Poštnina plačana v gotovini. Leto XV.. štev. 12 Ljubljana, sreda 17« januarja I934 Cena 2.— Din Upravuidlvo. Ljuoijmsa, KDaJIJfva Ulica i>. — reletOD St. 8122, 3123, 8124, 3125. 3126. Irtaeratiii oddeieK: Ljubljana, Šelen-Durgova iil 5. - Tel 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — IeleloD St 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. FiaCum pri pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842, Praga čislo 78.180, VVipn 4t 105 241 KaroCnint« ^ruts« mc«=»'ui om ^5.— 'Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knatljev« ulica o Telefon P.122. 3123. 3124. 3125. 312fi Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon št 2440. Celje, tstrossmaverjeva ulica Stev. 1, feleioD št 65. F.okopisi se ne vra^-a.10. — Oglasi po tarifu. Naloge roditeljskih organizacij Vprašanje bodoče inteligenčne generacije je za vsak narod eno njegovih najbolj perečih življenjskih vprašanj. V prejšnjih časih, ki jih v primeri z današnjimi imenujemo normalne, se je gibala šolska in izvenšolska vzgoja inteligenčnega naraščaja po tradicionalnih tirih in se je vršilo prilagodenje njenih smernic in metod času, njegovim razmeram in potrebam, v obliki naravnega razvoja, brez pretresljajev in bolečin. V današnjem času je to postalo bistveno drugače. V premnogem oziru smo postavljeni pred probleme, za katerih rešitev nimamo vzorov in primerov v preteklosti. Povsem spremenjeni novi svet je primoran tudi tukaj iskati novih smeri m poti. Razumljivo je todaj zanimanje vseh resnih nacionalnih činiteljev, Id vedo, da je vprašanje mladine glavno vprašanje narodne bodočnosti, za vzgojne probleme, ki niso izčrpani v šolstvu in učnih sistemih. Vendar je javna diskusija, ki je bila še lansko leto precej živahna, v zadnjem času nekam zastala; deloma je temu morda krivo, da vsa dosedanja prizadevanja še niso rodila vidnih sadov. Kar se tiče naše srednješolske mladine, moramo ugotoviti, da veljajo do malega še vse pritožbe in graje, katere smo slišali v zadnjih letih iz učiteljskih in roditeljskih vrst. Pred vsem se ni pravnic zmanjšal naval na srednješolske zavode, tako da so ostale vse težave, ki so s tem socialnim pojavom zvezane. Tudi učni uspehi niso dosegli bistveno višje stopnje. Ostale so tudi nevšečnosti ne-dostatnih šolskih prostorov, prenapol-njenosti razredov, popoldanskega pouka. Baš zaradi tega je bolj kakor kdaj potrebna kooperacija doma s šolo, ker mora sicer vse izvenšolsko življenje mladine ostati brez nujno potrebnih smotre-nih vzgojnih vplivov. Ni treba ponavljati stare resnice, da za mladino ni dovolj pridobivanje znanja, ki ga zahteva učni načrt, in še manj dosezanje formalnega učnega cilja in spričeval, ako naj mladina zapusti učni zavod duševno in telesno zdrava ter v znanju, značaju in državljanski zavesti dozorela. Izvenšolska vzgoja, na katero pedagogi-profesorji v današnjih razmerah ne morejo neposredno vplivati in se morajo v najboljšem primeru omejevati na pozitivne in negativne direktive, je tako bistvena izpopolnitev strogo šolskega dela. da mora brez nje nujno izostati zaželeni splošni vzgojni uspeh. O potrebi sistematičnega sodelovanja doma s šolo se je v zadnjih letih mnogo govorilo in pisalo. Tudi prvi koraki organiziranja tega sodelovanja so bili storjeni, ali v celoti je treba — ako nočemo olepšavanja, — ugotoviti, da so dosedanji poskusi več ali manj razočarali. Nekaj krivde je iskati pač v dejstvu, da so roditeljske organizacije pred vsem obrnile svoje zanimanje olajšanju bremen, ki jih nalaga staršem šolanje, deloma tudi olajšanje pogojev za dosego formalnih kvalifikacij svojih otrok. Vse to so v glavnem vprašanja, ki zadevajo gospodarske in socialne ugodnosti staršev, ne podpirajo pa vedno onega cilja, ki sa stavljajo vzgoji inteligenčnega naraščaja potrebe mladine same, še bolj pa potrebe narodne in državne celote. Priznati je treba, da je posebno danes težko doseči drugačno usmeritev, vendar se ob dobri volji utegne razviti pravo in koristno sodelovanje roditeljev z učitelji vsaj na nekaterih poljih. Zelo važna zadeva v tem pogledu bi bila kontrola dijaških stanovanj in dijaške preskrbe. Ne bomo tu naštevali ne-dostatnosti in škodljivih pogrešk, ki bi jih lahko navajal vsak poklicni in socialni pedagog. Važne pa so posebno v naših razmerah, ko vsaj polovica, ako ne velika večina dijakov ne izhaja iz srednješolskega mesta samega in je torej navezana na življenje izven rodbinskega kroga. Ne more se sicer nikomur zameriti, da išče v oskrbovanju dijakov možnosti za izboljšanje svojih, v današnjih časih tako težavnih življenjskih razmer; nikakor pa se obenem ne more in ne sme oprostiti dolžnosti, da ne pušča v ne-mar skrbi za izvenšolsko življenje zaupane mu mladine. Seveda imajo tudi starši veliko odgovornost, ko odločajo, komu bodo zaupali svojega otroka, ki sa dajo v mesto. Nočemo tu obravnavati vprašanja, v koliko je nfidostatna celo higienska kontrola na tem polju. Na srcu nam je pred vsem vzgojna kontrola in to kontrolo naj bi po našem mnenju prevzele roditeljske organizacije v sporazumu s šolskimi faktorji. Menda ne bi bilo pretežko, voditi evidenco dijaške nastanitve in izvajati periodično nadzorstvo. Zlasti bi mogla smotrena stanovanjska kontrola mnogo koristnega doseči v preizkušanju nacionalnega in državljansko-vzgojnega miljeja, v katerem živijo naši dijaki. Drusra važna panoga dela bi bila za rn. diteljske organizacije družabna vzgoja mladine. S samimi prepovedmi in negativnimi odredbami, ki jih nalagajo dijaški disciplinski predpisi, še niso od- POSAARJE-SKRB DRUŠTVA NARODOV Ker Nemčija ni gotova zmage pri plebiscitu v Posaarju, bo odklonila sodelovanje pri pripravah zanj ženeva. Iti. jan. ž. V ženevskih političnih krogih je vzbudilo veliko zanimanje stališče, ki <;a je zavzela angleška delegacija gleJe rešitve posaarskega vprašanja. Kakor znano, je prispela davi v Ženevo tudi posaarska vlada s predsednikom Angležem Knoxem na čelu. ki bo zahteval od sveta Društva narodov, naj se v Posaarje pošljejo mednarodne vojaške sile v zaščito posaarske avtonomije. Mednarodno vojaštvo naj zasede Posaarje že nekaj mesecev pred plebiscitom. S to okupacijo bi bilo mogoče izvršiti vse odredbe, ki jih namerava Iz dati svet Društva narodov na osnovi čl. 45 in 50 versailleske mirovne pogodbe za Izvedbo plebiscita. Važncst sklepa, ki ^a mora sedaj sprejeti svet Društva narodov, je sedaj v vprašanju, ali naj se v Posaarju izvrši plebiscit po občinah ali okrožjih če bi se plebiscit Izvršil po občinah, b* se lahko pripetilo. da bi nekateri obmejni kraji na vzhodu volili za združitev z Nemčijo. obmejni kraji na zapadu pa za združitev s Francijo, kakor bi jim pač kazali njihovi ekonomski interesi jn kakor bi pač podlegli političnim vplivom Upoštevati je treba vpliv, ki ga imajo sedaj n tir nemški emisrantje v Posaarju, pa tudi naresd-no-socialistfčna pronneanda zavzema Povsem ekstremno obliko Spričo takih razmer bi bilo morda potrpbno, da se svet Društva narodov odloči za odrpdbp. ki se ne bi nanaša'e le na proreduro. marveč tudi na volilno svobodo, kar bt sp po mnenju predsednika posaarske vladne komlsl je Knoxa ln tudi po mnenju angleških krofov v Ženevi doseglo edino le z Intervencijo vojaških sil v Posaarju. Prav te razmere pa dokazujejo, da so nemški interesi v vprašanju Posaarja izredno prizadeti. Zaradi tega bi se moralo pričakovati resno nemško sodelovanje pri pripravah za po-saarski plebiscit, če bi se Nemčija kljub vsemu odrekla sodelovanju, je treba njeno zadržanje tolmačiti s povsem drugačnega vidika Bržkone Nemci niso povsem gotovi svojega uspeha v Posaarju In zato bi jim v primeru neuspeha želo koristil izgovor, češ da pri organizaciji plebiscita v Posaarju niso mogli sodelovati, ker Nemčija nI več članica Društva narodov. Podaljšanje mandata posaarski vladi ženeva, 16. januarja č. Včeraj popoldne so se vršili v ženevi v zvezi s pripravami za organizacijo posaarskega plebiscita važni dip'omatski sestanki. Angleški delegat Eden je im°l daljši razgovor s francoskim delegatom Massiglijem in italijanskim delegatom Aloisijem. čeprav odgovor nemške vlade na povabilo k sodelovanju pri razpravah sveta Društva narodov glede posaarskega plebiscita do opoldne še n: prispel, se tukajšnji politični krogi še vedno z velikim zanimanjem baviio s predlogom francoskega delegata Massiglija ter do neke mere pričakujejo, da ga"Nemci ne bodo docela prezrli. opoln sporazum v Pragi Gospodarska pogajanja Hale antante bodo danes zaključena — Priprave čsl. vlade za važne finančno- politična ukrepe Praga, 16. jan. g. Konferenca gospodarske Male antante je pred zaključkom. Danes <-o posamezne komisije izgotavljale končno veljavne načrte. Jutri bo zaključna plenarna seja. Posrečilo se je doseči na vseh poljih popoln sporazum zlasti prekašajo tr-govsko-politični rezultati vsa pričakovanja. Natančna vsebina dogovorov bo objavljena šele jutri, Praga, 16. jan. d.- Češkos'ovaška vlada se je bavila v zadnjih dneh z dvema predlogoma za pospeševanje češkoslovaškega izvoza. Prvi predlog, ki ga ie izdelal b:vsi finančni minister dr. Karel EngKš, določa uvedbo valutnih premij za izravnavo razlike med višjo vrednostjo češkoslovaške krone v inozemstvu in njeno vrednostjo doma. ki se kaže v visokih cenali blaga. Za oddajo eksportne valute naj bi dobil izvoznik 15 do 20-odstotno doklado k ofi-cielnemu tečaiu vpoštev prihajajoče valute. dočim bi plačal uvoznik enako visoko doklado pri prejemu uvozne va ute. S tem bi se češkoslovaški izvoznik prilagodil s svojo ceno blaga svetovnemu nivoju cen in postal zmožen za konkurenco. Drugi predlog. za katerega se zavzemata češkoslovaška narodno-demokratska stranka in del industrije, določa pospeševanje Izvoza s povračilom g">tov;h davkov izvozniku Po zaslišanju izvoznikov in prizadetih korpo- Nov prevrat na Kubi Odstavitev predsednika Graa San Martina — Pred sestavo ekstremne levičarske vlade Havana, 16. jan. d Vojaški direktorij, ki je ods'avil predsednika Grau Sati Martina, je včeraj ves dan iboroval za zaprtimi vra ti. Državni tajnik in vojni minister Guite-ras je izjavil zastopnikom tiska, da čaka direktorij. kakšno stališče bo zavzela vojska proti izvršenemu prevratu. Če se bo izrekla proti vojaški diktaturi, bo boj nei zogiben. Pomen novega prevrata še ni povsem jasen, splošno pa je mnenje, da gre za nov korak na levo in da so eKstremni levičarski elementi povzročili padec predsednika. ker se je izkazal za preslabotnega, da bi mogel izvršiti vte deio v radikalno revolucionarnem smislu. Za uovega predsednika republike Kubp je revolucionarna junta izvolila dosedanje ga kmetijskega ministra dr Carlosa Hery asa, ki je star šele 33 let, pa uživa veliko popularnost v vojski in mornarici. Bil jc-pristaš kubanskih radikalov, ki so vrzi Macbada in Cespedesa Spočetka ni hoiei sprejeti kandidature, ker so se baš v tistem hipu vršile po ulicah manifestacij*-za Grau San Martina, ko pa so man fe sfanfe z obkroženo silo r^zsrnali. je spreipl pravi jene mnoge temne strani dijaškega družabnega življenja. Treba je mladini dati tudi nekaj pozitivnega, konkretnega. Možnost rednega občevanja v dobrih družbah in v rodbinskih kroeih bi bila za mladino pravi blagoslov. Organizirati primerne krožke, izlete in druge prilike zdrave in nedolgočasne družabnosti bi menda ne bil nedosegljiv Hlj Pocphnn 73 manjša mesta bi bilo tako prizadevanje vredno truda. Še mnogo takih podrobnih ^alo«? bi bilo lahko našteti za irvenšolckn v.totip dejo. Med nje sn.ida b^e? dvoma vzbujanje smisla za dobro knjigo in pred vsem »Journal des Nations« in »Journal de Ge-neve«- sodita, da je Massiglijev predlog kot čin lojalnosti jasno izpričal, kako si Francija prizadeva pridobiti Nemčijo za sodelovanje ter ji obenem odvzeti sleherni izgovor. da pri ureditvi vprašanja, ki se je neposredno tiče, ni sodelovala po krivdi drugih. Davi je prispelo v ženevo pet članov posaarske vlade, ker je na dnevnem redu tekočega zasedanja sveta Društva narodov tudi izvolitev nove vlade v Posaarju. Kakor zatrjujejo v krogih Društva narodov, bo dosedanji vladi podaljšan mandat še za eno leto V ženevo so prispeli tudi zastopniki nemškega prebivalstva na saarskem področju. Nemčija odklanja povabilo sveta DN Berlin, 16. jan. s. Potrditev nemške vlade. da je na dnevnem redu sveta Društva narodov saarsko vprašanje, je izzvala v jutranj h listih soglasno ugotovitev, da se jc poizkus spraviti Nemčijo nazaj v Ženevo ponesrečil. Nemčija je torej na ne dvoumen nač:n zaprla vrata, ki so jih odprli v Ženevi za sodelovanje pri teh pogajanjih. Vsi nemški listi odklanjajo povabilo sveta Društva narodov, po katerem naj bi nemška vlada poslala svojo delegacijo v Ženevo k sodelovanju pri pripravah posaarskega plebiscita, ter menijo, da hočejo v Ženevi s tem samo pripraviti Nem- čijo, da bi ponovno pristopila k Društvu narodov. London. 16. jan. č. Y tukajšnjih politič-1 nih krogih računajo, da bo nemška vLada uljudno zavrnila poziv sveta Društva narodov k sodelovanju pri pripravah za plebiscit v Possarju, s čmer pa nc namerava izključiti možnosti, da ne bi pozneje poslala svojega zastopnika v samostojno komisijo, ki bo izvršila poslednje priprave za izvedbo plebiscita. Sestanek razorožitvene konference Pariz, lu. januarja, č. Francoski zunanji minister Paul Boncmir bo odpotoval v njvo bržkone šele jutri zvečer. London. 16. januaria- AA. Zunanji minister John Simon bo odpotoval v Ženevo m-tri popoldne. Davi jp odpotoval v Ženejo pr-dsednik razorožitvpne konferenc? Hen-derson. ki je že popolnoma okreva!. Pred odhodom je izjavil, da bo treba napeti vs* sil? za ^»»o praktičnih rezultatov na raz-orožitveni konferenci. Nizozemska proti reformi DN Ženeva. 16. januaria. s. Tajništvo Društva narodov j? donos prejelo pol.irad.no noto, podpisano od nizozemskega zunanjega ministra, ki se izjavlja o zadnjih načrtih slede reforme Društva narodov Nota ne vsetrjje nobenih posebnih nizozemskih ored logov, temveč se b-)lj v kritičnem smislu bavi s predlogom za reformo Društva narodov. Nizozemska vlada v naf-?lu sicer ni proti 17.-premesnbi pakta Društva narodov, vendar pa ne vidi nobene možnosti, kako bi se izvedla taka izpreniemba. .racij je včeraj začela razpravljati o teh ■načrtih vlada sama. Včeraj je predsednik Masaryk sprejel finančnega ministra dr. Trapla. da bi se poučil o potrebnih finančnih ukrepi. Prav tako ie včeraj sprejel ■ministrski predsednik Maljpetr guvernerja češikoslovaške Narodne banke dr. Pospišlla. ■Končni sklepi bodo spreleti še ta teden. ■Kakor znano, je v načrtu tudi osnovanje akceptne banke za ©življenje kreditnega trga. Nadalje ie nameravano osnovanje družbe za prevzemanje žitnih presežkov, ki ie deioma tudi v zvezi z realizacijo dogovorov gospodarske Male antante. Odhod Titulesca v ženevo Bukarešta, 16. jan. p. Rumunski zunanji m nister Titulescu je snoči odpotoval iz Bukarešte v Sinajo, kjer ga ie sprejel kralj v posebni avdienci. Takoj po avdnenci ie odpotoval v Ženevo, kjer bo ime! važne diplomatske razgovore z državnki, ki so se zbrali na zasedanju sveta Društva narodov. Skupno s češkoslovaškim zunanjim mimstrom dr. Benešem prispe 21. t. m. v Zagreb, da se udeleži konference Male antante. Iz Zagrera se vrr.e v Bukarešto, kjer bo prisostvoval sprejemu bo garske kraljevske dvojice, ki bo 25 ianuaria uradno posetila rumunsko crestalnico. Za sprejem kralja Borisa in kraljice Ivane se vršijo v Bukarešti že sedai velike priprave. Strašna letalska nesreča v V bližini Corbignyja je padlo v snežnem metežu veliko trimotorno letalo na zemljo in je v plamenih zgorelo vseh 11 potnikov kandidaturo in izvolitev. Pričakujejo, da to se^aj odstopila vsa vlada iu da bo mesto nje sestavljen levičarski kabinet. VVashington, 16 jan č Mornariško ministrstvo je izdalo nalog, naj odplujejo tri vojtie ladje v kubanske vode To odredbo tolmačijo g poslabšanjem položaja na Kubi, ki je nastal po ostavki predsednika Grau San Martina. Torgler prepeljan v Berlin Berlin, 16 jan. d. Po včeraišnjem pogrebu obglavljenega Van der Lubbeja je priš'o do odločilnega preokreta tudi v usodi pred državnun sodiščem v Leipzigu oproščenega bivšega komunističnega poslanca Torgleria. Kakor zagotavljajo iz zanesljivega v;ra. so Torglerja preneljali v Berlin ter ga izročili v varstvo tajni državni policiji Kljub nonovnim vestem, da bodo oproščeni trije Bolgari v kratkem odposlani preko meie so še vedno v Leipzigu ter še ni padla odločitev, v katero državo naj se izženeio skrb za možnost priti do prave knjige in za dajanje smemic za izbiro štiva. Ne more biti naloga enega samega no-vinskeea članka izčrpati to važno poglavje vzsroje našega inteligenčnega naraščaja. Hotel? smo samo pokazati na možnosti, ki so odnrte že danes, ako vlada resnična dobra vol">a tam. kjei io je izven šn!e ti "ba iskati nainrej. Ne br mogoče delati no šabloni, vak •> ima svoje pooebr.ipti in svnip potrebe niim ?e bo treba prilagoditi pov?od Da je za *akn de'r tr?ha stalnega kontakta s £0-in učitelji, ie stvar, ki je ni treba šele utemeljevati. —In. Pariz. 16. januarja. AA. Včeraj je blizu Corbignvja padlo v snežnem nieiežu na zern-Ho trimotorno francosko letalo »Emeraude«. ki. je bilo na poti iz šaigona v Indokini. Letalo je pri padcu zadelo ob vod elektrie-liesa t«ka visoke napetosti, se vnelo in o-rei«. Vseh 11 potnikov je zgorel«. Z IMalom sp je vozil tudi sieneralni guverner francoske Indokinp. Paeduier s svoio ženo. Imena drugih ponesrečencev so: ka-petan Bussault, ordonančni častnik guvernerja, ravnatjli civilneua leitalstva v leial-skem niinistrstvj Chaumie in njesova. žena. generalni ravnatelj tehniškega oddelka letalskega ministrstva Balazuc. eksploatacij-ski šef družbe ?Air - France« Nogues, d^l gat letalskega ministrstva Larrieu. pilot LaunaJ'. mehanik Crampell in radiotelegra-fist QuevreiL Izpoved očividca C'orbig;ny. 16 januarja. AA. Na kraju letalske katastrofe ie zemlja oC-0 m naokoli pokrila s ko,*i človek i h trupel, z deli aparata. z ž3ledjem in drugimi razbitinami ponesrečenega letala. Eden izmed ljudi, ki so bili priče slrašni katastrofi, ie izpovedal, da ie videl i?no5i okoli 19.111, kako ie veliko letalo z blazno naslieo letelo proti zemlji, za-tlevaie se ob veje drevja, kakor bi i^kaio pripravnega terena za pristanek. Pihal ie hud veter in sneg ie padal v velikih kosmih. Zdelo se ie. da bo pilot preprečil katastrofo, tedai pa se ie videlo, kakor bi se eno krilo Mala odtrgalo od aparata, se zamajalo. nato pa kakor puščica zletelo naravnost na tla. Takoi nato se je začiila strahovita eksplozija in se ie letalo v naslednieui trenutku razletelo na tisoč koscev. Kabino ie pri padcu odtrsaJo o«! letala in ie ležala »ai-niiinj 50 in od kraia. kjer ie letal« treščilo na zemljo. Mislim, ie d^jal dalje očividec, da se je Dilot zaradi -labeca vremena hotel smi-titi na tla. pa je v poslednjem trenutku letalo vtraMial. ker sem prav razločno slišal, da ij molor delal s nolnini plinom, dočim i" ''J tal,i padalo. To bi dokazovalo, da se i: pilot hotel zopet dvigniti, kar se mu pa ni posi>»-čiio. Trupla ponesrečencev so strahotno sežgana ter bo 7.ato identificirani« zelo otežko-čeno Vzroki nesreče Corhignv. 16. januaria. AA. Po prvi verziji se ie letalu »Etii-raudet odtrgalo krilo, nakar ie v plaineuih padlo na zemljo. Po drugi verziji t~e ie nemara letalo pokvarilo, ko se je zadelo ob v-jevje ter ie šele naf" prišlo do prave katastrofe. ker ie prišla antena brezžične oddajne pi^taip Mala v flik z električnim vodom zaradi česar se je talo pri priči vnelo Zar.idi kratkega s^ka ip bil CoibigriJ' tudi nekai časa brez luči Po tretji verziji ie steklenica kisika, ki služi za zoM motorjev, ek*o!odiraln med ool"-tnm: to domnevo bi potrievalo tuHi to. da jp vp<č pHč č ilo detonacijo. 5e preden ie letalo pndlo na tla- Preiskava Davi ob S.-15 fe prispel na kraj nesreč« letalski minister Pierre Cot. ki ga je pogled na nesrečne žrtve, pokrite z od dami. sil.ie nresi.mil. Sortna in tehnična preiskava o vzrokih ne«rečp se ie začph ža dopoldne. Vodi so orokiirutor rpp"bliki- Ben- |)rv:lMi ^o mngl •d'ntificirati n* podlagi r>os:ime7nih kn«.n »hlek* ra/fib oapiriev in dragotin več 'ru oel Vseh žrtev je 11 Pilot mehanik i»' rHrtiotHf*«rraf«? ^o spadali niPrt niisnn^h iiei«e fraricri-sk- letali-«- I *i -n imeli zn boj žf več ti-oč 111 poleta Žrtve bodo peljali po železnici v Pariz. 7. letalom ^Em>raude« ie svoj ea.s potoval letalski minister Pierre Cot v Moskvo. Med uspehi tega Mala velja omeniti, da je preletelo progo iz Pariza v London v 67 minutah. iz Pariza v Marseille in nazaj v Pariz v 5 urah in 51 minutah in da je dosejio pri polni obrenijnitvi povprečno hitro«t 300 km na uro. Nadalje je iuiclo rekord na 1000 in 2000 km s 5(j0 kg tovora, pri čenvr doseglo povprečno hitrost 256 km na 'j i o. Žalovanje Francije Pariz. 16. januarja. AA. Včeraj so se vršile velike svečanosti na čast letalcem francoske afriške eskadre. ki je pod vodstvom generala Vuilleniina !>rcleicla severno Afriko. ko pn se b jx>zno zvčpr izvpdelo o katastrofi letala »Emeiaude«, so v znak žaliti vse nadaljnje slovesnosti od(>oveddli. Pred podpisom balkanskega pakta London, 16. ian. g. Pogajanja o zaključku balkanskega pakta, ki so se vršila že več mesecev, so bila, kakor doznava angleška korespondenca z absolutno zanesljivega vira, zaključena. K paktu bodo takoj pristopile Grčija, Jugoslavija, Rumunija in Turčija , kasneje pa mogoče tudi Bolgarija in Albanija. Pakt se bo ratificiral še ta mesec v Solunu ali pa v Atenah. Pogodba bo vsebovala naslednji dve gavni točki. Vse doslej med balkanskimi državami sklenjene zvezne pogodbe in pakti o nenapada-nju se združijo ter razširijo na vse člane balkanskega pakta. S tem se bo doseglo jamstvo za status quo tia Balkanu in ss bodo medsebojni odnošaii ba'kansk'h držav postavili na podlago medsebojnega sode-lovania. Pakt bo sklenjen za dobo 5 let. Podp;sniki pakta izraža;o željo, da se bosta Bolgarija in Albanija pridružili balkanskemu paktu v najkrajšem času. Potresna katastrofa v Indiji Kalkuta. 16. jan g. Zadnja potresna katastrofa je tnnugo večjega obsega, kakor so prvotno mislili Po dosedanjih poročil.b je bilo ubitih nad 200 ljudi, ranjenih pa je nad 1000 Najbolj je trpelo ozemlje pri Patni, kjer skoraj ni ostal kamen na knm-nu. Porušenih je več t;soč poslopij. Doslej so potegnili izpod razvalin 60 trupel. Prebivalci prebivajo na prostem Poruš-ila se ie tudi vladna palača Guverner in nie-gova rodbina sta se nastanila v provizor-nem šotoru. Več letal je bilo odposlan h z zdravili in živili. Panik3 prebivalstva je zelo velika ker so indijski astrologi, ki so že prej prerokovala potres napovedali za 17 t. m novo katastrofo V pokrajini Ja-n-jlpore so doslej našteli 33 mrtvih in 48 hudo ranjenih Kalkuta 10 jan s. Po uradnih pončiTh o zadnji potresni katastrofi |c bilo v okolici Patne ubitih oseb, 407 pa ranjenih. Poškodovanih je b'io nad 4000 hiš. Smrt rumunskesra znanstvenika Bukarešta. 16 januarja d. V starosti 71 et je včeraj popoldne umrl profesor Jon Oantacuzine ki je bil ustanovitelj buka-reškega serološkega zavoda in zastopnik Rnmunije v hieiffipki sekcij- Društva narodov. V vladi Jorge je bil tudi minister za zdravstvo. >JUTRO« št 12 = 2 Sreda 17. L 1934 =A Drugi članek dr. Kordača Bivši praški nadškof dr. Kordač o tvojih in vladnih težavah z dosedanjimi tremi papeSklml nunciji v Pragi Bivši praški nadškof dr. Kordač, ki ga je pred kratkim iz Prage v Lizbono premeščeni papeški nuncij msgr. Ciriaci 1. iy31. prisilil k odstopu, je objavil v sobotni številki >Prager Tagblatta«, svoj drugi članek o izkušnjah, kj jih je imel s papeževimi nuuciji. Češki listi seveda ugibljejo, zakaj si je g. nadškof izbral ravno nemšk! list, da je v njem objavil svoja opažanja o papeških dipiomatih. Razlog bo najbrže v tem, da bi češki listi članek, ki je bil napisan že v januarju 1531 v času ogorčenih polemik o čudnem postopanju nuncija Ciriacija, z izrecnim določilom, da so sme objaviti šele po odhodu nuncija Ciria. cija iz Prage, tedaj težko ohranili v po-po.ni tajnosti, ker je poln prvovrstnega maienaia za polemiko. "'^.traj smo objavili prvi članek nadško m arr Kordača. v katerem so nanizane hude obtožbe proti nunciju Ciriaciju, danes pa objavljamo članek, ki je prav za prav le uvod včeraj objavljenega. Sestave«, ki je prav tako zbudil v vsej češkoslovaški javnosti silno pozornost, se glasi takole: >S proglasitvijo češkoslovaške republike je pripadla sv Stolici dolžnost, da vzdržuje pri vladi r^publiKe nuncija kot zastopnika cerkvenih irtferesov Pri mojem ime novanju za nadškofa pa je sv. oče omenil, da za svojega zastopnika v Pragi nima stanovanj^, z največjo usiužnostjo sem na t<» odgovoril, da v ta nameri nudim polovico svojega dvorca s pohištvom in vsem po-treboim. dokler se ne najde kak drug iz. ho ', kar je sv oče z zahvalo sprejel. Prvi nuncij je bil še mladostni ms^r Clemente Micara, star nekaj več kot 30 let. Prav od začetka sem mu ponudil skup-no brano in ker je ni hotel zastonj, je daroval neki znesek v korist češkega kolegija Prav kmaiu pa se je zahvalil i,a to » pripombo, da si hoče urediti lastno Ita'1-jansko kuhinjo. Z ozirom na sv očeta je moja sestra v pobožni uslužnostl skrbela m vse, karkoli je bilo potrebno za to kuhinjo Na obojestransko željo je uredila posebno kuhinjo za nunoiaturo in njeno »ioravo so prevzele usmiljene sestre sv Karla Boromejskega. Seveda: aKo sta » eni hiši dve kuhinji, postrežba ne sv*. vedno gladko od ros Po odhodu ekscelenc-e Mtcare je prišel kot naslednik eksceienca Marmaggi, sKro men mož. globoko veren in vesten duhovnik Bii je šele v drugi vrsti diplomat, pokoren tudi najmanjšim migljajem svotesa jjospoda sv očeta, ki pa je te migljaje i?.-vršpval strožje, nesro so to doousčale kra Jevne in narodne prilike Polet.ne počitnice .ie prebival vedno na gradu v Bfežanih in se je rad izprehaia! po grajskem parku Tja je tudi vabi! hfezanske otroke, se igra) 2 niimi in iih obdaroval s slaščicami. Njegor nas'edn;< je bil eksceienca Ciriaci mož. č^sar značaj je bi! usmerjen prot.l siromakom Zunanje stanovanje v bfežan sKem gra-iu. ki si ga je bil uredil s potreš nio velikih zneskov, mu ni bilo po sodu Želel si je velemestnega zraka in stanovanja v Karlov-h Vari h Ti trije nunciji so živeli v nadškofovem dvorcu več ko 10 nr Med nadškofom tn visokimi gosti ni ni-k-"'i prišlo do nesporazuma ?amo predlogu monsienora Micare. da naj se adaotirnjo slavnostne dvorane v I nadstropju nadško fijskega dvorca zp njegovo zasebno stana. vanje, se ni dalo ugoditi. To pa 1« 1« arhitektonskih in umetnostnih oxirov, ker je dvorec pod painjo državnega spomeniiku-ga urada, ki bi prezidave nikoli ne bil dovolil. Pozvan je bil poseben strokovnjak ki je nunciju razložil vse to. Nadaljnja zahteva nuncija Micare je bil smaragdni na. prsni Križec, ki je bil v inventarju uradno cenjen na 800.000 (osemstotisoč) čeških kron. Tudi to zahtevo sem moral odkloni ti z navedbo resničnega razloga. Iz Inventarja in njegovega premoženja namreC u« smem nikomur nič podariti niti dragocenosti niti paramentov, razen ako bi mi nun-cij predložil dovoljenje sv. očeta in čsl vlade. Križec bi mu potem prav rad dal ker ga sam nikoli ne nosim in bi priponi nil. da je končno vseeno, ali leži v skrinji, al pa ga nosi nuncij. Toda predloženo ni' ni bilo niti dovoljenje sv. očeta niti do voljenje vlade in tako sem moral stavljeni predlog spet odkloniti. Tako je prtllo • t® strani in tudi lz krogov služabništva za mojim hrbtom do pritožb, da nasproti željam nunciature nisem dovolj ustrežljiv Vsak nuncij je bil pri svojem nastopu priporočen nadškofu od kardinala-državneg« tajnika v Vatikanu in nadškof je obljubil, da smatra za stvar verskega prepričanja in domoljubnega mišljenja, ako po možnA. sti ustreže vsakemu gospodu nunciju pfft vsaki priložnosti. Da sem to obljubo tudi izpolnil, lahko potrdita n. pr. tudi gospod zunanji minister in gospod ministrski pred. sednk A. švehla za čas. ko je moral 1. 192» nuncij Marmaggi zapustiti Prago. O vseh pomenkih o vzroku nuncijevega odhoda, zlasti pa o kompleksu vprašanj glede husitstva, sem v sporazumu s Sveh-lo in po njegovi želji poročal ▼ ardienet pri sv. očetu Piju X«I. Pri tej priliki sem podal tudi Izjavo, da češkoslovaška vlada ne more dati nikaKršnega jamstva s kako formalno Izjavo sveti stolici, ki bi izključevala aktivno udeležbo čsl. vlade na Hu-sovih slavnostih v bodočnosti. To Je stvar, ki je ne smemo presojati s stališča dogme, marveč s stališča narodnih in družabnih prilik v češkoslovaški.« Tri apostolske nuncije je imela doslej Češkoslovaška in z vsemi tremi sta imela svoje križe ln težave čsl. vlada lu tedanji nadškof dr. Fr. Kordač. Marmaggi ln Ciriaci sta povzročala diplomatske zapletlja-je in notranje politične sitnosti, Micara pa je imel samo skromne želje po Italijanski kuhinji, po zasebnem stanovanju v sve-čanostnih dvoranah nadškofijSKega dvorca ter po smaragdnem križcu, vrednem dobrih 1.700.000 naših dinarjev. Eksceleneo Micaro je v skromnosti prekosila samo še eksceienca Ciriaci, ki si je za drage denar-je uredi! stanovanje v Bfežanskem gradu nato pa si je zaželel še stanovanje v Karlovih Varil) in ponosne palače v Pragi, za oboje pa bi morale preskrbeti denar češkoslovaške škofije Ker to ni šlo gladko, je mora! pasti nadškof dr. Kordač, njegov zaščitnik vseuč. prof. dr theol. šalda pa je bil celo izobčen iz cerkve. Po znanem pismu Hlinki je moral sončno tudi Ciriaci iz Prage Za tremi nunciji v Pragi ostaja religio depopulata _ razrušena vera. kajti apostolski nunciji so mnogo pripomogli. da so sto in sto tisoči čehoslova-kov raznih narodnosti zapustili katoliško cerkev in se zatekli v brezkonfeslonalnost. luteranstvo in čsl. narodno cerkev ržavljanska vojna na Kitajskem Krvavi boji z vstaši v Fukienu — Izkrcanje tujih mornarjev — Obrambne priprave Rusije ob mandžur- ski meji liongkonR, 16. jan. d. Z bo;'šČ2 v Fukienu pr:hajaio le nezanesljive vesti, ker ie nank nška vlada odred:!a. da se moraio v»r'!n;st:čnim četam. Fučav, 16. f?n. d. AngleSka boina !ad;a »Berw:Ck« ie izkrca'a 30 mornarjev za zaščito ang'eškega konzulata ker se ie rolo-žai ooostril. Izkrcani so bili tudi ameršk' trornar-i ter 480 iaponsk^h mornarjev An-geška ho;na 'ad;a »Coraflovver« ie o 1riMila v 'no Amova. kjer je 19. armada v bo;:h z vladnimi četami Koncentracija ruskih čet Peking. 16 jan. d. Ze več tednov zapuščajo mnogoštevilni Rusi Mjrbin n druga mandžurska mesta. V japonskih krog.h tolmačijo ta pojav s pretečo nevarnostjo rusko-ianonske voine. Samo iz Harbma se ie v zadri'h dveh mesec h izse!i'o 1100 Rusov odrotire i:h na vsak dan še prbiižno 40 Po trditvah policiie odhaiaio Rus* z H^rbna po večini zato, da vstopajo v službo rdeče vo ske. Po zadrti li ugotovitvah ianonskega gene-rainega štaba ie mandžurska meia slična ogromnemu vojaškemu tahor šču Sovjetska uniia ie zbra'a Drih'i7.no četrtino svojih voimh si' vzdoi/ mandžurske me'e Po vesteh 'z Habirovska so ob Amunu znatno povečal' novr* no z 3!:iom nosatene zcmMe da N ragotovili fre^rV) velike rtt'o 52 000 Din, izdatkov pa 42.000 Din Premoženje krajevne organizacije znala 21.500 D;n Po poročilu gospodarja, ravnatelja g. Ajdiška. je bil na oi-edloodov.i!a turška posadka in opominjala Srbe. da osvobojena domovina še vedno ni nezavisna od stoletnega tlačite-lja, da 'e niso potrgane zadnje suženjske vezi, se je v srcu Šumadije, v ponosnem Kragujevcu. pojavil razveseljivi znak. da se mlada država prključuie zapadnemu kulturnem" toku Pomen »Novin Srbskih« je bil zlasti v tem da so oznanjale začetek novega kulturnega in političnega življenja v mladi državi, v Srbiji ki je v teku ste let izvrš'la ogromno poslanstvo v vsej zgodovini južnih Slovanov. Prve novine v Srbiji pomenijo začetek rarodno-državnega tiska, in temu tisku je bila dana naloga, da izpopolnjuje delo orožja in junaštva. Redko kje je imel tisk tako važno nalogo kakor na teh tleh, kjer je enodušno stal v službi nacionalne ideje in stremljenja po kulturni enakovrednosti z zapadom Zato je današnji dan posvečen sponrnu na »Novine Srbske«: pogled sto let nazaj nam najbolj kaže, kam smo dospeli od teh skromnih začetkov Stoletnico prvih srbi-jinskih novin slavi ves jugoslovanski tisk; skromni začetki v Kragujevcu so s:mbo!ič-nega pomena za naše celotno novinstvo. Za proslavo tega dogodka so v Beogradu ustanovili poseben odbor, čigar pokroviteljstvo je prevzel Nj. Vel. kralj. V odboru, ki mu predseduje vseuč. prof. dr. Sta-noje Stanojevič, so mnogi odlični javni in kulturni delavci ter predstavitelji novinarjev iz vseh delov naše države. D'nes ob enajstih bo v paviljonu Cvijete Zuzorič •slovesno otvorjena razstava našega tiska, ki bo odprta do 28. t. m. Razstavo prireja omenjeni odbor V tem času se bodo po predavanjih in člankih v listih seznanjali tudi širši sloji naroda s pomembnim jubilejem jugoslovanskega tiska. »Novine Srbske« so bile službeno glasilo tedanje srbske vlade v Kragujevcu. Tu so izhajale samo poldrugo leto, do 1. junija 1835 Nato so jih s tiskarno vred prenesli v Beograd kjer so nadaljevale izhajanje 10. julija 1835. Poslej so izhajale nepretrfmo vse do svetovne vojne v Beogradu Med svetovno vojno so se morale sel ti. kakor se je selila srbska vlada: najprej v Niš. nato pa s hrabro voisko preko divjih albanskih gora tja na Krf. kjer so jeie zopet izhajati »daleč od Beograda in sinjega Dunava«, 7. aprila 1916. Ko so se no osvobojen ju in zedinjenju zopet presegle v Beofrad. se je častitljivi naslov ■»Novine Srbske« umaknil novemu naslovu »Službene Novne« S tem imenom so pričele izhajati 12. januarja 1019 Vendar je izšlo še nekoliko številk »Novin Srbskih«, da so se objavili nekateri zaostali službeni akti kraljev:ne Srb;je (za dobo pred 1. decembrom 19181. Zadnja številka je izšla 19 februarja 1910 Od 1. 1023 imajo »Službene Novine« tudi izdajo v kvartu, da se lažje ohranijo kot zbornik zakonov, uredb itd. Nedavno so dob'le stalno sobotno prilogo z naslovom »Privredni pregled«. Od 4. oktobra 1929 izhajajo kot »Službene Novine kraljevine Jugoslavije«. Če so bile »Novine Srbske« prvi časnik, ki je pričel izhajati na tleh tedanje Srbije. n-a n:so bile prvi srbski list sploh. Ze 3. 1768 je pričel izhajati v Benetkah »SIo-veno-Serbski Magazin«. 1. 1791. so se pojavile. »Serbskije Novine« na Dunaju, leta 1702 »Sloveno-Serbskija Vjedomosti« istotam, od 1. 1SI3 do 1822. so izhajale »Novine Serbske« na Dunaju L. 1825. je pričel izhajati v Budimu »Letopis Serbski«, leta 1826. je Vuk Štefanovič Karadžič 'zdajal svoio »Danico«, leto dni pozneje je Tirolov v Temišvaru ustanovil »Banatski almanah«, od 1S30 — 1841 je izhajala v Budimu Sta-matovičeva »Serbska Pčela« (prim. »Kranjsko Čbelico«'). »Novine Srbske« n'so bile samo službeno glasilo, marveč so prinašale obilo drugega gradiva, informacije in poročila iz raznih domačih in tujih krajev, zabavne in poučne članke. Postale so prava ljudska čitanka in nekaj časa naibolj razširjena »duševna paša« tedanje Srbije vstajajoče k novemu kulturnemu in političnemu življenju. Ob tej priliki je vredno omeniti predhodnika kraguievsk;h odnosno beograjskih »Novin Srbskih«, dunajske »Novine Srbske«. katerih cenzor je bil znameniti Slovenec, učeni jezikoslovec Jernej Kopitar. Ko je 1. 1813 prišel na Dunaj Vuk Karadžič. jc ponudil »Novinam Srbskim« svoj rokopis o propadu Srbije. Rokopis je dobil v predcenzuro Kopitar, ki je že dalje časa iskal Srba, kateri bi mu bil mogel spisati grama t:ko srbskega narodnega (ljudskega) jezika. (Srbi so takrat imeli umeten književni jezik, zmes starosloven-šč ne in ruščine z ljudsko govorico). V Vuku ie po tistem njegovem sestavku takoj odkril primernega pisca. Sedaj se le pričelo njuno sodelovanje, ki je imelo za srbsko kulturo ogromen pomen. Kopitar Je prav za prav vzgojil Vuka. on je napravil iz njega reformatorja pismenega jezika, z njegovo intelektualno in moralno podporo je \ uk navezal stike z znamenitimi možmi iz tedanje srednje Evrope in se pripravil za težko in dolgotrajno borbo, ki ga je čakala. Po pravici je tedaj Jovan Skerl:č v svoji »Istoriji nove srpske književnosti« posvetil poseben člen svoje razprave o Vuku Karadžiču odnosu med Kopitarjem in Vukom Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšan ju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži. tvorih uravnava »Franz -Josefo-vaa« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali da celo nainežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. »F^anz Josefova« grenčJca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in specenjskih tr-eovinah. Tako vidimo v zgodovini nove srbske literature in srbskega novinstva krepko sodelovanje Slovenca Vukovi nazori, posneti od Kopitarja, so se v šestdesetih letih vrnili med Slovence preko Frana Levstika, ki je tudi zagovarjal zvestobo narodnemu, t. j. ljudskemu jeziku. Vse to nam daje povod več da se danes z veseljem spominjamo stoletnice »Novin Srbskih«, lista, ki je sredi Šumadije prvi s tiskano besedo oznanil prihod novega ju tra na težko preizkušena tla junaške Srbije. Spominjamo se lista, ki poslej spremlja usodo srbskega naroda vse do slavnega dne osvobojenja in zedinjenja po svetovni vojni, do dne. ko si preko preteklosti podajajo roke k skupni bodočnosti Srbi. Hrvati in Slovenci. Takrat je »Novine Srbske« izpreminjajo v službeni list nove kraljevine, ki v nji Srbi Hrvati in Slovenci zavzemajo enakopravno mesto in deset let pozneje, kot viden znak zmage skupnosti, edinstva nad partikulariz-mom preteklosti sprejemajo te novine ime jugoslovansko. Stoletna zgodovina »Novin Srbskih« je stoletna zgodovina Jugoslovanov povestni-ca naše odločilne borbe za svobodo in edinstvo. Predsednik vlade je pozimi najrajši v Rosraški Slatini Rogaška Slatina, 16. januarja V nedeljo je po skoro 14dnevnem bivanju ostavil Rogaško Slat;no predsednik vlade, gospod dr. Milan Srškič, ki se je mudil tu na oddihu in zdravljenju. Ves čas njegovega bivanja v zdravilišču se je opažalo tu živahnejše življenje. Med drugimi smo 'meli priliko videti tu gg. ministra Srkulja, bana dr. Peroviča bana dr. Marušiča. francoskega poslanika Naggiara ter tiskovnega atašeja pri našem poslaništvu v Parizu dr. Divjaka. Na pravoslavni božič so bili gostje g. predsedn ka vlade tudi domač ni- g. direktor zdravilišča inž. Ditrich, šef zdravnik dr. Koltcrcr in sla-tinski župan Šentjurc. Gospod predsednik vlade se je na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije udeležil službe božje v kapelici sv. Ane, kjer je imel priliko slišati globoko vdane, patri-otične besede iz ust tukajšnjega kanonika g. dr. Alojzija Merharja (pesnika Silvina Sardenka). Naše zdravilišče poseča g. predsednik že več let, najrajši pa v zimski sezoni. ko lahko uživa zimski snort poleg nrrnega vsakodnevnega zdravljenja ob zdravilnih sla finski h vrelcih. Medicinec Belcer je šel pod vlak • •. Nepojasnjen samomor židovskega študenta iz Poljske Ljubljana, 16. januarja. V oktobru 1932 se je vpisal na ljubljansko univerzo poljski žid David Belcer, rojen leta 1910. v Lodzu. Bil je zelo inteligenten dijak, študiral je medicino. Zelo hitro se je naučil slovenščine in jo res odlično obvladal. Tudi letos je bil Belcer vpisan na medicinski fakulteti ljubljanske univerze. V študiju je bil nekoliko površen, vendar so spričo njegove visoke inteligence pričakovali, da bo vseeno napravil potrebne izpite. Davi pa so Belcerja v Mostah, kjer je stanoval, nenadno pogrešali. Ko se je kmalu nato raznesla vest, da je blizu železniške čuvajnice št. 31 skočil pod vlak neki mladenič, so takoj domnevali, da bo samomorilec nemara identičen s pogrešanim Davidom. Res so njegovi sošolci v mrtvašnici v razmesarjenem trunlu spoznali ostanke pokojnega Belcerja. Kako, zakaj ta tragedija dijaka iz tujine? Doslej se je dalo ugotoviti naslednje: Snoči kmalu po 18. se je David Belcer nekaj časa skrival za železniško čuvajnico št. 31. v Mostah. Čim pa je privozii iz Maribora vlak št. 246, se je pognal pod stroj. Lokomotiva je nesrečneža presekala na dvoje in oboje vlekla še kakih 500 korakov daleč. Truplo so našli ob progi popolnoma golo, strašno, razmesarjeno. Posamezni deli. zlasti roke in noge kakor tudi glava; so bili odtrgani ter so ležali daleč po progi. Na ukaz policijskega zdravnika dr. Avrarnoviča, ki je prišel z dežurnim uradnikom g. Kettejem na kraj tragedije, so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Križu. V raztrganem suknjiču pokojnega Belcerja so našli več ključev, dva listka za perilo, denarnico s 46 Din in listek z napisom: »Recite profesorju dr. Janezu Plečniku, da se to ni zgodilo zaradi njegovega predmeta. Ljubljana, 15. I. 1934, ob 17.40.« Izven dvoma je torej, da je nesrečni mladenič šel premišljeno v smrt. Skrivnost svojega obupa pa bo nesel s seboj v grob. Kakor rečeno, je bil sicer v študiju nekoliko površen, ne morda zaradi lahkomiselnega življenja, temveč baš zato, ker je izven medicine mnogo študiral. Zelo so ga zanimala politična vprašanja, razglabljal je o vseh svetovnih problemih. Bil je prilično dobro situiran, zatorej ni samomora izvršil zaradi bede, niti zaradi nesrečne ljubezni. Po vnanjosti je bil krepak, močno razvit, v občevanju simpatičen. Svojci so biii danes popoldne brzojavno obveščeni o njegovem obupnem dejanju. Japonci odjedajo kruh našim steklarjem Spet je, kakor lani, okrog lOOO ljudi v hudi stiski Hrastnik. 16. januarja Žalostni množici brezposelnih se je te dni priključilo nekaj sto steklarjev iz Hrastnika in Rogaške Slatine. Vseh brezposelnih steklarjev je sedaj iz obeh krajev že okrog 500 :n ker so to po večini starejši delavci z družinami, je jasno, da je najmanj okrog tisoč ljudi na novo v najhujši stiski. Značilno je, da je gorje brezposelnosti zajelo naše steklarje ob istem času in v enakih okoliščinah kakor lani. Tudi lani so 4. januarja zjutraj v Hrastniku ugasnili veliko steklarsko peč ali »banjo«. Z novim letom je steklarni zmanjkalo naročil in je moralo lani steklarno v teh dneh zapustiti okrog 300 delavcev. Letos je izdelke hrastniške steklarne v ori-entu, kjer so se začeli v zadnjem času plasirati, izpodrinila močna japonska konkurenca in zato je velika »banja« potem-nela in napovedala steklarjem temne čase. Če banja stoji, je za steklarje znamenje najhujšega. Banja je znamenje izdatne produkcije, kajti v navadni steklarski peči topijo vloženo maso za steklo 16 ur, 8 ur pa potem izpraznujejo tekoče steklo, dočim se pri banji lahko dela brez prestanka in so pri njej steklarji na službi v treh posadih. Dela se neprestano 24 ur in pro-ducira se do petkrat več kakor z navadno pečjo Kadne steklarske peči ali b: nje, ki so jih začeli pred dobrimi 30 leti uporabljati v nemšikih in čeških steklarnah, so globoke od enega do poldrugega metra in imajo površino 30 kvadratnih metrov. V hrastniški steklarni so začeli delati na prvi banji že leta 1907. Hrastniška steklarna ima tri banje in delajo, če gre dobro, v zadnjih letih na dveh, potem samo na eni, naposled pa, kakor se je letos ponovilo, na nobeni in stopijo v obrat spet peči na lonec. Vremenoslovje in letošnja zima Za sredino zime smo po dežju dobili nov sneg Ljubljana, 16. januarja Vse premalo se povprečen zemljan zanima za nenavadne ali vendar po gotovih zakonih stvarstva ustvarjajoče, več ali manj trajne, pa zopet večnim spremembam podvržene pojave v zračnem prostoru nad nami. In vendar je vse naše življenje, ustvarjanje in nehanje tako tesno povezano z vremenskimi »dobrotami« m neprili-karni. da že skoraj ni panoge našega narodnega gospodarstva, ki ne bi bila navezana na nujno brigo, da čim '"ntenzivneje proučava in spoznava vse lastnosti večnega valovanja atmosfere naše zemlje, ki nam lahko preko pomladi, poletja in jeseni, še več pa v zimi prinaša velike koristi, a tudi velikansko škodo, ki našemu kmetu še posebej iznenada uniči vse, z velikim trudom in znojem pridobljeno imetje. Zato je, kljub vsemu pesimizmu, ki spremlja navadno preprosto ljudstvo, posmatra-joč vsakodnevne vremenske napovedi prav meteorologija ona mlada moderna veda, ki v najnovejši dobi uspešno konkurira z ostalimi naravoslovnimi vedam., kako b. v svojem stremljenju s podrobnim, čim natančnejšim poznavanjem valovanja naše atmosfere zajela vse glavne vremenske činitelje, z vsemi njihovimi nagajivostmi in usodepolnimi lastnostmi v nek določen sistem, iz katerega tipajoč že danes črpa ogromne koristi za človeštvo. Navzgor in na širino v vse predele naše zem'je je raz-predla svoje mreže in ni daleč čas ko bodo velike elementarne katastrofe, ki jih pošilja na zemljo za naš obstoj sicer neobhodno potrebni zračni rezervoar nad nami, pravočasno opozorjene, omejene na skrajni minimum. Kaj radi pozabljamo na vremenski potek, ie nimamo v zvezi ž njim spominov na ostale sočasne dogodke. Zato ni odveč, d? prav ob današnjem vremenskem prevratu sredi meteorološke zime. sestavimo bežno bilanco dosedanje, za naše razmere posebno glede mraza prav ugodne zime. Po dvakratnem, prav skromnem uvodu drobnih snežink v novembru, a prav močnem sneženju, ki je sredi decembra na DANES NAJVEČJI FILM SEDANJOSTI PREDO po romanu BERNHARDA KELLEBMANNA 83 H Predprodaja od 11.—%13. ure. Nov Foxov zvočni žurnal. Elitni kino Matica Telefon St. 21-24 Ameriko in Evropo združuje podmorski predor. To je delo, ki osvaja vse narode sveta. Predstave ob 4., 7in 9.1/* uri zvečer. m debelo zasulo naše pokrajine, je po Božiču naenkrat zavladala močna odjuga ter zmehčala in posebno v nižjih legah vidno pobrala sneg. Gospostvo tople atlantske depresije se je proti koncu starega leta krepko usidralo nad večjim delom Evrope. Od glavne njene struje odcepljeni južni del se je zasidral nad vzhodnim delom Sredozemskega morja, mogočno posegel v ozračje večine Balkana ter sprožil povsod močno deževje v južnem delu države. Nenadna odjuga je povzročila velike poplave tamošnjih rek. Sporedno z nesrečo naših poplavljencev v okolici Smede-reva in v južnem delu Črne gore pa smo bili po vsej ostali Jugoslaviji deležni prav naklonjenega vremena. Mogočna atlantska depresija nas je preko Novega leta obvarovala že drugič hudega ruskega mraza, ki ga je prodirajočega na jugozapad, odrinila proti severu ter nam prištedila občutne stroške na kurjavi. V tej situaciji, ko je na severu gospodaril močan ciklon, na jugu Evrope pa visok barometrski pritisk, se je nad velikim delom države zvedrilo, vreme se je ustalilo. zjasnilo, le v nižjih legah sta gospodovala oblačnost in megla. Po vsej Jugoslaviji je nihal zračni pritisk med 758 in 776 mm. temperature so se menjavale med — 14 do +6 C. Razmeroma hladno je bilo po trikraljevskem dnevu, v Ljubljanski kotlini je teden dni ležala gosta megla, medtem pa so bili preb;va!ci v višjih legah deležni krasnega, toplega solnčnega vremena, s še lepšim pogledom na megleno morje, ki je zastiralo doline. Šele po 10. t. m. se je vztrajna megla polagoma dvignila iznad s srebrnim ivjem zaznamovanega pasu svojega gospostva. Barometer je s svojega maksima 776 6 polagoma padal. V stanovitno vreme s prav zmernim mrazom so posegle južne sape ter prejšnji četrtek ponudile droben sipast pr-šič, ki pa je že v petek iz znat' o omehčanega ozračja nasul na staro podlago novo plast snega Beli blagoslov pa to pot ni imel zadostne opore, v naše kraje so prodrli prvi znanilci nove velike atlantske depresije. Prav sredi zime je krepko curljalo od streh, po dvadnevnem rahlem dežju se je davi najavil nov zalet tople struje. Iznenada se je krog 9. ure zelo stemnilo, v zraku so se sprli med seboj vetrovi raznih smeri. Barometer je znatno upadel, mogočno menjavanje zračnih tokov je sprožilo krog 10. ure močno sneženje, ki ima prav v taki medsebojni borbi vetrov za oblast zadostne pogoje za produkcijo izdatnih kosmičev, ki so kaj kmalu spet postlali zemljo z novim srednje mokrim snegom. Vprašanje je samo. v koliki meri bo nova depresija povsem zmagala tudi v naš:h pokrajinah. Ob 10. uri izgleda, da so se struje, ki drve preko nas, umirile in če se bo topli val ustalil, dobimo bržkone znova v obilni meri tolikanj neprijetno brozgo. Gospa Ivana Seunigova f Ljubljana, 16. januarja Nocoj ob 19. je umrla gospa Ivana Seunigova, ugledna ljubljanska hišna posest-nica in bivša trgovka, tašča načelnika kon-sorcija »Jutra« g. Adolfa Ribnikarja. Trpljenje zadnjih tednov je s smrtjo zaključilo dolgo, truda, požrtvovalnosti, vztrajnosti in zato tudi uspehov polno življenje.' Po rodu je bila pokojna gospa iz stare ljubljanske družine Kušarjeve pri Sv. Petru. Ali že dveletna je osirotela in se nato pri teti vzgojila takorekoč sama. s svojo še mlajšo sestrico. Življenje jo je zgodaj naučilo odločnosti, podjetnosti in preudarnosti. Kot samostojna trgovka, kar je bila že z 18 leti, se je poročila z Ivanom Seu-nigom. trgovcem z usnjem na Starem trgu št. 7. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Družinska sreča je bila le kratko trajna. Nesrečno naključje na lovu je leta 1907. povzročilo prerano smrt soproga in tako se je vdova po 17 letih zakona znašla s svojimi komaj doraščajočimi otroki pred silno težkimi nalogami. Ali njena vztrajnost in materinska ljubezen sta zmagali vse Kdor je le približno poznal takratno borbo gospe Seunigove z udarci usode, mu je moral ostati njen svetli zgled v vednem spominu in zasluženem spoštovanju In ko je gospa Seunigova že zmagala vse težave, dvignila k slovesu svojo trgovino z usnjem in gladila svojim otrokom pot v življenje, je neizprosna usoda še enkrat neusmiljeno dvignila svojo roko: v cvetu svojih 21 pomladi, komaj da je stopila na prag svojega poklica kot učiteljica, je v letu 1911. umrla hčerka Ženi. Smrti svoje ljubljene prvenke mati nikoli ni mogla prav preboleti in tudi ob najsrečnejših trenutkih se je odprla stara rana. — spomin na umrlo hčerko. Lani 16. maja je gospa Ivana Seunigova obenem z godovanjem tiho praznovala svoj 70. rojstni dan. Zadovoljna s srečo svojih otrok in rastjo novih rodov je sklenila preživeti jesen življenja v blagi spokojnosti. Oddala je trgovino v najem. Po kratkem zdravljenju v Gradcu se je vrnila v Ljubljano izredno čila in vedra, da jo je mogel vsakdo blagrovati. Ali zopet je bila sreča le kratkotrajna. Pred tedni je gospa Seunigova legla. Odporno je kljubovala bolezni, ki pa je žal bila močnejša od njene krepke konstitucije in jo je iz njenega lastnega doma neizprosno tirala v zdravilišče, po poslednjo pomoč. Zaman. Operacija in vsa vestna skrb v Šlajmerje-vem sanatoriju ni več pomagala. Nocoj se je srce umirilo za vedno. Za svojo najvzornejšo materjo žalujejo družine: sina industrijca in štirih omože-nih hčera: Mramorjeva, Ribnikarjeva, Tiš- lerjeva in Ercetova. Pot k večnemu počitku pri Sv. Križu bo gospa Ivana Seunigova nastopila v četrtek popoldne. Bodi ji ohranjen časten spomin, kakor ga je z vsem svojim življenjem zaslužila! Uglednim družinam izrekamo iskreno sožalje! Praznik župnika Antona Hribarja V tiliem Zalem logu nad Železniki je pretekli petek praznoval svoj 70. rojstni dan, danes pa goduje g. župnik Anton Hribar. V samoti živi, ali daleč naokrog po Slovenskem je doma njegov sloves. Niso pozabljene njegove >Popevčice milemu narodu«, ki jih je izdal v dveh zvezkih. Preostra kritika je sicer pred 35 leti vzela vnetemu pevcu veselje do slovenskega BB ^llliiliiflll "i-:-- HA' rnlmm^. r ■ m m - mBm mm Parnasa, na katerem je itak mnogo trnja, toda ni umirila živih, radostno sproščenih utripov njegove pevske žile: še danes vam g. župnik Hribar pesmi in rime kar iz rokava stresa. Doma je iz Malega Korinja v krškem srezu, gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, duhovnik je postal 23. julija 1S91. Dušno pastirstvo ga je povedlo v razne kranjske kraje, dokler ni slednjič našel svojega zlatega miru in zatišja v prijaznem Zalem logu. Dolenjsko vesela in dobrohotna narava župnika Hribarja se je tako domače in ljubeznivo znašla med gorenjskimi farani, da ga ni v Ljubljano zvabila nobena laskava šarža cerkvene hierarhije. župnik Anton Hribar, dušni pastir tik ob krivični meji, je naroden m-ož, trden kakor hrast. Zasluži vse naše spoštovanje, ki naj mu bo za 70 letnico izrečeno danes, s toplimi čestitkami in lepimi željami za njegov god. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" KULTURNI PREGLED Fran Lhotka v Ljubljani Za glasbeno vzgojo na Hrvaškem skrbi od prevrata dalje predvsem Državna muzič-ka akademija v Zagrebu. Od leta 1923- dalje je nepretrgoma njen rektor go6p. Fran Lhotka. ki pripelje v petek, dne 19. t. m. *voje glasbene talente v Ljubljano ter priredi tu z njimi velik simfonični koncert. Predstavil nam bo simfonični orgeeter zagrebške akademije, nekatere soliste in njen mešani zbor. Skupaj bo koncertiralo na koncertnem odrj velike Unionske dvoran ? 130 zagrebških mladih, nadebudnih sil. Rektor Fran Lhotka je sin bratske Češkoslovaške in ie na letošnji Božič praznoval 501etnico svojega dela in uspehov polnega življenja. Od leta 1899. do 1905. je študiral konservatorij v Pragi ter dovršil tam instrumentalni oddelek, poleg tega pa tudi še kompozicijo. Takoj s prvo svojo skladbo: Scherzo v f-duru za veliki orkester, je močno opozoril nase vso praško in malo zatem tudi dunajsko javnost. Saj se je njegov Scherzo izvajal tudi na Dunajj pod vodstvom konservatorijskesa direktorja Per-Terja. Za svoio skladbo je dobil takrat tudi dtvo nagrado Za kruhom moral tudi on. kakor veii-ka večina njegovih rojakov • "lasbenikov, pred vojno v Rusijo, kjer je dobil mesto učitelju na konservatoriju v Jekaterinoslavu. Lita 1909. ga je zainteresiral zagrebški gle- dališki dirigent Milan Zuna, da je vstopil v orkester zagrebškega Narodnega gledališča, hkrati pa je bil tudi učitelj za rog na šoli Hrvatskega glasbenega zavoda. V kulturno zagrebško življenje se ie kaj hitro uvedel- Ustanovil je Hrvatsko pevsko društvo »L1-sinski«, postal njegov artistični vodja ter ga privede! do sijajne, zavidanja vredne umet- niške višine. Kjerkoli je nastopil z »Lisin-skini«, povsod je zmagal in zavzel prvo mesto. Z jugoslovanskim programom je potoval z »Lisinskim« po Češkoslovaški in Poljski. Njegova velika zasluga je, aa se je med Hrvati dvignilo zborovsko petje tudi pri ostalih društvih na višjo stopnjo umetniške popolnosti. Tjdi kot skladatelj je posvetil vse sv-»Te moči Hrvatom. Napisal je celo vrsto simfoničnih in komornih del. razne zbore, samospeve in. kantate. zelo znane in upoštevane so pa tudi njegove obdelave in priredbe hrvatskih narodnih pesmi. Kakor že omenjeno, f^ od leta 1923. dallf nepretrgoma na čelu Državne muzirke akademije v Zagrebu, ki ji posveča vse svoje moči. Na akademiji poučuje v pni vrsti teoretične predmete ter vodi vse koncertno življenje akademije. Napisal je knjigo "»Dirigiranje««, ki je priznana in splošno vpeljana. Zaslug* skladatelja in rektorja Frana Lhotke za hrvatsko glasbo so splošno priznane in po njegovi zaslugi je marsikatero delo prišlo prvič na koncertni oder v Zagrebu in dragod. Lhotka je tudi velik prijatelj slovenske glasba, kar dokazujejo njegovi sporedi, saj je pogostokrat izvajal dela naših avtorjev, predvsem Lajovioa in Škerjanca. Na koncertu v petek, dne 19. t. m. bo dirigiral Beethovnov violinski koncert e spreniljevariiem simfoničnega orkestra in svojo glasbeno vizijo »Morje« za soli. zbo; in orkester. sJBZBOt it. U Sreda IT. L 1934 Domače vesti « Sedma obletnica smrti Jovana Cvljifia. I V cerkvi sv. Nikole na novem beograjskem I pokopališču Je bila včeraj s cerkvenim obredom združena lepi počastitev spomina našega velikega učenjaka Jovana Cvijiča, ki Je zaključil svoje plodonosno, znanost' in domovini posvečeno življenje na dan 16. januarja pred 7 leti. ♦ Vodja naših železničarjev, abetitentov predava v Švici. Organizacija švicarskih le-lezničarjev-abstinentov je povabila dr. Jovana Dobrodoica, ustanovitelja in predsednika naše zveze železničarjev-abstinea-tov, da bi v raznih švicarskih mestih predaval o abstinenčnem pokretu. Dr. Dobro-dolec je odpotoval v Švico. Švicarji ae zelo zanimajo za abstinenčno gibanje v Jugoslaviji, ker so se lani udeležili kongresa zve-ze naših železničarjev-abstlnentov. ♦ Vsem šolskim vodstvom in ravnateljstvom. Zbirka za šolarske kuhinje v rudniških revirjih, ki se je po naročilu banske uprave pričela prve dni decembra po vseh šolah dravske banovine, se zaključuje in akcijski odbor v Ljubljani je od zbrano vsote doslej nakazal kuhinjam v Trbovljah Hrastniku in Zagorju 22.000 Din. Ker mora odbor predložiti banski upravi poročilo o celotnem uspehu akcije, se nujno obrača na šolska vodstva in ravnateljstva, ki so med svojimi učenci Izvedla zbirke pa morda še niso odposlala, da brez odlašanja vsaj do 20. t. m. pošljejo obračune. Pri vseh vrstah boleči m: grem s, n»m!fij«. r»ra«, lirčcife to »traV-oih Ifiioi d*hij* oaf!« ALGOCRATINE Ii4«!flje E. LANCOSME, PARIZ. Dobiv« tc v vseh lekarnah. Ojjl. po4 br. 19.876 od 30. okbobr« ♦ Drugi doktor astronomije v Jugoela- viji. Asistent beograjskega astronomskega observatorija, Vojislav Grujič, po rodu hs Jagodine, je na strasbourškem observatoriju te dni dosegel doktorat astronomije z oceno »trčs honnorable«. Za upravnikom beograjskega observatorija dr. M'. Skovičem je asistent Grujič drugI doktor astronomije v naši državi. ♦ Promocija. Na graški univerzi Je bil 33. t. m. promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Oršič Jerko, član JNAD »Triglava«. ♦ Velik u»peh zadrugarstva. V Hercegovini je že 1-52, dočim jih Je bilo v predvojni dobi samo 36 Kot prva je bila ustanovljena Srbska kmečka zadruga v Bijelem polju pri Mostarju 1. 1909. Ustanovil jo J« prota Stevan šinikovič, eden od prvih za^ drugarjev v Hercegovini, ki še danes vodi to zadrugo. Zadrug bi bilo še več, Ce ne hI bile nekatere v zadnjih letih zaradi splošne krize prenehale poslovati. Pri odprtih hemoroidih je znanstveno dognano, da „FITONIN" zelo ublaži bolečine, ker razkužuje rano in cdpravi vnetje, srbečico in zbadanje. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 st< klenici 50 Din. Poučno knjigo čt. 14 pošlje brezplačno: »Fiton«, družba z omejenim jamstvom v Zagrebu I. ♦ Ramazan Bajram. Danes je prvi dan tega velikega tridnevnega islamskega prav nika, ki sledi dolgemu ramazaaskemu postu, trajajočemu od luninega Sčipa do mlaja. Ramazan Bajram je praznik prijatelj Ftva in milosrčnosti ter se v treh prazni-žkih d neb muslimani po evoji verski zapovedi trudijo, da bi poglobili med sebol prijateljske vezi ter lajšali gorje ia bedo vsem siromakom. Vsa muslimanska ver-š?ka in prosvetna društva so že dolgo čas* zbirala sredstva, da bi za ta praznik s vsem potrebnim oskrbela revno mladico in olrasle Dva meseca in deset dni po ra-mazanskem Bajramu pa bo štirldnevn« Kurban Bajram, ki je posvečen verski po-giobitvi in romanju v sveta mesta ♦ Zgledna poštenost. V Beogradu je tramvajski kondukter Bogoljub Popovič v vozu našel ročno torbo v kateri je bilo 37.000 Din. Torbo in denar je Izročil ravnateljstvu ce3tne železnice ter tja napotil tudi narodnega poslanca Miloja Aleksiča, k! Je pri njem poizvedoval, če je našel njegovo v tramvaju pozabljeno torbo. G. Aleksič jc nagradil poštenega kondukterja s stn. takom, občinska uprava pa mu je dala tisočak, da bi tako izkazala svoje priznanje zgledni poštenosti revnega nameščenca, če se bo pošteni kondukter obrnil še na policijo, bo dobil tudi od g. Aleksiča. kar mu pripada kot najdenina. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem kataru, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in ušes skrbimo za to, da cesto očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenči-ce. Iz bolgarske kulture Odkritje spomenik* P. K. Javorovu. V Čirpanu (južna Bolgarija) je bil nedavno odkrit spomenik P. K. Javorovu. Odkritje tega spomenik« je bilo, kakor poroča Nikolaj Dončev v »Lee Nouvelles Litterairee«, velika narodna in kulturna slavnost. Pesniško delo P. K. Javorova se odlikuje po »rili in izvirnost svojih slik, globokosti misli. ia-kosti izraza in magiji besed. Javorov le Pa-ganini bolgarskega verza, neprekosljiv vir-tuoz pesniške besede. Njegove pesmi, obsegajoči tri mogočne cikle, ne bodo zastarele, toliko pristne liričnosti ie v njih. Snfijoko Narodno gledališče je vsako l>to zvesto lepi tradiciji, da otvarja novo sezono z domačim delom. Tekoča sezono ie odprlo z zgodovinsko dramo Ivana Vazova »Proti brezdnu«. Dramo so že Mprizorili pred mnogimi leti in i-? imela velik uspeh, sedaj pa 9e ie pojavila na odru v popolnoma novi. sodobni režiji. Čeprav te &e> nekoliko zastarela, ie vendar imela pri občinstvu hep uspeh. Nadalje so igrali »Hamleta« (re-priza) in »Grand Hotek, po romanu Vicki Bauma. — Poleg dveh operetnih gledališč »Zadružno gledališč^« in »Gledališče A Rladkarova* delule sedaj na novo ustanovljeno »Svobodno gledališče«, ki je zavzelo prostore oreiSntega kinematografa Odeon Vpeljalo se is « *?rrfbeievo komedija »Koza ree vode«. V ansamblj novega gledališča so nek*t*H bivSi člani Narodnega glsdaliMa Bolgarske knjitsvne nagrade. Pisateljske društvo le podelilo svoje nagrade za 1. 1938-St. Zagorčinovu. avtorju zgodovinskega ro- • XLIV. občni zbor društva »Pravnik« «e bo vršil t soboto 27. t m. ob 18. v ju-stični palači v Ljubljani, dvorana štev. 79. z naslednjim dnevnim redom: Poročilo o anketi glede kaznovanja prekrškov ta sklenitev tozadevne resolucije, poročila odbornikov in revizorjev, volitve in slučajnosti. • Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu, Gundullčeva ulica 29, priredi danes 17. t. m. drufitveni sestanek s predavanjem g. vseučiliškega prof. dr. Frana Bubaao-vlča »O prirodoslovnem načinu mišljenja«. Začetek predavanja ob 9. zvečer. Gosti do-brodošli. • Novi grobovi. V Trebnjem je umrl lekarnar g. mr. ph. Janko Ruprecht. Pogreb uglednega pokojnika bo Jutri ob 10. _ V LJubljani na Domobranski cesti 1-1 je umrl g. Josip P1 e r 6, poštni ravnatelj v pokoju. Položen bo jutri ob pol 15. v rod-binsKo grobnico na pokopališču v Stepanji vasi. — V Celovcu bodo danes pokopali ob 16. g. Josipa L e v c a, višjega davčnega upravitelja v p. Star Je bil 56 let. _ V ljubljanski bolnici Je umrla gospa Ida Schwentnerjeva v najlepši starosti, 34 let. K večnemu počitku Jo bodo spremili danes ob 16. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! • Skrivnostna smrt bogatega beograjskega mesarja, že pred pravoslavnimi božičnimi prazniki je Izginil iz Beograda mesar Petrovič, sedaj pa so po naključju na-šli njegovo truplo na neki pečini za Kal!-megdanom. Na policiji, ki je Petroviča ves čas marljivo iskala po mestu in širši okolici, se je prijavil neki delavec, si je za Kalimegdanom našel najprej nov jr.o-škl klobuk ln. ko je z nekim prijateljem pregledal okolico, naposled tudi Petrovičevo truplo, ki pa je bilo na čuden način obešeno. Truplo je bilo zmrznjeno, zdravnik pa je takoj opazil na glavi tudi velike modre lise kakor od kakega hudega udarca. Zaradi tega se domneva, da Je bil nad Petrovičem izvrSen zločin, ki pa ne izhaja iz sebičnih motivov, ker so pri mrliču našli poleg zlat« ure tudi preko tisoč dinarjev gotovine. • Kdo pozna naslednik«? Izseljenski ko mlsarijat ministrstva za socialno politiko tn narodno zdravje razglaša: Kr. poslaništvo v Buenos Airesu išče na podlagi akta št. K 1505 od «. maja 1932. naslednike našega Izseljenca Mirka Načkioviča, rojenega baje na Sušaku 4. decembra 1905. Pokojnik je zapustil nekaj premčinin in terjatev za 4000 bolivijskih pezov. Nasledniki ali člani pokojnikove rodbine, naj ee javi-jo na izseljensai konniaarijat pod Stev. 15.762-33. • Tatovi, kl »o so skrivali na pokopali, šču. Po Banja luki in okolici so že dolgo časa vznemirjali prebivalstvo tatovi in vlomilci, ki so po svojih zločinih izginjali brez sledu. Te dni pa so po nekem vlomu sredi mesta po aaključju zajeli enega člana dobro orgaaiziarne tolpe, ki je naposled razkril taborišče ia skrivališče tatov na sta. rem pokopališču v zgornjem šeheru. V zapuščenih grobnicah so našli velike zaloge plena ln tudi vse člane tolpe so ie spravili na varno. • Obledele obleke barva v razlienih bar. vah In pllsira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane m_ Prva točk« simfoničnega koncerta, ki ga bo izvajal r petek 19. t m. simfonični orkester zagrebške državne glasbene akademije v Unionu, je Beethovnov violinski koncert v d-duru. Napisan je bil leta 1806 ia aato izvajan aa Dunaju. Je mojstr. sko delo simfoničnega značaja, v katerem spaja nesmrtni mojster na idealen način virtuoznost t bogatimi zamislki ia ustvarja dovršeno enakopravnost orkestra ln solista. Značaj I. stavka je veličasten ia poln miline. stavek Je pesem, prepojena s sanjami o lepoti in sreči. Na poslušalca učinkuje najmočneje, ako je podan tako, kakor si ga je Beethoven sam zamislil. III. stavek pa je vedrega značaja, poln optimizma. veselosti ta humorja. Beethovnov violinski koncert v d-duru prištevamo med bisere violinske literature, aa izvajalca pa stavi ogromne zahteve. Njegovo tehnično znanje mora biti aa višku, razumeti mora Beethovnov stil predvsem pa mora imeti prvovratao tankočutnost tudi za druge občutene dele koncerta. Sollstovski part izvaja violinist Zlako Topoleki. Je najboljši dijak prof. Humla in ima pred seboj brez dvoma sijajno bodočaost. že v 8. letu je aastopal občudovan od vseh poslušalcev, tembolj danes, ko je aa koncu svojega študija ln bo »topil v umetniški svet. Koncert dirigira rektor Fraa Lhotka, v orkestru Je 70 godbenikov. Poleg tega ee izvaja še Lbotkovo »Morje« za soli, zbor ia orkester. Vseh izvajalcev pri tem delu je 130. Vstopaice so v knjigarni Glasbene Matice. u_ Akademiki! Tragično je preminil naš tovariš medicinec Zelcer. Pozivamo vas, da se ▼ polnem številu udeležite pogreba danes ob 9. zjutraj izpred mrtvašaice sv. Krištofa. _ Ljubljanska akademska dru-š va. mana »Sodni dan, božji dan«, St Kostovu za komedijo »Čarovnik« in S. Krasinskeinu za pesniško zbirko »Spomladanski obisko valeč«. — Revija »Moderna domakina« p ustanovila dve literarni nagradi po desefelwrija i Slavjan stvo«, ki v njem obuja spomine na vseslo-vanslti kongres v Sofiji 1. 1910., označuj* LUCI ENGLISCH prinaša v Zvočni Kino Dvor salve smeha v velekomični opereti Hladna devica Predstave ob 4., 7. in 9. uri. Cene 2, 4, 6 in 8 Din u_ Predavanje o Bratislavi in o kongresu slovanskih pravnikov. Jutri zvečer ob pol devetih bo predaval v Zvezdi o spominih na Bratislavo izza kongresa slovanskih pravnikov g. univ. prof. dr. Metod Dolenc, častni doktor bratislavske univerze. Predavanje bo zelo zanimivo za vsakogar. Priredi ga Jugoslovensko-češko-slovaška liga v Ljubljani. Vstop je prost. u_ Jadranaši (ice)! V petek 19. t. m. se bo vršilo v društveni čitalnici otvoritveno predavanje v naši letošnji sezoni društvenih predavanj. Iz naklonjenosti bo predaval naš univ. prof. g. B. Spektorski o moderni državi. Predavatelj, kot tema predavanja garantirata, da bo prvi večer sigurno na akademski višini. Udeležba za člane (ice) častna dolžnost, vabljeni tudi prijatelji in starešine društva. Začetek točno ob 20. uri. Velika izdržljivost in čvrsto zdravje so za smučanje ravnotako potrebni kot deske, vezi, vosek in ostali pribor. Jemljite redno vsak dan, a posebno pred izletom in za časa treninga dragoceno, okusno in lahko prebavljivo, koncentrirano hrano Ovomaltine. S tem boste dovedli v telo dovolj moči za največje napore, da potem lahko popolnoma uživate v bleščečem se an su in v čistem od aolnca obsevanem mrzlem zimskem zraku. Dobiva se povsod. u_ O manj znani zelenjavi bo drevi ob 19. predaval v okrilju podružnice SVD v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi podružnični predsed. g. Jos. Stre-kelj. Opisal bo različno zelenjavo, ki jo pri nas še mnogo premalo gojimo, kakor na pr. mangold, delikatni črni in beli koren ter drugo tako okusno zelenjavo, ki pri nas prav dobro uspeva tn bi z njo lahko tudi naši trnovski in krakovski zelenjadar-ji dosti zaslužili. Na potrebno predavanje opozarjamo vse lastnike vrtov in vse pri-jatelje dobre in zdrave kuhinje. Vstopnine ni! u_ V društvu »Soča«, matica Ljubljana, bomo v soboto 20. L m. ob pol 21. pri »Le-vt« imeli priliko zo*tt slišati našega pri ljubljenega in odličnega predavatelja mestnega zdravnika g. dr. Franto Misa. OuK.rlI bo o 9n»Hi tia?novej3 h zdravstvenih problemov, ki še ni do kraja raziskan, vendar je v tesni zvezi z občutkom zadovoljstva zdravega življenja, o žlezah z no tranjim izločanjem in njihovi zvezi s teles nim in duševnim zdravjem. Vabljeni »So čani«, prijatelji in vsi, ki vas ta zelo poučna snov zanima. Vstop vsem prost. u_ Nekaj zabave in plesa si človek današnjih dni mora privoščiti vsaj v pred- še niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni družbi v Ljubljani. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. pustnem času. Izbira med prireditvami res ni majhna, toda kdor ve, kako znajo takšno prireditev organizirati železničarji in poštarji, je že v naprej prepričan, da bo md letošnjimi prireditvami najbolj prijeten njihov družabni večer v »Unionu«. Na svečnico zvečer torej na svidenje _ tamkaj. u__ Naši filmi. Film »Predor« po Keller- mannovem romanu je gotovo najjačje delo, kar smo jih dosedaj videli. Vzbudil je ogromno zanimanje med našo publiko. Delo pa tudi zasluži, da si ga vsakdo ogle- ga in dobro vtisne v spomin. _ »Nocoj ali nikdar« je naslov ljubki glasbeni kome. diji, v kateri nastopi Hans Albers kot ka-pelnik slavnega jazz-banda. Nadalje nastopijo znani žonglerji plesnega parketa. »Nocoj ali nikdar« je takorekoč simfonija jazza. Film bomo videli v kratkem. — Kaj nam pripravlja ZKD? Film, ki se bo predvajal v petek ob pol 15. v Elitnem kinu PRIDE! Matici, bo iznedadenje. Delo je želo povsod mnogo uspeha in ga bo tudi pri nas. V kratkem pride v Ljubljano zopet veliko filmsko delo >Gilgk. — Kino Matica nam za ^Predorom* predstavi »Sestro Angelt-kot. To je film ljubezni, trpljenja in strasti. Menda ni dvoma da bo tudi v Ljubljani zelo ugajal. u_ 58 ur potrpljenja pri drobni pisavi. Zadnji čas smo omenili, da si Mariborčani lastijo svetovni rekord v drobni pisavi. Do segel ga je g. Franjo Rak, dipl. strojni tehnik, ki je brez očal, brez povečevalnega stekla, s prostim očesom, navadnim peresom in črnilom v 58 urah napisal na eno stran dopisnice 328 vrst, v katerih i« 21.967 besed z 92.491 črkami. Zdaj so nam to čudovito dopisnico poslali v Ljubljano ln bo razstavljena v izložbi Tiskovne zadruge. Pisava na njej je tako drobna, kakor da imate pred seboj sivkasto črno tkanino. Na drugI strani dopisnice pa 12 prič potrjuje, da je g. Rak napisal tako, kakor smo zgoraj navedli. Vsebino tvori 11* slovenskih narodnih in drugih znanih pesmi. Res izreden rekord vztrajnosti! u_ Dar za mestne reveže. Uradništvo Narodne banke, podružnice v Ljubljani, je poklonilo namesto venca na grob pok. gospe Roze Rohrmann znesek 300 Din za mestne reveže, za kar izreka mestno načelstvo darovalcem najprisrčnejšo zahvalo! u— Plesni odsek društva »Krke« sporoča, da se bo vršila zadnja plesna vaja danes ob 8. zvečer v Unionu (bela dvorana). Da se dogovorimo glede zaključnega venč-ka, se je udeležite polnoštevilno. Iz Celja e_ Uprememba gledališkega repertoarja. Ljubljanska drama bo zaradi obolelosti g Cesarja uprizorila v torek 23. t. m. ob 20 za abonma namesto sCvrčka za pečjoi učinkovito komedijo ruskega pisatelja Semjona Juškjeviča »Gospod Sonjkin in njegova sreča«. Vstopnice so v knjigarni K. Goričarja vdove. Pri zgagi ln prebavnih težkočah samo Schaumannova prebavna sol. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. 12025 e_ Hude nesreče zaradi padca. V nede ljo je padla 41 letna šivilja Antonija Forst-nerjeva iz Lukovice pri Šoštanju doma z lestve in si zlomila desno roko. V Tržišču pri Rogaški Slatini je padel 11 letal sia delavke Gabrijele Simončič v soboto pri smučanju tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. V ponedeljek je 51 letnemu dninarju Andreju Lipovšku iz Petrovč pri de. lu v rudniku spodrsnilo. Pri padcu si je zlomil več reber na levi strani. Istega dne si je 16 letni sin delavca Martin Kovač doma pred hišo v Pečovniku pri Celju pri padcu na zamrzlih tleh zlomil levo roko v laktu Ln ramenu. Vsi ponesrečenci s«» zdravijo v celjski bolnišnici. e_ štirje prijatelji tuje lastnine na varnem. Celjska policija je v ponedeljek aretirala nekega delavca, ker je 1. 1930. vlomil v stanovanje viničarja Vrbnjaka v Veličanah pri Ivanjkovcih ter mu odnesel oblek in čevljev v vrednosti 780 Din. V ponedeljek je bila v Celju aretirana neka 24 letna delavka, ker je svoji stanodajalki v Celju poneverila plašč in jopič v vrednosti 250 Din. 'Istega dne je neki 20 letni brezposelni hlapec ukradel čevljarju Belo-glavu iz njegovega stanovanja Na okopih 11, denarnico, dozo za cigarete, roKavice, in razne toaletne potrebščine v vrednosti 310 Din. V ponedeljek popoldne je bil pri-jet še 15 letni brezposelni pekovski vaje-jenec, ki je izvršil že več tatvin. Vse štiri aretirance So oddali v zapore okrajnega sodišča. I, Smosarska m V. Vasiljev v prekrasnem filmu HIŠA NA MEJI Zbori kozakov, plesi, pesem, kozaška ljubezen. ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9% url zvečer e_ Kino Union. Danes ob 16.30, iD 20.30 zvočni velefilm ^Ekstaza.: in zvočni tednik. Iz Maribora a_ Obrtni knjigovodski tečaj je hi! otvorjen v ponedeljek zvečer in se ga ud«, ležuje 38 udeležencev, večinoma pomočniki in pomočnice iz rokodelskih strok. Največ jih je iz krojaške in mesarske stroke. Nekateri udeleženci so tudi iz oddaljenej. ših Krajev. Tečaj je otvoril o'-rtno-zadruž-ni nadzornik g. Založnik, predavanja pi vodi profesor g. Struna, in sicer vsak torek, četrtek in petek od 20. do 22. ure. Novi interesenti se sprejemajo samo š'i do četrtka IS. t. m. Tečaj prireja mariborska poslovalnica zborničnega obrtnopospe. sevalnega zavoda. a_ Izredni kulturni dogodek bo Devot koncert mariborske Glasbene Matice, ki bi se moral vržiti drevi, ia je bij zaradi tehničnih ovir preložen na ponedeljek 22. t. m. a_ Kriza marksizma. Pod tem naslovom bo v petek 19. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma otvoritveno predavanja združenih narodnih organizacij. K udeležbi se vabi vse narodno-zavedno delavstvo iu nameščenstvo. a_ Sokolsko društv0 Maribor Matic* Ima svoj redni občni zbor v četrtek 18. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega do-ma, II. nadstropje. Za vse članstvo je občni zbor strogo obvezen. _ Vabljeni so pr!- Jatelji Sokolstva! a_ Tujski promet v novem letu razveseljivo narašča in je bilo zglašenih že v prvi polovici januarja pri tukajšnji polrciji 640 tujcev, med njimi 259 inozemcev. Najvcfi Je bilo tujcev iz Avstrije. a_ Nezgoda pri delu. Včeraj zjutraj .vi Je med delom zabodel 23 letnemu kovteo-tiskarju Mirku Mavriču iz Maistrove nllc^i črnilni svinčnik v bedro in je moral MavrUi poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici. a_ Dve žrtvi poledice. Predvčerajšnjim popoldne je padel 11 letni učenec Anton Sauperl iz Peker tako nesrečno, da s' jo zlomil levo nogo. Podobna nezgoda je doletela Istega dne 71 letno zasebnlco LJud.. milo Mušičevo iz Nasipne ulice, ki si jc pri padcu na poledenelih tleh nevarno po-šsodovala desno roko. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici. a_ Obširno racijo je Izvršila predslnoč-njim policija, ki je aretirala 15 postopa čev in delomržnežev, večinoma mlajših ljudi, ter več lahkoživih ptičk. Nekateri aretirane! imajo s policijo še neporavnan« račune in bodo izročeni sodišču, ostale pa bodo poslali po odgonu v pristojne domovinske občine. a_ Mestna avtobusna proga v BreMer. nteo, ki" je bila uvedena za roesec" dni za posknšnjo, je ukinjena, ker ni zadostne frekvence. Iz Pttiia j_ Lepo uspela gasilska prireditev. Tudi letos je imela ptujska gasilska četa pr,redit ev s tombolo. S prevzemom uprave po Slovencih so izginili dvojezični ler>aki. ki jih je prejšnja uprava prav rada izdajala iz nerazumljivih vzrokov. Zanimivo ie. da jo prav letos, ko je nemško besedno izginilo z lepakov, bil obisk rekorden. Pa tudi Nemci so se vseeno udeležili pn-reditve. Prireditev jc vrgla nad - 8000 Din čistega dobička, ki se porabi za reševalni avto. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenOo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra, i. temperatura, 4. relativna vlaga v %, R. smer in brzina vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenilo nai-višjo, druge najnižjo temperaturo 16. januarja Ljubljana 7, 761.3. 1.3, 96, mirne, 10, 4.3, dež; Ljubljana 13, 757.2, 1.6, 93, NE2, 10, sneg; Maribor 7, 759.0, 0.0, 95, mirno, 10, _; Zagreb 7, 759.0, 2.0, 90, ENE2, 10, I.0, dež; Beograd 7, 760.6, 1.0, 90, Wl. 9, 0.4, dež; Skoplje 7, 76G.7, 1.0, 85, mimo. 10, _, _; Split 7, 758.9, 8.0, 80. E2.' 9. 12", dež; Kumbor 7, 759.9, 12.0, 85, mirno, 10, 14.0, dež; Rab 7, 758.6. 6.0, 90, SSE3. 10« II.0, dež. Temperatura: Ljubljana —, 1.2; 2.3, Maribor 2.8, 0.0: Zagreb 2.0, 1.0; Beograd 3.0, 0.0; Sarajevo 7.0, _; Skoplje 3.0, —0.3, Split 11.0, 6.0; Kumbor 11.0. 9.0; Rab _, 5..0. Pristopajte k „Vodnikovi družbi" danaSnje perspektive slovanskega gibania. piše o velikem slovanofilu pokojnem Štefanu Sarafovu. iz čigar fonda je Slavianskoto družeetvo v Sofiji nasradilo prof. Bobčeva (ki je svojo nasrado poklonil pravni fakulteti, da nagradi dijake za najboljše spise o slovanskem pravu). Čeha Ludvika Kubo m ruskega pisatelja Vasilija Nemiroviča Dan-čenka. V koledarju so članki o kralju Janu Sobieekem, o obisku bolgarskih gospodarstvenikov v Jugoslaviji, o treh ruskih slavi stih (Lamanski. Pypin. Nada Popova). Naj-večii del koledarja izpolnjjje podrobni pregled domačih in svetovnih dogodkov. V član ku o potovanju bolgarskih gospodarstvenikov čitamo simpatične besede o Liubljani. kjer so bili »bolgarski gostje spreieti z en tuziazmom in gorečimi slovanskimi čuvstvi.« Pedagoško slovstvo Anton Skala, Zavodi za vaspitanje dece i mladjih maloletnika sa gledišta savre-mene kriminalne pedagogike. — Pod tem naslovom je izdal referent prosvetnega ministrstva, slovenski rojak Anton Skala daljšo študijo, ki se v nji bavi s praktičnimi vprašanji prisilne vzgoje mladine v poboli-ševalmcah Knjižica je razdeljena v Ifipogla vi j. V prvem podaja pisec pregled mladm *k?h poboljSevalnic v na§i državi in njih razvoj« v preteklosti, v nadaljnjih premo triva vprašanja vzdrževanja takih zavodov njih pravile in pravilnike njih upravo in notranjo ureditev, osobje. učne načrte in vzgojni sistem itd. Skratka: knjiga daje točen, statistično podprt pregled vsega, kar se pri nas dela na tem važnem področju, s kakšnimi sredstvi, v kakšnem duhu in s kakšnim uspehom. Vzgojitelj in prijatelj mladine bo našel v tem skrbno sestavljenem strokovnem spisu marsikaj zanimivega in poučnega. Vera Stein-Ehrlich, Kolektivni rad u savremenoj školi. Izdala »Minerva«, Zagreb. — Spis, s katerim je »Minerve« vpeljala svojo novo knjižnico Nova pedagogi-ja, podaja poleg teoretičnih misli o novih smereh v pedagogiji tudi mnogo dragocenih izkustvenih podatkov Avtorica je preživela dalje časa v Nemčiji rn je tu smotrno opazovala rame sistem« šolske vzgoje, zanimajoc se tudi za življenje mladine izven šole. Podrobneie piše o berlinski šoli po tako zvani projekt-metodi. premotrlva njen učni načrt in šolsko prakso ter kaže na celi vrsti konkretnih primerov, kako se po tei metodi usipešno oblikujejo ne le mladi intelekti. marveč tudi mladi značaji Vsak pedagog ho to knjižico prečrtal z nedvomnim zanimanjem in posnefl iz nje mar-sika i nrida. Vilko Mazl. Usoda gluhoneme dece. Učitelj v ljubljanski gluhonemnici Vilko Maz' ie posvetil drobno, a vsebinsko tehtno hro šurico temu vprašanju mladinskega in so cialnega skrbstva V svoiem spisu o< od 1. do 10. septembra t. t -- Jfafrt ta sanacijo Središnj«fca saresa hrvatskih seljafkib sadra*- Nova uprava Sredisnjeea saveza hrvatskih seljačkib zadrug ie te dni predložila ministru za kmotii-etvo na?rt ra sanacijo ▼ smisl J uredbe o ra ščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov ter uredbo o. zašJtti kriditpih zadrug in njihovih v**. O »roji prošnji ie uprava obvestila tudi sodišče glede eventualnih izvršb ali predlogov ta fconkurz. Gled> izgub tega «av*za. bi i« največja hrvaška zadružna ustanova s preko 400 zadrugami in 56.000 Slani, i« že podrobno razpravljal zadnii občni »bor v dsosmbrj. Po bilanci od 30. novembra znaša izguba saveza 14.& miliiona Din. Ta izguba se po predloženem sanacijskem načrtu lahko zman jša za 6.'2 mili iona Din. ako se odpišejo etari dolgovi za kolo-niizacijsfci fond, nadalje dola pri ministrstvu za socialno politiko, zaostali davčni dolg *er dole banski upravi za umetno amoiilo itd-, nadalje s prispevkom zadrug z naslova desetkratnega dei^ire«B jamstva, ter končno g popustom upnikov, zlasti konkursne mase Previdnosti in Selo - bank?. Uprava saveza računa, da bo od sadri* lahko izterjala ia p->dlagi jamstva na i več 60*/». Po odbitku omenjenih 6.2 milii- Dte. bi zmlnla izguba 8.7 milijona Din. V *v«a * ljkvidaciio agrarne reforme pri veleposeetvu Cabuna bi savez dobil od Privilegiran« agrarne banke obvesnioe. ki P* «e lahko kalkuliraio le s 75 e/a nominalne vrednosti. Znesek 8.7 milijona Din bi • t*«1 povečal na 12 milijonov Din Za sanacijo sav®za bi bila torij potrebna še vsota 12 milijonov Din in morda g* 1 milijon Din s* orometno Ravnico. - povečani dobički borske*a rudnika. Kakor rorečajo iz Pariza, je francoska 1-užba za izkoriščanje borskega rudnika Mineš de Bor« tabelelila v preteklem le-u precetlnje povečanje dobička in bo pla-ala 120 do 130 frankov dlvldende na del->'co od 100 frankov (dividenda bo znaSala -orel ntd m*). Za. i*pl«či8o dividende bo ui razpottro od' ^ w»iouov francoskih frankov (okrog 60 milijonov Din) nasproti 8.7 milijona frankov v letu 1932. = Zahteve naše Industrije. Predsednik Saveza industrijcev v Zagrebu g. Vladimir Arko je te dni v »Pravdi« poda! sliko o staniOg« in »Ogfi« 167-50 — 187.50; >2c 147.50 — 167.50; *5« 127.50 — 147.50: >6« 100 _ 110; >7« 75 — 85; >8« 67.50 — 72.50, sremska >n slavonska »0g< in >0gg.' 162.50 — 177.50; »2t 142.50 — 162.50: >5« 122 50 — 142.50: >6r 100 - 110: »7« 75 - 85; >8? 67.50 do 72 50 Otrobi: baški in sr?mski 54 — 56; brmatski 50 _ 54. Fižol: baški, srimski 123 _ 130. -i- Sombnrska blagovna borza (16. t m.) Tendenca stalna. Promeha ie bilo 70 vagonov. Pšenica: baška, okolica Sombor 92 do 94; gornjebnška, banatska potiska in sremska 94 — 96: banatskn 90 _ 02; baška potiska 95 — 97. Koruza: bašk? stara 74 — 76 Moka: baška >0g5« 125.50 — 137.50; »6? 100 — 110: 57« 75 — 85; >8« 67.50—72.50-Otrobi: baški 56 — 58. Fižol: baški uzančni 125 — 130. -f Bndimpeštanska termin^ka borza (16 t. m.) Tendenca, prijazna, promet srednii. Pšenica: za marr 8.29 — 8.30. za maj S.90 do 8.91; koruza: za maj 8.04 — 8.06. Sok o I Sokolsko društvo Ljubljana HI. za Bežigradom sporoča vsemu svojemu članstvu, da se bo vrSila v nedeljo 21. t. m. ob 9. uri dopoldne v društveni telovadnici redna glavna skupščina. Na predvečer v soboto 20. t. m. ob 20. uri bo informativen sestanek vsega članstva, članstvo opozarjamo, da se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. — Uprava. Radio Sreda, 17. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12-45: Poročila. — 13: Čas. plošče. _ 18: Komorna glasba radio - kvinteta. _ 18.30: Radio-orke-ster. — 19: Ob lOOletnici Josipine Turnograj-ske (Vera Dostalova). — 19-30: Literarna ura. — 20: Pevski koncert g. Jjliia Betstta s 8premlievaniem orkestra. — 20.45: Koncert komornega tria (gg. Trost, Miiller, Svetel). — 21.43: Kvartet mandolin. — 22.30: Čas, poročila. Četrtek, 18. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče- — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Postrežba bolnikov. — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Pogovor s poslušalci. — 19 30: Plošče po željah poslušalcev. —- 20: Prenos -iz Zagreba. - 22: Čas, poročila, radio jazz, BEOGRAD 17: Pivski koncert. _ 19: Plošče. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Lahka godba orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka godba. — 20: Violina in čelo- — 20.30: Klavirski koncert. - 21: Pesmi. — 2130: Igra. - 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.30: Beethovnova glasba. — 20.30: Prenos iz Brna. — 22.25: Koncert Smetanove glasbe. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 20.30: Slušna igra. — 22.20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Večer lahke glasben — 22: Godba za ples. - DUNAJ 12: Orkester. — 17.10; Koncert na čelo. — 19: Štajerska glasba. — 20.30: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22.30: Orkester. — BERLIN 20: Mešan program.— 21: Beethovnova IV. filharmonija. — 21.35: Zborovsko petje. — 22.30: Orkester. — 23: Lahka godba. — KČNIGSBERG 20: Prenos iz Bsrlina. — 23: Beethovnova glasba. |oomagjco fcaKas! Prhljaj izgine 1 Lasje prenehajo irpaiati! Lasje spet rastejo! (faPjuSi}tk 500 gojencev bo lahko letovalo in zimova!o v Bcki Boka Kotorska, 16. januarji Jadranska straža ima od leta do leta širši kulturni in prosvetni delokrog, ki bo imel vedno večji pomen in tudi vedno večje uspehe z ustanovami, kakršr je letovišče, ki ga jo oblastni odbor lani otvorl . Savini pri Hercegnovem v Boki Kotor-ski Letovišče združuje vse kar se splošno razume pod tem imenom z najmodernei-šo šolsko ustanovo, urejeno po vseh načelih vzgojeslovja in zdravstva. V letovišču je odlično urejen internat za mladino, ki lahko že sedaj sprejme do 300 gojencev. Uredili pa bodo še okrog 70 oddelkov, tako da bo internat lahko sprejel okrog 51") gojencev. Ti bodo imeli poleg najboljših priložnosti za ok.epitev zdravja in za razvedrilo tudi pouk v najrazličnejših predmetih, tako da bodo s počitnicami združeni tudi nadaljevalni tečaji vseh strok. Preskrbljeno je tudi za vsestransko poslovanje doma pozimi Urejeni so že prostori za nastanitev in oskrbo mladine, k: se bo zatekala v ta dom iz zdravstvetvh razlogov, izdelan pa je tudi načrt, po katerem se bodo v domu tudi preko zime vršili razni poučni tečaji Kot prvi je bil 13 t, m. otvorjen trimesečni gospod:njski tečaj. v katerem je pouk razširien tudi n.i področje bolniške nege in skrbstva. V tečaj so sprejeli 30 goienk iz Boke Kotorskc. Še preden bo ta tečaj dovršil svoje delo. se bodo začeli tudi ostali in bodo prišli na vrsto gojenci in gojenke iz razn:h pokrajin. Repertoar NARODNEGA GLFHAf ISČA V LTTBL.UM DRAMI. Začetek ob 20. Sreda. 17-: Sonikin in njegova sreča. SrHa. čitrtek, 18.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. C. OPERA. Zafetek ob 20 Sreda, 17. ob 15.: Manon. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Izven. četrtek, 18.: Jenufa. Četrtek. * »Sonjkin in njegova sreča« je izvrstna komedija ruskega avtorja iz predvojne dobe. Glavno ulogo Sonjkina igra g. Daniš, v jsta-lih ulogah nastopijo: ge. Mira Danilova, Nablocka. Rakarjeva. Gabrijelčičeva ter £2. Jan, Lipah. Bratina. in Potokar. Rižija jc prof. Šesiova. Predstava sc vrši za red Sreda- »Manon« kot dijaška predstava. Dane« popoldni ob 15. se poje. Massenetova opera »Manons kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Naslovno ulogo poje ca Gjjngjenac, da Grieuxa g. Banovec. njegovega očeta g Marjan Rus. Lescoia g. Janko. Dirigira kapelnik Štritof, režija je Dibev-čeva. Za ta predstavo veljajo znatno znižne cene od 5 do 15 Din, na kar še prav nosebno opozarjamo. Prva letošnja repriza Janackove opere j>Jenufa«, ki ie imela na premieri izredno velik uspeh, bo jutri 18. t. m. za red Četrtek. GOSPODARSTVO Stabilizacija dolarja Kekor Je »Jtrtro« H včeraj poročalo, je imeniki predsednik Roosevelt v svoji po-®len»et pred kongresom napovedal prehodno stabilizacijo dolerja Sklep ameriške vlade je bre* dvom« velikega pomena, ne *atno za Ameriko samo. temveč za vse svetovno gospodarstvo, saj predstavlja prvi korak k »opetni vepoetavitvi zlatega standarda v Zeainienih državah, brez katere si ni misliti prehoda k zlati valuti v ostalih državah na svetu. Kakor znano je ameriški 'kongres že lani ▼ aprilu pooblastil Roose-velta. da sme razvrednotiti dolar do 50 ■xlst prei$nje zlate vrednosti. S tem mu je bila postavfjena najnižja meja za »oprtno revalorizacijo odnosno stabilizacijo dolarja V svoji poslanici pa zahteva sodaj Roose-velt 5e pooblastilo glede gornje meje, na kateri naj se stabilizira vrednost dolarja nasproti zlatu. RooseveH sam predlaga, da ve kot gornia meia določi tudi siprejel bi Imel v bodoče predsednik le Se pravico končno določiti novo zlato vrednost dolarja med to sgorain in spodnjo mejo, toref med 50 in 60 odsi pretšnie rlate vrednosti. Roasevelt se torej se ni definrtivno odloči? z« vzpostavitev zlatega standarda, rn to najbrž k taktičnih razlogov V Zedinje-ttih državah je namreč močno gibanje za to. da se z« bodoč« n« določi več fiksna relacij« dolarja nasproti zlatu: ta relacija naj bi se glede na gibanje cen od časa do «ia«a Sipreminjala v gotovih mejah. Propa-£atorji takega indeksnega dolarja ali gumi-dolarja so sicer v zadnjem času precej izgubili na terenu, navzlic temu pa daie Roo-»evelt tej skupmi koncesijo s tem. da zahteva le »gornjo in spodnio mejo, za zlato relacijo dolarja, s pmtavkom. da w(v i« Imeti država pravico od Saša do menjati zlato vrednost valutne enote. Navzlic temu pa je pričakovati, da bo za en-irrat dolar praktično stabiliziran na višini agomje meje. to je na višini 60 odst. prej« 5Tije zlate vredi.osti, ki naj bi s« opustita le tedaj, če se nivo cen pri tej vrednosti dolarja ne bi mogel ustaliti na primerni vi-«mi. Kakor znarto. se je še pred kratkim splošno sodilo, da bo Roosevdt pritisni! dolar navzdol do 50 odst prejšnje tflate. vrednosti in da bo na tej višini zopet vzpostavil stalno relacijo nasproti zlatu. Izkušnje zadnjih mesecev pa so pokazale, da ni tako lahka stvar nadalje znižati vrednost dolarja. Roosevelt je skušal doseči padec do-liria s stalnim dviganjem nakupne cene za zlato, ki jo je dvigni! od prejšnje paritetne cene 20.67 dolarja za unčo zflata na 34.06 dolarja. Pri tej višini/ ki je bik dosežena 18. decembra preteklega leta, pa je bi! prisiljen ustaviti dviganje nakupne cene (ki je od tedaj cetala neepremenjena), ker se je izkazalo, da mtervaJutami tečaj dolarja noče v celoti slediti spremembam ameriške nakupne cene za stoto. Ve« zadnji čas je dolar na svetovnih tržiščih notiral za okrog 4 odst. višje, nego bi ustrezalo newvorški nakupni ceni zlata, to pa zaradi tega, ker Zedšniene države po tej ceni niso kupovale zadostnih količin zlata v inozemstvu. da bi n« ta način dpsegle izravnavo med ponudbo m med povpraševanjem po dolarju. Za. stabilizacijo dolarja pri 60 odet prejšnje zlate vrednosti bo potrefcno Se povi-Sanje naktmne cene zlata od sedanjih 34.06 na 34.45 dolarja za unčo. To pomeni, da bo treba ameriški dolar še za malenkost potisniti navzdol, d« bo njegova vrednost padla na 60 odst. prejšnje zlate vrednosti. Večj« rw?jik« obstoja, kakor rečeno, glede notaciie dolarja na inozemskih tržiščih. Ka curiški botri se je pretekli teden notacija devize New Vork gibala na vilmi okrog 3.30 švicarskega franka za l dolar. Cllede na staro pariteto 5.18 pomeni tečaj 330 razvrednotenje dolarja m 36.5 odst., torej na višini 63.5 odst. prejšnje zlate vrednosti. Glode na poslanico Roosevelta je razumljivo, da je takoj danes dolar na mednarodnih tržiščih precej popustil, in sicer v Coritni na 318. ka,r pa predstavlja še vedno 61.4 odst prejšnje zlate vrednosti in bo moral tečaj še nekoliko popustiti, da bo dosežena meja 60 odst. Zanimivo je pri tem, da je danes na zunanjih tržiščih tudi v enaki meri popustila deviza London, kar priča, da hoče tudi angleška vlada takoj prilagoditi funt novi vrednosti dolarja. Današnja oslabitev angleškega funta pa je tudi v zvezi z okolnostjo, da je danes Amerika pokupila na londonskem zlatem trgu prav vse razpoložljivo zlato (v vrednosti 850.000 funtov), ker hoče očividno s temi nakupi takoj potisniti dolar navzdol do določene meje 60 odst Zaplemba zlata Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici nadalje proklamiral zaplembo vsega mone tarnega zlata v Zedinjenih državah V ta namen zahteva od kongresa zakonsko^ pooblastilo, da vzame ameriškim novčaničnim bankam vso kovinsko rezervo m jo prenese v last zveznega zaklada. Zlate rezerve ameriških federalnih rezervnih bank znašajo danes 3566 milijonov dolarjev, ki jih bo država prevzela po stanem zakonitem tečaju 20.67 dolarja za unčo zlata. Za izročeno zlato bodo federalne rezervne banke dobile zlate certifikate na podlagi nove relacije dolarja nasproti zlatu. Ta se zdi nasilen le na prvi pogled, saj tudi v drugih državah niso o priliki revalorizacij prepustili valorizacijskega dobička novčaničnim bankam, temveč je pripadel državi. Kakor znano, je tudi v naši državi o priliki valorizacije zlatih rezerv Narodne banke 1. 1931. pripadel valorizacijski dobiček državi na ta način, da se je za ustreza jočo vsoto zmanjšal državni dolg pri Narodni banki. Če bo dolar stabiliziran na višini 60 odst. prejšnje zlate vrednosti, bo znašala valorizirana vrednost tega zlata 6100 milijonov dolarjev, valorizacijski dobiček, ki bo pripadel državi, pa bo znašal 2 in pol milijardi dolarjev. Ameriška država bo torej lahko izdala za 2 in pol milijardi novih bankovcev, ki bodo 100 odst. kriti v zlatu. To je menda glavni namen Rooseveltovega koraka, saj bo Roosevelt na ta način lahko kril za 2 in pol milijardi predvidenih velikih javnih del v svrho omiHjenja brezposelnosti. Ker pa je valorizacija zlatih rezerv možna praktično le tedaj, č« se država končno in definitivno odloči za novo relacijo nasproti zlatu, bi bilo iz tega sklepati, da se Roosevelt ne bo poslu žil možnost' nadaljnjega razvrednotenja dolarja na 50 odst. prejšnje zlate vrednosti, ker bi moral v tem primeru pozneje znova valorizirati zlate rezerve. Valorizacijski dobiček ameriške države pa bo menda še precej večji, ker ima v Ameriki tudi sama država zlate rezerve in ker namerava Rosevelt zapleniti tudi ostalo monetarno zlato, ki je v privatni posesti Rooseveltova poslanica napoveduje tudi ukrepe, ki označujejo bodoče smernice za funkcioniranje zlatega standarda Od kongresa zahteva pooblastijo za kontrolo prometa z devizami, ki je bil doslej prost. Svobodno kroženje zlatnikov nai se v bodoče prepove, ker zavaja tako kroženje k tesav-riranju. Zlato naj bi se vnaprej kupovalo in prodajalk) le za izravnavo plačilne bilance. Zato bo izdan zakon, ki bo proklamiral pravico ameriške države do vsega v posesti privatnikov nahajajočega se monetarnega zlata. Principi, ki so tu izraženi v spomenici, se v glavnem krijejo z zahtevami, ki jih je postavil znani newyorški bankir in izvedenec ameriške vlade James P \Var-burg glede reforme sistema z1atega standarda. o čemer je »Jutro« podrobno poročalo v nedeljski številki (14. t m.). War-burg je namreč formuliral svoje zahteve v naslednjih točkah: 1. zlatniki se morajo docela izločiti iz prometa: 2. posest monetarnega zlata se mora omejiti na novčanič-ne banke: 3. zamenjava novčanic za zlato naj bo moigoča le v svrho izvoza in 4 pro-ducenti zlata morajo v celoti odstopiti pro-izvodeno zlato pristojni novčan:čni bank' odnosno državi. Tudi v tem pogledu ie poslanici Roosevelt« pripisati velik mednarodni pomen, ker je zelo verjetno, da bodo gornja načela sčasoma prevzele tudi druge države. cem, da je naša skrbna in dobra mati, babica in tašča, gospa ' -••-' V. ' > r. ■ 'k&^-jZ . "t- i-i 1* < . ' S v 'v- i , - • - - vV'' : ' „ >* ■ n- • -t'J? /,'f . V-;' - r*'- V e posestnica in trgovka v torek, dne 16. januarja 1934, ob 19. uri, po krajši mučni bolezni, v 71. letu starosti za vedno zatisnila svoje trudne oči. Pogreb blage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 18. januarja, ob 14.30 uri iz hiše žalosti v Ljubljani, Stari trg št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. januarja 1934. Ivan Setrnig, sin; Katinka por. Ribnikar, Marija por. Mramor, Ela por. Ercč, Pavla por. Tlschler, hčere; Ida Seunig roj. Kuralt, snaha; Adolf Ribnikar, Fran Mramor, Franjo Ercč, Miha Tischier, eti; Bojan, Branko, Tanja, Metka, Janek, Mihec, Andrejček, vnukf in vnukinje. Brej pMebntga »b»t*u!« Pcžka in lahka voda Nova resnice v znanstvenem področju V šolj smo se učili, da ima voda pri 4 stop. Celzija največjo gostoto, t. j. težo, Liter takšne vode tehta natančno 1 kg. A nova odkritja nas bodo prisilila, da tudi tukaj spremenimo svoje naziranje, kakor smo ga morali v zadnjih desetletjih za celo vrsto drugih »resnic« iz znanstvenega področja Novejša kemija je namreč ugotovila za celo vrsto prvin, da imajo atome, ki se kemično obnašajo sicer popolnoma enako, a imajo vendarle različno težo, dasi sestavljajo isto prvino. T?.ko so n. pr. prvine, ki vsebujejo kar erajst vrst atomov različne teže. Pred letom dni so ameriški kakor nemški raziskovalci ugotovili, da ima tudi vodik poleg atomov navsdne teže atome z dvojno težo. Spočetka na to odkritje niso polagali velike važnosti, že zato, ker je bilo zelo težko pridobivati težki vodik. Umetno se ne da izdelovati, ločiti s-a je treba iz navadnega vodika in ker pride na povprečno 6000 atomov navadne teže samo eden z dvojno težo. to ni tako lahko. Večinoma so ga pridobivali iz tekočega vodika v prisotnosti trdega, t. j. pri temperaturi 259 stop. pod ničlo. Lahki vodik pri tem lažje izhla-peva nego težji. Drugače pa je bilo, ko je amerškl fizik Levvis pred kratkim opazil, da je mogoče pridobivati težki vodik preprosto z elektrolizo vode. Iz še neznanih vzrokov se lahki vodik spreminja pri tem pretežno v plin, dočim ostaja težki vodik v tekoči vodi. Voda postaja tedaj pri razkrajanju z električnim tokom polagoma težja. Da tega doslej niso opazili, tiči v tem, ker so razkrajali premajhne količine vode. Lewis pa je vzel 20 1. vode in jo razkrajal tako dolgo, da je je ostalo samo pol kubičnega centimetra. In ta voda, ki je sestajala iz dveh tretjin težkega vodika, je bila 1.07 krat težja od navadne vode pri isti temperaturi. V najnovejšem času je Lewis dobil celo vodo z 99 odst. težkega vodika (v primeri s celotno množino vodika) in ta voda ima svoje ledišče pri 3 8 stop. C, vrelišče i gg. Skuhala, Anko, (neupravičeno) gg. Starec, Zupane. Odobrijo se pokalne tekme za ZP Hermesa 14. t. m. v Kranj:« Korotan : Hermes, v Domžalah Slovan . SK Domžale, v Ljubljani Korotan ; Svoboda in Primorje : Reka. Protest Hermesa proti verificiranju prvenstvene tekme Hermes : Ilirija, odigrane :12. 10. 1933 v Ljubljani, se na podlagi izjave SZXS v Ljubljani kakor tudi po izjavi ss. g. Višnjiča, d;, je tekma trajala točno dvakrat po 45 -uinut kot neutemeljen zavrne. Upravnemu odboru se preda Sloga, Ljubljana, ker ni oddala postave moštva pri pokalni tekmi Korotan : Sloga 10. 12. 1933 v Ljubljani. Poziva se Sloga, da v roku osmih dni dostavi LNP postavo moštva na predpisani tiskovini. Kazenskemu odboru se predajo na podlagi sodniškega poročila g. Pfundnerja od pokalne tekme Hermes : Svoboda, 10. 12. 1933 igralec Broanik Milan (Hermes), nadalje na podlagi sodniškega poročila ss. g. Pevaieka od pokalne tekme Korotan : Sloga 10. 12. 1933 v Ljubljani igralci Starman Ivan (Sloga, Ljubljana) Uršič Franc in s takojšnjim suspenzom Trček Cir;i (oba Korotan). Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Dobrno, Trbovlje Zupane Franc, Dobnik Simon, Pajk Franc, Lipar Jože, Rems Milan, Snoj Stanko za Svobodo. Maribor Draschbacher Franc, za Ilirijo Zupančič Boris, živanovič Svetozar, za Jadrana Terbaco Ludvik. S pravom nastopa 14. januarja 1931 za mednarodne, 12. marca 193i za prijateljske in 12. junija 1934 za prvenstvene tekme se verificirajo za Primorje Dotrsicelj Savo. Ilovar Berto. za Dobrno, Trbovlje Kos Mirko, Bremec Maks. Vzame se nn znanje izjava igralca Starmana Adol-fa, da preklicuje svojo prijavo za Primorje ter da ostane še nadalje član Sloge, Ljubljana. — Zavrne se verifikacija igralcev r>ržo!e Venčeslava. Antoličiča Avgusta in Antoniča Rudolfa za Rapid, Maribor, ker ni priložena predpisana taksa za verifikacijo. Poziva se ISSK Maribor, da v roku osmih dni pošlje savezno izkaznico s potrjeno odjavo za igralca Domicelja Sava, ki se je prijavil za drug kluD. Vzame se na znanje zapisnik OO Trbovlje od 11. 12 1933, zapisnik OO Celje od 4. 12. l933, zapisnik OO Maribor od 9. 12. 1933, nadalje poročilo službujočega odbornika g. Jegrinšnika od prvenstvene tekme SK šoštanj : SK Laško 26. 11. 1933 v Celju m poročilo službujočega odbornika g. Pai-daseha od prvenstvene tekme Olimp : Jugoslavija 3. 12. 1933 v Celju, nadalje dopis £NP Zagreb, br. 1434/933-34 cd 18. 12. 1S33 in br 1588 934 od 6. t. m. in dopis JNS Beograd, K. cir i. od 5. t. m. Verificirajo se prvenstvene tekme: Rapid : Hermes 4:1 Domžale : Zalog 5:1. Krško : Sava 2:2 oJimp : Jugoslavija 6:1, Lažko : črtanj 4:1. Mura : Drava 6:1. Prvenstvena tekma Ptuj - Drava, določena za 3 12. 1933 v Ptuju se preloži na po-mJadar" ko ®e«9no. Iz se verificiranih igralcev se črta Pmtač Pragutin (čakovečki.) — Tajnik II. Članom in prijateljem! V torek 23. tega mescca ob 20. priedimo v srebrni dvo-"ant I niona športno zborovame. Govorili • bodo gg Sancin načelnik v pok., Stanko, nz Debel iak, Kralj in dr. Birsa. Na dnevnem redu bodo v^ aktualna športna vpra-•injn. Z!ast; zan-mivo bo poročilo o potegu gjavne skupščine JNS. pa tudi ostala poročila bodo prinesla mnogo novega. Na tem zborovanje bomo povedali tudi kako zamišljamo bodoče športne dogodke! Člani in prijatelji in po teh vpeljani gosti prM;te polnoštevilno! ASK Primorje. Alpinski dolgi tek, ki se je vršil" 6. t. m. i7. Smrekovca (1570 m) v črno. je v vsakem oziru dobro uspel. Tekmovalo je 47 * mučarjev. Najboljše čase so dosegli: Pod-> '•uovšek Slavko iz Maribora, ki je prevozil progo 14 km v času 33 31. Harnold P. (Gu--tanjt 41.20. Jelen Fritz, Celje 41.23, Strop-r:k Herman (Slov Gradec) 45.32. Kralj Ervin (Slov. Gradec) 45.31. Izmed dam so <•1 o segle na 6 km dolgi progi Zdenka Ažman fKranj) 31.55. Kralj Hilda (Slov Gradec) 33.34.Mariia Kukec (Žalec) 36.20, Senčar Anuška (Prevalje) 41.06, Kocjaner Tima (Slov. Gradec! 42.05. Vsi navedeni so dobi-!:' l°pe nagrade. Predavanje SPD na Jesenicah bo IS. t. m. ob 20. v šolski dvorani, in sicer bo predaval o tehniki reševanja v visokih planiran g. dr. Brecelj Bogdan iz Ljubljane. 50 diapozitivov bo nazorno pokazalo tehniko reševanja. Planinci, pridite vsi! Nadaljevalni smučarski tečaj SPD se zaradi nepovoljnega vremena trenutno ne more vršiti. Koliko dni bo odpadlo, toliko d-?lj bo trajal tečaj. čim preneha južni sneg. se prične tečaj z zbirališčem pri čadu pod Rožnikom, vsakokrat ob 15. Šaleška podružnica SPD, zimsko-sportnl odsek razpisuje smuški tečaj na Smrekovcu 1570 m za čas od 3. do 11. februarja poet vodstvom saveznega nastavnika gosp. Majnika Ferda iz Preddvora. Tečaja se lahko udeleže tudi začetniki, ker se bodo predelale v.^e prvine. Prijavnino je nakazati istočasno s prijavo in sicer člani ZSO SPD šoštanj prijavnine prosti, člani SPD Šoštanj io Din, člani zunanjih podružnic SPD 25 Din, uečlani 50 Din. Oskrba v novozgrajeni in udobni Koritzkega koči na Smrekovcu. Prehrana prav dobra (z mesom» in izdatna 3 obroki dnevno 20 Din za osebe. Prenočišče za člane s perilom in vračunan-- kurjavo 12 Din. skupno ležišče C. 50 Din. Nečlani 18 Din, oz. 10 Din. Odhod iz Šoštanja 3 februarja ob 13 30. Za prevoz prtljage bo preskrbljeno. Prijave je nasloviti na šaleško podružnico SPD Šoštanj do 23 t. m. Smrekovec ima najlepša ?neži=ča ter je izhodišče za idealne smu-ške izlete srednjealpskega značaja. Klubsko prvenstvo SK Javornika na Rakeku. V nedeljo 14 t m je priredil SK Javornik na Rakeku k!ub=ko prvenstvo za '-niorje primer, pri katerem so sodelovala vsa društva. Odbor se mora posebno zahvaliti za izdatne pri®nevke, ki so jih nakazali v znesku: 1000 Din kr. banska uprava, knezoškofiiski ordinariat v Mariboru in GMD, 600 Din domači župan, dalje oblastni odbor iS v Ljubljani in Mariboru 500 Din: po 300 Din so dali domača posojilnica, tvornica lepenke Sladki vrh in domača občina, po 2 Din tvornica lepenke Ceršek ni strelska družma, po 100 dinariev posojnilca Maribor (Narodni dom) in krajevni šolski odbor in drugi. To akcijo so podprli vsi domačini brez izjeme po svojih močeh tako. da se je nabralo skupaj v denarju 7934 Din Razen tega se je nabralo še mnogo blaga, obleke, plaščev, čevljev in perila, ki so darovale razne tvrdke v Mariboru ter domači trgovci in zasebniki. Skupna vrednost daril z denarjem je prekašala vrednost 10 tisočakov. Nadalje gre zahvala tudi gg. Mioviču in Swatyju ter učiteljstvu, ki so pomagali in delali po svojih nočeh, da je prireditev tako sijajno uspela. 17 decembra smo proslavili rajstni dan Nj. Vel. kralja z božič-nico. katero so počastili s svojo prisotnostjo gg.: sreski načelnik dr. Senekovič, sre-ski šolski nadzornik Tornažič za CM D ter odposlani oblastnega odbora JS v Mariboru dr. Rapotec, Lovrenčič in Pire Otroci so izvajali dnevu primeren program. Kot slavnostni govornik je g. župnik Evald Vračko pozdravil navzoče goste ter vse domačine. Zahvalil se je prav vsem za izkazano naklonjenost in bogata darila Po nadaljnjih govorih se Je vršilo obdarovanje Vsega je bilo obdarovanih nad 240 ubogih šolarjev in 10 odraslih ter nekaj otrok iz predšolske dobe in to z blagom za obleke, perilom, pleteninami, čevlji 'n drugim še enkrat hvala vsem, ki so pripomogli! CIRKOVCE NA DRAVSKEM POLJU. Naša JNS je imela 7. t. m. letni občni zbor. Navzočih je bilo nepričakovano lepo število najbolj razumnih, uglednih in vodilnih mož iz domačih vasi. Vsi so pazljivo sledili izvajanjem šol. upravitelja o porazni zgodovini našega naroda do b. januarja 1929. in o razmahu po njem. Vidi se. da bo zdravi razum naših vrlih kmetov sam našel pravilno pot svojega naroda k svobodi, h gospodarskemu ozdravljenju in kulturnemu napredku, kakor hitro ne bo več pod razdiralnim vplivom sebičnih in krivih prerokov, ko bodo prenehale delovati temne sile malih osebnosti in minljivih agitatorjev, ki ljudstvu nikdar niso m ne morejo koristiti. Krepka narodna zavest za svoj razvoj in ohranitev, ljubezen in vdanost do lastnega narodnega kralja in neomajno zvestobo do svoje lastne države si nevzdržno utira pot do narodnih duš. V tem znamenju se širi JNS tudi pri nas. ne toliko kot politična stranka, temveč kot znak narodnega preporoda, ki nas zo-ve in vodi k bratskemu edinstvu. k složnemu in razumnemu delu. k medsebojnemu zaupanju in medsebojni pomoči za so- cialno in gospodarsko obnovo. V tem duhu je s prisrčno lepimi besedami govoril tudi novoizvoljeni predsednik stranKe gospod Trčko Fram Njegove besede so vredne tem več. ker niso bile naučene, ampak so privrele naravnost iz čiste kmetske duše in iz lastnega razuma Krajevna organizacija v Cirkoveah želi. da bi jo pravilno razumelo še čim več občanov in zagotavlja, da bo delovala v korist občine, naroda in države. Osnovala bo klub občinskih odbornikov, brigala se za izvedbo kolodvora. za načrt občinskega doma ter za načrt izboljšanja gmajn. Sedaj šteje 50 članov. katerih želje in prošnje bo tudi'skušala izpolniti. KRTINA — DOB. V nedeljo 7. t. m. se je vršil v krtinski šoli redni letni občni zbor čebelarske podružnice za Krtino n okolico. V tej podružnici so včlanjeni tudi čebelarji iz Črnega grabna, Moravske doline in Peč. Zbor, katerega 9c je uaeležio svojih 30 članov, je otvoril namesto obolelega predsednika g. Soklič Ivana, g. Julij Maver, šolski uprav, iz Doba. ki je tudi podal izčrpno tajniško in blagajniško poročilo. Zanimivo je bilo tudi poročilo. da so izdali člani za pitalni Čebelni sladkor okrog 5000 Din. kar je za sedanje čase gotovo precejšen znesek. Pri voliivali se jfc izvolit ponovno stari odbor z g iokli-čem na čelu. Pri slučajnostih je občni zbor sklenil znižanje članarine od 30 Din na 25 D:n, obenem se je vršil razgovor jiiedc skupnt prodaje medu, katerega im ip> po samezni člani še precej v zalogi. Dj skic pa ni prišlo. V tem letu bo čebelarsko predavanje v Moravčah in Krašnji, a pr; bootiji občni zbor bo ponovno v K,-t ni. ki je nekako središče obsežne čebelarske podružnice. NTato jc g. Maver predaval u temi: »Obnavljanje matic v Znidariičevih panjih«*. Navzoči so z zanimanjem siec li nazornemu predavanju. Med izkušenimi starimi čebelarji in predavateljem se je razvila živahna in »«m koristna debata. Želeč več sreče čebelarjem v Novem letu je g. Maver zaključil nad vse uspelo čebelarsko zborovanje. čttafte tedensko revijo ftMVLJENjnE IN SVET" očesa ki bodejo TRGOVCI SO NAM VZGLED Kako se da brez škode za napredek Stediti. Reklama na stenskih m drugih tiskovinah izginja, ker nima stika z občinstvom. »Jutrovi< oglasi pa so cd čitateljev naročeni in kupljeni in so zato stalna in najboljša vez med trgovcem ln odjemalcem. Odstranjena v 3 minutah brez bolečin, brez rezanja, brez ostrih kemikalij Ne režite nikdar kurjih očes in ne izpostavljajte se nevarnosti zastrupljenja krvi, ker se lahko gotovo, hitro, lahko in brez bolečin rešite tudi najhujši! kurjih očes. Pomočite svoje noge v vročo vodo, v katero ste vsuli polno pest Saltrat Rodella. Te močne zdravilne soli prodro do korenin kurjih očes. Bolečine takoj prenehajo. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko s prsti odstranite s korenino vred. Sprolčeni kisijk v tej mlečni Saltrat kopeli ublažuje bolne, utrujene in vnete noge. Odrgnjena.mesta so zaceljena. Otekline izginejo. Oski čevlji se nosijo z lahkoto. Hoja nam je v veselje. Te zdravilne soli lahko dobite v vseh parfumerijah, drogerijah in lekarnah. Zbiralcem krasnih sličic NESTLE kateri še niso izpolnili albuma ?CUDE2I Z VSEGA SVETA« zvezek L, pošilja na željo gratis manjkajoče sličice NESTLE, pošt. pret. 371» ZAGREB Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo prežalostno vest, da je naš dobri sin, soprog, oče, brat, stric, bratranec, nečak, zet, in svak, gospod Mr. Ph. Janko Ruprecht lekarnar v Trebnjem danes po dolgotrajnem mučnem trpljenju nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrfiil v četrtek, dne 18. januarja, ob 10. uri dopoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče v Trebnjem. I i ♦ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mamica, hčerka, sestra in teta, gospa IDA SCHWENTNER roj. Peklaj v torek, dne 16. januarja 1934, ob \22. uri zjutraj po kratki mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 34. letu svoje dobe za vedno zapustila. Pogreb pokojnice se bo vršil danes v sredo ob 4. uri popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. januarja 1934. 1359 ŽALUJOČI OSTALL Trebnje, dne 16. januarja 1934. Žalujoči ostali 1352* ZAHVALA Vsem, ki so izrazili kakrinokoli pozornost našemu blagopokojnemu soprogu, dobremu očetu, gospodu Josipu Zidanškii trgovcu in posestniku v njegovi težki bolezni, vsem darovalcem krasnih vencev in vsem, ki so ga v tako častnem številu spremili r.a zadnji poti, iskrena zahvala. Posebno zahvalo smo dolžni za ves trud in požrtvovalnost za časa zdravljenja zdravnikoma g. prim. dr. Holevu v Brežicah in okrožnemu zdravniku g. dr. Hočevarju v Celju, ter mil. g. opatu za njegov tolažilni obisk in spremstvo na zadnji poti, zastopnikom Združenja trgovcev iz raznih krajev, zastopstvom oblasti, stanovskim tovarišem, ki so prihiteli iz vseh mogočih krajev na spremstvo blagopokojnika na zadnji poti. Iskrena zahvala za častno spremstvo Godbenemu društvu železničarjev v Celju in prostovoljni gasilski četi Gaberje. Končno iskrena zahvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrazili sožalje. Vsem in vsakemu iskrena hvala! Celje—Sp. Hudlnja, dne 16. januarja 1934. FANI ZIDAN&EK, otroci in ostalo sorodstvo. svilene, ovratne rute. fini robčki v pastelnib barvah. »Breda« rottfKl deco, torbice za ser-vijete. zavese m pregrinjala, -.'se po izredno Lilzkll) renah pri MATER & MTKE5, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Specialni entel oblek ln volan, ažur, predtisk. Vezenje monogramov, perila, zaves Itd. — Pro ti pred'ožit vi tega oglasa 5 odst. popusta. VATO KUPIMO v tablah in za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenik! ARBEITER Maribor 9965 že rabljene, ali v dobrem stanju naslednje stroje proti gotovini: 1 kompleten, prosto, idoči, 6-delni SCHROTPLANSICHTEE z 10 do 12 ramov, kapaciteta 1000 kg na uro, po možnosti znamke MLAG ali PROKOP; 1 dvostavno REFORM-GRIESPUTZMASCHI-NO brez aspiraclje, ali z ssehnekom«; 1 dvostavni DETACHEUR. Ponudbe z označbo najnižje cene, fabrikata, leta proizvodnje in mesta, kje se stroji lahko pregledajo, je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačanje takoj«. 1356 ZAHVALA Ob pretežki izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka, gospoda Schiffrerja Franca posestnika In gostilničarja se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so spremili predragega pokojnika v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni časatiti duhovščini, gospodu županu, mestni godbi, gostilničarski zadrugi in ostalemu meščanstvu, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem, ki so v tem težkem času z nami sočustvovali. * Občin« Ljubljan« M<*tn; pogreba; zav-od Javljamo tužno vest, da je na« srčno ljubljeni, predobri oče, stari oče, svak, tast in stric, gospod /Jobtp %£ete poštni ravnatelj v pokoju danes, dne 16. t. m, po težki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, dne 18. januarja 1934., ob >/2S. uri popoldne od doma žalosti, Domobranska cesta St. 11., na pokopališče v Stopanji vasi, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnica k rednemu počitku. Kranj, dne 16. januarja 1934. 1360 V LJubljani, dne 16. januarja 1934. žalujoči ostali 1S6S žalujoči ostali. A* Cbristi; _9 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Precej jo zaslišim.« je rekel preiskovalni sodnik. Pritisnil je na gumb, in takoj naito je vstopila Ada Masonova. Oblečena je bila v korektno črnino; konec nosu ji je rdeče žarei. Namestu sivih potnih rokavic je bila nataknila črne iz gladkega usnja. Dokai plašno se je ozrla po uradnem prostoru. Preiskovalni sodnik jo .ie prijazno ogovoril. >*Ada Mason vam je ime. kaj ne da?« »L>a, Ada Beatrice sta moji krstni imeni.« »Izvrstno. Popolnoma razumemo, gosjx>dična Masonova, da vas je ta žalostni slučai zelo razburil.« »Prav res da me je, sir. Zmerom sem se na vso moč trudila, da bi ustregla gospodi, pri kateri sem služila. Da moram doživeti tako strašno reč!« »Mu, poglejmo najprej kako se je stvar zgodila.« je pomirjajoče rekel Carrčge. »Ko ste se odpeljali iz Londona, menda še ni bilo govora o tem, da ostanete v Parizu?« »Ne. sir. Rečeno je bilo, da se bova peljali naravnost v Nizzo.« »Ali ste bili s svojo gospo že prej kedaj v tujini?« »Ne; šele dva meseca sem služila pri njej.« »»Ali ste v trenutku odhoda opazili pri svoji gospe kaj čudnega?« »Pa. Podoba je b:la. kakor da bi jo nekaj skrbelo. Tako živčna je bila in razburjena, da ji kar nisem mogla ustreči.« Carrege je pokimal. »Kdaj vam je prvikrat omenila, da ostanete v Parizu?« »Na Lyonski postaji. Gospa se je hotela na postajnem pločniku nasopsti čistega zraka. Pravkar je bila stopila na hodnik, ko je lahno vzkriknila in se z nekim gospodom vrnila v svoj oddelek. Nato je zaprla spojna vrata med svo.im in mojim oddelkom, tako da nisem mogla mčesar videti ali slišati. Kmalu potem je mahoma odprla vrata in mi povedala, da se je premislila. Dala mi je denarja. rekoč, naj se mirno odpeljem v .Ritz« in tam počakam njenih sporočil Toliko da sem še utegnila pospraviti svoje reči in skočiti iz vlaka, pa je že odpeljal.« »Kje je bil tisti gospod, ko vam je gospa Ketteringova to naročala?« »V sosednjem oddelku je stal in gledal skozi okno.« »Ali nam ga morete opisati?« »Prav za prav sem ga komaj videla. Skoraj ves čas mi je ka/;al hrbet. Visoke postave je b'l in temnih las, več vam ne nvrem povedati. Ce se prav spon>»niam. .ie imel temnovišnjev površnik.« »AH je bil to kateri izmed potnikov ,sinjega ekspresa'?« »Ne verjamem, sir. Zdelo se mi je vsaj. da je prišel na postajo, pozdravit gospo Ketteringovo. ko se je peljala skozi.« »Vaša gospa je kasneje naročila uslužbencu v spalnem vozu. na; je zjutraj ne moti. Ali se vam zdi to čudno?« »Nikakor ne, sir. Moja gospa ni nikoli za.itrkala in ie imela ponoči slabo spanje, tako da je zjutraj rada dolgo počivala.« Carrčge je preskočil na nekai drugega. »Med prtljago je bila tudi rdeča skrinjica z nakitom, kaj ne da?« »Da.« »Ali ste vzeli to skrinjico s seboj v .Ritz'?« ».laz da bi bila vzela skrinjico z gospeiinim nakitom s seboj? Bog ne daj. sir!« Spletična se je kar ustrašila te domneve. »Torej ste jo pustili v vlaku?« »Seveda.« ^Morda veste, ali je imela gospa Ketteringova mnogo nakita s seboj?« »Precej, s:r. Časih mi je bilo kar tesno pri duši, po pravici vam povem. Ko je tolikokrat slišati, da so v tujini koga oropali. Gospa mi je nekoč omenila, da so vredni samo rubini več ko sto tisoč funtov.« »Rubuii? Kakšni rubini?« se je iztrgalo van Aldinu. rZa Bogi, rubine je imela s seboj? Izrecno sem ji svetoval, naj jih shrani v banki.« Gospodična Masonova je pokašljala. Njen kašeij je očividno pomeni!, da je bila gospa zelo svojeglava in da j: je bilo težko kaj svetovati. >Ruth je morala biti blazna,« je zamrmral van Aldin. Zdaj je za izpremembo pokašlja] preiskovalni sodnik, in tudi njegov kašelj je očividno nekaj pomen i. >Za zdaj utegne biti to vse.« je nato reke1 gospod Carrčge spieiični. »Izvolite stopiti v sosednjo sobo, mademoiselle, da podpišete zapisnik o pravkaršnjem zaslišanju !•< Spletična je odšla, spreml.ana od pisarja, in van Aldin se je obrni] k preiskovalnemu uradniku: »Nekaj mi pravi, da se vam je zdela njena opazka zastran nakita z rubini zelo pomembna.« Carrčge je odprl predal svoje pisalne mize, vze! iz njega pismo in ga podal van Aldinu. »To pismo so našli v gospejini ročni torbici.« »Ubogam Te, chere airre. Previden bom. mo'čečen, obz ren skratka, vse. kar se ljubečemu človeku najbolj upira. Zlati otoki leži.o daleč od sveta; bodi prepričana, da bo ostalo vse skrito. To. da se tolikanj zanimaš za knjigo o slovečih draguljih, ki jo pišem, mi je nov dokaz Tvojega čudovitega razumevanja. Zame bi bilo kar neprecenljivega pomena, ako bi si mogel te slavne zgodovinske rubine natanko ogledati. Vedi, sladka moja. da bom posvetil .ognjenemu srcu' posebno poglavje! Samo potrpi še malo! Kmalu Te bom oškodoval za vsa ta žalostna leta ločitve in praznote. Obožuje Te tvoj Armand.« Cene malim oglasom 2*rnt\t in dopisovanja: vsaka beseda Dm 2.— tur enkratna prt- s*vjbina za iitro ali za dajanje naslova Din 5—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm I.— Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje iti oglasi, ki spada to pod rubrike »Kom pa kimu, »Auto-moto«, »Kapital«. »V najem«. »Posest«. »I^okalt«. »Stanovanja odda«, »Strojt«, »V rednote», *Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« tet pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zmlu-žek«. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor *> pa 'pod tema rubrikama iiče zaslužka ah službe, pltrča za »■i ■m——w vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značzja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male »glase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposluti v pismu obenem z naročilom. ■ M ]BS m 1 Ika: m a»-j»nje aaaio*. kii m iiftrn g r*ci Dtjakt. V! »to j* «*je rMke SO pat; u 4:Ttt> sil 1« e nt Ani s Ofak i'4 > Pouk telovadbe iui orod'n. žeto zasebnik v l.juV jeni. — Ponudbe pod z ia r-k -i »Moderna načela« n* og asu-i eadt ei Jutra. 14IO-4 Nemščino, italijanščino fn francoščino pričujem po zmerni eeoi. X i.ii&v t obrten-m oddelku , J nl.no.«. i 406-4 Službo dobi Natakarico pridno i« pošteno sprejmem. N v ečj e g* »ti j n: *ke kuhanje, dol>i takoj službo P Una po zmožnos'i. Naslov rw>vf o g asni odijo ek »Jutra«. 14>4Vil Služkinjo zd-.it r> ffin-psl ji-vo : ti či-Sto. za gospodinjska opravila in kuho sprejme takoj rod'"'na z 1 o-t-oJcom. Ponudbe na oc'«s. oddp>>k »Ju;r«t pod »Sta'na«. J 434-1 Biro »Central« 6. uuei.»n 25 22S, Be.>gad, potrebuje ca od :i6ne ba-l,4p» privat- ni y-iž-o.-ad sa B«offTaa. a »tran;o«t. 44-s. S i Navijalko volne 11" sužik). t O-MHku >,l >tra«. 1396-! Natakarico t ••arooti od 20—35 lm p- fliM> in polteno, 2inO?iKr IV n b«treij#>'. w»-ej-takoj. Oiinf 'i sp :f o#W>no aa tiaei-ov, ki p« „T8 ora^iii 0'liMt-k Jut' a i MČ -1 Frizerko d b ') t* u <>(>: p;Iijpni ' t"k n j r jtl^jTivn — N"i^;,!etnvmi sprioevalj, jrmrno Vnhp. takoj »prpij-mnn. Ponudbe r.a ogiaffri oddelek »Jutra« pod šifro »Za.'iee }iva in poštena«. 1422-1 Navijalko volne in več spretnih pletilj •»'.>r e joi-ni ta stalno. Na-«!rp odd",,vk »Infra«. 1^)6-1 Trg. vajenca oprejnieiii v ttgovi.ini i ne-faaia blagom v veftjem trg-:. B-ana m etanotanje v h'ii. AbBOi-Ttntl me5'"in-c^kih m elišnih šol imajo prc-4oJn-1ra« rtp^ »St. 20.134«. 14^-44 Več pohištva fotelj, mize, lestence, nova p:m:n.Iut. a« 1074-6 Stroje razllfne. pletUne, za dlake. entel. šivalne, kroiafke. gumbniške. razne sjiecijaliie, kolesa različne motorje, fotoaparate, klavir. citre. gramofon, gitare. slike, steklenine. plinski šte dilnik. stela^e in drugo ugodno proda »Promet« splošna posredovalnic« za rtakup in prodajo različnih dobro ohranje n'.h predmetov v Ljub-liani, nasproti Kr1"-ev-niške cerkve. 1528(1 Kupim Prodam Oglasi >« |w X L>; a beaada; m d* jan;« saetov« h 5 Pio. - O^laai tocialttv^a t»a/aja ,m ta b;*".Ja M p&r; u d a.'saj« aa>lora tii ta btr* S Din. (6) Salon baročfii slog, .n 'patente za jedilnico prodam. Na-i i>v itjve o^.^siii oadeitk >Juo«<. 112o4; Čebelarji! V*r prv'0v:en\« pot-pWne Vam nudi najceneje Kr. Stopica. že'ez-nina in za'oga poljtdeisk h strojpv, Ljubfaria, G-osp> svetek« pp»ta »teV. i. — Kupujem č*'i vosek. «««-ro železo in dnige kovine 1037 6 Avba k narodn noši. n«prod«j t Beethovnovi ai.ei H/1I. 144:'-« Nočni stol (LeibetuM) p.aitičen ui'od^n ia čist, naproda1 n« 5'arrm trgaj štev 4'T. p« 1 D» iv<«t)da; t« tU. aajJort ti i ta 5 I>»6. - Oglasi ^"^aloeBa iaa'«j« ra ka beseda 50 nw; tt ja.m-nj* ua^lov« Ul ia tU rn pa S Din. (7) Parni kotel iPŽei", r-ibijen. dubro ohranjen. oko«'; ŽS m1 kuri ne površine kopirno. v oniat^npm oddelku Jutra 1JO-.-7 Elektroštevec trofazni, dobro »hranjen, rcc 1") amv- V., kopi m Ponudbe na og'.as. odde'pk »Juti«« pod »Zmerna cena« 1308 7 Kapital T»U« beseda 1 D*o. u dajamje nulova ail xa iitr« pa s Dia. fle) Posojila dajemo na: vloge velebatvk, vrpdao»w e !»a:>irje, vojno škodo, dr-ravne bore. B'a i rova posojila in no kurani.d'0 bazo. Xaroc;1a r d"že'e iz-vrsnjem^o piomut.no. Pučka šfediona. Zagreb, Medttli-eeva 91 — telefon 90-0:J. 1S2J 16 Knjižico .Mfvtnp hr»iln'ce, kup;m iproti odplačevanju v me-.sečui.h ob. okiii. Ponudbe na 'gj;if'.u oddelek »Jutra« »i'o!na vieduost«. 1407-16 Hranilno knjižico • Kme:«kega hva.riluega in pot-ojil-iK-ga doma«, od Di'i -:0.l«0—40.000 ktn :m pioli rakoj*n!: g 'too-i;.'. Xa#'ev pove oglas, oddelek Jirra ______ 1403-16 Spretno kuharico p l.i.i^i f>' n Z'i-ovine — kot d.niža'.«n-!co v nawvn j previe.io rtvr«.v".ii-ijo. i-."*p I mlad in simpatičen gos-pod J ŽettitPT ni izk!:i-č' na. Po- , ■niid^e na oglasni odde'ek »Jntra« '>oi inaCko -Lepa bodoč'Wos:.<. 14l7-i<> Kdo posodi driavn® uradi'*' -20.000 D!ti pr-v:.i 10% obresti. 7« po-roStrto so tudi dri. urad oiki. Odnjafevala b; me »ečn o 101)0 Din. Ponori be 01 »e'«*-!!! O-d-ipI^k »Jpr-P« pod »Poroki«. .1447- 10 Posoiilo *čem ra kratko d "bo — največ 6 mesi-cev — prot-' (vb-estim. V krit.jp aud'm vko;'ibo rw prvo m-c-»o ua h'«" v l/ii^jani V-pdios-t več mili jofiT. — Cfnj. ponudbe na o?aSini ■id JeVk »Julia« p,id »Sign-nost«. 1455-10 Korespondentinja samotitOjiia v slov., si bo-h -v« šik 'm in nemškem je zi.ku. 7 znanjem VK-h treh ste:iog'-afij in z dolgoletno ■prakso. i?če pr'merno me sto. Ponudbe na - g'n#a: .oddelek ^.Tntrac pod šlfp»> Sani^tojna«. ' 1120-2 Mlad tapefniški pomočnik išče kjerkoli siu'.bo. stopi :;.llko takoj. M''ho Mlakar, Vvhovdol, j>ošta Lindiiiš pri Mai ibo-u. 1400-2 mil ii>n ■m m jjj-v "Si um JfSžSi V»ia beseda 1 Din: za dajanj« aJi u iifro pa 5 Din. (20) Hišo v Mariboru pri lr.a.vntm tigu, s i ei«-!eda VI jk»r; v» imjenie tli «• »jfr« pa 1 Dia. (S) Brivski pomočnik dober delavec in bubi cer, vojaščine p-ost. ki govori sl za t.akoj. Gre tudi na ileželo. \Yo'.f Ivan. Dol?a vas 30 tiri K"č,vju 1406-2 Dama z dolgoletno prakso v t-r-ovind. zrn- žna sam^s-toj-neg« vudtšuva. išče primer no mesto. — Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra> p«d Ve"z:-a na «. 142.1-2 G. Th. Rotman: Bili, Bobijev sin Godci so takoj poizkusili rešiti svojega ravnatelja; a kaj, ko se jim ni posrečilo! Nesrečneževa glava je bila tako krepko zabita v godalo, da je bil vaak napor zaman. Vlekli so In vlekli, |n gospod Sinko-pič je tulil, kakor da bi ga drli na meh. Le kaj je bilo storiti? Aha! Dobra misel! Poklicali so ognje-gasce; ti so pritrobili s svojo parno briz-galno. nataknili cev bombardonu na ustnik in z v8o močjo pognali vod0 vanj. Hvala Bogu! Plunk! je reklo, in gospod Sinko pič je zietel kvišku, kakor žoga na vodo metu! I i. a OHm-ila 1 DLO. '« ia'sije ntsiora Hm m S Din. Ti" Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje rafinerija i1r:isr b kovju v L ubijaui, li Iraka ulica štev. J6 — vbirfj iz Vidovda.u»ke ceste (pri eo-etiJiii-i M'0iin«). . 70 V najem V"sak» OoSe-1a 1 Din; a dajanj« aH i« iiiro p» s Din. (17) Večjo trgovino dobro vpeljano z meš blagom oddam v najem. Stanovanje v hiši. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiv«. 1267-17 Pridem Vsaka t»B»»a» i Din ta tajanje oaalova ali u Rfro oa S Di* (S3, Kupim vino za kuho. Ponudbe na og!. oddelek »Jutru« p"d 5'fro >71«. 1364-33 Polsladko seno lepo. več. vagonov p-oda Franc Mast-na-k. trgovec. Sv. Jurij ub juž. železnici 134S 33 Vv».ka tn^-la ] Um, ta lajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Dia. (151 Ia plohe jelenove, orebnve 'n bele bukove, od 50 cm debeline naprej, v vsaki ninoi»i kuipuje F 'Mt Perg'er v Mariboru. Mlinska ul'ea 41 1402-15 Vidika tv»ej6 19 Staro trgovino z vrečami In ju'.o. prodam Selen borgova ulica 6'M. 1395-19 Lokal na Vodnikovem t-^u takoj odria-.n. Slovenska banka. Krekov trp 10. 1404 19 Stanovanji V*ak» 1 Din, Jrion!H or>rPm!jeno z okus nim i-n ven ta rje m. iplefononi in veliko portnlno izl-'žbo ter vso nalogo blana :>r t DiiV (2;-al Dvosob. stanovanje s kuhinjo, v bližini Centre išče manjša družina za mesec marec. — Ponudbe na t«'.as. uddelek »Joira« [s-d šifro »Viiček«. 13.2-21/a Stanovanje trisobno ali š-i-isobno. čisto in ne razdiapa.no — iščem za prihodnji m-sec ali pozneje. Center izključen. Ponudbe s ceno na ojrlas. oddelek »Jutra« pod ► Pošten plačnik«. 1432-2!/« V«.« a (Mcwd šifro »Središče«. 1423-23/a ['J 11! * TI S i v»*» twM->la 50 ntLr. •a da>anj« rvutlov« til ta iilr« | Uu. Gdč. ali gospod Ako Vam je na tem eže-če, da imate zelo pocen:. lepo, zračno in i?uho sobo z novo opremo, elektriko, parketom 'n posebnim vhodom, poleg tega ua željo dobro domačo hrano in sploh vso iiskibo, vp-«ša--te za naslov v og'asnem oddelku »Jatra«. 7U9 23 Opremljeno sobo elegantno — s poseb'rm vhodom, takoj oddam. Na i s iv |K)ve oglsui o-Jdel.k Trisob. stanovanje s kopaInico, oddam za fe-bruar. Naslov ^>u\e oglas, oddelek »Jutra«. 1414-21 ».l:i.tra«. 142S-23 Sobico odd>am solidni osebi. Xa-s!cv t»ove ogasrn oddelek »Jutra«. 140S-23 Sobo ie|>o 0-prpm'jeno. e p^seh-ii m vhodom o<1dam boljšemu stainemu gcepodu. — \a.Jov v oi asoem oddelku »Jutra«. " 14.12-23 Sobo s 3 posteljami oddnm na Sv. Petra cest-šu 43. pritličje. 1491-33 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospo ■lični, oz Tomo dijaku. — Xfl«'ov v oglasnem od'le'k u »Jutra«. 1429-23 2 prazni sobi na Jutia« tejd značko V Ljubljani«. ' 1446-25 Veaka teteil« 1 Din. ta dajanj« na »lova tH ta *ifr«> p« 5 Difl Harmonika inprodaj Bido-\ič it- 77. 1419-26 R v«ata De^eda 1 Din. ta Ujaiije oa«!ov» ali >.» »''-o pa 5 Din. (3!4 pri Z'oczonu. da jevijo svoj naslov, ker potrebujem pričo. — Malor Alojz Ogorelec. L.ub.ana. Vrtača 14. 141.1-3! Viiaka I DlU. m dajanj« naolora tU ta iifrn pa 5 Din (27/ Lovski pes in mlada psica s'« »e zateka D b'ti ju je pri .Vf-Mizu Turku v Viinji g ri. 1413-27 Foxterrier 3 mesece star. (X) n'zk' ceni naprodaj, na 1 vrše-i i 48. 1403 27 Par cebra- ščin kovčkov in kanarčke p"Hiam. Na s',vv pove »Jutra«. Lovski pes Go-danski seter z rodovnikom. inoortiran iz Nemčije, 1 leto in -0 mesece Mar, nnrrodaj. Natančnejša pojasni« daje hišnik na Resijevii cet-ti štev. 9. 141.9-27 J* Vsaka Oeseda 1 Din. ix dajanj« aa«Jova al« ia šifro oa 5 Din. fS71 tre} T»a mesanpe he&or&cz v brezhibnem stanju kupim proti takojšnji gotovini. Ponudbe z označbo m<">de-. Ia in navedbe cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«. 1353 Veliko zalogo vsakovrstnega POHIŠTVA po znatno znižanih cenah, tudi proti hranilnim knjižicam za polno vsoto nudi tvrdka IG. REP ŠE, tvorniea in zaloga pohištva, Ljubljana, Dvorni trg št. 1. 135-t °1B Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat in svak, gospod JOSIP LEVC višji davčni upravitelj v pokoju dne 14. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 56. letu svoje dobe za vedno zaspal. Pogreb blagopokojnega bo v sredo ob 16. uri v Celovcu. Celovec, Dol, Bizeljsko, dne 16. januarja 1934. 1355 Rodbine: LEVC, REICH, dr. SLA VIK. ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda BLAŽA KREMPUŠA se tem potom najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so našega dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 18. t. m., ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Frančiška v Spodnji šiški. V Ljubljani, dne 16. januarja 1934. 1362 Mestni pogrebni zavod Žalujoči ostali. 0bč:na Ljubljana Urejuje Davoriii Ravijen. Lzdaja za konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kol uskaruarja Fianc Jezersek. Za irusexauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani