steze deržati. Pa pota so večkrat dolge in krive. Previdnost je pa tem popotnikam pomoč podelila, se nikdar zmotiti. Kakor gosence tudi mravlje povsod sled za sabo pustijo; koder hodijo. Tega sledů oko ne spozna, le ovohal bi se. Naj potegne kdo s perstam enekrat po zidu, po kterim se gori in doli plazijo: in vsaka bo obstala, kakor do tistod pride; ene se bodo nazaj obračale, druge na levi ali desni strani naprej poskušale, dokler se ne bo ena bolj serčna podstoplla, naprej se podati in drugim pot narediti. Ko 80 mravlje celo poletje v vednim delu doprinesle, se po zimi v svoje prebivališč poskri-jejo, in sad svojig-a truda viivajo. Desi je pa ravno mravlja vsa pridna, se za zimo dobro osker-beti: zadene njena skerb, hrano zbirati, še bolj njene mláje. Mlad plod je mravljem v toliki skerbi, de tačas, ko se 'v/, jajčkov izsnuje, cela drušina drujipa opravka nima, ko njemu streči. — 1'ač bi se vsak pri mravljiši vselej kako koristno resnico naučil, kadar koli bliz.o njeg;a pride, ko bi le nekoliko zraven preniišljevaje poslal I — Podajmo se zdaj v šolo b) h čebelam. Pri čebelah najdemo nar-modrejši vravnano kraljestvo. — Vse čebele eniga panja (lila) vlada ena sama. Ona je kraljica in mati vsili drugih. Zato jo pa tudi celo kardelo v veliki časti ima. Nikdar je ne vidimo same, temuč cela truma jih je okoli nje, ji streči, čast ji ska-zovati. Ene ji poklanjajo niedú, druge rahlo iz nje telesa spravljajo, ko bi si bila kako betvice vmazala. Ako se sprehaja, se je vse ponižno ogibajo, de ji prostor naredijo. Veči del čebel so delavke. One izdelujejo sa-tovje, ki je po toliko čudni primeri izdelano. Iz cvelja si ga nabirajo. Kar ene naberejo, druge izdelujejo. Ene prevzamejo vosek v piskrice izdelovati , druge to delo do čistiga izglajajo, in zopet druge s pokrivavki piskerce zadelujejo , ki so z mëdam napolnjeni. Ker je namreč méd za zimo namenjen, bi se spridil, ko bi ne bil pred zrakam takti popolnama zaokovarjen ; še druge pitajo mlad plod : vsaka vsaka ima svoj opravek. Tistim, ki na bero grejo, se ne dá ničesar na pot, ker se lahko ve, de pri nabiranji medů ne bodo samih sebe po/.abile. Kterim je izdelovanje satovja izporočeno, imajo delo polno truda. Gladijo in gladijo s svojimi usticami, nogami in celim telescam delo satovja, dolder ga do èisliga ne izg-ladijo. Clo toliko od dela ne prenehajo, de bi si jesti iskat šle; temuč ene izmed njih so za gospodinje, in z živežem po úlu semtertje hodijo, in lačne delavke oskerbijo. Zmenijo se namreč po znamnjih: lačna delavka vpogne svoj rivčik pred gospodinjo; to kaže, de bi jesti rada; gospodinja ji káne ene kapljice medu na rivčik. Je majhna obed pri kraji, se okrepčana čebelica zopet k delu poverne, in se trudi s celim telescam kakor poprejj^ Ceinu tolika pridnost ? Za koga ta žlahtni sok? Oh! za mé, za moje usta, ki se tolikokrat odprejo, de bllžnjlga gerdljo in pohuj.šajo, živali kolnejo, in tega žalijo, ki jlin toliko slad-kobe po nedolžni živalci pripravlja ! — Pojdimo še c3 h sviloprejkam, (^svilodam, židnim go-sencam). Kakor nam čebele nar sladkejši jed podelijo, tako skerbijo sviloprejke za nar žlahtniši obleko človeka. Tako se posluži Bog v redu nalore kakor v sveti veri nar slabejšlga orodja, velike reči ispeljati. Svilo (^žldo), v ktero se dolgo dolgo časa nihče ni oblačil ko kralji; svilo, ki se drago prodaja, nam podeli borni červiček, ki se očesu ne vidi več vreden, ko de se poceptá. Sviloprejka naredi iz nekaj svoje hrane žle-zast in gost sok, ter ga shrani v dolgi vreči, ki je vsred njeniga životca skrita. V gobčiku ima kožico z luknjicami previđeno. Skoz dve teh luknjic izpusti dve kaplji soka, s kterim ji je vreča napolnjena. Ti dve kaplji ste po tem ko dve kódelji, ÎK kterih svojo nit prede. Nit ene same sviloprej-ke je okoli 3000 čevljev đol§;a. Takó je èerviè, kteriga se nam le pog-leđati nedostojno zdí, l)la;ço,slov celih dežela, vir bo»:a-stva, milijone ljudi preživi! — Je sviloprejka delo svojiga poklica doveršila, je dolgo v prid človeka predla, in se nagne njeno življenje svojiinu koncu, začne za se delati; spréde in stke si svoj mertvaški pert, v kterig-a se vsa zavije. Ali umerje ? Nikakor, spremeni se v ver-liga metuljcika, ki je vsa nova stvar. Prej je bila sviloprejka vsa pozemeljska, težko se je premikala; zdaj je vsa urna, se ne derži več zemlje, zaničuje sploli, se tál dotakniti. Prej je bila zoper-ne podobe , zdaj je okinčana s prelepo krasoto žlahtnih farb. Prej je bil nje živež ves srov, zdaj lela od cveta do cveta, in živi od medů in jiiterne rose, in teka od veselja do veselja"; prostost vživa po celi natori, in jo lepšati pomaga. — Živa prikazen našiga vstajenja ; de bi le v številu izvoljenih bili! 3. ISverma^ i« vse tiste živali, ki se nam nepotrebne ali clo škotlljive zdijo. Poprej ko človeka, je Bog še tudi^ zverino stvaril, ktera mu je k innogimu pridu. Človek jo lovi, in si nje meso v živež, nje kožo v obleko, in vse drugo v prid oberne. Božja dobrota in ljubezen do človeka se v tih živalih očitno kaže. Pa tudi grozovitne divje zve'ri, strašne kače je Bog šesti dan stvaril. Čemu so pa te? Žive znamnja so mogočnosti in modrosti Stvarnika. Svet je delo neskončne mogočnosti, modrosti lu ljubezni. Po vsaki reci, ki jo je Bo^ç bil stvaril, je rekel: „Dobra je, to je, popolnama je pristojna moji misli, in namenu, za kteriga sini jo stvaril. Svet je dober, ker mojo slavo o-znanuje; svet je dober, ker človeka mojo mogočnost, modrost in ljubezen do njega uči; svet je dober, ker gre.sniça človeka poboljša, ker ga. vstavlja, mene pozabiti, ali če me poziibi, ga. k meni nazaj kliče." Vse to doseči pomagajo tudi ;çrozovi(ne zverine. Kače. Leté so silno prebrisane in urne, nektere grozno velike in čudno močne; nam odpravijo mnogo žival, ki bi nam polje popolnama pokončala, ko bi se preveč zaplodila; nar veči prid je pa ta, de učijo grešniga človeka se mo-gočniga in slrašniga Boga bali, ki je na tavženle tacih žival stvaril, kterih bi ena sama bila zadosti, celo deželo pokončati. Ravno to se mora reči od d i vj ih zveri. Ko je Bog gtire in gojzde z živali mi vsake važe napolnil, je hotel človeku pokazati, kako deleč de gré njegova previdnost, ker so take zveri, za ktere človek clo nič ne skerbi, po skalovji in pušavah popolnama oskerbljene. Desi nimajo ne šotora, ne shramb, ne pomoči od človeka, so vender sploh bolje rejêne, lepši izrašene, ur-niši, močnejši kakor tiste, za ktere grd človeku skerbeti. Kakor kače, služijo te divje zveri nam velikost božje previdnosti kazati; človeka v strahu obderžati, ker ga učijo se tresti pred tistim, ki je toliko strašne zverine stvaril, ktero njegova roka zderži, de iz pušav ne sme; 3) človeku v pokorjenje, ki je zavoljo svoje nepokoršine zaslužil, de bi mu vse stvari pokoršino odrekle ; 4) divja zverina je človeku v prid, ker mertve trupla drugih žival pobera, povžije in takó prevarje, de se zrak ne spridi in ne okuži ; 5) služi človeku, ker je z druftinii živalskimi ])leineni v vedni vojski; in privarje, de se živali preveč ne namnožijo, ki lji |)0 (em sad in pridelke polja pokončale, ali domači živini škodovale. Roka, ki zverino nad drug;e živali izpusti, jo zopet vstavi, kadar bi menila žival bolje iztrebiti, kakor je za ohranjanje plemena potrebno. fz vsii^a (eft-a, kar smo do zdaj svojim braveam razkazali, se vidi, de ni stvari, ki bi ne razodevala božje vsegamogočnosti, dobrote, ljubezni, preču d ne modrosti in previdnosti. Tudi, kar se nam nepotrebno ali clo škodljivo vidi, ima svoj poklic. Ena stvar, ena žival je zavoljo drug'e. Čemu so gosenee ? vpraša ne-vednež ; čemu je toliko drujiga merčesa? Pokončajte vse gosenee, in tudi ptice bodo kmalo izginile. Ptice, ki so nam v živež, in ptice, ki so nam s svojim mičnim petjem v razveseljeva-nje, nimajo, ko se vležejo , nobenig-a druzig-a živeža , ko gosence in červiče. Iz svojiga gnjezdica čvičijo gole h Gospodu, in on jih z živežam osker-bi, ker jih z gosencami in červiči povsod previdi. Gosenc ni, dokler se ptice ne vležejo, in jih zopet ni, kadar mlade ptice dorastejo, in druge hrane potrebujejo, ki jim jo polje podeli. Dokler so bile pticam v živež gosence potrebne, je bilo prav, de so tudi gosence svojo hrano imele. Hrana za nje je zeliše zemlje. Imajo, ko mi, svojo pravico do zelenjave zemeljske. Sam Bog jim jo je dal, ki ni le samo človeku rekel: „Glejte, jaz sim vam dal vse zeliše, ki seme stori na zemlji, in vse drevje, ki ima seme svojiga 3 plemena, de vam bo v júd ícniuc je (udi pri-djal : „ i n o J a z a i 111 t o d a 1 tudi v s i m k i v a -lim na iiciiilji, iii v.siiii pdcaiii pod iicbam, iii vsemu kar se na zemlji iiiczi, in v ècniiir je življenje, de imajo jesti." 1. Mojz. 1, 38-30. Ta pravica, ktero imajo gosence in druge živalice do isellša, nam je večkrat nadležna. Pa krivični smo, ako mermramo, ravno ker te ži-valice to pravico od stvarnika imajo; smo slepi, ker ne vidimo njih koristi, ali se vsaj delamo, kakor de bi je ne vidili; lakumni, ker si to svo-jimo, kar je Bog drugim stvarem odločil. Češ de bi nam mravlje, goseiice, in vse živalice, ki jim merčes pravimo, vse ljube bile, ko bi nam méd spravljale ali žido predle ; ko pa takó očitiiiga prida ne vidimo, jih želimo iz svelá ! iS tem pa nočemo reči, de bi človek ne smel iiierčesa pokončati, ako mu očitno .škodo dela, zakaj človeku je pripušeno, žival v svoj prid obračali, kratko malo ne pa jih terpinčiti ali martrati. Če jim namenjeniga živeža ne dovoliš, ker bi ti vtegnile sadne drevesa i. t. d. pokončati, pokončaj jih, de se jih boš znebil in de jim ni treba od lakote počasi poginiti. J'ravica ti je dana, škodljivo žival pokončati, ne pa je nevsmiljeno terpinčiti. Povèrh vsega tega so nam pa stvarjene reči še v podučenje. Človek se sramuje svoje nehva-ležnosti, ko vidi kako mu je merčes vse pokončal, kar je Bog takó obilno pred njegovimi očmi raz-gernil. Človeka to poniža, in ga neumniga povzdigovanja ozdravi, ko vidi, de Bog svoje maše-vavne armade nad njega pošlje, namreč trume go-sene, kobilic, kebrov, namesti de bi leve in (igre nad-nj izpustil. Ljudi ponižati, ki se močne, razumne domišljujejo, ki ee bogate, samosvoje štejejo, kaj fit ori ? Mevčesii ukaže pokazali jim, de so nezmožni sroleji. — Potrebno je, de ima človek vedno to resnico pred očmi, de niu je zemlja pluji kraj, in življenje skušnja. Vse, kar mu veselje kazi, vse kar mu srečo kali, vse kar oblakov čez njegovo življenje nažene, je poslanik z nebés, ki nui pravi: Misli na to, de sreča ni tega svetá. Xaj bi umel nauk, ki mu ga živaliee dajejo, in nezmerno ])oželjenje bi se vgnalo ; cela človeška drušina bi bila v lepi zlogi med seboj, ker bi serca ničesar napčniga ne želele ! Tako ima vse svnj namen in svojo korist, „ker je vse, kar je Bog stoiil, dobro ob svojim času." (Pridg. 3, 11.) Ako na.ša slaba pamet ne spozna, zakaj je Bog to ali to storil, nam bo pri-])UŠeno kalj prizadevati si, kaj dodjafi ali odvzeti? Poslu.sajte prigodbo, ki v kratkim vse obseže, kar je bilo tukaj rečeniga. V poslednjim stoletji sliši Miroslav (^Friderik) Pruski kralj , de vrabči v deželah nje-goviga kraljestva vsako leto nad poldrugi milijón vaganov žita požró. Kolika škoda! Xe stne se delj dopustiti. Po tem takim da povelje, s kterim za vsako vrabčevo glavo odločeno plačilo izgovori. Vsak Ponis je lovec. Ubogih vrabčev je od dne do dné manj. Ta lov Ima tak speli, de ob leti daniga povelja vrabča skoraj najti ni bilo. ljudstvo se je nadjalo narboljši letine; in kialj je mislil, kako dobro, de jo je iztiihlal. Ali kaj se zgodi! Leio potem je vse živo gosene in kobilic, ker jih vrabči, njih narhujši sovražniki, več ne zatirajo; in pokončajo vse čisto po travnikih in polji. Pokončava po polji je bila tolika, de ponižani Miroslav nič potreb-nišiga ne ve, ko navtegania svoje povelje prekli- 3 il» cati in ojstio prepovedali, eniija samica vrabca več v svojih (leržavali iiinoriti. Glejte, ljubi prijatli ! ruda vsis:ain0ff0('iii;ça, neslioiičiio ino(lri;!ça in dobrotljivift-a Bos'â ! Nar manjši iivaliea je (alio umetno narejena, de ji noben ćlovešlii um ne pride do konca. In te dela boije modrosti in dobrote niso zato vstvarjene, de td jih človek smel brez uma in brez potrebe kervováriti in nevsmi-IJeno terpinciti ! ! Odgovori človek! kdo ti je dal pravico, božjo modrost in dobroto, ki se tudi nad živalimi razodeva, zaničevati? Ce pa te pravice nimaš, si iiudobnež, ki z nog-ami mandra dela stvarnika nebes in zemlje! Od iiapcnosti, liudobije iii škodljivih iiaslédkov terpiníenja neumnih žíval. I. Razclelik. Zival terpiaciti je zoper postavo božjo. Kar smo do zdaj od živali razkazali, očitno piiča, de se v stvarjeiiji in ohranjenji lih stvari vseganioçocnost, modrost in ljubezen Ijožja glasno oznanuje. Sama pamet bi že zdaj lahko sklenila, kako çreÂno in kako nasprot božjimu namenu ravna, kdpr neumno žival terpinći. Vunder pa hočemo tudi še to razkazati. Volja neskončno dobrotljivig-a Bog'à ne more kaka dru^a bili, ko ta, de se vse njegove žive stvari svojiga življenja veselijo. Tudi neumno žival Bog ljubi in z veliko dobroto za njo skerbi. Tega so nam priča besede večne resnice Jezusa, ki govori: „Poglejte ptice pod nebam, ne sejejo, ne žanjejo, ne spravljajo v žitnice, in vaš nebeški Oče jih živi." (Mat. 6, 86. Luk. 13, 34.) Kako se po tem takim človek sme podstopiti, žival terpinčiti, jo brez potrebe in iz hudobije moriti, za ktero Bog z toliko dobroto skerbi? Ali se sme tak človek še kristjan imenovati, ali zamore srečo od Boga pričakovati, ker vender božjim svetim namenam čisto nasprot dela? De vscsiiiiioftoèni Mvarnik a .se svojc stvari, j10 tem (akim tudi iiciiiiinn žímmo ljubi; (le je njegova volja, naj tliuek živaliiiii \.siniljeiio iii p» pameti laviul, in de je njih teriiiučenje po naši sveti veri velik ^rreli, nam kažejo iiasledne izreke svetifra pi.sma: .Jvdoi' nannanjiiimu xiln slovi, ]>ri'kli-nja nje Sfrarilm." 1'rig. 14, 3t. .,.\ei\tiiii/J('iia sodhd ga bo -zadvla, Id ni vxini/jcnja storil.'^ Jak. 3, 18. ,,^"smiljcujc /ločein. in ne daritve.^' Mat. 13. dni delaj, in oprai-ljaj vse svoje dela, sedmi dan je pa SaOota (pocivni dan) (jospoda tvojiya Boga ; tedaj ne opvavljaj nobeniga dela, ne ti. ne tvoj sin, ne tvoja hci, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne nobeno tvoje iivince, ne ptujic, kije med tvojimi vratami." V. Mojz. 5, 13. li. Bodite vsmiljeni, kakor je vas Oče v nebesih vsmiljeni' Luk. fi, 36. ,,Gospod, ti pomagaš obema, človeku in àivini.^' ť.salm 3tí, 7. „(^Bog) du Hvalim njih hrano, mladim krokarjem, ki k njemu vpijejo." l'salm 147, 9. „Ali se ne kiipi dvoje vrabcev -za en vinar i* in vender ne pade ne eden -zmed njih na tla brez va siga O cela.'-' Mat. 10, 29. „Pravi Bog Jonu: Ali bi se ne imel jaz vstniliti mesta Sinive, v klerim je toliko nedolžnih otrok, in — toliko iivine''^'' Jona 4, II. „Imaš i-ivino: imej skerb za-njo.'' Sirah 7, 24. „Pravični ima skerb za »ivljenje svo- Je siÙHiie; oscrèjc hudobnih pale je nev-smiljeno.^' Priliov. la, 10. „Alto ()uè vidil osla tctja. kteri te so-i-ra^i, pod loi-oj-am le&ali', ne pojdi mémo-, ampak pomagaj um na ki'ièko." II. Mojz. 33, 5. orji s volam in onlam skupej," Cker bi iiatiiicè oslu pretc/.ko bilo. z volani skup orati}. V. Moj/,, aa. K». .,\e remi volu gobca, kader v skednji trnje &ilo mane.'' Mojz. aS, 4. „Kader greš po poti, in na kakim dřevenu ali na žemlji kako ticje gnjezdo najdeš, in mater na mladih ali na jajcih .sedeti: ne vzeîni mater s mladici vred; ampak pusti jo, će ji mlade vzameš, pred zleleti, ( de namreč ne bo po dvojini »alosti imela"), de ti dobro pojde in de boš dolgo iivel.'' Rlojz. aa, 6-7." (Spomina vreiliio je, de je tukaj ravno tista obljuba pristavljena, kakor pri ceterti božji sapovedi.) V II. Mojzesovih bukvah (^83, 5.) beremo, (le vsak, ki vidi živinre pod .svojim bremeuam pasli, ga vzdignili in za-nj skerbeli mora, tudi tedaj , ko bi živince bilo sovražnikovo , in ko bi se tudi lasini dobiček med tem zakasnil. V 5. Mojzesovih bukvah (22, 4.} sloji pisano, de vsak, ki vidi, de živinče na poti pade, dolžnost ima, mu svoje ])omoci ne odreči, temuc mu na noge pomagati, ga varvati in prizanašati mu. Še na nniogih drugih mestih svetiga pisma se bere, de je človek dolžen, živini lepo streči, in vsmiljeno z njo ravnati. Kdor božjo besedo posluša in jo izpolnuje, ter si prizadeva, v duhu keršanstva, ki je ljubezen, ravnati, ne bo nikdar v stani, kake živali, bodi si která lioce, l cr |)i n è i l i, ji ml o v po.ško-(1 o val i ali j(3 brez potrebe u m orili; zakaj vsak tak spozna, de je velika prederziiosl, to pokončati, kar je Vse^ainoftociii i/, iianiiodrejši^a iia-ineiia stvaril. Nobeden človek ne more JJo^u dopasti, ako njeg'ove modre dćla brez premixlika ali clo iz hudobije v nic deva; velik greli stori, ne-vsniiljeno djanje dopernese, kdor žival terpinci; ker iiaiu Bog- ni dal pravice, z živaljo po svoji termi, nevsniiljeno ravnati, teniae si jo le v prid obračati. Bog je res človeka postavil gospoda neumni živali; pa misliti, de nam je pravico podelil, z njo nevsmiljeno ravnati, nam že pamet ne dopusti. Kako bi bil Bog, neskončno svet in dobrotljiv, človeku dopustiti zamogel, z živaljo, ki bolečino občuti kot človek, hudo ravnati? Umoriti smemo žival, de si jo v živež obernemo, zakaj sam Bog nam to dopusti, ker pravi: „Vse, kar se giblje in živi, vam naj bo v hrano;" (^1. Mojz. 9, Umoriti jo smemo, ako bi nam dru-gači bila škodljiva; nikdar je pa ne smemo nepotrebno ter p in čiti. Hudo tedaj grešijo vsi tisti, ki pustijo ubogo živino stradati, v nesnagi poginiti, ki ji več nalagajo, kakor nesti ali peljati zamore, ki jo nevsmiljeno pretepajo; zakaj oni ravnajo nasjnot namenu Stvarnika, ki je žival, desiravno sosebno v prid človeku, vender tudi nji v veselje stvaril. „Pravični ima skerb tudi za živež in pokoj svoje živine. (I'rig. 10, 12.) II. Razclelik. Žival teipiiiciti pripeljá liiule iiasleilke. 1) Kdor je neA'siiiiljen do živali, je ludi ne v smilje u do ljudi. Tega price so nino-g-e skušnje; ziiierej se je še našlo, de so se taki vsi vsiiiiljeni do svojima bližnjig-a skazaii, ki so z živino lejio ravnali, nasproti pa tudi, de so niu-čitelji (;ter|)inčarji) neumno živali bili preg-anjavci, sovražniki in trinogi človeka. Ko si tedaj prizadevamo, živalim njih pravico olëli, ob enim srečo človeške družbe podpiramo. Bolje ko se bo vsml-Ijeno z živino ra\nalo, manje bo neobtesanosti, (livjosU in nev.smiljenosti med človeki ; bolje pa ko se ljubesen med ljudmi vterdi, lepši bo svet, srečnejši cela človeška drušina. To so modre vladařstva in vsi ljudje zdrave pameti in dobriga ser-ca vsili časov spoznali. Od tod izhajajo modre postave zoper terpinčenje živali, pa tudi čver-slo podpiranje pametnih podložnih, de se volja vladavca izpolniije. Ko bi kedaj doživeli, de bi terpinčenje živali popolnama iz lic zemlje izginilo, gotovo tudi ne bo več lahko slišati, de človek človeka preganja, stiska, v pravicah krati, celo ne, de mu po življenji streže ! Naj nam kdo ne reče, de se najdejo ljudje, mehkoserčni do živali, terdoserčni |)a do človeka, zakaj če gremo ti reči bolje do živiga, bomo našli; de miloserčiiost do živali pri takih ljudeh ni splošna ali občinska. Ce kdo vidi babo, de kakiga pseta priserčno rada ima in z njim vse ljubeznjivo ravna, do družine pa nobenlga vsmiljenja nima: ne reci, de se resnica našiga terdenja ne izpriča. Kar to babo za pseta vnema, ni modra v s ni i- Ijenost, ni vsiiiiljcno ř>eicé, ampak le siiiiio/çol 1-na pi'ij a/,noKl, ne u m lia meliku/.noMl, nain raMio (akû /.operna in 7,anièlji\a, kakor nam je pameina iiilioserùiioNl do živali v,sa Ijiiba L-ednn.st, za klero bi radi v.sakiga viiéli. 'l'a haba ra\ná -s psélam vsc ijubeziijivo, je jia do drii;!;Hi žival ne-obèiitim; kaj tedaj čuda, de v. druz/ino in ubo;fimi ljudmi liiido dcia ? — \'idill .siiio že neumneža, de je v ostudniíía ))sa ves y-a(eléban bil, ubogo máče pa od lako(e poginiti puxtil, nedolžno ja^njc v kakim temnim kolu bre/, vse polaje zajierlo deržal, v kulinjl gosi, kúrela jiocasi terpincil, predin de so počepale. Ubo^i ljudje, ki se s takim živiii.^kim trinoyam pečati morajo ! ^ V nekim sostavku némškiíva časo|)isa „Ure.sd-ner Woehenbiatt" se tale važna re.-iiiica bere: „Mož, ki s svojo živino hudo dela, bo ravno takli s svojo ženo in s svojimi otroci ])očel, ako mu pred oči pridejo, kadar ga jeza -/.gvuhi, ktere se po g-erdi navadi drugači ne i/.nebi, ko de jo občutiti da, bodsi komur lioče. iStrast, živali ter-pinčiti, porodi strašno oterpnost serca, ki lahko tolika prira.ste, de je človek v stanu, clo bližiiji-inu po življenji seči. Ona jezo tako podžiga, de nje plamen do stra.šniga divjanja jiriraste. Človek, kterimu je ta strast serce spridila, povsod priložnosti i.še, s\ojiga bližiijiga razžaliti, inu britkosti naklanjati. Po tem poti zavodi človeka, de se ne vstrasi več kervi svojiga bllžnjiga preliti. Ljudo-mórci (^vbijavci) so bili poprej terpinčarji neumne živali." Te besede, ki so se tolikokrat resnične spri-čale, kažejo, kako potrebno de je, terpinčenje živali, kolikor je koli mogoče, zatirati, de se že v mladih ser ci h ljubezen do živali vkorenini iu vsako terpinčenje ostudi. I,e Ijiulji' brez niilusercija ho v stani, žival iie\hiiiiljeiio (crpinčiti: fiioznc pdšasli so laki Jjudjó. ill lja t i HO j i il j e t ré lja. iSiij hc same živali ko iiieil seboj vse iiiilo-serciie, ni ena druffi pomagajo, ena dnigo varjejo, ena drug-i strežejo. IJiilje/.eii in vsiiiiljenje, ki ga živali med seboj imajo, je toliko, de včasi èloveka globoko v aerce gane. Take zglede pri domači živini vsak dan lahko vidimo. J»a clo živali, ki se nam /,anitljive zdijo, brez le ljubezni med sabo niso. Kakú o.sludne se nam zdijo podgane, in kako mičiio |)rigodbo slavoviti L es ing (^Lesnik") ud njih pove. On pripoveduje, *") de ko je eno iioc bil do polnoči ]iri mizi sedel in pisal, zasliši, de pod mizo nekiij zaropoce. 1'ogleda, in zagleda veliko podgano na krožniku, na klerim je bil ostal kosec jederčiie pogače od njegove večerje. Ko je podgana kosec okusila, je zginila v tla. Cez neke minute pridejo (ri podgane, kterih dve ste tretjo nekak mično peljale. Ko so se najedle, je Lesing vstal, jih zajjoditi. Dve ste zbežale, tretjo je vlovil. Ko jo je nekoliko pregledal, je našel, de je bila slepa, in starka unih dveh, ki ste ušle. Kako vsmiljeiie so mnoge živali proti človeku, in tudi še tačas, ko je on nevsmiljen proti njim! l/jubezen psa do njegoviga gospoda zamore lice grozovitnežev osramovati. Ta žival je hvaležna in dobra svojimu gospodu, če je on še toliko terd proti nji. Xáte prigodbo : Xeki človek je hotel svojiga psa potopiti. Pes se je branil, kolikor se je mogel. Njegov gospod se razkači, in začne ubogo žival iievsmiljeno pre- Kraiitliciiiicrs ..Griiiidliclie Uiiterweisiing; iii der kathol. Reliffioii." Dritte Auflage. ftlaiiiz 1843. II. Theil. S. 358. tepavali ; v divjim (eriiiiièenji oiiialiiio iii pade s psaiu vred v globoko vodo. Ko pes vidi, de jc iijeg-ov iievsniiljeni ^-ospod v iicvainosli vloiiiti, hI z v«o močjo i)rizadeva, In ;™-rozovi(iiey,a iz ^flobo-čiiie izleče (er jça timerd reši. Pes, ves vesel, de je gerduiia smerli o(el, jio/.abi na hiide batine, ki jiii je od nje^a prejel, sivalilja okoli nje^^a, in ne vé, kaj de bi počel od veselja. Kaj |ia neob-čiUna pošast stori? Ko si je nekoliko odiliiiil, jio-I)ade zo|)et ubozig-a pseta, in pa v vodo verze. Uboça žival milo ječi za ])omoč in vsinljenje, se ozira žalostno h grozovitnimu nehvaležnemu, dokler v valovji ne zgine ! Ali nima taka žival tavžent-krat več občutnosti in miloserčnosti, ko tavžent takih ozvirjenih pesjanov, ki so svojo žlahtno na-loro tako g;rozno spridili, de so divjiši od nar div-jiši zviradi v Saharskih pustinah ! Človek, ki kaj taciga storili zamore, je gerd lažnjivee, ako pravi, de itná ljudi rad. Nima jih ne, akoravno se ti pcrduša ! Kdor miloserčnosti nima, je v stani narhnjši hudobije dopernesti: nima je pa, ako je pri živali ne razodene. Tolovaji, ki so na listvicah svoje gerdo življenje sklenili, sonar poprej ubogo ž I v al t er p i n č il i, po tem se ljudi lotili. Neki velikaš, ki je v svoji hudobii tako deleč prišel, de je nad svojiga lastniga očeta segel, in ga umoriti hotel, kar bi bil tudi storil, ko bi l)osebna previdnost božja ne bila očeta iz rok strašno gerdiga sina otela: je imel v mladih letih veselje, nedolžno žival terpinčiti. Narljubši kratko-čas mu je bil, hišne zajčike tergati, in po tem gledati, kako so počasi poginili. Starodavni narodi, desi ravno ajdi, ki jim ni mila luč svetiga evangelja svetila, so sjioznali, kam to pripeljá, ako se neumna žival terpínči, in go si rczno prizadevali, otroke od takiga ravnanja odvr.icati. Atenčaiij e ( Gerškiga naroda) so pobica, kije neki živali oko izbil, k sinerti oljsodili: bali so se namreč, in sklenili iz te^a iievsniiljeni/ça djanja, de bi iz pobiča hudoben in ljudem nevaren človek izrastel. — Dog-odivšina naui kaže cesarja Domicjana, ki je v pervim stoletji pi) rojstvi Izveličarja rimsko kraljestvo vladal, stra-lioviti/^a trinoga, ki si je z življenjem ljudi içral. Kaj pak čudo, ker je od mladih nog- hud terpin-čar živiili bil! Vsak dan se je odločeno uro v svojo slanico zajierl, in je žive muhe na zlate iglice nasajal, ter z veseljem gledal, kako se mučijo , predin počepajo. Kakor se z nar veči nejevoljo obernemo proč od tacih gerdih, nevsmiljenih ljudi — ravno tako naše serce od veselja igrá, ko vidimo ali slišimo milo ravnanje z ubogo živinco, ktera je k nasimu pridu vstvarjena, naši skerbi izročena. Povedali jjomo tedej svojim ljubeznjivim bravcam neko pri-godbo, ki seje v Frajburgu na Nemškim per-petila, ktero je slavni nemški pesnik Janez Vogel v pesmico zložil , in ktero so naš prečastit-Ijivi in mnogozasluženi korar, gosp. Valentin Stanig prav prijetno v slovenski jezik prestavili. Gotovo vam bo dopadla, in razveselil vas bo miloserčni razsodik Frajburžkiga sodnika. Poslušajte jo : Zvou sile. Xa Frajburžkiiu tergu Je stala hišica, Priprosta, opušena, Od eape vetrana. V Ilji je zvonček fflasen Ob slropu se mnjdl, Kdor bil je v Ivaiíi sili, Je z njim na ziuuije dal. Navada opušena Le(á že zdaviio je, Je hišica poderta, Ki-og (enije vidi ho. Xihèù za verv ne piinie, Več zvoncelf ne zvoni, Ker časi so pretel00 podpornikov ali udov imela. Predstojnik te slavne družbe so >jili svitlost vojvoda (Saksonski Edvard princ iSakson-sko - Altenburžki ; Njih namestnik pa je za to družbo mno^^ozaslužni dvorni svetovavee , sosp. Dr. Perner. — Ta družba se je po celim Uavar-skim kraljestvu takfr razširila, de ima že več ko 100 podružnic, in je tudi v druzih deželah za-četik enačil» družb obudila. Visoko častitljivi Goriški korar, školastik, vikši šolski o^rleda in ud c. k. kmetijskih družb na Goriškim in Krajnskim, içospod Valentin S t ani g, živo prepričani od velike koristnosti ta-cih družb, so koj pri začetku k Monakovski družbi perstopili in nje lepe namene na vso moč podpirati jeli. Kmalo so nevtrudljivig-a Gospođa, kteriga celo življenje je z občnokoristnimi, lepimi deli zaznam-vano, misli obšlé, da bi zamog'la naprava družbe zopei- mučenje žival tudi v naših deželah veliko dobrlga storila. Te misli so Oni Monakovski družbi po pismu 21. dan Svečana 1846 razodeli, kteriça smo v letnim oglasu (Jahresbericht) imenovanig-a družtva brali. Vodstvo te družbe Jim je na ta dopis 4. Sušca tole odgovorilo : „Visoke časti vredni Gospod ! Prejeli smo včerej z velikim veseljem Njih pismo, polno pre-lepiga zapopadka, in tudi poslanih 30 goldinarjev, za ktere se Jim prav lopo zahvalimo. Z neizrečenim veseljem Jih uda naše družbe sprejmemo: Bog daj, de bi veliko tacili blagih in žlahtnoserč-nih deležnikov perdobili. Pošljemo Jim tukej 300 iztisov bukvic, ki jih je naša družba pod nadpisam „Dolžnosti do žival" na svitlo dala in per-ložimo še drugih listikov kolikor jih še oddati za-moremo. Posebno pa nas veseli, de je — kakor nam pišejo — pismo naše družbe Njih visoke časti vredni velki škofii po vikši gosposki bilo podeljeno, in de oni izpiske iz njega clo v slovenski Ljubljanski Časopis djati želijo. Gotovo bo seme, ki ga bodo po tem poti vsejali, z Božjo pomočjo vesel sad rodilo, zlo prijetno nam bo, če nam bodo od časa do časa nasledke Svojiga truda na znanje dajali. Prav živo tudi želimo, de bi se Njih namen tudi v Njih krajih, družbo zoper terpinčenje žival napraviti, po sreči izšel; kar nas vtiče, Jim bomo iz serca radi vse na svitlo dane spiske pošiljali, kakor Jih svojim podružnicam na Bavarskim delimo. K napravi enake družbe per Njih bi jim vtegnili naši spiski prav dobro služiti, ktere so tudi drugod poterdili. Tega pa Jih in vse deležnike posebno opomnimo, de naj se ne dajo motiti od nasprotnikov, ki se bojo v začetku morebiti posmehoval! napravi imenovane družbe. Naša družba je v svojim početku veliko sovražtva prestala, stano- 5 vilnost ill poterpljivost pa ste vse te težave premagale in že veliiio veliivo dobriga in Itoriatnig-a smo vpeljali in veliko napceniga zaterli. S po.sebnim poštovanjem uRtanemo jVjih visokovrediiosti popolnama lulani Edvard, princ. Dr. Perner." Vošila časti(ljvi;i;a gosp. Stani ga in pa Mo-nakovske družbe, kteie smo v pričijočim dopisu brali, 80 se prav lopo spolnile : že lani je na prošnjo visokočaslidjiviga duliovniga odborstva Goriške velke .škofije o. k. vikši dvorna gosposka na Dunaji dovolila napravo družbe zoper ter-pinčeiije žival v Gorici, ktera v sami Goriški škofii že zdej čez 800 udov šleje, kteri po 30 ali 30 krajcarjev za letno plačilo odrajtujejo. K ti družbi zamore vsakdo perstopiti, naj si bode tudi od družili krajev, kakoršniga si bodi sfanii, epôla in starosti. Več ko bo družba udov imela, več bo zamogla storiti. Dozdej je že veliko tavžent izti-skov in v trojnih jezikih tistih bukvic med ljudi razdelila, ktere smo lani pod nadpisam „Povesti s podobami" >rovicam pridjali in ktere nam je Goriška družba brez vsiga plačila v 1400 iztiskih podarila, za ktere se tukaj očitno zahvalimo. Vsako leto bo kaj noviga natisniti dala in med ljudi delila. Vsak ud te družbe dobi brez vsiga plačila vse od nje natisnjene knjige. Gotovo je že inarsiktero dobro zemice vsijala in bo še neizrečeno veliko dobriga izpeljala. Bog ji bo dal obilni blagoslov, ker se trudi za to, kar je Njemu ljubó. ►Skîes». H koncu tega podučenja perstavimo še dve pesmici iz nemških bukvic: „Schild und Waf- fen gegen die Thierqualerei" v slovenski jezik prestavljeni, s prošnjo in vošilani, naj bi jiii goHpocije učitelji svojim xièencani v šolah večkrat brali ali pa peti dali. Pametno iii kei'^aiiiiiko ravnanje z xivallmi. I. Visoki stvarnik, čig-ar glas Je nekdaj zemljo stvaril In vsim stvarem življenje dal. Tud zemlje ni podaril Človeku samiinu v oblast : Odkazal tud živalim last Je on na lepi zemlji. Sej njemu, ki za vse reči Skerbi povsod in vedno. Ni nič, kar zemlja kolj redi. Premajhno al nevredno. Nebo ne zmeri vsih dobrot Očeta vsih stvari povsod. Očeta tud červičev ! Na žvali, kterih si gospod, Se Bog ozira tudi; Ce ravno niso kar si ti. So vender sveta udi. Gospod jih je na svet postal, Jim tukej biť pravico dal; Nikar jih ne preziraj! Ljubezni roka vse zveri Stvarila ti je v rabo , Po truplu in nagibu so Oné v zavezi p tabo. K reèem se niiiogiiii priučé, Stvari potrebne so zemlje, Su iijé darov deležne. Ill njim l)i se prederznil ti Življenja slast greniti ? Sirotam njim spodobni mir lil živež perkratiti ? Sladko jemati jim prostost? Se veselili vnemarno Njih muke in trapenja ? ! Nameni scer nam vsili žival Zdej niso razodeti ; Od mnog-ih prid pa vender tud Zamoremo umeti, De v prid so našimu življenj', K veselj', polajšanju terpljeiij, Za živež in obleko. Ce mertva v prid ti je žival, Ne muči je prešerno ; Je živa v prid, pervoši ji Veselje nji permerno ! To tirja Stvarnik, Gospodar, Ï0 tirja tud njegova stvar. In to tvoj lastni pokoj. Kdor muci uboge rad zveri, Letá — nej vsak verjame, — Gotovo brez vsmiljenja Ljudi mučiti jame. Kdor kolj razžali božjo stvar, In brez potrebe jo mesar', Bogá ljubit' ne more ! Tud v zveri ljub' Boga — al naj Ti vselej pamet sveti; Ne dolaj ž njo v inehkužnosti, V ljubezni prenapeti. Oboj'ga se enako vai', Ne (lajaj kruha zver' nikar, Ki zanj te revež prosi ! Ko bo Gospod pred sodni stol Človeške tirjal dela, Njegova sodba, zaničvavc! Tud tebe bo zadela; Odgovor ojster boš dajal, Če mučil ubogo si žival, Ki božjih rok je delo! II. Zveri na zemljo Bog je dal. Časti ga vse stvarjenje: On čuje zanje, jim deli Veselje in življenje; Zato ti, človek, bodi v mar, Lepo obračat' božjo stvar ! Podaril jih je tebi v prid. Uživaj jih veselo : Polajšajo, oslajšajo Naj ti življenja delo ; Al pomni, de le usmiljena Boš rabil stvar Gospodovo. Veseli konj, in vol močán Ti zlajšata opravila ; Ti jima dati si dolžan Dost živeža, počila : Ak to storiti opustiš, O človek! v Staruika grešiš! Glej, lièici podnébesa Bog dal je perje zalo O! pusť jo v miru, nuj živi in dela gnjezdo malo ; Serce ti s peljem //veseli, — Boš li nasprot jo zalil ti ? 8erce obculno Bo;ç ť jo dal, De te nesreča gine ; O clovk ! naj te tud ginejo Živalske bolečine. In ak li mertve služijo, Umori jih hitro, ne gerdó ! Clo zver, ki škodo delajo, O clovk ! nikar ne muči. Bog, ktéri njih namen pozná, T', je dal moč uma, luči. Od škode njih se oprostit'. Ne — jih nevsmiljeno trapiť ! In Jezus, k' ljubil je ljudi. Je ljubil tud živali. „Moj Oče za žival skerbi,— Pravi on — de se ne žali, Od strehe vrabček ne odleti, A k Oče moj ne per p us t i." Predn^ovor. Vvod . . OhnekiK. stran. PervI «lel. Od čiideiev hoijih pri stvarjenji in ohranjenji éival in od njih koristnosti %a človeka. Živali petiga s(vaini;ça diié......3 O Ribe...........4 2) Plice........... 8 Živali šestima stvarnijça dné......2i J^ Domača živina........21 2) Laziiina..........24 3) Zverina..........31 Đi'ia^i «lel. Od napčnosti, hudobije in škodljivih nasledkov terpinčenja iii-al. Zival terpinčili je zoper postavo Božjo Žival ferpinciti pripeljá hude nasledke Nekaj od terpinčenja žival posamezno . Od kod izvira terpinčenje žival . . . Pomočki zoper terpinčenje žival . . . Treljl del. Od družb zoper terpinčenje žival .... 61 Sklep. Dve pesmici od pametniga in keršan-skiga ravnanja z živalimi.....6 7. 6 9 37 41 50 5 5 T) 8