fiiblis&ed and distributed under permit (No. 732) authorized by the Act of October b, 1917, on file at the Post office of Calumet,Mich, By order of the President, A.S.Burleson.Postmiste a. SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razšir-jen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaše- vanje. NOVICE SLOVENIAN NEWS] An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best adver- tising medium. I • > ?55 LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik IV. CALUMET, MICHIGAN, OKTOBER 3 1919. — --------------' 1 'r- .........— : Šte*. 28 Jeklarska stavka se se vedno nadaliuie. Delayci bodo sami odločili stavko je dejal E. G. Gary, ki g je ponovno odklonil pogajanje z delavskimi vodji. Senatni odbor preiskuje vzroke stavke. Pitrsburg, 1, okt—.Pol0žaj“3tavke jeklarskih delavcev, ki se je price-P,la v pondeljek zadnjega tedna se Pje spremenil le v toliko, da delavski vodje trdijo, da so skoro vse ^tovarne v pittsburskeni okraju lapor te, dooim lastniki tovarn jjjopet trdijo, da se vsaki dan več 'Iniož vrača nazaj na delo. Po poročilu iz štrajkarskega glavnega ur-Lada je sedaj 875,000 delavčev na jäUajku ali 33,000 več kakor zad— >li teden. Tudi v Rethlehemskem distrik— ta ni velike izpremenibe, obe 'vjiiranki izdajajo nasprotujoča si ^poročila. (j Washington, T okt. — Predsed-nik jeklarskega trusta Gary je lil danes pozvan pred kongresni odbor ki preiskuje vzroke stavke, a je trdil da so bili delavci zapolni in da ni industrije na celem iretu, ki bi svoje delavce boljše 'llačevala, kakor ravno ; jeklarska-friznal je, da je večina jeklarskih lavcev inozemsev, ki pa niso »stavkali iz svoie, ampak prisil-sni od delavskih voditejev, ki so več slučajih grozili z nasiljem mo zato, da so ustrahovali de-Mce. Gary je dejal dalje, da bo največjo škodo celim Zdr. Plavam, ako bodo unije kontroli-’«le industrije v deželi. Produkta se bo znižala in Zdr. Države »ebodo mogle tekmovati z drugi-»ideželami in prišlo bo do poloti kaicoršen je danes na Aiigleš-fciii, Ponovno je/odklonil sestaja delavskimi voditelji in je pazil upanje, da bodo delavci sa. odločili stavko, ako se bo molil vzdržati mir. £Po njegovem Nenju je edini vzrok stavke -Inen shop t. J. pravica delavčeva Nati v tovarni ne glede nato če Is član unije ali ne. In v tem Ogledu se jeklarski trust ne bo jNlar podal. Delavec naj sam od-ali naj bo član unije in ako debiti, ga nihče ne more k te-^ Biliti. Stavka po njegovem ne bo vapela, ker ja bila ^siljena in izzvana od tujih pr-*!izatorjev in delavskih unij. ^ary. lnd. 2- okt-—Okrog 400 pWcev se je danes vrnilo na ,6'10- Sedaj ima kompanija okrog J°0 mož-na delu in tovarne in na katerem so bile zastopane poleg omenjenega trga še sledeče občine v okolici: Zetinci, Dedonci, Senkovci, Slovenske Gorice, Pote--rna, Stara Vas, Nova Vas, Plitvica, Plitviški Vrb, Lečane in gornja Radgona. Navzoči so bi h tudi predstavniki Prekomnrja, ki so zastopali 120,000 prebivalcev. Zborovalci so protestirah proti neresničnim poročilom vsenemšk-ega agenta Kamnikerja. Mnogi Nemci grozijo, da bodo obesili Slovence, drugi se pa pripravlja jo. da se poslovenijo, kajti uvidijo, da bo Radgona gospodarsko uničena, ako jo dobi_, Nemška Avstrija. V Radgoni sta le dva mosta čez Mujo, ki vežeta Prekomurje z ostalo Slovenijo. Vsa trgovina v Prekoinurju in na ostalem ozemlju na desni in levi strani Mure, gre skozi Radgono. Slovenci v dotičnem okrožju so apelirali na generalni štab srbsko-hrvaško-alovenske armade, da se mora Radgona braniti proti volji mirovne konference, če bo treba. Prebivalstvo je silno razjarjeno in postoji nevarnost revolucije. Resolucija tudi zahteva, da se pošlje osebna komisija #ia lice mesta, ki naj presodi slovenski značaj Radgone in vasi severno od Mure, Zetincev, Dedoncev, Šonkovcev, Slovenskih Goric, Poterne, Stare in Nove Vasi, v katerih biva več kot 10,000 Slovencev. Prebivalci prosijo vlado v Belgradi^ da se naj potegne za nje in drži besedo, kajti obljubila je, da noben pel narodavne sme biti ločen, najmanj jia Radgona,kajti tam so v maju 1918 padli prvi Slovenci za svobodo svoje domo- Reško vprašanje dela preglavice diplomatom. Ameriški mornarji so se izkrcali v Dalmaciji. vine. » Washington, 'or. bureau). -(Jugoslav. * in- bajajo 35 odstotkov navadne Aukcije. Delavski vodj6 seveda ^ni kujejo. V '1 Slovencev V Radgoni proti aneksiji. Washington, D. C.—Jugoslo- ‘e pre jz Belgrada °Javko sledeče vsebine: "Ministru zunanjih zadev drža-.^bov, Hrvatov in Slovencev je A0151 informacijski biro I*' septembra h M protestno resolucijo Sloveti Jugoslovanska vladna kriza še ni rešena. Pariz, — Brzojavka iz Rima, opirajoča, se na poročilo v “Epoci’ se glasi, da so srbske regalarne čete m jugoslovanski juostovljci zasedli Snežnik, okrog 20 milj severno od Reke, in stražijo Bis-8trišl:o dolino in. šentpetersko železnico. Kodanj, — 'T’oročilo iz Splita, se glasi, da so se izkrcali ameriški pomorščaki s torpedorušilca v Trogirju, Dalmacija, in prisilili italijanske čete, da so zapustile omenjeni kraj . Poročilo pravi, da so jugoslovanske Čete napadle mesto, ko je priplulo ameriška ladja v luko. Izkrcalo se je 200 Američanov s strojnicami. Prebivalci v Trogirju, ki so videli dvojno pomoč, so pričeli streljati na Italijane, ki so se naglo umaknili. Jugoslovani so medtem ujeli italijanski oklopni avtomobil, na katerem je bil poveljnik đ’An-nuzijevih,pristašev s tremi častniki vred; ameriški pomorščaki so vzeli ujetnike in jih prepeljali na italijansko ladjo. Nato so prišle v Trogir srbske čete, katere je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Američani so izročili mesto Jugoslovanom in odšli nazaj pristan. Pariz, 26, sept. — Predsednik Wilson je v svojem odgovoru na zad n ji kompromis glede na Reko odločno zavrgel Tittonijev načrt, da Reka pripade Italiji, pristanišče se pa internacionalizira. Dalje je Wilson zagrozil, da bodo združene države gospodarsko blokirale talijo, ako italijanska vlada ne jrežene d’.».nnunzija z Reke in ne naredi reda tamkaj. Tako poročajo iz italijanskih virov. Dalje se poroča, da bo kronski svet, ki zdaj zboruje v Rimu. proglasil morda še danem aneksijo Reke he oziraje se na Wilsonovo zahtevo- - Italijanski mirovni delegati upajo, da Anglija in Francija ne bosta sledili Ameriki, če ta res blokira Italijo. Francija se boji izbruha boljševičke revolucije v Italiji, ki je njena soseda. Italija dolguje ogromne vsote vojnih kreditov Ameriki in Angliji. Dal- ti aneksiji Reke, kajti če bi to dovolila mirovna konferenca Italijanom, tedaj bi bila tudi Jngo-gosbivija opravičena anektirati (Jelovec, Cehoslovakija Tešen in Rnmunska Temošvar. Italija na pragu revolte in civilne vojne. Iz — Belgrada je pri šla brzojavka, ki se glasi, da ministrska kriza v Jugoslaviji še ni rešena- Zadnji teden se je dr Dragoljub M- Pavlovič, predsednik. Narodnega predstavništva posvetoval z voditelji političnih stranko rešitvi krize, toda na predlog voditeljev radikalnega, uarodnega in jugoslovanskega klubU je bilo sklenjeno, da se po čaka toliko časa dokler ne pridejo mirovni delegatje iz Pariza. Delegatje so prišli 20, septembra in še tisti dan seje višila kabl netna seja , kateri je predsedoval regent Aleksander. Mirovni dele gatjo so poročali o svojem dein jn o poloažju na mirovni konferenci Kaj je bilo potem zaključeno brzojaka ne pove. v Radgoni na Štajerskem ^ključku mirovne konfere h 1 L’ da se priključi Radgona z . vr§d Nemški Avstriji. \\ oikcija je prišla od predsedni- , hodnega sveta v Radgoni m *tj°ra 4000 Slovencev, ki se Je Veliki izgredi v Omaki. Omaha, Neb. — V nedeljo bili tukaj silni izgredi med belimi in črnimL-D.rkal je zažgala sodno poslopje, linčala sedem zamorcev in hjbtél#^!*^« tndi Smitha, katerega so rešili policaj ifn i« imel vrv že na vratu. 5000 je sè govori, d& Francija i n Anglija ne bostajpodpirali Jugslavi-je ako ta napove vojno . Itali-li. Ameriški mirovni delegatje molče o Wilsonovem odgovru. Pariz, — Jugoslovansko poročilo se glasi, da so d’ Annunzijeve čete aretirale zeliko število -Hrvatov na Reki in opustošile tamoši-le tamošnje hrvaško tiskarno: Ufa tisoč begunov z Reke in Sušaka je prišlo v Zagred in druga hrvaška mesta; begvnci apelirajo na jugoslovansko vlado, da naj inter, venira in varuje njihove interese ha Reki. - ' • Govorica, da bo italijanski kronski svet proklamiral aneksijo Reke in da se Viktor Emanuel odpove prestolu, se ponavlja Tukajšnji Italijani nočejo potrditi niti zanikati teh vesti:.... Rim, 26. sept- — “Gazetta del Poppolo” poroča da je Giolitti, bivši ministrski predsednik, pled-lagal ;naJ seji .kronskega svetà, /dm regalarne čete nadomestijo d’ Annunzijeve prostovoljce na Reki. 7nnonii mltiislAr Titoni Ì6 D TO- Rirn, 28. sept. — Javnosti še ni znamo, kaj je odločil kronski 8vet in kaj sploh misli skleniti. Govorica se širi, da sedanja vlada odstopisin da jo nadomesti koalicija; druga vest pravi, da bo parlament razpuščen ih vrše se volitve. Kriza je velika in odkrita uepokoršča v armadi, posebns pa v mornarici narašča. Javna tajnost je, že, da več generalov v zaioti d’Aniniuzijcm da se odprav1 sedanja vlada, ako ne anektira Reke in Dalmacije. Vlada pa nima opraviti le z nacionalistično revolto: socialna kriza prihaja zopet na površje. Prisližno miljon delavcev je na štrajku v Italiji in nezadovoljnost se širi povsod radi vedno nara. ščajoče draginje. Vladi je nemogoče rekrutirati novih1*1 vojakov, zlasti odkar je podelila dezerterjem splošni amnestijo. Washington, 28. sept. — Mornariški tajnik Daniels je prej9l potrdilo vesti, da so ameriški pomorščaki 25. t. m. izgnali Italijane iz Trogirja in izročili mesto Jugoslovanom. Informacije je poslal podadmiral Andrews, poveljnik ameriškega brodovja ne Jadradskem morju, ki je poročal, da so se Američani izkrcali v Trogirju na povelje zavezniškega vojnega sveta v Parizu. Rini, 27. —• Zunanji minister Tittoni je izjavil, da ‘najusodnejša ura v zgodovini moderne Italije je prišla.” Razburjajoče vesti, da je Italija na pragu civilne vojne med .nacionala in militaristi na eni in socialisti na drugi strani in ,da kralj Viktor Emanuel se odpove prestolu, vedno bolj krožijo. Poluradna Stefamjeva časnikarska agentura zanika vest, da Wilson zahteva izgon d’ Annuii-zi jo z Reke in da grozi z gospodarsko in finančno blokado; nasprotno javlja agentura, da je Wilson poslal dve depeši, eno v Pariz in drago v Kirn, ki je dospela včeraj zjutraj in obe noti sta prijateljskoga značaja napram Italiji, Washington, 27. sept,—Včeraj je brhFVTpostanski zbornici burna debata, ki jo je povzročila vest, da so ameriški pomorščaki izgnali Italijane iz Trogirja v Dalmaciji in izročili mesto Jugoslovanom. Kongresnik ćbtnpell iz Kansasa je zahteval pojasnila, kaj ta- vest potnem in hotel je vedeti, ce so Združene države v vojni z Itali jo ki je naz zaveznik. Smith iz Michigana je pa vprašal: “ S kakšno pravico smo v vojni Rusijo?”— Senat je pa resolucijo, da mora mornariški tajnik pojasniti, kaj je na stvari Daniels je odgovoril, da ne v p ni česar o dogodku in da čaka na informacije, ; c ■ /; r . ’ London, 28, sept.—Prvi dan velike stavke je potekal mirno, toda štrajk jo uspel sijajno. Ves železniški promet je ustavljen’ Tako organiziranega štrajka še ni bito v zgodovini Anglije. Zaštrajkli so tudi železničarji na Irskem in Škotskem in vsa Anglija je kakor v obsednem stanju' Koncentrirana, “direktna akcija” delavske trozveze, je možna vsak hip in kakor izgleda bo v pondeljek počivalo vse, organizirano delavstvo. Pristaniščih delavci so pričeli že včeraj ostavljati delo in vlada je ustavila plovbo parnikov' iz inozomskib luk- Jugoslavija pripravljena pod------------- Nikole Bašiča in drja. Ante Trnmbiča sklenila podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo iu a tem sprejeti koncesije, ki so dovoljene narodnostnim manjšinam. V Angliji je zastrajkalo mil-ion železniških uslužbencev. V es promet je popolnoma ustavljen. Politična stran stavke se kohce-trira okrog napada Lloyda Georga^ ki je direntno vrgel rokovico delavcem z izjavo, da je štrajk “anarhistična zarota”. George je vsekakor nameraval s tern napadom ohladiti delavce in Jih oplašiti, . ali dosegel je ravno nasprotno: izlil je olje na ogenj. Stotisoče delavcev je odbil od sebe in jih potisnil v tabor štrajku rje v Včeraj se je vršil kolosalni shod železničarjev v Albertovi dvorani in. govorniki so pozivali delavce, da naj odgovore Georgu s solidarnim nastopom, da se ga ne boje. Dva rezultata sta neizogibna, če bo trajala/ stavka dalj časa. Pomanjkanje živil v Londonu in drugih, gosto obljudenih mestih je že zdaj počutiti. V lada je že uvedla režijski sistem v Londonu, kakoršen je*bil za časa vojne. Drugi rezultat bo poskusila intervencija. Vlada bo poskusila operirati železnice ž vojaštvom. Uslužbenci tramvajskega sistema v London se tudi pripravljajo na štrajk in ravno tako organizirani vozniki. Ako se to zgodi, tedaj bo moralo približno 700.000 oseb hoditi peš.. Miljon delavcev je že prizadetih in to število lahno vsak čas naraste na pet miljonov. London, 27. sept’—Velika in-dnstrijalna volna na Angleškem je izbruhnila Miljon železniških delavcev je zaštrajkalo opolnoči in ves promet počiva. Naj večja bitka uved vlado in kapitalom na eni iu organiziranim delavstvom na drugi strani, ki je grozila že nekaj mesecev, je zdaj v polnem tiru in. nihče ne ve, kaj pride iz tega. Dasiravno sp železničarji določili polnočno uro za začetek velike stavke, je na tieoče delavcev zapustilo železniške postaje že v petek zvečer; to se je zgodilo ~ v velikih železniških središčih Bir. minghara, Derby, York in Portsmouth. V. South Walesu, kjer je veliko oinrežje železnic v zvezi s premogovimi rovi, so; železničarji Ampak velika stavka ni omejena le na železnice. Vladaše boji, da se pridružijo tildi rudarji m transportni delavci v pristaniščih. Odbori velike trozveze železničarjev’ rudarjev in transportnih, delavcev imajo danes konferenco in mogoče je, da rudari, zaštraj. kajo že v pondeljek. V slučaju, da ne zaštraj kajo. bodo morali ru.-darji vseeno prenehati z delom, kajti vslod počivanja vlakov se ne, bo möge odvažati premog- Če bo stavka na železnicah trajala same eti teden, mora biti suspendirano vse delo v Anelili. v ni Železničarji so zaatavkali, ko je vlada zavrnila njihove zahteve, da a« morajo stalno povišati mezde, ki bodo odgovarjale draginji življenakib potrebščin’ vlada je bila pri volji podvojiti predvojuo mezdo in dodati majhen del vojne mezde, la se pa ima spreminjati kakor bodo rasle^ali padale cene potrebščinam. Vlada grozi, da bos pomočjo vojaških čet operirala železnice. Za prvo silo si bo vlada pomagala z motornimi vozovi in eroplani za v dobavo živil in kuriva z dežele mesta in za obratovanje pošte. Predsedsednik Wilson je z-bolei v Kansasu in zdravnik mu je prepovedal nadaljne shode. Wichita, Fans., 26.,— Predsednikove govoriške ture po deželi je konec in vsi shodi, ki bi se imeli še vršiti v vzhodnih državah^, so preklicani. Wilson je danea zbolel in njegov osebni zdravnik dr. Grayson mu je prepovedal nadaijuo potovanje. Predsednik se je nekaj časa upiral zdravnikovi zapovedi, toda nasposled se, je udal m še danes se od pelle v Washington. Predsednikov tajnik Tumulty je objavil poročilo, da ss je Wib son zelo utrudil na potovanju in končno je tako onemogel, da sö več ne more držati na Zdravnik je konšlatiral, velika . napetost živcev pritiskati na prebavne Prejšnjo noč ni mogel zatisniti očesa. - - . Wilson je’jimel v zadnjih treh tednili čez 30 shodov v zapad lih in severozapadnib državah, na nogah da je pričela organe. katerih jé zagovarjal ligo nare-dov, ; -v 't- - 5 Pl | risieu^por^^da je jugoslovai aka vlada na podlagi pojasnili do zadnjega'moža ’ uäta viliili deio anclies tet.fà rtìW je' ^ a‘ ka prva ura ie delna. Stavka se vrši tudi na Škotskem in Irak. Ul. Varujte se bodočeh znakov. Iiifluenčne epideaiike so drugo, letne.nezgode. Za epidermico leta Ib OC je prišla lahkejša, 1891 >' f Povratek influenee je torej neizogiben to jesen in zimo. V neka-terih Kcajih so bile opažeue neka-, tere notranje bolezni kot prvi -zna- ; ìli influence. To,„priča važnost o .takem zaneatj ivi m zdravi I u , kakor , Trinerjevo Grenko Vino. To žd rajjd ÌÒ" deTjuj e vs pešiio pri iiot-ràiijib bólèznili. Oóò izčisti ' dre fer-terga oh rant čistega: Uno ajaöi čreva ,k ter. okröf " pi , prebavne .organu- .V.s.lučaju vročino p° nrestani * bojazni, so . vlsòko priporna93 ’ trinò! Grenka TdtrHčia. Réé Jarelb 'Tex: mim:. J« pomlad,- da «iti -je .Trinerjaya .anglica .Gpenka .Tonika ■ pruv .. dobrp. pomagala jiriod.olcrevanjn i..,,L. Iriol ' Nfthflvit.H 91 tä nerjeva Sàocèlc iz issi ininòlo hudo insluence. Nabavite si ta ^ oboja zdravila nemudoma pri 4('»šein«olek«ruuv—č JkeWjlb ^ Gompsny, 1333—43 S.asbland •Ave. Chicago,111. (Copyright,1919 by Joseph Triner C ompany) Vestì iz Domovine. Usbirtitev d,veh vojakov v Ma” rihoru. .— V Mariboru sta bila 08* treljuna vojaka Fođgu.Uevšek in Toplak faradi znane nobuno. K» kokor navadno poročajo iz Maribora, upor ni bil naperjen ne“pro • li državi ’ in ni imel nikakršnem: znak* •‘zarote”, marveč je nastalo nezadovoljstvo izključno le zaradi obnašanja predstojnikov. A m eniška pomoč. 6 avgusta je bil pn ddželni vladi v Ljubljani sestanete, ki so se ga udeležile ■štiri zastopnice ameriških društev za varstvo Otrok- Gospodična Malvina Hoffman, podpredsednica odbtrra za obnovo jugoslovonskih dežel v .New Ybrku,njena asisten-tinja E. Em met. gospodi-G. Aborti, 'nadzornica otroških vrtcev i n otroških domov iz Bostona in gospodična M-Moore in njena asistentiuja, so obljudile na tem sestanku naj izdatnejšo pomoč Ame'rüe vsem napravam v Slove, uhi, ki se pečajo z varstvom otrok in mater' Sestanek je vodil g mi-nisterijalni tajnik dr.Fran« Sked-erne, ki je navzočim zastopnicam Amerike v njihovem materinem jeziku raztolmačil vse potrebe naše bad ne dece. Udarno, ba bodo ameriške žene v najizdatnej-Ši mer! poskrbele za stvari, kimu najdolj primanjkujejo’ ker so pokazale izredno veliko zanimanje za vse naše naprave glede oskrbe mladine. . Stanovanjska kriza v Ljubljani. Ljubljanski župan je napisal v soboto člančič, kjer piše o stanovanjski krizi v Ljubljani. Travi, da ima dr. Žerjav nekaJušne načrte, }n jim je župan nasprotnik Namerava namreč izganjat,-ljubljansko prebivalstvo delavst vo siliti v neprimerne barake, če bodo kdaj, gotove rekvirirati atka stara skratka stanovanja po-nekewi načelu, ki, kakor pravi Žup-o, ite move dosaci drugega kakor le večjoukrizo; rekvirirati hoče tudi razna rodbinska stanov-anja-itd. Ljublanski žnpan ima v tein oziru prav, da take odredbo ne bodp zalegi« iti da je stvar treba p-*ij©ti drugače. Gelo poletje je že skoro minulo, pa se v tem oziru rit storilo prav nič. Dovoljen je kredit, materijala je že nekaj in vendor čaka slavna vlada, ba pri-d-e zi,na in na stqtiue rodbin bo tuonilo žiVčti v neprimernih luknjah in brlogih. To je brezvestno. Namesto, da se slavna vlada toliko bavi s persekucijam)1 da “čisti” in preganja žrtve denunci, aoij., ua-| bi se raje lotila res kor-istnega soeijalnega dela. Gospodje nimajo da pač zmisla zaresno in pošteno delo, zato smemo pričakovati, da bodo ljudje po žitni zopet— trpeli.— Da,da!N«uiuestHo se pa nam zdi, da bi se nekateri centralni uradi vlade selili iz Ljubljane, kakor sveTuje župan. Ze danes ih dočakati rešitve po saineznth vlog in zadev, vrhu tega bi se morale izseliti rodbine, ki imajo', šolske otroke- Mi re dostavljamo temu drugega, kakor da .naj-se že 'enkrat pokaže, kako znaja delati„ Aretacije v Celovcu. Dunajška “Tolitishe Korrespon. denz”Toli Hace JVorresponpsnz” javlja. Koroški poslanci so na medzavezniško komisijo v Gelov-cu in na poveljnika Milenkoviča poslali'pritožbo radi aretacije v masah, ki so se baje izvršile v celovški okolici • Spričo te vesti je Ljubljanski dopisni urad pooblaščen izjaviti, da so take in enake vesti o aretacijah v Celovcu samem ali v n]6g ovi okolici popolnoma neresnične-Ugotavlja so,du so ee zft.5etko.tn wti\ njih operacij internirale ole osebe, ki s skravile orož je in^ki so bile sumljive,da so proti našim četam nastopita z orožjem, zlasti pa take terbi mnogo prtpada koroški ; in hitela “Heiijn wehr” in ki sedaj zatru jej,o, da so bili prisiljeni nositi orožje proti Jugoslovanom, je že izpuš Öen, ne da bi Nemška Avstrija dala zato kake kompenzacije Bilo je vse pripraljeno, da se izpustijo, lkakor hitro bi Nemška Avstrija priznala v Kranju sklenjeno premirje . --Obe,, ki so se pi l pfejšojih i..j opratoli domov, so ju neun tem vazijih Nemcev udeleževale ropov, j napadli nezng^i zločinci. Ranili 1 Znaten del teh internirancev, ka- so najprej ženo, ki jim je pa ušla v tik ležečo vas prosit ljudi pomoči za svojega moža: Toda ko se zbegana vrne, ga n de že mrtvega. Zločinci so ga u morili in mu oropali okoli 400 K denarja. Orožniškemu stražmg,] stru g. Vukliču, se je “No'-emški boljševitei.” Dne 133. julija se je vqši!a pred dež. sodiščem obravanvst proti Jož. Plinarju, sodarju na Brodu Ivanu Florjančiču, kovaču bia Blatniku, Ivanu Puglju, posestniku v Ruma»ji vasi, Alojziju Košinju, gostilničarju na Brodu, Francu Sajevcu,' vžitkurju na Brodu, Ježem Šporarju, posestniku v Rumanji vasi. Francetu Fabjanu, posestniku v Irci vasi, Janezu Repniku, kočarju v Bir. čili vasi in Antonu Mavsarju, posestniku na Velikem Cerovcu. Obtoženi so, da so 27. decembra 1918 leta izsilili od župana v Kandiji Jožeta Zurca podpis izjave, s katero odstopa kot župan. Kandije, in prevzame občinsko vojno posojilo. S tem somu zamahnili proti Zurcu s -palico,ki jo ie z roko pretrgal. Fran Florjančič je rekel dne 28. decembra 1918 v Novem mestu Francetu Medvedu ml. ni Jožefu Vitačiču, da naj pove vsak očetu, da morata priti danes ali jutri na občino podpisat vojno posojilo, če ne bosta šla, ju bodo pripeljali s konjem. Florjančič je tudi rekel Vračieu, da je treba razdajat graščine. Bodišiu predseduje višji sodni svetnik Vederi)jah, obtožbe zastopa državni pravdnik Medic, obtožence zagovarja dr. Kern h. Obtoženci izjavljajo, da se deloma čutijo krive, ker so hoteli izsiliti podpis. Pirnar pravi, da mu jé predloži! istr- izjavo ker ga po izbra ji važen ni ; a on je miril,da se niso dejansko lotili 2hirca . V občinski pisarni je bilo 20 ljudi, ter so vpH vaeprok, Florjančič pravi, da je izgovoril one besede po naročilu vseh občanov. Vzrok raz. Utirjenosti je bil ta, ker so se zvišale občinske doklade za 70 cJstotkov. Priča Zu re izjavi, da ni imelo to nikakoga političnega ozadja. Bili so vsi skupaj zapeljani in storili so v nezavednost prestopke. Po zaslišanju prič *in po temeljitem predsednikovem razvBienju je prevzel besedo zagovornik obtoženeev, ki je izjavil med drugim: Nič ni čudnega, da so se občani zorali pred Jobčinsko pisarno in zahtevali odstop župa na ter prevzetje občanskega vojnega posojila. Nezadovoljni so bili vsled nerednega poslovanja in ki se je dogajalo v vseli občinah. Razburilo jih |e še posebno povišanje občinskih doklad za 70 odstokov. N iso se zavedali tocra rb prestopka. Sedaj je pa itak že vsa občina pomirjena in zadeva pozabljena. Če jih obsodite, bodo »e razburili ti in drugih 290 občanov, ki so tudi krivi. Predlagan oprosvetovanjn je razglasil predsednik razsodbo* po kateri je bil Ivan Florjančič, obsojen po para-grafu 100 k.Jz. «a tri mesece težke ječe, poostrene s trdim ležiščem vsaluh 14 dni. Drugi obtoženci so bili po paragrafu k. z. oprošče-ni. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Ša.IIj v Slov- goip V Selnicilje 10, julija umrl slovenski veleposestnik Karl Gornik,, star 00 let. Svetila mu večna.luč! Roparski umor- V občini Klanjec ob Sotli na Štajerskem sc je due 26. junija v, temni noči ob priliki silnega vi-1 barja izvršil zavratni roparski umor. Ko je šel posestnik Franc Pavlič, a svojo ženo po dovršeaih, čudež izslediti zločince in jih izročiti sudnji v Klanjcu ob Soci;. posrečilo I Lil ill Srbski maturantje na Ljubljani- obisk« v Naši srbski gostje “Klub Bo ogradskih Mnuranata”, 5 profesorjev 300 dijakov pridejo v soboto 19. j lilija na večer v Ljubljano. Pridite 'na glavni kolodvor! Pokažimo jim s prisrčnim sprejemom, da jih pričakuje bratsk’ rod! V nedeljo 30. t. m. ob g. ur1 priredimo obhod po mestu. Od Vodnikovega spomenika po Mostnem in Starem trgu čez St. Jakobski most po Oojzovi cesti mimo realke in deželnega dvorca okoli Zvezde po Wolfovi ulici k Prešernovemu spomeniku. Odtod po Miklošičevi cesti, Slovenski trg Sodna ulica, DiiHajska pred Narodni dom. Vsi, (ki stanujete ob teli cestah in trgih, ali imate za stave in cvet ja? Vprašajte, kako so Srbi sprejeli Slovence! Iz Ljubljane naj ponesejo najlepše spomine odnas! Z Blok- Hne 3. juli ja smo dožtvoli pri nas strašno katastrofalno vremenska nezgodo. Ze cel dopoldne so se zbirali pogubonosui oblaki, Kateri so postajali čamdalje težji, nevarnejši, duha moreči — Kar strah je navdajal vsakega že ob pogledu na te nič dobrega obetajoče oblake. Vsak hip je rustia tema in proti poldnevu; par bliskov,par silnih sunkov sape park rat je zagrmelo ii» žeje ležal kmetov up uničen in zdrobljen na njivi noci silno jilolio sodra in toče iu strašnega dežja. Uničena je popolnoma ajda. in fižol; krompir je je silno oKteščen: žita so silno “zdelana” in ©mlačena, zelenjad povešeno čepi in in stoka silna klaverno po njivah. Celo zimo smo imeli mraz, na spomlan več tednov grozno sušo in slano, zadn jo deževje nas je rešilo —a tedaj? — Od zadnji povodnji bi se kmalu ponesrečil Fr. Gornik, učenec 2. razreda iz Nove vasi,ki se je šel kopat in je preveč zašel na globoko. Da ga ni rešil Franc‘Medi« v.Španov,bi prav gotov izginil v vadi- — Umrl je najbrže nasilne smrti Jožef Modic v. Bahmetov iz "’Topola, ki jo služil kot Amerikanac pri vojakih in je kot tak moral iti krotit boljševičke Mazare,ki ao ga, kakor rečeno, zavratno ubili obenem z njegovim tovarišem vojakom.— Uri vojakih se je ponesrečil Jožef Zakrajšek iz Strmca, ker mu je konj zdivjal, Stavka kovinarjev v Ljubljani. Dne 4 avgusta so kovinarji sklenili potom tajnega glasovanja, da z dne 5. avg. stopijo v stavko1 Glasovalo je 230 delavcev. Vsi glasovi so bili za stavko. Stavkali bod» tudi V3i uradniki in uradnice. Vzrok te stavke je ta, ker ravnateljstvo ni hotelo niti deloma ugoditi delavskim zahtevam. Zaupniki s# dne 3. avgusta pni obrtnem uadzorništvu znižali svoje zahteve od 75 na25 odstotk«v iu na enkratni nabavni prispevek. Ravnateljstvo je tudi ta pred. log odklonilo ter bilo pripravljeno dati 10 odstotkdv, a to samo za livarje in topilničarje. Delavstvu ai z ozirom na trdovratnost ravnateljstva ostalo drugega kakor da e klene to, kar je alienilo. 7 I 'K* i U IU L; Tj |Ù IG .r*:> 1 I II b ji 1 i i li lifr m i i M I m Približno 30 let so vživaia Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. f0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemaleik. p0(ja ooviŠanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se d»Igo časa na vse preteg« bran» ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni jjavki so nas prj. silili.da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj I rinerjevih zdravil gotovo razu,^ da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trio, lekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Triu. Elix. of Bitter Wine. ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izka ja ,z. lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki g() vzrok pomnoževan ju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar, jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi sto vino. ' neo-o samo lačna grenka zelišča in naravno rdeče iu Vino, Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le p0 Ki prodavajo zdravila, ker-je Trinerjev labretoiij preobložen do skra|n ročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z naročili druzilt Trinerjevo Grenko ekarnabin trgovinah ki moči v izvrševanju narr •rgovce zdravili in leka> re geor želi kupiti. Trinerjeva zdravila TRINERJEV (LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ralgiji putiki; otrpujenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz. vJrsteu pri izpabnenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseli lekarnah. ---------------------- u . I. II « Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseh lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v 1916 so tila odlikovana naša zdravila z zlato kolanjo San Francisco 1915 in Panam JOSEPH TRINER, 1333 izdelovalec 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL TISKOVINE tiskarni najlepše in se izdelujejo v naši najceneje. Naša tiskarna je VSEM POTREBNIM! PRESKRBLJENA Z IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” ^Il-TthoSt., Calumet, AlieH. Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljdbi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mieli. Vojvoda} Povest. Spisal Podgoričan. ue: Mi zapuščeni vpijemo. Mrakova Katriea je bila med prvimi, da jo je imel vojvoda vedno pred očmi. Glavico je nesla po strani ter pela lepo in glasno, da se je zdelo vojvodi kakor bi slišal samo njen glas. “Lej, lej, kako se lepo drži” misli si vojvoda na tihem. In oči so mu uhajale k njej večkrat, kakor se je spodobilo ob taki priliki, zato ga hipoma nekaj vbode pri srcu in neki glas mu reše: “Ti,ti, Gregor, preveč se oziraš v Mrakovo Katrico!—Kaj ti je mari.” Btresnil se je vojvoda in je Until sam pri sebi, da ne dela prav. Zato pa sedaj obrne oči od nje in zapoj e glasneje, kakor bi hotel pregnati vse nagajive misli, kakor bi se hotel otresti vseh izkušnjav. Nekaj časa res ne pogleda Katri-ce, ampak poveša oči v tla. Potem seje ozrl po drugih romarjih, ali pojo pobožno in zbrano, in videl jih je druge, in ti stari, romarski obrazi so se mu zdeli sedaj tako gudni in neprijetni, petje zoprno, ter se mu je videlo vse iako privajeno, vsakdanje, da ni prihajalo več od srca in človeka tudi m ganilo. Tako je zopet nehote gledal Katrico, primerjajoč jo z drugimi. Ko se pa s strahom zave svojega slabega ravnanja, obrne oži v stran, da bi lože mislil o drugih rečeh. Toda čudo! Kar je gredoč 111 pojoč premišljeval^ vsemu se je primešala Mrakova Katriea, da je bil naposled res že nevoljen, češ,kaj ga danes to moti, dane more niti zbrano moliti, nit' peti. Ko izpojo, pospeši nalašč korake, da bi spel pred krdelo in bi Katriea ostala zadaj. Ali Katriea je bila čvrsta, mlada in je težko čakala, da bi že prišla na Strino goro, kjer ni bila še nikoli; korakala je zaradi tega junaško, ,in je bila, ako ne vštric, gotovo vsaj nekaj koradov pred vojvodo, njeni» v neznansko izkušnjavo. Izpraševala ga je celo, kako daleč Jaše, in kalikokrat je bi) že tam-. Vojvoda se je naposled udal, misleč, da ga izkuša Bog in ga opominja, naj ne bode raztresem pri molitvi- Bredoč niso krenili nikamor v gostilno, ker pravi romarji nimajo te navade. Glad so si tešili z bres-1 »om, katerega so imeli dovolj s seboj pili pašo iz obcestnih studencev. Počivali so kake štirikrat. “Oj, kako je daleč na strino goro!” vzdihovali so mlajši, kateri »'so bili še nikdar na Strmi gori. Daleč se je zdelo tndi Katne5, taradi česar je spela še pogumneje. Vojvoda je tolažil’ kolikor je znal in vedel, ter vodil svojo čedo sedaj po prašni cesti, sedaj fio razdanih kolovozih, sedaj po kszjih stezah čez breg in dol po takoz-vanih bližnreah, zakaj pravemu v°jvodi ne sme biti neznana nobe-i "a steza, nobena bližnica- Sred: Popoldne uzrò na visokem hribu »Mišče Matere Božje na Strmi Plori. Vsako romarsko srce je Zatrepetalo od radosti. Stare romance so pozdravljale sveti kraj, : kakor starega znanca, Katerega ; »prejmemo in objamemo po dolg »m čakanju in hrepenenju, novin-pi so ga pozdravljali kakorsre-öen kraj, kamor so Intela tijih .ve l"Ì3li in želje. O Marila naša mati-Romance so bile od dolgotrajnega prepevanja že vse hripave, vendar se ni obotavl]ala nobena, vse so pritegnile za vojvodo, da se je glasna pesem razlegala daleč čez hrib 111 dol. Odslej pa niso bili naši romarji več taKo sami • S stranskih potov so se stekale nove trume romarjev in se združevale s temi Oj, to je bilo življenje in veselje, hrum in sum! Tu petje, tam molitev, tu živahno pozdravljanje znancev, kateri so se našli, tam novo sezuavanje in dopovedovan je, od kodi in iz katerega kraja, povpraševanje po tetki in onem, zamenjavanje brešna za poskušajo in zahvaljevanje! “Držimo se skupaj, da se kdo ne izgubi”, opominja vojvoda Gregor svoje ljudi.” Katriea, le pazi, danes si prvič tukaj v nez- nanem kraju! Lahko se ti zgodi kaj hudega.” Pod Strmo goro se zopet ustavijo, da se nekoliko oddahnejo pod bre- “Natrgajte si robidovja za vence!” veli vojvoda. Ženske se izgube v grmovje in kmalu se vračajo druga za drugo z velikimi šopi bodečega robidovja v opraskanih rokah- Posedejo in plšto vence ter si jih primerja. jo- “Hitite!” priganja on v skrbeh.” Glejte solnce je nizko, komaj do mraka pospemo k cerkvi.” Ko ima vsaka svoj venec, natakne si ga na roko; vsi se vzdignejo. Sedaj niso molili niti peli. le vojvoda jih je učil, kako se jim je vesti na gori. “Veste, po kolenih trikrat okoli velikega oltarja! Zmečite vence in šape na kup za oltar! Poljubite trikrat svetinje in darujte bel denar. Priporočite svojo duše. rajnih in duše živih!” Okoli cerkve je bilo vse polno romarjev od blizu in daleč. Naši znanci seWsedejo med druge, da se še nekoliko odpočijejo, obujejo čevlje ter se pripravijo za večerno pobožnost Na gori se je dobilo tudi krepčila za suha grla in tol ažik sestradanim želodcem. Čvrste rdečelične Dolenjke so ponujale v polnili jerbasih sladko zapeljivo grozdje, vabljiva rmena jabolka, breskve in češplje, dobilo se je v celih skladovnicah strmdjev in hlebcev, in Dolenjci s smehom na obrazu in belimi predpasniki so vabili k polnim posodam z ostro vonjajočim novim medom in medico. Kdo se pač more v takem slučaju uspešno ustavljati poželjivim očem in polilepnemu želodcu, ko stavijo človeku take reči prav pod občutljivi nos: Zasegli so. kar je komu najbolj ugajalo: oni štruklje, jabolka , med: nekateri je imel hkrati po tri reči v rokah. Da, bilo je veselo, bilo je živahno; tiha jim je sijala s prašnih obrazov. Mrakova Katriea je z mladostno sladkosnednostjo zobala sočno grozdje. Zakaj do današnjega d ne ni imela še nikejar tako ugodne prilike najesti se ga, —seveda ne zastonj, iu pojedla je precej i Potem gre bliže k medičarjem. Sladko- dišeči med! Katera muln se more premagati, ki leti mimo, da no l>i sedla na-te? Neka j časa cglednje rjavo stvar v posodi poželjivo in ugihle, ali bine, pogleda medicar ja v obraz; nagromadil velik kupček medu. Daienjci niso baš skopi-“Pa še pridi!” Katriea plača in smukne k svojemu krdelu- Da medičar ni lagal, to je Katriea izkusila sama. Medin kruh! To je slakost in slast, katero vsak ceni visoko. In Katriea do tega trenutka še ni bila okusila medu. Ni se ji zdelo dovolj, zato stopi še jedenkrat k Dolenjcu in si da obložiti kos. Tako se je pokrepčala z grozdjem, kruhom iu medom, kar je zalila še z medico, katero ji je ponudila Hudinora Jera. —Toda—toda—nekaj ji kmalu ni bik/prav. Težilo jo je v želodcu, težilo (im dalje bolj, kri ji je silila v glavo in žila ji je utripala močno. Zmračilo se je bilo. Po Marijinem zvonenju so se napravljali ljudje k cerkvoui pobožnosti. Zenskp so si devaie robidje vence nli glavo, moški so si pripenjali šopke in prižigali svečica za sprevod okoli cerkve. “Katriea, ne obotavljaj se!” priganjajo jo jedna in druga, ker se ji ni mudilo kar nič. Katriea bi bila pa najrajša pad la po tleh od prevelike slabosti katera jo je obšla. Vendar t težkimi rokami oplete venec okoli gia-ve in hoče iti ž njimi. Toda takrat jo zaboli po celem životu, kri ji udari v glavo, zavrti se ji in onemogla se zgrudi na tla. « “O,za pet ran ! Katriea, kajJ ti je V—Vstani”/ zajavkajo njene tovarišice osupnjene in jo love za roke. da bi jo vzdignile. “Pustite me!—Pustite, prosim vas!’1 Kat riba se je zvijala po tleh, stiskala roke in stokala. Videlo se je, da ji je jako hudo. Zenske pa so javkale, ne da bi ji hotela katera pomagati. Nič dobrega niso mislile o Katrici- Vedno več ljupij se je zbiralo okoli nje ter so jo zrli čudeč se. Izpraševali so, kdo je iu kaj ji je. Tudi vojvoda pristopi—bd se je ravno prej nekolko oddaljil— in vpraša naglo ves prestrašen: “Joj! Zakaj tako stoce?—Kaj ji jel” ln vzbudi se mu globoko sočutje, ko zve, kake bolečine trpi Katriea. Precei izprevidi, da ji dela bolečine povžito sadje in med. Zato tim pa očita vest, češ-ti si kriv njenih bolečin, zakaj ji nisi odsvetoval jesti preveč, zakaj si ji pustil?” Seve, on 111 imel toliko trdega srca, da ne bi hi| privoščil dekletu medu in drugih sladkostilj, ker je vedel, kako ji je vse všeč. Čutil se je krivega, prav knvege, mu je bilo hudo, in ko se je domislil, da zaradi tega morda celo umrje, zgrozil se je ob tej obupni misli v dno duše. “Pomagaj Ti ji moraš pomagati! ’ dejal mu je neki^glas “Ako umrje, imaš jo ti na vesti.” “Moram ji pomagati, toda kako?” Premišlja in premišlja, ter jo gleda obupno, ali vsak njen vzdihljaj, trepetanje njeno ga je zbadalo v srce in ga silno bolelo. “Glej, Bog jo kaznjuje,ker ni prišlr sem z dobrim namenom”, pove mu poigasno na uho neka romariea. “Molči!” zahrešči nad njo vojvoda tako nevoljno pa glasno, da so vse osupnile in umolknile, Na-to pa plane iz družbe proti cerkveni hiši. Kmalu se vrne, noseč majhno skteleničico brinovega olja in še nekaj drugih zdravil, -katere je dobil v hiši. Skloni sa na tla h Katrici. “Na, Katriea, použij\ da ti odleže!”' “Oh, pusitite me, pustite! Ne morem!” brani se ona, ker 1.1° je e itak preveč tiščalo v želodcu. “To moraš po užiti ! — Poskusi!” Naposled se deklo uda in pou-ži je nekaj požirkov zdravila. “Ne bo dobro! Ne pomaga nobeno zdravilo! Vse zaman: obsedena je?” dopovedjejo si ženske ter jo pazno gledajo. Romarji in romance 30 se začeli uvrščevati k igranju “vrtca’5 okoli cerkve Užigali so sveče, rožljali z molki, popravljali si bodeče vence in šopke. “Pojdi, Gregor, pojdi! Sedaj začnemo!” opominjale so ga tovarišice nestrpno, ozirale se vanj in v pisane gruče, ki so se uvržče. vale. Vojvoda se pa ni men il za nič drugega kakor za trpečo Katrico: opominov tovarižic niti slišal ni. “Bog daj, da ]ne bi umrla! Kakšna božja pot bi bila, ko bi imeli še mrliča!” govori vojvoda sam s Seboj in strmi radovedno v njen rdeči obraz. Tovarišice so ju zapuščale druga za drugo, da se udeleže sprevoda. Tata ostala naposled vojvoda in Katriea sama. On je ugiba ali ji odleže ali ne, ponujal ji z-dravila ter jo izpraševal sočutnor “Ali ti je bolje?” Strašno se mu je zdelo, ako bo morala umreti tako mlada. Za nobeno žensko mu še ni bilo žal, ako je kdaj katera umrla, le ta naj nikar ne umre, tako je želel vojvoda., Zakaj tako? Ali mu je sestra? Ali sorodnica? Ali kaj je? —Premenilo se je danes njegovo srce. Neka struna, katera je bila doslej v njegovin prsih tako ohlapna, da je niti ni čutil nikdar, napela se je ter zabrnela. J j Ali ste že zavarovani proti ognju? j j Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zavarovalnina za Avtomobile. J j S. G. Chvnoweth Insurance Agency \ t i Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, zač« nite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton INat’1 Bank: Houghton, Michigan. (Dalje prihodnjič.) Gillette Brijaća Ena izmed naših posebnosti je: da omislimo vsacumu rabilcu brijače, orodje njemu ugajajo-če kakovosti. Napremir: Vam najbolj ugaja “Bulldog” vrste dočim se sosedu dopada Combinat ion Gillette. Vse vrste teh brijač je vedno pri nas na polago. raz- KECKONEN HARDWARE CO. Telefon: 163; Peta cesta, Calumet, Mich. GALBRAITH & McCORMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 ‘0,!i va! jen lindi Bag ! Bond ravl- Rn eve V,i k ra !” vzkltk 10 V()j rocl«, j He n i IC-« jleJ .1 m se pi ikloui fil- Mbi. L,K 0 9 toro vsi romar li in ;h> r 1) jemrve bet ede gl i snu ; *L V m t Luč kr O, , sveti 1 dirt,in ! li) u 0 vetji M ;l:. baše DÌ bež Ui>s i'»/* bodi češ ’< ena in h vai. jen,, ni Nekaj trenutkov e* 113 rii tako ßMoi! j BIH lit zemlji in molili liho, I l>Oth n 1 V 8 ane voj 0 ia m zapo- češ, kaj poreče' “Ali ti diši? Ali češ?” prikopljiv't> Dolenjac. pu nudi da “Da,!” “Imaš kruli? — Daj kos, ga na na'o.ii! ’ Ročno poseže Katriea v culo in izvlečeplep ižon kos. ■ Takega So nisi lizala. Kam ti bode z’ozel po grlu a kosom vred- , ln poglej, / oliko ti ga dam! ’ j hvalil so tediar, in i'«a V* WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Varcujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*— Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi premo v tem do skrajne meje, samo da jih gofcimo. Smssrity povsod znane od : S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vašlpoštar, yaša banka, vaš st in m noga’druga trgovška zas topstva vam povedo,kako in kaj* ZGLASITE SE PRI LE'TEHl TO JE VAŠA DOLŽNOSTI TO BO REŠILO ŽIVLJENJAl TO BO DOBILO TO OJNDY: Ta jih potrebuje sedaj: Vi jiii .vcbovpli po vaji* SC Ot $18.. üi 10 *1 KV/UTIE V OJ 112 nrievulstr znamk«", .,Z«V č ria v k P G j o. r o j ©S3" BR> vT SLOVENSKE ’NOVICE”. ist /a Slovence v severozapaduZjedinjenih Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTOV m Calumetu, Mich. NAROČNINA ZA AMERIKO: Z»a celo let® ....................... $ 2,0 «a pol leta............. •• ........ 8 100 Za EVROPO IN DRUGO INOZEMSTVO! Za celo leto r.............* S 3.0CÌ ali 15 K; Ca pol leti ................. S 1*50 ali 8 Kr Posamezni iztlsi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vračalo. OOPS Sl brez podpisa se ile sprejmejo.; \f slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj tj se nam blagovoli naznaniti staro bivali š seilnar ln naročllalnaj se depošiljajo pod «slovom : Slovenian Publishing Co.. 211*7th Street. Calumet. Mich. u SLOVENIAN NEWS.” Published every Friday at Calumet, Mich, by the “Slovenian” Publishing Co., 2J1 7th St alumet, Mich. The only Slovenic paper in the. Northwestern part of the U. S. of America. ( SUBSCRIP M,ON $2.00 per year. J’he best advertising medium for Michigan lnnesota and other Western States. Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich « second class matter. Telefon 6J. J CALUMET IN OKOLICA. J — Friceiiši z prihodnjo nedeljo se bodo začele sv. maše prva oj pol devetih, druga ob pol jedna ,s tih. — Krščena sta bila v slovenski cerkvi Frank, sin Matije in Ano Sprajcar iz Tamaracka in Fiorone Marj, hčerka Josipa in Mamie Češarek iz Laurima. — Zadnjo soboto sta sklenila dosmrtno zvezo dva mlada Calu. metčana. Mr. Paul M. Sbaltz, sin Pavla in Lucije Shaltz iz sedme ceste je poročil Miss Annie Vidmar, hčerka Mrs. Marije Vidmar iz Raymbaultowna. Kot priči sta bila navzoča Mr. Frank Slialtz in Miss Rose Vidmar. Ženin je u-služben na pošti kot pismonoša. V torek pa sta sklenila zakonsko zvezo Mr. Joseph Butala, sin Johna H. in Katerine Butala iz Raymbaultowna in Miss Frances Klobuchar, hčerka Johna L. in Marije Klobuchar iz Tauiaracka No 5. Kumovala sta jima Mr. Michael Kloouchar in Margaret V ? Plautz. Ženin je uslužbeii v Fordovi tovarni v Detroitu, kamor bo še ta teden odpeljal svojo nevesto. Obema, mladima paroma želimo obilo sreče in blagoslova božjega v novem stanu, Na mnoga leta! — Mr. Štefan Štraus se je vrnil iz Clevelanda. Ohio, kjer je bjval zadnjih nekaj mesecev. .— Mrs. Catherine Pintar je prišla iz Milwakee na obisk svojih etarišev, Mr. in Mrs. Jos. Viđoš iz Lauri uma. — Frank J. Judničiz Rayrn-bautlowna se je vrnil iz “kontre”. — Prva lovska nesreča letošnje sezone so je zgodila v nedeljo ju-tro, ko je utomil Fred Krellwitz iz Hougbtona. S svojim bratom in bratrancem je šel nad race na tSnake River blizu Ohassella. Ko je hote) na čolnu premeniti sedež s svojim bratom, se je čoln prevrnil in Ker ni znal plavatije vkljub pomoči od svojih tovarišev zginil pod vodo. Truplo so našli še le popoldne. Ponesrečene je bil star 33 let in je zadnji čas živel v Chicani. Vpetek je umrla v C.&E. bol- nišnici Miss Beatrice Lucas, stara 19 let, na poškodbah, ki jih je dobila v sredo večer, ko jo je neki biciklist naj okra jni cesti na Albion podrl na tla. Kdo da je bil dotični biciklist se ne zna, ker se ni niti ustavil, da bi videl, v koliko je bilo dekle poškodovano, ampak je samo drvil naprej. Oblast: se uvedle strogo preiskavo in iščejo neprevidnega in brezsrčnega voznika. f — V sredo, 1. oktobra je C. & II. rudniška družba izdala na vse svoje uslužbence sledeči razglas: Veseli nas, da vas moremo obvestiti, da je vsled navega kontra-kta z Equitable Life Insurance družbo vaše življenje zavarnovano od 7. okt. 1919. naprej v korist vaše družine. . Zavarovalna s Vota se bo ravnala po času vašega uslužbenja, Kakor sledi. "Vsi uslužbeni več kot šest mese) cev in manj kot eno leto, $,1000 . Vsi uslužbeni več kot eno in manj ko dve leti, $1,100. Vsi uslužbeni več kot dve in manj kot tri leta.$1,200 Vsi uslužbeni več kot tri in manj kot štiri leta $1,30,0. Vsi uslužbeni več kot štiri in manj kot pet let $1,400 Vsi uslužbeni več kot pet let $1,500 Popolen kredit se vam bo dal za nepretrgano službovanje neposredno pred tem dnem in zavarovalna svota se bo višala v bodoče po času vašega dela po zgornji tabeli. Nobene zdravniške preiskave ni potreba. Vsak uslužbenec, ko doverši šest mesecev nepretrganega dela za družbo, je potem zavarovan za svoto $1.000, ktera svota se bo od časa do časa po gornji tabeli zvišala. Priložena je prošnja za vzpre-jern, Katero takoj izpolnite in jo vrnite v kolekóvanli koverti. Equitable Life Assurance družba Vam bo na pCtìlagi vaših podatkov v prošnji izdala certifiuat, zavarovalnina se plača onemu, kterega vi imenujete za dediča. Med tem časom, dokler ne dobite certifika^ ta, ste vse eno zavarovani za vsak slučaj, dokler ste v družbini službi. Ta zavarovalnina je v obliki proste življenske zavarovalnine. Vašo polico boste prejeli, kakor hitro oo napravljena in v slučaju vaše smrti iz kakršnega koli vzro-ka, bo Equitabe Life Assurance družba plačala zavarovalne svoto dediču ali dedičem, katere ste vi imenovali. Ta zavarovalnina mima prav nobenega stika z kompenzacijo, ktero dobijo vašj dediči v slučaju ponesrečen ja po deželnem kompenzacijskem zakonu. Družba je za Vas preskrbela to zavarovanje brsz vsakega stroška od vaše strani kakor tudi brez kake vaše obvez, nosti. «i Družba je to storila v znak priznanja zvestega službovanja svojih delavcev in v soglasju z njenim namenom skrbeti za udobnost, dobrobit in zadovoljnost svojih uslužbencev, njihovih družin in onih, ki od njih zavisijo. Jam^s JUac Naughton glavni upravitelj, Nedvomimo se bodo delavci raz. veselili te odredbe, ' ker jim bo vsaj deloma odvezela skrb za njihovo družine po njih smrti. Večina naših rojakov je zavarova na za $1.500, ker so z malimi izjemam; vsi več kot pet let v kompanijski službi. Prizadetih je okrog 11,000 delavcev, ki delajo za C.&H. dru. bo kakor tudi za njene filijalke >n in pa v malinicah in topilnicah, zavarovani so vsi. od glavnega upravitelja pa doli do office boja, mož'ci icak>r tudi ženske. Pride na Calumet, Michigan, - Central Hotel, V petek, 24. okt. 1919. Sàmo za en dan . Od o ure dop, do 6. zvečer. Specialist združenih zdravnikov. Prinese vrednost o'njihovi organizaciji in izkušnjo v vspešnem zdrayljenju V tisoč slučajih. Zdravi brezplačno. Združeni zdravniki so organizacija izvežbanih, licenciranih lečni. kov. Vsi so specialisti v. zdravljenja gotovih bolezni, zdravijo brez operacije vse notran je organe, želodec, drobovjo, zabasanost, piles, jetra, srce, živce, kožo, rev-matizem, sciatiko, Krof, trakuljo izpalikè na nogah in vso dolgotrajne, globoko vsedoiie bolezni Mnogoletna izKušnja . Popolna listina tisočerih vspešnili zdravljen) jiriča o njihovi pravi metodi. Oni so ki so zaslužili to ime. ‘“Nekrvavi zdravniki.” Vsak član družbe ima na razpolago znanost in premoženje vor-ganizacija. Mnogo ljudi trpi na boleznih, zato ker ne premorejo, da bi šli k dragim Specialistom in v bolnišnice daleč proč od doma. V nobeni občini pa ni dovol j takih slučajev, da bi se moglo vzdrževati posebne bolnišnice °» njih zdravljenje. Združeni zdravniki so rešili zogonetko. Njihovi visoko izobraženi specialisti gredo v vsako občino in dajo bolnikom na- vodilo, kako se zdraviti doma. Ne brigajte ste, kakšno izkušnjo ste imeli z drugimi zdravniki, prašaj-te za svet našega zdravnika. Nič vas ne stane. Ako je bolezen neozdravljiva, vam bo povedal' kako jo ustaviti ali zmanjšali trpljenje-Omoženo žene morajo priti s svojim možem, uedoletni pa s stariši, ali varuhi. Ne pišite Vaša pisma kakor da ga so kure zbrskale, pišite ga z našim dandy domačim typewri* terjem. Mnogi mozki in ženske, pjšej° zelo slabo- Ta stroj je zlahka toda zelc dober. Nauči sega lahko vsaki otrok in v par urah z njim hiiro piše. Vsaki trgovec-agent in društveni tajnik bi mo. ral imetj “ typewriter” ker nera /ločno, pisanje defa siab utis na trgovske promote- Taf stroj ima praktično kompozicijo črk in cena je samo 2‘7S, večji stroj za 6.74, piše na papir 9 in- širok- Imamo še druge strdje ki deljujejo tako kakor oni ki veliajo sto dol., za nizko ceno $18-50, Vsaki stroj je dobro zavit in vse pošiljatve predplača«e. Z vsacim strojem damo navodila kako se mora rabiti, Pošijjte Vaše naročilo z poštno nakaznico še danes na Uviversal Distributing Co. Dept, 302 Madison Sq. Station, N. Y. Denar v stari Kaj Ako želite poslati denar v katero si bodi Evropejsk0 državo, mi smo Vam možni kvotirati nizke cene in točna izplačila. Naprodaj imamo Postal Money Orders in bačne denar skozi nas in boste napravili dobro kupčijo. Pošljite nam* ^naslov, denar nam pa pošljite ali v' reg-istrovanem pismu, ali | špa po Express ali Postal Money Order. Ne pozabite, da je State Bank ena največjih, najbogatejih! ji j n naj zanesi ji veji h bank v Zdr. državah, ima nad 100.000 pložnikov in več not $65.000,0000 ulog. Za daljše informacije, piš‘te na The STATE BANK 376 Grand Street, Ne^ York, N* Y. Mlad mož današnje dobe mora imeti več kakor ; samo sposobnost in vrednost da na preduje. On potrebuje združeno pomoč močne finančne in. štitucije za vzdržavanje,obrambno priročnost reputacijo ki jo ima omenjena* Nadalje potrebuje nadalje zagotovilo zanesljivega navodila in sveta ter praktično finančne pomoči. Naši uradniki vas uljudno vabijo na razgovor CALUMET STATE BANK. Calumet, Mich» 444444-fr44-r4-M-K-4-i'4-I-'M'4-M--M- Važno Naznanje! Denar je sedaj mogoče siati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A* Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odločite, preden idete.oglasite se osobno ali pismeno vmoj urad za vaz* na pojasnila. Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Nered ledic se ne sme nikdar prezreti, kajti taka zanemarjenost lahko konča slučajno z dolgotrajnimi boleznimi in sitnostjo, ki se zelo teško zdrave. Vsled tega ne odlašajte. Bodite sigurni, da jih popravite takoj v začetku nereda. Vzemite Severa’s Kidney and Liver Remedy (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) za zdravljenje takih bolezni kot vnetje ledic ali mehurja, zastajanje vode ali goste urine, trpljenje pri urinaciji ali v slučaju kislega želodca, oteklih nog in bolečin v križu, ki izhajajo iz bolnih ledic. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 76c in Ic davka, ali $1.26 in 6c davka. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC, REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24 1912 Of “Slovenske Novice” published Weekly at Calumet, Michigan for Oct. 1st 1919 State of Michigan 1 County of Houghton J f % Before me, a Notary Publi c. in and fòr thq county aforesaid, personally appeared L, F Klopčič, w having been duly sworn according to law. deposes and says that lie is the Editor of the Slovenske Novice Slovenian News) and that the following is. to the best of his knowledge and belief, a true statement of he ownership, management (and if a daily paper, the circulation), etc., of the aforesaid publication fo the date shown in the above action, required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 453, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to witt: 1 That the names and addresses of the publisher,editor, managing editor,and business manager are: Publisher: The Slovenian News Publishing Co. Calumet. Editor: L F Klopčič. ' ” Managing Editor: Jos.Piautz. ” Business Manager: loseph Plautz. ” 2 That the owners are: F LKlopčić. Calumet, Mich Joseph Plautz. ” ” 3 That the known bondholders mortgagees, and other seeurity holders owning 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: None L. F. Klopčič, Editor Sworn to and subscribed before rue the twentyninth day of Oct.l 1919 John J. Ellis, Jr.., Notary Public (My commission expires Dee 11—1922) SEAL Na Calumetu 24 let W. E. Steckbauer Izdelovalec UMETNIH SLIK Corwin Oak Cesta Phone 678-J Calumet, Mich Lično urejeni Palm , Garden Na razpolago vedno • svež candy, fine smodke, prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch. Priporočam se rojakom v obilen obisk. Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter do* bro znan med Slovenci* Priporoča se v slučaju potrebe, istotako zfl krste In ženitnine. 201— 6. cesta Tel* 25 Calumet Mich* Vstanovljena 3. marea 1915 na Calumet, Mich. * GLAVNI URADNIKI: inik : J oh a Spreitzer, 218 Oak St-Calumet, Mich. fcdpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St_La uri um, Čajnik : Math F. Kobe, 420 7th St.....Calumet, ” |1. taj.: Jos R. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Laurami ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. .. .Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,......Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt,...........Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Elm St............. ” ” jlatt Sustarichv Osceola St.......Laurium ’ POROTNI ODBOR. Laurium, John Süstarsich, 4^0 Osceola St. Matt Straus, 2409 R St. Calume j os. Vardjan Dollar Bay, Michigan. Mich 5 ISA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na itneg» tajnika družbe. fSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. TSA.lv A katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani noliške Podporne Družbe, katera bode z&uje bratovsko skrbela feu nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se •jijo vsaki čas od glavnega tajnika. Jružbino glasilo so “Slov Novice.” ar 4' »j' Vl' la eli >0> Calumetske novice. krajni pravdnik za Wayne n. v kterem se nahaja J»t,je izdal svarilo na vse ti nameravajo seliti se v it, da na-j tega nikar ne stavili], ker mesto je prenapolnili» mogoče dobiti stanovanj, iwnji delajo posestniki àj ogromne dobičke in večna nepošten naesn. Prav. , da bo strogo nastopal sera stanovanjskima profitirali. družba bo v kratkem ‘iekati les v bližini Gorcu-taera pri Calumet Water 3. Kakor smo že poročali teden, je vihar pred dvema ■spravil ogronino škodo ni *’ov obsegajočem gozdesvju-Iuiočna, debela in zdrava-ki so bila od vetra izruvalo obsekalTTn jih porabili v lili- Dopis. Calumet, 24. sept. 1919. čto uredništvo; »lite mi malo prostora v ^ljubljenih Novicah. Ka-sami, so delavske raz-pOalumetu precej ugodne, 5i V6ak, kdor hoče delati v 111 pod zemljo, Öe le ne bi Prašno draginje, bi se že shajalo. Tako pa gre 'tam, kjer je velika dru-^ težko. Mi rudarji na 'Ctsmo ob enem vočinoma "'«p, po dnevi rijemo kot ^ zemljo, na večer pa po Leti«» bo za druge pridel-^dosti dobra, samo kompir-*veliko, kar je bila pre Marija je na vodenici umrla še 27. febr. 1915, tako da sem seda; sama ostala z eno Šest let staro, deklico in to je vsa družina. Mihe še sedaj in iz Rusije, niš ne zna, da 30 mu doma vsi pomrli, ©d mene ne dobi namreč nič pisanj-a ker pisma ne gredo še v Rusij®. On je tam brez skrbi, fcer misli.,: da mu dama stariši delajo. Drugi so večls©«ia-že -vsi prišli domov. Dam ti .znati, <ža je t^oj sv.aik iBilek bil tudi zaiet na Hoškem in se mu je ponesrečilo, -da so ga konji in voz povozili in je umrl v 24. oralo Vr Galfcsiji so bili ubiti tudi Vukov Miha, Petrošev Joža, J-oža Banovac dragovanjeki in še ve-e drugilu samo kdo bi vse popisal-J ako ranjena pasta Hrvat in SvenČ iz Tanče -Gore. Doma sta umrla Betroševa gospodarja Janes in Neža^ 3edaj drugi gospodarijo aa njilasven gruntu. Naznanim ti, da je Štefan Beta la prišel domov iz Amerike in se bo tukaj ženil. Njegov oče se . je ubil, padel je iz drevesa, ko je bral slive. Veliko seje spremenilo doma v tej vojski, pa ti ne morem vsega natančno popisati. Pozdrav vsem itd. Neža Mušič. Iz tega piaina lahko rojaki spoznajo, da ga nisem mogel biti, vesel. Toda Božja volja naj se vrši. Zahvaljujem se Vam za ta prostor v listu in pozdravljam vse rojake na Calumetu in po deželi. John Mušič 2025 Calumet Ave., Raymbaultown. . Naznanim Vam tudi Tfejel pismo iz starega k‘ga pa nisem bil prav nič 'Dem zvedel samo žalost. Ker je na Calumetu ’tov ]z Tanče Gore in jih ■"4 zanimalo zvedeti kaj 'te£a rojstnega kraja, Vas 'L priobčite to pismo, id n Gora, 23. avg. 1919. Prijatelj: 1 b kaj več pišem, Vas lPaj srčno pozdravljam. l' naznanim, da sem jaz ‘V°je pismo, ki si ga pisal Višem, toda ti žali bog že Počivajo v hladni zemlji. Vii 19. marca, 1916 po '?t|' bolezni, mati pa 16. Po dolgi bolezni. Sestra Rak - veliki morilec. F- L. G- I. S. Jugoslav Bureau. .Rak (Gancer)Zje bolezen, katere seljudje morda še največ bojijo Dasi je ozdravljiv v prvih početki vendar število njegovih žrtevrase od dneva do dneva v Združenih Državah in po vsem svetu, kakor trdi United States Health Service. Rak spada v Zdiuženih Državah po številu Bvoiih žrtev nfieii naj-večje morilce človeštva : tuberkulozo, srčne bolezni bolezni na jetrih in plučnico, in je še bo'j v strah ljudem Kakor vse te bolezni.To pa radi nevednosti občinstva, pa zlasti radi tega, ker je težko spoznati jo v prvih početkih, in ker tedaj, ko je bolezen očividna, je večinoma že postala neozdravljiva. Zdravniki so mnenja, da treba delovati na isti način proti raku, ka- občinstvo, da spozna raka že v prvih početkih, ko je še ozdrav. Ijiv, navaditi ljudi, da se ob prvem'sumljivem znaku obrnejo k dobremu zdravniku, in obveščati širše občinstvo o najnovejšem napredku zdravniške vede glede raka, njegovih vzrokov kaiio naj se ga ljudje varujejo m kako se zdravi, Statistični tirad Združenih Držav j« za leto 1917 naštel 61,452 smrti vsled raka nasproti 112,821 vsled plačnice (pneumonia) 110. 285 radi tuberkuloze,*! 15,337 radi srčne bolezni in 80,912 radi bolezni na jetrih. Iz tega se razvidi, da spada rak med najnevar-varnejše in najbolj razširjene bolezni. Očividno se ta bolezen širi. Ud 62,9 smrti izmed 100,000 prebivalcev v letu 1900 se je razmerje povišalo na 81.6 za leto 1917* Borniran je radi raka rase za skoraj dva in pol od sto na leto. Bol jši sistem glede nabiranja statistike in natančnejša diagnoza sta vzrok takega večjega razmerja, ali mnenje je, da nista edini vzrok. A ko se rak odkrije pravočasno in se bol?»:k zateka takoj k veščemu zdravnik«, se rak smatra tedaj ozdravljivim Žalibog je težko spoznati ga takoj. Nasproti drugim boleznim je rak v svojem prvem napadu navadno brez bolečin in radi tega je tedaj, ko se bolezen odkrije, mnogokrat že toliko napredoval, da je potrebna večja operacija in da jo upati j-e na ozdravljanje znatno manjše, ako ne že zgubljeno. Druga rite,srečna okoliščina je ta,da se bolni k,ki je spoznal da ima araka, mnogo krat ne zateče k veščemu in vestnemu zdravniku, a m pals se da zavesti šušma n ih otrok v stari domovi- ni. »Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro in Kje da se dobi. Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite ktMuvrinu^ in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN ELM GESTE. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Družbo. SLOVENKE KOVICE OKTOBEK31919 bave I bro pomnil iz svojih otročjih let. Pijancev sin. Povest. Spisal M» Ivan Dva dni pozneje'so stopali oče, aiti in hčerka za krsto materino proti sv. Krištofu. Ko so vrgli prst na krsto, da je votlo zadonelo ca|«kai je oče iš tota ko divj'e kakor obtpoatel ji. Janko pa je strmo in nemo zrl na materino posteljo v mokri zemlji, dočitn je Anica glasno jokala, dižecjse roke bratove. Janko ni očetu nič očital, kakor je obljubil materi, pač pa ga _je resno posvaril in prosil, da naj jsačne drugačno življenje. Oče ni rekel ničesar, bilo mu Je pa videti da ga vest peče in da mu segajo sinove besede v srce. Anico je odpeljal Janko na de-telo k materini seBtri, ki je bila vdova brez otrok in precej imovina. Foteir. pa je odšel nazaj na grad Gabrovec. Baron in baronesa sta mu iz. razila svoje sožalje. Baronesa ga j» imela odslej še rajša, ko ni imel matere. Bila je dobra gospa ta baronesa. VI. Ne dolgo po tem žalostnem dogodku, ki je globo pretresel Janka, povabil je baron Gabrovski nekaj sosednjih grajščakov ž njih družinami na Gabrovec. Namer-jal je prirediti domač ples in pri-jp*no zabavo, kakoršne so v navadi pri gospodi na deželi. Frišlo je kakih sedem družin. Tudi iz trga je bilo povabljene ne-kaj gospode, da bi bila družba S®oja. To je bilo mrgolenje na tìabrwrcu! V parku je šumelo poleg drevja po pesku od svilnatih oblek, veselo kramljanje in sme-jsttjjj© se j« mešalo z glasnim razpravljanjem o gospodarskih stvareh. Tu je stala kopica mladih dam, držeč se pod pazduho, m opazovala kosovo gnezdo v grmov-ju, tam so duhale gospe dišeče cvetje ter vzklikale: O kako lepo diši! v Bilo je prav veselo, kakor je ob takih prilikah navadno. In kdo naj bi ne bil vesel? V dvorani stojijo steklenice izvrstnega vina, miza je obložena z najboljšimi jedili, pod gradim je cvetoči park, nad njim pa jasno modro nebo. Poleg tega pa. uš manjka lepih dam, ki s svojo Uežno ljubeznivostjo preženejo vsako urico dolgega časa. Seveda gospodje, — starejši namreč, ker mlajši so imeli z ženskimi dela čez glavo, — gospodje si niso mogi: misliti popolnega veselja in ciste zabave brez taroka ali wliista-Y dvorani so sedeli pridno pušeč fn. zrli veselopesno v podobice, sforni odprta okna pa je prihajala vonj iz parka in ž njim vred vesel suiti zatok vajočih se gostov..— Med povabljenci je bila tudi trojica s Soia. Gospa 1‘reinčava je v veseljem sprejela povabilo. Saj so redki taki sestanki, kjer pride več gospode skupaj in se lahko pokaže izinmifaa nova toaleta. Kakor se je sama rada dičila tako j« tudi hotela, Jda se Helena dostojno okrasi. Saj je bila liči nje ti ponos' bližala se je pa tudi oni dobi, ko si mati glavo beli, da bi ji zagotovila lepo bodočnost. Gosp® Premčeva je hodila z gOsjM mi sosednjih grajščakov po pseku in se menila ž njimi v znani mešanici. Fredmet pogovorov so bile ljubljanske šivilje in šivilje sploh; temu je sledila znana novost iz Ljubljane, kjer se je dogodil tragičen konec v nekem «».tonti. Nato je prišel na vrsto mandat gospođa Fremca in njegovala® delovanje na Dunaju. Tudi Helena se je veselila povabil» iz raznih vzorov. Že dol »o ° ’ at videla Staniča ;a želela ga je zo P®! videti; nadejala so je tudi pri-jeftae druge družbe in premerne za Na Gabrovcu je Helena kmalu]—In ko je zrastel m začel v šolo pričeti srečala Janka, ki jo je vljudno poz dravil. Helena je opazila na njegovem obrazu bledost in žalost Oči so io pogledale tako otožno-prijazno, da ji je zatrpetalo srce v prsih in mu je nehote podala roko. Ni mogla vstrpeti, da bi ga ne vprašala sočutno: “Gospod Stanič, vi ste žalost ni? -Janko pa seje prisiljeno uas-smehnil, take da je bil obraz še žalostnejši, in odgovoril, da je v fissi, češ kako bi bil žalosten, ito je v taki častiti družbi! Ilelena je zmajala z glavico kakor bi mu neverjela. “Saj ne govorite iz srca, gospod Stanič. Jaz ne verujem v vaše veselje.” Tedaj pa je prišla mimo nje gospa mama v spremstvu gospe davčnega nadzornika iz trga. Vi. deč hčer v družbi z Jankom, je bila nekoliko nevoljna. Obrnila «e je k nji: “Liebe Leui. ta goapa bi rada nekaj a teboj govorila! — Opro štite, gospod Stanič!” Janko se je molče priklonil’ Helena pa je stopila k mami in I gospej, ki je želela ž njo govoriti — Mama je poskrbela, da se ni Helena vrnila k Janku in da se tudi ostali del popoldneva nista se šla. Foleg tega je dobila Helena nekaj novih častilcev, ki so prišli popoldne iz trga. Bil je mladi go spod zdravnik, mlad častnik, ki je bil na dopustu v trgu radi bolezni iu še jeden gospod, ki že bil več mlad, toda samec Solnce je zatonilo za smerekove gozdove, Iz kota sem je potegnila prijetna, dišeča aapa. Nad selskim građom je zasijala večernica Mrak 8© itLpfczgrnil po dolinici in po parku. Gospoda'je šla iz parka v grad, Jkjer so zažareli bujni leste enei. Zvečer so je imela lavila zabava, namreč ples Steze v parku so ostale samotne šum p*!?se jo začel na gradu.' Jaji-ko je,pa ostal v parku. Ta mnogobrojna družba ni ugajala njegovemu srcu. In on tudi ni bil zanjo; njegov otožni obraz ni nikakor spadal k veselim, brezskrbnim obrazom gostov. Stopal je po stezi proti lopi kjer je od onega časa tako rad gedeval. Notri je bilo tema, da, sta se komaj razločil miza in klop. Sedel je za mizo, podprl glav o z roko in se zagledal na jasno nebo, ki se je bliščalo skozi mrežaste stene. Zvezde so blestele svetlejše in so mu prijazno namigavale. Od daleč je žarel grad, za njim je šumel temni s mereč ji gozd, sedaj pa sedaj se je začul šum iz grada. Okrog Janka pa je bilo tiho in ob stenah je šušljalo listje vjveč-ernem vetru. Sedaj, ko je bil sam stopile so mn zopet slike pred oč1 ki so ga napolnjevale s tako otožnostjo. Zagledal je materini bledi, __ koščeni obraz s črno prasko na nagubančnern čelu. V ušesih mu je zašumel njen slabi glas, katerega je čul ob njeni smrtni postelji. V duhu je zagledal ves prizor, ko je mati umirala,. Foleg postelje kleči uboga Anica in glasnomoli-na pol ihteč, on drži v roki voščen ko, v katere plamenu se obraz u-mirajoče tako čudno, mrzlo sveti. — Vse je videl —----------'.skoraj da je čutil svečo v roki. Strašna podoba ! » Janko je stresel glavo ter stre-petal po celem telesu. Ozrl se je na zvezde in vzdihnil: O mati! Zopet se je zamislil. — Koliko jemati pretrpela! Pred soboj je videl očeta, kako je prilomastil po noči domov, kako je, komaj se po koncu držeč, vnil in zmerjal mater, ki je vsa prestrašena mirila ga z milimi besedami in ga spravljala spat. On pa se je stiskal kot otrok k materi, h kateri je (bežal, boje se ateja. Vse je še tako do- hoditi, skrbela je jedina mati za njegovo obleko, oče se ni niti zmenil, Ubožica je prosila večkrat svojo sestro pomoči, da ga je ime-a s čim obleči. Sama pa si ni pri voščila nič novega; da je le sin tnel, pa je bila vesela. Kolikrat je pritrgala grižljej svojim ustom, da je mogla Janka nasititi! In kaj je ubožica upala ! Želela je videti svojega Janka kdaj pred oltarjem. Jako bi bila s rečna, ko bi se to Janko ni šel v semenišče. Dasi težko, je vendar pustila to misel. Ko jo je trpinčil mož je upala, da ji zasije dan sreče, ko bo pri svojem sinu. Janko je bil natem potu, da postane šamosto-jen gospod. Ni daleč proč čas, ko prejme svojo mesečnino in bo tako na stalnih,svojih tleh.Toda mamica, uboga mamica ne bo doživela tega časa, ona spa pod črno grudo. — Nobena želja se ji ni izpolnila. — Sedaj pa spi --------D mamica, moja draga mamica, za-zastonj si upala! — zvdihnil je J» nko. Naslonil se je na mizo in zagrebel obraz v naročje, Iz prsij so mu privreli glasni vzdihi. Do lope pa je dospela med tein ženska postava. Glavo je prisloni-a k mrežasti steni in zrla skozi leseno omrežje med zelenjem v temno lopo v kot, kjer je sanjaril in vzdihal Janko. Bila je Helena. povzeti iz ocii. To je bilo pa preveč za mehko-srčnega Janka, Ta kraj. ta polute-ma, to zvezdnato nebo in poleg njega ta sočutna deklica — to vse se mu je zdelo, kakor v sanjah. A ne, niso sanje, resnica je. Začutil je v tem trenutku živo v srcu, da je resnica. Nehote ji je podal roke, in živahno rekel; “Hvala, hva-lavam, gospica, za tosočuteje! Tega ne bi bil mogel pričakova- Vrmvša se iz parka v grad je iskala Janka, hotela je ^dokončati prejšnji pogovor. Na vsak način je hotela zvedeti, kaj mu je, da je tako žalosten. In ko ga je tako iskala, ]domisila si je, da nima prav vzroka tako skrbeti zanj Saj ji ni sorodnik, kaj se torej tako zanima zanj? Izkušala se ja na tihem opravičiti, češ, on trpi in dolžnost vsakegi kristjana je, pomagati svojemu bratu in g» tolažiti. Fa vest je bili natančna, To ni bil zadosten i*govoi. In i.o je premišljevala, da bi našla du-deven zvrok, je s strahom spoz-zuala, dr ni nič drugega nego — besede si ni upala izreči misliti. Srce pa ji je glasno utripalo _____ Hotela je pustiti misel nanj. Naj bolje, da gre med druščino. A ples se ima začeti šele za jedno uro.'Torej gre še lahko ven v park Da, ven, ven! — Ko je stopala sama po stezi in je bila že tema na okrog, vprašala se je zopet, kam prav za prav gre. Hitro se je obrnila, da bi se vrnila v grad, ko začuje v obližju vzdihe. Zgro sila, se je. Kdo je to? Hotela je urno odteči, ko vidi, da prihajajo vzdihi iz lope. In glej! čuda, se daj se ni več bala. Gootov sedi Jankov lopi in vzdiha. Saj gani nikjer v dvorani, gotovo on. Fogumno stopi k lopi in se potrdi v temo da bi opazila, če je Janko. Da, on je bil! Srce ji je veselja in sočutja vstrepetalo. Hotela se je odtegniti, toda bila ni dovol j oprezna in v listju je in v listju je zašumelo. Janko je pogledal kvišku, da oi zapazil, ali je kdo pri lopi. Dvignil se je in stopil na prosto. Tu zapazi Heleno. Priklonil se jegospici. Helena pa je bila zadregi, kako bi se izgovorila, da bi ne vedel, da ga je poslušala. Ko ga je pogledala, videla je sol-ze v njegovih očeh. na izgovor . “Gospod Stanič, vi ste žalostni, vi se jokate?” je vprašala nedolžno in sočutno, ne misleč, da je spravila Janka stem vprašanjem v zadrego. Da bi ga videla ženska plakati in poleg tega še taka, —to je sramotno! “Ne, gospica, padlo mi je nekaj v oko.” “Ü, kaj tajite! Nič vam ni padlo v oko. Oh zakaj mi ne odkrijete, zakaj ste žalostni?” Njen sočutmi pogled mu hotel odgovor 1 Pustite zalivalo! Le povejte mi, potem greva na ples!” •Oprostite, gospica, ne bom plesal.” ‘Tako? Kako to?—Ak o je vzrok vaše žalosti!” Da. Vedite, umrla mi je pred tednom mati.” Helena je vzkliknila: “Mati!” potem pa dejala mirno; O prosti tite, da sem se čudila,, da ste žalostni. To je hude, strašno mora biti hudo. če mama umrje. Jaz še nisem izkusila, pa slutim. O ubožeč!” je vzdihnila čuteče. Janko jo obstal. “Torej je tudi vam žal, da mi je umrla mati? O, hvala vam ti-8očerna hvala! Da me vi pomilu-jete, mi je veČ vredno, nego če mi jzraža cel svet svoje sočutje!” — in sklonil se je ter ji poljubil roko. “Res? Torej vam nisem ravnodušna?” Heleni je ta beseda ušla iz ust. Ko je izpregovorila, je spoznala, kaj je rekla. Janko pa je porabil ta trenutek ta dejal krepko in odločno. “Vedjte, gospica oakar sem vas videl bije moje srce za vas. Od-pustitemi to predrznost, a ne morem drugače. /Tasti pa sedaj, ko sem izgubil mater m tudi vi čutite to strašno izgubo z menoj—” “Ob, na gradu me bodo pogrešali’?, vzkliknila Je Helena, spom-nivša se v prijetnem pogovoru, da jo morda že iščejo. In kaj poreče njena mati?,‘Potolažite se! Da, rada bi vas tolažila, ko bi mogla. Sedaj pa z Bogom!” in etisinila mu je roko, potem pa lahko kakor vetrič odnitela na grad'. Stanič je obstal na iste mmsteu. V njegovi dnši je bda utrjena zavest, da mu je sedaj previdnost podala namesto materinega drugo \grce, Iu ga ne bo nič manj ljubilo. Vil. Janko je sedel v svoji sobi. Fred njim na mizi je brlela svetilka in slabo svetila n» odprto knjigo, nad katero je bil nagnjen. Bil jo globoko zamišljen. Skozi priprto okno je prihajal šum in hrum iz spodnjih prostorpv, kjer je bila zbrana gospoda. Zdaj zazveni godba, šum se poleže za hip nato pa nastane vnovič. Fred ledno uro jo sanjaril v lopi, U kaj je premišljeval! Materina smrt, dosedanje življenje, trpljenje — vse ga je napolnjevalo z otožnostjo, z žalostjo. Fred seboj ni videl nobene zvezde, bodočnost se mu je kazala brez veselja. In ura je minula. Kako vse drugače misli Janko sedaj! Yea minulost mu je ^izginila Jizpred očij, sedanjost se mu je prikazala v rožni, dišeči obliki. Zatorej treba poskrbeti, da mu bodočnost ne uide, da mu da občuti od truda in trpljena. Ljubezen, — nikdar še ni občutil tako globoko v srcu te besede, — mu miglja iz te bodočnosti; v njenem svitu je zagledal nalivat svet v drugačni obliki. Ni tako žalostno in obupno to življenje. Ako nas zadene na jednem kraju izguba m žalost, odpre se nam drngi predal, ki krije v sebi veselje in» radost. — Odsjaj se hoče še marljivejše poprijeti nčenja, da napravi vse izkušnje.in doseže svoj najbližj; Denarno Stanje First National Bank of Calumet Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919 Sedaj je čas Da prihranite del svojega zas= lužka s tem, da ga naložite. Mj Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom. Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= če vati. Prinesite k nam Vašo zadolžnice Svobode -Liberty Bond- in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAC NO. Naše veselje je Vam ustreči. Prva narodna banka v Calumet)!, Celotni Stan Finske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. Od časa organizacije 1860 Število zavarovalcev.... 3,297.00 Sedanja r/zika zavaroval- ..........3,729,959.00 Ali potrebuete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno 'zbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Go. 32 peta cesta- Calumet, -Mich nine, Dividenda izplačana članom .........«........ 320,172.68 Požarne izgube ________151,250.12 V rednost v gotovini... 206.263.48 Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. 1912 ............ .. 127,284.81 1913 ................. 129,067,45 1914-................ MO,991.97 1915,.:................156,150,60 1916 ................. 159,020.74 1917 ................. 179,829.33 1918 ................. 206,263.48 DIREKTORJI:. Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat- ti, tajnik, O. K, Sorsen» podtaj* nik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upraviteli Mat. Lohela in William JohnS°D' dborn ika. namen — doktorat. In ako se bo kdaj podpisa val dr. Janko Stanič, potem pride na Selo, uaznani se po slugi gospodu državuemu poslancu in njega soprogi, stopi pred nju in ju zaprosi za hčerko Heleno. Zakaj bi mu jo odrekla, kadar spoznata, da se oba ljubita? (Dalje prihodnič.) Odstranite bole-čine s Ta bo »pravil v rei otrplje kite in nar®**?” da boste čutili dobro J* ■veže. Pazite na znak SIPR^-Po vseh lekarnah po $5c in 65e ali pa piMte na F. AD. RICHTER A CO- 326-330 Broadway, New York _ Richterjev Pain Expeller sidrom ™U-l“"‘ier PermÌt (N,)•732, aUth0ri“d by ,l,e Ac“>f 0c,ober 6’ m7’ •» «'* « the Post office of Calumet,Mich, By order of the President, A.S.Barlesot.Postmaste SLOVENSKE NOVICE SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENIAN NEWS) An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik IV. CALUMET, MICHIGAN, OKTOBER 10 1919. Štet. 29 v svojem enem boju. oravi- kljub lažnjivim poročilom jeklarskih magnatov se j ni nikjer zbolšal, vrste stavkarjev se še vedno nožujjejo. Štrajk rudarjev v Ely, Minn. , :al polo- pom- Gary, Ind- je pod obsednim stanjem. jdlašeno obsedno «tanje v torek ^devetih zju: vojno sodiš- sodilo vsakogar, kdor bo ^slej aretiran. Vojaški aetektivi H^izvršilf včeraj šest hišnih preranu zaplenili neka.:šne “radi-Ane” tiskovine. Stanovanje Pania jvtiserja, odvetnika šttajkarjev, ;^bi!o tudi preiskano! Stavkovne hide so bile danes zjutraj na IViivojem mestu kakor pr nava-Ä:med stražami je mnogo bivših ^jskev, ki 80 bili na Francoski. Stavkokazov in bilo fidati, ,bi šli v tovarne. Poroča se. da I imajo jeklarski magnatje iokožmh stavkokazov, jili drže ^javarnah dan in noč. Zvezuo jakvo, ki se nahaja v Gary, ima j tri lahke topove. Ely, filimi ; 3. okt.—(Izv. po-ülod—Vsi tukajšnji rudarji na štrajku. Stavkokazov nj, vnemši nekaj slovenskih cev.” Rudarji zahtevajo od-Ivo akordnega dela, • osemurni ilvmk, šest dolarjev dnevne pit, priznanje unija in osvobodi-delavskih jetnikov-voditeljev. •Štrajkarji 3e obnašajo mirno in itojno. Ind. —- 1 ukaj je bilo ščakotn, da naj izkrca čete in po sređuje med vstaškiini Italijani in Srbi in po izvršeni akciji se je italijanski admiral Milo zahvalil Boydu za storjeno uslugo. Admi-ral poroča dalje, da se niso pomorščaki izkrcali v Trocririu na povelje-zavezniškega vojnega sveta niti na nobeno povelje ameriškega podadinirala Andrewsa, temveč na prošnjo Italijanov samih in to se bo še zgodilo, ako bo zahtevala potreba. Annunzio se priprvlja na lilno vojno. Ameriško yoj-brodovje je preprečilo za ^rat vojno med Jugoslavijo in Italijo. Brzojavna zveza med Reko in Zagrebom je pretrgana. Rim, — Z reke brzoiavljajo, da je načelnik ondótue francoske mi* sije zahteval, da mora d’Annunzio vpostviti oprosttti brzojavno zvezo 2 Zagrebom, glavnim mestom Hrvaške, katejo je pretrgal. H’Anntin* zio |3 odgovoiil, da on se smatra v vojni z Jugoslavi jo in vsled tega os uie meja zaprta . Paiz — Odnošaji med Italijani iu Jugoslovani v pokrajinah ob Jadranskem morju so žele napeti in v krogih mirovne konference prevladuje bojazen, da izbruhne nova balkanska vojna. Včeraj je prišlo poročilo, da so Američani morali posredovati v Splitu med Italijani in Jugoslovani, ki so že bili na robu krvave ga konflicta. Split je zdaj pod kontrolo ameriških pomorščakov. Vesti daJugoslovija mobilizira čete se nadaljujejo. Stavks železničarjev na Angleškem je prišla do nenadnega zaključka. London,6. okt.— Zdramatično uenadnastjo je bilo v nedeljo popoldne množici čakojoči na Downing cesti naznanjeno, da je stavka, ki je privedla celo Angleško skoro na rob revolucije, končana in da se bodo sr.aykarji kakor hitro mogoče vrnilo na delo. rh, ki je stopi 1 na ameriška tla Do danes še ni bilo nobenega kralja tukaj odkar obstoje Ždružene države. Albert ]e oblečen v,um formo navadnega vojaka brez vseli kraljevskih znamenj* njegova že na je tudi v navadni beli obleki. Prvo vprašanje kralja je bilo, ko je stopil na Suho, kako je z Wilsonovim zdravjem. Ruggero Gothardi predalga hitro akcijo mirovni kontierend. Pariz. 6. okt. — Ruggero Go- Pogoji sporazumljenja so v obliki nekakega kompromisa. Narodna unija železničarjev sei.. zaveze odpovedati štrajk, vladi. f .. . . pa obljubi, da bo obnovila pogajanja, obstoječa mezdna lestvica . . , , apel za’‘hitro akcijo, ki ima rešiti 8e bo nadaljevala za eno leto | „ , ... .. . mesto za šest mesecev, vpelje se avtonomistične stranke na Reki S je predložil mirovni konferenci apel za ’‘hiti I Reko propada . ” Gothardi pravi, najmanja ob 51 šilingov za ves, čas, dokler so življenske potrebščine 110 odstotkov višje kakor so bile pred vojno. Ma bo apeliral tudi na senatni od sek za zunanje zadeve v Združenih državah. Njegova stranka je za avtouomčo, nevtralno Reko. Gothardi je proti anektiranju Re-Do sporazumljenja je prišito v ke k kur tedaJ bj bl)o me. W, 3. oktobra. —Zastopniki Munzija in militaristične :»nke '• Italiji so imeli sestanek •Mjšnjem hotelu “Moticesio” 10 oaje sklenili, da se prične z Roženo kampanjo proti Nittije-;?ladi, ako vlada ne od stopi do Osnega časa. Govori se, da 5| (l’Annunzio 12,000 vojakov javljenih za okupacijo Mila-Runa* l’»riz,3. okt.—Semkaj sta pri-j'l’ugTfrero Gothardi in Acharre festini z Reke. Prvi je prednik neodvisne italijanske ,,a°ke na Reki, drugi pa njegov P'k- D,Annunzio je oba obso-smrt kmalu po zasedbi Re-’ toda prijatelji so jima pomo-Mašta pobegnila. Gothardi bi ‘govoril s Polkom, predsednik 1 ameriške mirnvne delegacije val bo, da se Reka inter banalizira. Po njegovem mn-fk]e vojna med Italijo in Ju-ij° neizogibna, če dobi Reko bjaali pa J tigoslayija. Washington, D.U., 3’ oktobra-brnariški tajnik Daniels je M predložil senatu brzojavko ri)'fala Knappa, vrhovnega po-,]tiika ameriškega bojnega bro-vodali, ki se intervencija ameriš-pre- mla krvolitje, iz katerega bi se prav lahko izcimila vojna f* Italijo in Jugoslavijo. Dalje jb Knapp, da so italijanske iati naprosile kapitana Boyda, poveljeval dotičnim pomor. Tukajšnji srbski poslanik je opisal dogodek v Trogirju takole; “Dne 28. septembra se je izkrcalo na suho 500 ameriških po. morščakov z ladje “Olympia.” Pomorščaki so takoj užugali čete italijanskih vstašev pod povelj. Btvom diktatorja Fanfogno, ki je posnemajoč d’Annunzija na Reki — bil polastil se mesta, Ita-Ijani so zbežali in pustili za seboj oklepne avtomobile, strojnice, granate in zastavo z napisom, da je Fan fogna diktator v Trogirju, Fanfogna je bil ujet in izročen pristojnim oolastem. Nekaj ur pozneje so prišle v mesto srbske čete iz Splita, ki so oile navdušeno «prejete. Američani so oddali Srbom vplenjene avtomobile, orožje in za stavo nakar so zapus stili mesto in se vkrcali nazaj na avojo ladjo, ki je ostalala v pristanišču na prošnjo J ug03lovanov Bati se je, da Italijani ponove napad na Tregir.” konferenci, ki se je vršila med delegati unij in mimstrskim predsednikom George Lloyd in ministrom Andrew Bonar Law. Pred to Konferenco se je vršila kabinetna sejati radni pogoji ao sledeči. 1 Uslužbenci se takoj v meje delo- ^ 2 Pogajanja se bodo takoj pričela in inorajo biti končana koncem leta. 3 Sedanja mezdna lestvica ostane v veljavi do 30. septembra 1920 in vsaki čas po 1* avgustu se lestvica lahko pregleda z ozirom na sedai obstoječe razmere- 4. Noben odrasel železniški uslužbenec v Veliki Britaniji ne sme prejeti manj kot 51 šilingov tedenske plače, dokler so življenske potrebščine 110 odstotkov dražje kot pred vojno. 5. Železniške unije se zavežejo, da bodo njihovi člani delali složno z delavci, ki se vrne- o na delo ali ki so ostali na dolu med štrajkom. Na drugi strani se sa tudi ne sme preganjat štrajaarjev. 6’ Kakor hitro se uslužbenci vrnejo na delo, jim bodo izplačane zaostale plače Washington,6- okt. .-Vsled zaključka starke na Angleškem je bilo izdano takoj dovoljenje da smejo takoj sdpluti že naloženi parniki. Sto izolirano in mrtvo v gospodar, «kam oziru; Če bi bila Reka anektirana k Jugoslaviji, potem bi bilo mesto “večni “trn v peti Italijanov” in večni vir prepirov in ! sovraštva. Dalje je dejal Gothardi sporazumljenja da -je na Reki izginilo pol miijar-Ifde kroa v zadnjih osmih mesecih in danes ima mesto 200 miljonov kron dolga. ’temenski izgredi sasu. p® v evropskih jS cla j® 'Pomorščakov v Trogirju Monarhistično gibanje na Ogrskem* Budapesta, 4. okt. — Po celem mestu so se naenkrat prikazali veliki oklici, ki poživljajo narod brez ralike narodnosti ali vere, da se zbere okrog 'monarhije. Zahte vajo tudi. d» naj se narodn skupščina takoj sestane in stori potrebne korako. da se ustanovi monarhija.To je prvi javni inoliar histični pojav od ottobra lanskega Leta. Henry Ford aretoyan kot “speeder.” Iromvood, Mich., 4. okt. — Okrajni šerif Koški je včeraj aretoyal Henry Forda. Avtomobil v kterem se je vozil Ford, jih je zasledoval. Fordova partija je bila že udobeno nastanjena v St. James hotelu, ko je prišel šerif za njimi. Eden izmed partije se je vedel nekako ošabno, ko pa je videl veliko šerifovo zvezdo, mu je palo srce v hlače. Koški niti ni znal, da je napravil tako dober lov. Mr. Ford sebo moral pred mirovnim sodnikom zagovarjati radi kršenja voznih postav. Z Mr. Hordom je njogov sin Edsel m par družinskih prijateljev, ki potujejo po Gorenjem polotoku. Arkan Elaine, Ark.—Plemenski izgredi, kateri so se pričeli 30. sept-so se zopet ponovili* Število mrtvih je narastlo na pet belih in 16 črncev. Med ranjenci sta tudi dva vojaka iz taborišča Pick. Izgredniki so streljali na governerja, ki je poživljal ljudstvo, da. naj se zdrži mirno’ Streli so zgrešili cilj , Oblasti pričakujejo plemenske izgrede tudi v Heleni in vsled tega je governor poslal vojaštvo v to mesto. V Ijllvinu je sedaj nad petsto mož vojaštva’ ki patrulji rajo ulice. Italija zapove odpravo reške blokade. Rim, 4, okt. — Epoca poroča da je italijanska vlada zapovedala, da se blokada Reke dvigne in da ge de voli dovoz hrane in pošte v mesto. Ta korak je bil storjen jotem, ko je vlada dobila in preučila protest od reškega narodnega zbora. Pazite. Belgijski kralj v Ameriki. New York, 3. okt.— Belgijsk k.ralj Albert v družbi svojo žene Elizabete, sina in petnajstih drugih odličnih Belgijcev je včeraj stopil na ameriška tla’ Danes se vrši slavnostni sprejem. Belgij «ki kralj je prvi vladajoči mona- Zdravstvem uradniki nam sporačaio da bodemo imeli zopet influenco odočo zimo, ako ne bode ljudstvo pazilo nase. Og-ibanje povratka te epideinike je zelo važno, ker vsaki ve koliko žrtev je zahtevala mentilo zimo. Bodite redni pri jedi, držite se proste toda tečne hrane, hodite raje nego da bi se vozili v natlačenih karali, in trošite Trinerjevo Grenko Vino ki Vam bode obranilo odprto črevesje ter ojačilo rezistanco v Vašem telesu— Revmatizem v udih kitah ter nevralgia so jesenske bolezni, zato je sedaj pravi čas preskrbeti si Trinerjev Liniment ki daje varno olajšavo- Proti kašlju in pi’ehlajenju je Trinerjeva Seda-ivjt najbolja. Vaš lekarnar ima vsa ta zadravila v zalogi za Vas. —Joseph Triner Company 1333-43 E. Ashland Ave1 Chicago lil (Copyright,1919 by Joseph Triner Company ) Hrana in blaeo v staro domovino. PoSiliatev ie garantirana. Prva pošiljatev ameriških rojakov njih sorodnikom v staro domovino, katero je odpremil dne 11. junija iz Amerike American-Jugoslav Relief, je varno in srečno dospela na svoje mesto, in ve_ selje, ki je zavladalo nad tenu darili v stari domovini, je nepopisno. Nobena stvar ne bi mogla bolj razveseliti rojakov in jim bolj pomagati v njih silnem pomanjkanju, kot pošiljatve iz Amerike. Mnogo tisoč rojakov je bilo tedaj, ki nikakor niso vrjeli, da bodo lošiljatve v resnici dospele na svoje mesto. Sedaj so se prepričali, da je to mogoče, in tisoče pisem, ki prihajajo dnevno iz stare domovine, lotrjuje to, objednem pa naznanja «lino potrebo, da se priredi druga pošiljatev v staro domovino. Na prošnje tisočih rojakov se j« Slovenska Narodna Zveza Jugo* slovanskih Žen in Deklet zavzela, da odpošlje drugo pošiljatev oble. ke in živeža v staro domovino. Predno smo se odločili za ta korak, smo storili vse, kar je potrebno, da se pošiljatev garantira inda se-sreskrbi za absolutno varnost vsakega zaboja. Stopili smo v zvezo % ameriško vlado v Washington!!, ki je odobrila pošiljatev in jo bo matrala kot svojo zadevo. Izposloval se je r pomočjo United States Shipping Board parnik, ki pelje blago do Trsta, in od tam naprej železnico v Ljubljano. Ameriška vlada garantira za varnost pošilja, tve, kakor tudi zavarovalne družbe. Storili bodete neizmerno dobrega svojim sirotnim starišern bratom, sorodnikom in prijateljem, če se oprimete te prilike in pošljeta v staro domovino obleko jn živež. Predvsem bi priporočali, da pošljete kolikor morete obleko in čev. Ijev, ker teli stvari ali v stari domovini ni ali pa so tako drage, da jih ljudstvo ne more kupiti. Poleg omen jenega pa priporočamo** pošiljatev sledeče: Blago za obleke, spodnje perilo, jopiče, nadalje milo, cvini, igle, riž sladkor, kavo, mast, mleko v kantah, itd. Ne Sme se pa pošiljati nobenega svežega mesa, nobene stvari, ki zna na potu se pokvariti, nobeni vžigalic ali sploh kaj gorljivega, noben0 stvari v steklenih ali porcelanastih posodah. Če pošljete mast, jo morate poslati v zacinjeni posodi. če ste namenjeni poslati v staro domovino, tedaj se morate ravnati po sledečih točkah, ki so odobrene od ,primernih oblasti in ki ao v vašo korist ter hitrejše poslovanje. Prosim vas, da se teh navodil dobesedno držite, ker če ni vse tako, kakor predpisano, ne moremo garantirati, da pride vaše blago naprej. Velikost ztboja je dvojna: Prva velikost je 36x24x12, druga velikosti 36x24x13 le zaboje te velikosti se bodejo sprejemali in če so kake druge velikosti se absolutno odzlomje. Zaboji morajo biti okovani z železnimi obroči, ln debelost desk, iz katerih je delan zaboj ali kišta, mora biti sedem osrnink palca. Take kište lahko sami naredite, kakor predpisano, ali pa če vas je več skupaj, pojdite v svojem mestu v tovarno, kjer vam jih naredijo, kakor tukaj napisano, ali če imate v svoji naselbini zastopnika, so obrnite nanj. Če pa stanujete v bližini Clevelanda, lahko zaboj v Clevelandu naročite pri Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Cleveland, O. kateremu dopošljete $3.50 za veliki zaboj in $2.50 za mali zaboj. On vaui preskrbi zaboj* ki se vam dopelje po ekspresu, in ekspres plačate vi. Pomnite, da nobenih zabojev, drugače kot« gori omenjeno, se ne bo sprojemalo in odpošiljalo. Kdor naročt zaboj v Clevelandu, mora biti njegov naročilo v člevelandu, najkas-*-neje do 15 oktobra. Na poznejša naročila se ne bo oziralo, in' se bo vrnilo že morda prejeti denar. Ko ste nakupih potrebno blago, ga položili v zaboj, katerega mora. te dobro in trdno natlačiti, zabite pokrov in naredite naslov kot 3ledi: Zgoraj v levem kotu napišite svoje inatančni naslov, v sredini p» ime, priimek, vas, hišna številka, zadnja pašta, okraj, dežela prejemnika. Tu si ogleje vzorec. John Babnik, 114 Smith St., Cherokee, Kana. Naj prejme Ana Babnik Vas Velike Lašče, st. 5 P. Velike Lašče Dolenjsko - Kranjsko — Jugoslavia. Predno odpošljete zaboj po ekspresu v New York, morate naznaniti na Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Cleveland, O. ki vam nemudoma odpošlje potrebni že tiskan naslov kam se pošlje zaboj v « New York. Ta naslov pribijete s štirimi žeblji na pokrov zaboja nad naslovom zastari kraj. Ko imate naslov za New York pribit na zaboja-ga odpeljite na ekspresno postajo, kjer ga stehtajo. Na ekspresnemu Uradu morate zahtevati za sebe duplikat in triplikat od pošiljatve. Duplikat ohranite, vi triplikat pa morate poslati na sledeči nas.ov. Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St. Cleveland, O. Objednem s triplikatom pošljete za vsaki funt pošiljatve po 16 centov. Recimo» da telita pošiljatev z zabojem vred 172 funtov, morate poslati 172 krat po 16 centov, to je $27.52. Fonante, da ekspres do New Yorka morate placati sami. zaradi-tega imate cent ceneje pri funtu kot pošiljalci zabojev v Clevelandu. Kdor pa slučajno pošlje zaboj v Cevelani, mora doposlati 17 centov od funta, ker sicer se ne bo upoštevalo, kajti iz Cevelatida je tteba, plačati vožnjo do New Yorka. Vaš zaboj mora biti v New Torku v skladišču najkasneje do j.o, novembra, letos. Če pride zaboj Je en dan kasueje, nihče ne garanti ra, da gre najprej. Zatoraj je da na ekspresni postaji poizveste, če valu garantirajo da bo zaboj do 15. novembra v New Torku. J oaljite torej od vašega doma najkasneje okoli o. ali 6. novembra, cla ne bo zamude. Pomnite, nikar ne pošiljajte zaboja po “frohtu ’ ampak po ekspresu, ki vam garantira, da dospe ob pravem času v New To.lc. Dalje na Družbini strani.