Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v ^Ameriki The fj-st Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. 'L V ti. 190S, aft the Poat Office aft Haw York, K. T* udar the Act of •f Marek t. 1S7«. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 131. — ŠTEV. 131. NEW TORK, TUESDAY, JUNE 5, 1906. — V TOREK, 5. ROŽNIKA, 1906. VO LUME XIV. — LETNIK XIV. Strajk premogarjev. Vojaško varstvo. LASTNIKI PREMOGOVTH ROVOV V OHIO ZAHTEVAJO VOJAŠTVO PROTI PRE-MO G AR JEM. Boji in streljanje med strajkarji in čuvaji rovov. * V STEUBENVTLLE. Columbus, O-, 5. jun. Šerif Voor-hees od eountyja Jefferson je brzojavno naprosil državne oblasti, naj mu pošljejo milico v varstvo lastnine in življenja v Steubenville, O. Od tamkaj se poroča, da so se tam vršili včeraj med strajkarji in čuvaji rovov boji. Pri tem se je živahno streljalo in več osob je bilo ranjenih. Pričakovati je nadaljnih nemirov. Vlada bode pričakovala nadaljnih poročil, predno bode poslala milico na lice mesta. Včeraj po noči so strajkarji, kteri so prišli v Coal Hollow, zavratno napadli čuvaje. Štiri osobe so bile ranjene, toda usmrten ni bil nihče. Ko se je pričelo streljati, je večina čuvajev hitro bežala. Vodje štrajkarjev, kteri vsi so i no zenic i, so biv.Ši avstrijski vojaki. Clearfield, Pa., 5. jun. V premogo-vem rovu Eleonora, ki je last Buffalo, Rochester & Pittsburg Co., se je baje vsled strupenih plinov zadušilo 25 ne linijski h premogarjev. Konštablerji so rov obkolili in ne puste nikogar v bližino. HUMOR IZ "KATOLIŠKEGA" DNEVNIKA. Grozno znanje zemljepisja pri "Novi Domovini". Znani čudno 'katoliški' listič "Nova Domovina", ktera v svojem kato-ličanstvu objavlja slike žensk v triko, se v znanju zemljepisja tako odlikuje, da mora prej ali slej dobiti medaljo londonske «re<»grafične družbe. V svoje j 10(5. številk poroča brezumnim svojim kiinovcem o ustaji v (»uatemali. To je pravilno -— toda samo to. Potem pa takoj pristavlja, da v južnem delu severne Amerike vse vre, kakor da bi bila Guatemala v — severne j Ameriki, ne pa v srednji! I)a .ji' nesmisel še večja, pristavlja, da so se nezadovoljneži v Mehiki uprli in da hočejo predsednika Estrada Cabrera ovreči. Toda v Mehiki imajo predsednika Porfirio Diaza, dasiravno "X. I)." piše v sv« t je j neumnosti, da predsednik Cabrera živi — v mehi-kanskej državici Guatemala, v ktero so uporniki udri i od štirih strani. Pametnejše bi bilo, da se uči 'N.D.' "a-b-o", nego pa piše o ameriških republikah, ktere jej niso niti toliko znane, kakor otroku, ki obiskuje najnižji razred ljudske šole. Poslovanje chicaških mesarjev. Chicago, 111., 4. jun. Predsednik mesarske unije, Mihael Donelly, izjavlja, da so za nečuvene razmere, ktere vladajo v chicaških klavnicah, odgovorni — inozemski delavci. Donnelly dela že 20 let v imenovanih klavnicah. Mesarji uvažajo umazane delavce iz južne Evrope, kterim je čistoča popolnoma nepoznana stvar. Oni so umazani doma in tako ni pričakovati, da bi prišli čisti na delo. V ostalem so pa tudi zdravstvene razmere v klavnicah skrajno slabe, o čemur se vsakdo lahko prepriča. Tam. kjer se živina kolje, je vse čisto, le v oddelkih za razreza-vanje mesa vlada nečistoča. Tu delajo importirani delavci. Žrtvo poklica. Pittsburg, Pa., 4. jun. Tekom mi-nolega leta je bilo v premogovih rovih Pennsylvanije pri delu usmrtenih 1143 delavcev. Razun tega je umrlo razun dobljenih poškodb še 2865 nadaljnih delavcev. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, Se tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatizmu, oslabelosti is droge bolmi. Steklenice po 60 in 25 centov. Uradno poročilo o chicaških mesnicah. PREDSEDNIK ROOSEVELT JE POROČILO PREISKOVALNE KOMISIJE IZROČIL KONGRESU. On priporoča ustanovitev drakoničnih zakonov proti mesarjem. URADNO PREGLEDOVANJE. Washington, 5. junija. Predsednik Roosevelt je predložil kongresu poročilo posebnih komisarjev J. B. Reynolds in C. P. Nedll, ktera sta preiskovala klavnice chicaških mesarjev. V tem poročilu je navedeno vse ono, kar je deloma že znano (in kar smo tudi v 4'Glasu Naroda" objavili). Predsednik priporoča kongresu, da nemudoma ustanovi zakon, kteri določa drakonično nadzorovanje klavnic in tovarn Ikonserv. To delo naj izvršujejo z vezi ne oblasti, v kolikor je blago namenjeno za meddržavno in iz-\ < ■ zno trgovino. Predsednik imenuje razmere, ktere vladajo v chicaškiu klavnicah "nečuvene" in izjavlja, da se mora vse to v prid zdravstvenega stanja radikalno preinačiti, kajti dosedanji zakoni so pomanjkljivi. Sedaj nima zvezina vlada pravice pregledovati meso, ktero pride vsaki daai v meddržavni promet. Ce-lo inšpekcija za izvoz namenjeno meso je pomanjkljiva, kajti vladini poljedelski oddelulk ima premalo denarja. Tudi proti kemikalijam in barvam, kteri so v rabi pri izdelovanju klobas, zvezina vlada radi pomanjkljivosti zakona ne more nastopiti. Mednarodni lov na anarhiste. 40 PREMOGARJEV ZASTRUPLJENIH. Otrovali so se vsled uživanja slabega mesa. Punxsutawug, Pa., 5. jun. Štirideset premogarjev, kteri delajo v rovu Eleanor, je minolo soboto zbolelo, tako. da niso zamogli nadaljevati z delom. S| of-etka so premogarji mislili, da so bolni vsled plinov, a kasneje se je dognalo, da so bli zastrupljeni z mesom, znanim ''corned beef", kterega so imeli v soboto za kosilo. Vsi bodo okrevali. Tri generacije ponesrečile. Petinpetdeset let stari Židov Jakob Cohen, ki stanuje v hiši 120 Corona Ave., Long Island City, X. Y., je minolo nedeljo vozil pohištvo svojeya sina preko vode v New York. Na vozu so bili on, njegov sin in 81etni sinov sin David. Na 103. ulici, Manhattan, je pa voz ulične železnice prevrnil Židov voz. Konj je bil na mestu usmrten in pod razvalinami so ležale vse t ri generacije ranjene. Prepeljali so jih v harlemsko bolnico. Nezgoda z avtomobilom. Stanford, Conn., 4. jun. Ko se je včeraj A. L. Palmer vozil zajedno s svojo ženo, gdč. Staples, svojo teto in sestro Staplesove, v avtomobilu, se je liotel izogniti nekemu vozu, in tako je za vozil v ograjo mostu, ki vodi čez Norton River. Avtomobil se je prevrnil in vsa družba je padla iz avtomobila. Vsi so bili izdatno ranjeni; Sta-plesova, ki je stara 80 let, ne bode več okrevala. Denarje v staro domovino posiljame: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ W00 kron. Poštarina je vštet« pri tek vsotah. Doma te nakazane vsote popolnoma izplačaj« bres vinarja odbitka. Naše denarne poiiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni vrad v 11. de 12. RAZNE VLADE NAMERAVAJO IZDATI MEDNARODNE ODREDBE PROTI ANAR-HISTOM. Italija zahteva mednarodno nadzorovanje "rudečih" in "črnih". ANARHISTIČEN KONGRES V CHICAGU. Denarje nam poslati je majprili£-neje do $25.00 t gotovini ▼ priporeče-aam ali registrovanem pismu, večje neslce pe Domestic Festal Menej Order all pa Hew Terk Bask Draft. FRANK Id KITK, IM Greenwich Street, New Tack. 17SS ft*. Olaiz It Cleveland, OUa. "Washington, 5. jun. Po mnenju, ki prevladuje v tukajšnjih vladinih krogih, bode naša vlada ponovno pričela preganjati anarhiste, kakor je to storila že za časa umora italijanskega kralja Umberta. Vlada je takrat skušala izposlovati mednarodne odredbe proti anarhistom, toda njeni tozadevni koraki so bili zaman. Posledica temu je bilo le nesmiselno nasprotovanje naseljencem. Tako je nastal ne-, umni zakon, kteri prepoveduje anarhistom naseljevanje, kakor da bi še kedaj kak semkaj došli anarhist povedal, da je anarhist. Glavni naselniški komisar Sargent se mudi sedaj v Baltimore, kjer iščejo oblasti večje število italijanskih anarhistov, kteri so se tam nastanili. Ako koga ujamejo, ga bodo brezdvomno poslali nazaj. Pred par dnevi so poslali iz Patersona. N. J., jednega italijanskega anarhista nazaj v Italijo. Rim, 5. jun. Vsled bombnega napada v Madridu in najdenja anarhistične zarote v italijanskem mestecu An-cona, kjer so našli tudi par bomb naj-brže za italijansko kraljevo dvojico, sklenila je vlada izvesti strožjo kontrolo napram anarhistom. Italija na merava pozvati vse države, da nastopijo skupno proti anarhistom. Italijansko vladno časopisje napada angleško vlado, ker dopušča, da se v Angliji lahko nastanijo anarhisti, kte re celo čuva. To je tudi vzrok, da še nikdar ni kak anarhist napadel koje-ga člana angleške kraljeve rodbine. London, 5. jun. Časopisje krepko zavrača očitanje inozemstva, da je Anglija središče anarhističnih zarotnikov, zajedno pa priznava, da so v vseh večjih angleških mestih večje a-narliistične kolonije. Ciiicasro, .1. jurt. Vest, da se v sredo prične tukaj mednaroden anarhističen kongres, se potrjuje. Pri kongresu se 1k)i1o posvetovali o izboljšanju propagande dejanja. Pet tukajšnjih anarhističnih orjranzaeij bode došle goste pogostilo. Anarhistični vodje pridejo semkaj iz Italije, Nemčije, Španske in Rusije. DINAMITNI NAPAD. Blizo Clevelanda so nepoznani zločinci poškodovali most Nickel Plate železnice. Cleveland, O., 5. jun. V minolej no či pripetila se je na istočnej strani novega mostu New York, Chicago & St. Louis železnice (Nickel Plate) velika razstrelba dinamita. Namen dinamit nega napada je bil, razdejatti imeno van i most, kteri je pa le poškodovan. Most so «rradili že dalj časa neunijski delavci, ker unijski štrajkajo. Dose daj še ni bil nihče aretovan. Nova naselniška komisija. Južne države Georgija, Alabama, West Virginia, North Carolina, Maryland, Louisiana in Kentucky so v New Yorku ustanovile posebno naselniško komisijo, ktere namen je, pridobivati v New Yorku naseljence za imenovane države. V komsiji bode 42 članov, kteri zastopajo vse imenovane države. Washington, 5. jun. Glavni naselniški komisar Sargent odpotoval je danes v Galveston, Texas, da pripravi vse potrebno za naseljence, ktere tam pričakujejo. Parniki severonemškega Lloyda bodo v nadalje pluli direktno v Galveston in druge luke ob mehi-kanskem zalivu. Potres v S an Frantiscu. San Franciscu, Cal., 5. junija. Ob 11:50 včeraj ponoči bilo je tukaj čutiti jak potres. Vznemirjenje je bilo veliko, toda škoda, ktero je napravil potres, je le majhna. Poslovanje kongresa. Pred zaključkom. V OREH ZBORNICAH BODO SEDAJ Z DELOM HITELI NA VSE MOGOČE NAČINE. Rešiti je treba še vse polno zakonskih predlogov. — Razne dovolitve. PANAMA IN NOVE DRŽAVE. Washington, 4. junija. Tekom prihodnjih par (tednov bodo imeli v kapi tod u obilo dela. Pošto vodajalci obeh zboraie so prišli sedaj do prepričanja, da je čas iti na počitnice; v senatu so mnenja, da bodo z delom gotovi v treh tednih — mogoče do konca junija, — toda odpotovali bi radi vsi, kakor hitro mogoče. Sedaj, ko se pripravljajo na odpotovanje, pa vidijo, da je treba izvršiti še mnogo raznega dela. Takozvani '1 omnibus-proračun'v kterem so vsaikovrstne male dovolitve, za ktere ni mesta v drugih proračunih, mora biti v kratkem rešen. Tu so razne drobtinice za vse vladine oddelke. Senat se mora baviti s predlogom za nove države in predlogom za gradnjo panamskega prekopa na višini morske gladine. MORALES POKOPAN. Napadalca na španskega kralja so zdravniki proglasili " duševno propadlim." Madrid, 5. junija. Truplo pokojnega anarhista Manuel MoraTesa, kteri je na Calsle Mayor vrgel bombo na krailja, so zdravniki pregledali in pro-našli, da je bil "duševno degeneriran". Truplo so včeraj pokopali. Nagrado v znesku $5000, ktera je bila razpisala za prijetje napadalca, dobe vdova in otroci orožniika Vega, kterega je Morales usitrelil. Pri napadu je ibi» nkmrtenih in ranjenih 103 osobe. Med temi je tudi nekdo vsled prestanega strahu znorel . V stanovanju MoraJtesa v Barceloni so našli več sumljivih spisov. Neko pismo iz Lizbone je podno nepoznanih znamenj. Policija je prepričana, da ima opraviti s zelo razširjeno zaroto proti Alfonzu in zasleduje sedaj Moral eso ve zaveznike, kteri so mu poma gali na begu. V to svrho s ov Madridu rabili avtomobil. _____:_ Ma'o statistike iz Londona. Mestna občina v Londonu plačuje za svoje sit raza rje — 15,847 osob — na leto nad 20 milijonov kron. Pred waterlooskim ikolo dvorom stoji na četrt milje dolgem prostoru 1000 fijaker-jev. Za poza rje se trosi aia leto 130 milijonov litrov vode. V londonski luki na Temzi stoji dan na dan okolo 1000 ladij z 9000 mornarji. Redar-stvo aretuje na leto okolo 75,000 osob. Oborožen je s strojnimi puškami v Avstriji. Vojaške ob'Jasti imajo v misli načrt, oborožiti pri vsa&i diviziji pCšcev in konjenikov oddelek vojakov s strojnimi puškami. Najbrž se izvrši ta načrt v kratkem času. Nove strojne (puške. Ga bodo naročene v Berolinu.. bodo oddale lahko vsako minuto 400 do 600 strelov. Za poskušajo je nastavljen v Brucku vojaški oddelek, ki se vadi v streljanju s strojnimi pušlkkmi. Nevarni ropar. Nevarnega roparja je dobila policija v Stolnem Belgradu na Ogrskem v roke, ko je hotel vlomiti s svojimi pomočniki v avstro-ogrsko 'banko. Glavar nevarne družbe se piše Palinkare ter je že bil 23 let zaradi ropov zaprt. Njegovim pomočnikom se je po hudem boju s policaji (posrečilo pobegniti. Senator Gorman umrL Washington, 5. jun. Po petmeseč-nej bolezni je včeraj umrl senator Ar-tur Pue Gorman. Pokojnik je bil vpr-vič izvoljen senatorjem L 1881 in od tedaj naprej je bil skoraj vedno vodja demokratov. Čestokrat se je tudi govorilo, da postane Gorman predsedniški kandidat. 1:3; i fefcfcjjg Za pravico in svobodo. Preki sod v Cananeji. OSEM MEHTKANSKIH DELAVCEV USTRELJENIH PO PREEEM SODU. Z besedami: "K vraga vlada in Mexico!" so odšli delavski vodje v smrt. NA POVELJE DELODAJALCEV, o ' Douglas, Ariz., 4. junija. V Cananeji, Soiiora, Mexico, kjer je pričelo minoli četrtek 5000 rudarjev štrajkati, so mehikanske oblasti zajedno s podjetniki iz Zjedinjenih držav izdali uprav škandalozne odredbe proti delavcem. Včeraj dopoludne ob 9. uri so vojaki pod vodstvom polkovnika Ko-sterlickega ustrelili osem delavskih vodij po prekem sodu. Obsojence so odvedli k nekem zidu blizo griča Ron-quillo, kjer so morali nastopiti za sprejem smrtne kazni. Polkovnik Kosterlieki je zakričal: "Živela Mexico! Tako naj umro vsi izdajalci!" In delavski vodje so mu skoraj jedno-glasno odgovorili: "K vragu z vlado! Doli z Mexico!" Potem je ulkazal polkovnik ustreliti in vseh osem delavskih vodij je obležalo mrtvih v krvi. "Vlada je proglasila za Cananejo izjemno stanje in polkovnik Kosterlieki je izdal odredbo, da se ustreli vsakogar, ikdor se protivi njegovim odredbam. Polkovnikovim vojakom so se sedaj pridružili tudi razni državljani Zjedinjenih držav, kteri sedaj patruli-rajo po mestu. Število žrtev krvavega boja med mehikanskimi delavci in njihovimi delodajalci iz Zjedinjenih držav se ceni na 150, med kterimi je pa le 9 državljanov Zjedinjenih držav. Škoda, ktero ima rudniška družba, je neznatna. Takoj po svojem prihodu je polkovnik Kosterlieki ukazal "prostovoljcem" iz Arizone naj odidejo nazaj v svoj vlak, kterega niso smeli več osta-viti dokler jih niso poslali nazaj preko meje. Vlak jih je odpeljal po noči, kar je bilo zelo pametno, kajti na poti so Mehikanci na vlak neprestani* streljali. Naco, Ariz.. 4. junija. V Cananeji Mexico, so nastali novi boji med vojaštvom in strajkarji in včeraj je bajt padlo nadaljnih 29 osob. Položaj je kritičen. Konec revolucije v Guatemali. VSTAŠKE ČETE SO RILE PRI ASUNCION MITA PO VLA-DINEM VOJAŠTVU POPOLNOMA P O-R AŽ ENE. Ob vsej salvadorskej meji je vladino vojaštvo zmagalo. POROČILO NAJBRŽE NI RESNIČNO. Washington 5. junija. Tukajšnji poslanik republike Guatemale dobil je od tamošnjega ministra inostranih del, seiior Bai-rios, brzojavno poročilo, da se je vstaško gibanje proti predsedniku Gabrera, ktero se je pričelo onstran gnatemalskih mej v republiki San Salvador in deloma tudi v MehLki, končalo s popolnim tija-skom. \ Vladino guatemalsko vojaštvo je napadlo vstaše pri Asuncion Mita, kjer so doživeli popolni poraz. Tudi ob vsej meji so vladine čete zmagale, ne da bi bile kje tepene. Naš poslanik Combs pa brzojavlja iz Guatemale državnemu oddelku, da postaja položaj v iinenovanej republiki vedno resneji in ne poroča o ni jed-nem boju med vladinimi in vstaškimi četami. Vesti iz Rusije. Meščerski iifduma« ZNANI PETROGRADSKI ČASNIKAR IN UREDNIK LISTA "GRAŽDANIN" JE NASTOPIL PROTI DUMI. Proti smrtnej kazni. Nujni predlog v dolenjej zbornici. NA JUGU. Starka 86 let se je obesila. Pri Svetem Alojziju tik Pinerola v Italiji se je obesila SG let stara M. Ri-voiro. Stavka delavcev na polju. V mnogih krajih v Galiciji je izbruhnila stavka poljskih delavcev Stavka se opasno širi. Stavka je naperjena ponekod tudi proti Zidom. Tajni svetnik — ponevarjalec. V Rostocku na Nemškem je vseuči-liščni profesor in ravnatelj ženske kli nike, tajni svetnik Scliatz, poneveril nad 200,000 mark v svojem zavodu. Svet 'eta 2006. Nezgoda na morju. Vineyard Haven, Mass., 4. jun. Na Vineyard Sundu sta v minolej noči v ogstej me^li zadela skupaj nek nepoznan parnik in jadranka Clara N. Rogers. vsled tega se je slednja potopila pri Nashavena Islandu. Moštvo se je rešilo na rešilno postajo Cutvhunk. Zaklad v Hndson Riverju. White Plains, N. Y.; 5. jun. Pri Philips Manorju so našli v reki Hudson staromodno skrinjo, ktera je bila napolnjena z masnimi oblekami in slič-nimi uniformami. Vrednost vsebine cenijo na $1000. KAKO SE POVEČA MOČ? Mr. Frank Sindler, ugleden in star meščan v Voakumu, Tex., naznanil je nekemu izmed naših zastopnikov sledeče: "Moja žena je bila vedno slabotna, in, ako bi ne bilo Trinerjevega ameriškega grenkega vina, bila bi danes morda že med mrtvimi. To vino je bilo v največjo korist ne le samo njej, temveč vsej naši rodbini in radi tega bode v nadalje vedno v mojej hiši. Ono vzdržuje mojo ženo pri trajnem zdravju in moči. tako da zamo-remo to sredstvo priporočiti vsakemu bolniku." Trinerjevo ameriško grenko vino vedno pospešuje moč, ker ono ustvarja novo kri. Truplo potem zahteva hrano in jo prebavlja ter spreminja v novo, dobro kri, ktera prihaja v vse, tudi najmanjše dele trupla, iz kterega odstrani vse slabe tvarine, ktere zastrupljajo kri. To je naravna pot čistenja krvi. Kakor hitro se pomanjša VaS tek ali Vaša moč, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero Vas bode ozdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Baron Russell piše v londonskem listu "Daily Express," da bode -vet 1. 2'Mi tak: Vse sobe bodo okrogle, da se bode lažje čistil prah. Naši nasledniki 'bodo rekli, da smo bili mi umazanci in zato nesrečniki. Vsa i strežba bode nepotrebna in slug ne 1*> eč. Treba tnule samo jeden guiub pritisniti. pa se bodo odprli zidovi in približala se bode miza, sto.i, kopelj — sploh vse, kar bode človek želel. Hiše ne bodo imele stopil i o, ampa'" vspenjače. Sčeti ne bode več; zato bodo pnemnatični aparati. Časopisi bodo poročali sproti najnovejše do irodke in obenednetn tudi žive slike. /r^-.snr^pfjt" KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Rhynland 4. junija iz Antwerpena. Kroonland 4. junija iz Antwerpena. Despeti imajo: Vaderland iz Antwerpena. Main iz Bremena. Kronprinz Friedrich iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Kronprinz Wi.helm iz Bremena. Trave iz Bremena. Carpathia iz Reke. Irene iz Genove. Victorian iz Liverpoola. Rvndam iz Rotterdama. Barbarossa iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena . Astoria iz Glasgowa. Odpluli so: Kmnoi'in7 Wilhfdm r\. -ju ni in v Rrp- men. Carmania o. junija v Liverpool. Odpluli bode: Baltic 6. junija v Liverpool. Amerika 7. junija v Hamburg. La Lorraine 7. junija v Havre. Kroonland 9. junija v Antwerpen. Philadelphia 9. junija v Southampton. Lueamia 9. junija v Liverpool. Batavia 9. junija v Hamburg. Hohensollern 9. v Genovo. Astoria 9. junija v Glasgow. Petrograd, 5. jun. Knez Meščerski, lastnik in urednik lista 4' Graždanin' kteri je pred otvoritvijo parlamenta vedno napadal avtokrate. je svoja načela nepričakovano spremenil in izjavlja sedaj, da se bode dolenja zbornica spremenila v pravo revolucionarno korporacijo, ako vodje ne postanejo bolj konservativni. On poživlja predsednika Muromceva, naj naznani. hoče li on postati kak Puiračev, kteri je bil vodja znane kmetske list aje 1. 1775. Dolenja zbornica je pričela danes z debato o predlogu za odpravo smrtna kazni. Predlog ima dva oddelka, kte-rih prvi odstranjuje smrtno kazen za zločince, dočini določa drugi kazen za one zločince, kteri bi morali biti sedaj kaznovani s smrtjo. Batum, 5. jun. V nekem tukajšnjem predmestju prišlo je do boja med četo Obhodcev (rod Georgijancev) in vojaki. Obhodci so imeli II mrtvih. Tudi več vojakov je mrtvih. Odesa, 5. jun. Tukaj je divjala včeraj izredna nevihta. Sedem ljudi jo utonilo in štiri je ubila strela, ktera je tudi požgala več hiš. Petrograd, 4. jun. Vlada je sklenila podpirati zakonski predlog za odpravo smrtne kazni. Predsednikom gorenje zbornice gosudarstvene dume je imenovan baron Friš. Petrograd, 4. jun. Car je sklenil privoliti v razne zahteve dume. Tekom jutrajšnjega dne izide ukaz, s kterim se ustanovi odgovorno mini-sterstvo in kteri določa, da se vladina zemljišča razdele med kmete. Ugledni list *'Novoje Vremja" pi^e v današnjem izdanju: Se pred koncem tega tedna bode Kusi ja poginoma ustavna monarhija. Dasiravno so carju njegovi svetovalci odsvetovali, se car ni zmenil zanje. Popolno amnestijo pa car ne dovoli, ker je uverjen. da bi to pomenjalo novo dolm teroristov. V četrtek bodo delavski vodje skusili uprizoriti splošen štrajk po vsej Rusiji. Blizo Kijeva so ujKirni kmetje opu-stosili tri posestva in umorili posestnike. V Gornčeku pri Saratovu so nepoznani morilci umorili načelnika Le-ontova in v Osipgradu policijskega, pretekta. V Sebastopolu so uporni mornarji, kteri so zaprt t i v vojašnici, usmrtili šest podčastnikov in jednega poročnika. Mornarji so se uprli, ker je nek narednik ustrelil nekega nepoznanega vojaka. V Lodzu so Strajkarji obesili Nemca Willberga. USTAJA V KOREJI. Ustaško gibanje se vedno bolj razširja. Tokio, 4. jun. Y korejskej pokrajini Kyoti;j: Song se usiaja proti .Taixm->kej vedno bolj razširja in ustaŠi imajo svoje tabore v petih mestih. Včeraj so naznanili, da bodo usmrtili vsakogar, kteri ima kratke lase. Proti usta-šem so odšle korejske čete. V boju z JajHinci v Hong Ju so imeli Korejci f>4» mrtvih, Japonci pa baje samo jednega. S tem pa tamošnja ustaja še ni končana in ravnokar prihaja jioročilo, da so ustaši pobili 30 članov nekega političnega društva. Vladivostok, 4. jun. Tukaj so zaprli IG japonskih ogieduhov, kteri so prišli v Rusijo brez dovoljenja. iKosinanjeiis sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER. 199 Greenwich St., New York. N. Y, ker tu bodeš najpoSteneje in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh un^nitnih parobrodnih druilr "GLAS NARODA" Uit slovenskih delavcev * Ameriki. fcfcednik; Editor ZMAGOSLAV VALTAVEG Linn Publish« FHANK SAKSEK, 1D9 Greenwich Street, New York City- Ka leto velja list za Ameriko . , . $3.00 * pol 1-ta............. 1.50 8a Evropo, za vse leto ....... 4.50 -* " " pol leta.......2.50 * M " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. "GLAS NA KODA .xhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QLAS NARODA" ("Voice of the People") Iwued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deaet vrstic se plača 3C-Centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti sc oe natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po VIoil-.y Order. Pri spremembi kraja naročnikov Cosimo, da se nar.i tudi prejSnje bivali* e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naitdUc y.-.w j "GIhj Nnroda" 4)9 Greenwich Street. New York Citv. Naši kapitalisti v Me= xico. "Revolucija" v bližini mehikan-t»kega rudui-kega mesta Cunanea, 'ktero deloma /atrli tjekaj doseli državljani Zjftlinjenih držav, nam nudi kla-i- en dar- ^ ; • 's,\''..!'./a]i .ia jna' *. Kapital iz Zjedinjenih «lr..a i i. i riši'a i duike pri < 'ana-aeji k.j r a ia ti-> .'*e ih lav« . v. v, .'-iu-.- iii M i-'" ■ .-i ii • -i / * * t * t rei V . » U : ; jetja je polk »vnik W. C. o zahtevali po-višanje plače, v kar jim pa podjetništvo ii privolilo. Radi te^a so pričeli štrajkati, toda delavci iz Zjedi-tnjcuih držav - > /. del>m nadaljevaiS. Kadi t<'_.i >o ^e pričeli boji proti tujcem, kteri -o l>iii vrlin tega tudi ;s\ab-je. Ker so bili Mehikanci v večini, brzojavil jt* (jreene na vse strani i>o jKtinoč iz Zjedinjenih držav in kmalo fliato je prišlo preko meje 500 oboroženih mož. S tem je bila stvar končana. kajti mehikanski governer je moral privoliti v prehod, V Wash-iugtouu se je že sešel naš 4'generalni štab", da v slučaju [nttrebe jjoslje v Mi Iti ic \"jaštv '. To lxnle za sedaj jleiH-ticbno, to la j ričak vali je na-daljnili u mirov. Kajti "red se ne sme k > iti" in naše delavee je treba čuvati pred njihovimi meliikaoskimi tovariši. || B . Za bogato Mexieo se naši kapitalisti /v da.no zanimaj >, za sedaj imajo le drugo l o'bilq p«, sla in vrhu tega je Mexico tudi jak nasprotnik. Vrnitev Wei-Hai-Weia. -ki list "Daily Telegraph" i y r-. !<■ a i z T« i i j a: .T aponsk o novi nar-st > la'.sirja neko j>oročilo iz Pekinga, v 1:: ert m >e irlasi: (bjvi-i i se. da je med Anglijo in Kitajsko .-■klenjena i« .rodba o vrnitvi Wei-llai-Wein. Pogodba določa nasi- pno: Kitajska napravi v Wei-IIai-Weiu postajališče za brodovje in je ne sme izročiti dragim vlastim v zastavo oziroma v zakup. Kitajska po-\-rne Angliji s vote, Ik i jih je potrošila v Wei-IIai-\Veiu, ter bode v varstvo domaeincev in inoZemcev vzdrževala v Wei-IIai-Weiu jx>sadko. Bogate sirote. V neki londonski institut so dospeli nedavno vnuki jH>kojnega milijonarja maršala Fielda. Pripeljala jih je mati ■tja v šolo« Dva dečka sta in jedna deklica in stari oče jim je zapustil 30 milijnov. Vendar stoji v oporoki, da se jim denar izplača še le talkrat, ko bodo stari ipo 50 let. Do itedaj pa morajo živeti kar najpriprostejše. Zahteve Nemcev. Z Dunaja poročajo: Nemške stranke hočejo -predlagati, naj se odstrani z dnevnega reda predloga glede podr-feavljenja severne železnice. Poklicali bo telegrafično vse svoje poslance na Dunaj. Poljaki in Čehi so zaradi tega skrajno ogorčeni. Zločin v Madridu. V Madridu izvršeni napad na kralja Alfonza, kteri je zahteval toliko nedolžnih žrtev, nam že sam po sebi dokazuje, da se je izvršil popolnoma po anarhističnej teoriji ali po " propagandi dejanja". To se pravi, da napadalec ni vrgel bombe vsled zasluženega ali nezasluženega sovraživa proti osobnostim, ktere so morale umreti, kajti še mladoletni mladenič, kteri figurira danes kot špamski kralj, nitk akor ne more biti na sumu, da bi osobno odredil zasledovanje anarhistov na Španskem. O vseh teh stvareh on namreč bore malo ve. Napadalci si tudi od umora kralja niso obe-taii pričetka kakega revolucionarnega gibanja, kajti, ako bi se jim napad posrečil, bi najbrže postal kaik Bourbo-nec španski kralj. O vsem tem torej pri madridskem napadu ne more biti govora. Ves način napada in tudi čas, pri kterem se je izvršil — kralja bi mogli udi ob drugih prilikah usmrtiti — nam dokazuje, da je bil namen napada le provzročiti velikanski strah vsem vladarjem, posebej pa še v Madridu zbranim "princem" in sličnim ljudem. Da je temu tako, nam tudi dokazuje dejstvo, da napada niso izvršili obupani delavci, temveč inteligenten napadaice Manuel Morales, kteri je posloval po gotovi "teoriji". Toda kakor uče stare skušnje, se s takimi napadi ne doseže pravih ciljev in zgodovina zadnjih let nam ddkazuje, da napadi anarhistom bolj škodujejo, nego koristijo, kajti mno-go ljudi, kteri so revohucijonarnega mišljenja, se takim povodom najraje zopet premeni v lojalne podanike, kakor hitro se po takem napadu prične povsem resno preganjati revoluc-ijo-narje. "Teorija", vsled ktere se je izvršil napad v Madridu, pa ljudskim masam nikakor ni jwznana. A' ostalem pa nimamo povoda za-jedno z nekterimi časopisi javkati radi imenovanega napada. Kuskik žrtev tainošnjih rcvoJucijonarjev, Ikteri so z bombami usmrtili na stotine nekronanih ljudi in celo nedolžnim otro-k. m ne prizanašajo, naše časopisje skoraj da ne omenja. Končno .se je pa španska gospoda tudi hitro rešila strahu, kajti kmalo ; ■ napadu -ta bila kralj in kraljiea •..-lo, i>;a s ve i .i a ptvli/anja krvi - 1 • ia z biki. Uviroa porvčila m Ljubljane. V Ljubljani, 21. maja. Slovenski pesnik Josip Stritar (Bori- Miran) dovršil jo dne ti. marca ■»edemde.-eto leto svojega življenja in že takrat smo namerja.i praznovati njegovo sedemdesetletnico. Ali pesnik je bil takrat nekoliko bolan in se je -lavnost preložila na poznejši čas. In talko smo preteklo soboto in nedeljo (dne 19. in 20. maja imeli v Ljubljani Stritarjevo slavnost. Pravzaprav je to slavnost priredilo mesto Ljubljana, ktero ga je že prej iine-novao za častnega meščana. Zupan Ivan Hribar ie povabil Stritarja v Ljubljano, da se osobno udeleži te slavnost i .Josip Stritar je prišel v Ljubljano v petek zvečer dne IS maja. Prišel je s svojo soprogo, ki je trda Nemka iu ne zna nič slovenski in se tudi ni nikdar slovenski učila. Josip štritar ima sina. po imenu Milana, ki ,»a ni prišel z očetom, da bi videl, kako Slovenci časte svoje pesnike. Sin ima -iver lepo slavjansko ime, a srce in ;r avr ima nemško, in sicer nemško-aaeijonalno. Tudi Milan ne zna nič ven-ki. Mati ga tega ni mogla naučiti, a oče pa ga ni naučil, iu tako je Stritarjev sin govoril in mislil le nemški in talko je postal nemški naci-jonalee, trd Nemec. V j>etek zvečer je torej došel Stritar. Na ljubljanskem kolodvoru se je zbralo mnogo občinstva, ki ga je sif-no spre je.>o, a žujvan Hribar jra je pozdravil v imenu mestne občine ljubljanske. Bela Ljubljana imela je torej v svojem naročju odličnega rojaka, ki je vso dolgo dobo svojega pio-lovitega življenja in delovanja prebil _ v tujini, na Dunaju. Josip Stritar se je porodil dne 0 .marca leta 1S36. Svoja mladostna leta je preživel na Dolenjskem v velikolaškem okrajui, gimnazijo je dovršil v Ljubljani, potem pa je odšel v tuji svet in je le redkokedaj prihajal v svojo domovino, kjer sta delovala njegova najboljša prijatelja Jurčič in Levstik. Ko je Stritar živel na Dunaju, izdal je v iični zbirki svoj«1 pesmi, a leta 1870 je ustanovil leposlovni list "Zvon", s kterim je položil temelj n^vi slovenski književnosti. Kot pes nik, romanopisec, estetik in kritik bil je učitelj vsem pisateljem. Pisal je v krasnem, dovršenem jeziku in s tem kazal pota, po kterih naj bi hodili slovenski pisatelji. V tem oziru so Stritarje ve Jzaisluge trajne. Velika je tudi njegova zasluga, da nam je obudil Prešerna, kaižoč nja njegove 'krasne pesmi, na lepoto jezika, sploh na dovr&enoet pesniške oblik« in vsebine. Do Stritarjeve dobe niso Slovenci niti znali, kaj jim Preform, in še le Stritar nam je pokazal pesnika Prešerna v vsem njegovem veličanstva. In zdaj smo imeli Stritarja v svoji sredi. V petek zvečer (dne 18. maja) priredili so mu srednješolski dijaki dijaki podaknioo pred hotelom TJnion, kjer se je slavljenec nastanil. Odpeli so tri pesmiee, Stritar je prišel na balkon in se je zahvalil dijakom za to ovacijo. Rekel je, da ga veseli, da bode spet slišal slovenske pesmi peti. Ko je videl, da se je zbrala tolika množica ljuidi, začudil se je temu, da ima Ljubljana toliko prebivalstva. V soboto (19. maja) ob 11. uri do-poludne bila je slavnostna 6eja občinskega sveta ljubljanskega. Ta seja pa je bila posvečena le Stritarju. Dva občinska svetovalca: vitez Karol Blei-weis in dr. D. Majaron sta šla po Stritarja v hotel "Union" in sta ga pripeljala v občinsko dvorano, v kterej se navadno vrše občinske seje. Tu ga je sprejel župan Hribar in mu odka-zal častno mesto na podžupanovem sedežu. Zupan Ivan Hribar je otvoril slavnostno sejo in pozdravil Stritarja najprisrčneje. Omenil je, da je občinski svet izkazal največjo čast slavljencu že lani, ko mu je podelil častno meščanstvo, a današnja seja je namenjena le njemut. Nato je poprijel za besedo dr. K. Triller, Iki je v vznesenih besedah slavil Stritarjeve zasluge za slovensko slovstvo in v kterem je slikal pesnika Stritarja kot velikega rodoljuba, ki je vedno ljubil slovensko domovino in deloval za nje slavo. Na koncu govora je rekel: i'Danes, ob sedemdesetletnici tega velikega moža pa se razlegaj iz srca hvaležne Slovenije širom domovine in tja do skrajnih mej slavjanskega plemena oni jedini glas, kteri mu je oznanil v pozdrav njegov 'Zvon': Ti naš, mi Tvoji! Slava!" Med govorom so občinski svetovalci prirejali s avljencu srčne ovacije. Nato je zopet župan prevzel besedo in je predlagal, naj se sedanje Špitalske ulice imenujejo Stritarjeve ulice. — Predlog je bii navdušeno sprejet. Nato se je vzdignil slavljenec ter se je ginjen zahvaljeval za to češče-nje. Z velikim veseljem je opazoval, ako lepo se je razvilo priljubljeno mu me-'i«\ /.a kar ure zasluga delavnemu županu i:: obein-kemu svetu. Naj-iovej-a čast se mi* zdi prevelika, češ. da se ulice imenujejo le po možeh, ki ,;ih že :ii več. Z", t -er je bila ha kija da in sere na .la. ; :i kteri .-o sodelovala društva: Glas-"u na Mati<-a. ljubljansko gasiin-j društvo i i društvena godba. Ta večer (l!>. maja) je bil Stritar gost župana Hribarja, ki stanuje v jx»slopju banlke ''Slavije" v Gosposkih ulieah. Občinstva se je tu zbralo mnogo. Pevski zbor "Glasbene Met ice" je zapel tri zbore: "Oblaček" (besede Aškerčeve), "Pri oknu sva molče slonela" (besede Stritarjeve) in Vogričevo pest m "Lahko noč". Mnogobrojno zbrano občinstvo je klicalo "Živio Stritar" brez konca in kraja, potem pa se razšlo. A' nedeljo dne 20. maja je bila slavnostna akademija in banket. Akademija se je vrši a ob 11. uri dopolu-dne, a banket ob 1. uri popoludne. Slavnostna akademija je bila v "Mestnem domu". VeJia dvorana "Mrstuega doma" je bila vsa polna na jod lične jšega občinstva. Tu smo videli deželnega glavarja Otona De-lelo, predsednika "Slovenske Matice" g. Fran I^evca, dvornega svetnika Lubeca, dvornega svetnika Sumana. ravnatelje Senekoviča, Šubiea, Wiest-halerja in dr. Požarja, dva zastopnika "Hrvatske Matice" iz Zagreba g. dr. Ortnerja in dr. Antona liadiča in še mnogo druge odlične gospode. Mnogoštevilno >-o se ude ežile akademije slovenske dame, izlasti dobro sta bili za--topani društvi "Splošno slovensko žensko društvo" in "Žensko telovadno društvo". Naj prvo je dr. Zbašniik kot predsednik "Društva slovenskih književ: nikov in časnikarjev" pozdravil slavljenja in vse abrano občinstvo. V tem trenotku sta prišli v dvorano dve stari ženici. To sta bili dve sestri Stritarjevi. doma iz Lužarjev pri Velikih Laščah. Sestri sta slišali, da bodo Slovenci brata v Ljubljani slavili, zato ta prihiteli k nam, da bi videli svojega brata, ki ga že dolgo in dolgo let nista videli, in da bi bili priči, kako ga slavimo in spoštujemo. Ginljiv je bil ta prizor, ko je brat sestroma stiskal roke, Slavljenec je sedel na častnem mestu, a poleg njega obe sestri. Pevsko društvo "Slfc-vec" je nato zapelo Stritarjevo pesem "Oblačku". Slavnostni govor je govoril prof. dr. Josik Tominšek. Ta govor izide v "Ljubljanskem Zvonu", kjer ga bode lahko čital vsak, kdor se zanima za take stvari. Govornik je proslavljal pesnika Stritarja kot velikega idealista. Iz idealizma je Stritar zajemal ljubezen do slovenske domovine, do Siavjanstva in sploh do človeštva. O-menjal je Stritarjeve zasluge na polju pesništva, kritike in estetike m nagla-šal, kako velik vpliv je imel slavljenec na razvoj vsega novejšega slovenske- Cast in hvali doktorju Leonardo Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah m zahvaljujejo 61ovenei in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu zrn povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Bo* 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mioh., in Andro Ivaneič, 320 East Front St., Youngs town, Ohio. DR. LBONA&D LANDBS, 140 Sast 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, j etiko, bolezni na pljučah, prsih, želodca, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchial ni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmrtizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto-in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA L ANDES A kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avennes, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. ga slovstva. Ko je govornik končal svoj govor, zadoneli so slava-kliei od vseh strani. Stritar je nato vstal in se ves ginjen zahvalil. Posebno ga je veselilo, da je videl v dvorani toliko narodnega ženstva. Nato je "Slavec" zapel Stritarjevo pesem " Slovanska pesem ' * in s tem je bUa ta lepa slavnost končana. Sevgda burnih ovacij ni bilo konca ni kraja. Ob 1. uri popoludne je bil v "Narodnem domu" banket, s kterim se je zaključi .a slavnost. Banketa se je udeležilo 100 osob, kar ni ravno mno-esnika. Ljubljanski župan Ivan Hribar je napil kot ljubljanskemu častnemu meščanu. Pesnik Anton Medved je prečital svojo posem, ktero šib gora. Tekmeca mogočnega Triglava smo vedno imenovali Škrlatiea in Suhi plaz. Baumgartner je moral priti iz Monakovega, da je dognal, da moramo pisati "Scerlatika" in "Sut-ni plag". Tega mu pač ne moremo zameriti. Zakaj Nemcu je malenkos prelivati jezera iz jed ne doline v drugo ,in spakedranje krajevnih imen mu je že prišlo popolnoma v meso in kri. Toda, kar se pa tiče etnografič-nih in zgodovinskih opazk, skuša nas Baumgartner prepričati, da je velik učenjak. Kakor zgodovinar nam priznava, da so posedli Slovenci že ob preseljevanju narodov sedanje slovenske dežele, objednem pa bije na svoje velikonemške prsi in trobi v svet, da so se kmalo ponemčili. Hiše, narodna noša, domača umetnost, celo znamenja ob potu mu kažejo, da je tu nekdaj vladal nemški vpliv in nemški živelj. Krajevna imena, kakor Birn-baurn, Legenfeld, Asslin, Kronau itd. ara i*>polnoma prepričajo, da je tod stanova« nekdaj nemško prebivalstvo, ktero se je sčasoma poslovenilo. "Mi vidimo torej", klice mož, "da prizadevanje utrditi nemški vpliv tam, je zl:»žil za Stritarjevo sedemdeset-rtn:«-o. Leve je proslavljal Stritarja k« t pisatelja. Utrl si je prid.ibil n«-inijivili za-d;ig za mhi.liiir.lii> s..v-. Onunjal j«* Stritarjevo s;»ise: ■"IV:t 1 i i >.»*"Zimske večere" it.h (!(.-jia Kranja Megličeva je napisala slavljencu, v imenu žen iu mater i.»j-•tneira kraja. Občinski zastopnik Pucelj iz Velikih Lašč je napil v imenu domovinske občine in občine Velike Lasiee. Ravnatelj Sentkovič je napil v imenu prve državne gimnazije iu je [Hivdarjah da je na tej gimnaziji l»i.' slavljenec najodličnejši dijak. Potem so še govorili mnogi ilri:tri, kakor predsednik "Triglava" g. Plehan, Ivjt r 'ii nt* smel j-ntr« 'mvati jn .lp<.re. ni ,.-rj:z:io, D.tvršitev n i vili žeh-znie j iivede Kranj^ii mm go tujcev; veči-nema b< il.-r jci-iaAi nemškega planinstva. k!t-1■ - iri:tuvo jiui.'gii stori za «»ja-čenje nemštva." llat triigai tnerju se jiri teh mislih odpira krasta razgled v nemško b(»-■ loč ii' st Mi | a komaj čakamo, da se izjKiluijo njegove želje; v>;ij uj>a:uo, da njihovo "kulturo" obližejo t ml i naše krave. Možu so rtm> društvo, marveč za močen branik v obrambi Slovenstva. Veliko je že storilo to vanja zaliva il se je Stritar z lepo pesmijo "Hvala", ktero je dal natisniti na Dunaju in ktero je tu dal razdeliti. V tordk opoldne se je poslovil Stritar od Ljubljane in se je odpeljal na Dunaj, kjer živi in prebiva 'i>o zimi, di.čim jmj leti prebiva v Aspangu ix>d Dunajem. A. T. Most do Adrije. Gospodstvo od Severnega do Jadranskega morja, to je geslo Nemcev. Slovenske dežele so tisti del, ki Še ni premosten. Toda nemška samogolt-nost upa, da Ixnle nemški most do Adrije kuia.o dixlelan. V kratkem bode otvorjena nova alpska železnica in Nemci se bodo vsipali kot lačne kobilice v naše dežele. Komaj so začeli graditi novo železnico, že so se oglasili čuki na nemških hrastih in proroko-vali konec slovenskemu živi ju. In čem bolj se bliža čas otvoritve, tem bolj se glasi skovikanje teh mrtvaških tic. Drzno zahtevajo nazaj, kar je "bilo že prej njihova posest". V ko-ru nemških slavofagov čutjemo pa tudi glasove naših nemŠkilh sodeležanov. To nam dokaizuje neki spis v "Deutsche Alpenzeitung". Neki Baum-gartner iz Monakova popisuje tu v "Kreuz und Quer" potovanje po slovenskih deželah. Naslov je prav primeren, zakaj ves spis je precej 'kreuz und quer\ Vseh napak mu pač ne moremo popraviti ,hočemo navesti le nektere debelejše. Podkorenska Sava (Dolinka) mu je ista kakor Savica ktero prestavi "kleine Sau". Poučil nas je tudi, da leži Bohinjske jezero ob Karavankah in Kamniških planinah. Tudi nas je t« mož če le naučil imena na- j društvo za slovenski značaj naših pla-! ninskih krajev in s tem postavi o močen jez nemškemu alpinizmu. Brezobzirno naj nastopa proti sekcijam nemškega planinskega društva na slovenskih tleb Ko se je pred ieti zgradila koča na Kredarici, je pozvala berolinsfia sekcija nemškega planinskega društva vse planince naj priilno zahajajo v naše kraje in obiskujejo edinole nemške koče. Tako se vedejo nemški gosje na naših tleh! In mi naj imamo na nje še kalke ozire? Boj nemški pohlep-nosti na vsej črti — mora biti geslo vsakega zavednega Slovenca! "Obč. Uprava". Slovensko katolUk Ck Kje je IVAN iLVČEK? lX>ma je iz -Logatca in biva že dva in jx»l leta v Zjedinjenih državah. Dolguje mi okolo $300.00, vsled tega prosim cenjene rojake, ako kdo zna za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Frank Bruder, Box 236, Lowellville, Ohio. (5-13—6) podp. društvo Cf svete Barbare D ZJodlnJene države Severne Ameriko* Sedež: Forest City*, Pa. dn* 31« januarja 1903 v državi Pannaytvawtrf^ -o-o- ODBORNUI: Predwdnik: JOSIP ZALAR. mL, Box 547, Fomt City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon lu, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City. Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forsst City, P«. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest Olty, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryes, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W Ta FRANK SUNK, P. 0., Lnzern«, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi maj •• poialjajo L tajniku: Ivan Ttlbaa, p. e Km SVT r City, Fa. Drultvsno glasilo j* "GLAS NARODA". ^ Rojafei! Sedaj so na SLOVENSKO - HRVATSKEM ZDRAVIŠČU nameščeni najbolj izkušeni zdravniki, kteri so sestavili in izdali veleponč-no knjigo z natančnim opisom raznih bolezni, tako da vsaki po preeitanjn te knjige takoj lahko razvidi, na kakšni bolezni boluje. V slučaju kakor-šnekoli bolezni se poslužite prej, ko se na kakšnega druzega zdravnika obrnete, po pomoč, te knjižice, iz ktere boste natanko razvideli, na kakšen naein zamorete najbolj zanesljivo in najhitreje zopet svoje popolno zdravje dobiti. Doktori tega zdraviŠča zdravijo vse, tudi najstareje akutne in kronične bolezni, ter vsakemu, kterega v svoje zdravljenje sprejmejo, za popolno ozdravljenje pismeno jamčijo. Kdor torej želi popolno zdravje zadobiti, naj piše po to knjigo na SPODAJ NAVEDENI NASLOV IN NAJ VPOŠLE NEKOLIKO ZA POŠTNINO POTREBNIH ZNAMK AJLI MARK, NA KAR SE MU BODF. KNJIGA NEMUDOMA V^OSLALA. Ovo je naš naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. J. E. T M O JVJ PSON. 334 W. 20th. -St. NEW YORK. OGLAS. tudpisaua i^Tiii A(iATt) OUAŽK.M »L.ma Nove Siit'lc j»i*i Hibnit-i ii,-Doltnjskem. 1'red » -milni leti, ko sve sku]>n<» |H>tovale v Ameriko, jk»-smlila sem ji v Bremenu 4<> gnilinar-jev, ker ji je primanjkovalo za vožnjo do njenega moža .Jožef Oražema. list ikra t stanujm-e^a v Toluca, 111. /a naslm" od omenjene » s«hbe bi rada zvedela: Katarina Arko, Box 724. Eveleth, Mil t. (o-9—6) POZOR, SLOVENKE! 1'oiUu fant star L'4 let. kteri ima ».■)(><) prihra-.•jenih, isee pridno in -iteno slovensko dekle . Pisma naj se KŠiljajo na naslov: Joseph Lipušek, Brownsville. Fa vet te Co., I'a. PROŠNJA. Cenjene rojake prosim, ako je komu znano, kje se nahaja sedaj MATIAS I JUSTIN, naj mi h ago voli njegov na- ! slov takoj naznaniti Za to dubi $2 ■ nagrade 1110 Kilfoyle St., Cleveland, Ohio. (4-G—G) Izdelovalci dog dobe delo! Pf&ite v angleškem ali. nemškem jeziku: CHAS. 0. WEIXAR, Room 20 Theatre B'l'd'g., Houston, Texas. Kje je moj brat FRAN FINK? Doma je iz Mkiiške vasi, fara. Topliee, okraj Novo Mesto; star je 34 let. V Zjedinjene države je prišel pred 16. leti. Za njegov naslov bi rada izvedela, njegova sestra: Karolina Fink, Box 22, RavensdaJe, "Wash. (5-7—6) Kje je JOŽE DRBMELJT Doma je iz Male vasi pri Šmarju i»a Kranjskem. Njegov brat Janez ga prosi, da se mu oglasi, ali je še živ, ali ne, ali pa a&o kteri od rojakov v6 za njegov naslov, naj ga blagovoli na spodaj navedeni naslov naznaniti, ca kar mu bodem hvaležen in tudi rad plačam za trod. — John Dremelj, 9478 Ewing Avorae, So. Chicago, Dl. (5-7—6) t ■A—ifr...-..ii:-........... Resna beseda rojakom Vedno se oglašajo in ustanovljajo takozvani "hankarji". kteri rojakom, gostobesedno obevajo ze.o "hitro" :a eeno jx)šiljanje denarjev v staro domovino. Ko lil ko je med obeeanjem in resnieo, se je žalibog že mnogo rojakov prepričalo in trpelo občutno škodo, ker težko prislužene novce ni videl ne on, niti njegovi sorodniki v stari domovini. Več taeih bankar-jev lahkomiŠljeno špcf.iulira s t;yim denarjem, zvrtoglavi se jim, obešajo veliko" in gostobesedno, prekl&dajo pošiljatve od tedna do tedna, ali z rame na ramo, ko se pa le ma o krLa jk»-javi, ali j>a zaupni denarji v prevelikem številu zašpekulirajo, nastane ro j h 11 *Ta kropo t je jh> :.avadi zelo žalosten: jeva, ubeg ali samomor, — zato naj jH»stanejo r.uši rojaki previdni in zelo oprezni, da ne bode kesa nje prepozno. Dosedaj j ? skozi 13 let vseskozi pošteno in hitro rojakom v vsvn bančnih iH.tih i^ostregel FRAN SAKSER v New Yocku in njegova podružnica v Clevelaniu, O. Nji-gove visoke varščine jamvijo vsalkonui zaupani denar. Največji in najbogajte denarni zar-vod Ljubljanska mestna hranilnica ga je že pred leti imenovala sv«jim zaupnikom, enako Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljubljani. Ti zavodi so dobro informirani o vsem poslovanju Mr. Fran Sakserja in so mu zaradi njegove kulantnosti dali to zaupno mesto. Zatorej, rojaki, bodit prvidni in se vsdno tje zatekajte, kjer veste, da ste na sigurnem. NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bii-zo kolodvora. Mo] SALOON se nahaja pod it. 409 W. Michigan St,, in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljSo postrežbo zago tavljatn. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, MINIS. Kdor rojakov želi dr. Thompsono-vo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", jo dobi brezplačno, ako se ogka pn njem. ROJAia, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu « Cuicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, jjjj da sem otvoril novo urejeni i saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, IH., blizu 19. ulice, kjer točim pristno ulciar.o Atla»* pivo, izvrstni wuislcey. Najboijft vina in dišeče smodke so pri meai na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejene keg* Kiiče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Middle, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L KatoUednota. Jugoslovanska Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKi: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 421, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mini Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. N ADZONRNIKI: PRAN MEDOŽ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, in, nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nib. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. ... > > - * y--' Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov tn druge lisiine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Xlinn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od 6trani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JACOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe. £ Društveno glasilo j«: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Umrli so v Ljubljani: Ivan Kobal, ključavničar, h*t. sv. Jakoba trg 4. Štefanija Matja/ič, postreščkova hči, 10 mesecev. Ivan Aleš. ključavničar, 23 let. Leo Kovač, srostae, 00 let. Jos. Smolej, gozdar, 70 let. Tatvini. 1>mp 21. maja ponoči je bilo v nekem prenočišču v Florjanskih u-lieah v Ljubljani i/, podzglavja ukra-
  • o-lie: ja <1> tar na^la >!'<-. Hlapen Martinu Kifljn j«' bila i/ neke Supe na 1'oljanski cesti ukradena .'{H K vredna črna obleka. Huda teta. l»ne 'JI. maja popoldne je prišla nad neko služkinjo v Flori-jaii>ke ulii-e v Ljubljani njena teta A. (i., ktfia stanuje v Sireliških uli-<*ah. Teta je zaeeia najprvo nad služkinjo rezljati, zakaj ne Imdi vsak dan \ eei'kev. da je premalo polvo/no itd., slednjič se je pa spustila v njo in jo prav po tna<"-je opraskala, pri tem pa še slnžkinjini ffosjHMlinji napravila na prepnuri za l Iv škode. Videli se l*>-deta pred sodiščem, ktero bode teti dokazalo, da >e pol>o/.nosti ne sme z nohti cepiti. Nesreča s<- je pripetila v nedeljo 13. maja v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Vdrl se je strop in poškodovana sta dva delavca; Jožefu Kian-Šku )'• /Utrnilo lirblenieo, Iv. Šubi je pa lahko ]M>škodovan. Ha je je vzrok ue-reče ploha, ki se je vlila prejšnji dan in je zaradi teže tram zlomila. Na v>ak način pa diši stvar nekoliko po kapitalistični brezbrižnosti. Z drevesa sta padla devetletni Jožef TVtrič i/ Muhaberja in sedemletni Franc Langcr iz Žii/.eml*?rka. ko sta stresala hrošče. Prvi -i je zlomil nogo, drugi pa roko. Toča je pobila 12. maja po vinogradih vasi Kot. Sodinja vas, Va\-pečja vas in deloma Semič pri Črnomlju in napravila škode do 13.000 K. Tolovaji v Mirni na Dolenjskem. V "Slov. Narodu'* eitamo: Avguštin Travnikar iz Zabrdja je oče štirih o-trok in reven kmet. Zameril pa se je klerikalcem, ki so sklenili, da ga morajo pretepati, da 1m» črn. I>ne f>. aprila zvečer ob 11. uri so era napadli na eesti — med njimi so bili tudi člani izobraževalnega društva v Mirni — tepli jra s koli. da >o mu zdrobili kost na levi notri in da je napol mrtev obležal. Potem so tolovaji odšli. Okoli polnoči so se pa vrnili: en tolovaj je vzdignil ranjenca od tal in era vrgel v kup kamenja, da je bridko zaječal in prosil usmiljenja. A ni pa našel. Se potem so pa premetavali semtertja nekaj časa, potem so pa vzeli neki jermen. mu ga zadrgnili okoli vratu in vlekli z njim vsepa stepenepa in ra-njenegra reveža v bližnji potok. Prav milo jih je Travnikar prosil, naj ga ne vržejo v potok. Tolovaji so mu izpolnili njegovo željo v toliko, da so ga na jermenu vlekli po brvi čez potok. Ko so prišli na drupo stran, so postali s svojo žrtvijo in dejali: Zdaj nam obljubi, da ne boš več "Naroda" bral, drugače pa tukaj v vodo skoči!" Ker jih je Travnikar prosil, naj 6e usmilijo vsaj njegovih otrožieev, zgrabili bo ga Ijoto in ga treščili v kamenito in trnjevo mejo. Ko so njegovi mnčilci v tolovajskem krohotu odhajali, je prosil ranjenec enepa izmed teh, da Iti pa nesel domov in mu obljubil eno krono za to. A tolovaj mu je odpovo-ril: Daj mi pet goldinarjev, pa te ne-sem, drugače pa ne. Ko mu je Travnikar odgovoril, da je revež, da mu ne more več dati, so zasmehovali divjaki nesrečnika in odšli in odšli preklinje-vaje najgrše kletvice. Travnikar je ležal v trnjgvi meji nekaj čez tri ure ves stepen in ves v ranah. Ki-r je bila ti-ti večer jako hladna noč, da je zmr-zovalo, je bil Travnikar ves premrt, ko sta Lra nao «ra katoliški fantje pretepli, dejal je: To je božja volja, da je tako -tejM'n! Travnikar je moral v bolnico, '<.:;■!■ mu najbrž vzamejo nogo. Stvar ima zdaj že v roki državno pravdnimi v>> v Novem mestu. PRIMORSKE NOVICE. Truplo novorojenčka je našla neka PeT-eiiko na tržaškem pokopališču. Po zdravniški izpovedi dete ni bilo staro nad •'{<» ur in je bilo povito v cunje in papir. Sumijo detomor. Poskusen samomor. V Trstu se je zastrupila neka .'{Dietna kuharica s kaibolovo kislino, ker je njen fant ni več maral, llitri zdravniški pomoči se je posrečilo, jo ohraniti pri življenju, vendar je njen položaj skrajno opašem Samomor. V ("'ervinjanu se je ustrelil z revolverem 54Ietni Iv. CJerstelj. uslužlien pri Dreossijn. ITzrok samo-•nora so baje hude bolečine, ktere mu je prizadeval revmatizem. Pretep. Med štirimi ljudmi je prišlo v (Jorici v uliei proti pokopališču do pretepa, v kterem je igral nož plavim ulopo. 2.")letni K. Lenardič je ranjen na levi roki. Prve p a so peljali takoj v bolnišnico, drugi je šel drugi dan. Ranjenca nista hotela povedati imen raniteljev. Cigan in ciganka sta se stepla na poti proti pojzdiču v Gorici. Ona ima '25 l«-t. on .'{D. Pišeta pa se oba Held. < 'ijran je udaril ciganko s palico ]>o ■rlavi tako močno, da se je morala iti :-:dravit v žensko bolnišnico v Gorici. Z voza je padel Doerflesov voznik A. Komel na pot i v Faro v Furlaniji ter se močno poškodoval, vsled česar ><* je moral iti zdravit v Gorico v l>ol-nišnieo. ŠTAJERSKE NOVICE. Nesreča. Dne Ki. maja zjutraj ob "i. uri se je zgodila v Zajčji gori pri Sevnici nesreča. Ko so hoteli iti gostje k poroki, je poskušal drug, oziroma brat neveste M. Pompe iz Orešja streljati z revolverjem, da bi slavnost povečal. Pri tem je pa tako neprevidno ravnal, da je kroplja zadela ženina Miho Radeja iz Zajčje pore naravnost v srce in je bil Radej pri tej priči mrtev. 01>esila se je v Gradcu SOletna Ana Gajšek, doma iz Šmarja pri Jelšah. Preživljala se je s prerokovanjem iz kart. Nestrpnost. V Tepini pri Konjicah je umrla neka posestnica, ki je živela z nekim moškim, ker jo je njen mož pred 14 leti zapustil in jo popihal v Ameriko. Ženska je imela s tem moškim nekaj nezakonskih otrok. Vsled tega so ji odrekli cerkven pogreb in jo pokopali ko t psa. Revica je bila seveda brez denarja. Ko je pa umrl v isti fari bogat posestnik, ki je imel 30 nezakonskih otrok, pokopali bo ga z največjim pompom, ker je plačal cerkvene ceremonije in daroval cerkvi par tisočakov. Utonil je 6. maja v potoku Zapota v Radečah 21etm otrok Ivana Mejaša. HRVATSKE NOVICE. Hrvatski jezik na železnicah hrvatski. Jedna glavnih zahtev hrvatske koalicije je ta, da se nastavijo na železnicah hrvatski uradniki ter uvede hrvatski poslovni jezik. Sedaj je tam vse madjarsko. Hrvatski delegatje v Budimpešti Hrvatski poslanci za skupni parlament so prišli v Budimpešto dne 20. maja, kjer jim je bil prirejen demonstrativno prisrčen vsprejem. Na kolodvoru so jih pričakovali vseučilišč-niki hrvatski, srbski in madjarski (pristaši Košuta). Na topli pozdrav madjarskepa dijaštva je odgovoril škof Drohobeckv v madjarskem jeziku ter je naglašal, da so hrvatski poslanci došli semkaj z možato odločnostjo, da odvrnejo skupno nevarnost, želeči, da bi se skupno borili za madjarsko in hrvatsko neodvisnost. Na pozdrav hrvatskih in srbskih vseuči-liščnikov je odgovoril poslanec Bar-čič: "Nesrečna avstrijska roka je vsikdar zlo učinkovala na svobodo in razvoj. Težko smo občutili to, ali odslej ni bilo možno pomoči, ker od leta 184S sem ni bila nikdar odločitev v rokah sinov naroda, ampak v rokah odpadnikov in korupcije. Mi prinašamo s seboj čustva ljubavi in bratstva. Neodvisnost je možno izvojevati le tedaj,, ako v slogi delamo za njo." — Hrvate so pozdravili povsodi z velikimi ovacijami. Hrvatska narodna stranka. Zapreb, 20. maja. Takozvana narodna stranka, ki je pri zadnjih volitvah padla od večine v manjšino, je priobčila v svojem plasilu izjavo, da bo kot parlamentarna manjšina podpirala vsako vlado, ki sprejme njen program ter se z.vesto drži ustavne državne skupnosti z Ogrsko. Zahtevala bo vedno vse pravice, ki so zajamčene v nagodbi. BALKANSKE NOVICE. Narodno gospodarsko društvo v Črni pori. V Oetinju delajo na to, da se osnuje narodno gospodarsko društvo, ki bi širilo po narodu tudi knjižnice. Društvo se najbrž v kratkem osnuje. V Zenici v Eosni so zopet ubiti štir-e delavci. Po <-:di Bosni se širi delavko ■ribanje, ("'asopisi ><< preganjani, časnikarji bosens-ki so se brzojavno pritožili pri Burianu. ker se časnikarje zapira. Turiška zbira vojsko ob Novem Pa-zaru. Na črnoporski meji se traja krvav boj Črnogorcev. Turkov in Ar-j navtov. Mnogo je žrtev, nekaj vasi je j {»ožganih. Italijanska industrija na Balkanu. V Milanu so osnovali društvo, ktere-■jra člani ><> tudi italijanski bo«rata listov in sicer v Krapujevcu S. v Šaheu (!, Nišu in Cačku j>o 3, v Poža-reveu in Aleksincu po 2. v Valjevu, ("'upriji, Japodini, Leskovcu, Paračinu in Pirotu jh) eden list. RAZNOTEROSTI. Beg iz harema. Med ženami boljših dal za mmietenkegm predsednika, o- peharil za 52.000 K Falitna nemška organizacija. Pri zvezi nemških posojilnic in hranilnio v Mosta manjka 30 milijonov kron. Vsled konkurza je popolnoma uničenih 250 zadružnikov. lUetna morilka. Blizu Frankfurta je llletna Schenk vrgla v ribnik 10-letnega dečka Appela ter ga toliko časa suvala z drogom od brega, da je utoniL HA PRODAJ. Lepo zidana hiša z vrtom tik ceste iblizo cerkve v gornjem Orehovcu se takoj proda; istotako pripadajoči del h os te novi vinograd z hramom in vrtom, kakor tudi ena njiva, na kterej se poseje 4 mernike pšenice. Skupna cena je 4800 kron. Natančneje se izve pri: Mariji Brodnik, S55 2nd St., Steelton, Pa., ali pa: Fran Potočar, Gornja Stara vas, P. Št. Jernej, Austria. Dolenjsko. (5-6—0) Kje sta moj brat MATEVŽ ORESK in JANEZ MALKO ? Nekaj dnij pred potresom v San Franciscu prejel sem pismo a od tistega časa ne slišim nič od njih in me skrbi, da sta morda med ponesrečenimi. Zato prosim cenj. rojake, ako kedo ve za omenjena, da mi blagovoli naznaniti. Jernej Oresik, R. R. No. 1, Pittsburg, Pa. (2-5—5) JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec (kranjskih in nemških HARMONIK ■se priporoča rojakom za izdelovanje iu popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpež no in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri fi-stnim ie od $45 do POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na- Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plučah, prsih, Želodcu črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, boltzui v prlu, nomi, ulavi nervoznost, zivčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prohlajt nje, naduho, bronhialni^ pljučni m prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje m bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), ^rižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico,božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), Šumenje in tok iz uses, oylusenje, vse bolezni na oceh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i t d kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jttiko in Sifilis kakoV tudi vse tajne spolne bolezni inoske ill Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noma tajno.) <§ Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark. za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča nko se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov. Pravi blagoslov za vse — človeštvo! ===== Knjige za zdrave in bolne v sloven->keir, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah M G S. rv EIH PA: "DOMAČI ZDKAv a\1K" v slovenskem jeziku. Lena >c. '•MUJK LIEČENJE ILI K UČNI LIEKAK" v hrvatskem jeziku. Cena 1. dol. Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žujbelj. tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati jjo Money Order. Priporoča se K. AUSEMK, 1146—-lOth Street. Brooklyn. N. V Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins New York Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vasem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z. vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, lVlagua, Colo. Slavni doktor Collins M. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je VaŠe druge medteine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in nob«. n mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za \ aš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna I\ ana Sume, Box Forest Citv, Pa. Zatoni i 1»«> j:iKi! Zak ij da bolujete in trpite? Vse vn-e bolezni, trplenja iu slabosti točno o; i ite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste staii, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. 0. COLLINS 140 W. 34th St, Medical institute, New York, N. Y, Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. turških slojev je zavladala zadnje se pravcata epidemija, rešiti se dolgočasnega hareuiskega življenja. Pred par meseci sta pobegnili hčeri turškega ministra zunanjih zadev Xtiri-bega ter prispeli v Pariz. Kmalu nato je pobegnila hči guberaatorja Kedvan-j mi še v D roti so. Sedaj pa so pobegnile hčere ministra notranjih zadev llen-duh-paše in ministra duhovnih zadev Turkan-paše. Istotako išče več drugih odličnih turških rodbin svoje hčere po modernih evropskih mestih. Turške žene so pač začele duliati svobodo za-padne Evrope ter nočejo več plesniti po dolgočasnih haremih. Najdenček prinesel srečo. Nek av-tomobilist je našel v Tridentu na eesti v povoje zavito dete, ki ga je pobral ter ga hotel izročiti v varstvo najbližjemu krčmarju. Krčmar pa se je otroka branil, nakar se ga je usmilil navzoči kmet Rizzi, ki je imel že doma kopico svojih otrok. Ko je njegova žena najdenčka razvila, je našla v po-vojh bankoveev za 13.000 K- Dosedaj se še ni moglo dognati, kdo je otrokova mati ter ostane denar dobrosrčne-|mu kmetiču. j Atentat na nadškofa. Na zborovanje rokodelskega društva "Zorza" v Lvovu je prišel tudi nadškof grof Szeptycki. Na dvorišču pa so demon-' strirali proti škofu dijaki in nekdo je vrgel tri kilograme težak kamen v dvorano proti škofovi glavi, ne da bi ga bil zadel. Ogoljufan škof. Škofa v Sobotki je neki mednarodni slepar, ki se je iz- 1 Skužnja u£l J Podpisani naznanjum rojakom* da izdelujem ZDRAVILNO UH'cNKO VINO po nai boljšem navodilu, Iz najboljših rož In korenin, ki iih je dobiti v Evropi ij Ameriki, *er u finega naravnega vlna. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabonh [*> 1 tucat t\2 steklenic- na vst kraje ca pad /ft nih driav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča I JOSIP RU&S. I 132 Sontb Saata F i Ave.. Pneble. Fotr>m smete M i ^tvprii;;ni v najkrajšem času popolnega ozdravljenj::. —- 7i<\ tiste, kateri r.-i: s.-.n-.i osehnr> j->rit? v ta z»iravi!;.ški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure l opoiudne. Ol) nedt 1 .\ in j praznikih od 10 ure dopciudne do 1. popoludne. n i ji * 1 1 1 • 1 »y.r-mtfawn^i^ Oslo dobe izdelovalci cloa T^ RO. ° ^ It sy. tt-v, v Piltsburgu, Pa. { O^akOPJ in okolici r C? i I NARAVXA i! m C A LI FORNIJSKA ViNA 1 Hi NA PRODAJ. ® j Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona. ^ ^ I Staro belo ali črno vino eo centov ^ 1 Rccsling 5 5 centov galona. ^ Sj i Kdor kupi manj kakor 28 ; galon vina, mora sam poso- w ' Drotnlk od $3.25 do gv 3 1 $2.75 golona. fig £f 1 Sllvovlcapo <3 galona ^ g ; Pri vetjem noročilu dam g j popust. ^ g Spoštovanjem ^ § Stefan Jakš«, g 5 1 P. O. Box 77, S Crockett* Centra Costa Co., Cat. ^ in izurjeni delovo -v ur«-, t, r ob sobot-ih do 8. ure zvečer. ui^if 'i. -i %. LO^JU«. |Al J. »,\y. v( č-ilJ. Frank Sakser. ^ ■ 11 »fti'i mtkm nnmir'**"—'— -- •iu Cuv. Phone Cent. 1619 Bell Phootf: South 143 THE STANDARD BREWING CO, i Fl 13^7 Train St. Cleveland, O. j JOHN KBACKEJi POGODBA ZA IZDELOVANJE ' DOG. Mi kupujemo in isdelnjemo pogodbe m francosko doge in n dogo n kadi. Posodimo tudi potrebni dsnar n is-delovanjs dog. Ako imate dogs na prodaj, pišite nam. sail pogoji so ugodni. 7BIEDLAENDEB ft OLIVEN 00., Ihimport. La. F. O. Box 60S. NAZNANILO ROJAKOM! Podpisani, ]•<> «-»'li Ameriki dobro znani iadelujein VOJAŠKE PROŠNJE za oprostitev kazni, orožnih vaj, kontrol shodov ali nabora. Kdor h.n'e biti prost, naj z^rlasi pismeno ]>ri: Frank Schaffer, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. (2-ti—odu Janezu?" de je zatemnjeno graščak; "ljuliezniv gospod je to, jako ljubezniv!' pristavi potem na- "Ga li poznate ?" "<>h. da — a ne. ne! Sam ne vem, kako bi dejal — videla sva se menda enkrat ! i'a drugi \<>.|<» mim^o lepe<_ra <► njem. Ali. glejte, glejte, tu se že go-»I>e »/prehajajo — jutranja promenada." Oziral >«• je med tern koketno t*> dveh ali treh šetalrih, med kterimi-je bila v istini poštama gospa. Ivanič je bil malo kratkoviden. "titam, čestitam, gospod Iva-li:«- — toda t.-j -m- ne Ih^te laskali," so smeje sodnik. "Kdo ve — kdo ve? Le potrpite do obeda! To vam bo zabava — pravijo, da je bogata Rusinja tu v kopeli, ali .]«* Francozinja — jaz ne vem; toda bogata, silno ln.gata je!" "In nji s«* Ix.ste žrtvovali ves današnji dan!" se Šali Peter. "Kdo ve. kdo ve?" Nategnil je pri tem vajeti konjiee-»I a, da sta privzdignila glave in repe ter v naglem, iskreni diru zcvila proti veliki gostilni, kjer je nameraval Ivanič ostati. "Tu je tudi table d'hote; pridite semkaj opoldne — tu se vse vidi — zabavati se bočenio in — Rusinja pfi-de tudi." "Ste li že tako gotovi tega?" deje ironično sodnik. "Alt, m i! Kdo ve. kdo ve? Mi ima-n:o }M.v>o«i svoje stražnike in ovaduhe. Torej na svidenje!" Graščak je «.dšel v gostilno. Peter pa je krenil peš po vasi. Pa tudi tu, akoravno je bil v prvič \ tem kraju, niu ni bilo namenjeno, da hi ostal sani m nepoznan, kakor si .1«' »koraj želel. Zavil je koncem str-nmm m 7. debelim prahom pokritih n-lie proti malemu parku — ako smemo tako imenovati primitiven vrti«'—sre-«b kterega je stala enona«lstropna, le-|o pobeljena l,Ua. Iznad strehe je vihrala helordeča zastava, in po nji je sodil Peter, da je tu kopel in vrtie, kraj nje pa — park in izprehajališče. A komaj je tam vstopil, že ga je pozdravil ženski glas: "Gospod sodnik! To je lepo, to je kr:»-iio, da pridete! Kdo bi bil mislil. Pa vedite, sanjalo se mi je prav danes o vas — ah, pa sedaj ostanete — kaj ne — kje ste si izbrali stanovanje, morda blizu nasf" ' : .1, ' - '. ... kip. Sffi^'vk-il&i^^ table d'hote. "Zakaj le nisem šel z Janezom?" je dejal sam pri sebi, ko je hitel mimo kopeli proti bližnjemu gozdu. Bal se je, da sreča še kaj nadležnežev. Po gozdu je bilo mnogo potov križem narejenih in na ovinkih so stale sirovo tesane klopi in mize. Hodil in posedal je tam okoli, a tudi je bilo dolgčas, in sklenil je postaviti se vsem nevarnostim v bran in se vrniti v kopel. Čul je za seboj veselo govorico in osupel se je obrnil, ko je spoznal francoščino. Dva gospoda in dve gospe so prihajali za njim; videlo se je, da so tujci. Sodniku ni bilo mari do njih in Šel je počasi dalje; oni so morali mimo njega. Gospoda sta šla naprej ter radovedno pogledala v stran stopivšega Vrana. Istotako je storila prva gospa; a druga je vezala šope k poljskih cvetlic in zato ni bila pozorna na drugo, tudi Peter je ni pogledal, nego korakal počasi navzdol. A stoprv ko je bila poleg njega, se je obrnil napol v njo, in malomarno zopet v stran, a nekaj znanega mu je oči sililo nazaj v lepi obraz tujke, in tudi ona se je o-zrla vanj. Čuden vtisk je napravil ta vzajemni pogled na oba. Sodnik se je stresel kakor trepetlika v večernem vetru, in bled kakor novo-polieljen zid jc ustavil svoj korak. A takoj potem mu je šinila kri v lice in krog tesno stisnjenih usten mu je legel izraz silnega zaničevanja in sovraštva. Tujka pa ni ustavila koraka svojega: glas začudenja je komaj zadržala in malo bleda v lice je šla urno za drugimi. Na prvem ovinku se je ozrla napol nazaj, kakor človek, ki se hoče uve-riti. je li prav videl ali ne. Prepričala se je. otni spremljevalec bogate dunajske rodovine, izpre-ha.jal sam po krasnem, s štirimi vrstami košatih dreves obsajenem Novem trgu staroslavnega renskega mesta — Kolonje. Otresel se je bil za par uric mučnega vsakdanjega posla, poučevanja in spremljevanja razvajenih paglavcev, in kdor ve. kakovo je tako delo. lnide tudi umel. kako vesel in dobre volje je bil Vran, ko je vedel, da ima nocoj nekoliko prostih trenutkov preilil v spomin s pripovedkami svojimi o "l>ožji |>oti v Kelmorajn"; staremu možu se pač niti sanjalo ni, da bode unuk njegov sam kdaj hodil po onem slavnem mestu — a da mu tedaj "božja pot" ne bo v namenu. Dvakrat je bil že premeril Novi trg ter krenil potem v stranske ulice proti i reki Reni. ne da bi kaj nameraval, I nego prepustil se je slučaju. A nekaj je vendar nameraval! Do-; živel bi bil rad kaj posebnega, zanimivega. ka.i pikantnega. Tinel je jedva i triindvajset let — kdo bi mu torej za-' meril, da je hrepenel po nenavadnem j — in celo tu na tujem, v staroslavni j Kolonji! Dosedaj mu še usoda ni bila nikdar mila v tem oziru: morda pa je v domišljijah svojih tudi preveč zahteval od nje. Pa Še nekaj! Ta mladi mož ljubezni še ni poznal. Srce mu je Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili bo bodete radi hitre« ga ozdravljenja. —Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z Zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. O Rev. H. W. Freytag, H.mel, M. T. Na vsaki steklenici je ♦ I Anaša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. sieer utripalo, kadar se je ozrla vanj gospa baronica, mati njegovih gojencev; oči te krasne žene so bile čudovite — Peter se jih je bal in vedno povešal svoje, kadar ga je pogledala. Celo guvernanta, bleda gospica, dve leti starejša od Petra, ga je spravila v zadrego, in spominjal se je, da se mu je sanjalo dvakrat ali trikrat o nji in da jo je poljubil — toda ljubezen, ljubezen mu je bila neznana. In vendar bi jo bil rad poznal, hrepenel je {K) nji, in tudi nocoj je iskal in si želel nekaj romantičnega, poetičnega in naposled — zaljubljenega. (Dalje prihodnjič.) BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Havre : La L jrraine.. 7. jun. " 10. " " La Touraine. .14. " "10. La Savoie... .21. " " 10. La Provence .28. " " 10. La Lorraine.. 5. jul. " 10. V Bremen : Kronprinz "Wilhelm 5. junija ob o. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse 12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm TI, 19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 3. julija ob 12.30 popoludne. V Hamburg : Deutsehland. .28. junija ob 9. uri dop. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -000- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Carpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Parniki Austro - American a-Črte: TVaneesca........13. junija " Erny ............19. " " Sofia Hohenberg ..30. " Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Kroonland .. 9. jun. ob 8. uri dop. Zeeland ____16. " opoldne Finland ....23. " ob 7. uri zj. Vaderland ..30. " " 10.30 dop. V Hamburg: Amerika .... 7. jun. ob 5. uri zj. Bluecher ____14. 4 4 " 11.30 dop. Aug. Victoria.21. " " 4.30 zj. Gr. Waldersee 30. " " 11.30 dop. Amerika .... 5. jul. " 4. uri zj. V Rotterdam : Statendam .. 6. jun. " 10. " dop. Ryndam ...13. " " 10. " dop. Potsdam ...20. " " 5. " zj. Noordam ..27. " " 9. " zj. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St., New York City. NAZNANILO. Rojakom v Milwaukee, Wis., is okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE KA, stanujoč 342 Reed St., Milwaukee, Wis., ali Box 5, Station A. Ta sprejema naročila za list, oglase in ima v zalogi raznovrstne nlovenak« knjige. Upravnišfcvo "Glasa Naroda". tf KOMAR" i » 1 g 2 za eelo*leto samo ^ | jeden dolar. | RED STAR LINE Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpenoia ^ ♦ * 4 ♦ * + + Philadelphijo in Antwerpenom potaika • sledečimi poštnimi parniki ; VADERLAND dva fljaka 12017 ton.! KROONLAND............12760 ton ZEELAND.............S305 ton. i FENNUNE..............12750 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete \se potrebščine, dobre hrana, najboljša poatretba. Pot čez Antwerpen je jedaa najkrajših m navprijetneiSik za potnike Iz al; v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško. Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo i* druge dele Avstrije. Is NEW. YORKA odpliujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur' dopo hidne od pomola štev. 14 ob vznožji Fulton Street. — Iz PHll PMIJE; vsako drugo sredo od pomola cb vznožju Washington StrecU Glede vpmSan; ali kupovanja voin\ih listkov «,IHH» ft 10,1««» ,, 12,(M Nt „ 1 (l7t H HI M ir,t(HH) |( • tS''00 >» 9,)KNt ,, , M ) M M ) J) t H Nt » >> » »» J> . „ «J,0)Nt Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. rri dopoludne iz priitauiščft št. 42 .North River, ob Morton St, N. I. •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE junija 1906. *LA TOURAINE H2. julija 1906. 14. junija 1906. La Bret ague 19. julija 1906. 21. junija 1906. * LA PROVENCE 26. julija 1906. 28. junija 1906. LORRAINE 2. aver- 1906. 5. julija 1906. La (laseogne 9. avg. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. S temi parniki potujejo samo potniki 2. in 3. razreda. Mm W. Kozm Itnslcl, generalni agent za zapa d 71 Dearborn St., Chicago, III. THE FOREST CITY BREWING CO. Jedina Ceško-Slavjanska-- protitrustna pivovarna družba ~ v Clcvclandu, O. Yari iz najboljšega amerikariskega slsnjn in i/, importi* ranega češkega hmela i/ Žalca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "PrazcU-or*. Podpirajte le one, ki vas osvobojujejo od trustovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland in Momewood St. • Matej BeČko, kolfktor. ===== t