Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Jelejon št. 3497, interurban 34%7 Rokopisi se ne vračajo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, čc se sprejema lisi v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po nošti dostavljen lisi 5 Din. Celoletna naročnina 50Din, polletna 25 D n, četrtletna 13 Din. Inserall po dogovoru Uprava: Kopti ar leva ulica št. ti/11 Poštni čelc. račun, Ljubljana 15.179 lelejon štev. 2549 Jubilej prve slovenske gimnazije v Proslava 25 letnice hnezošhoiijskega zavoda sv. Stanislava v St Vidu nad Ljubljano Nadškoi dr. Anton B. Jeglič v dobi, ko jc ustanovil zavod sv. Stanislava. St. Vid, 21. septembra. Danes praznujejo škofijski zavodi in škofijska gimnazija v Št. Vidu nad Ljubljano svoj srebrni jubilej. Z njo praznujejo Slovenci 25-letnic.o prve slovenske gimnazije, ki je ustvarila vse velike pogoje za samobitnost naše kulture, ki nam jo je omogočila po prevratu svobodna narodna država. Z njo pa praznuje naš nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, njen ustanovitelj, vzdrževalec in dobrotnik, veliki jubilej svojega dela za nas, Slovence. Zavod se je pripravil zunaj in znotraj, da primerno proslavi ta praznik. Mlaji v parku, transparenti, venci na fasadi krasijo mogočno stavbo. Atrij je ovenčan, slavnostna dvorana okrašena, podest na stopnišču med pritličjem in prvim nadstropjem pa je dobil na mramor-natem podstavku bronasti kip ustanovitelja dr. Antona Bonaventure Jegliča. Atrij pred kapelo je ves v zelenju, kapela vsa v cvetju in pripravljena, da sprejme slavnega jubilanta. Včeraj, na predvečer se je popoldne j!) pol 5 pripeljal ustanovitelj zavoda, nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič in /. njim naš vla-dika dr. Gregorij Rozman. Profesorski in vzgojni zbor ga je sprejel z dijaštvom vred v parku. Ob 7 zvečer pa se je začela proslava jubileja z orkestralnim in pevskim koncertom. Fasada zavoda je žarela v razsvetljavi, rakete so švigale visoko v zrak in od blizu in daleč, so prihiteli bivši gojenci, abiturienti in /. njimi prijatelji in dobrotniki zavoda, da sc udeleže proslave. Veselo razpoloženje v parku pred zavodom je trajalo lako do 10. Danes pa je ob 8 zjutraj v veliki zavodov i kapeli daroval prevzv. nadškof dr. Anton Bo- 1 naventura Jeglič zahvalno službo božjo. Službe božje so se udeležili predstavniki državne oblasti, vojaštva, prosvetnih zavodov in .veliko Ho-vilo bivših gojencev. Naj omenimo le bana inž. Dušana Serneca, divizijskega generala in poveljnika mesta generala Popoviča. rektorja imi- 1 verze dr. Metoda Dolenca, podžupana prof. Ev- i gena Jarca, zastopnika ljubljanskega kapitlja, generalnega vikarja Ignacija Nadraha, novomeškega prošta Čerina, načelnika splošnega oddelka baltske uprave Fr. VonFino, zastopnika šefa prosvetnega oddelka banske uprave prof. Ferjana in zastopnike prosvetnih zavodov in srednjih šol. Po zahvalni službi božji in Te Deuni /. 1 blagoslovom so odšli vsi v slavnostno dvorano, kjer se je ob četrt na 10 pričela Slavnostna akademija Kot uvod je zaigral dijaški orkester pod vodstvom prof. Hybaška Venček jugoslovanskih j biserov«. Sledila je živa slika, ki je v alegoriji 1 pokazala delo gojencev zavoda sv. Stanislava v ' odsekih dijaškega društva »Palestre . V živo je ganila zlasti molitev ciril-metodijskega odseka za Rusijo. Nato je govoril direktor škofijske gimnazije prof. Koritnik Anton slavnostni govor in najprej pozdravil vse predstavnike oblasti, ' vojaštva in duhovščine ler vse bivše gojence, v i prvi vrsti pa seveda ustanovitelja iu velikega : dobrotnika zavoda, nadškofa dr. Antona Bo-1 naventuro Jegliča, ki ie brez dvoma solnce da-! našnjega dneva. Pred iiO leti je zamislil veliko | idejo ustanovitve zavoda, ki ga je / ogromnimi žrtvami in podporo vsega slovanskega ljudstva tudi zgradil. Sam je na svoje stroške izšolal vse učno osobje in ljubezen, k: jo je gojil do zavoda, je morala roditi sadove, ki jih danes, po 25 letih lahko sam z veseljem opazuje. Naj mu bo v zadoščenje za vse težave od 1. 1898. do danes to, da vidi sadove svojega dela, ki ga je Bog tako obilno blagoslovil. Pred 25 leti je pripeljal v isto dvorano 2(3 mladeničev, ki so kot prvi vstopili v veliki zavod. Danes pu ja število gojencev, ki so študirali v zavodu, okrog 2000. Velikim možem, postavljamo spomenike po smrti, on pa si je postavil spomenik sam, ki bo pričal poznim rodovom, kaj premore ljubezen do naroda. V teh 25 letih zavod in njegov ustanovitelj nista imela ravno malo težav. Prva leta so bila razvojna leta, ki za prvo slovensko gimnazijo niso bila lahka. Pojavile so se težave zaradi pomanjkanja slovenskih učbenikov, vendar se je energiji ustanovitelja posrečilo, da je premostil tudi le težave in da se je L 1913. vršila tudi prva matura, vsa v slovenskem jeziku. učenci in učitelji, ko je prišel konec vojne, ko smo dobili narodno državo. Vsi so bili prepričani: zavod slopa v novo dobo, dobo svobode in prostega razmaha v narodni državi. Zal, da so v to veselo pričakovanje le prekmalu začele padati kaplje bridkega razočaranja. Deloma zaradi nepoznanja razmer, deloma, ker so valovi strankarskega razburjenja včasih pljusknili ..ui ob In mirni zavod, deloma zaradi novih nazorov ob ureditvi šolstva v novi državi, so začeli zadevali zavod težki udarci. Zamajal :e je \ temeljih. I znov a je moral na težko pot prosjačenja, da si resi pravice, ki si jih je bil pridobil v prejšnji državi, v dobi svojega razvoja. Modri uvidevnosti našega ljubljenega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra L, ki hoče, naj so vsi njegovi državljani enakopravni in zadovoljni, dalje posredovanju vplivnih osebnosti, zlasti nadškofa dr. Bauerja in prevzv. ustanovitelja dr. Jegliča, se ima zavod zahvaliti, da so vse dosedanje težke krize zanj srečno iztekle. Danes stopa zavod v drugo čelrtstoletje. Z zaupanjem v božjo pomoč in v dobrohotno naklonjenost višjih činiteljev, ki imajo v zavodu najboljšo garancijo za moralno, palriotično in nacionalno vzgojo mladine in z zaupanjem v dobrotljivost naših dosedanjih dobrotnikov gleda zavod v bodočnost, zvest svojemu dosedanjemu programu, da vzgoji našemu narodu dobrega, delavnega, z narodom čutečega duhov-skega naraščaja in poštene, značajne, temeljilo izobražene svetne inteligence, zveste Bogu, kralju in domovini! Nato je zapel dijaški zbor pesem Pozdrav našemu kralju . nakar je zaigral orkester odlomek iz druge Haydnove simfonije. Sledila je pesem Noe z ladjo iu molitev za zavod. Gojenci so molili v slaroslovenskem, grškem iu latinskem jeziku, nato v francoskem in novo-grškem, končno pa v ruskem, hrvatskem, češkem iu bolgarskem jeziku. Nato so zapeli slovenski Oče naš . Zbor so je spomnil s pesmijo >Nazaj pa jih ni v vojni padlih gojencev, nakar je zaigral kvartet s klavirjem. Sledila je pesem Mak in rajalni pohod z zborno dekla-macijo Pesem Makabejcev , s čemer je bila akademija zaključena. Komers bivših gojencev Ob 11« 11 7 zvečer se je nadaljevala proslava • s konier/.om bivših gojencev. Komer/. v ril predsednik Jegličevcev prof. Belec, k, • pozdravil oh viharnem navdušenju ustanovitelja zavoda dr. \ntonu Bonaventuro Jegliča, vladiko dr. Gregorija Itožmana ter podal predsedstvo večera bivšemu zavodovemu gojencu in prvemu abiturientu, magislratnemu svetniku Barletu. Svetnik Barle ji' povzel besedo iu ponovno zagotovil ustanovitelju zavoda dr. Jegliču, da si ni postavil z zavodom nesmrtnega spomenika le kol slavim, ampak da ima neporušefi spomenik v srcu vsakega za vodo vega gojenca, pred kuterim gori večna luč hvaležnosti. Pozdravil je našega vladiko, vse profesorje, pretekle, ekonoma in vso gojence. Spomnil so je tudi v vojni podlih gojencev zavoda, ki so /. lastno krvjo priborili zavodu lepšo bodočnost. Pozval je vse navzoče, da so stoje zaklicali junakom, umrlim profesorjem in prefektom in drugim rajnkim gojencem: Slava! Omenil je, da se dobi danes zavodovega gojenca povsod, da je zavod kvas. ki bo pre-kvasil vso Jugoslavijo. Iu kakor so slali ob dnevih prevrata l>iv -i gojenci na mejah ob Muri in Dravi, lako stoje >e danes kol največja opora v Primerili. Povsod smo in povsod ostane.mo! Obrnjen proti našemu vladiki dr. (Irogoriju Rožmauu, je vprašal: Ali se smemo povabili na 50 letnico zavoda? , kar je vladika potrdil. Z željo, da bi bil današnji večer res lep večer veselih spominov, je zaključil svoj govor, nakar je prečital še nekaj pozdravnih brzojavk. Podrobnejše poročilo o komerzu bo objavil Slovenec . Današnja proslava jo lako po obisku kakor (udi navdušenju pokazala, da so čelrtsto-lelno delo zavoda, požrtvovalnost iu ljubezen njegovega velikega ustanovitelja (trivedli do večjih in lepših uspehov, kot jili je morda pričakoval ustanovitelj sam. Prepričani smo, da bo bodočnost prinesla enakih sadov, k" bodo v moralnem in narodnem ozira še bolj povzdignili nas narod, da bo vreden hoditi po poti, ki imi jo je začrtal njegov veliki dobrotnik in of* — nadškof dr. Anton Bonavenlura Jeglič. j Prva slovenska gimnazija je bila ustvarjena! j To dejstvo je izredno važno zato, ker so bili j s tem dani vsi pogoji, ki so omogočili, da se je j vse srednje šolstvo po prevratu, ko smo dobili : narodno državo, lahko naenkrat poslovenilo. ! To pa zato, ker je nadškof preveč ljubil svoj slovenski rod, nego da bi mu zidal gimnazijo-ponemSevalnico. Ze prva matura je pokazala krasne uspehe in da ni prišla vmes nesrečna svetovna vojna, bi mogel zavod danes na tej prireditvi šteti še več alr.tnrientov. Zavod je odstopil mnogo prostora Rdečemu križu, ki je namestil v njem bolnišnico. Celo gojenci sami so se morali umakniti v šentviško l judsko šolo. Včasih je bilo nad tisoč ranjencev oskrbovanih v vojaški bolnišnici v zavodu Delo, ki ga jo takrat vršil zavod, je ogromno, če pomislimo, da je moral tudi takral še predvsem skrbeti za svoje gojence. Vrli tega je. sprejel pod svoj krov 70 dijakov beguncev in njegov veliki pomen za naš narodni živelj v Primorju dokazuje brez dvoma dejstvo, da je 40 Primorcev med ali po vojni naredilo maturo na škofijski gimnaziji. In danes deluje med našim narodom na Primorskem nad 20 duhovnikov, ki so se šolali v zavodu. Veselo in svobodno pa so zadihali vo«t l^ažffjm izjava kanclerja Briiningu Berlin, 21. sept. j. Državni kancler Bnining je z ozirom na sedaj vladajoči položaj v Nemčiji podal zastopniku Unilc jc prva jugoslovanska saslava na !cj meji. Pri slovesnosti je sodelovala godba iz Dol. Logatca. Svečanost se je razvila v veliko narodno manifestacijo. Vse gleda na Vaše zobovje. Le negovano zobovje feele napravi Vašo zunanjost popolno. Odolje radi tega kosme-tlkum. Podeli vam — trajno uporabljan — lepo in zdravo zobovje. Toda vrši še več: Učinkuje antiseptično! Odol ne neguje temveč tudi čuva Vaše zdravje. Odoi je poieg tega tudi štedljiv v uporabi. Smernice nemških fašistov Zanimive izjave grofa Revenilotva Hoiiin. 21. sept. j Znani grof Reventlov,, ki zavzema v narodno-socialistični stranki najodlitS-nejše mesto, je izjavil o politiki stranke sledeče: Ne vem, kako se bo nemška buržuuzija, katero je uspeh narodnih socialistov popolnoma /.mešal, iz-inazala iz svojega položaja. Na vsak način bo skušala napraviti koalicijo s socialnimi demokrati. Naj se zgo< I i karkoli, narodni socialisti bodo nadaljevali svojo politično smer in pazljivo sledili dogodkom, pa soveda ne bodo dali miru demokratičnim strankam v parlamentu.« Vprašan, ali bi bilo mogoče, da bi se fašitli udeležili sedanje ali bodoče vladne koalicije, je lteventlow odgovoril, da bo o tem odločala stranka, da se mu j »a kombinacija zdi maloverjetna, Mi zahtevamo,. j«" rekel, »v notranji |>olitiki uničenje framazonstva. utrditev državne oblasti in lako agrarno i>olitiko, da bo nemški element okrepila, lako da ne verjamem, da bi se framazonska demokracija mogla s tem sprijazniti.« Kar se tiče katoliškegga centruma, nimamo » principu ničesar proti njemu, pač pa se mi zdi izključeno. da bi mogel ccntrnm, ki printipielno stoji na demokratičnem stališču in ki združuje vse glasove krsranske«ra delavstva, iti l nami v koalicijo.« ■><> bi pa nas res v koalicijo povabili, bi mi konkretno postavili kol eonditio sne qua non. da dobimo dve ministrstvi: za notranje zadeve in za ilržavno hrambo.« »Kar se tiče naše zunanje politike, pn mislim, da mi ne moremo doseči svojih ciljev, ako vstopimo v koalicijsko vlado, ampak bi morali po mojem mnenju dobiti v roke »so oblast. Moje mnenje je, da je politika zbližanja s Francijo za Nemčijo absolutno škodljiva. To politiko narekujejo ameriški bankirji Wall Streeta, ki hočejo sodelovanje nemškega in francoskega velekapitala v svrho skupnega izžemanja delovnega ljudstva. Ta politika je izražena v locarnskeui paktu, ki pomeni prostovoljno zasužnjenje nemške buržuazije francoski politiki.« »Največji sovražniki so Francija, Poljska iu Čehoslovaškn.« : Moje mnenje je, da se naša politika ne sme orientirati napram zapadu, ampak napram vzhodu ju jugu. Napram izhodu hočemo prijateljstvo 2 Rusijo. napram jugu pa mislim Avstrijo in Italijo. Z Avstrijo želimo odločno Anschluss, katerega hoče zopet preprečiti Francija. To rečem odkrito, vendar pa ravno lako odkrito povem, da bomo to zahtevo postavili v ozadje, ker nočemo zaradi tega vprašanja priti v konflikt s fašistično Italijo. Iz istih razlogov političnega realizma zaenkrat tudi ne insistiramo na vpostvitvi nemške monarhije, ker nismo dogmatiki, ampak mislimo, da je prva stvar ta, da pridemo na oblast. >Kar se tiče oduošajev do Anglije, nimamo proti njej absolutno ničesar, ampak bomo uravnavali svoje razmerje do nje po načelu: do ut des. {■e bo Anglija z nami, bomo tudi nti z njo.c Kar se tiče Jugoslavije, je izjavil grof Reven- tlow, da je Jugoslavija nemškim fašistom zelo simpatična in da so bili zlasti veselo presenečeni, ko je tlada generala Petra Živkoviia dala Nemcem narodno-kulturno avtonomijo. Nemčija sploh visoko ceni v pni vrsti vojaške vrline Jugoslovanov. Kar se posobifi nemških narodnih socialistov tiče, je grof Kentlow mnenja, da politični realizem zahteva, da Nemčija Jugoslavijo Čimbolj podpira, : kajti čim močnejša bo Jugoslavija, tembolj se bo eniancipirida od Francije.« »Poljska mora računati s tem, da mi nikakor ne bomo trpeli krivice, ki se nam je storila s tako-zvanim poljskim koridorjem. Vendar pa bo Poljska, naj se zgodi karkoli, vedno ostala nacionalno močna državi, zato ker nobena država in noben narod v Evropi nima tako močnega nacionalnega čutenja.« »Drugače izgleda stvar s Češkoslovaško. Ta država se nam zdi umetna tvorba in njene odnoša-jc do Nemčije bo jako težko pravilno urediti. Češkoslovaška država ima rob, ki je popolnoma nemški.« Sicer |>a ta vprašanja, je rekel Reventlovv, v sedanjem momentu še niso aktualna, ampak jc prva nujnost ta, da nemški fašizem prid« do oblasti t državi. Vprašan glede Društva narodov, je grof Re-vehtlovv izjavil, da ga njegova stranka absolutno odklanja, ker je Društvo narodov čisto navadna mlš-nica, v katero se je Nemčija vjela kakor miš. Spomenik kralja Petru I. v Sisku Sisak. 21. sept. AA. Eno našiu najstarejših mest Sisak slavi današnji dan dogodek, ki bo mestu .Sisak jioslavil med prva mesta naše države. Danes je bil v Sisku odkrit spomenik kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju, ki je narodu si-»aškemu in iz okolice znan kot vojvoda Petar Mrko-njič, ki se je že leta 1875. boril za svobodo svojega naroda. Misel, da se baš v mestu Sisku, mestu, ki ga je lako pogosto obiskal pokojni veliki kralj, postavi spomenik, datira še iz leta 19215. Takrat je na seji mestnega zastopstva dne IS. oktobra mestni zastopnik Aute Pinurič predlagal, da se pod pokroviteljstvom tedanjega načelnika g. Gjura llasiča ustanovi odbor, ki naj postavi v mestu Sisku spomenik kralju Petru 1., o katerem je v interpelaciji tedanji zastopnik g. Pinarič rekel, da je izšel iz narodne krvi in dal vse za ta svoj narod in nas s tem zadolžil za Irajen spomin, najbolj pa mesto Sisak, v katerem je ta veliki mož dobil zatočišče v usodnih dneh svojih bojev za osvoboditev slovanstva izpod tujega jarma. Ta misel je oživela ]h» marčevski deputaciji meščanov i-n kinelov mesta Siska in okolice z ostalimi kmeti lega kraja pred Nj. Vel. kraljem. Takrat je Ivan Radič predlagal mestnemu zastopstvu, da se ustanovi odbor za zgraditev spomenika kralju Petru T. Velikemu Osvoboditelju. Predlog je bil -sprejet z velikim odobravanjem. Za predsednika odbora pa je bil izvoljen industrijalec in član mestnega zastopstva mesta Siska Peter Teslič. Po večmesečnem dolu se je odboru posrečilo, do je med rodoljubnim meščanstvom in okoliškim l>rebivalslvom zbral posebno vsoto za zgraditev spomenika narodnemu velikanu. Odkritje tega spomenika mora v vsakem pogledu biti v čast nteslu Sisku, njegovim prebivalcem in prebivalcem njegovega okraja. Brez komentarja Navdušen sprejem predsednika vlade v Zagrebu Rim, 21. sept. j. Popolo di Triestec poroča v svoji številki od 21. 1. m. sledeče: »Slovanski teroristi, katere je fašistični svinec pribil na tla, prihajajo v Jugoslaviji do časti m učen i št va. Vse na svetu je relativno... Jugoslovanske žene n. pr. so razposlale po svetu protest zaradi obsodbe in zaradi nezaslišanih preganjanj Slovanov v Italiji. Izvemo tudi, da je občinski svet na Sušaku, kjer je bil rojen Zvonimir Miloš, predlagal, da se po njem imenuje neka ulica na Sušaku. Razen tega naj se vzida spominska plošča na hiši, v kateri je bil rojen Miloš in če se bo la podrla, naj se plošča prenese v dvorano občinskega sveta na Sušaku. Brez komentarja.« Konferenca hrvatskih kmetov Brod, 21. sept. z. Danes dopoldne se je vršila v Hrvatskem domu konferenca kmetov iz brodskega okraja. Konferenci je prisostvoval g. Tomo Kovače-vič, bivši poslanec hrvatske sel,jaške stranke. Sklenjeno je bilo, da se nadaljuje s konstruktivnim delom po intencijah Nj. Vel. kralja, izraženih v manifestu. Po konferenci so odšli prisotni na kolodvor, da pozdravijo predsednika vlade, ki se je istočasno peljal v Zagreb. Imenovanja Belgrad, 21. sept. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je postavljen za pripravnika v domu narodnega zdravja v Celju v 1-9 dr. Josip Fischer, zdiavnik šolske poliklinike v Ljubljani, ter v zavodu za zaščito mater in dece v Ljubljani dr. Vidosava Kutlešič, zdravnik doma narodnega zdravja v Celju. Belgrad, 21. sept. m, Z rešitvijo prometnega ministra je postavljen v I. 9. g. Albert Vajda v generalni direkciji dri. železnic. Belgrad, 21. sept. m. Z rešitvijo ministra za soc, pol. in narodno zdravje je postavljen dr. Hamdija Bravo za pristava »Doma narodnega zdravja« v Mariboru in dr. Vidosav Kutlešič za pripravnika zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Najprej še deževno, potem pa se bo ob zapadnih vetrovih vreme začasno rboljšalo. Južne Alpe: Vedno slabše vrem* Zagreb, 21. septembra. AA. Velika množica najvišjih uradnikov z gg. ministri, episkopatom banom, mestnim zastopništvom in generaliteto na čelu je napolnila pero« že »lavno prej, nego je prišel vlak s predsednikom ministrskega sveta generalom Petrom Živkovičem in njegovim spremstvom. Prostor pred postajo iti vse trge do Jelačiče-vega trga so napolnili tisoči in tisoči Zagrebčanov v gostom špalirju. Zagreb je na prihod prvega sodelavca Nj. Vel. kralja reagiral s toliko prisrčnostjo, kakor to niso pričakovali niti oni, ki poznajo preizkušeni patriotizem tega mesta. Točno ob 16.50 je privozil vlak na po.-iajo z dvema okrašenima lokomotivama na drugem tiru. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je stopil z vlaka in Sel skozi čakalnico 1. razreda, ki je bila okrašena z rdečimi preprogami. Takoj ga je sprejelo navdušeno vzklikanje in pozdravljanje. Nato je stopil pred njega načelnik mestnega zastopništva d r. Srkul j in ga pozdravil s temi besedami: Gospod predsednik ministrskega sveta! Vaš sklep, da obiščete mesto Zagreb in da stopite v ožji kontakt z njegovim prebivalstvom, je v vseh vrstah meščanstva zbudil največje veselje. V imenu tega •meščanstva vam želim naijradostuej-šo in najtoplejšo dobrodošlico. Živel predsednik kraljevske vlade! Živel general Peter Živkovič! Silno navdušenje, vzkliki in klici ter ploskanje je sprejelo le besede in trajalo nekaj minut. Nato je predsednik vlade ponovno prisrčno pozdravljen stisnil roko mestnemu načelniku in odgovoril s prisrčnim glasom: Že davno »eni želel izkazali pozornost belemu Zagrebu iti dragim Zagrebčanom. Zahvalim se vam za topli sprejem. Hvala vam, živeli! Deliri'} navdušenja je sprejel te predsednikove besede. Nato je predsednik v spremstvu ministrov, bana in mestnega načelnika, ki ga je pozval na svojo stran, krenil s postaje. Ko je prišel pred pestajo. ga je množica ljudi sprejela z burnim vzklikanjem. Vse je čakalo, da bo predsednik stopil v avtomobil in se odpeljal v mesto Toda predsednik vlade je odmahnil z roko in šel peš od postaje do Jelačičevega trga s svojim spremstvom. Prebivalstvo je takoj na to gesto simpatije in zaupanja reagiralo še z večjim navdušenjem. Vse se je zgrnilo v bližino predsednika vlade in samo odločnemu nastopu javnih organov se je zahval i i t, da je množica vendarle pustila predsedniku prosto pot. In predsednik vlade ije počasi in s prožnim korakom šel čez trge do Jelačičevega trga, kilume- » vega trga. le>r in [Kil hoda. Z obeh strani so goste množice ljudstva napravile špalir, a za njimi je pritiskalo ljudstvo, ki je neprestano vzklikalo kralju, Jugoslaviji in predsedniku vlade, naši nezmagljivii Jugoslaviji. Z vseh oken so klicali ljudje in mahali z robci. Pločniki na obeh straneh ceste, kjer je šel sprevod, so bili polni ljudi. Tako je šel v pravem triumfu spoštovanja ln ljubezni predsednik skozi Zagreb. Pred njim so šli samo trije vUoki uradniki, na obeh straneh ceste šefi policije, poveljnik straže in zagrebški polkovnik. Ljudje so vse bolj in bol, prihajali v navdušenje in lo je tudi predsednika viade tako ganilo, (la je prenehal ozdravi,jati na vojaški način in je na vse strani mahal z rokami. Tako je šla ta via triumphalis' do Jelačiče-od seboj celo vrsto tajnikov. Po znani fašistični frozeolo-giji zadnjega rasa. se Italija pritožuje, da je s lem tajništvo Društva narodov v rekah Anglije Ln Francije, ki imata v rokah politično vodstvo le važne mednarodne institucije. Italija zahteva, da se politična direkcija tajništva odvzame posamezni osebi in izreči političnemu direk-toriju. Glede tega vprašanja se je vršila 20. t. m. seja četrte komisije skupščine Društva narodov, v kateri je italijansko stališče zastopal delegat Galla-vresi. Dejal je, da politični direktor tajništva pomeni zelo važen faktor, ki more naravnost nadomestili Svet Društva narodov. To pa ne gre. Direkcija mora bili v rokah v resnici mednarodne korporacije, da bo zasiguran vpliv vseh držav-članic Društva narodov. V debati sta govorila zastopniku Japonske in Švedske, ki se sicer nista postavila v vsakem oziru na stran Italije, sla ]>a naglašala potrebo reforme tajništva, ki bi naj bilo zgolj tehnični organ. Kar je najbolj padlo v oči, je pa to, da je nato vstal grof Bernsdorff, ki se je kot politični zastopnik Nemčije in ne kot tehnični, kakor je izrecno naglašal, popolnoma postavil na stran italijanske teze. Dejal je, da se mora tajništvo reformirati lako, da morajo vsi generalni tajniki biti enako obveščeni o tekočih zadevah. Ta solidarnost med italijanskim in nemškim zastopnikom je seveda imela za posledico živahne komentarje. Politična zveza med Matijo in Rusifo Pariz, 21. septembra, j. »Ere Nouvelle, piše o trgovinski pogodbi, ki se je sklenila med Italijo in Rusijo. Pravi, da je zelo čuden fakt, da pogodba čevala v gotovem denarju, dočim bodo sovjeti od cvala v gotovem denarju, d očim bado sovjeti od Italije samo dobivali posojila, s katerimi bodo plačevali italijanske industrijske proizvode. Spričo energije, s katero Italija zasleduje svoje gospodarske koristi na vsem svehi, je ta določba laka, da te žrtve, storjene v prilog Rusije, nc bi bilo mogoče razumeti, ako ne bi obstojala med Rusijo in Italijo obenem tajna politična klavzula. Ako pa take klavzule ni, pa obstoja najbrže kaka izmenjava misli med Italijo in Rusiijo o političnih vprašanjih. Kolikor je to verjetno, je vendar treba pripomnili, da prinaša »Ere Nouvelle« samo svojo kombinacijo. Se en ponesrečen vlom Snoči je bil izvršen še drug vlom, ki pa p<> vseh okolnostih ni v zvezi z omenjeno in iskano vlomilsko tolpo, temveč ga je nekdo moral izvršiti na lastno pest. Tudi ta vlom se je radi ugodnega naključja ponesrečil. V pekarno Antona Kovača v Rožni dolini, cesta V. št. 17 je ponoči zlezel neznan tat skozi odprto okno. Zlezel je naj-piej v skladišče, od tam v vežo, kjer je našel klešče in z njimi vdrl vrata v prodajalno. V prodajalni je vlomil v predal prodajalne mize. Lastnik prodajalne po navadi hrani v tej miznici denar. Prejšnji večer pa je lastnik prodajalne, kot da bi mu govorila tiha slutnja, vzel iz miznice denar, okoli 600 Din, ga preložil v sosednji predal, miznico zaklenil, predal pa pustil nezaklenjen.. Če bi le ubogi vlomilec, ki se je toliko trudil, da je odprl zaklenjeno miznico, vedel, da bi lažje prišel do denarja v najbližjem in nezaklenjenem predalu! Tako pa v ta predal nili pogledal ni in sc je skromno zadovolji! z nekaj štrucami kruha, vrednimi 20 Din, s katerimi je odšel. Vse okolnosti, med drugimi tudi ta, da je vlomilec vedel, kje gospodar po navadi pusti denar, namreč v miznici, dajo sklepati na prav določeno osebo, in ta>' je policija že na slsdi. Ponoči je bil izvršen še tretji vlom. Nekdo ie namreč vlomil k Figovcu, pa tudi brezuspešno, zakaj napravil je le okoli 100 Din škode. Ponoči sta bila aretirana dva razsajača. Aretiran ie bil prav mlad delavec, ki je v pijanosti ••azsajal na Krakovskem nasipu in razbil krčmar-ju z dalmatinskim vinom manišo šipo. Neki hlapec pa je bil aretiran, ker je pretepal ponoči f Križevniški ulici neko žensko. Oba je policija kaznovala z globo po 120 Din ali s tremi dnevi zapora. Oba sta dejala, da raie plačata, zakaj svoboda je le svoboda. Nezgodna kronika ne beleži čez dan nič važ« nega. Takoj v popoldanskih urah se je na Židovski stezi neki F. I. močno opil. V gostilni je poslal nadležen in gostilničarka ga je hotela pahniti iz gostilne. Vinjeni možakar pa se je branil in je udaril po šipi ler sc močno obrezal po rokah. Moža je reševalni avto prepeljal v bolnišnico. Tam pa so ga le obvezali in ga odpustili domov. V ljubljansko bolnišnico so danes pripel'ali z dežele dva ponesrečenca. 301etni posestnik Ivan Korošec iz Velike Loke si je v soboto doma pri delu poškodoval levo oko. — 25letnega železniškega delavca Ivana Strgarška iz Dobove Št, Juriju pod Kumom je dne 31. avgusta neki S. P. sunil z nožem v prsa. Sedaj pa se mu je rana zelo poslabšala in je moral v bolnišnico. Niegovo stanje je zelo resno. ir Gospa, svetujemo Vam, da pred pranjem Irdo vodo omehčate z navadno sodo, nato pa pe-rele s pravim terpentiuovim milom »Gazela«. Smrtna kosa Včeraj popoldne je v Ljubljani umrl gosp. franc Auman, župan, kovaški mojster in SJ-icni Jugoslavije znani izdelovalec vosov na Viru pri Domžalah. Pokojni je bil v vsakem oziru vzo-j-en in zgleden mož. Z izredno vnemo je vedno sodeloval pri vseh katoliških organizacijah, ki ga tKHio zelo pogrešale. Udejstvoval se je tudi pri gasilnem društvu. KrVo ugleden iu priljubljen je bil, priča najbolj to, C j bil, čeprav še fant, poplavljen za župana virske občine. Županske posle je opravljal silno vestno in v zadovoljnost vseli občanov, še v petek popoldne, ko ga je nenadoma napadla huda bolezen, je v silnih bolečinah urejeval občinske zadeve, kakor bi slutil, da ga čaka smrt. Prepeljali so ga takoj z avtomobilom v Ljubljano, kjer je bil operiran; operacija pa žal ni pomagala in včeraj popoldne je za vedno zaprl svoje oči, .-tar šele 35 let. Truplo blagega pokojnika bodo danes prepeljali na Vir, odkoder bo ;>ogreb na farno pokopališče. Hudo prizadeti materi, ki je izgubila tako Jtgleduega in skrbnega sina, kakor tudi bratu in sestram, naše iskreno sožulje! Blagemu pokojniku «>8 naj sveti večna luč! Prosvetna zveza v Ljubljani fc te dni razposlala »Krstno obljubo« g. verouči-teljem in cerkvenim predstojništvom v kraje, kjer je več šolske mladine. Vliudno prosimo, nai bi gospodje, katerim bi se zdelo, da so prejeli preveč izvodov, teh nikar nazai ne pošiljali, kajti prav lahko jih bodo oddali po sosednjih manjših župnijah, kamor pesnitve radi drage poštnine nismo razpošiljali. Poslana himna ie kot nalašč za vajo v ljudskem petju, s katerim moramo pričeti pri šolski mladini, če hočemo upati na uspeh. Gospode pa prosimo, naj poskrbe, da se pesnitev med mladino razširi in da to žrtev velikodušno nase prevzamejo. Poljska odlikovanja najstarejših ljubljanskih gasilcev Ljubljana, 21. septembra. Ha vselova.ns.keim gasilskem kongresu so se rfošli gostije z izredno ljubeznivostjo zanimali za delo ljubljanskega gasilnega društva in so jim bili predstavljeni med drugimi ludi trije najstarejši ljubljanski gasilci Franc Medic, Josip La-pajnar in Ivan Permu. Posebno starosta poljskih gasilcev vojvoda mž. T w a r d o je pokazal izredne simpatije za te nase gasilske veterane. Po njegovem prizadevanju jim je poljska ga-aj.jska zveza poklonila sedaj izredno visoka odlikovanja, katera jim je poslala po predsedniku kongresnega cdbora g. Kihardu Krogel sbergerju. Odli-kovancem so bila odlikovanja izročena danes. Danes, ob četrt na O zjutraj so imeli gasilci najprej vajo r. motorno brizgalno in agregatom prt tovarni Pollak. Vaju je vodil društveni poveljnik gosp. Milko H o jan in se je prav uspešno iivr-Sila. Motoma brtegalna je brizgala curke vode visoko čez tovarno. Po vati 80 * zbrali ljubljanski gasilci v orodni opremi pred Mestnim domom. Tu je med po zorom gasilcev izročil s primernim nagovorom in čestitkami g. Engelsberger vsem trem gasilcem odlikovanja — častne kolajne poljske gasilske zveze za gasilske zasluge. Odlikovancem je čestital tudi v imenu ljubljanskega gasilskega društva poveljnik g. Milko Hojam, vsi ostali gasilci pa »o izrazili svojo radost nad odlikovanjem svojih najstarejših gasilcev s trikratnimi krepkimi klici >Na pomoč k Vprašanje na upravo mestne elektrarne Tekom zadnjih 14 dni je že štirikrat sredi večera odpovedala elektrika po vsem Bežigradu od tovarne strojnih livarn dalje in smo bili po pol ure in še delj v popolni temi. Tudi lansko zimo se je to ponavljalo naprej in naprej. To kaže, da nekje v napeljavi te proge nekaj ni prav. Beži-gra.jci prosimo slavno upravo mestne elektrarne, da nam blagovoli sporočiti, če tudi še sedaj ne misli dati preiskati proge, da se nedostatek odpravi in popravi, da se vemo založiti s petrolejkami, novi hišni gospodarji pa, da ne bodo šli v stroške z napeljavo elektrike v nove hiše, ki jih bo toliko večerov pustila v temi. Okraj počasti elektrarna z lučjo že naikasneje ob 4 popoldne, ko gore žarnice po vseh ulicah. Morebiti je to vzrok, da jo potem za zvečer zmanjka. — To prosijo Bežigrajci. Mariborska nedela Maribor, 21. septembra. Petnajsta pobinkoštna nedelja. Deževje; kakor iz škafa je lilo. Mnogim, ki so računali z vinogradi itd., so se prekrižali računi. Zadovoljni pa so bili kavarnarji in gostilničarji v središču mesta in pa tudi — cirkus »Titanic«. Posamezne prireditve so se danes morale odpovedati tako n. pr. »Jadranski dan«. Pomembnejših dogodivščin ni bilo; v poli-ciskih bukvah sta ovekevečeni dve aretaciji in 33 prijav. Cigani so se pojavili na Pobrežju in pustili za seboj »vidne« sledove svojega poseta; izpred gostilne »Stok« je izginil posestniku Juriju KcfiSu 8 let star žrebec z. vozom. Priče vedo po-vtiati, da so videle odhajajoče cigane z navedenim žrebcem in vozom. Košič trpi škode približno 5400 Din. Napočila je tudi sezona za tiste, ki imajo fad.; (:rczdje, ki pa nimajo vinograda. Pač pa radi »P-'."-cCajo« tuje vinograde. Franclna B. in Franclna P. so zalotili cb mejah mariborske in šentpeter-ske občine. Do 35 kg grozdja sta imela v nahrbtnikih. Ob grozdje sta prišla in še odrajtala bc ;la — radi škode. V splošno bolnišnico so prepeljali danes 25-lctnega delavca Franca Potočnika, uslužbenega v sladkegorski tovarni za lepenke; prišel je z desne: v stroj, ki mu je roko do lakta docela zmrc-va:il; nadalje delavčevo hčerko Jožico Križajevo, ki ji je padla težka železna tabla na glavo ter ji prizadejala težke poškodbe. Na voglu Vrtne ulice in Koroške ceste pa ie 16letni Vilko Rojko pcdvl s kolesom na tla petletno služiteljevo hčerko Anico. Francosho-italijanska pogajanja razbita London, 21. septembra, as. Po angleških vesteh iz Ženeva je smatrati, da so so lrancosko-itali-janska pogajanja za pomorsko pariteto za enkrat popolnoma ".»zbila in sedaj skoro ni upanja, da bi Francija in Italija naknadno pristopili k londonskemu pomorskemu dogovoril. l>o tega je prišlo šele včeraj, ko je Francija }>o angleških vesteh odklonila zadnji italijanski predlog za odmor v gradnji brodovja. Ta italijanski predlog je predvideval, da naj se vprašanje paritete odgedi do leta 103<>., Francija iu Italija pa bi se do leta 1930. obvezali k gradbenemu programu, ki bi Franciji do konca trajanja londonskega dogovora zagotovil premoč. Angleški krogi so radi takega konca zelo vznemirjeni. IlendPrson je meseca maja in sedaij zopet začetkom septembra poskušal v Ženevi, pripraviti Italija do tega, da bi stavila Franciji sprejemljive pogoje. Angleški mornariški minister Alexander je porabil priliko, ko je inspkiral angleški trdnjavi Malto in Gibraltar, da se je razgovarjal s francoskim in pijanskim mornariškim rinif.ironi v Pa- rizu in Rimu. Da se je angleško posredovanje ii-javilo, ie smatra v londonskih krogih kot v»rok v prvi vrsti izid volitev v Nemčiji. Naglaša se, da so traneuski nacionalisti začeli ostreje nastopali proli Briandovi politiki sporazumevanja, ker jc-izpraznitev Porenja povzročila samo katastrofalni porast protifranooskih strank v Nemčiji. Briand torej ni mogel sprejeti italijanskega predloga, ne da Lji že naprej zbudil sumu jo. da jo iz strahu pred nemškimi narodnimi socialisti paktiral z, italijanskimi fašisti. Pa tudi v Italiji je izid nemških volitev vplival neugodno na sporazumevanje. Nobena tajnost ni, da je v Mus-olinijevi vladi plediral Grandi p) močnem angleškem vplivu za pameten sporazum s Francijo, dočim so drugi politiki, ki imajo tesne zveze s Hittlerjem Ln avstrijskim Heiniwehrom, pripravili italijanskega diktatorja do tega, da hoče najprej pustiti močno narasti radikalni nacionalizem v Nemčiji, preden bi se resno pogajal s Francijo o celotnem političnem i.i gospodarskem sporazumu. Tretje leto „pjatiljetke" in gospodarski položaj v Rusiji Moskva, 21. »epi. j. čez mesec dni se začne tretje leto petletnega sovjetskega gospodarskega načrta. Po načrtih komunistične stranke mora biti to leto končana večina del ua industrijalizaciji države in kolektmrana mora biti najmanj polovica celokupnega poljedelstva v državi. Pripomniti je treba, da postavlja stranka tako velike zahteve radi tega, ker se namesio »pjatlljetke . izvaja štirikotni načrt industrijalizanje draave. Tekočega Jeta mora bili samo naraščanje industrijske produkcije po načrtu veČ'e, kakor je bila produkcija celokupne predvojne ruske industrije. Taki so načrti, toda položaj ne odgovarja načrtom. Mesec dnd preti začetkom legi. leta se tje Osrednji izvršilni odbor komunistične stranke obrnil na vse gospodarske, strankine, kom.somolske in sindikalne organizacije s pozivom, v katerem zahteva, da se za preostali mesec popravi iu dopolni na polju 'industrije in poljedeljstva vse ono, kar se je zanemarilo v leku prvih dveh let pja-tiljetke . Ugotovili so, da se je mnogo opustilo in malo napravilo. Pred vsem je popolnoma odpovedat finančni in produkti jsV načrt industrije, na katerem temelji ves nadaijui razvoj države. To se vidi iz tega, ker je po besedah okrožnice prirastek industrijske produkiije za 10 mesecev tekočega leta znašal samo "27% mesto predvidenih 32%. Ce pa vzamemo v pretres kakovost blaga, tedaj je odatotek prirastka mnogo manjši. Za tričetrt leta je program izpolnjen za manj nego polovico, i »osebno slabo sloji v tem oziru težka industrija. Zelo žalostno je tudi vprašanje delovno sile. Beg delavcev iz podjetij povzroča katastrofalne razmere in sili vlado, da veže delavce na podjetja. Da razumemo zgoraj omenjeno okrožnico Osrednjega odbora komunistične stranke, je treba pripomniti, da je splošno gospodarsko .-.tanje v SSSR vedno slabše in zavzema vedno gorši karakter. Težkoče se v glavnem gibljejo med dvema linijama. Ena je .pomanjkanje veeh vrsi hrane in blaga. Brez. ozira na ogromen porast (tako pravi službena statistika) produkcijo industrije trpi vsa država rad i pomanjkanja vseh vrst blaga in prebivalstvo ne dobiva več niti one množine blaga, do katerega ima pravico z listki, še slabše je stanje v pogledu življenjskih potrebščin. Pomanjkanje živeža ne vlada samo v velikih mestih in industrijskih središčih, anvpak celo tudi ua deželi. V tem slučaju je vladi nemogoče pomagati, ker ne more organizirati aprovizacijskih organov, ki bi nadomestili prepovedano privatno Irgovino. Drugo stran teikod predstavljala propadli finančni načrt induitrije in nezadovoljiv napredek zbiranja rezervnega živeža. Ti vzroki so do-vedli do stanja, ki je ponovno izzvalo inflacijo. Pod takimi pogoji je zelo dvomljivo pričakovati, da bo tretje leto pjatRjetke' prineslo lepše rezultate kakor drugo leto. ki je popolnoma preu-strojilo vse ga-p.dar.sko življenje države, prebivalstvo pa je vrglo v stanje, ki poginoma sliči dobi vojaškega komunizma. nov jugoslov. rekord, 2. Kallay Branko (M), 3. Hel-lebrand (H). Metanje kladiva; 1, Ferkovič (H) 37.85 m, 2. Gašpar (C) 37.55 m. 3. Manojlovič (C) 31.09. 200 m iinale: 1. Skok (P) 23.6, 2. Jamnicky (H) 23.8, 3. Schrcibcr (H) 23.9. Triskok: t. Miokovic IBSK) 13.55, 2. Pavlovi* (C) 13.43, 3. Korče (P) 13.01 400 m zapreke iinale: 1. Banščak (Panč.) 1.01.4, 2. Thaller (M) 1.05.8, 3. Tučan (II) diskvalificiran. Metanje kopja: 1. Messner (H) 50.53, 2. Hel-lebrand (H) 45.26, 3. Kallay L. (M) 44.67. Tek 10.000 m: 1. Koren (M) 35.11.'/.•... nov iug. rekord. 2. Špoin Ivo (I) 400 m za prvim, 3. Belas (H). Tek 800 m: 1. Rittig I. (H) 2.04'/», 2. Žorga (P) 1 111 za prvim, 3. Nikhazi (BSK) 8 ni za Žorgo; najlepša točka dneva, zelo oster boj. Skok ob polici: t. Ferkovič (H) 3.50, 2. Kal-lay B. (M) 3.40, 3. Buratovič (C) 3.20 m. Štafeta 4X100 m: 1. Hašk 46/'/*, 2. Marathe 46.'/s, 3. Primorje 47.'/s, izven konkurence. III. kolo državnega prvenstva Concordia je bila poražena v Splitu od Hai-duka 7. rezultatom 5:1 (3:1). Dober rezultat je dosegla Slavija iz Osiieka proti BSK 2:1. Danes je odigrala svojo 2. tekmo Admira: Gradjanski 3:1. Inozemski sporf Spori Ilirija: Sašk i si (ti 0) S svojim pokalnim tekmovanjem J. N. Z. nima sreče. Kajti, da se je mo^lo pričeti s seaiifinalnimi tekmami je bilo Ireba rešiti nebroj protestov, radi katerih tekmovanje seveda ui moglo končati, kakor je bilo predvideno. Kadi tega so nastale naravne težkoče, nekatere pa ludi umestno izzvane. Glavna težkoča vsega tekmovanja, ki ga je J. N. Z. gotovo idealno in v korist nogometnega sporia razpisala, je pa finančno vprašanje. Vse. tekme dosedaj so končale s primanjkljajem. Tudi včerajšnja tekma je napravila v tem pogledu nov zapletljaj. Ponoviti se bo morala danes, ker ni bila radi nastopajočega mraka odigrana do konca. Ker že pri prvem srečanju finančni efekt ni bil dober, se bo še poslabšal, radi daljšega bivanja Saška v Ljubljani. Včerajšnja tekma je končala neodločeno, z rezultatom, ki ga ni nihče pričakoval. Bila je to igra. kakor smo jih v Ljubljani še malo videli. No morda radi lepe igre, pač pa radi negotovosii, kako bo končala. Nekaj čaea je prevladovalo domače moštvo. nekaj časa pa gesti. Sašk je predvsem skušal u veli',av iti igro .prodorov, ki pa ni uspela radi pazljivih krilcev in branilcev. Nasprotno je pa domače moštvo skušalo uveljaviti bolj sistematično igro, ki pa tudi ni uspela. V splošnem bi rekli o moštvih, da je bil Sašk veliko borbeneiši in je neodločen rezultat le posledica energične igre. Npsprotno je. pa moštvo domačih igralo lepše, v borbi pa podleglo. Posebno desna stran napada ravno radi tega ni prišla do prave veljave. O domačem moštvu velja predvsem, da niso igrali prizemno igro. V napadu je precej; zatajila desna stran, desno krilo Ice je bil pa premalo zaposlen. Zveza Košak ni igral tako kakor prošlo nedeljo, njegova igra je premehka. zalo tudi nikakor ni mcgel uspeti proti ostrim branilcem Saška. Ne enemu igralcu pa ne morem očitati, da se ni trudil. Vsi so igrali pridno, vsak pač po svojih močeh. Pri igri Sr-Ska je bila glavna naloga obrambe pazljivost in pa hiter start. V tem pogledu so vsi zadovoljili, čeprav je Sašk dosegel gol radi napake obrambe. Vodstvo je dosegla Hirra iz llmetrovke. Ice je bil faulan, ko je imel oddati lep center v sredo nepokritemu Onr.nu. Berglez je oskrbel hazenski strel. Zanimivo je, da je tudi pri uspehu Saška pomagalo desno krilo. Sodnik Rcsenfeltl je vodil igro prav dobro. Zelo napeti igri je prisostvovalo okoli 800 gledalcev. Tekma se danes popoldne nadaljuje in sicer najprvo podiVšek '2(1 minut, če ta ne prinese odločitve, se pa igra ponovi v celoti. Prvenstvene tekme Na igiišču Primoria sc je pričelo prvo kolo jesenskega prvenstva. Srečala sta se Svoboda in Grafika, S precej sreče je zmagala Svoboda v zadnjem trenutku. Grafika je hotela doseči na vsak način zmago, zato so vsi pritisnili v napad. To je pa Svoboda spretno izkoristila in zabila dva zaporedna gola. Končni rezultat je 3:1 v korist Svobode, V predtekmi je pa rezerva Grafike premagala Svobodo s 4:2. Družba JURIJA" Premog Drva Koks Dunajska cesta it. 46 Telefon: 2820 V drugem razredu ie pa Jadran pregazil Reko. Dosegel je rezultat 8:0. Kot predtekmn pokalni tekmi IlirijaiSušak so nastopili seniorii Ilirije proti moštvu Trbovlia in podlegli s 5:3. To je prvi peraz old boya Ilirije. Propagandne plavalne tekme V kopališču »Ilirije'' so se vršile včeraj dopoldne mladinske plavalne tekme. Glavni namen teh plavalnih tekem je bil vzbuditi med mladino zanimanje za to lepo in zdravo panogo športa. Le škoda, da se vrše, take prireditve tako |»ozno. ko ni več pravega zanimanja, pa čeprav je voda v bazenu zelo lopla. Rezultati tekem so naslednji: Skupina A: 8 do 12 let dečki 30 m prsno: 1. Tavčar v času 22.(5, 2. Drobež 28, 3. žiža. 4. Zalo-kar, 5. Banko, (>. Gorjane. Skupina A: 8 do 12 lel deklice 30 m prsno: 1. piuc 31.5', kot druga sta prispeli istočasno Kosec in Demšar Metka v času 32, 3. Demšar Vanda, 4. Banko. Skupina C: 12 do 10 let oO m prosto dečki: 1. Južnič 40, 2. Lavrič 44.3, 3. Michalek, 4. Pukel-štajn, 5. Fux. Skupina C: 8 do 1t> let 50 m hrbtno dečki: 1. Lavrič 40.5, 2. Ribnikar 1.03, 3. Uisperger. Skupina 1): od 1G let naprej deklice: 1. Lojl< 55.1, 2. Kovač 1:01.1, 3. Bele 1:01.8, 4. Payer. Skupina D: od 10 let naprej 50 m pisno gospodje: 1. Pavelič 47.4, 2. ing, Gerl. Skupina 14: od 8 do 10 let 50 m prsno dečki: 1. Gostiša 51, 2. De Monte 53, 3. Uisperger. Prihodnjo nedeljo se pa vrši plavalno tekmovanje srednješolcev, ki bo goiovo zanimivejše. Mariborski šport OBČNI ZBOR MOLNP. Maribor, 21. sept. V restavraciji »Orel < sc je vršil danes pred-poldnc občni zbor MOLNP v smislu novega pravilnika LNP. Volitve sc letos niso vršile, pač pa so posamezni klubi nominirali v nov odbor svoje zastopnike, in sicer za SSK Maribor g. Koren, SK Rapid g. Anion, SK Železničar g. Fischer, SK Svoboda g. Presl, SK Ptuj g. Zamuda, SK Mura g. Muzetič. Odbor sc bo konstituiral šele v nri-hodnji seji, ker LNP do sedaj še ni imenoval predsednika in ostalih 6 odbornikov v smislu novih pravil. SK Železničar : SK Kastner Oehler (Graz) 3:3 (2:2). Na igrišču SK Železničar ie danes nastopilo gTaško moštvo SK Kastner Oehler proti SK Železničar. Gračani so bili dpnes splošno v boljši formi kot včeraj, motilo pa jih je igrišče radi majhnih mer. Igra ie bila vseskozi izenačena in jako živahna. Rezultat odgovarja poteku igre. Domačini so nastopili s 3 rezervami, ki so se razen Glaviča prav dobro obnesle. Sodil je g. Marinič. Državna lahkoatletska tekmovanja Danes sc je nadaljevalo državno lahkoatlet-sko tekmovanje za poedince ob veliki udeležbi gledalcev. _ Igrišče je bilo zelo razmočeno radi močnega deževja. — Tudi med tekmovanjem je deževalo, Vzlic temu so doseženi odlični rezultati. Zapreke 100 m Iinale: 1. Buratovič (C) 15.6. Dunaj, 21 septembra, as. Pri mednarodni fekmi Avstriia - Madjarska je zmagala Madjarska s 3:2 (2:1). Zmaga Madjarov je bila zaslužena. Podali so cnclno energično igro. Gledalcev je bilo 40.000. Berlin, 21. sept as. Vršile so se lahkoallet-ske prvenstvene tekme: 1. Tek 1500 ni. t. Finec I.adcmegue 3:53.7; 2. dr. Pelzer 3:59; 3. Krause 4:04.5. — II. Metanje Kopja: 1. Fervcn, Finska, 66.88 m: 2. Mauser 61.61 m: 3. Wieser 59.48. -III. Tek 200 ni z zaprekami: 1. Trossbach 26 sek.. — IV. Tek na 50'J0 m: 1. Nurini, Finska. 14:58; 2 Petri, Hannover, 15:21.8; 3 Seering. Berlin, 15:37. Gledalcev jc bilo 25.000. Letalska nesreča v Zagrebu Zagreb, 21. sept. p. Danes popoldne ob Iričelrl na-l se je dogodila pri Veliki lloriri težka letalska nesreča. Zgorel je avion zagrebškega Aerokluba Kraljevič Totnislava . 1'ilol Srbim iu spremljevalec Kiunič sta se ubila. l,e'alo Kraljevič Tomislnv je delalo v bližini Velike Gorice letalske akrobacije in se je v višini 15 m nad zemljo pri loopingu .nenadoma zrušilo in pokopalo |>o••> moral za svoje zločine pokoriti. Smrtna, obsodba bi se morala izvršili 15. septembra iu obsojenca so, kakor običajno, pozvali, naj izrazi svojo zadnjo željo. Kaltin je zahteval polno skledo rdečih jagod. Trudili so se .in iskali, da bi izpolni M zadnjo željo na smrt obsojenega, pa v resnici v tem letnem času nikjer ni bilo mogoče dobiti rdečih jagod. Ravnatelj kaznilnice se je z obžalovanjem opravičil pri Kallinu, yV resnici nam je zelo ža.l,< je dejal, -ampak jagode se bNič ne šktxli.<: je odgovoril knndidat smrti, . prav rad |»očakani.< Zagreb. 21. sept. p. Danes ob pol 2 je odiKuo val ia Zagreba g. Svetomir Matic na svoje «<«'•> mesto kol vršilec dolžnosti bana donavske banovine. Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. -Zdaj čisto jasno vidite, gospodje, kako bi človek moral poznati prav za prav vse jezike sveta« — je menil Konzulent — »in kako napačno je, da vsi ljudje na zemlji ne govorijo enega samega jezika.« Bi nam vseeno nič ne pomagalo!« je dejal Ned Land. »Saj vidite, da ti nepridipravi imajo svojo lastno govorico; jezik, ki so si ga izmislili zato, da poštene ljudi, ki želijo kaj djati v usta, v obup spravijo! Kaj pomeni, če človek gobec odpira in čeljusti premika, to bo vendar razumel vsak človek na svetu. To razumejo v Quibecu prav tako kakor na Pomolu-otokih, v Parizu prav tako kakor na Antipodih, če je človek lačen in hoče žreti.« -Kaj hočete, Ned,« se je oglasil Konzulent, »so pač na svetu tudi taka bitja, ki pogrešajo čisto vsako inteligenco.« Komaj je bil moj sluga to izgovoril, so sc odprla vrata. Vstopil je stevvart*, ki je imel pod pazduho kup obleke, nepremočne jopiče in hlače, ki so bile napravljene iz blaga, katerega nisem poznal. Vsi smo se nemudoma preoblekli, saj smo bili mokri ko miši. Stevvart pa je bil prinesel tudi jed in napravil mizo, na katero je položil tri pribore. Ves čas je molčal — ali je mogoče bil gluhonem? >To ni napačno« dobro znamenje.« Le potrpite,« je ironično odvrnil harpunir, ki ga je zopet grabila jeza. »Bogve, kaj bomo morali žreti: želvina jetra, somov zrezek s tjulenjo mastjo, solato iz morske trave.« Bomo videli,« je mirno dejal Konzulent. Stevvart je bil vse razpoložil naravnost okusno. Vscdli smo se k mizi in sc čudili. Nismo imeli opraviti z divjaki — čisto gotovo ne — ampak s kulturnimi ljudmi. Nekaj pa moram pripomniti: kruha in vina ni bilo. Pač pa je bila sveža čista voda, ki pa ni bila po Ned Landovem okusu, ki je ljubil bolj krepke pijače in ki ga zato naš diner ni spravil v dobro voljo. Godrnjal je in s svojim položajem oči-vidno še vedno ni bil zadovoljen. Med prinešenimi jedrni sem spoznal razne, zelo dobro pripravljene ribe; nekaterih jedi, ki so bile dosti okusne, pa sploh nisem poznal in ne bi bil v stanu niti določiti, ali spadajo k živalskemu ali k rastlinskemu carstvu. Oprema mize in pribori so bili elegantni in so pričali na- je menil Konzulent. >To jc Tako sc imenujejo na ladji natakarji in slujje. ravnost o umetniškem okusu. 21ice, vilice, noži, krožniki in sklede pa so imeli vgraviran, oziroma vtisnjen napis v obliki ovala: Ned in Kozulent se za to reč nista veliko brigala, ampak sta požirala jedi kakor dva volkova. Sicer sem pa tudi jaz jedel z največjim tekom. Kar se tiče naše nadaljnje usode, sem bil popolnoma pomirjen; vsaj to je bilo brez vsakega dvoma jasno, da nas naši novi gospodarji ne bodo pustili umreti lakote. Vse na svetu ima svoj konec, tako tudi lakota ljudi, ki petnajst ur niso ničesar zaužili. Ko je bila naša lakota utešena, se je oglasil spanec. To je bilo pač razumljivo, če človek pomisli, da smo bili prebili strašno noč v borbi proti smrti — noč, katera se nam je zdela brezkončna. »Primojdunaj!« je rekel Konzulent, »zdaj pa se vležem spat.« Oba tovariša sta se vlegla na laneno prestiralo, ki je bilo razgrnjeno po tleh in sta kmalu smrčala v najglobokejšem spancu. Jaz pa nisem mogel za-snuti, dasi me je spanec premagoval z neodoljivo močjo. V možganih se mi je kopičila misel na misel, polno vprašanj se je pojavljalo in zahtevalo odgovora, podoba za podobo je stopala pred oči in branila vekam, da se nista zaprli. Kje smo se nahajali? Kakšna skrivnostna sila nas je vodila? Zdelo se mi je, kakor da se stroj potaplja v najgloblje globine morja. Name je legla mora. Zagledal sem z očmi duha v teh skrivnostnih globinah cel svet neznanih bitij, s katerimi je to podmorsko vozilo bilo takorekoč v krvnem sorodstvu, s katerimi je najintimneje živelo skupaj, se z njimi gibalo in kre-talo, kakor da je na dnu morja doma, in ki ni zaostajalo za njimi v strahovitosti. Počasi pa se je moja glava umirila, domišljija se je ustavljala, misli so se razblinjale in nastopila je nejasna aremavica, ki jc kmalu prešla v globok spanec. \OB ILls N M Če to devizo iz jedrnate latinščine v naš jezik prevedemo, pomeni: Premično v tekočem, to je, v tekočem elementu — ali na široko opisano: Premično telo v tekočem, oziroma istotako premičnem elementu, to je, v morju. To je bila v resnici edino primerna deviza za ta podmorski aparat. Črka N v sredi pa je brezdvoma pomenila začetno črko imena tajinstvenega kapitana tega čudovišča tehnike. DEVETO POGLAVJE. Ned Land se razjezi. Kako dolgo jc naš spanec trajal, ne vem; kratek na noben način ni bil, kajti bili smo popolnoma izpočiti in nismo čutili več niti najmanjše utrujenosti. Jaz sem bil prvi, ki se je zbudil. Moja tovariša sta še ležala v svojem kotu kakor dve mrtvi poleni, ki se nista premaknili. Komaj sem se na svojem precej trdem ležišču vzravnal, že je moja glava bila bistra, duh jasen in prožen. Začel sem se natančno ogledovati okoli sebe, da bi mi ne ušel niti najmanjši predmet v našem podmorskem prostoru. Kar tiče izmero naše kabine, se seveda ni nič izpremenilo. Tudi uredba je bila ista. Celica je ostala celica, ječarji ječarji, jetniki jetniki. Edina izprememba je bila ta, da je stevvart med tem, ko smo spali, pospravil mizo in odstrani! prt. Očividno naši gostitelji niso mislili na to, da bi izpremenili naš položaj, to se pravi, da bi nam vrnili svobodo, in začel sem se prav resno izpraševati, ali se nam obete usoda, da bomo do svojega konca ostali zaprti v tej podmorski kletki. Ta misel me je začela težiti tem bolj, ker sem čutil obenem, da se mi tesnijo prsa. Vedno težje je postajalo dihanje. Težki zrak ni več zadoščal za delovanje pljuč. Čeprav je bil prosi ->r, v katerem smo bili zaprti, precej velik, ni bilo dvoma, da smo kisik, ki sc jc nahajal v njem, po večini že izrabili, Človek izrabi kisik, ki se nahaja v 100 litrih zraka, v eni uri, z dušikom pa, ki stopi v tem času v približno isti količini na mesto kisika, človek ne more dihati. Zato je bilo neobhodno potrebno, da se zrak v naši kabini obnovi, kakor seveda tudi v vsem telesu podmorskega čudovišča. Zdaj se je pojavilo v mojem duhu novo vprašanje: kakšnega načina preskrbe z zadostno količino zraka se je posluževal poveljnik tega broda? Ali je dobival zrak na kemičen način, tako da je sprostil kisik, ki se nahaja v klorokislem kaliju, potom toplote in kisik potem použil s pomočjo kaustičnega kalija? V tem slučaju je moral biti s celino v kakšni zvezi, kajti sicer ni mogel dobivati snovi, ki so za ta proces neobhodno potrebne. Mogoče pa se je zadovoljeval s tem, da je zrak s pomočjo visokega pritiska nakopičeval v primernih posodah in ga potem oddajal, kakor je pač bila potreba, da se moštvo pod vodo ohrani pri življenju. Mogoče. Ali pa je — kar bi bilo še bolj pripravno in združeno z najmanjšimi stroški in naporom — na podoben način kakor kiti v svrho dihanja od časa do časa vzplaval na površino morja in tam obnovil svojo zalogo zraka za 24 ur ali pa še za delj? Pa naj bo tako ali tako, bilo je jasno, da je nastopil žc skrajni čas, da se zrak obnovi. OwgC?& SS-D3.F i 5 S' rn>y 1o> — o£ŠLS>n I- W n C B b^S.t" zs; sa S ?=■—N S-joNP 2 ' b a .= S' c» a f1 r-S P iSgsI^' 11 n s: p-? ro — < m i. rs 5- i i. N t" P I g. 2S ftHK-S a n K3 c » wg I >?fK p iS SE Pž P t „Tajnost" v Vaueressonu Sledeča zgGilba, ki se je pripetila v Parizu, sliči popolnoma Wallacejevemu romanu. V pariškem policijskem poslopju sedi pred za-sliševalno komisijo star znanec policije, ki ga ves Pariz pozna kol vlomilca, ki posebno rad vlamlja v zapuščena stanovanja. Danijel David, ki pa ima poleg tega še priimek Dede, pripoveduje sledeč svoj dogodek: Hes je, vlomil sem v vilo Ireno v Vaucressonu, kjer stanuje ruski inženjer. Vedel sem, da je vsa družina odpotovala, ker sem jih sani videl peljati se v avtomobilu, moža. ženo, oba otroka in služkinjo. Ponoči sem splezal v klet, iz kleti skozi okno na dvorišče v ozadju, od koder je prav lahko odpreti okno. Ko pa sem stal spodaj v temi, -em se nenadoma silno prestrašil. Slišal sem čuden smeh in ko sem prižgal svojo luč, sem zagledal golo ionsko 7. dolgimi lasmi, ki je imela na glavi krono. •;lišal s»ni. kako je rožljata veriga. Bila je neka slaboumna ženska. privezana 7, verigo na steno. — Vato sem zbežal.« »Ste bili pijani?': ga dobrohotno vpraša komisar. Dede je užaljen. Kaj pa mislite, gospod komisar? Nikdar ne pijem pri svojem poslu. Le zglasite se v Vaucressonu in slišali boste, da ima inženjer zabojček z dragimi kamni, ki so bili nekoč last neke ruske princezinje. Princezinja mu jih je sama prinesla in nato izginila. Kje so ostali dragulji, ne vem, toda na laslne oči sem pa videl, kaj se je zgodilo s prince-zinjo. Napravite kar hišno preiskavo, gospod komisar. Na svetu so še hudobnejši ljudje, kakor pa kak ubog vlomilec. Ali zaupale vi v boljševike? Jaz že ue. Toda nagrado pa hočem imeti, če boste kaj našli?« Torej pojdite z. nami v Vaucresson,« je zaključil komisar, prepričan, da bo Dčde lakoj izginil. Toda zmotil se je. Nič boljšega si ne želim, je odvrnil Dčdč in stopil v policijski avto. Inženjer se je s svojo družino ravno vrnil domov, ko je stopila v hišo policija. Komisar »nu je povedal ves Dedejev dogodek in ga prosil za pojasnilo. Rus je bil presenečen in je napravil nekaj opazk na lahkovernost policije, ki nasede vsakemu goljufu, toda kaj hitro ga je prekinil Dede: »Gospod komisar naj samo izvoli stopiti v klet.« Inženjer je bil takoj pripravljen ustreči temu in je j peljal goste v klet. Toda, čudo, v kleti ni bilo nc 1 duha 110 sluha o goli, slaboumni ženski, niti ni bilo j videti verige, ki bi bila pritrjena na steno. »Ti vražji lažnjivec,« je zagrmel komisar nad Dedejem, toda takoj je nehal s svojim izbruhom, kajti Dddč je jfrivlekel iz neke šare pozdačeno krono. Sedaj pa je tudi komisar že začel sumiti, zakaj francoska policija po tajinstvenem izginotju Kutje-peva zelo malo zaupa boljševikom. In čeprav se je inženjer zaklinjal, da niti on niti njegovi ljudje niso imeli nobenega opravka v kleli, je vendar komisar preiskal vse prostore. Edina posledica lega preiskovanja je bila, da je bil inženjer vedno bolj jezen in je končno že začel groziti, da se bo pritožil pri policijskem predsedniku. »Kaj pa je petem z zgodbo o draguljih neke princezinje?« jo vprašal komisar. Inženjer je napravil začuden obraz. >0 kaki princezinji ne vem prav ničesar, toda kaj pa veslo vi o draguljih? Jaz sem res pred 8 dnevi dobil v varstvo dragocen zavojček 7, dragulji, toda pred svojim potovanjem sem ga pa spravil pri sosedu, ki ima železno blagajno, katere jaz nimam.« Tako se je torej zadeva razjasnila. Dedeja so najprej na policiji pošteno ošleli, nato pa so ga kot Dvokoiesa motorji, šivalni stroji, otroški in igraeni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F. B t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Knrlovška ccsta štev. 4. Citaj „Slovenski Usl"l špeceriisho en hoionSgaino Mast©, umetna gnoiiia. ceimenS Ud. M. dobavlja Gospodarska zveza v Lfnbliani i SpoduleštaSerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Za d/virco Levuc). gre plas o izborni kakovosti pravega Garantirana konstrukcija! —MM—— Franc Jader tapetništvo Mubl«ana, Sv. Petra ssaslp Priporoča svoje najmodernejšo spalne loteljo vseh vrst modroce, otomane itd. Najmodernejša oblika!