PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 282 (8988)
TRST, torek, 3. decembra 1974*
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PROGRAMSKI GOVOR PREDSEDNIKA VLADE PRED OBEMA ZBORNICAMA'
Moro je parlamentu priznal resnost stanja in izrazil zaupanje v politiko leve sredine
Zavzel se je za pogajanja s sindikati in «dialektični odnos» s KPI - Odgovornost za nastalo krizo je skušal pripisati sporom med socialisti in socialdemokrati - Reakcije PSI - «Dobra volja» glede odnosov z Jugoslavijo - Zanimanje za Južno Tirolsko, niti besede pa o Slovencih
RIM, 2. — Predsednik vlade Aldo Moro je v dve uri trajajo-,čem govoru orisal najprej senatu, nato pa poslanski zbornici, osnove programske smernice nove vlade med demokristjani in republikanci. Kronika obeh sej ni zanimiva, z izjemo medklica komunista Natte, ki je očital Moru previsoko število podtajnikov v vladi, pač pa so po njegovem govoru voditelji skoraj vseh strank vjzrekh prvo oceno. Zato je zanimivo omeniti, da Moro v bistvu ni povsem zadovoljil ne socialistov, nesocialdemokratov, ko je megleno prepisal «sporom med PSI in PS^I» zadnjo vladno krizo in «okrnjeno» rešitev. Tako so poslanci PSI takoj poudarili, da je treba iskati vzro-
ke krize v neurejenih notranjih odnosih KD, ki ne zna izbirati in bi rada za vsako ceno ohranila nemogoča ravnovesja. Komunist Natta je Moru očital, da je priznal resnost političnega in gospodarskega stanja, vendar kljub temu protislovno ponuja že žaltavo rešitev leve sredine
Tajnik KD Fanfani je o Morovem govoru dejal, da je resen, ker ni skrival ostrine gospodarskega stanja, da pa je možen izhod iz krize, če bodo stranke podprle Moro-
iičnc kot Moro — Fanfani niti enkrat ni upoarbil izraza «leva sredina».
Osnovna značilnost političnega dela Morovega govora je namreč prav vztrajno sklicevanje na levosredinsko koalicijo. Moro je pri tem dal razumeti, da je njegova sedanja vlada v svoji sestavi dvobarvna, da pa želi uresničevati «dulia in program» leve sredine. O tej koaliciji in «filozofiji», ki jo je navdihoval kot predsednik vlade v šestdesetih letih, je Moro veliko govoril, ni pa hotel dati odgovora na vprašanje zadnje krize, z izjemo stavkov, v katerih je zadnjo krizo pripisal sporom med «obema
socialističnima strankama». Pri tem je dejal, da si ne želi «drsenja socialne demokracije k zmernim in konzervativnim» stališčem, kakor tudi ne «drsenja socialistov v fron-tistične objeme».
Vlada med KD in PRI ni ne prehodna, niti začasna, toda njen cilj ostaja uresničevati levosredinsko politiko, dokler se ne bodo obnovili pogoji za sestavo organske in šti-ristranske vlade.
Moro je skušal poudariti, ko je govoril o policiji in vojski, nujnost boja proti fašizmu. Pri tem je izrekel «zagrenjenost», ker ni med ministri Tavianija, vendar z besedami, iz katerih bi se dalo razumeti da bivši minister ni sam hotel ostati v vladi. Moro je poudaril, da je fašizem tujek v zdravem telesu Italije in da je osamljen, pri tem pa se je skliceval na antifašistično enotnost vseh italijanskih političnih sil, neglede na njihovo oceno o ostalih družbenih in političnih vprašanjih.
ve napore. Zanimivo je, da — raz
.................................■■•■■■■m.•■■■■■■■•■.■■■■■■■■
MORO O ITALIJANSKEM GOSPODARSTVU
«Popravljamo drveči avto»
Večji del svojega govora je Mo- I čilno bilanco. To Italija lahko stori, ro posvetil opisu gospodarske poli- ! predvsem na Jugu, z močnimi in-tike, ki jo namerava izvajati njegova vlada. Poudaril je, da je go-
spodarska kriza s pojavi splošne inflacije in recesije svetovnega značaja in da jo, med drugim,^ pogc» jujejo novi odnosi med državami proizvajalkami nafte in industrijskim svetom. Podprl je Kissinger-jev načrt za ureditev teh vprašanj, a samo pod pogojem, da ne bo prišlo do nasprotovanja med temi državami. Nasprotno, je dejal Moro, potrebno je sodelovanje z državami proizvajalkami petroleja, tudi zato, ker je mogoče doseči ravnovesje z •investicijami slednjih na nerazvitih področjih in v Evropi ob tehničnem sodelovanju naše celine s tretjim svetom.
Glede Italije je Moro dejal, da je «najšibkejši člen» v tej krizi, ker jo bremenijo napake preteklosti in kopica nerešenih vprašanj. Glavni poudarek je Moro posvetil inflaciji, ki je sad — med drugim — globoko pasivne plačilne bilance. Zato je glavna skrb vlade, da uresniči — v teku leta 1975 — vrsto omejitev uvoza in spodbuja z vsemi sredstvi izvoz, v državi pa zagotovi zaviranje porasta cen in ostrejšo davčno politiko. Pri tem pa je odločno izključil možnost, da bi u-vedli nove ukrepe (nikakor pa ne davka na premoženje), češ da je treba predvsem ostro in strogo spoštovati obstoječe.
Po prvi fazi, za katero bi morala biti značilna manevrirana, toda le zelo omejena možnost odprtja manjših kreditnih ventilov, naj bi se v Italiji spoprijeli s splošnimi vprašanji reorganizacije pomembnih vej gospodarstva, predvsem industrije, kmetijstva in gradbeništva. Pri tem je Moro omenil pospeševanje gradbene dejavnosti za skupno vrednost 2000 milijard lir, velika dela na Jugu ter novo energetsko politiko, kar bo nujno privedlo v kratkem do racioniranja plinskega olja za ogrevanje stanovanj ter za industrijske namene, združitev EN EL, ENI in drugih ustanov za energijo ter strožje načrtovanje teh sektorjev, da se potrošnja nafte skrči za 10 odstotkov.
Glede potrošniškega sistema je Moro poudaril, da je vsekakor potrebno omejiti v Italiji notranjo potrošnjo, vključno s prepovedjo prodaje nekaterih vrst blaga ob določenih dnevih ter resnejšim manevriranjem u-stanov, ki skrbe za prehrambne surovine.	,
Moro je posebno poudaril nujnost ukrepov za kmetijstvo in živinorejo, kajti prav nakupovanje prehrambnih surovin v tujini teži pla-
vesticijami za namakalne naprave in živinorejo.
Moro je govoril tudi o reformah in uporabil prispodobo: reforme so nujne, je dejal, saj ustvarjajo probleme, ki jih moramo rešiti takoj. Toda to bo težko, kot je težko popravljati drveči avto v klancu.
Sindikalne organ|žaoije je pozval darstva^ splošnimi načrti, k sodelovanju in opozoril, da vlada nebo trpela nebrzdanih mezdnih zahtev, ki bi samo pospeševale inflacijo. Predlagal je sindikatom, naj se bore predvsem za dohodke najnižjih in najbolj prizadetih strok.
Gospodarstvenike je pozval, naj u-smerijo svojo dejavnost v izvoz in
V okviru splošne stavke, ki jo je napovedala sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL, bodo danes stavkali tiskarji vseh dnevnikov. Zaradi tega naš dnevnik jutri ne bo izšel. Prihodnja številka «Primorskega dnevnika» bo izšla v četrtek, 5. decembra.
pri tem izkoristijo možnost, ki jim nudijo tržišča socialističnih in drugih dežel, poleg tradicionalnih italijanskih zunanjih tržišč.
Po premostitvi glavnih težav (Moro upa, da se bo * to postopoma začelo po prvi polovici leta 1975 tja do konca leta) namerava vlada načeti vprašanje reorganizacije glavnih proizvodnih vej italijanskega gqgpo-o katerih kratkem zamuditi
bo vlada času, ker rokov»!
razpravljala «ne namerava
in Rumor v Pariz
Moro gresta
RIM, 2. — Predsednik ministrskega sveta Moro ter zunanji minister Rumor se bosta udeležila sestanka državnih in vladnih voditeljev ter zunanjih ministrov devetih držav evropske gospodarske skupnosti, ki bo v Parizu 9. in 10. decembra. Vabilo na sestanek je poslal 29. novembra predsednik francoske republike Guiscard D’Estaing.
Glede odnosov do opozicije je Moro poudaril, da je mržnja desnice do njegove vlade vzajemno našla ustrezno odklanjanje, bolj zapleteno se je izrekel o odnosih s PLI, v katerih prihajajo do izraza težnje, da bi z vzdržan jem odprli vrata sodelovanju. Moro je sprejel na znanje liberalno naklonjenost (poudaril je, da je PLI demokratična stranka, ki ne sprejema logike «velike desnicam), odklonil pa možnost «petstranske» koalicije ali levosredinske koalicije z liberalno «polovično opozicijo».
Daljši del svojega govora je Moro posvetil odnosom s KPI, kateri je priznal, da «skrbno in i»-drobno razmišlja o vprašanjih dežele». Poudaril je, da sodi KPI v opozicijo, vendar bo vlada s KPI imela «dialektični» in ne polemični odnos, pustila ji bo, da nanjo vpliva v parlamentu in sprejela njene predloge takrat, ko se bodo o tem strinjale vse koalicijske stranke, odločno pa odklanja «zgodovinski kompromis». Moro je še poudaril, da ima KPI velike možnosti tudi zaradi tega, ker nadzoruje velike dežele in mnoge krajevne organe.
Glede sindikatov je Moro dejal, da si želi vlada pogajanj z njimi, da pa mora biti razpoložljivost «o-bojestranska», kajti vlada želi doseči tudi podporo delavcev. Takoj pa je dodal, da bo zelo težko sprejeti nekatere predloge o draginjski dokladi na najvišji ravni, kaaor tudi težnjo po nebrzdanem višanju mezd.
Glede odnosa vlade do dežel je Moro dejal, da bodo nanje prenesli, še pred volitvami, ustrezne pristojnosti. še posebej je poudaril zanimanje vlade za Tridentinsko -Južno Tirolsko, kjer je treba uresničiti «mirno in plodno sožitje n.ed različnimi jezikovnimi skupinami». O Slovencih in njihovih problemih, kakor tudi o drugih etničnih manjšinah Moro ni spregovoril niti besedice, medtem ko je med vladnimi obvezami naštel več manjših reform, med temi priznanje volilne pravice osemnajstletnikom, nadalje reformo univerze in višje srednje šole, družinsko pravo, reformo informacijskih občil in tiska.
Po daljšem poročilu o gospodarskih problemih, o katerem poročamo na drugem mestu, se je Moro dotaknil zunanjepolitičnih vprašanj. Izhajal je iz stališča ,da sloni italijanska zunanja politika na načelih atlantskega zavezništva, evropskega združevanja in težnji po mednarodnem sodelovanju.
Izrazil je zaskrbljenost za stanje na Sredozemlju, kjer niti pozitivni premiki v Grčiji in na Portugalskem ne spreminjajo dejstva, da je kriza na Bližnjem vzhodu zelo resna. I-talija, ki se. na splošno zavzema za sodelovanje z Arabci, podpira resolucijo OZN o umiku z vseh zasedenih ozemelj ter pravico Palestincev do lastne države ob trdnih in zajamčenih mejah neodvisnega Izraela.
Moro je v okviru mednarodnih odnosov govoril tudi o Jugoslaviji in dejal: «Glede SFRJ poudarjam, da ima Italija korist od njene neodvisnosti, celobitosti in gospodarskega razvoja. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je vzajemna dobra volja omogočila nov impulz, ob zaščiti lastnih interesov, prijateljskim odnosom med obema državama. Na men imamo iti naprej po lej iloti stvarnih realizacij tako na gospodarskem kot na političnem področju.»
4. redni občni zbor ZSSDI
Pogled na dvorano «S. Gregorčiča» med nedeljskim občnim zborom ZSŠD1
iiiiiiiiimiiimmmiiiiiiiiimiiimimimiMiiiiuimimniimiiiiiiuiiimiimiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiimiiHiiimnmitiiimiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMimimiiiiiiit'
PO SKLEPU FEDERACIJE TREH VELIKIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Jutri splošna stavka industrijskih trgovskih in kmečkih delavcev
Boj delavcev in nameščencev proti draginji in ta njihovo sodelovanje pri preosnovi podjetij ■ Danes popoldne in jutri zjutraj Italija brez časopisov
RIM, 2. — Milijoni delavcev se bodo jutri udeležili velike stavko, ki bo zajela vso državo. Po razčlenjenih stavkah v prejšnjih tednih bodo industrijski, trgovski in kmetijski delavci prekrižali roke za o-sem ur, da bi dosegli zmago v boju za ureditev vprašanj draginj-ske doklade, zajamčene mezde ter zaposlitve. V to zadnje vprašanje je vključena tudi zahteva, da delavci sodelujejo pri izdelavi načrtov za preosnovo podjetij.
Federacija CGIL, CISL in Ujll je pozvala tudi druge kategorije, naj se udeležijo splošne stavke. Tako so delavci in nameščenci pri letalskih družbah sklenili, da bodo stavkali dve uri v času manjšega prometa. Poštni in telefonski uslužbenci bodo stavkali dve uri pred za-
Predsednik PL0 Jaser Arafat na obisku v Jugoslaviji
m

«db *"•
'j	Jv &
ÈfiljÀ: I iS
,vJr	:	*	A 1
■ :.a|



- |

Hr-; ;. .-«■ .‘ri
.
Moro je zbornicama orisal program nove vlade med KD in PRI, za katero pa se stalno sklicuje na levosredinsko formulo v njenem izvirnem pomenu. Glede krize je Moro dejal, da je posledica sporov med PSI in PSDI, izrazil pa je upanje, da bo prišlo do pogojev obnovitve organskega sodelovanja med strankami. Zelo dolgo je Moro govoril o gospodarskih vprašanjih in ni »krival resnosti stanja, ki se mu je — po njegovem mnenju — treba izogniti z omejitvijo notra-
nje potrošnje ter okrepitvijo izvoza, kar je pa spet možno le z nekaterimi spremembami, predvsem v kmetijstvu in energetskem sistemu.
Glede zursanje politike so zanimivi izrazi dobre volje glede odnosov do Jugoslavije, v okviru katerih je potrebna zaščita «vzajemnih interesov». Moro je govoril tudi o Južni Tirolski in tamkajnjih manjšinah, ne pa o Slovencih v naši deželi.
BEOGRAD, 2. — Predsednik zvez- Predsednik jugoslovanske vlade je nega izvršnega sveta SFRJ Dže- ocenil kot zelo napet položaj na mal Bijedič je danes priredil slo- Bližnjem vzhodu ter poudaril, da vesno kosilo v čast predsednika or- mora po mnenju SFRJ OZN odigrati ganizacije za osvoboditev Palestine odločilno vlogo pri reševanju krize. Arafata, lei je na obisku v Jugo- Ob koncu je še poudaril, da so slaviji. V zdravici uglednemu go- neuvrščene države vedno podpirale stu je Bijedič med drugim ugo- boj palestinskega ljudstva za osvo-tovil, da je osvobodilni boj pa’3- j boditev v doslednem izvajanju svo-stinskega ljudstva vse uspešnejši, je politike obsojanja nasilja, kar dokazuje tudi mednarodna pod- | V odgovoru je Arafat najprej če-pora, ki jo je deležno PLO. Dodal , stilai jugoslovanskim državnikom ob je tudi, da se mora mednaroejna j 30-letnici osvoboditve Beograda ter javnost soočiti s stvarnostjo, da je j poudaril, da je jugoslovanska re-PLO edini zakoniti predstavnik pa- | volucionarna izkušnja vodilo za vse lestinskega naroda. Čimprej bodo to tiste narode, ki se bore za svobo-storili, je poudaril Bijedič, tembolje do in nacionalno neodvisnost. Pred-bo potekalo reševanje bližnjevzhod- sednik PLO je poudaril vodilno vlo-ne krize. Dodal je tudi, da te ne go Jugoslavije in še posebej pred-
bo mogoče rešiti, če ne bo rešeno vprašanje palestinskega naroda.
sednika Tita v uveljavljanju ideje neuvrščenosti kot gonilne sile za
svobodo in pravičnejše politične ter gospodarske odnose v svetu. Poudaril je tudi, da Palestinci ne bodo nikdar pozabili podpore, ki jim jo je nudila neuvrščena Jugoslavija in se zahvalil za dobljeno pomoč.
Arafat se je danes sestal tudi s predsednikom SZDL Jugoslavije Dušanom Petrovičem, predstavniki zveze mladine, zveze borcev, zveze sindikatov in zveze žena. Nato pa se je razgovarjal tudi s tajnikoTn v izvršnem komiteju predsedstva CK ZKJ Grličkovom- Arafat in Gr ličkov ste predvsem poglobila vprašanje odnosov med PLO in ZKJ ter drugimi družbenopolitičnimi jugoslovanskimi organizacijami.
(Na sliki: palestinska in jugoslo-
četkom vsake izmene. Spolovinarji se bodo množično udeležili vseb predvidenih manifestacij. Delavci v elektrarnah in drugih podjetjih za razdeljevanje električnega toka ter delavci na področju plinarn bodo simbolično prekinili svoje delo ter se bodo udeležili vseh sklicanih zborovanj. Že danes zvečer ob 21. uri se začne stavka strojnega, potniškega in pomorskega osebja državnih železnic. Stavko je proglasila federacija SFI - SAUFI - SIUF v zvezi z zahtevo, da se ukinejo davščine na nekatere prejemke. V sindikalnem sporočilu je rečeno, da bo ta stavkovna akcija povzročila 15-minutno zamudo pri odhodu vlakov samo enkrat ob začetku vsake izmene. Stavka bo trajala do 21. ure jutri.
Glede telefonskih delavčev, katere smo že cmenili, je bilo pozneje sporočeno, da bodo stavkali 24 ur v znak protesta proti poteku sindikalnega spora Intersind - SIP.
Nadalje je treba omeniti še, da bodo delavci v bolnišnicah sodelovali pri zborovanjih, katerih se bodo udeležili tudi upokojenci. Pomembna je stavka pomorščakov, ki bodo stavkali 24 ur na vseh ladjah in v vseh državnih pristaniščih. Danes je federacija pomorščakov CG TL, CISL in UIL sporočila, da velja jutrišnja stavka za vso kategorijo ter bodo zato prekinjene vse povezave z večjimi in manjšimi o-toki. V zadevnem sporočilu sindikatov je še rečeno, da je družba Fin-mare sklicala za jutri, 3. decembra uvoden sestanek, na katerem naj bi proučili zahteve sindikatov za obnovo delovnih pogodb ter za izdelavo načrtov za preosnovo štirih družb Finmare. f
Od 7. ure jutri zjutraj do 7. ure v sredo, 4. decembra bo stekla stavka tiskarniških delavcev, ki bo zadevala tudi tiskovne agencije. Zato od jutrišnjega dne do pojutriš-njega dne bodo tiskovne agencije prenehale oddajati vesti. Časopisi ne bodo izšli jutri popoldne in pojutrišnjem zjutraj. Izšli bodo šele popoldanski časopisi pojutrišnjega dne. V zvezi s tem bodo časopisni kioski zaprti od jutri opoldne do 12. ure pojutrišnjega dne. Stavka radiotelevizijske službe ne bo ogrozila obveščanja.
Velike meddeželne sindikalne manifestacije bodo v Turinu, kjer bo govoril Luciano Lama, v Bologni (govornik Bruno Storti) ter v Neaplju, kjer bo govoril Raffaele Vanni.
Avstrijski odgovor no jugoslovansko noto o koroških Slovencih
DUNAJ, 2. — Kot poroča avstrijska agencija APA je avstrijski veleposlanik v Beogradu Alexander Otto izročil jugoslovanskemu državnemu sekretarju za zunanje zadeve Milošu Miniču odgovor na jugoslovansko noto z dne 29. oktobra, v kateri je vlada SFRJ protestirala
členih, ki določajo zaščito narodne tnanjšinestoa Koroškem.
Avstrijska vlada v svoji noti trdi, da «pripisuje manjšinam in njihovim pravicam prav tolikšno važnost, kot jo pripisuje Jugoslavija», zato pa «avstrijska vlada odločno odklanja očitek, da ne spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz državne pogodbe» oziroma očitek, «da trpi neonacistične manifestacije». Nasprotno Avstrija trdi, da «so pravice narodnih manjšin v Avstriji v veliki meri uresničene».
Kar pa zadeva odprta vprašanja med Avstrijo in Jugoslavijo, se zaključuje nota, je treba te upoštevati v okviru dobrega sodelovanja med obema državama, kar pomeni, trdi nota, da je Avstrija pripravljena se o teh vprašanjih pogovarjati na kakršnikoli ravni, tudi na ravni ministrov, vendar mora o tem sklepati jugoslovanska vlada.
Iz sicer pomanjkljivega besedila, ki ga je posredovala avstrijska tiskovna agencija izhaja, da se Avstrija spet izmika pred svojimi odgovornostmi za gonjo proti koroškim Slovencem, čeprav kaže določeno zadrego, ko ponuja razgovore, pa čeprav samo meglene, kajti zani- j bo treba, kanje manjšinskega problema na narodnoobrambni poti v korist slo-Koroškem in Gradiščanskem pušča venskega življa v Italiji, le malo možnosti za resno reševa- | (Podrobno poročilo o občnem zbo-nje le-teh.	1 ru objavljamo na 5. in 6. strani.)
lliilliiuiliililiJiimiililiimiiiiHiiiiiiiliiiiiimunniiiifiiiiitmimuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiumiiiiiiHilt
TITO M SLOVESNOSTI
PRI KRŠKEM GRADNJA ATOMSKE CENTRALE
V nedeljo je potekal 4. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Občnega zbora se je udeležilo lepo število športnih delavcev ter ugledni gosti kot Zoran Naprudnik, generalni sekretar ZTKOS, Slavko Demšar, predsednik Obalne konference tele-snokulturnih organizacij in Boris Race, predsednik SKGZ.
Prisotni so bili predstavniki naslednjih društev, ki so članice Združenja: ADRIA Lonjer, BOR Trst, DOM Gorica, JUVENTINA štan-drež, KRAS Zgonik, MLADOST Doberdob, OLIMPIJA Gabrovec, POLET Opčine. PRIMOREC Trebče, PRIMORJE Prosek, SLOGA Trebče - Padriče - Opčine - Bazovica, SO-VODNJE Sovodnje, SPDT Trst, SPDG Gorica. UNION Trst. ZARJA Bazovica. SOKOL iz Nabrežine ni imel nobenega predstavnika.
Po pozdravnih govorih gostov, poročilu predsednika Združenja Dina Ronerja ter tajniškem poročilu, ki ga je podal član odbora Radivoj Pečar, in po izredno plodni diskusiji, v katero so posegli prisotni delegati in gostje, je bil za novega predsednika, ki bo vodil Združenje v prihodnji mandatni dobi dveh let, izvoljen Vojko Kocman. V svojem nagovoru je začrtal smernice, katerih bi se moralo Združenje držati v tem obdobju. Predvsem se bo moral novi odbor zavzeti za to, da bo prišlo do čimprejšnjega javnega priznanja in da bodo predstavniki Združenia prisotni v raznih javnih organih, ki imajo opravka s slovenskim športom.
Združenje si bo prizadevalo za čim tesnejše stike z vsemi društvi in za to da bi ta dobila čimvečjo pomoč in podporo. Potreba je tudi po večji angažiranosti ne samo na tekmovalnem, pač pa predvsem na organizacijskem področju. Prva priložnost za to bodo že proslave ob 30-letnici osvoboditve. Zavzemati se da bo šlo Združenje po
Včeraj je bila v Stari vasi pri Krškem pomembna slovesnost. Ob navzočnosti predsednika Tita in mnogih drugih predstavnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške ter ob u-deležbi nekaj tisoč prebivalcev iz vse okolice Krškega so odprli gradnjo prve jedrske centrale v Jugoslaviji. Temeljni kamen za ta pomembni objekt, ki pomeni začetek atomske dobe v Jugoslaviji, je položil sam predsednik Tito.
Na velikem gradbišču so predsednika Tita ob njegovem prihodu pozdravili partijski in državni voditelji iz Slovenije in Hrvaške med njimi Sergej Kraigher, Lidija Šent-jurc, Franc Popit, Andrej Marinc, Mitja Ribičič, Jakov Blaževič, Milka Planinc in drugi. Predsednika izvršnih svetov Slovenije in Hrvaške Andrej Marinc in Jakov Sirot-kovič sta v pozdravnem govoru orisala velik gospodarski pomen nove jedrske centrale za obe sosedni republiki, ki bosta skupno zgradili ta objekt.
Po slovesnosti je predsednik Tito v zdravici na kosilu, ki so n a ga priredili v Krškem, poudaril velik pomen nove centrale. Omenil je skupni boj hrvaških in slovenskih kmetov v času puntov prav na tem
vanska delegacija med slavnostnim ,-------- j--------------- ------------ ------- ------- ---............. ---;
kosilom.)	B. B. j zaradi kršitve državne pogodbe v ozemlju, kjer zdaj obe republiki
gradita skupaj prvo jedrsko centralo. V Jugoslaviji smo lahko dosegli vse, kar imamo, je med drugim dejal Tito, prav po zaslugi bratskih odnosov med ljudmi ne glede na narodnost in verske razlike. Za mene je to velik dan, je nadaljeval Tito, kajti imel sem čast, da položim temeljni kamen za veliko centralo, kakršnih bomo imeli čez čas še več v Jugoslaviji. Tu pa smo položili temelj, ki označuje začetek atomske dobe tudi na področju e-nergetike. Zato je bilo danes storjeno zgodovinsko dejanje.
Jedrska centrala v Krškem, ki bo dokončana leta 1979 bo imela moč 632 megavatov in bo dajala okrog 4 milijarde kilovatnih ur električne energije na leto. To bo daleč največji energetski objekt v Jugoslaviji, saj bo dajal za dve tretjini vse današnje porabe električne energije v Jugoslaviji. Elektrarno bosta s skupnimi sredstvi zgradili tudi plinski elektrarni v Jertovcu in Trbovljami ter rudnik urana blizu Žirov, od koder bo elektrarna dobila zadostne količine potrebnega urana, opremo bo dobavila in tudi zgradila vse naprave ameriška družba Westinghouse. Vsa dela bodo stala okoli 7 milijard dinarjev.
DRAGO KOŠMRLJ
PO SKLEPU VSEDRŽAVNE SINDIKALNE FEDERACIJE
JUTRI CELODNEVNA SPLOŠNA STAVKA Kako se tržaška občina pripravlja
NEKAJ RESNIH VPRAŠANJ IN UGOTOVITEV
V OKVIRU ŠIRŠEGA DELAVSKEGA BOJA
Stavka bo zajela vse kategorije ■ V nekaterih podjetjih samo skupščine
Vsedržavna enotna federacija CGIL, CISL in UIL je napovedala za jutri celodnevno splošno stavko. Stavka se uokvirja v splošen boj, ki so ga delavci začeli v podporo zahtev po za-jamčenju plač in zaposlitve ter povišanju pokojnin. Delavsko gibanje v Italiji zahteva obenem novo gospodarsko politiko za dvig proizvodnje v vseh tistih sektorjih in na področjih, ki jih je sindikalna federacija nakazala kot prvenstvene. Stavka je tudi odgovor delodajalcem, ki se trmasto upirajo zahtevi po poenotenju točk draginjske doklade, ter vladnim oblastem, ki vse prepočasi rešujejo številna odprta vprašanja in so premalo učinkovite v boju proti hudi gospodarski krizi, ki jo najbolj občutijo ravno delavski sloji.
V okviru vsedržavne stavke bodo tri meddeželne manifestacije, in sicer v Turinu, Bologni in Neaplju. Delavske manifestacije v Bologni, kjer bo govoril glavni tajnik UIL Bruno Storti, se bodo poleg delavskih predstavništev iz Emilije, Toskane, Umbrije in Veneta udeležili tudi delavci iz naše dežele.
Stavkali bodo delavci v industriji, trgovini, javnih, službah ter kmetijstvu. Zaradi stavke tiskarjev jutri ne bodo izšli časopisi, medtem ko bodo uslužbenci BAI - TV stavkali simbolično samo eno uro, prodajalci časopisov pa bodo stavkali danes popoldne in jutri dopoldne. Železničarji bodo stavkali dve uri (od 10.30 do
12.30	— uradi od 11. do 14. ure), da bi ne preprečili dotoka delavcev na najavljene manifestacije, uslužbenci avtobusnih podjetij pa se bodo omejili le na prirejanje delavskih skupščin na delovnih mestih. Uslužbenci potnega letalstva bodo stavkali dve uri ,in sicer v času manjšega prometa.
Na vseh šolah bodo stavkali zadnjo uro pouka, uslužbenci električnih podjetij bodo priredili skupščine, dveume skupščine bodo priredili tudi uslužbenci v bolnišnicah. Vsi ostali — industrijski delavci, pristaniš-čniki, trgovci in kmečki delavci razen osebja v obratih, ki ne morejo prekiniti proizvodnega ciklusa — bodo stavkali osem ur, pomorščaki pa 24 ur.
koncu seje je skupina izdala poročilo, v katerem naglaša, da vztraja pri svojem prvotnem stališču, da bi morala biti izvolitev novega predsednika deželne skupščine predmet široke demokratične razprave v deželnem svetu in ne domena posameznih političnih skupin ali struj. V tej zvezi je bila v okviru svetovalske skupine KPI sestavljena posebna komisija, ki bo poglobila to vprašanje in sestavila vrsto predlogov, ki jih bo nato posredovala drugim demokratičnim skupinam v deželnem svetu in še posebej svetovalski skupini PSI. Od izida te pobude bo odvisno stališče, ki ga bo skupina KPI zavzela pri volitvah za izbiro novega predsednika deželnega sveta. Stali-
poročilo — od obsega obveznosti, ki jih bodo sprejele druge stranke kar zadeva dejansko ovrednotenje neodvisnosti deželnega sveta.
Danes seja deželnega sveta
Danes dopoldne ob 9. uri se sestane deželni svet. Predstavnik deželnega odbora bo poročal o predlogu za rešitev najhujših in najbolj perečih vprašanj v državnem merilu, ki ga je sestavil koordinacijski odbor italijanskih dežel, pokra-
na svečano odprtje Rižarne in muzeja
„	A
Kakšna bo vsebina in namen muzeja ? - Do sedaj še prazne omare Pospešiti je treba zbiranje gradiva za proces in za muzej
V četrtek smo objavili vest, da je preiskovalni sodnik dr. Serbo izdal zaporne naloge za tri glavne krivce hudih zločinov v Rižarni (AUers, Oberhauser in Hering). Vest so objavili poleg krajevnih tudi vsi glavni italijanski časopisi in tiskovna agencija ANSA, ker ta proces zanima vso italijansko demokratično javnost. Sodni postopek sé jé začel v Trstu, kot smo pred časom že poročali, na pobudo Združenja bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča in Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Če ne bo prišlo do novih zapletljajev, bi proces pred
S-h M si 4-m 4 «-k** s. «J 1M-	- n ' —
jin in občin. Sledila bo razprava, v katero bo {»segel po en pred-
-	_	J r	----- stavnik vsake politične stranke, pri- J tržaškim ‘porotnim’ sodiščem, na 'iz-
šče KPI bo tudi odvisno — pravi | šotne v deželni skupščini,	j rednem zasedanju, lahko bil že ob
.............umih.........................................................................m lini]  ..
Z ODCNECA ZRORA ZDRUŽENJA STARŠEV ZAVODA «ŽICA ZOIS
»
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Ob splošni vsedržavni stavki, ki bo jutri, 4. decembra, za povišanje draginjske doklade, proti draginji in za ohranitev delovnih mest, proglaša Sindikat slovenske šole enourno stavko vsega šolskega osebja na vseh slovenskih šolah. Vse šolsko osebje bo prekinilo pouk eno uro pred koncem pouka; le tam kjer imajo celodnevni pouk, se bo ta začel eno uro kasneje in se bo popoldne zaključil eno uro prej.
Sindikat slovenske šole
Stališče KPI
o spremembah v vodstvu deželnega sveta
Enotno in odločno poudarjena zahteva po izpopolnitvi pooblaščenih odredb
Odposlali so resolucijo ministrstvu za šolstvo ■ Obsežno poročilo o delovanju odbora in problemih šole
f 3" 'w	^ f, *tim}	~ 11	1
Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je včeraj vzela v pretres odstop predsednika deželnega sveta Berzantija in izvolitev uftuwtcyu	n5r«..w»<=yi*
novega predsednika A. Pittonija. Ob I zavoda «Žiga Zois» v Trstu, zbrani
V nedeljo dopoldne je bil v večji učilnici trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» letni občni zbor združenja staršev dijakov, ki obiskujejo to šolo. Po predsedniškem in tajniškem poročilu, ki ga je prebral predsednik združenja Srečko Šuman, se je razvila diskusija, med katero so še posebej razpravljali o pooblaščenih odredbah in pri tem poudarili nujnost enotnih nastopov za zaščito pravic slovenske narodnostne skupnosti, zlasti pa slovenske šole. Soglasno so odobrili na slednjo resolucijo, ki so jo po šolskem skrbništvu odposlali ministrstvu za javno vzgojo.
Starši, člani Združenja staršev državnega trgovskega tehničnega
liimiiii.iMimmimiiiiiiiiiiiiliniimiiiiiiiiiininnmiiiiiimiiiiiiiMiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiii
DRŽAVNO PRAVDNIŠTVO JE SPROŽILO PREISKAVO
SO DOMNEVI 0 NASILNI SMRTI DE HENRIQUEZA UTEMELJENE?
Baje so zmanjkali pomembni dokumenti o Rižarni
Včeraj je državno pravdništvo predalo uradu za preiskovalne postopke kazenskega sodišča vso dokumentacijo v zvezi s tragično smrtjo znanega prof. Diega de Henriqueza med požarom prve dni maja letos. Plameni so zajeli skladišče v Ul, S. Maurizio, kjer je de Henriquez prenočeval, in uničili precej dragocenega materiala. Takoj po smrti so karabinjerji uvedli preiskavo, niso pa odkrili konkretnih dokazov, ki bi potrjevali domnevo nasilne smrti: u-mora ali samomora. Zato so preiskavo prekinili.
V	zadnjem času pa se je začelo šušljati, da so nekateri dokumenti izginili (doslej še niso našli dveh zvezkov z izpiski s sten tragičnih celic v Rižarni), na steni pa naj bi našli sled strela. Zaradi tega bodo preiskavo spet odprli, verjetno bodo skrbneje pregledali truplo in vse o-stale elemente, iz katerih bi lahko prišli do stvarnih dokazov, ki naj bi potrjevali sumnje.
Sinočnja izdaja milanskega večer-nika «Corriere d’informazioni» posveča smrti Diega de Henriqueza skoro celo tretjo stran. Poleg številnih slik — in na žalost še bolj številnih netočnosti in golih fantaziranj — milanski večemik navaja številne podatke ,ki naj bi pričali o nasilni smrti tržaškega zbiralca starin. Po mnenju «Corriere d’informazioni» naj bi ga ubili, da bi zabrisali sledove za določenimi osebami, ki so bile vpletene v strahovite pokole v Rižarni. De Henriquezu naj bi zato odnesli vrsto dokumentov o odgovornosti nekaterih oseb.
V	kratkem bodo določili preiskovalnega sodnika, verjetno dr. Ferma ali dr. Serba, ki bo uvedel preiskavo.
Deželni odbornik za javna dela Glušt bo v četrtek, 5. decembra, na tržaški pomorski postaji odprl razstavo idejnih načrtov in maket za tretji študentski dom v sklopu
tržaške univerze in za novo poslopje deželne uprave v Miramarskem drevoredu. Razstava bo odprta za občinstvo vsak dan od 15,30 do 20.30, ob praznikih pa od 9.30 do 13.30.
V nedeljo proslava 30. obletnice ustanovitve «tržaške brigade»
V nedeljo, 8. t.m., bo ob 10. uri v Avditoriju, Ul. Tor Bandena 4, slovesna proslava 30. obletnice u-stanovitve XIV. tržaške udarne brigade (Garibaldi d’assalto Trieste). Ob 9, uri se bodo udeleženci zbrali na Trgu sv. Justa, četrt ure kasneje bodo položili venec na obeležje padlim v odporniškem gibanju v Spominskem parku, ob 10. uri pa bo proslava, na kateri bo govoril član vsedržavnega vodstva ANPI prof. odv. Ettore Gallo.
na rednem , letnem občnem zboru dne 1. 12. 1974, smo razpravljali o
pooblaščenih odredbah Uidi s posebnim ozirom na slovensko šolo.
Ugotovili smo:
da je vlada pri sestavljanju pooblaščenih odredb restriktivno in diskriminacijsko tolmačila člen 19 pooblastilnega zakona, z dne 30. 7. 1973, štev. 477, ki ga je izglasoval parlament, v odnosu do slovenske šole.
Zato upravičeno zahtevamo, da vlada upošteva specifičnost slovenske narodnostne skupnosti, kot je storila za nemško in ladinsko narodnostno skupnost ter za francosko v dolini Aoste, in izda tudi za slovensko šolo poseben pooblaščeni odlok.
Prav bi bilo, da bi tudi druga združenja povedala svoje mnenje in izrazila zahtevo po izpopolnitvi pooblaščenih odredb glede slovenskega šolstva. O omenjenih odredbah je na občnem zboru spregovoril tudi prof. Franc Škerlj, tajnik Sindikata slovenske šole, ki je poudaril, da je sedaj nastopil odločilni trenutek za odpravo krivice, ki bi jo prizadele pooblaščene odredbe, zlasti kar se tiče sestave šolskih okrajev. Zato je treba nastopati takoj, odločno in enotno.
Občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število staršev, prisostvoval pa mu je tudi ravnatelj šole prof. Vladimir Turina, ki je pozdravil starše in delegacijo dijaške organizacije, je odobril predsedniško in tajniško poročilo ter izvolil novi odbor. Novi odbor sestavljajo Edvard Milič, Jolanda Pe-
ZAHVALA SKUPINE «STU LEDI»
Organizatorji sobotne in nedeljske prireditve «U CELEM TRSTE LUČKE NI.. .» se zahvaljujejo za sodelovanje in pomoč SPZ osebju Kulturnega doma, Domski skupnosti, Mladinskemu centru in še posebej vsem posameznikom, ki so na razne načine pomagali, pri pripravljanju noš in ostalem organizacijskem delu. Prijaznim gledalcem se- organizatorji zahvaljujejo in istočasno' oproščajo za nevšečnosti, ki so se kljub skrbi in pazljivosti pojavile.
KNJIGE, PLOŠČE, DARILNI PREDMETI
za vsak okus, starost in vsak Miklavžev žep
UiaiUa
Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792
rini, Ladislav Canciani, Štefanija Raspor Foschini, Alojz Rogelja, O-limpija Vremec Susič. Karlo Kalc, Olimpija Giovannini Gulli, Edvin Švab, Pierina Batič, Lucijan Malalan, Julka Guštin Tavčar. Zdravko Kante, Marija Grgič, Margerita Auber Bizjak, Miranda Guštinčič, Marija Guštin. Srečko Šuman. V odboru sta po dva predstavnika staršev za vsak razred.
Predsednik Srečko Šuman je v svojem obsežnem poročilu najprej navedel nekaj podatkov o delovanju odbora ter opozoril na vprašanja, za rešitev katerih se je odbor sicer zavzemal, toda brez uspeha. Med temi je vprašanje nadzidave šolskega poslopja, za kar je pokrajinska uprava odobrila ustrezna finančna sredstva, toda ni mogoče dobiti gradbenega dovoljenja, ker bi bila nadzidava v nasprotju z občinskim regulacijskim načrtom in gradbenim pravilnikom. Nevšečnosti in pritožbe je povzročilo tudi vprašanje šolskih slug. V tem šolskem zavodu bi morali biti vsaj trije sluge, namestitev tretjega pa je blokirana zaradi ugovora dveh ravnateljev italijanskih šol. Stanje se je še poslabšalo zaradi bolezni, tako da opravlja službo samo en sluga. Zaradi tega nastajajo na tako veliki šoli resne težave. Profesorji, katerim je predsednik združenja izrazil globoko hvaležnost v imenu vseh staršev, pa tudi dijaki, je poudaril šuman, imajo velike težave zaradi pomanjkanja nekaterih učbenikov. Združenje je organiziralo samo eno predavanje za starše, odziv pa je bil zelo slab, čeprav je bilo predavanje zelo zanimivo. Odbor združenja staršev je razpravljal na svojih sejah tudi o seminarju za šolnike in je izrazil željo, naj bi se taki seminarji prirejali v mesecih, ko ni pouka. Glede koordinacije z drugimi šolami, je šuman povedal, da se je odbor sestal dvakrat s predstavniki drugih združenj in da je prišla na sestankih do izraza želja po ustanovitvi Zveze združenj staršev. V svojem poročilu je navedel tudi podatke o vpisih in o zrelostnih izpitih ter o učnih uspehih, pohvalil je nastop dijakov za priznanje pravic naših bratov v Beneški Sloveniji ter ogorčen protest zaradi fašističnega atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu, nato pa je kritično ocenil pooblaščale odredbe ter pozval vse starše, naj se udeležijo volitev.
Ob koncu svojega poročila je še omenil priprave na proslave 30. obletnice obnove slovenske šole in pri tem poudaril, da se je slovenska Sola začela obnavljati že prej, v narodnoosvobodilnem boju, med katerim sta žrtvovala svoje življenje tudi dva tržaška šolnika, in sicer Andrej Čok, zadnji ravnatelj osnovne šole CMD pri Sv. Jakobu, ki ga je obsodilo posebno sodišče na dolgo ječo, v kateri je umrl, in Karel širok, učitelj na osnovni šoli v Skednju, ki so ga ustrelili kot talca prve dni januarja 1943 v Begunjah. Zaradi vsega tega nam bodi slovenska šola skupni dom, punčica našega očesa, je zaključil predsednik.
koncu januarja ali februarja prihodnjega leta. Preiskovalni sodnik je formalno že zaključil preiskavo, nekateri svojci žrtev Rižarne so se že prijavili kot prizadete stranke, dobro pa bi bilo, da se prijavijo še drugi. Pri tem jim bo nudilo vso pomoč, kot doslej, omenjeno združenje, ki ima v Trstu svoj sedež v Ul. Crispi 3, 2. nadstropje.
Pospešiti je treba tudi zbiranje dokumentarnega gradiva, pričevanj preživelih zapornikov v Rižarni in svojcev žrtev ter podatkov za življenjepise najbolj znanih in zaslužnih borcev ter aktivistov, ki so jih umorili in sežgali v Rižarni. Vse to bo lahko služilo kot dragocen material ob procesu, kakor tudi za muzej, ki ga bodo uredili v sami Rižarni.
Za Rižarno je vedno večje zanimanje po vsej Italiji, od koder prihajajo na ogled celi razredi srednjih in višjih srednjih šol in velike skupine odraslih. Tako je obiskala Rižarno pred dvema tednoma skupina 300 ljudi iz Brescie, pretekli teden pa jih je prišlo 250 iz Bologne in Emilije. Vsi se čudijo, da Rižarna ni bila še svečano odprta. Kot smo izvedeli, je tržaški župan na zadevno vprašanje skupine občinskih svetovalcev KPI odgovoril, da svečane otvoritve ni bilo, kot je bilo napovedano, v juniju ali oktobru, ker se je ni mogel udeležiti predsednik republike, da pa bo otvoritev vsekakor v aprilu ali maju prihodnjega leta, ob zaključku proslav 30. obletnice osvoboditve.
Tudi ta odgovor jemljemo na znanje, toda ponovno moramo izraziti svojo zaskrbljenost. Otvoritev Rižarne se ne sme več odlagati, tudi če se predsednik republike ne bi mogel udeležiti tako pomembne svečanosti.
Na tako svečanost, ki bo presegala ozke krajevne, pa tudi deželne meje in bo imela ne samo vsedržavni, ampak tudi mednarodni pomen in značaj, se je treba pravočasno in temeljito pripraviti. Kolikor nam je znano, niso zdaj v teku še nobene priprave. Na kaj se čaka? V pičlih treh ali štirih mesecih ne bo mogoče opraviti vse-
ževali prostore in zgradbo. Uredili so tudi stanovanje za čuvaja, ki se je že vselil in odpira Rižarno, ko so obiski.
Kaj pa bodo dali v muzej, kakšna bo njegova vsebina in namen? Na to vprašanje bi radi dobili odgovor. Združenje bivših političnih deportirancev je po dogovoru z Deželnim inštitutom za zgodovino o-svobodilnega gibanja v Furlaniji -Julijski krajini že lani obrazložilo županu svoje predloge. Dobro vemo, da se tak muzej, kot bi moral biti urejen v Rižarni, ne more popolnoma urediti v treh mesecih, niti v treh letih. Predvsem je potrebna izbira, odločitev, da se lahko čim-prej začne zbirati in selekcionirati gradivo, ki se iz leta v -leto izpopolnjuje in dopolnjuje. To pa tudi zaradi tega, ker se s časom izgublja dragoceno in zelo zanimivo gradivo. Omenimo naj samo najnovejši primer dveh zvezkov v katere je pok. prof. Henriquez vestno prepisal, oziroma prerisal, napise po vratih in stenah Rižarne. Po njegovi zagonetni smrti sta tudi ta dva zvezka izginila, ali zgorela. Napisi v Rižarni pa so zaradi malomarnosti tistih, ki bi morali pravočasno poskrbeti za njihovo ohranitev, skoraj popolnoma izginili.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 3. decembra FRANČIŠEK KSAV.
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.22. — Dolžina dneva 8.55 — Luna vzide ob 20.48 in zatone ob 10.33. Jutri, SREDA, 4. decembra BARBARA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 10,8 stopinje .najnižja 7,3, ob 19. uri 9,6 stopinje, zračni tlak 1028,7 mb. rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 12 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI DNE 1. in 2. decembra se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
UMRLI SO: 65-letni Oreste Babici,
80-letna Lucia Pagliaro por. Benedetti, 74-letna Maria Giavedoni vd. Cer-iani, 54-letna Natalia Mendizza vd. d’Antonio, 86-letna Giuseppina Vodopivec vd. Svozil, 92-letna Angela Do-ratti vd. Lussi, 79-letna Elena Beltrame , vd. Felluga, 97-letna Carolina Smeraldi, 92-letni Luigi Kurassier, 64-letqa Giuseppina Pincin vd. Cus-chie, 64-letni Riccardo Taddeo, 30-letni Paolo Pierbattista, 68-letni Alfredo Cante, 78-letna Regina Piram Coen vd. Taf uri, 74-lètna Elisabetta Codellia.
ga dela, pripraviti spored, razpo-, 60-letna Valeria Kole por. Cuscito siati vabila itd. To nalogo ima tr- —	.	.	_
žaška občina, kateri je bila pred desetimi leti izročena v varstvo Rižarna kot nacionalni spomenik. S prispevkom dežele je občina poskrbela, da se je Rižarna uredila po načrtu arh. Romana Bpica, potem pa je vse obtičalo bogsiga-vedi zakaj. Tako ni bil še ustanovljen, kolikor nam je znano, pripravljalni odbor za svečano otovoritev Rižarne, niti ne vemo, da bi se formiral in začel delovati odbor za ureditev muzeja v Rižarni. Vemo samo to, da je bil imenovan za kustosa prof. Stelio Crise.
Arh. Boico nam je povedal, da je z brzojavko 2. oktobra obvestil župana, da je zaključil svoje delo, uredil muzejske dvorane in postavil omare za dokumentarno gradivo, da je urejena tudi velika dvorana v I. nadstropju (za konference, predavanja in zborovanja) z 200 udobnimi stoli. Prav tako je že postavljena električna napeljava in ureje-, na osvetlitev z žarometi. Na vseh zo, LO. Bemini 4; Al Castoro, Ul. oknih so namestili mreže, da ne Cavana U: Sponza, Ul, Montorsino bi golobi tam gnezdili in onesna- 9 (Rojan).
iiiiiiiiiiiiimniniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniHtiiiiiuiKiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiii
ŠTEVILNE POBUDE ZA NOVO SEZONO
Bogat spored dejavnosti Nemškega kult. inštituta
V sredo bo v okviru 600-letnice smrti Petrarce nastopil vokalno-instrumentalni orkester iz Kolna
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan-
Nemški kulturni inštitut v Trstu se pripravlja na vrsto zanimivih pobud. Poleg številnih slikarskih in drugih razstav, ki jih pogosto prireja, predavalnih večerov, tečajev in drugih kulturnih dejavnosti, ima na programu tudi koncerte in dru ge večje predstave. Prvi večji koncert bo posvečen italijanskemu pesniku Francescu Petrarci, v okviru 600-letnice njegove smrti. Nastopila bo vokalno - instrumentalna skupina državnega višjega glasbenega zavoda iz Porenja «Pro Musica Kòln», ki jo vodi Johannes Hom-berg. Predstavil bo vrsto Petrar-covih pesmi, ki so jih uglasbili razni evropski skladatelji. Najpopularnejše posamezne pesmi je uglasbilo kar več skladateljev in skupina iz Kolna bo predstavila tržaškemu občinstvu razne glasbene priredbe Pe-trarcovih pesmi, tako da bodo poslušalci lahko primerjali, kako je ta ali oni skladatelj doživljal ob isti poeziji. Tako bomo na primer pesem «Vergine bella» lahko poslušali v glasbeni interpretaciji Dufaya, Palestrine in da Gagliana, pesem «Solo e pensoso» v priredbi Maren-zia, Haydna in Genzmerja. Petrarca je navdihnil še veliko drugih skladateljev, kot so Monteverdi de Wert, Liszt in Schubert, če omenimo samo najbolj znane. Zbor in orkester, ki ju kot rečeno vodi Johannes Homberg, bosta kot solista spremljala tenorist Karl Markuš in pianist Gunther Cellarius. Koncert bo jutri, 4. decembra, ob 21. uri. v dvorani Nemškega kulturnega inštituta v Ul. Coroneo 15.
V dneh od 10. do 12. decembra bo na sporedu, ciklus predavanj o nemškem gledališču.
(S Danes ob 18.-15 se bo v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska konzulta za Staro mitnico.
«t solisti veneti» sinoči v Rossettiju
V gledališču Rossetti so bili sinoči v gosteh tržaškega Koncertnega društva «1 solisti veneti», skupina, ki je pred kratkim praznovala petnajstletnico svoje dejavnosti ter se v vseh teh letih izredno uveljavila v Italiji in tujini. Svoje priznane odlike je potrdila tudi na svojem sinočnjem tržaškem koncertu pod živahnim in odločnim vodstvom dirigenta Claudia Scimoneja ter s sodelovanjem odličnega flavtista Jean-Pierra Rampala, ki je bil deležen še posebnega priznanja številnega občinstva. Dvorana Ros-settija je bila namreč popolnoma zasedena in poslušalci so nagradili izvajalce s toplim aplavzom.
«I solisti veneti» so izvajali skladbe Vivaldija, Mozarta, Cimarose ter doslej skoraj neznano delo Gianel-le. Na željo občinstva so na koncu dodali še eno Vivaldijevo skladbo.
18. decembra Izročitev sv. Justa prof. Budiniju
Zveza kronistov, ki je letos podelila zlatega sv. Justa prof. Paolu Budiniju, bo priznanje izročila znanstveniku osebno v sredo, 18. decembra, med slovesnostjo, ki bo ob 12. uri v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta.
• V petek, 6. t.m. ob 20. uri bo v krožku «Che Guevara». Ul. Madonnina 19, univ. prof. Giovanni Miccoli govoril o temi «Povojna politika Vatikana».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
PAVEL GOLIA
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom Scena	DEMETRIJ CEJ
Kostumi	MARIJA VIDAU
Glasba	A. VODOPIVEC
Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 3. decembra, ob 15.30
Slovenski klub priredi
danes,
3. decembra ob 20.30
predavanje:
BRUNO KRIŽMAN POTOVANJE PO KUBI Zanimivo predavanje o tej srednjeameriški državi bo ilustrirano s številnimi barvnimi diapozitivi.
Naslednja torkova večera:
10. decembra 1974 OKROGLA MIZA O URBANISTIČNI UREDITVI KRASA Sodelovali bodo: dr. R. Dolhar, arh. D. Jagodic, B. Samsa in S. Spetič.
17. decembra 1974 Univ. prof. dr. Stanko Pelerin: SKUPNA DEDIŠČINA ČLOVEŠTVA. NOVO IN STARO V SODOBNEM MEDNARODNEM PRAVU
Razna obvestila
šahovski odsek Kulturnega krožka Devin - štivan vabi vse ljubitelje šaha k četrtkovim večerom v klubskih prostorih v Devinu.
Prihodnji diskusijski večer v Ul. Donizetti 3/1 bo v četrtek, 5. decembra, na temo «Ima vsak narod pravico do lastne države?» Začetek ob 20.15. Zaželeni so kratki uvodni referati.
SPDT vabi na III. planinski večer v petek, 6. decembra, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predavanje o ženski ekspediciji na Benaver (Perzija). Predavala bo znana alpinistka in zdravnica dr. MAJDA MA-ZOVEC s prikazom številnih diapozitivov.
Prosimo svoje člane, naj prinesejo s seboj izkaznico za poravnavo članarine.
Kulturno združenje Most prireja v mali dvorani Kulturnega doma ciklus predavanj ob 70-letnici Edvarda Kocbeka pod skupnim naslovom: «Moje osebno srečanje z Edvardom Kocbekom». Prvo predavanje bo imel Marjan Rožanc v petek, 6. decembra ,ob 20.30. Prisrčno vabljeni!
PD Kraški dom priredi v dvorani občinske kopalnice v Repnu tradicionalno Miklavževo razstavo knjig. Razstava bo odprta do 5. decembra od 19. do 21. ure.
PD Vesna, iz Križa v sodelovanju z odborom Ljudskega doma in sekcijama KPI in ANPI iz Križa priredi v nedeljo, 8. decembra, v Ljudskem domu v Križu ob 17. uri proslavo 25-LETNICO moškega pevskega zbora Vesna pod vodstvom F. Žerjava. Sodelujejo moški pevski zbor V. MIRK s Proseka, I. GRUDEN iz Nabrežine, F. ZGONIK iz Branika ter mešana pevska zbora PRIMOREC iz Trebč in RDEČA ZVEZDA iz Saleža.
Gledališča
TRŽAŠKA KNJIGARNA
priredi
RA7STAVO
SLOVENSKE KNJIGE in FOLKLORNIH PREDMETOV
Danes, 3. decembra — od 16. do 21. ure in v sredo, 4. decembra — od 16. do 20. ure v DOUNI
s sodelovanjem PD V. Vodnik Razstava bo v društvenih prostorih.	Vljudno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo Tabor - Opčine
vabi
v PROSVETNI DOM na Miklavževo razstavo
knjig in gramofonskih plošč, ki bo vsak dan do četrtka, 5. t.m., od 16. do 19. ure. Za MIKLAVŽA je slovenska knjiga najlepši dar. Mamice
razveselite vaše malčke!
Odbor
PD SLAVKO ŠKAMPERLE priredi v četrtek, 5. decembra, ob 16. uri MIKLAVŽEVANJE
ZA OTROKE
Sprejemanje daril v sredo od 18. do 21. ure in 1 uro pred pričetkom.
Vabljeni otroci in starši!
PD RDEČA ZVEZDA — SALEŽ
priredi v petek, 6. t.m., ob 19. uri v prostorih osnovnošolske telovadnice v Saležu
MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE
Vabljeni otroci in starši!
Kulturni krožek Devin - štivan
priredi vsakoletno tradicionalno MIKLAVŽEVANJE v soboto, 7. decembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Devinu. Miklavž vabi starše, naj se javijo v petek ob 18. uri.
VERDI
Jutri, ob 20. uri tretja ponovitev Verdijeve opere «I due Foscari» ^ premierski izvedbi
Druga abonmajska predstava POLITEAMA ROSSETTI
Ob- 20.30 Prva predstava Dramska skupina TINO BUAZZELLI predstavlja
«Sovražnik ljudstva»
Henrika Ibsena
Prevod Claudia Magrisa, režija Edrrra Fenoglia Scene in kostimi Sergia d’Osma Rezervacije pri osrednji blagajni (tel. 36372 - 38547)
La Cappella Underground ob 19-M
in 21.30 spored risank: retrospektiva Boba God Eveya in mednarodni izbor. Premiera izven abonmaja» s festivalov v Zagrebu in Lucci.
Ariston 16.30-22.00 «Godspiell», barvni musical. Režija David Greene.
Nazionale 16.00 «Donna é bello». Film v barvah. Igrajo Andrea Ferreo!. Joe Dallesandro, Daniela Mettermeli. Prepovedano mladini pod 1 • letom.
Excelsior 15.30 «La poliziotta». Barv ni film, v katerem igrajo Mariangela Melato, Orazio Orlando, fenato Pozzetto, Mario Carotenuto.
Grattacielo 16.00 «Incontro d amore». Barvni film, v katerem igrata Antonelli in U. Orsini. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 17.45 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Roger Moore.
Eden 15.30 «Fatti di gente perbene». Barvni film. Igrata Giancarlo Giannini in Catherine Deneuve.
Ritz 15.30 «Inchiesta pericolosa». Frank Sinatra. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Chi te l’ha fatto fare»-Barvni film, v katerem igra Bar-bra Streisand.
Capitol 16.30 «La signora gioca bene a scopa?» Barvni film. Prepone-dano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «Più matti di prim« al servizio della regina». Barvn film, v katerem igra znana sku pina «I Charlots».
Impero 15.30 «Il portiere di notte» Barvni film. Prepovedano mladm pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00 «Furia inferna le». Barvni film. Prepovedan mia dini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Dudu, maggiolino sca tenato». Barvni zabavni film. Igra ta Y. Fuchsberger in R. Mark.
Ideale 16.00 «Seminò la morte Lo chiamarono il Castigo di Dio» Brad Harris, Jose Torres.
Vittorio Veneto 16.00 «Una donna e una canaglia». Barvni film. Igrate Lino Ventura in Francoise Fabian-
Abbazia 16.00 «Gli artigli dello squartatore». Eric Porter. Barvni flint-Prepovedan mladini pod 14. letom-
Astra 16.30 «Texas addio», Franco Nero. Prepovedan mladini pod Izletom.
Mignon 16.00 «L’invasione — Marte attacca la terra», Mike Ronney.
Radio 16.00 «Soldato blu»;, Peter Strauss in Candice Bergen. Barvni film.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek» sporoča, da se bo tečaj namesto 5. letnika začel takoj v decembru. Zato sklicuje sestane vseh poskusno vpisanih dijakov, ki bo jutri, 4. decembra, ob 16- url v zbornici zavoda. Na sestanku prejmejo dijaki natančnejša navodila za vpis in umik, ki bo z njimi dogovorjen.
Združenje staršev osnovne šole fia Opčinah vabi starše na predavanje dr. R. Dolharja o KOREKTIVNI IF LOVADBI, ki bo jutri. 4. t.m., o® 20. uri v prostorih osnovne sole Opčinah.
Prosveta
Prosvetno društvo Ivan Grbec * Skednju prireja do petka, 6. decembra tradicionalno Miklavževo razstavo knjig. Razstava z bogato izbiro knjig za male in velike ter lepih gramofonskih plošč bo odprta vsak dan od 17. do 19, ure. škedenjci iskreno vabljeni!
Slovenska prosvetna zveza prireja jutri, 4. decembra ,ob 20.30, v prostorih prosvetnega doma «Albert Sirk» v Križu, sejo glavnega odbora.
Prosvetno društvo «Kraški dom» s sodelovanjem osnovne šole priredi v četrtek, 5. t.m., ob 15.30 v stari šoli na Colu miklavževanje. Vabljeni-Istočasno obvešča, da je odprta razstava in prodaja knjig vsak dan od 19. do 21. do vključno 5. t.m.
Prispevki
Družini Rudež in Bizjak darujete 2.500 lir za Dijaško matico in 2.500 Ur za pevski zbor Tabor z Opčin-V spomin dragega prijatelja 'n botra Antona Gérlanca daruje družina Danev 10.000 lir za S>D Kontovel-
Dne 30. novembra je nenadoma preminil
Josip Prašelj
Pogreb bo danes, 3. t.m,, ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino.
Žalujoči brata Bruno in Rafael (odsoten) z družinama in sorodniki-
Trst, 3. decembra 1974
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3. tel. 38006
GORIŠKI DNEVNIK
BENEŠKI DNEVNIK
DRUŠTVO ŠTEJE NAD 120 GODCEV SAMOUKOV
V Čedadu je bil ustanovni občni zbor društva beneških godcev Vigion Karlič
F>
Govora predsednika Lucijana Lavrenčiča in tajnika Antona Birtiča ■ Predsednik «L Trinka prof. Cerno je godcem simbolično izročil ključ njihovega sedeža-Bogat kulturni program
Beneški Slovenci imajo tudi dru-: odbora so še Fabio Costaperaria,
štvo beneških godcev «Vigion Karlič»: v nedeljo je bil namreč na sedežu delavskega krožka v Čedadu u-stanovni občni zbor, na katerem so člani društva beneških godcev orisali občinstvu svoje namene in cilje.
Prisotne je v beneškem narečju najprej pozdravil predsednik društva Lucijan Lavrenčič, ki je v u-vodu svojega govora dejal, da so se beneški godci združili, da bi se bolje spoznali med sabo ter dali večjo veljavo beneški glasbi in pesmi. Lavrenčič je nato obžaloval, da so se glasbene navade začenjale zgubljati, zato je bilo potrebno, da se ustanovi organizirana skupina ki bi oživljala glasbeno življenje v Benečiji. Tako so pred meseci sprejeli zamisel, da se ustanovi društvo beneških godcev, ki so ga poimenovali po znanem beneškem glasbeniku in skladatelju Alojzu Karliču - Vigionu, ki je u-mrl pred dvema letoma.
širše poročilo o novem društvu je imel njegov tajnik Anton Birtič -Mečana. «Že od nekdaj,» je dejal «se trudimo in delamo, da bi dvignili kulturno raven v Benečiji in da bi čedalje bolj ljubili svojo narodno zemljo. Po tej zanesljivo uspešni poti hodimo že mnogo let. Svoje pridobitve in izkustva pa moramo prenesti na današnji mladi rod, da si bodo mladi prebivalci Nadiških dolin ustvarili boljše pogoje za kulturni razvoj, naslonjen na bogato tradicijo dosedanjih pokolenj pod Matajurjem. To bo vsekakor pripomoglo k ohranjevanju ter razvijanju kulturnih in narodnostnih dobrin pri nas. Prav zaradi tega, da bi tej veliki in težki nalogi dali svoj prispevek tudi mi, beneški godci, smo letos ustanovili svojo lastno organizacijo.»
Birtič je nato povedal, da šteje sedaj društvo nad 120 godcev, odbor pa je sestavljen iz 14 članov. Za predsednika je bil izvoljen Lucijan Lavrenčič, ostale funkcije pa so tako porazdeljene: Ado Markolin (podpredsednik), Anton Birtič (tajnik), Lucija Costaperaria (blagajničarka), Pavel Kukovac (arhivar), Mario Fon (gospodar), Mario Sirk (odgovorni za javne stike). V nadzornem odboru so Ivan Obit, Eli-zej Jussa in Renato Karlič. Člani
Rinaldo Luscak, Pavel Kodermac in Lamberto Vogrič.
Novi odbor je sestavil tudi statut, s katerim je začrtan program novega društva. V 6. členu tega statuta beremo, da «član društva lahko postane vsakdo, ki ceni in spoštuje beneške Slovence».
V nadaljevanju svojega govora je tajnik beneških godcev povedal, da imajo že svoj sedež in sicer v nekdanjih prostorih kulturnega društva «Ivan Trinko» v Čedadu, Ul. Monastero 20. Ob tej priložnosti je predsednik kulturnega društva Viljem Černo simbolično izročil ključ sedeža novemu odboru.
Govoru Antona Birtiča je sledil kulturni program, ki se je pričel z nastopom Briškega okteta. Pod vod-
stvom župnika Emila čenčiča so nastopili osnovnošolski otroci z recitacijami pesmi Ivana Trinka, harmonikarji društva beneških godcev Lambert Vogrič, Lucijan Lavrenčič, Ado Markolin, Pavel Kukovac, Giancarlo Bernardis, Maurizio Ber-dussin pa so se občinstvu predstavili s poskočnimi polkami in valčki. Ob spremljali harmonikarja Antona Birtiča sta dve pesmi zapela Lucija Costaperaria in Lambert Vogrič. Ob zaključku programa je nastopil zbor «Rečan» iz Ljes, ki ga vodi Aldo Klodič.
Naj omenimo, da je ob zaključku ustanovnega občnega zbora župnik iz Matajurja Pasquale Gujon predstavil svojo knjigo o beneških prebivalcih «La gente delle valli».
P. R.
TAK KONCERT JE BIL LETOS ZE V DRUGO
S slovensko in italijansko pesmijo so zbori navdušili številno občinstvo v Ronkah
Vsa zahvala prirediteljem, posebno še Slovencem na Laškem - Nastopa so se udeležili tudi tamburaši iz Škofje Loke, ki so nastopili tudi v Standrežu
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■lll■lMl■llmuI^Illll|mtlll||||||||h||,||,|||l,l|,|l|llllll|lll|,IIIIIIIIUIIUI|ll||||
OB LETOŠNJEM DNEVU REPUBLIKE V SFRJ
Število jugoslovanskih turistov za 25.000 manjše kakor lansko leto
Zmanjšalo se je zlasti število turistov z obmejnega pasu Tudi podatki za november izkazujejo nazadovanje
številno občinstvo na koncertu v Ronkah
ZAČELA SE JE ŠIROKA NABIRALNA AKCIJA
V Št and reža zbirajo prispevke za gradnjo prosvetnega doma
Dom bo odprt že prihodnje leto
V štandrežu je na Pilošču v teku gradnja prosvetnega doma, ki mu bodo domačini dali ime «Andrej Budal», da bi tako počastili tega svojega znanega sovaščana, že od lanskega leta dalje, ko se je pričelo govoriti o gradnji doma, so v Štandrežu pričeli zbirati denarne prispevke. Nabiralno akcijo so sprožili v štandrežu na zelo široki podlagi.
Doslej so nabrali naslednje prispevke:
Lojze Paškulin 10.000; Franc Lupin 10.000; Gorazd Vesel 10.000; Dattilo Nanut 10.000; dr. Anton Pav-siš 5.000; Miloš Tabaj 2.000; Malka Moc 1.000; dr. Gojko Budal 10.000; N.N. Podgora 2.000; Danilo Marušič 2.000; vsak po 1.000 lir; Alojz Cijan, Ožbat Jordan, Stano Pavlin, Rudy Brajnik, Danilo Blažon, Karlo Nanut, Maks Nanut, Vojko Cijak; družina Vilko Nanut 15.000; razni prispevki namesto cvetju na grob pok. Andreja Budala 33.550; v spomin pok. Jožefa Nemca prijatelji so darovali 21.700 lir; Mirko Mučič 5.000; Irena Beltram 2.000; Andrej Beltram 5.000; družina Ma-
Med letošnjimi prazniki ob Dnevu republike v sosedni Jugoslaviji je dopotovalo v Trst okrog 25.000 manj jugoslovanskih turistov kakor v istem času lani. Statistični podatki, ki jih je zbrala mejna policija za tržaško področje namreč navajajo, da je v času od četrtka 28. novembra do vključno nedelje, 1. decembra, prestopilo mejo v smeri proti Trstu 74.844 jugoslovanskih državljanov, od tega 52.173 v mednarodnem prometu (s potnim listom) in 22.671 v maloobmejnem prometu (s prepustnico). V istih dneh lanskega leta, to je od 28. novembra vključno 1. decembra, je stopilo čez mejo v smeri proti Trstu 99.612 jugoslovanskih državljanov, od tega 56.900 v mednarodnem in 42.712 v maloobmejnem prometu. Letos sta po vsem tem popustili obe postavki, vendar se je število
miuimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHmniHiHMimuiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiniiiiiiiiniimiiiiiiiiiMmiu
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Franco Freda ne bo prisostvoval decembrski prizivni razpravi
Pol leta zapora za avtomobilska tatiča
Ko se bo 10. decembra pred pri-iivnim porotnim sodiščem pričel proces zaradi poskusa izsiljevanja znanega tržaškega desničarskega skrajneža prokuratorja Gabrieleja Forziatija, ne bo pred sodnike stopil glavni obtoženec — Franco Freda, ki je tudi glavni obtoženec strahovitega pokola v milanski Kmečki banki in drugih bombnih atentatov. Pred sodni zbor, ki mu bo predsedoval dr. Boschini, tožilstvo pa bo zastopal dr. Ballarini, bosta tako stopila samo tržaška obtoženca Franco Neami in Manlio Portolan. Vsi trije obtoženci so bili februarja lani oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, proti razsodbi pa so vložili priziv tako obtoženci kot javno tožiteljstvo. Prejšnji teden pa je Freda javil, da se odpoveduje pravici udeležbe pri procesu, verjetno ker ima preveč dela s pripravo o-brambe v bolj obtežilnih procesih.
Pred kazenskim sodiščem se je včeraj pričel proces zaradi tatvine fotografskih aparatov, ki jih je skupina tatov ukradla maja lani iz trgovine «Eurjapan». Na procesu so tako obtoženci tatvine kot obtoženci nakupovanja ukradenih fotoaparatov v vrednosti 8 milijonov lir. Zaradi odsotnosti glavnih obtožencev, ki so bolni, so proces odložili na prihodnjo sodno sezono.
Pred istim sodnim zborom (predsednik Giancotti, stranska sodnika Gridelli in Moscato) pa je bil proces po hitrem postopku proti 28 letnemu Giovanniju Boli iz Canareg-gia v Benetkah in 23-letnemu Željku Pamiču iz Rovinja. Oba sta v zaporu od prejšnjega ponedeljka, ko ju je zgodaj zjutraj ujel podčastnik
letečega oddelka Dellia v Ul. Giulia. Mladeniča je odkril, ko sta se skušala skriti za parkirani avti in sta odvrgla vrečo, v kateri sta imela plen dveh podvigov v avtomobile: dva stereofonska magnetofona, e-lektrični vžigalnik in drugo. Sprva sta priznala samo eno tatvino iz giulie, ki je bila parkirana v Ul. Pindemonte, podčastnik Dellia pa je prerešetal celo področje, dokler ni v Ul. Petrarca odkril drug vlomljen avto.
Oba obtoženca sta včeraj priznala tatvini in se izgovorila, da sta bila brez denarja. Tožilec Tavella je zahteval eno leto in 8 mesecev zapora ter 200 tisoč lir globe, branilec odv. Strudthoff pa je predlagal olajševalne okliščine in najnižjo kazen. Po krajšem zasedanju v sejni dvorani jih je sodni zbor obsodil pogojno na pol leta zapora in 90 tisoč lir globe.
• V kinodvorani «Alabarda» je bil
včeraj občni zbor pomorščakov in upravnih nameščencev štirih pomorskih družb («Tržaški Lloyd», «Italia», «Tirrenia» in «Adriatica»), ki v okviru Finmare vzdržujejo tako imenovane proge pretežnega državnega pomena. Skupščini je predsedoval glavni tajnik FILM - CISL M. Mascetti, ki je v imenu pomorske zveze pomorščakov CGIL, CISL in UIL obravnaval vrsto perečih vprašanj prizadete kategorije delavstva. V o-spredju so bila zlasti vprašanja, ki zadevajo nove zahteve pomorščakov v okviru delovne pogodbe, vprašanje napovedane preosnove državnega ladjevja in sodelovanje pri jutrišnji splošni stavki.
jugoslovanskih turistov zmanjšalo zlasti v maloobmejnem prometu, saj se je število gostov s sosednega obmejnega pasu zmanjšalo praktično na polovico.
Mejna policija nam je posredovala tudi nekatere podrobnejše podatke o prihodu jugoslovanskih turistov čez posamezne mejne prehode prve kategorije; v času od 28. novembra do vključno 1. decembra je stopilo na tukajšnja tla čez Opčine (železniška postaja) 6.311, čez Fernetiče 19.448, čez Pesek 15.054, čez Škofije 29.973 in čez Lazaret 4.058 jugoslovanskih državljanov.
Tudi primerjava med podatki o osebnem prometu na italijansko-ju-goslovanski meji na Tržaškem za ves mesec november kažejo občutno nazadovanje v primeri s prometom, ki so ga zabeležili v lanskem letu: v mednarodnem prometu je letos stopilo čez mejo 1.008.252 ljudi, medtem ko jih je bilo v istem času lani 1,264.958, v maloobmejnem prometu pa 1,006.432, medtem ko so jih lani našteli 1,368.475.
S potnim listom je letos prekoračilo mejo 475.704 italijanskih in 532.548 tujih državljanov (v istem mesecu lani 585.569 oziroma 679.389) ; med tujci so daleč prevladovali jugoslovanski državljani (454.816), druge narodnosti pa so bile prisotne z naslednjim številom prehodov: 10.876 Nemcev, 7.572 Avstrijcev, 6.059 Angležev, 8.464 Francozov, 4.657 Grkov, 6.585 Švicarjev, 4.550 Američanov, itd.
V maloobmejnem prometu pa je v novembru stopilo na sosedna področja 696.074 (lani 877.643) italijanskih in 310.358 (lani 490.832) jugoslovanskih državljanov. Promet na posameznih prehodih je bil naslednji:	Opčine (železniška postaja)
3.057, Fernetiči 174.100, Pesek 105 tisoč 689, in škofije 267.395, Lazaret 35.297, Repentabor 59.650, Lipica 76.239 in Plavje 135.917 prehodov.
Še vedno zavita v meglo «kriminalka» o neveljavnih izkaznicah za Triestino
Leteči oddelek tržaške kvesture nadaljuje s preiskavo v zvezi z neveljavnimi abonmajskimi izkaznicami za vstop na nogometne tekme Triestine. Kaže, da je v obtoku kar precej teh izkaznic in samo v nedeljo so jih ob vstopu na stadion zaplenili šest. Izkaznice je Triestina dala natiskati, kar jih ni prodala pa je vrnila ustanovi Siae, ki skrbi za obdavčenje vseh javnih prireditev. Siae bi morala izkaznice uničiti in res obstaja zapisnik o uničenju izkaznic. Očitno pa jih niso uničili, ker so spet prišle v obtok. Ravno o tem vodijo preiskavo, tudi na podlagi tistih, katerim so izkaznice zaplenili. Kaže, da so jih kupili v dobri veri in da je za goljufijo, pri kateri je bila Triestina nemalo finančno prizadeta, kriv ali kak uslužbenec Siae ali pa kdo, ki je prebrskal smeti, v katere so baje odvrgli izkaznice.

Mi 1
V** 0®

■I II
Jr w
r #
Jr
up
Obisk Škofjeločanov na Goriškem, o katerem smo poročali že v nedeljo, se je v soboto zvečer zaključil na najboljši način v prepolni kinodvorani Rio v Ronkah, kjer je tam-buraški zbor «Bisernica» iz Reteč pri Škofji Loki nastopil na večeru slovenske in italijanske pesmi skupno z drugimi skupinami. Zastopniki občine Škofja Loka in drugih družbeno - političnih organizacij so bili na tem koncertu gostje Slovenske prosvetne zveze in so se nato udeležili tudi sprejema za vse udeležence, ki ga je priredila domača
Pugled na občinstvo, ki se je v nedeljo udeležilo ustanovnega občnega zbora beneških godcev «Vigion Karlič»
Zastopnik društva «S. Kosovel» Viljem Peric
Pro Loco v starem kmečkem skladišču, ki je sedaj preurejeno in služi v rekreacijske namene.
Koncert so Prosvetno društvo «Srečko Kosovel» iz Ronk, Pro Loco iz Ronk in Slovenska prosvetna zveza priredili letos že v drugo. Prvi podobni koncert je bil lani januarja, s to tradicijo pa se bo nadaljevalo tudi v bodoče. Na letošnjem koncertu so sodelovali pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba, zabavni ansambel «Lojze Hlede» iz Števerjana, tamburaški zbor «Bisernica» iz škofje Loke, italijanska zbora «Giuseppe Verdi» iz Ronk in «Corale S. Ambrogio» iz Tržiča.
V	nabito polni dvorani, v kateri smo poleg številnih naših rojakov, ki žive v Ronkah, Tržiču in Foglia-nu, torej na Laškem, opazili tudi številne ljudi z goriškega Krasa pa tudi veliko domačih Italijanov. Med gosti so bili delegati iz škofje Loke s podžupanom dr. Berčičem na čelu, konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič, predsednik SPZ Klavdij Palčič s podpredsednikom Rožičem in tajnikom Waltritschem, župana iz Ronk Blasutti in iz Doberdoba Jarc ih pokrajinska odbornica Ferletič.
Renato Burigatto, predsednik Pro Loco v Ronkah, je prvi stopil na oder in pozdravil navzoče v imenu domačih prirediteljev. Njegov govor je prevedla prijazna napovedovalka Lilijana Vižintin, ki je nato tudi predstavljala, v slovenskem in italijanskem jeziku, vse nastopajoče. Za njo je stopil na oder predstavnik domačega slovenskega prosvetnega društva «Srečko Kosovel» Viljem Peric, ki je poudaril zadovoljstvo Slovencev na Laškem, da je že v drugo prišlo do prireditve skupnega koncerta.
V	imenu Slovenske prosvetne zveze pa je spregovoril prof. Leopold Devétak. Med drugim je dejal: «Ta praznik, ki je postal že tradicija, je konkreten primer sožitja dveh narodov, katera spajamo mi Slovenci, ki tu živimo kot manjšina v Italiji. Zato je pravilno, da se tu živeči ljudje, Italijani in Slovenci, spoznavamo. Vsak dan se srečujemo na delu, v tovarnah Tržiča pa tudi drugod v industriji, zato je nujno, da pogledamo, kaj je za tem človekom-delavcem; nujno je, da spoznamo, da ni samo delo naša spojna točka, ampak še marsikaj drugega, bogatejšega: to so petje, književnost, u-metnost, navade, lepota jezika in še mnoge druge vrednote. In prav danes je tu pred nami večer, v katerem si bomo Slovenci in Italijani prikazali nekaj takega kulturnega bogastva. Naj izrazim željo, da bi ta večer glasbe, petja in prijateljstva pripomogel k še večjemu razumevanju in še boljšemu sožitju med nami.»
Za njim je v imenu občinske u-prave pozdravil še župan Umberto Blasutti, nakar se je pričel program. Prvi so stopili na oder pevci domačega zbora «Giuseppe Verdi», ki jih vodi Sonia Sirsen. Zapeli so latinsko, tržaški in furlansko pesem. Za njimi so prišli na oder pevci iz Doberdoba, ki jih1 vodi prof. Silvan Križmančič. Zanje je velja-, lo posebno pričakovanje, saj niso Ina lanskem koncertu nastopili. Za-
to so njihovo petje gledalci tudi pošteno 1 nagradili, saj so nam nudili nekaj lepih pesmi. Zapeli so Vrab-čevo «Luna, lunica» in Adamičevo «Završki fantje», nato še češko narodno in za zaključek še furlansko pesem. Sledil je še nastop mešanega zbora «S. Ambrogio» iz Tržiča pod vodstvom Pietra Pohlena. Zapeli so dve pesmi v italijanskem narečju, prvo v bizjaškem, drugo pa v tržaškem, nato črnski spiritual, in rusko «Kalinko».
Po odmoru so nastopili, ob velikem navdušenju občinstva, najprej člani zabavnega orkestra «Lojze Hlede» iz števerjana. V dvorano so prinesli obilico zabave in prav je, da na naših prireditvah nastopajo tudi takšne skupine. Za njimi pa je nastopil še tamburaški ansambel «Bisernica» iz Reteč pri Škofji Loki pod vodstvom Frana Ranta. Tudi nje so poslušalci z navdušenjem sprejeli.
Vsem nastopajočim so v spomin na ta večer prireditelji darovali lepo plaketo. Koncert je vsem ostal v lepem spominu. Slovenska in italijanska pesem sta dolgo v noč odmevali v dvorani, kjer so se pevci nato zbrali na zakuski.
Tamburaši iz Reteč pri Škofji Loki so bili v soboto popoldne gostje prosvetarjev društva «Oton Župančič» v Štandrežu. Tu so imeli samostojni, več kot eno uro trajajoči koncert in so vse, tako mlajše kot starejše ljudi, precej navdušili. To je bila za Štandrež prireditev posebne vrste, saj nastopov tambura-ških skupin v zadnjem času pri nas ni bilo. Starejši ljudje se takih nastopov spominjajo, kajti tudi pri nas so bile v starih časih take skupine, v povojnem času pa je pri nas to šlo nekako iz mode.
Gorenjske goste je pozdravil predsednik domačega društva Stano Pavlin. Poudaril je prijateljske stike, ki obstajajo med tu živečimi Slovenci in tistimi v matični domovini ter dejal, da so bili prav štan-drežci, skupno s Sovodenjci, tisti, ki so prvi začeli stike z Železniki v občini Škofja Loka.
NA POZIV VSEDRŽAVNEGA SINDIKALNEGA VODSTVA
Jutri na Goriškem triurna stavka številnih kategorij
Zastopstvo naše pokrajine bo odšlo na zborovanje v Bologno
V	okviru vsedržavne splošne stavke bodo delavci v industriji, trgovini, kmetijstvu, javnih službah, obrtništvu in storitvah na Goriškem stavkali jutri, v sredo, 4. novembra po tri ure, in sicer od 9. do 12. Preostale tri ure (vsedržavno sindikalno vodstvo je oklicalo celodnevno stavko) bodo prihranili za stavkovno gibanje, ki ga bodo oklicali ob kakšni drugi priložnosti. Stavkali, in sicer eno uro, bodo tudi na vseh slovenskih šolah. Stavkajoči bodo jutri sodelovali na treh zborovanjih, ki jih sindikati prirejajo v naši pokrajini, in sicer v Tržiču, Krminu in Gradežu. V vseh teh središčih bodo priredili tudi sprevode. Predstavništvo delavcev goriške pokrajine bo skupno z delavci iz naše dežele sodelovalo na meddeželnem zborovanju v Bologni.
Vsedržavno sindikalno vodstvo je jutrišnjo stavko oklicalo zato, da nasprotno stran, vlado, čimprej pripravi k sprejemu njegovih zahtev po združitvi točk draginjske doklade, zajamčeni mezdi, zaposlitvi, zvišanju najnižjih prejemkov ter za boljši način gospodarjenja kot je sedaj v veljavi.
V	zvezi z meddeželnim zborovanjem v Bologni (še dve takšni zborovanji bosta v Turinu in Neaplju) so sindikati iz naše dežele zagotovili udeležbo okoli tisoč delavcev, od tega 160 iz naše pokrajine. Delavci se bodo v Bologno peljali z vlaki, sindikalna federacija pa jim bo dala na pot vrečko z živežem. Udeleženci iz Tržiča se bodo z vla-
kom odpeljali s postaje ob 5.14, iz Gorice pa ob 5.32. Na zborovanju bo govoril sindikalni voditelj Storti. Povratek v Gorico ob 20.35, v Tržič pa ob 21.15.
Miklavževanja v Gorici, Sovodnjah in Dolu
V	nekaterih naših društvih bodo ta teden miklavževanja. Na tak način se bodo naši prosvetni delavci oddolžili najmlajšim in izvedli stari običaj.
Za goriške otroke bo miklavže-vanje v četrtek, 5. t.m. v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi. Mi-klavževanje prireja komisija za do-raščajočo mladino pn SKGZ. Na sporedu imajo igrico, recitacije in prihod Miklavža z najrazličnejšimi darili. Prireditev se bo pričela ob 16. uri.
V	Sovodnjah prireja miklavževa-nje prosvetno društvo «Sovodnje». Tudi tu bo prireditev v četrtek, 5. decembra, in bo ob 19. uri v Kulturnem domu. Odbor društva vabi vse vaške otroke naj se prireditve udeležijo, saj jih bo Miklavž vse bogato obdaril.
Na pobudo prosvetnega društva «Kras» bo za otroke iz Dola miklav-ževanje v gostilni Peric pri Devetakih v četrtek, 5. decembra, ob 19. uri. Na programu imajo nekaj zabavnih prizorov in obdaritev o-trok. Društvo vabi vse vaške otroke na to prireditev.
MiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiitMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiin
«SEJEM BIL JE Z/V...» * •
Tridnevno andrejevanje privabilo v Gorico na tisoče obiskovalcev z obeh strani meje
kuc - Cargnel 20.000; Dominik Kovic 3.000; Toni Rusjan 2.000; M. Mozetič iz Gorice 10.000; Marija Bogataj, Gorica 20.000; Ida Mozetič 10.000; Dino Roner v spomin pok. Klanjščka 5.000; Š.d. Juventina v spomin pok. Almire Marvin 5.000 lir; skupina goričanov v spomin Mirande Waltritsch 42.500 lir; Jožica Smet v spomin sestre 5.000; Marija Bogataj ob obletnici smrti sina padlega v partizanih 10.000; prvi praznik žena v vasi 5.000 lir; mladina iz Štandreža 8.485 lir; Herman iz Nemčije, društveni prijatelji 10 000 lir; odv. Peter Sancin 35.000: E. mil Mučič «nono» 5.000; Pevski zbor «Oton Župančič» v spomin pok. Rozalije Cijak, Antona Volčiča in Leopolda Pelicona s Peči je prispeval za dom «Andrej Budal» 30.000; Lojze in Ferina Hoban v spomin pokojnega A. Lavrenčiča 15.000; I-rena Beltram, drugi prispevek
4.000	lir. Skupno 500.485 lir.
IZPLAČEVANJE POKOJNIN V DOBERDOBU
Poštni urad iz Doberdoba sporoča, da bo izplačeval pokojnine INPS kategorije IR jutri, 4. decembra.
• Zaradi vsedržavne splošne stavke je bil v Rimu odložen pismeni izpit za kandidate profesorjev latinščine in grščine na klasičnih gimnazijah. Prav tako so odložili izpite za profesorje arhitekture. Za prvo skupino bodo izpiti 9., 10. in 11. decembra, za drugo pa 9. decembra.
Nesreča v Gabrijah
V Gabrijah se je včeraj popoldne ponesrečil 64-letni upokojenec Evgen Lavrenčič s Poljan št. 8. V goriški bolnišnici, kamor ga je pripeljal avtomobilist, v katerega je Lavrenčič z mopedom trčil, so mu ugotovili lažji možganski pretres, zaradi česar se bo zdravil nekaj dni.
Prosveta
Goriško tajništvo Slovenske prosvetne zveze obvešča vse člane odbora in predsednike včlanjenih društev, da se udeležijo posveta, ki bo jutri. 4. decembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu, če predsedniki ne morejo na posvet naj pošljejo svoje namestnike.
V klubu «Simon Gregorčič» v Gorici
bo v četrtek, 5. decembra, ob 20.30 drugo predavanje posvečeno zgodovini slovenskega šolstva. Predaval bo Gvido Stres od šolskega muzeja iz Ljubljane o 200-letnici obvezne šolske navedbe na Slovenskem. Istočasno bo odprta tudi zanimiva razstava o šolstvu na Slovenskem.
Prosvetno društvo «Oton Zupančič»
v štandrežu vabi v četrtek, 5. decembra, ob 20. uri na predvajanje kratko-metražnih filmov goriškega amaterja Zdenka Vogriča. Predvajal bo razne filme o potovanju po raznih deželah in o dogodkih pri nas.
PD «NAŠ PRAPOR»
priredi danes, 3. decembra, ob 20. uri v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju predavanje o
POTOVANJU V SEVERNO AMERIKO
Predaval bo Miladin Černe, ki bo prikazal tudi nekaj zanimivih filmov, ki jih je posnel v severnoameriških deželah.
Pogled na Andrejev sejem, kakršen je bil v Ul. Oberdan
«Sejem bil je živ», tako v znani pesmi, tako tudi v resnici. Tradicionalni Andrejev sejem, katerega prvi del se je zaključil včeraj zvečer, preostali pa se bo nadaljeval še do konca tedna, je bil ena izmed letošnjih najbolj uspelih zabavnih, rekreacijskih in morda tudi gospodarskih prireditev v Gorici. Uspel je letošnji sejem zaradi zelo prijetnega vremena, kakršnega ni bilo za ta dan že nekaj let, uspel je navzlic gospodarski krizi in varčevanju, h kateremu smo, prisiljeni, in navzlic enolikosti, ki jo ta sejem prinaša. Uspel je predvsem zato, ker je andrejevanje globoko zakoreninjeno v ljudeh in ker ta običaj nikakor noče zamreti, pa čeprav je mestoma sila anahronističen.
Navezanost ljudi na Andrejev sejem, na naši strani in na sosednjem
obmejnem področju, je bila poglavitni razlog za to, da je trgovinska zbornica v Gorici skušala pred leti dati temu sejmu večji razmah. Ta zabavno-gospodarska manifestacija bi po njihovi sodbi morala postati eden izmed temeljev mednarodne gospodarske dejavnosti ter spodbuda, za krajevno in mednarodno trgovino.
• Lepak, s petelinom, ki poje, naj bi simboliziral budnico za Goričane, zlasti trgovce in operaterje, naj vendar začnejo delati za razvoj svojega mesta. Po nekaj uspelih letih so, vse te gospodarske manifestacije združili v okviru ESPOMEGO, ki se prireja spomladi.
Trgovci s kmetijskimi stroji so nam zaupali, da uspeh njihove razstave v okviru blagovnega sejma ESPOMEGO niti od daleč ni tolikšen, kot je uspeh razstave kmetij-
skih strojev na Andrejevem sejmu. Navada je železna srajca in kmet še zlepa ne bo pozabil, ali pa sploh nikoli ne, da se zanj leto obrne tam nekje okoli Martina ali pa Andreja, torej jeseni, ko je pobral pridelke in ko začne misliti na nove. Zaradi tega je bilo prejšnji dan na pokritem trgu v Ul. Boccaccio, kjer je razstavljalo svoje blago o-koli deset trgovcev, vedno veliko interesentov, tudi takrat, ko zvečer kdove zakaj ni bilo niti električne razsvetljave, pa čeprav bi jo prav tako rabili kot trgovci pri stojnicah s slaščicami. Kandidatov za razstavljanje bi bilo pri nekoliko večji zavzetosti občinske uprave prav gotovo še več, saj je lastnik Vinoagrarie svoje blago razstavil kar pred trgovino na Travniku, tako kot so goriški trgovci delali v starih zlatih časih.
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Horror express». V. Priče. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Il grande Gat-sby». M. Farov in R. Redford. Film v barvah.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Un tram che si chiama desiderio». W. Leigh in M. Brando. Prepovedano mladini pod 16. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «Donne in catene». P. Grier in M. Markov. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Jeff Bolt, l'uragano di Macao». F. VVilliamson. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «La regina dei vampiri». Barvni film.
PRINCIPE 17.00-22.00 «U collina del disonore».
Kora Gorica
SOČA «Policaj», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ugrabitev na sodišču», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Lepi spomini», španski barvni film ob 17.00 in 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE «Smrt policijskega komisarja», italijanski barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
Prispevki
Ob enaintrideseti obletnici smrti sina Milana Bogataja daruje mati
10.000	lir Podpornemu društvu za Goriško.
DEMOKRATIZACIJA NEKEGA POKLICA
BITI POLITIK NI VEČ LAHKO
Na Angleškem gledajo na poklic politika zelo realno Britanski politiki odprejo zjutraj časnik s strahom
Najbrž ni na svetu dežele, ki bi — če ne zaradi drugega, potem pa vsaj zaradi svoje izredno dolge življenjske dobe - imela več politikov, poznanih tudi zunaj svojih meja, kot je to primer z Veliko Britanijo. Res pa je po drugi plati, da verjetno na svetu tudi ni dežele, kjer je težje oziroma ne-hvaležneje biti politik. Zlasti v teh novih časih, ko so politiki zaradi sodobnih možnosti množičnega obveščanja pod nekakšnim stalnim nadzorstvom javnosti, nekako stalno pred očmi nacije, vtem ko je bila v teku razvoia z njihovega poklica tudi sneta tista zaščitna avreola, ki mu je posredovala kar se da učinkovit nadih misterioznosti.
Menda je edini razlog, da se britanski politiki tako krčevito trudijo, da bi preprečili prihod televizije v parlament, gotovo v tem, da bi ta tenčica misterioznosti ne bila sneta — do konca. Navzlic temu, pa vse skupaj spominja na izgubljeno bitko obupancev v obkoljenem rovu.
Ne da bi Angleži sovražili svoje politike ali da bi jih ne spoštovali, to nikakor ne! Le da nanje gledajo kot na nujno zlo, ker se pač nekdo vendar mora ukvarjati «s temi državnimi zadevami». Gledajoč tako na svoje politike, pa Angleži obenem od njih zahtevajo, da niso preveliki dlakocepci, pričakujoč vrhu tega, da bo kateri od njih tudi pameten ali celo talentiran in duhovit. Toda, neglede na to, ali gre za pametne ali nespametne primerke političnih osebnosti, je ves odnos angleških državljanov do njih takšen, kot da bi stalno opozarjal in opominjal, naj tako politiki kot vsi njihovi življenjski sopotniki, ki so si bili izbrali te vrste kariero, ne pričakujejo nikakršnega posebnega ravnanja z njimi, a še zlasti ne posebnih privilegijev.
Zelo mogoče je, da današnji britanski politiki ponekikrat intimno v sebi zahrepene po časih, ko je izgovorjeno ime Disraeli, Gladsto-ne ipd. že samo po sebi zbudilo v ljudeh ustrezni občutek spoštovanja. Vendar je moč tudi v to, ali je v njihovih časih zares bilo vse tako, podvomiti. Ni namreč znano, ali so takratni britanski ljudje, znani individualisti in sumljivci, ki jih težko prepriča katera si bodi «od boga dana avtoriteta», gojili do njih takšno spoštovanje, kakršnega jim ga danes izkazujejo nihovi potomci. Številne primere, ko ti sitni Angleži niso takih priznanj hoteh dati niti svojim najbolj slavnim voditeljem, katere je občudoval in spoštoval ves svet, je moč navesti tudi iz današnjih časov.
Churchill, ki ga je gotovo ves svet priznaval za največjega britanskega voditelja našega časa, je n.pr. na prvih povojnih volitvah, ko je bil na vrhuncu svoje slave, doživel tudi svoj največji življenjski šok. Z največjo povojno večino, namreč največjo kot si jo je mogoče zamisliti v Veliki Britaniji, je takrat britanski premier postal najmanjši človek, kot si ga je lahko kdo mogel predstaviti tudi po fizičnem videzu:	Clement
Attlee, laburistični voditelj, ki je od vseh naslovov imel samo enega, povsem nepomembnega — bil je major britanske vojske, ki se je v njej znašel v prvi svetovni vojni, ko je bil kot vsi drugi smrtniki vanjo mobiliziran.
Prav takle brezbarven človek je v novejšem času postal voditelj britanske Konservativne stranke. Že prvo leto tega desetletja je postal znan po vsem svetu, naj bo kot nesluteni zmagovalec na volitvah ali novi britanski premier po imenu Edward Heath.
Ta gentleman se zdaj nahaja v položaju, ki je v dobršni meri patetičen, navaja vas celo na to, da z njim sočustvujete,
Osnovna resnica njegovega življenja je, da je v štirih volilnih spopadih, ko je vodil svojo stranko, trikrat bil poražen, enkrat samkrat pa je ostal zmagovalec, in to 1. 1970, ko se je vsa dežela bolj ukvarjala s svetovnim nogometnim prvenstvom v Mehiki kot z volitvami. "
Toda osnovna ironija vse te situacije je, da se je ta stranka nenadoma znašla pred dejstvom, da nima na razpolago niti enega samega potencialnega voditelja, katerega ime bi bilo bolj znano celo samo na Britanskem, razen prav tega Edwarda Heatha, ki se ga želi otresti. Komiko oziroma patetiko takegale položaja najbolje označuje popolna zmeda, ki vlada o-krog vprašanja novega možnega naslednika. Do pred kratkim je s tem v zvezi bilo omenjano ime Wil-liama Whitlawa. Seveda ni to ime kaj prida znano ne v svetu in celo ne v sami Britaniji. Nasprotno, da bi ga čitatelji spoznali, naj povemo, da je ta gentlemen v konservativni vladi bil minister za Severno Irsko.
Ko se je zdaj gospod William Whitlaw rienadoma pojavil kot možni naslednik sedanjega voditelja britanske opozicije in s tem tudi kot bodoči potencialni britanski ministrski predsednik, so pa takisto nenadoma skočile na svetlo tudi vse mogoče napake tega v bistvu simpatičnega in nepretencioznega politika. Mister Whitlaw. ki ga je senator Ted Kennedy celo predlagal za Nobelovo nagrado, najbolj levi kritik Laburistične stranke, Dick Crossmann, pa ga je označil za «človeka sijajne poštenosti», se je naenkrat spremenil v politiko sive povprečnosti.
«Willy _ je vzdihnil neki njegov spoštovalec — je postal nekakšen politik, ki ne ve mnogo o ničemer ... čeprav je, kolikor smo o njem vedeli, ostal isti človek kot prej .. Nakar je mož pristavil:
«Nekdo je nekje pogrešil. . . morda pa smo ves čas mi vsi grešili».
Res, težak in neprijeten postaja poklic politika, na Britanskem, kot je videti, še posebej. Vendar pa, kakor britanski politik vsako jutro z največjim strahom odpre jutranji časopis, ker ne more nič vedeti, kakšne kritike bo v njem deležen, tako ga z občutkom olajšanja tudi odloži ob misli, kako je v tem pogledu šele kolegom v ZDA. Kako je tam, je hkrati resno in zafrkljivo opisal ugleden londonski dnevnik, ko je v nekem članku objavil, kakšne muke je moral predsednik Ford vse pretrpeti, ko se je bil odločil, da zaradi ustreznejšega stika s svojimi sonarodnjaki imenuje tudi svojega svetovalca za humor,
Morda je to britanskim politikom v uteho, morda tudi ne: saj nihče ne ve, kaj utegne še jutri biti napisano v teh časopisih. Zdi se, da mukam politikov ne bo več i konca.
Nedeljska ponovitev loikiorne predstave «V celem Trste lučke ni. . s katero se je Tržaška folklorna skupina «Stu ledi» prvič uradno predstavila širši javnosti, je le še podčrtala uspeh, ki so ga folklorna skupina, openski moški pevski zbor «Tabor» in tamburaški ansambel iz Boljunca poželi na sobotnem krstnem večeru. Izrazi pozornosti številnega občinstva so z a mlado skupino, ki jo vodi in ji je dejansko vdahnila dušo Nadja Kriščak, najboljša vzpodbuda za še plodnejše delovanje
NA FILMSKIH PLATNIH
Alain Remate: <SS tclVlsiv
Alain Resnais, eden najpomembnejših jrancoskih režiserjev, ki se je uveljavil s filmi «Hiroshima mon amour», «L’anno scorso a Marienbad», «Muriel», «La guerra è finita» idr., se je po dolgih letih vrnil k filmski režiji. Preteklo je namreč že nekaj let, odkar je izdelal film «Je t’aime je faime» (ki, mimogrede povedano, je v Trstu skoraj neznan) in njegov povratek na zadnjem festivalu v Cannesu je bil precej pričakovan. Toda plod tega režiserskega povratka, film «Stavisky» (Stavisky il grande truffatore, 1974). je večino kritike precej razočaral; nekatere, recimo bolj površne, ker so mu očitali «divistično» uporabo Jean-Paula Beimonda (protagonist filma z Anny Duperey, Charlesom Boyerom, Frangoisom Périerom, Michelom Lonsdalom), druge pa, ker so mu očitali razne pomanjkljivosti v strukturi.
Scenarij je tudi tokrat napisal Španec Jorge Semprun. ki je precej nagnjenn k političnemu razmišljanju in je tako skušal povezati osrednjo zgodbo, Staviskega, «malega» goljufa, ki se trenutno dvigne do oblasti, z istočasnim izgonom Trockega v Franciji. Morda je res, da vse v tij primerjavi (ali bolje v tej zgodovinski koin-
cidenci) ni prepričljivo, toda zdi se nam, da Resnais ni težil k pra vi paraleli, temveč k skupni gradnji atmosfere, v kateri se z obema zgodbama osvetljuje odnos med zasebno in javno (politično) sfero življenja. Res pa je, da film na prvi pogled ne doseže skupne prepričljivosti najboljšega Resnai-sa: ohranila se je lepota posnetkov, premikov kamere, montaže, preko katere takoj spoznamo Resnaisov slog, tokrat pa ni vedno tesno vezana z razvojem zgodbe in oseb.
•iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1»iiii>i|l|t|i|i
RESNIČNO IN LAŽNO PURITANSTVO
Zakaj se American v Pekingu ni znašel
Ni «paše za oči», tožijo Američani ■ Celo gleženj ja nekaj izrednega ■ V antikvariatu pa najdeš bogastvo
PEKING, 2. — Med Pekingom in Washingtonom je vedno več stikov. Zato se tudi ameriška «kolonija» v kitajskem glavnem mestu vedno bolj veča. In Američani so z življenjem oziroma bivanjem na Kitajskem kar zadovoljni, le ena stvar jih hudo moti: pomanjkanje «sexa». Pa ne onega resničnega, normalnega, pač pa tistega seksa, ki ga je v ZDA in v zahodni Evropi veliko, na pretek. Mislimo na nekoliko krajše krilo, na bolj drzen vratni izrez, na fotografijo ali lepak, ki «da misliti», skratka tiste vsakdanje nadrobnosti, ki jih je v tako imenovanem bogatem svetu veliko, tudi preveč.
Na Kitajskem vsega tega ni. Nova družbena ureditev na Kitajskem hoče biti kar se da puritanska in kitajski državljan je v izvajanju te politične smeri nadvse dosleden. Na Kitajskem se ženska oblači kot moški. Na sebi ima nekakšno tuto sinje barve, ali pa tuniko, kakršno nosi Mao, tuniko, ki je zapeta vse do vratu. In če smo drugod v svetu navajeni na tesne, prižete hlače, jih na Kitajskem ne bomo našli. Celo lase si Kitajke strižejo na kratko, v smislu moške mode, le mlajša dekleta si privoščijo kito, na kar pa kitajske oblasti ne gledajo z posebnim navdušenjem.
Pri nas so zidovi prekriti z reklamnimi lepaki. Tudi tu je precej okroglin in golote. Na Kitajskem je reklamnih lepakov zelo malo in če se nekje na njih pojavi tudi ženski lik, je ta oblečen in ovit še bolj kot v vsakdanjem, v resničnem življenju, tako da na njih ni «paše za oči».
«Ste bili sinoči na koncertu ljudske glasbe? — me je vprašal mladi ameriški diplomat. — Ste videli torej tisto dekle, ki je igralo na čudnem godalu v orkestru?»
Bilo je namreč dekle v — krilu. Prav gotovo to ni bilo krilo, ki bi ga mogli oceniti kot «sexy», saj je segalo do tal, skoraj do tal. ker se je vendarle še videl gleženj. Pa tudi ni bilo tesno, prižeto, pač pa dovoli široko, ohlapno in vendar je to bilo nekaj nosebnega, nekaj edinstvenega, največ, kar je ameriški diplomat videl v šestih mesecih, odkar živi v Pekingu
In zato on kot drugi člani ameriške diplomatske kolonije, ki živijo v Pekingu, naprošajo vsakega tujca, ki se z njim srečajo v kitajskem glavnem mestu, naj jim posodi ali proda kako «knjigo». Seveda se kak klasični roman, pač pa kako publikacijo bolj pornografskega značaja, po možnosti vsaj s kako drzno, če ne preveč drzno ilustracijo. In tudi ženske a-meriške kolonije v Pekingu, celo žene diplomatov, so glede tega zahtevne. «Potrebujemo knjig, ve-
liko knjig, seveda pornografskih romanov, po možnosti nekoliko bolj drznih», mi je rekla žena nekega znanega ameriškega diplomata
Američani se torej ne znajdejo v kitajskem puritanskem življenju, pa čeprav je znano, da so tudi Američani dokaj puritansko nastrojeni, le da vlada med ameriškim in kitajskim puritanstvom precejšnja razlika. Vtem ko je ameriško življenje polno pornografije, hkrati pa se puritanstvo uveljavlja celo z uradne strani, je na Kitajskem puritanstvo nekaj normalnega, nevsiljivega. Lahko bi rekli celo, da je puritanstvo na Kitajskem nekaj normalnega, d. c.
(Nadaljevanje m 8. strani)
NI LAHKO NOSITI VELIKO IME...
V STUTTGARTU BO ŽUPANOVAL ROMMLOV SIN
Zmagal je na listi krščanskih demokratov
STUTTGART, 2. — Stuttgart i-ma novega župana. Ime mu je Manfred Rommel. Manfred Rommel je star 45 let. Ko se je njegov oče, «puščavska lisica» Er-win Rommel, 1944. leta spopadel s Hitlerjem in si, kot pravijo sedaj zahodnonerr.ški zgodovinarji «vzel življenje», je bil sedanji stuttgartski župan šele mladenič, ki si je komaj slekel kratke hlače.
Manfred Rommel se zaveda, kaj njegovo ime pomeni, ve da ni. lahko biti sin Erwina Rommla, vrhovnega komandanta formacije «Afrika Korps». Zato je med volilno kampanjo večkrat izjavil, da se ne smatra v nobenem smislu za dediča tega, kar njegovo ime nosi s seboj. Ob neki priložnosti
Mauro Bolognini:
«Fatti di gente perbene»
Mauro Bolognini zavzema potencialno zanimivo vlogo v italijanskem filmu: spoznamo ga po ljubezni do obujanja atmosfere prejšnjih obdobij v raznih italijanskih krajih in mestih, povezani z občutkom za lepoto posnetka. Bolognini je v tem morda dedič tiste smeri italijanskega filma, ki se je v 40. letih imenovala kaligrafizem.
Toda ta lepota posameznega po snetka se ne sreča vedno (kot v najboljšem Bologniniju: «La viac-cia» ipd.) s kontrolo celotnega filmskega razvoja. V tem primeru zna Bolognini le ponekod (npr. v precej obetajočem začetku) izkoristiti melodramske prvine filma. Drugod se zgodba na dolgo razvija «mimo» filma, namiguje na razne politične pomene, ki so prav tako nedoločeni (morda je tu pretenzija scenarista Sergia Bazzinija, ki ga po režiserskem prvencu prav malo cenimo), ne zna izkoristiti niti zanimivih o-brazov protagonistov:	Catherine
Denevue, Tine Aumont, Fernanda Reya, Giancarlo Giannini ja.
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiimuimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiu
hej ki v Lrenovi
Petrolejski bogataši so jahte plačevali kar v zlatu
V Genovi se je nedavno zaključila mednarodna navtična razstava. Gre za že tradicionalno prireditev, ki se je vsako leto udeleži lepo število italijanskih in tujih graditeljev turističnih plovil. Videli smo vsakovrstne motorne čolne, gumijaste ter iz raznih plastičnih mas, majhne, komaj 3-me-trske, pa srednje velikosti in velike, pravcate pošasti, ki se brez težav lahko kosajo tudi z oceanskimi valovi. Na razstavi so bile tudi najbolj luksusne jahte, ki si jih lahko privoščijo le petičneži ter stanejo toliko kolikor ne zasluži preprost delavec v vsem svojem življenju. Predstavitev takšnih jaht, nekakšnih plovečih vil z «aprtmaji», barom, bazenom, i-gralnico in podobnimi malenkostmi, ter seveda vsemi mogočimi elektronskimi aparaturami, je bila vprav izzivalna v zdajšnjem času gospodarske krize, ko morajo delavci in srednji sloji do skrajnosti varčevati, saj jim rastoča inflacija kar požira dohodke.
Na letošnji razstavi smo zapazili nenavadno veliko jadrnic in to nas je navdalo z veseljem. Zadnja leta se namreč vedno bolj čuje zaskrbljenost tudi zaradi onesnaževanja morskih voda z motornimi ladjami in čolni. Samo na istrsko in kvarnersko obalo pomislimo! Pred sedmimi leti nismo zasledili na primer na plažah o-toka Krka niti enega samega naftnega madeža; danes je tudi tam morje ob obali pomazano.
Kaj bi tudi ne bilo, ko pa vsak peti turist, pa naj bo Jugoslovan ali tujec, zlasti Nemec, razpolaga
					
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Branite svojo resnično dobro zamisel. Dan je primeren za resen pomenek.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odpravite iz svojega poslovanja nedoslednost. Nadzorujte svojo prevehko čustveno občutljivost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne preutrujajte se, da bi zadostili samoljubju. Bodite bolj popustljivi do ljubljene osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Žrtvujte nekaj miru za uresničitev načrta. Ne sprejemajte trenutno važnih ukrepov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne sprejemajte nase odgovornosti slabo organiziranega podviga. V družbi se ogibajte polemikam.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vaše poslovanje se zapleta, zato bo potrebna previdnost Ostanite zvesti svojim idejam.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Ne postavljajte prevelikih zahtev samemu sebi. Zaradi slabega razpoloženja ne kvarite drugim lepega dne.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojo lahkomiselnostjo si utegnete pokvariti dober posel. V družini presenečenje.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojimi nasprotniki bodite previdni. Draga oseba vam bo dala zadoščenje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Varujte svoje poklicne tajnosti, če hočete napredovati. Ogibajte se kritik.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Dobri pogoji za uresničitev ambicioznega načrta. Odpravili boste spor med prijatelji.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojo nervozo ne boste prav nič dosegli. Manjše motnje v družinskem razmerju.
z motornim čolnom. Turizem res prinaša denar, toda tudi neprijetnosti. No, ekologi priporočajo vsem, ki si lahko privoščijo plovilo, da se odločijo za jadrnico. Ne glede na užitek, ki te spremlja pri upravljanju jadrnice, poudarjajo ekologi, da je jadrnica brez motorja (imaš lahko seveda pomožni motor za primer neurja) in kot taka ne onesnažuje morja, pa tudi tiha je. razen tega varnejša od motornega plovila.
Pa pustimo te probleme in rajši posvetimo pozornost «heterogenim» obiskovalcem genovske razstave. Šlo je za barvito množico ljudi različnih narodnosti, socialnega izvora, rase in polti. . . Da, videli smo tudi neobičajne goste — muslimane in sicer . . . šejke! To je iznenadilo celo same prireditelje, Bili smo priča pravemu pravcatemu . . . lovu na šejka, bajno bogatega klienta, in to še posebno s strani južnoitalijanskih operaterjev. Tekmovali so, kdo bo prvi «ujel» tega ali onega šejka ter mu razkazal svoje «nenadkri-Ijive» izdelke. Kakor bi mignil, so iz barov luksusnih jaht izginile vse alkoholne pijače, ko so nanje stopili šejki. Muslimanom pač njihova vero prepoveduje uživanje alkohola.
Med šejki, ki so si prišli ogledat razstavo, je bil menda najpomembnejši kuvajtski emir. Med drugimi arabskimi osebnostmi smo opazili delegate iz Libanona, ki so zastopali sorodno navtično razstavo v Bejrutu. To je bila prva tovrstna manifestacija v Libanonu in je žela lep uspeh, zato jo hočejo prireditelji v bodoče izboljšati in povečati ter urediti po vzoru genovske.
Uradnih vesti o nakupih, ki naj bi jih bili opravili arabski bogataši v Genovi, sicer ni, vendar se je med razstavljavci razširil glas, da je prišlo res do velikih kupčij; čuti je bilo, da so jahte plačevali kar v zlatu.
Kakorkoli že, dejstvo je, da se prireditelji genovske razstave niso nadejali prihoda šejkov, sicer bi jim bili prirravili primernejši sprejem. Morda bi jim bili dali na razpolago «hostes» v dolgih belih tunikah; te bi jim stregle tradicionalno afriško kavo, «črno kot noč, vročo kot pekel, sladko kot ljubezen»...
Razstavo v Genovi so si ogledale tudi številne osebnosti svetovnega slovesa, kakor na pr. Aga Khan, Taitinger (kralj šampanjca) ter filmski igralci Burt Lancaster, Bud Spencet ter Ira Fiirstemberg.
In vendar bi lahko trdili, da so jih šejki s svojo prisotnostjo kar zasenčili!
— sg —
Sergio Bozzi ni:
«Donna è bello»
V	dveh. primerih zavidamo kritikom, ki ocenjujejo filme s ti. «zvezdicami» ali «.žogicami», po našem mnenju preshematičnim sredstvom, s katerim bi pa radi razpolagali, ko bi hoteli očitno podčrtati ali poseben filmski u-speh ali popoln polom. Filmski prvenec Bazzinija «Donna è bello» spada v to zadnjo kategorijo. Pravzaparv je napačno govoriti o polomu, saj mi neradi napadamo filme, v katerih režiser «ni uspeh, raje poudarjamo pozitivne komponente kot negativne.
V	našem primeru gre za očitno goljufijo na račun gledalca in celo avtorja samega. Bazzini je s pomočjo koscenarista (tudi režiserja) Silvana Agostija pomešal vsemogoče odvratne komponente in spolno komponento, ki naj bi bila prevratniška, je pa le bedasta, s političnimi dogodki zadnjega fašističnega terorizma. Film pa se seveda norčuje iz vsega, fašistov in komunistov, žensk in moških, spolnega zatiranja in spolnega izživljanja. Da vride do tega rezultata, se poslužuje čudnega igralskega koktaua: protagonistka Ferrerijeve «Abbuffate» Andréa Ferréol, protagonist Warholovega undergrounda Joe Dalessandro, predsednica Milanskih naturistov Rosita Torosh 'n Tržačan Marino Mase. Rezultat: film, brez katerega bi boljše živeli.
S. G.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiim>iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmmii
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Crvena zvezda, 11. Rosi, 12. bleda, 13. Emi, 15. ati, 16. G.A., 17. M.A., 18. mesto, 20. grm, 21. tinta. 22. Pag,
23.	NS, 25. Lia, 26. nasip. 28. atlas, 30. kat., 31. ča, 32. ven,
33.	kipec, 34. gad, 35. Pamir, 36. B.R., 37. or, 38. tor, 39. poi, 40. Kreta, 42. ranč, 43. fragmentarne.
NAVPIČNO: 1. Cremona, 2. Roma, 3. vsi, 4. E.I., 5. A.B., 6. zlata, 7. veto, 8. Edi, 9. za, 10. Adam, 14. tenis, 16. GRGIČ, 18. Milan, 19. sta, 20. gas, 22. pater.
24.	stvar, 26. napis, 27. PADRI ČE, 29. led, 30. Kirn, 33. karte.
34.	GOLF, 35. pomen, 36. Bonn, 38. trg, 39. par, 40. K.A.. 41, A.N., 42. Ra.
TOREK, 3. DECEMBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 ŠOLA
12.30	Poljudna znanost: Velike dobe gledališča
13.30	DNEVNIK
14.10	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najndajše
17.45	Program za mladino
18.00	K 2 — dvajset let pozneje
18.45	Dokumenti sodobne zgodovine
19.15	Nabožna oddaja
20.00	DNEVNIK
20.40	Štirideset dni svobode
Iz dnevnika republike Ossola 21.55 Resnična detektivka: DRŽAVNI UMOR
Kdo je umoril voditelja antikolonialistične borbe Ben Barko. Prav gotovo gre za enega izmed političnih umorov, v katerem so imeli precej besede sami soborci Ben Barke v časih, ko so se še borili proti francoski zasedbi. Do umora je prišlo po 29. oktobru 1965, ko sta dva inšpektorja frar -oske policije vodila ugrabitev Ben Barke sredi francoskega lavnega mesta. Od tedaj se o Ben Barki ni izvedelo nič več,
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	Trener
Kulešjovove laži (sovjetski film)
19.40	Skrivnostni diamant
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	MORJE, KI GA JE TREBA REŠITI
22.00	Operni pevci
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV ŠOLA
Moj dom, La Campanella, Predmet, Ruščina, Znanstveni dnevnik, Glasbeni pouk, Znanost in znanstveniki 17.35 Careme - Menart: Steklenička črnila
17.50	Risanka
18.10	Življenje v gibanju: METULJI
18.40	Gledališče «GLEJ» in igra o Slovencih na Koroškem
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Pogovor o ...
21.05	Thomas Hardy: MRAČNI JUDE
Barvna nadaljevanka. Danes je na sporedu šesta zgodba. Da bi bila lažje razumljiva, bomo navedli kratko vsebino prejšnje, pete oddaje:
Sue in Jude sta prosta. Lahko bi se poročila, vendar še vedno ne živita kot mož in žena. Philltson se vrne poučevat. Bella pride v Aldbrickham na obisk k Judeju, vendar ga ne najde doma in govori zato s Sue. Naslednjega dne Sue obišče Bello, vrne se pa domov z Judejevim sinom, o katerem on nič ne ve. Mali Jude takoj sprejme Sue za svojo mater, vendar je hkrati čuden otrok, nenavadno resen za svoja leta. Jude in Sue gresta k matičarju, da bi se poročila, toda njej v zadnjem trenutku zmanjka poguma in se odloči, da bo jima bolje, če ne bosta poročena. Jude izgubi naročilo za spomenik, ker živi v tako imenovanem divjem zakonu. Iz istega razloga izgubi tudi delo drugje. Mali Jude pa trpi v šoli, ker otroci grdo govore o njegovih starših. Zato se Jude in Sue odselita
21.50	DNEVNIK
19.55
20.15
20.30
22.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček — Risanke DNEVNIK
TRIJE OBRAZI LJUBEZNI — igrani film Po sledeh Vikingov: GROENLANDIJA
je Manfred Rommel rekel: «Ne potegujem se za stuttgartskega župana kot sin nekoga, kot sin feld-maršala, ki je nekaj pomenil, nekaj (iosegel. Nasprotno ...»
Manfred Rommel, za katerega smo rekli, da je star 45 let, ni neka nova zvezda v nemškem političnem življenju. Pravzaprav se že dolgo ukvarja z javnim življenjem in ko je sklenil, da se bo predstavil kot kandidat za župana v Stuttgartu, je bil tajnik na ministrstvu za finance v svojem Landu Baden - Wuertenberg.
Stuttgart jo glavno mesto tega Landa in je eno redkih mest za-hodnonemške zvezne republike, v katerem se župan voli neposredno na volitvah, kajti v mnogih mestih se župan voli posredno.
To se pravi, da je Stuttgart dobil župana z neposrednimi volitvami.
Stuttgart je mesto s 650 tisoč prebivalci in je hkrati središče razsežnega vinorodnega področja ter znano trgovsko središče.
V Stuttgartu pa je tudi veliko industrije, saj ima tu svoj sedež tudi znano podjetje «Daimler -Benz», o katerem se zelo veliko govori prav te dni, kajti del delnic tega podjetja je odkupilo neko petrolejsko podjetje z Bližnjega vzhoda. Poleg tega pa je Stuttgart menda najbolj pomembno središče založništva v Zahodni Nemčiji, saj ima svoj sedež v tem mestu 300 zahodnonemških založb.
Manfred Rommel je kandidiral na listi krščanskih demokratov, ki so trenutno v opoziciji v zveznem parlamentu. Njegov neposredni nasprotnik je bil Peter Conra-df, predstavnik socialdemokratske stranke, ki je, kot vemo, v Bonnu na oblasti v koaliciji z liberalci Prve volitve za stuttgartskega župana so bile 10. novembra. Ker pa ni nihče dobil absolutne večine, so morali volitve ponoviti in tokrat je Manfred Rommel odnesel krepko večino, skoraj 59 odst. glasov. Socialdemokratski kandidat Peter Conradi pa je dobil 39,5 odst. glasov. In tako je dovče-rajšnji funkcionar na finančnem ministrstvu v Landu Baden-Wuer-tenberg postal stuttgartski župan in to drugi župan tega mesta po drugi svetovni vojni. Prvi župan je bil Arnold Klett, ki je umrl letos 14. avgusta, potem ko je žu-panoval svojemu mestu nepretrgoma skozi 28 let.
...........................................................................................................................................
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; '7.05 Jutranja glasba:
11.35	Pratika; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino;
18.15	Umetnost in prireditve: 18.30 Komorni koncert; 18.55 Jazzovski trio; 19.10 Od odra do filma; 19.20 Program za najmlajše: Pravljice in pesmi; 20.00 Šport; 20.35 Lodo-vico Rocca: «Gora Ivnor» - opera:
22.35	Nežno in tiho.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30. 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti;
10.35	Glasba in nasveti; 11.15 Me lodije; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Jugoslavija v svetu. 15.00 Jezikovni pogovori; 15.10 Polke in valčki; 16.45 Pianist Gabrijel Devetak; 17.00 Program za mladino;
18.00	Izložba hitov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL;
19.30	Glasba v večeru; 21.00 Večer z Osvaldom Ramousom; 21.20 Jazz; 22.00 Jugoslovanska stara in nova glasba.
NAO' NALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00, Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; Marat;
11.35	Izbran spored; 10.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 17.05 Komorna in operna glasba;
19.30	Petdeset let glasbe na radiu; 20.20 Ponovno na sporedu z Modugnom; 21.15 Ferenc Karin-thy: «Voci nello spazio»; 22.10 Opravljivci.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30. 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 22.50 človek v noči.
III.	PROGRAM
8.30	Jutranji koncert; 9.30 Kitarist Andre Segovia; 10.00 Berliozove skladbe; 11.40 Komorni koncert; 13.00 Glasba skozi čas;
14.30	Simfonični koncert; 16.30 Klavirske skladbe; 17.10 Violinist Salvatore Accardo;; 17.40 Jazz; 18.45 Anketa o avtomatizaciji:
19.15	Večerni koncert; 20.15 Melodrama v diskoteki;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00,
19.00	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Oktet «Gallus» in Koroški akademski oktet; 10.15 Koncert; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 16.45 Svet tehnike; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Zveneča imena; 18.05 V torek na svidenje!;
18.35	Lahke note; 19.40 Ansambel Atija Sossa; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. zemlja v pesmi: 20.30 Radijska igra; 2130 Zvočne kaskade; 22.20 Sodobni skladatelji; 23.05 Saga o Nibelun-gih; 23.15 Popevke.
ZA OČETOM
PIŠE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Nekega dne v začetku leta 1943 sta se zopet napotila z otovorjeno lamo na dolgo pot v Cuzco. Nesla sta naprodaj mamine izdelke, vrnila pa sta se z živili in drugimi potrebščinami. Zadovoljna z opravljeno potjo sta stopila v domačo izbo in se zdrznila od strahu. Mati je ležala mrtvaško bleda na postelji in se ni ganila. Tudi dihala ni in src« ji ni bilo.
Dečka sta bila prepričana, da je zopet onesveščena, zato sta jo skušala predramiti kakor običajno, a ves trud je ostal zaman. Morala sta s svojo največjo grozoto spoznati, da je njuna mama mrtva. Pričela sta neutolažljivo jokati. Izgubila sta svoje najdražje, svojo dobro mamo, in to v času, ko je bil oče kdo ve kje v najbolj divjih brazilskih pragozdovih.
S pomočjo Indijancev sta Bojan in Zoran pokopala svojo mamo na revnem in zapuščenem amaronskem pokopališču, kjer so počivali sicer le indijanski rudarji, ki so se bili prejšnja leta ponesrečili v rudniku. Njihovi grobovi so bili brez napisov. Označevali so jih le leseni križi, napravljeni iz ostankov jamskega lesa. Pa tudi ti so počasi preper«-vali in se rušili.

SPORT SPORT SPORT
POZITIVEN OBRAČUN DELOVANJA NA 4. REDNEM OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI
RONER: «ŠPORT V ZAMEJSTVU NI LE TELESNA DEJAVNOST AMPAK JE PREDVSEM MNOŽIČNOST IN IDEJNA ZAVEDNOST»
«Proslava Ó0-letnice ni imela le športno-tekmovalni značaj, pač pa je zelo globoko posegla v življenje naše manjšine» - Prebujanje športne dejavnosti v Benečiji - Ustvarjanje stikov s Korošci
Ko smo lani na 3. občnem zboru volil; odbor ZSŠDI, smo ga izvolili s prepričanjem, da bo trajal v svoj; funkciji 2 leti, a razmere so nas prisilile, da se na 4. občnem zboru sestajamo tudi z nalogo novih volitev za izpolnitev odbora. Izvoljeni predsednik in podpredsednik za Trst, sta si morala natakniti vojaško suknjo in njuni mesti smo začasno izpolnili z namenom, da vseeno izvedemo začrtane programe. S prizadevanjem vseh smo res Uspeli. Zlasti najzahtevnejša naloga — organizacija in izvedba proslave 50-letnice ustanovitve ZSŠDI — nas je navdala z upravičenim ponosom. Z njo smo dokazali, da šport v zamejstvu ni le telesna dejavnost, ampak vse kaj več: je množičnost, idejna zavednost in povezava med nami samimi, z matično domovino in s Korošci. Že v sami organizaciji proslav 50-letnice smo torej konkretno izvedli več točk programiranih na tretjem občnem zboru: prebujenje športne dejavnosti v Benečiji, ustvarjanje stikov s Korošci, idejnost. Dokaz, da proslava 50-letnice ni bila le športno tekmovalnega značaja, ampak, da je zelo globoko posegla v življenje naše manjšine, je njen celoten potek. To jasno odraža ne le športni, ampak tudi politični in prosvetni značaj proslave same, neločljivo povezan s tradicijo predvojnega športa, narodnoosvobodilnega boja in povojne športne dejavnosti.
V tem zadnjem obdobju smo nadaljevali in konkretno programirali povezavo med športom in prosveto. SPZ se z nami strinja, da je naše delovanje skladno in izpolnjuje o-sebnost posameznika. Tem laže nam je sodelovati, ker sta prosveta in šport množični organizaciji z enakim hotenjem in enakimi cilji, u-smerjeni v korist narodnostne skupnosti. šport ima možnost, da v svoje vrste vključi tudi mladino, ki je morda prosvetno mlačna ali nevzgojena, in jo s primernim vplivanjem privede tudi do prosvetne dejavnosti, ki ji bo obogatila duševnost in jo narodnostno utrdila. Posebno pozornost v tem oziru je treba posvetiti «sivim področjem», kjer je raznarodovanje najhujše: ta področja so predmestja in mestni center, kjer je predvsem prosvetno delovanje v težavah. Kakor do sedaj moramo tudi v bodoče na skupnih sestankih načrtovati delovanje športa in prosvete in se izmenoma dopolnjevati. Ta dogovor mora imeti svojo osnovo že pri posameznih društvih. Prosvetna in športna društva iz istega področja se morajo čim tesneje po-
vezati v programiranju delovanja: brez ljubosumnosti s katerekoli strani in brez konkurenčnosti. S tem bo doseženo ono kapilarno prodiranje, ki bo rodilo najboljše sadove in vsestransko angaž.r naših ljudi.
Tečaje, ki jih Združenje organizira v poletnem času, odslej dopolniti s predavanji manjšinskega družbeno - političnega značaja, da mladino pripravimo ne le kot tekmovalce, ampak tudi kot politično in narodno zavedne kadre naših organizacij in društev. Apolitičnost športa, za katero so se nekateri zavzemali, ker bi bilo potrebno za množičnost športa, se je pokazala kot naivna in škodljiva. Politično — ne strankarsko — nezgrajeni športniki prelahko zdrsnejo v narodnostno mlačnost, kateri neobhodno
sledi odtujitev manjšini. Zato se je Združenje vključilo v organizacijo, ki široko povezuje razne struje s predpostavko narodne zavednosti, socialne naprednosti in antifašizma, to je v Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Po tej vključitvi se v športu ni nič dramatiziralo več kot je že prej bilo in kot so nekateri napovedovali. Združenje je po svojih močeh opravljalo svojo funkcijo, nekatera društva, ki v ZSŠDI niso včlanjena pa so vseeno sodelovala, za kar jim gre vse priznanje, da niso popolnoma in polemično prelomila stikov. Nekatera druga pa se niso udeležila niti proslav 50-letnice — v glavnem pa gre za taka društva, ki tudi prej niso kaj dosti sodelovala z ostalim športnim gibanjem ne glede na vključitev v SKGZ.
Zadnja sestava odbora ZSŠDI se je krepko zavzela za postavko, ki je bila jasno naznačena že v predsedniškem poročilu 3. občnega zbora lani, in sicer za pravi namen delovanja društev, članic Združenja. Društva mnogokrat zasledujejo izključno varljive tekmovalne uspehe in se premalo zanimajo za to, kar bi moral biti njihov resnični cilj: vzgoja narodno zavedne mladine, v duhu tradicij manjšine in antifašizma. To pomanjkljivost je Združenje predočilo včlanjenim društvom na raznih sestankih in jih opozorilo na spoštovanje statuta Združenja samega. Za rešitev te problematike pa pričakujemo in zahtevamo tudi sodelovanje in budnost političnih in prosvetnih organizacij, kajti pri tem so odgovorne vse sile, ki delujejo na področju določe-
Občnega zbora Združenja so se kot gostje udeležili generalni sekretar ZTKOS Zoran Naprudnik, predsednik SKGZ Boris Race ter pred stavnik Obalne temeljne telesnoku Iturne skupnosti Slavko Demšar
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
TAJNIŠKO POROČILO NA 4. OBČNEM ZBORU ZSŠDI
Združenje je letos večino moči usmerilo v organizacijo 50-letnice
• sID
Tesni sfìki z Zvezo telesnokulturnih organizacij Slovenije
Vojko Kocman, predsednik ZSŠDI
Združenje slovenskih športnih društev je letos večino svojih moči u-smerilo v pripravo in izvedbo proslave 50-letnice organiziranega športnega delovanja v zamejstvu. Vendar pa ni bilo to edino delo odbora Združenja, ki je bil izvoljen na lanskoletnem občnem zboru. Na programu so bili še vsakoletni izpopolnjevalni tečaji za tekmovalce in trenerje, tesno sodelovanje z včlanjenimi društvi, stiki z nečlanicami ter z raznimi organizacijami v zamejstvu ter v matični domovini.
Odbor Združenja se je večkrat sestal s predsedstvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze, v katero se je Združenje lani včlanilo. Ti stiki so bili potrebni in plodni za delovanje naše Zveze. Poleg tega pa je prišlo pred kratkim tudi do srečanja s predsedstvom Slovenske prosvetne zveze, kjer je prišla do izraza želja po čim tesnejšem skupnem delovanju ter so bile v glavnin obrisih začrtane smernice za skladno dejavnost športnih in prosvetnih organizacij, ki naj bi skušale dopolnjevati se.
Zelo tesne stike je imelo Združenje med letom z Zvezo telesnokul-tumih organizacij Slovenije.
Prav v obdobju, ko so se pričele priprave za svečano otvoritev proslav 50-letnice prve športne zveze pri nas, je ostal odbor okrnjen zaradi vpoklica tržaškega podpredsednika pod orožje. Avgusta pa je prišlo do odhoda k vojakom predsednika Združenja Bojana Brezigarja, za-
radi česar je njegovo mesto prevzel starejši podpredsednik Dino Roller. Do spremembe je prišlo na odborovi seji dne 2. avgusta 1974, ko sta bila zamenjana tudi podpredsednika. Za tržaško področje je bil imenovan Vojko Kocman, za go-riško pa prof. Aldo Rupel. Roner je sprejel funkcijo predsednika, vendar le pod pogojem, da ostane na tem mestu do današnjega občnega zbora. To nalogo je novo predsedstvo sprejelo le zaradi tega, ker so bile v polnem teku priprave za zaključno svečanost 50-letnice v So-vodnjah ob Soči in bi vsaka drugačna rešitev spravila v nevarnost celotno manifestacijo. To zamenjavo so soglasno sprejela in potrdila tudi vsa včlanjena društva na skupščinah na Goriškem in na Tržaškem. Oktobra pa je Bojan Brezigar pismeno prosil. naj se ga razreši njegove naloge predsednika, ker mu je nemogoče opravljati to funkcijo do konca njegove mandatne dobe. Prav tako je prosil za razrešitev tudi Emil Bole, zaradi česar je odbor združenja ostal brez dveh članov.
Med letom se je odbor Združenja sestal petnajstkrat, društva pa so se sestala na skupščinah trikrat. Spomladi so člani odbora imeli stike s Kontovelom, ki ni član Združenja, ter z bazovsko Zarjo, ki je prosila za vstop v zvezo in bila vanjo sprejeta na skupščini dne 28. junija 1974. Prejšnji mesec pa je prišlo tudi do dveh informativnih sestankov z vodstvoma Primorja in
Uniona. Združenje šteje sedaj 17
članic.
Tudi letos je v poletnih mesecih Združenje poskrbelo za izpopolnjevalne tečaje za trenerje in tekmovalce v raznih panogah. Tečaji so
nih društev. Njihova budnost pa naj se usmeri na posamezna društva upoštevajoč njihovo zgodovino, pogoje in okolje delovanja. Kakršenkoli napad na ZSŠDI v tem oziru bi bil napad na napačen naslov. ZSŠDI sama ne more v nekaj letih odpraviti tega kar so v dobri veri, slabi veri ali zaradi površnosti dopuščali cela desetletja drugi. Le tako bo proces razčiščevanja ciljev in namenov našega Združenja res ploden in uspešen v sprejemljivo kratkem roku. Jasno pa nam mora biti, da je ta problematika nastala in se nadaljuje predvsem pri oni, najzahtevnejši in zaradi množičnosti najbolj ogroženi športni panogi, pn' nogometu.
Združenje si je tudi letos načrtno prizadevalo, da bi pripadniki naše manjšine dosegli vstop v odbore raznih mestnih, pokrajinskih, deželnih in državnih federacij in ustanov. Med
NOVI ODBOR ZSSDI
PREDSEDNIK:
Vojko Kocman ODBORNIKI:
Dino Roner Jožko Prinčič Aldo Rupel Julij Možina Radivoj Pečar Emil Gombač Vladimir Wilhelm Valter Mokor
temi je zlasti od deželnih ustanov v veliki meri odvisno, kako se delijo denarna sredstva in podpore posameznim društvom. Naše Združenje bi zaradi števila včlanjenih društev moralo imeti matematično pravico do predstavnikov v vseh organizacijah in ustanovah športnega področja. A prekinitev vseh naših prizadevanj je zakrivila letošnja kriza v državnem in zlasti deželnem aparatu, tako da ni prišlo do odločilnih stikov z odgovornimi organi. Vsa zadeva pa ostaja odprta in mora biti eden glavnih ciljev bodočega odbora. Doseči moramo, da bodo tudi naši predstavniki na odgovornih mestih in da nam bo tako dana možnost naravnost razpravljati o vseh perečih problemih, ki jih je treba rešiti s sodelovanjem javnih ustanov in oblasti. Na prvem mestu je finančni problem, saj so dosedanji uspeh: predvsem zasluga posameznih društev, ne pa zunanjih dejavnikov. Naš zamejski šport je celih deset let deloval brez vsakršne podpore iz javnih sredstev, ki pa so je v veliki meri stalno deležna italijanska društva in združenja. Jasen
.....
'iaij
pCOGf JUBIU-M*
MSJCMPROSp
ySovodnjah ob Soc.
f.ROoa»M
Jpfc * s
imii#»
SlOUEHf1
40*4.4P	. i	________
Preds edniška miza nedeljskega občnega zbora
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii
MED TEHTNO DISKUSIJO RAZVESELJIVA NOVICA BORISA RACETA
V Gorici začetek gradnje kulturno-športnega objekta
Soglasno sprejeta resolucija SD Polet - Posegi predstavnikov društev in goste v
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nedeljskega občnega zbora Združenja slovenskih športnih društev, ki je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu, se je udeležilo 42 delegatov iz 17 včlanjenih društev. Od vseh, ki so imeli pravico do sodelovanja na občnem zboru, so manjkali samo delegati športnega društva Sokol iz Nabrežine. Kot gostje pa so se 4. občnega zbora Združenja udeležili predsednik Slovenske kulturno gospodarske'zveze Boris Race ter načelnik gospodarske komisije Vito Svetina, generalni sekretar Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije Zoran Naprudnik predsednik Obalne telesnokulturne skupnosti Slavko Demšar.
Občni zbor je otvoril predsednik Združenja Dino Roner, ki je predlagal za predsednika občnega zbora prof. Alda Rupla, za člane predsedstva pa Vojka Kocmana, Radi-voja Pečarja ter Jožka Prinčiča, za tajnico pa Sonjo Miličevo. V volilno komisijo pa so bili izvoljeni Franko Vitez, Tamara Blažina in Igor Komel. Po prebranju predsedniškega in tajniškega poročila so gostje prinesli pozdrave, nakar se je razvila izredno plodna in tehtna diskusija. Po spremembah statuta je prišlo do volitev novega odbora, kjer je bil za predsednika izvoljen Vojko Kocman, za člane pa Dino Roner, Aldo Rupel, Jožko Prinčič,
Pogled na udeležence med razpravo o poročilih na nedeljskem občnem zboru
Tulio Možina, Radivoj Pečar. Valter Mokor, Emil Gombač. Vladi Wilhelm. V nadzorni odbor pa so bili potrjeni Leo Kralj, Franko Vitez ter Darij Cotič.
ZORAN NAPRUDNIK (ZTKOS)
Med gosti je najprej prinesel pozdrav tajnik telesnokulturnih organizacij Slovenije Zoran Naprudnik, ki je hkrati z zadovoljstvom ugotovil, da so postali stiki med obema organizacijama (ZTKOS in ZSŠDI) zelo tesni. Proslava 50-letnice pa je še enkrat potrdila, da je Združenje šlo na dobro pot. Naprudnik je nato dejal, da upa, da bodo odslej stiki med organizacijama še tesnejši in da se bodo še v večji meri konkretizirali v raznih oblikah pomoči.
SLAVKO DEMŠAR
(preds. Obalne konference)
Demšar je najprej pozdravil vse udeležence občnega zbora in je izrazil upanje, da bo obstoječa komisija za stike z zamejskim športom v bližnji bodočnosti poskrbela za to, da bi se stiki med italijanskimi in obalnimi društvi urejevali preko Združenja. Obalna telesnokulturna skupnost bo vložila vse svoje moči, da bi do tega res prišlo.
BORIS RACE
(predsednik SKGZ)
Po uvodnem pozdravu je predsednik SKGZ Boris Race izrazil željo, da bi postali stiki športnega združenja z ostalimi našimi kulturnimi organizacijami še tesnejši, posebno s Slovensko prosvetno zvezo Nadaljeval je: «Ko smo vabili Združenje v naše vrste, nas je predvsem vodilo dejstvo, da bi popravili napako, ko je šport bil zapostavljen v primerjavi z drugimi dejavnostmi.» Zagotovil je tudi, da šport ne bo ostal osamljen in je izrazil željo, da bi še nadalje bil naše učinkovito samoobrambno sredstvo. Proslava 50-letnice pa je pokazala, da je Združenje zadobilo pravo obliko in da šport posega v boj zv- naše pravice. SKGZ bo tudi vplivala na vse svoje članice, da bi šport dobil pravo mesto v naši družbi.
V drugem posegu pa je Race da! izredno razveseljivo novico, da se bo že ta teden v Gorici začela gradnja novega kulturno - športnega doma, ki bo velika pridobitev za slovenske športnike.
JURIJ KUFERZIN (odbornik SZ Bor)
Kuferzin je bil mnenja, da bi se moralo Združenje čimprej legalizirati. Samo tako bi lahko prišlo do tistih pedpor, katerih sedaj še ni deležno.
(Nadaljevanje na 6. strani)
RESOLUCIJA ŠD POLET
Občni zbor ZSŠDI ugotavlja vedno bolj pereče pomanjkanje pokritih športnih objektov na Tržaškem in Goriškem. Medtem ko so si razna društva zgradila z lastnimi sredstvi in ob le delni podpori oblastvenih organov osnovne športne objekte, kot so nogometna, košarkarska in odbojkarska igrišča, pa razen na stadionu «1. maj» ni pokritih prostorov, ki bi omogočili redno vadbo tudi v zimskih mesecih. Društva so zaradi tega prisiljena, da se poslužujejo občinskih in šolskih telovadnic (kolikor jim to sploh uspe!), kjer pa. imajo na razpolago le zelo omejeno število ur, ki nikakor ne zadoščajo za normalno in redno športno udejstvovanje.
Ob ugotovitvi, da število mladine, ki se udejstvuje v naših športnih društvih, nenehna raste, tedaj se poste.'La nujno vprašanje izgradnja enotnega špari nega ccr-ra, pa motnosti nekje v središču zgnrnie tržaške okolice, ki naj bi prvenstveno obsegal pokrit prostor. kasneje pa tudi zunanja 'grišča in naprave za gojitev lahke atletike. Istočasno pa se postavlja tudi vprašanje rekon-strukeiie in ureditve dvorane na, stadionu «L maj», ki bi zadostila potrebam mladine iz mesta.
Občni zbor ZSŠDI meni, da je od uresničitve obeh predlogov v odločilni meri odvisen nadaljnji razvoj našega zamejskega športa in zato obvezuje novoizvoljeni odbor, da se z vsemi silami zavzame za nujno uresničitev.
Občni zbor z zadovoljstvom ugotavlja, da se bo v kratkem začela gradnja kulturnega in športnega doma v Gorici, ki bo rešil vprašanje pokritega prostora na Goriškem
---- Janko Perat
UMIRAJOČI
L ČAS ». J
Vsi smo vstali in dvignili kozarce.
«Živel tovariš Stalin!» smo vzkliknili in izpraznili kozarce do dna. Le kdo bi si upal odložiti kozarec, ne da bi ga spil? Tudi jaz sem ga zvrnil do kraja.
Potem je vstal komisar naše letalske eskadrilje in nazdravil vrhovnemu komandantu narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije maršalu Titu. Vsi, brez razlike, smo izpili do dna.
Nato je vstal komandant. Potihoma sem upal, da bo nazdravil vodjem zavezniških dežel, vsem skupaj hkrati. Toda zgodilo se je to, česar sem se bal. Nazdravil je samo Chur-3hillu. To pa je pomenilo, da bo še mnogo zdravic in da se bo kmalu začelo divje tekmovanje, kdo bo dlje zdržal.
Angleži so prvi izpili do dna. Nihče ni hotel zaostajati za njimi. Kozarce smo spet spraznili in jih znova napolnili. Potem je komandant nazdravil Rooseveltu. Iz obzirnosti do pre-eidentovega šibkega zdravja smo vsi izpili do dna.
Toda to je bil šele uvod. Zaporedje zdravic je postalo jicer nekoliko redkejše in tudi vstajali nismo več, vendar smo kar naprej dvigali kozarce na zdravje Timošenka, Konjeva, Alexandra, Eiserihowra, Popoviča ter vrste drugih vojskovodij in državnikov.
V	šotoru je postajalo vse bolj temino, kajti na zemljo se je že spuščal mrak. Prižgali so luči. V močni svetlobi sem nenadoma ugotovil, da ima angleški letalski major, ki mi je sedel nasproti, dve glavi. Ko sem na eno oko zamižal, je druga glava nekam izginila. Ko pa sem spet pogledal na obe očesi, se je druga glava znova prikazala in vrh tega prehajala v prvo, tako da sem videl troje oči in troje ušes. Videl sem, kako se glavi trudita, da bi se zlili v eno, kako se zbližujeta, a se kot dve čudni spaki spet oddaljujeta druga od druge. Potem so se vse štiri oči zlile v veliko, triperesni deteljici podobno obliko in zrle vame.
Zdaj vem, odkod je Picasso dobival navdihe, mi je prišlo na misel. Nemara je tudi on med slikanjem svojih platen pil viski. Potemtakem bi moral piti viski, ko se bom lotil pisanja, sem premišljal. Nameraval sem namreč postati pisatelj. Potem se mi je zazdelo, da se tudi major najbrž ukvarja s podobnimi mislimi, kajti videl sem, da samo z enim očesom opazuje ruskega podpolkovnika. Drugo mu je očitno odreklo pokorščini.
V	šotoru je medtem postalo precej bučno. Zdravice so si še vedno sledile druga za drugo, vendar se je dalo že goljufati in ni bilo treba vsakokrat izpiti do dna. Z enim kozarcem si lahko nazdravil tudi trem, štirim. Ko je prišla na vrsto zdravica komandantu eskadrilje, se je angleškemu majorju zdelo to najbrž zelo pomembno, kajti dvignil se je in nazdravil :
«Strafo! Na strafje, my dear squadron leader!»
Izpraznil je kozarec do dna, potem pa se je odmajal od mize.
Tudi jaz sem nenadoma začutil nepremagljivo potrebo po svežem zraku. Užita tekočina mi je še neusmiljeno pritiskala v spodnji del trebuha. Zato sem se izmuznil iz šotora, ne da bi bil med pivci zbudil pozornost. Bili so že vsi pomešani. Eni so stali in trkali s kozarci, drugi s« se trudili, da bi ohranili dostojen videz, ta in oni si je podpiral glavo.
Nekateri so glasno in zavzeto razpravljali o stvareh, ki so se jim očitno zdele hudo pomembne, tak hrup so namreč gnali pri tem.
Zunaj bi se bil pred šotorom skoro zaletel v angleškega soseda, ki je ravnokar puščal vodo Nagnjen je bil nazaj, trebuh pa mu je štrlel daleč naprej. Ko me je zagledal, ga je zadensko zaneslo nekaj korakov, vendar je kar naprej puščal vodo. Moral sem odskočiti, da me ni zmočil.
«Oh, you are! Strafo!»
Z roko si je otresel tisto onč in ga stlačil v hlače.
«You know, partisans very good. R. A. F. very good. Rus-sians not good. To mudi drink,» je govoril v poenostavljeni angleščini, kakršno so Angleži kaj radi uporabljali v razgovoru s pripadniki drugih narodnosti.
«Meni pa se zdi, da so Rusi kar dobri. Piti in bojevati se znajo bolj, kot znamo mi, gospod major.»
«Glej, glej! Vi pa znate angleško. Dobro je to. Very good. Velja si zapomniti. Zapomnil si bom. Ampak Rusi so vkljub temu bastards. To je kot pribito.»
«Vsakdo lahko ima svoje mnenje, vendar ne vem, kako bi bilo, če bi jih ne imeli na naši strani. Mislim, da so bastards samo Nemci. In seveda vsi, ki jih podpirajo, da še niso crknili.»
«Veste, mi vsi smo bastards. In vojna je bastard, in . . . Sva že pila na najino zdravje, mladi poročnik?»
«Nisva, še vedno so na vrsti komandanti, če bo šlo tako naprej, bodo poročniki na vrsti jutri zjutraj. Toda bolje bo, da ne čakava, zato ga rajši kar sama srkniva na najino zdravje.»
«Ali right! Pojdiva!»
Medtem ko sva trčila, se nama je približal šef bolnišnice.
«Kako je, Slovenac? Te noge še držijo pokonci?»
«Še, tovariš major. Toda za volan se ne bi rad spravil.»
«Nič ne skrbi! Preveč rad živim, da bi ti zdajle zaupal
menda že našel luknjo zase. Midva pa pojdeva v ambulanto Tam je za naju sanitejec že nekaj pogrnil. Upam, da n« stola za zenske. Predlagam, da jo pobriševa in jutri žaram odpotujeva.»
«Ja, kaj pa Janez?»
«Si bo že kako pomagal. Pojdiva!»
Brez slovesa sva se izmuznila v šotor,
ambulanto. Tam sva našla pogrnjena nosila ..._________o>
ga uporabljali za preglede. Zvrnil sem se na nosila kar oble čem, le čevlje sem si sezul. Enako je storil zdravnik.
«Kako se počutiš, Slovenac? Ti v ušesih š^ vedno zvenih akoroi Grigovega koncerta?»
Ne. Zdaj se vozim v čolnu po reki Niger in z obal sliširr glasove bobnov.»
«Lezi na levo stran, da ne boš imel v želodcu revolucije Pa lahko noč!»
ki je služil in divan, ki
Nisem mu odgovoril, kajti čoln se je že otepal z valovi brzic, se dvigal in padal, se zibal in lovil ravnotežje. V glavi so mi boleče razbijali bobni. Samo toliko sem se še zavedel, da moram poslušati zdravnikov nasvet. Legel sem torej na levo stran in se popolnoma prepustil valovom pijanosti.
Naslednje jutro naju je že navsezgodaj prebudil silovit ropot motorjev. Mehaniki so pripravljali letala za nove polete. «Kako je, Slovenac? še kaj razbijajo bobni?»
«še vedno. K vragu vse skupaj! če nismo vsi nori nič ne rečem.»
«Na, vzemi ti dve tableti Pomagalo ti bo. Prosim te pa, da bi vozil ti. čaka me še delo v bolnišnici, medtem ko boš ti lahko v postelji preganjal mačka. Boš mogel?»
«Seveda bom, tovariš major Hvala.»
Vzel sem tableti. Ravno tedaj je kakor zanalašč vstopil sanitetni podoficir z vedrom čaja in nama voščil dobro jutro.
(Nadalnjevanje sledi J
SPORT SPORT SPORT
20.000 GLEDALCEV NA STADIONU «P. GREZAR»
TRŽAŠKI DERBI PONZIANI MIORANDI EDINI STRELEC
Srečanje ni navdušilo navijačev - Russo boljši trener

Mioranrfi je dal edini gol na nedeljski tekmi Ponziana - Triestina
Triestina — Ponziana 0:1
(0:0)
TRIESTINA: Fontana I, Berti, Lucchetta, Fontana II, De Luca, Foresti, Goffi, Veneri, Garofalo, Tosetto, Dri (70. min. Zanini) 12. lanza.
PONZIANA:	Magris, Gattonar,
Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Ra-valico, Trentin, Vidonis, Mioran-di, Lenardon, Momesso, 12. Zadel, 13. Tricarico, 14. Januzzi.
STRELEC: 2. min. d. p. Miorandi.
KOTI: 8:3.
SODNIK: Panzino iz Catanzara.
GLEDALCEV:	Približno 20.000
(vstop je plačalo približno 17.000 za skupno vsoto 25 milijonov kar predstavlja novi rekord).
OPOMBE: Triestina igra s črnim trakom, zaradi smrti nogometaša Pierbattiste.
Tekla je točno druga minuta igre drugega polčasa, ko je Del Piccolo prodrl z leve strani v kazenski prostor Triestine in predložil v sredino. Žoge se polasti Momesso, ki strelja proti vratom, pred belo črto zadnji udarec da še Mio-randi in žoga je v mreži. Ta je bila odločilna akcija in edini gol, kj je odločil nedeljski derbi med Triestino in Ponziano.
Srečanje je privabilo na stadion Grezar rekordno število gledalcev, ki po prikazani igri obeh ekip prav gotovo niso bili zadovoljni. Tekma se je začela s pravimi taktičnimi potezami «velikega» derbija. Trenerja sta javila postave tik pred vstopom nogometašev na igrišče.
^Že po neka j minutah je bilo jasno, zakaj je vladala taka stroga tajnost za postave, saj sta trenerja poverila nekaterim nogometašem vloge in tudi številke drugačne kot običajno. Pri izbiri taktike mislimo, da se je boljše odrezal trener Ponziane Russo, ki je v napad poslal le Momessa, na sredino igrišča pa je postavil Trentina, Miorandi-ja in Lenardona. Ravalica je po-
Enajsto kolo prvenstva «D» lige je prineslo precej presenetljive izide. Že samo dejstvo, da ni prišlo do nobenega remija, je priča temu. Če vrh tega dodamo še, da sta na domačih tleh zmagala le Treviso in Tignano in da je sedem ekip zmagalo v gosteh, je slika popolna. To potrjuje, da je bil nedeljski zavrtljaj uspešen za gostujoče ekipe.
Na vrhu lestvice se stanje ni spremenilo. Treviso vodi s petimi zavorednimi zmagami s tremi točkami prednosti pred Legnagom in Ponziano, ki je v «domačem* derbija premagala Triestino.
Dobro se je odrezala tudi Pro Gorizia, ki ie premagala Sampietrese. Razočarala sta Dolo in Caorle, ki sta z nedeljskima porazoma zdrsnila na svodnji del lestvice. Presenetila je svet MontebeVuva. k> je z zmago dohitela Triestino in Coneglianese. Na dnu sta o-stala Thier.e in Rovigo, ki sta doma klonila Audaceju oziroma Adrieseju.
B R.
slal za petami Tosetta, Vidonis pa je popolnoma prost igral vlogo drugega prostega ali stoperja. Iz te taktike je bilo razvidno, da Ponziana računa na remi. Z druge strani nismo razumeli potezo Taglia vini ja, ki je poveril vlogo taktičnega krila napadalcu Goffiju, katerega je kot senca zasledoval Del Piccolo in to je dalo možnost Del Piccolu, da se je premikal v napad kot v primeru gola, Garofalo je igral s številko 9 in to je dalo misliti, da je druga taktična poteza, v resnici pa je Garofalo igral pravega srednjega napadalca, katerega je Girello odlično kril.
V prvih dvajsetih minutah igre je bila razvidna terenska ne pa taktična premoč Triestine in zgle-dalo je, da bo derbi navdušil navijače. Postopoma pa je igra zgubila na vrednosti in ko je v začetku drugega dela Ponziana pišla v vodstvo, je praktično bilo igre konec. Ponziana se je zaprla v svojo polovico igrišča in naredila pravi zid pred odličnim vratarjem Magri-sem, ki je bil pravi junak derbija. Triestina je napadala, vendar nervozno in neorganizirano. Tudi zadnja taktična poteza Tagliavini ja: premik Veneri ja v obrambo (prosti). Foresti pa na sredino igrišča, kjer je Tosetto popolnoma odpovedal, ni rodila sadov.
B. R.
Sanpietrese — Pro Gorizia 0:1
SANPIETRESE: Bonin, Ranghino, Monaldi, Cavicchioli, Pisani, Betto, Migliorini, Turra (Gulotto), Paset-to, Castellini, Formenti.
PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Do-meneghetti, Donda, Ridolfi, Trevi-san, Barile, Omizzolo (Zuttion).
SODNIK: Currone iz Genove.
® d

STRELEC: v 18. min. p.p. Tre-visan.
Končno je Pro Gorizii uspelo zmagati na tujem. Slučaj pa je hotel, da so Goričani premagali ekipo Sanpietrese, ki že osemnajst mesecev ni bila poražena na lastnih tleh.
Tekma je bila precej zanimiva in moramo reči, da gre tokrat pohvala goriški ekipi, ki je zares dobro zaigrala. Posebno na sredini igrišča sta se izkazala Barile in Ridolfi, ki sta bila z Domeneghettijem najboljša na igrišču.
Edini gol za Goričane je padel v 18. minuti prvega polčasa. Dosegel ga je srednji napadalec Trevisan, ki je žogo dobil od Barileja. V nadaljevanju igre so se Pro Gorizii ponudile še druge priložnosti za gol, ki pa jih tokrat Trevisan in tovariši niso znali izkoristiti.
Jasno je, da so domačini v drugem polčasu reagirali in pričeli o-streje napadati, da bi prišli do gola. Goriška obramba pa je bila tokrat zelo pazljiva in odbila vsak napad Sanpietreseja.	P. R.
NOGOMET
V 8. KOLU PRVE ITAUJANSKE LIGE
Juventus zmagal tudi v Milanu Drugi zaostajajo za dve točki
V rimskem derbiju zasluženo slavje Rome ■ Napoli kar petkrat uspešen proti Cagliariju
NADALJEVANJE S 5. STRANI
4. redni občni zbor ZSŠDI
V nedeljskem 8. kolu italijanskega nogometnega prvenstva A lige so se med sabo srečala vsa milanska, turinska in rimska moštva. Najbolj zanimivo je bilo srečanje med Interjem in Juventusom, ki je prineslo ekipi iz Turina že peto zaporedno zmago in še večjo prednost na lestvici. Inter je sicer predvsem v prvem polčasu igral dokaj dobro in bi lahko z nekaj več sreče tudi povedel, v drugem delu pa so se gostje razigrali in v 28. min. dosegli odločilni zadetek s Cappelloni. Zanimivo je, da je minuto prej Bomnsegna zapravil edinstveno priložnost, da bi premagal Zoffa; v protinapadu pa je bil Capello spretnejši. Zmaga Juventusa v gosteh je velikega pomena za vrh lestvice. S tem so si namreč igralci trenerja Parole priborili dve točki prednosti, ki bi lahko bili odločilnega pomena za nadaljnji potek prvenstva.
Dvoboj med Torinom in Milanom se je zaključil brez zmagovalca (1:1), kar delno zadovoljuje obe moštvi. Tekma sicer ni bila lepa, bila
pa je izredno borbena in v določenih trenutkih celo groba. Z lepim zadetkom Zaccarellija so povedli domačini, zatem pa je Chiaruggi mojstrsko izenačil.
V rimskem derbiju je Roma slavila zasluženo zmago. Vso tekmo je bila boljši nasprotnik, predvsem zaradi odlične sredine igrišča, kjer se je občutno poznala prisotnost Cor-dove, ki se je ponovno vrnil v ekipo. Cordova je, skupno z De Sisti-jem, bistro vodil ekipo in popolnoma onemogočil ključne igralce Dazia. Edini zadetek pa je s točnim in močnim strelom dosegel prav De Sisti.
Na drugem mestu so za Juventusom tri moštva: Torino, Fiorentina, ki je z veliko sreče izbojevala zmago proti Ascoliju (1:0) in Napoli, še edina neporažena ekipa v prvenstvu, ki je tokrat napolnil Cagliarijevo mrežo. Neapeljčani so gostom zabili kar pet golov in sicer po dva z Braglio in Clericijem ter enega z Julianom.
•iiiiilliliiliiliiiiiiiuiilllltiiiiiiiiiiililiiilliiiiiiiiiliiitilitmiii„lillli,||l,|||||||||||||im||||||,|||||||1|UI||||||||||||||||||||||||||||||n|||||||M|||||mimi|„„„l,
KOŠARKA
V ITALIJANSKEM IN JUGOSLOVANSKEM PRVENSTVU
Po petih zmagah Ateo k. o. Zadar premočan za Olimpijo
Videnški Snaidero izgubi! proti Innocentiju * Marzorati 35 točk
Pierbattista, nogometaš Triestine, je tragično umrl v tržaški bolnišnici. Za Triestino je odigral le dve tekmi
NAMIZNI TENIS
Italijansko prvenstvo
V predzadnjem kolu prvega dela italijanskega košarkarskega prvenstva preseneča le poraz bolonjskega Alca proti Brillu. Varovanci trenerja Nikoliča so tako po petih zaporednih zmagah spet doživeli poraz. Odločilnega pomena je bil dvoboj med Amerikancema Sutter-jem in De Vriesom, v katerem je bil prvi precej boljši.
Milanski Innocenti je z lahkoto odpravil videnski Snaidero, kljub odlični igri McDanielsa. Spet je odlično zaigral lellini, ki je pametno vodil svojo ekipo k zmagi. Sicer pa se Milančani niso preveč trudili, saj so nekoliko varovali svoje moči za srečanje s francosko ekipo Denain v okviru Koračevega pokala. s:
Najvišjo zmago je v tem kolu zabeležil Forst, ki je visoko pre-
Izreden uspeh Jugoslavije
magai Mobilquattro. Junak tekme I Crvena zvezda sta namreč povsem I je bil vsekakor Marzoratti, ki je | razočarali s svojima slabima nasto-
Šurbek drugič prvi na prvenstvu Skandinavije
V finalu je odpravil rojaka Stipančica
KARLSHAMM, 2. — Jugoslovan Dragutin Šurbek je že drugič zapored zmagal na enem izmed največjih namiznoteniških tekmovanjih na svetu in sicer na mednarodnem prvenstvu Skandinavije. V finalu je z izredno igro premagal svojega klubskega kolega Antuna Stipanči-ča v treh nizih (21:12, 21:14 in 21:18).
V	četrtfinalu je odlični Šurbek odpravil Kitajca Liang Ko-lianga s 3:0, v polfinalu pa je bil boljši od kitajskega prvaka Li Čen-šina, a le po dolgem in razburljivem boju, ki je trajal pet setov.
V	ekipnem tekmovanju moških je v finalu Kitajska pramagala Švedsko, v ženski konkurenci pa so Japonke slavile zmago nad Sovje-tinjami.
1. -
2. -3. -
4. —
6. -
Starfir
Dottorone
Savio
Udaro
Neazina
Lampione
Estuario
Heureuse
Truk
Comet
Cesanne
Ugghioso
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
1.
2.
KVOTE 12 — 3.500.000 lir 11 —	180.000 lir
10 —	17.500 lir
1
2
X
2
X
2
X
2
1
X
2
1
bil tokrat nezaustavljiv tako pri grajenju igre, kot pri strelih na koš. Dosegel je namreč 35 točk.
V pomembnem srečanju za eno izmed prvih šestih mest je Sapori s težavo odpravil Sinudyne. Bila je to izredno borbena tekma, katero je Sapori odločil v svojo korist v zadnjih minutah.
IZIDI 12. KOLA
Brina	- Canon	80 :62
Forst	- Mobilquattro	113:89
Innocenti - Snaidero		86 :76
Duco	- IBP	69 :70
FAG ■	■ Ignis	72 :99
Sapori	- Sinudyne	84 :79
Alco -	Brill	80 :84
LESTVICA
Ignis in Forst 22. Innocenti 20, Sapori 16, Sinudyne 14, Mobilquattro, Brina in Alco 12, Snaidero in Canon 10, IBP 8, Brill 6, Duco 4, FAG 0.
PRIHODNJE 13. KOLO (8. 12.)
Sinudyne - Duco, Brill - FAG, Ignis - Brina, Mobilquattro,- Alco, Canon - Forst, IBP - Innocenti, Snaidero - Sapori.
NAJBOLJŠI STRELCI
Jura (Mobilquattro) 385, Morse (Ignis) 383, McDaniels (Snaidero) 374, McMillan (Sinudyne) 364, Sai-ter (Brill) 346, Villalta (Duco) 313, De Vries (Alco) 282, Lauriski (Brina) 273, Huges (Innocenti) 260, Sorenson (EBP) 259.
Jugoslovansko prvenstvo
V 9. kolu je ljubljanska Olimpija gostovala v Zadru kjer so domačini prikazali izredno igro in zasluženo zmagali, čudovito je igral predvsem Djerdja, ki je sam dosegel 28 točk in je dobro vodil ekipo. Izkazal se je tudi čosič, ki je z odličnimi skoki pobiral vse odbite žoge. Pri gostih je bil za razred boljši le Vinko Jelovac, ki pa sam ni mogel zaustaviti razigranih domačinov.
Privlačno srečanje je bilo tokrat v Zagrebu, kjer je Partizan v zadnjih minutah odvzel domačinom zmago. Lokomotiva je sicer vseskozi vodila, predvsem po zaslugi Plečaša, ki je dosegel 45 točk, v zaključni fazi pa se je razigral Kičanovic, ki je tako občutno pripomogel k zmagi svojega moštva. V Splitu in v Beogradu so gledalci razočarani zapustili dvorani, pa čeprav so njihovi varovanci odnesli visoki zmagi. Jugoplastika in
poma, kljub temu pa niuna zmaga ni bila nikoli v dvomu.
IZIDI 9. KOLA
Jugoplastika - Rad. FOB 93 :76 Zadar • Olimpija	115:96
Lokomotiva - Partizan 82 :87 Borac - Istra vino	80 :77
Crvena zvezda Metalac 90 :75 Beograd - Rabotnički 85 :95 Bosna - Vojvodina	108:94
LESTVICA
Jugoplastika, Zadar, Crvena zvezda 16, Bosna. Olimpija, Partizan, Rabotnički 10, Metalac, Borac, Rad-nički FOB, Beograd in Istravino 6, Lokomotiva 4, Vojvodina 0.
PRIHODNJE KOLO (7. 12.) Metalac - Radnički FOB, Partizan - Jugoplastika, Istravino - Lokomotiva, Vojvodina - Borac, O-limpija - Bosna, Rabotnički - Zadar, Crvena zvezda - Beograd.

Brag.ia (Napuli) je proti Cagliariju dai dva gola
SMIRNA, 2. — Turška nogometna reprezentanca je v izločilnem delu tekmovanja ze evropski pokal dosegla velik uspeh. Na domačem terenu je namreč s tesnim izidom zasluženo premagala Švico. Prvi zadetek so v 18. min. p. p. dosegli gostje z Miillerjem, 10 minut kasneje pa je izenačil Ismai). V drugem polčasu so domačini silovito pritisnili in tudi zabili odločilni gol. Strelec je bil Mehmed v 4L min.
Na vrhu lestvice 6. skupine sta tako Irska in Turčija s 3 točkami iz dveh tekem. Švica in Sovjetska zveza pa sta odigrala le po eno srečanje in sia še brez točke.
Ascoli — Fiorentina	2
Bologna — Ternana	X
Inter — Juventus	2
Napoli — Cagliari	1
Roma — Lazio	1
Sampdoria — LR Vicenza X Torino — Milan	X
Varese — Cesena	X
Foggia — Genoa	1
Palermo — Spai Pescara — Catanzaro	1
Rimini — Modena	X
Acireale — Trapani	1
KVOTE
13 — 7.626.209 lir 12 — 224.S00 lir
■itiiiiiitiiiiinimiiiiiiHiiiiiiitiHiMitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiitiiiiiiiinintiiiiiiintnN
ODBOJKA
ŽENSKI POKAL PRVAKOV
Rečanke zmagale tudi v povratnem kolu (3:0)
V italijanski A ligi druga zmaga Are Linee
aIIIIIHIIIIIIIII'lllll"ll|»lll"l,,,llll,IM,,llll,l,,llil,,>,llni"ll>,ll,ll,,llli,l,,llll>llili>>ll>llillli>>>>lll,l>l,>li,ll>,llll>lll>ll,i,>>,,>ll>l>>>l>>ll>>l>il>ll>,,,l>llllll>,llll>l,ll,ll>il>i>ini>,i<l>ii>ll>IIIM>lkl>>i>>>l,l>>ll,lll>,Ulilllllll,lllllllllll>
A LIGA
IZIDI 8. KOLA
Ascoli — Fiorentina	0:1
Bologna — Ternana	1:1
Inter — Juventus	0:1
Napoli — Cagliari	5:0
Roma — Lazio	1:0
Sampdoria — Vicenza	l-J
Torino — Milan	1:1
Varese — Cesena	1:1
LESTVICA
Juventus 13, Napoli, Torino in 'iorentina 11, Lazio, Milan in Bo->gna 10, Inter 8, Roma, Cesena, arese, Vicenza, Sampdoria in Ca-liari 6, Ternana 5. Ascoli 3.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.) Cagliari — Roma, Cesena — ln-ir. Fiorentina — Vicenza, Juven-js — Torino, Lazio — Bologna, lilan — Napoli, Ternana — Samp-oria, Varese — Ascoli.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE zadetkov: Pulici (Torino), zadetkov: Savoldi (Bologna), Bra-glia (Napoli).
zadetke: Boninsegna (Inter), Alta-fini (Juventus), Anastasi (Juventus), Chinaglia (Lazio), in Chia-rugi (Milan).
B LIGA
IZIDI 10. KOLA
Alessandria — Brescia	0:2
Arezzo — Sambenedettese	1:1
Atalanta — Como	1:0
Brindisi — Novara	0:1
Foggia — Genoa	1:0
Palermo — Spai	2:0
Perugia — Avellino	3:1
Pescara — Catanzaro	2:1
Reggiana — Taranto	0:0
Verona — Parma	1:0
LESTVICA
Verona in Perugia 16, Novara 14, Brescia 13, Pescara, Catanzaro, Genoa in Foggia 11, Parma, Palermo in Alessandria 10, Atalanta in Taranto 9, Avellino, Sambenedettese in Spai 8, Como 7, Brindisi, Reggiana in Arezzo 6.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.) Arezzo — Foggia, Avellino — Brindisi, Brescia — Pescara, Genoa
—	Atalanta, Novara — Catanzaro, Parma — Perugia, Sambenedettese
—	Palermo, Spai — Reggiana, Taranto — Como, Verona — Alessandria.
C LIGA
A SKUPINA IZIDI 12. KOLA
Belluno — Clodiasottomar. 1:0 Bolzano — Piacenza	1:2
Cremonese — Venezia	3:0
Legnano — Seregno	1:1
Mestrina — Solbiatese	1:0
Monza — Lecco	2:0
Padova — Trento	2:0
Pro Vercelli — Udinese	0:0
SA Lodigiano — Casale	0:0
Vigevano — Mantova	2:1
LESTVICA
Piacenza 16, SA Lodigiano 15, Trento, Udinese, Monza in Padova 14, Cremonese, Seregno in Lecco 13, Pro Vercelli, Venezia, Mantova, elodiasottomarina in Belluno 12, Solbiatese in Vigevano 10, Junior Casale 9, Bolzano in Mestrina 8, Legnano 7.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.)
Junior Casale — Solbiatese, Lecco — Cremonese, Legnano — SA Lodigiano, Mantova — elodiasottomarina, Padova — Pro Vercelli, Piacenza — Mestrina, Seregno — Vigevano, Trento — Belluno, Udinese — Bolzano, Venezia — Monza.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI II. KOLA
Adriese — Rovigo	2:0
Bassano — Legnago	0:2
Caorle — Coneglianese 0:1 Dolo — Montebelluna	1:2
Lignano — Pordenone 2:1 Sampietrese — Pro Gorizia 0:1 Thiene — Audace	0:1
Treviso — Portogruaro 3:1 Triestina — Ponziana 0:1
LESTVICA
Treviso 18, Legnago in Ponziana 15, Adriese 14, Lignano in Pro Gorizia 13, Portogruaro in Audace 12, Montebelluna, Triestina in Cone-gliaenese 11, Pordenone in Bassano 10, Dolo in Caorle 8, Sampietrese 7, Rovigo in Thiene 5.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.) Adriese — Thiene, Coneglianese — Dolo, Lignano — Triestina, Montebelluna — Caorle, Ponziana — Legnago, Pordenone — Rovigo, Portogruaro — Audace, Pro Gorizia — Treviso, Sampietrese — Bassano.
Zaon (Atene) - Rijeka 0:3
Tudi v povratnem kolu odbojkarskega tekmovanja za evropski pokal prvakov pri članicah so jugoslovanske prvakinje z Reke prepričljivo odpravile prvaka Grčije sredi Aten. Tudi ta tekma se je končala s prepričljivo zmago gostov, saj grški prvak ni bil dorasel nasprotnik. V drugem kolu tega tekmovanja se bodo jugoslovanske prvakinje srečale s povsem drugačnim nasprotnikom in sicer s prvakom Vzhodne Nemčije Dinamom iz Berlina.
V	Novem Sadu in Sremskih Karlovcih sta bila 9. tradicionalna turnirja posameznih republik in pokrajin pri mladincih in mladinkah. V obeh konkurencah so zmagali mladi odbojkarji in odbojkarice Srbije. Ekipa Slovenije je bila pri mladincih odlična druga, mladinke pa so se to pot odrezale nekoliko slabše, saj so bile zadnje, brez zmage.
Lestvica (mladinci):
1. Srbija, 2. Slovenija, 3. Vojvodina, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Hrvatska, 6. Makedonija.
V	Sremskih Karlovcih pri mladin-
MimMtiiiiHiiHiiiiiiiimiiiimittiminiiiiiiiiiitnniir
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
2 ZVEZNA LIGA
IZIDI 17. KOLA
Rudar — Famos	0:3
Bačka — Leotar	0:0
Karlovac — Maribor	1:0
Crvenka — Borac	(preloženo)
Varteks — Šibenik	3:2
Novi Sad — Osijek	1:0
Kozara — Vrbas	1:0
Zagreb — Igman (prekinjeno) Jedinstvo — Istra	1:0
LESTVICA
Borac in Zagreb 24, Bačka 21, Novi Sad 19, Vrbas, Osijek, Karlovac in Famos 18, Crvenka in Maribor 17, Igman, Varteks in Kozara 10, Šibenik in Istra 15, Leotar 14, Jedinstvo 13, Rudar 3.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.) Famos — Istra, Jedinstvo — Igman, Zagreb — Vrbas, Kozara — Osijek, Novi Sad — Šibenik, Varteks — Borac, Crvenka — Maribor, Karlovac — Leotar, Bačka — Rudar.
kah pa je bil končni vrstni red naslednji:
1. Srbija, 2. Vojvodina, 3. Hrvatska, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Slovenija.
Italijanska A liga (moški)
Izidi 2. kola
Ariccia — CUS Pisa	3:0
Are Linea — Petrarca ,	3:1
Ruini — Pneus Piacenza 1:3
Panini — CUS Catania	3:0
CUS Turin — CUS Siena 3:0
Paoletti — Coop Italia	3:0
Lubiam — Cesenatico	3:0
Lestvica
Panini, CUS Turin, Ariccia, Lubiam in Are Linea 4, Paoletti, Coop Italia, CUS Pisa, Pneus Piacenza 2, CUS Catania, Petrarca. CUS Siena. Ruini in Cesenatico 0.
V 3. kolu bo Are Linea, ki je trenutno na odličnem tretjem mestu, igrala v Pizi proti odbojkarjem domačega univerzitetnega športnega krožka.
BOKS
ZLATA ROKAVICA RISTIČU
BEOGRAD — V zemunski dvorani «Pinki» so bili v nedeljo finalni boji 18. tradicionalnega boksarskega tekmovanja prvakov za lovoriko «Zlata rokavica», katerih polfinali so bili v Nišu in Novem Sadu. Lovoriko «Zlato rokavico» je osvojil mladi boksar bantamske kategorije Ristič, član Topličanina, ki jev sklepnem boju premagal Bahti-jareviča iz Niša.
VATERPOLO
BUDIMPEŠTA, 2. — V finalnem turnirju pokala evropskih pokalnih zmagovalcev v vaterpolu je zagrebška Mladost najprej izgubila s pomlajeno nizozemsko ekipo Vitesse s 4:6, nato pa so Zagrebčani premagali sofijski Akademik z 11:5. Končni zmagovalec Ferencvaroš iz Budimpešte pa je najprej visoko premagal Akademik 11:3 in potem še z večjo razliko Nizozemce od Vitesse z 10:1. V zadnjem srečanju je Ferencvaroš premagal Mladost s 6:5. Končni vrstni red: 1. Ferencvaroš, 2. Vitesse, 3. Mladost, 4. Akademik.
Roner
primer diskriminacije je, da je ZSŠDI lani vložilo prošnjo za finančno podporo na deželo Furlanijo - Julijsko krajino in nanjo ni dobilo niti odgovora. Tudi podpora, ki jo prejemajo posamezna včlanjena društva, je odločno premajhna in nezadostna že za samo športno dejavnost, kaj šele na gradnjo novih objektov. Kar imamo v zadnjem času novega, vse to so si sama zgradila naša slovenska društva. V sami tržaški in goriški pokrajini je bilo tako zgrajenih pet nogometnih igrišč, sedem odbojkarskih in košarkarskih igrišč, plošča za kotalkanje, planinski koči (v žabnicah in na Vrhu) in več balinarskih igrišč. Ogromna škoda, ki so jo utrpela naša društva, ko so zaradi gradnje tovarne Grandi motori uničili nogometno igrišče v Bo-Ijuncu in zaradi gradnje avtoceste uničili nogometno igrišče v So-I vodnjah, nam še ni bila povrnjena. In vendar, koliko truda so prizadeta društva vložila v svoje objekte!
Drugi tehten primer nadaljevanja diskriminacije je tudi, da morajo naša društva izposlovati od občinske uprave, da jim dovoli upravljati i-grišče, ki so ga sama zgradila na jusarskem zemljišču, torej na zemlji. s katero občina protizakonito razpolaga.
V tem obdobju, ko se marsikje vedno bolj razvija rekreacijski šport, ker sta nas do tega privedla prehitra urbanizacija in ritem življenja, moramo tudi mi temu porajajočemu se problemu posvetiti več pozornosti, kajti zanj smo zainteresirani tudi z vidika manjšinskega obstoja. Popularizacija trim-stez. balinanja, pohodov, jamarstva in planinstva ter zlasti vključitev šolske mladine, deklet in žensk v športno dejavnost in organizacije naj bodo naši bodoči interesi.
Verjetno je v tem poročilu marsikaj pomanjkljivega in nepopolnega, toda obračun podajamo za trimesečno obdobje, dotakniti pa smo se hoteli še nekaj splošnih vprašanj. Občni zbor lahko nakazano problematiko še dopolni, zlasti pa naj nakaže smernice dela v prihodnji delovni sezoni.
Tajniško poročilo
bili tudi tokrat dobro obiskani, vendar pa bi bilo treba vanje vnesti nekatere spremembe.
Zaradi tehničnih preprek je odpadel nogometni tečaj za mladince, medtem ko so se po programu odvijali odbojkarski, košarkarski in namiznoteniški tečaji.
Odbojkarji so se tudi letos pripravljali v Rovinju, kjer se je v dveh izmenah po deset dni zvrstilo 93 fantov in deklet. V tem obdobju je bil tudi tečaj za trenerje, katerega pa se je udeležilo le skromno- število šestih tečajnikov.
Košarkarski tečaj je bil letos razdeljen na dva dela. V Seči se je pripravljalo šestindvajset najmlajših košarkarjev, medtem ko je devetnajst starejših tečajnikov odšlo v Idrijo. Avgusta pa je bil v Ljubljani trenerski tečaj, ki se ga je udeležilo osem fantov.
Dobro je bil tudi obiskan namiznoteniški tečaj v Idriji, kjer je pod strokovnim vodstvom vadilo deset deklet in en fant. Trenerskega tečaja v Ravnah na Koroškem pa se je udeležilo osem kandidatov.
Proslava 50-letnice organiziranega športnega delovanja v zamejstvu se je pričela s slovesno otvoritvijo v Kulturnem domu v Trstu, zaključila pa se je z veličastno manifestacijo oktobra na Goriškem. V okviru 50-letnice so bila na sporedu razna športna tekmovanja. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je prevzelo pokroviteljstvo nad med-šolskim krosom, ki so se ga udeležili dijaki vseh slovenskih nižjih srednjih šol. V okvir proslav je spadal tudi letošnji tradicionalni odbojkarski turnir prijateljstva, ki so se ga udeležile moške in ženske odbojkarske šesterke s tržaškega, go riškega ter reškega področja. Na dan pa je prišla želja, da bi ta turnir razširili tudi na Slovenijo.
Namen Združenja je bil. da bi vsa slovenska športna društva priredila tekmovanja v okviru tega jubileja. Odzvala pa so se le štiri športna društva. Goriški Dom je priredil telovadno akademijo, Juventina iz Stan dreža nogometni turnir, Adria iz Lo njerja kolesarsko dirko veteranov, zgoniški Kras pa namiznoteniški, odbojkarski in balinarski turnir.
Višek je proslava dosegla z zaključno slovesnostjo v Sovodnjah ob Soči. štiri štafete so od petka popoldne, ko so istočasno startale iz štirih ločenih krajev, do sobote zvečer 5. oktobra pokrile vse področje, kjer je bila pred pol stoletja ustanovljena prva športna zveza. V skromnih dveh dneh se je teka udeležilo v zamejstvu, na področju, kjer danes deluje Združenje, preko 350 tekačev, članov športnih in prosvetnih društev ter tabornikov. Tekmovalcem pa je treba prišteti vsaj še 150 1 spremljevalcev. Prva štafeta je startala v Reziji in se je na svoji poti preko Beneške Slovenije ustavila prvi dan v Čedadu, k-jer je doživela topel sprejem. Drugi dan pa je. tako kot ostale tri štafete, nadaljevala svojo pot proti Sovod-njam. Tržaška štafeta pa je zajela vse slovenske občine v tržaški pokrajini ter je prenočevala v Nabrežini.
Množičen in presenetljiv pa je bil odziv na sodelovanje na Primorskem. kjer so se vabilu takoj odzvale telesnokultume in družbene organizacije. štafeti, ki sta startali v Tolminu in Piranu ter šli preko Nove Gorice ter Sežane v Sovodnje, sta še enkrat poudarili enotnost slovenskega prostora. Tekmovanja v Sovodnjah pa so se udeležili tudi predstavniki slovenskih športnih organizacij na Koroškem. Slovesna akademija. na kateri je nastopilo preko ■200 mladincev in mladink, pa je zaključila letošnje jubilejno leto proslav ustanovitve prve športne zveze v zamejstvu.	,
Diskusija
Dejal je obenem, da bo moralo Združenje takoj načeti vprašanje, da se bodo tudi ostala slovenska društva včlanila v našo osrednjo športno organizacijo. Dodal je, da so letošnji tečaji vsekakor uspeh, v bodočnosti pa bi se morale udeležiti takih tečajev predvsem članice ZSŠDI. Treba pa bo tudi načelno začeti vprašanje celotnega našega športa.
JELKO PETEJAN (Juventina)
Petejan se je pritožil nad dejstvom, da letos ni prišlo do tečaja za nogometaše in za nogometne trenerje, kajti večina nogometnih društev ni prijavila tečajnikov. Treba se bo v bližnji bodočnosti potruditi tudi zato, da bomo lahko dobili slovenske trenerje. Zaradi brezbrižnosti nekaterih nogometnih društev je bila Juventina letos oškodovana.
EGON KRAUS (predsednik ŠD Polet)
Predsednik Poleta je dejal, da se je njegovo društvo vseskozi tru^ dilo za vključitev združenja v SK GZ. Ugotovil je tudi, da je bila odločitev povsem utemeljena. Treba pa bo čimprej doseči, da se bodo tudi ostala društva včlanila. Zato pa bo seveda potrebna politična volja, zaradi česar je predlagal, da stopi ZSŠDI čimrej v stik s političnimi strankami, kot SS, KPI in PSI.
Nato se je dotaknil vprašanja na; še športne razcepljenosti. Treba bi bilo sestaviti reprezentančna moštva, premagati vaški antagonizem in doseči končno nekaj skupnega, ki bi nas dvignilo tudi na državno raven.
Dodal je tudi, da je povsem Pf0' vilno, da ZSŠDI navezuje stike z ostalimi našimi kulturnimi organizacijami, nakar se je dotaknil našega najbolj perečega vprašanja: športnih objektov. Dejal je, da praktično nimamo našega pokritega športnega objekta, pa čeprav smo v preteklosti pokazali, da smo zmožni organizirati tudi velike športne prireditve. Za širši razvoj našega športa bo torej treba nujno poskrbeti za naš športni center.
Pri tem pa je predsedstvu občnega zbora izročil predtog resolucije ŠD Polet, ki je bil nato sir glasno sprejet. (Resolucijo objavljamo posebej).
DAVORIN PELICON (Sovodnje)
Pelicon, kot predstavnik Sovodenj, se je iskreno zahvalil ZSŠDI, da je za proslavo 50-letnice našega organiziranega športa izbralo kot sedež zaključne manifestacije Sovodnje. Še posebno se je zahvalil tudi za izgradnjo odbojkarskega
igrišča.
Nakazal je tudi vprašanje_ P°' manjkanja nogometnega igrišča v Sovodnjah zaradi gradnje avtoceste
ZVONKO SIMONETA (podpredsednik ŠK Kras)
Izrazil je žel to, da bi vsa naša društva navezala stike s prosvetnimi društvi. Prva in idealna možnost, da bi prišlo do tega, bo ze prihodnje leto, ko bo proslava 30-letnice osvoboditve.
Dejal je tudi, da bo nujno treba razširiti sodelovanje z Beneško Slovenijo.
IVAN FURLANIČ (ŠZ Bor)
Furlanič je izjavil, da se je y zadnjem letu napravilo marsikaj koristnega, pri tem pa se je na' pravilo tudi nekaj napak. Glede sodelovanja z ostalimi kulturnimi organizacijami je pristavil, da 50 bili prav športniki tisti, ki so se potegovali, da bi prišlo do koukreu nega sodelovanja. Potožil se je. d v zadnjih časih nimamo več reprezentativnih tekmovanj. Dostavi je, da bo moralo ZSŠDI ustanovi strokovno trenersko organizacij in da bi moralo vzpostaviti tesnejše stike s šolo in s Korošci.
ALDO RUPEL (član odbora ZSŠDI)
Prof. Rupel je dejal, da našemu športu manjka idejnosti. Pozitivno opravljeno delo v tem smislu je bil to, da so odborniki ZSŠDI pozj1* r ■ vplivali na posamezna društva, na Beneško Slovenijo, na SPZ. j1 časopisje in radio, delati pa je začelo tudi v Beneški Sloveniji in Rez') _ Pomanjkljivosti v tem smislu P so bile predvsem na tečajih, kJe smo do sedaj pazili le na tehnicn plat, zanemarjali pa smo povsen idejno vzgojo.
ALJOŠA ČOK (predsednik ŠZ Union)
Po uvodnem pozdravu je c«* dejal, da smo s športom ustvari bogat zaklad, ki pa ga ne znam izkoristiti. Nujno bo treba vzpostaviti z našim posredovanjem stik za športna tekmovanja s klubi matične domovine. Nato pa je_ Pr stavil, da se bo moralo Združenj nujno zainteresirati za gradnjo mernega objekta, da bodo D. imeli naši športniki možnost udej stvovanja.
OBVESTILO SPDT priredi od 22. dec. "M 5. jan. 1975 ZIMOVANJE V »*• JANŽU NA KOROŠKEM (Rf?a dolina - St. Johann in RosentaiJ-Možni sta dve izmeni: od • do 29. dec. in od 29. dec. do »• jan. Bivanje v zasebnih s0“a (po 1 ali 2 postelji + 1 stan0'Q,. nje). Delujeta 2 vlečnici, na n* polago po želji smučarski u®ite.£ Potovanje z osebnimi avtoma H ali z vlakom. Predvideno Praz novanje Novega leta.	.
Vpisovanje in informacije n sedežu ZSŠDI, Ul. Ceppa 9, tei. 31-119 Izključno do sobote, 6. OJ cembra (urnik od 8. do M. v**''
nogomet
V 10. KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
N NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Kljub enakovredni igri proti Zarji Lep USpeh tnbenskegaPrimorca kriška Vesna osvojila ves izkupiček Sovodttie slavile zmago ttO tujem
Zaskrbljujoč poraz Primorja - Juventina prinesla domov točko	"
BOTTI ODLOČIL Z GLAVO
Vesna —Zarja 1:0 (0:0)
VESNA: R. Tence, Visintin, Verger. Kelemenic, Skrem, Botti, Ca-harija, Lonza (Šulčič), Valente, Bortolotti, Samec, 12 Košuta.
ZARJA: Favento, S. Križmančič, Marc, Žagar, Metlika, V. Križmanih, Dodognone, Bon, Grgič, Poro-Pat, Grahonja, 12 Turco, 13 Riosa.
SODNIK: Zidarich iz Trsta.
STRELEC: v 29. min. d.p. Botti.
KOTI: 7:6 za Zarjo.
GLEDALCEV: 250.
Slovenski derbi med Vesno in Zarjo se je zaključil z zmago domačinov, a po prikazani igri sta ai bili ekipi povsem enakovredni. Vesna (ki ni v formi) se je izkazala predvsem v napadu, kjer je bu hitri Caharija stalno trn v peti bazovski obrambi. Nasprotno pa je
V desetem kolu se je S. Anna Pp nepričakovani zmagi nad Edera (prvi poraz) postavila na prvo mesto lestvice z dvema točkama prednosti pred trojico Portuale, Edera in Sagrado. Portuale ostane edina ekipa, & če ni doživela poraza.
Na spodnjem delu lestvice se je stanje nekoliko spremenilo. Costalunga (zmagala), Plaminio, Campanelle in Libertà« (remizirali) so nekoliko popravili svoj položaj. Poslab-čalo se je stanje za Zarjo, ki je klonila Vesni, dramatično pa jo postalo za Primorje, ki je klonilo na domačih tleh Ison-!u- Opomogla pa si je Juven-tina, ki je prisilila k remiju Plaminio. Od naših enajsteric je do sedaj najboljše uvrščena Vesna, ki je na sedmem mestu lestvice.
IZIDI
Giarizzole — Stock	0'3
Portuale — Campanelle 0:0 Prùnorje — Isonzo	0:2
Duino — Costalunga 2:3 Edera — S. Anna	0:2
Sagrado — Libertas	1:1
Plaminio — Juventina 2:2 Vesna — Zarja	LO
LESTVICA
S. Anna 14, Portuale, Edera in Sagrado 12, Stock in Ison-M 11, Vesna 10, Juventina, Li-bmtas in Campanelle 9, Duino, Plaminio in Costalunga 8, Zarja Primorje 5, Giarizzole 3.
PRIHODNJE KOLO (8. 12.)
Zarja — Juventina, Giariz-2°le — Sagrado, Campanelle — Gostalunga, Stock — Libertas, Duino — Portuale, Edera — Primorje, Isonzo — S. Anna, Plaminio — Vesna.
B. R.
drežci niso «prebudili» in so nadaljevali s svojo dolgočasno igro na sredini igrišča, ki ni rodila nobenih sadov.
Tudi v drugem polčasu smo bili priča podobni igri. Domačini so šele v 15 minuti izvedli strel na vrata in so dosegli drugi zadetek. V tem trenutku se je pričela preobrazba štandreške ekipe, ki je najprej skrajšala svoj zaostanek (z Nanutom, ki je realiziral 11-metrovko), potem pa izenačila s Ferletičem. Pri stanju 2:2 pa sta se Juventini ponudili dve izredni priložnosti, ki jih štandreški napadalci niso znali izkoristiti.
KRIZA PROSEŠKE EKIPE Primorje — Isonzo 0:2 (0:1)
PRIMORJE: Štoka, Čemjava, Ci-molino, Sugan, Sluga, Race, Barnaba, Guštin, Petri (v 60. min. Bol-cich), Tomizza, Rustja.
ISONZO: Donda, Buttignon, Visintin, Bonaldo, Fedel, Sandrucci, Sanmartino, Lorenzut, Cozut, Cec-cone, Baciglieri.
STRELCI: v 20. min. Ceccone, v 88. min. Lorenzut (U-metroyka).
Primorje je doživelo svoj drugi zaporedni poraz (prvi na domačin tleh) in je s tem potrdilo, da enajsterica preživlja krizo.
Domačini so tudi proti Isonzu zaigrali slabo, saj so gostje že v 20. minuti povedli in so nato imeli dve izredni priložnosti, da še celo povišajo. Prvič je Štoka z drznim posegom rešil svoje zavetišče, drugič pa je Race na sami črti reši! zanesljiv gol. Primorje se res ni znašlo, saj so gostje z vsakim protinapadom spravili v zagato prose-ško obrambo.
je stan.ie
nekoliko spremenilo, domačini so postopoma prevzeli pobudo in potisnili goste na. njihovo polovico i-grišča. Zopet pa so prpsčški napadalci Primorja odpovedali in ko je kazalo, da bo moralo Primorje s pičlim porazom zapustiti igrišče, so
gostje tik pred koncem povišali iz 11-metrovke. '
Ta poraz je vsekakor zbudil precej govoric in nejevolje v taboru Primorja, kjer kaže, da se je stolček trenerja Vatte močno zamajal.
B. R.
Vse ostale naše enajsterice so bile v tem kolu premagane
STRELCI V DOBRI FORMI Primorec — Sampvito 4:0 (3:0)
PRIMOREC: Vladimir Kralj, Pa-patico, Kovačevič, Sosič, Manzutto,
i .....v. ..	....................’............. ....	- v».. V?* ■. .. ;	....
Sovodenjska ekipa letos nastopa v 3. amaterski ligi. Od leve (stoje): Zavadlav, B. Marson, Marušič, Gruden, Kovic, P. Petejan, trener G. Marson; (čepe): Provvidenti, Ferfolja, Sambo, Pozzo, Petejan
Husu, Pavelj Kralj, Boris Kralj, Možina, Čuk, Mauro Kralj.
SAMPVITO: Boris Turchi, Pre-danzan, Morgan, Cherin, Trampuž, Chechini, Caussi, Bogdan Turchi. Pedrazoli, Longo, Scaciati.
STRELCI: v 2. min. p.p. Pavel Kralj, v 16. min. Mauro Kralj, v 30. min. Pavel Kralj, v 35. min. d.p. Mauro Kralj.
SODNIK: Scodelaro.
Po treh nezadovoljivih nastopih je Primorec spet prišel do celotnega izkupička. Nasprotnik je bil vso tekmo podrejen trebenskim nogometašem, ki so se tokrat takoj pognali v borbo in so povedli že v drugi minuti s krasnim golom Pavla Kralja. Gostje so se hoteli organizirati, a proti razigranim Trebencem je bilo vse zaman. V 16. min. je Primorec podvojil z Maurom Kraljem (po podaji Borisa Kralja). V 30. min. tretji gol, tokrat spet s Pavlom Kraljem. Trebenci so nato po tretjem golu začeli igrati večina na sredini igrišča.
V drugem polčasu so gostje nekajkrat prišli v napad, a niso nikoli resno ogrožali trebensko obrambo. Nasprotno pa so Trebenci s hitrimi napadi večkrat prišli do vrat, čakati pa so morali 35. minuto, da je Mauro Kralj dosegel še četrti gol za svoje barve in s tem je tudi zapečatil izid.
Bruno Križmančič.
TOČKE — BREZ TOČK Torriana B — Sovodnje 1:3
(0:1)
SOVODNJE: G. Marson, Marušič, S. Florenin, Gruden, Ferfolja, Pe-
V drugem polčasu se
................„„l„„l,iiniiiiniHiiiiiillii'i>i!I'tiIiiiMiiliii"ii"iii"l»""l,i'.....................................................................................................................................................hiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii......
^ria, ki je dobro igrala na sredi-ni igrišča, popolnoma razočarala v
napadu.
. V začetku p.p. se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča, a kmalu nato so gostje prevzeli po-nudo v svoje roke in so nevarno agrožali kriška vrata. Dvakrat so 50 napadalci «rdečih» znašli sami Pred Tencejem in obakrat so si Priložnost zapravili.
” drugem delu igre pa je Ves-na zaigrala mnogo bolje in v vr-stah Zarje je prišla na dan utruje-nost. Križani so množično napada-1 in so «prepustili» Zarji le redke Protinapade, ki pa so bili zelo ne-varni. Gol je visel takorekoč «v maku» in petnajst minut pred kon-Cern tekme je Botti z glavo prema-fa! v tistem trenutku nepazljivega faventa. In tu je bilo tekme prak-hcno konec.
Za zaključek ne moremo mimo dejstva, da sta bila oba kapetana, Eelemenic in V. Križmančič, res najboljša moža na igrišču.
SANDOR
PREOBRAT V 2. POLČASU Plaminio — Juventina 2:2
(1:0)
PLAMINIO: Parovel, Gregoratti, G' Pasquale, Pangher, Mingardi, Gallinotti, Flegar, P. Gallinotti, ferpin. Poli, De Bosichi.
JUVENTINA: Černič, Corva, M. ^abaj, Nanut, Brescia, Zin, Uras, ferfolja, Ferletič, E. Tabaj, Sirk iZezlin, Gomišček).	1
SODNIK: Karel Gergolet iz Do-Grdoba.
STRELCI: v 17. min. Brescia (av-mgol), v 15. min. d.p. Poli, v 24. aJn. Nanut (11-metrovka), v 36 'Pin. Ferletič.
Juventina je v nedeljo dosegla Pozitiven rezultat, potem ko je v minuti drugega polčasa že zgubljala z 2:0 in ni do tistega trenutka pokazala take igre, ki bi dopuščala boljše upe.
Tekma se je pričela zelo slabo Pa obeh straneh. Obe ekipi sta za-'grali preveč na sredini igrišča in Pista gradili napadalnih akcij. Pr-'ù gol za domačine je bil avtogol Brescie, ki je nameraval žogo odbiti. Tudi po tem zadetku se Štan-
Patriarca — Eurovox 102:78 (55:38)
PATRIARCA: Savio 4, Ardessi 27, Spezzamonte, Marušič 2(" Fortunato 23. Flebus 20, Ferri 4, Bruni 22, Furlan, Fabris.
Bi I EUROYPX;. ,,M£c?Af10.. Tira-bili 6, Bergonzom 5, Tugnoli 8, Santarelli 6, Covoni 17, Grasso 14, L. Bruni 4, Petroncini 6, Angelini 2.
SODNIKA: Zanin iz Benetk in Mazzobel iz Trevisa.
PROSTI STRELI: Patriarca 14:20, Eurovox 4:12.
Goriška Patriarca je v nedeljo pred domačo publiko s precejšnjo lahkoto zmagala nad gosti iz Bologne. Tekma se je pravzaprav odločila že po desetih minutah igre, ko so Goričani imeli že tak naskok v koših, da je bilo za Eurovox skoro nemogoče nadoknaditi izgubljeno.
S to zmago je goriška ekipa pokazala, da je prebolela začetno krizo in predstavlja nevarnost tudi za prvo na lestvici, CBM Cremona, s katero se bo srečala v nedeljo v Gorici.
O nedeljski tekmi ni kaj dosti povedati. Goriški igralci so bili mnogo boljši od nasprotnika, posebno sta se takrat izkazala Ardessi in Fortunato.
ŠD Breg iskreno čestita svojemu trenerju
IVANU PETERLINU ki je v soboto uspešno diplomiral na visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu.
Ob uspešno opravljeni diplomi na /SEF v Rimu iskreno čestita
IVANU PETERLINU prva ženska odbojkarska ekipa Brega
V MOŠKI KOŠARKARSKI B JUGI
Patriarca prešla stotico v tekmi z Eurovoxom
V nedeljo srečanje Patriarce s CBM Cremona (ki je prva na lestvici)
P. R.
Lloyd Adriatico za met prekratek
Lib. Brindisi — Lloyd 74:72 (31:38)
LIB. BRINDISI: Cecco 10, De Stradis 4, Labate 21, Solfrizzi 10, Calderari 2, Williams 22, Ariglia-no 2, Cordella 1. Millo 2.
LLOYD ADRIATICO: Millo 2, Čepar 4, Pozzecco 8, Meneghel 2, Oe-
ser, lacuzzo 16, Bubnich 5, Bassi 6, Chittolina, Brooks 29.
Lloyd si je zapravil zmago le za dve točki, kar predstavlja za Tržačane vsekakor neuspeh. Lloydov-ci so se namreč po zmagi na do-ihačih tleh nad eki^^KStfdine iž Brescie nadejali visoke uvrstitve. Trenutno pa so z dvema točkama na predzadnjem mestu lestvice. E-kipa iz Brindisija, ki so jo vsi označevali kot kandidata za zadnje mesto, pa se nahaja s šestimi točkami na sredini lestvice. Moramo povedati, da je ta ekipa v tej ligi edina, ki je ne podpira nobena tovarna' ali podjetje.
O tekmi sami moramo povedati, da je Lloyd dolgo vodil (celo z 12 točkami), ko pa je bil zaradi PON izključen Pózzecco, so nasprotniki to ; izkoristili ter z odličnim De Stradiosom nadomestili zamujeno.
V tržaških vrstah sta bila najboljša Brooks in Pozzecco.
Marko
KOŠARKA	i
ODBOJKA
V 1. KOLU C LIGE V NABREŽINI
MOŠKA ŠESTEM A ŠK KRAS PRVIČ STARTALA Z ZMAGO
K uspehu krasovcev je mnogo pripomoglo številno občinstvo
NARAŠČAJNIKI
Kontovel — Ricreatori	68:54
Polet — Lloyd	52:43
llllllllllUUUIIIIlllllllllllllllllllllllllHUUIIIIlllllllllIMIIIIIIIIIIIIIIIIirillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIII
Kras - AGLI Montecchio 3:2 ! pomena za zmago «belordečihs je (15:7, 7:15, 9:15, 15:13, 15:11)	‘
KRAK:.. Bitežnik, Budin, Drasič,
M.%rušič, ililiČMlkrk,«,Vesnavei^, več in Žerjal
ACLI: Longo, Trevisan, Vignato;
Visonà, Zambello, Lovato, Battlstitì,
Ruzzene in Fin.
SODNIKI: .Paulini (Viden), Jaco-lino in Sechi (oba Trst).
V soboto zvečer je v nabrežinski občinski telovadnici moška šesterka Krasa uspešno opravila svoj letošnji krstni nastop v prvenstvu C lige, saj je odpravila po ogorčenem in razburljivem boju gostujočo ekipo ACLI Montecchio s tesnim 3:2.
Kot je bilo na samem začetku ago-nistične sezone pričakovat!, ni bila tekma s strogo tehničnega vidika na posebno visoki ravni, saj so se prepogosto vrstile pavze v «kolesju» obeh ekip. Vendar pa so znali vsi igralci na igrišču zakrit’ to por manjkljivost z res vzorno nožrtvo-valnostjo in agonizmom, tako da je bila tekma vseskozi napeta in razburljiva (ter bi je ne priporočali tistim, ki bolehajo na srcu, ker bi lahko doživeli infarkt). Odločilnega
KOŠARKA
V PRVENSTVU «POMLAD»
PETERKA DOMA OB PRILOŽNOST
V odločilnem trenutku je moštvo usodno popustilo
Dom — Gradež 49:72 (26:35)
DOM: M. Dornik (k) 16, Semolič 8. U. Dornik, Čubej 10, Toma-
Kontovel je prepričljivo premagal ekipo Ricreatori
žič, Terčič 10, Maligoj, Figelj 2, Brešan 3, Devetak.
GRADO: Reverdito (k) 4, Mede-ot 35, Zuliani 10, Dovier, Bean, Marchesan 23, Regolin, Caovilla, Sandrin.
V	soboto so domovci zapravili izredno priložnost, da bi osvojili prvi točki v letošnjem prvenstvu. Na domačih tleh so namreč klonili ekipi iz Gradeža, ki ne sodi med najboljše peterke prvenstva. Čeprav končni izid tega ne kaže, so bili domovci dober deli tekme enakovredni nasprotnikom, dokler niso v zadnjih minutah igre popolnoma popustili.
Domova peterka je začela današnjo tekmo zelo dobro, saj je takoj prišla v vodstvo in ga je obdržala do sredine prvega polčasa. Tedaj so se nasprotniki bolj zaprli v obrambi in presenetili domovce z nekaj hitrimi protinapadi
V	drugem polčasu so «belo-rdeči» zopet dobro začeli in počasi zmanjšali zaostanek: osem minut pred koncem je imel Grado le šest točk prednosti. Prav tedaj, ko bi morali napeti vse sile, da bi zmagali, pa so domovci nenadoma popustili in to je bilo zanje usodno.
Domov trener Hvalič, ki s tekmo ni bil zadovoljen, nam je povedal: «Fantje se danes niso dovolj potrudili, če bi proti koncu tekme zaigrali nekoliko bolj zagrizeno, bi nam tokrat zmaga ne ušla.
M. M.
bila topla podpora nenavadno številnega občinstva, ki je vseskozi s srcem navijalo za domače barve in prav zasluga navijačev je, če se je na koncu tekme jeziček na tehtnia pomaknil v Krasoyo; korist, To . j« prvič, odkar Kras nastopa v C ligi, da pričnejo predstavniki zgoniške občine prvenstvo s «pravo nogo», saj bo prvi par točk vlil krasovcem še večjo samozavest za bodoče prvenstvene napore.
Gostje iz Montecchia so se vseskozi trdoživo upirali in so dobršen del tekme vsilili Krasu svojo sistematično igro, ki sloni na zelo dobrem prestrezanju žog v obrambi, tako da lahko izkoristijo skoraj vse žoge za uspešne napade. V četrtem setu so imeli gostje tekmo že praktično v svojih rokah, ko je Kras nepričakovano zablestel na celi črti in zapečatil njihovo usodo.
Varovanci prof. Drasiča so zaigrali pod svojim poprečjem, saj so po sorazmerno lahki zmagi v prvem setu povsem popustili in so zaradi nerazumljive živčnosti nanizali veliko napak. Ko je bilo že skoraj vse zgubljeno, so se umirili, zbrali vse svoje moči in z neustavljivim jurišem odločili tekmo v svojo korist. Trener bo moral še precej «piliti» sistem, vendar pa lahko trdimo, da so krasovci na dobri poti.
V	prvem setu je Kras po začetnem ravnovesju sil (8:7) vsilil svojo prodorno igro na mreži in osvojil niz z velikim naskokom.
Morda prelahka zmaga v prvem setu je krasovce zavedla, saj so zaskrbljujoče popustili in predali pobudo ter set svojim nasprotnikom.
Ista slika tudi v tretjem setu: domačini so brez sistematične igre dopustili Montecchiu, da je povedel.
V	četrtem setu je po začetnem prevladovanju gostov (11:8) prišlo do prelomnice, ko so Krasovi odbojkarji (z vodo v grlu!) vsilili svojo igro na mreži, dohiteli nasprotnika in tudi zasluženo osvojili niz.
V	zadnjem setu je Kras predvajal silovit ritem in ob menjavi igrišča že vodil z 8:4. Vendar pa so se gostje izkazali kot trd oreh in se niso kar tako sprijaznili s porazom. Uspelo jim je nadoknaditi svoj zaostanek od 6:12 na 11:12. več pa niso zmogli, ker jih je Krasova četa prisilila k predaji, ob hrupni podpori navdušenih navijačev, to se pravi, da je bil «sedmi igralec» — publika med najboljšimi na igrišču, najkrajše gostovanje, saj se bodo
Prihodnjo soboto čaka krasovce pomerili v Trstu, ob 18. uri z lanskim drugoligašem Libertasom.
— b s —
Tudi druga tekma odbojkarskega prvenstva pri mladinkah za pokrajinski naslov se je končala v korist Sokola. Tudi drugo srečanje v Nabrežini ni bilo nič boljše kot prvo na Proseku. Tudi to pot sta obe naši šesterki zaigrali daleč slabše kot resnično znfith." TCorttbvelke' so poskušale v prvem setu igrati na vse ali nič. Ko pa so uvidele, da jim zadani načrt ne bo uspel, so močno popustile in v drugem setu so se morale zadovoljiti samo z eno osvojeno točko. Igra sama je bila vseskozi presekana, nezanesljiva in tudi napake so se vrstile kot na tekočem traku. Začetek tretjega niza je bil spet nekoliko bolj izenačen toda Kontovel-ke so zadele v črno le osemkrat. Za konec lahko rečemo, da je Sokol povsem zasluženo pokrajinski prvak, saj je premagal vse nasprotnike po dvakrat in to Breg, Slogo, Julio in nazadnje še Kontovel.
V nedeljo bo v Sacilu sklepni deželni turnir, katerega se bodo udele žili poleg Sokola še ostali trije pokrajinski prvaki: Libertas iz Pordenona, Corridoni iz št. Petra ob Soči ter PAV Despar iz Vidna (to je bivši Dormisch).
tejan, Tomšič, Sambo, P. Florenin, B Marson, Previdenti.
STRELCI: v 31. min. p.p. Sambo, v 10. min. d.p. Petejan, v 19. min. d.p. Sambo.
Sovodenjci so v tekmi, ki sicer ne velja za prvenstveno lestvico, premagali v gosteh ekipo Torriane B iz Gradiške. Sovodenjska ekipa se je predstavila na igrišču v okrnjeni postavi: trener je namreč iz previdnosti obdržal doma nekatere igralce, vendar te odsotnosti niso vplivale na kakovost igre, ki je bila na zadovoljivi ravni
Domačini, ki i skozi vse prvenstvo nimajo problema z osvajanjem točk, igrajo umirjeno in skrbijo predvsem za boljšo povezavo med posameznimi vrstami ter za prijeten nogomet. Tudi Sovodenjci so v tej tekmi sledili zgledu domačinov ter so z lepimi potezami povsem enakovredno tekmovali na sredini igrišča. Domačine pa so nadigrali v napadu, kjer jim je trikrat uspelo pretresti nasprotnikovo mrežo. Pri tem ima mnogo zaslug Sambo, lanskoletni najboljši sovodeniski strelec, ki je letos prišel do prve dvojice zadetkov, kar dopušča dsbre upe za bodoče.
- jo-
AVTOGOL ODLOČIL TEKMO Lib. Sv. Sergij — Olimpija 1:0
LIBERTAS: Kardelj, Bon, Santucci. Saro, Leban, Pistilli, Cavalli, Apolonio, Rosso, Nardin, Centone.
OLIMPIJA: Kante, Paoletti, Rebula, Desin, Štoka, Germani, Daneu, Blažina, Race, Verginella in žužič.
STRELEC: v 20. min. d.p. Stoka.
S slabo igro, pa tudi zaradi smole, je bila Olimpija tokrat poražena. Tekma se je za goste začela kar dobro. V prvih minutah je prvič vratnica in drugič prečka rešila tržaškega vratarja pred zadetkom. Vendar sčasoma so igralci iz Gabrovca popustili in njihova igra je postajala vse slabša. To so izkoristili domačini, se rešili začetnega pritiska in organizirali posamezne napade, katere pa je obramba Olimpije nevtralizirala brez večjih težav. Vse bolj je postajalo o-čitno, da Gabrovčanom igra ne gre od rok, saj kljub jasni premoči niso uspeli ustvarjati zadovoljivih akcij. Povsem pa so odpovedali pred nasprotnikovimi vrati. Igrali so z veliko dozo živčnosti in so tako zgrešili najenostavnješe podaje. Z mirnejšo, zrelejšo igro bi lahko brez težav prišli do zmage, vendar do tega tudi po premoru ni prišlo in tekma se je odvijala v isti sme-vse do 20. minute, ko je Štoka v želji, da bi ustavil podajo v kazenskem prostoru, slabo zadel žogo in premagal — lastnega vratarja. Nesrečen gol je strogo kaznoval dotedanio neučinkovito iaro e-k'oe. Po tem zadetku je Olimpi ia zajgrala bolje in odločneje ter je potisnila nasprotnike v obrambo. Tarsia je do konca tekme skoraj izključno pred vrsti domačinov, vendar pa ves pritisk ni rodil nobenega sadu in Tržačani so odšli z igrišča kot zmagovalci.
O. G.
NEPRAVIČEN PORAZ
Union — Bar Veneto 0:1 (0:1)
UNION: Vedane, Morabito, Ap-polonio, Vidal, Benčič, Sartori, Vicini, Daris, D’Agnolo (v d.p. Čok), NadUšek, Attini, 12 Chilcott, 14 Glionna.
BAR VENETO: Leonardi, Rosati,
•iiiuiiiiiiiuraiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimtuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiinmnimiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiitimniiMiiMiiiiiiiiiiiiiun
DVOBOJ NA OPČINAH
Severna Italija zmagala s točko prednosti
Dva poraza velemojstra Vasje Pirca
V ŽENSKI MLADINSKI LIGI
Sokol
pokrajinski prvak
Sokol — Kontovel	3:0
(15:10, 15:1, 15:8)
SOKOL: Antoni, Zandomeni, L. in V. Legiša, Paškulin, Škerk, Kralj in Verginella.
KONTOVEL: Ban, Rupel, Štoka, Majovski, černjava, Semec, D. in E. Daneu in Gorup.
Presenetljiva zmaga severne Italije na drugem mednarodnem šahovskem srečanju s Slovenijo.
Dvoboj je bil v soboto in nedeljo v Park hotelu pri Obelisku na Opčinah, z udeležbo lepega števila ljubiteljev šaha.
Italijanska vrsta je odločilno točko dosegla že v soboto, ko je povedla s 5,5 proti 4,5.
V povratnem kolu je največje zanimanje vladalo za prvo desko, kjer je velemojster Vasja Pirc v prvi partiji podlegel Tothu. Pirc je imel ob določenem času s črnimi figurami lažjo prednost, zaradi napake pa je Toth obrnil položaj v svojo korist in osvojil še drugo točko.
Boljši položaj sta imela tudi Barle (bele figure) in Bajec (črne), ki pa sta prav tako, kot Pirc, zagrešila grobi napaki in bila ob točko proti Cosulichu, oziroma Miche-liju. Nekoliko nepredvideni izid teh treh partij so pokopali slovensko reprezentanco, ki je bila v drugem dnevu sicer boljša, kot v otvoritvenih tekmah in je dosegla delni rezultat 5:5.
Izidi posameznih partij so bili: Pirc (VM) - Toth (MM)	0:1
Barle (M) - Cosulich (M)	0:1
Bajec (M) - Micheli (M)	0:1
Z. Križišnik (M) - Cappello (M) r. Osterman (M) - Paoli (MM)	0:1
Karnar (MK) - Rosino (M)	r.
Jelen (MK) - Filipovič (M)	1:0
R. Križišnik (MK) - Grinza (M) 1:0 Vošpernik (MK) - Albano (M) 1:0
Konvlinka (MK) - Rupeni (MK) 1:0
V prvem dnevu je na sedmi deski za Italijo igral tudi mojster Pino Lakovič, ki je prav kot Božo Filipovič, zgubil proti Jelenu.
Po mnenju vodje slovenske delegacije Ljubana Jakšeta, tajnika slovenske šahovske zveze, je bila njihova vrsta letos močnejša od tiste, ki je lani v Portorožu zmagala z 11,5 - 8,5, čeprav je nastopila močno okrnjena. Manjkala sta namreč mednarodna mojstra Puc in Musil ter ostala dva slovenska velemojstra Parma in Planinc. Uspeh Italije je pripisati velikemu napredku šaha pri nas.
Obe delegaciji (italijansko je vodil predsednik šahovske zveze Dal Verme) sta se sporazumeli, da bo prihodnje leto tretje srečanje v Rogaški Slatini, člani slovenske delegacije so izrazili željo, da bi stiki postali še tesnejši in raznovrstnejši.
k. b.
NOGOMET
Izidi mladinskih tekem MLADINCI
Rosandra — Zarja	0:2
NARAŠČAJNIKI Vesna — S. Giovanni	3:0
Primorje — Ponziana	0:4
Breg — Domio	0:2
Union — Rosandra	odg.
ZAČETNIKI
S. Michele — Mladost	2:0
Breg — Rosandra	0:2
Pizzarello, D’Orso, Sechi, Cavalli, Contro, Tomasi, Del Boccio, Peloni, Sabadin.
Union je v nedeljo doživel nezaslužen poraz proti enajsterici Bar Veneta. Skozi ves prvi polčas je bila igra vseskozi uravnovešena, z akcijami na obeh straneh četverokotnika. Gostje so dosegli edini zadetek sredi prvega polčasa, z lepo akcijo, ki je presenetila «plavo-ru-meno» obrambo. Nato so skušali podlonjerski nogometaši doseči zadetek, toda brez sreče.
V	drugem polčasu je prišlo do menjave v podlonjerskih vrstah: namesto D’Agnola je vstopil v ekipo Fulvio Čok, ki je s svojo hitro in preudarno igro večkrat presenetil obrambo Tržačanov. Omeniti je treba, da je okoli 15. min. d.p. za las zgrešil Čok zadetek, ki bi bil res zaslužen za Union. Odtlej je Union še bolj pritiskal na nasprotnikova vrata in je zadel tudi prečko (iz prostega strela). Te akcije s.i precej utrudile igralce Uniona, tako da so v zadnjih minutah popustili in gostje so z lepimi streli večkrat za las zgrešili zadetek. Ob teh priložnostih se je izkazal vratar Vedana (in tudi skozi ves prvi polčas).
Vsekakor lahko rečemo, da bi bil remi pravičnejši rezultat za obe e-najsterici. Omeniti je še treba, da je bila opazna odsotnost Paludetta, ki je pravi steber Unionove postave.
Mauro
RAZOČARANI GLEDALCI Libertas Prosek — Gaja 2:0
GAJA: Kante, Stranščak, Sosič, Savarin, Gojča, Rismondo, B. Grgič. čuk, Vrše, Križmančič, Kalc, 12 S. Grgič, 13 Berce.
OPOMBE: minuto pred koncem je bil izključen Sosič (Gaja) zaradi ugovarjanja.
Gajevci so v nedeljo razočarali svoje gledalce, ker so morali zapustiti poraženi proseško igrišče. Domačini so takoj na začetku zaigrali na vso moč, nekajkrat preigrali gajevsko obrambo in že v deseti minuti so dvakrat zatresli mrežo gostov in tako spravili rezultat na varno.
Začetnega pritiska domačih (tudi po odmoru) so se «zeleno-rumeni» hitro otresli, zaigrali so napadalne-je in so prevzeli pobudo na igrišču. Vendar pa Rismondo in tovariši niso izkoristili lepih priložnosti za gol in je rezultat ostal nespremenjen.
D G.
NESPORAZUMI V MOŠTVU Mladost — Fogliano 1:5 (0:1)
MLADOST: S. Ferfolja, Jarc, M. Devetak, Vižintin, Dužman, Gcllini, K. Ferfolja (Pahor), Marizza, G. Ferfolja, Francaros, I. Devetak.
FOGLIANO: Spessot, Cozzi, Šanson, Galloni, Cauzer, Čebula, Krpan, Boscarol, Cavallari, Macor in Visintin.
SODNIK: Zollia iz Krmina.
STRELCI: v 38. min. p.p. Boscarol, v 18. min. d.p. Cavallari, v 20. min. Visintin, v 29. min. Krpan, v 37. min. G. Ferfolja, v 44. min. Krpan.
Doberdobska Mladost je na lastnih tleh doživela hud poraz proti solidni ekipi iz Foljana. Sam rezultat jasno odraža prikazano igro in premoč gostov na igrišču. V slovenski ekipi zadnje čase namreč opažamo, da nekateri igralci igrajo slabo. Te bi moral trener zamenjati z mlajšimi, rezervnimi igralci. Verjetno pa je prišlo tudi do nerazumevanja med trenerjem in igralci, saj namerava prvi dati ostavko. Brez dvoma bi to še slabše vplivalo na ekipo in zato menimo, da bi bilo prav, če bi pršilo v moštvu do pogovora med igralci, trenerjem in vodstvom.
Povrnimo se k nedeljski tekmi.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni in sami Doberdobci so imeli precej priložnosti za gol. Proti koncu polčasa pa so gostje pri-šh v vodstvo.
Katastrofalen pa je bil drugi polčas, ko je domača ekipa popustila, na vsej črti in dovolila nasprotniku, da je še štirikrat zatresel Fer-foljevo mrežo. Domačini so pri stanju 4:0 dosegli svoj edini gol.
HT-'-'TT
Grahonja, član bazoviške Zarje
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehl 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, UL 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej! polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.5Ó0 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacijo in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljsn*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroi:®i0 Pr, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l.
Stran 8
3. decembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska

ZTT - Trst
V ZVEZI l BORGHISEJEVIM POSKUSOM DRŽAVNEGA UDARA
BIVŠI NOTRANJI MINISTER RESTIVO PRIČAL PRED RIMSKIMI SODNIKI
Padovski sodnik Tamburino zaslišal obveščevalca SID Torquata Nicolija
RIM, 2. — Rimski sodniki, ki vodijo sodno preiskavo o Borgheseje-vem poskusu državnega udara, so danes zaslišali poslanca Franca Re-stiva, ki je bil ob času spodletelega «golpeja» notranji minister.
čeprav bi bil kot poslanec lahko zahteval, da ga zaslišijo izven sodne palače, se je Restivo odpovedal tej svoji pravici in se je popoldan zglasil v uradu šefa'preiskovalnega oddelka dr. Galluccija.
SOJUZ-16 OD VČERAJ V VESOLJU
MOSKVA, 2. — Sovjetski znanstveniki so danes ob 12.40 po krajevnem času izstrelili v vesolje ladjico sojuz-16 z dvema članoma posadke. Vesoljski podvig — kot poudarja časopisna agencija TASS — spada v okvir priprav na skupen sovjetsko - a-meriški vesoljski polet predviden za prihodnje leto.
Načrt poleta je bil pripravljen tako, da bosta kozmonavta .veterana vesolja Filipčenko in Ru-kavišnikov, predvsem preizuksila nov sistem za priklopljanje, ki je bil spremenjen prav v vidiku skupnega poleta apollo - so-juz. Poleg tega bosta vesoljca opravila še vrsto poskusov, v okviru raziskovalnega načrta za ugotavljanje zemeljskih naravnih bogastev.
Anatolij Filipčenko in Nikolaj Rukavišnikov sta veterana vesolja in rezervna posadka za skupni sovjetsko - ameriški polet. Filipčenko je preživel pet dni v vesolju leta 1969 s sojuzom-7, Rukavišnikov pa je poletel v vesolje dve leti pozneje s soju-zom-10.
Sojuz-16 je prva ladjica, ki jo sovjetski znanstveniki izstrelijo v vesolje po 26. avgustu, ko se je sojuz-15 po komaj dveh dneh poleta moral prisilno vrniti na Zemljo zaradi vrste o-kvar. V intervjuju pred izstrelitvijo je Filipčenko poudaril, da bo polet trajal več dni, ker bosta z Rukavišnikom morala preveriti vse operacije, ki bodo potrebne med skupnim poletom apollo - sojuz. Dodal je tudi, da ni izključeno, da se bosta kozmonavta radijsko povezala z ameriškim vesoljskim kontrolnim centrom v Hustonu. Če bo to res, bo to prva tovrstna povezava v zgodovini astronavtike.
Sovjetski znanstveniki so v so-Juzu-16 spremenili tudi umetno atmosfero. Medtem ko so doslej sovjetski kozmonavti dihali mešanico kisika in dušika, bodo odslej živeli v atmosferi od čistega kisika kot ameriški vesoljci. Sprememba je bila nujna prav v vidiku skupnega poleta.
nikovega branilca, ki stanuje v Rovigu.
Za prihodnje dni v rimskih sodnih krogih napovedujejo vrsto pomembnih razpletov. Skoraj gotovo je tudi, da bo dr. Fiore, ki vodi preiskavo, osvojil predlog javnega tožilca Vitaloneja in podpisal vrsto zapornih nalogov.
Padovski sodnik Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju Vetrovnice, pa je danes zaslišal v zaporu v Bassanu del Grappa obveščevalca SID Torquata Nicolija. Kot je znano le tega rimski in turinski sodniki dolžijo politične konspiracije, ker je sodeloval pri kovanju tako imenovane «oktobrske zarote» skupno s Pavio, Mica-liziom, Pomarom in drugimi. Nico-lijevo ime je prvič prišlo na dan novembra, ko je turinski sodnik dr. Violante izdal zanj zaporni nalog. Obveščevalec SID pa je bil tedaj že v Zahodni Nemčiji. Tu sta ga dosegla agenta obveščevalne službe in ga prepričala, naj se vrne v Italijo.
Nicolija sta že zaslišala turinski in rimski preiskovalni sodnik, se-
daj pa je moral še v Padovo, ker je imel, kot kaže, stike tudi z Ve-trovnico. Sprva zaradi tega je dr. Tamburino izdal zanj zaporni nalog, takoj nato pa ga izpustil na začasno svobodo. Po vsej verjetnosti je Nicoli bil v stiku s tisto «genovsko tvrdko», o kateri padovski sodnik govori v zvezi s finansiranjem prevratnikov v utemeljitvi zapornega naloga za gen. Micelija.
V prejšnjih dneh so se širile govorice. da Nicoli dobro ve, kdo sta osebi, ki sta za kulisami vodili fašistično spletkarjenje in želi politične sadove strategije napetosti. Nobenega dvoma ni, da je tudi dr. Tamburino skušal preveriti verodostojnost te vesti in pripraviti obveščevalca SID, naj mu pove imeni šefov prevratniške zarote. Ni znano, če mu je to uspelo, saj je na podobna vprašanja rimskih in turinskih preiskovalcev Nicoli odgovoril le z vztrajnim molkom. Razumljivo je tudi, zakaj. Takoj ko bi izustil imeni omenjenih oseb bi njegovo življenje — kot je dejal
TRAGIČEN EPILOG USPELE POLICIJSKE PASTI
1
Streljanje na Trgu Duomo v Milanu: bandit mrtev, pollaste ranjena
Bandit je pred kratkim oropal draguljarno v Ziirichu in odnesel pol milijarde lir plena ■ Gba ranjena policista sta v smrtni nevarnosti
UMRL JE FRANC ŠKRLJ
ANTIFAŠIST IN PREKOMORSKI BOREC
Pokopali so ga v soboto na domačem pokopališču v Divači
V soboto popoldne so na doma- ■ ni vihri v severni Afriki. Toda čem pokopališču v Divači pokopa- Franc Škrlj je, kakor na tisoče li Franca Škrlja, udeleženca NOB drugih sonarodnjakov odklonil bor'
MILAN, 2. — Na osrednjem trgu pred milanskim Duomom je danes ob 16. uri prišlo do oboroženega spopada med policijo in roparjem, ki so ga iskale vse evropske policije. Pri streljanju je bil bandit ubit, še prej pa mu je uspelo hudo raniti dva policista.
Ubiti bandit je padel v past, ki mu jo je pripravila milanska policija ob sodelovanju s švicarsko. Gre za 41-letnega Alda Galena po rodu iz Caserte, ki je 11. novembra letos v Ziirichu oropal neko draguljarno in odnesel za skoraj pol milijarde lir plena. Še pred tem je imel opravka z italijansko in francosko policijo zaradi številnih tatvin, dokler ga niso januarja 1971 aretirali v Franciji, ker je v Zii-richu oropal isto draguljarno, ki jo je napadel letos. Predali so ga švicarskim oblastem, uspelo pa mu je pobegniti iz bolnišnice, kamor so ga premestili, ker se je hlinil
aretirani Micalizio — bilo priveza-1 bolnega.
no na nitko.	I Galeno se je spet pojavil novem-
■imillllllllllM11,MfUMiiil,ltllitlll>llllllll>inlllllllllll>ll>>l>>ll>>>lllll>lllim>l>l>lw>llllllllllllll>IIIIIIIIIIIIHIilllimill“m^,*,lllllllllllllllllll>illlllllHI>>lilill*llllllllll>
V VČERAJŠNJIH DOPOLDANSKIH URAH
V A d Is Abebl bombna atentata občinsko palačo in velik hotel
na
Eritrejski teroristi ali konservativni krogi? Negotova usoda cesarja in njegovega premoženja
O zasliševanju bivšega ministra ni bilo mogoče izvedeti ničesar, nobenega dvoma pa ni, da je pogovor zadeval prav Borghesejev poskus državnega udara, ko so fašistični prevratniki za nekaj ur zasedli radijsko centralo notranjega ministrstva. Ko je zadeva prišla na dan marca 1971, je Restivo minimiziral dogodke pred parlamentom in odločno poudaril, da fašisti niso zasedli Viminata. Njegovo izjavo pa je pred kratRim pobil tedanji o-brambni minister Tanassi. Ko so slednjega obtožili, da ni o prevratniškem poskusu obvestil predsednika države Saragata, je Tanassi dejal, da to absolutno ni res in dodal, da je o razpletu preiskave sproti poročal tudi notranjemu ministru Restivu.
Za danes je bilo v Rimu predvideno tudi žasliševanje genovskega odvetnika Giancarla De Marchi-ja, vpletenega v prevratniško delovanje Vetrovnice. Sodniki pa so morali zasliševanje odložiti, ker niso utegnili pravočasno obvestiti odvet-
ADIS ABEBA, 2. — Davi okoli 10,30 je prišlo v etiopskem glavnem mestu do dveh bombnih atentatov, ki sta delno uničila občinsko palačo in vhod v veliki hotel «Wabe Šebele». Ne ve se še za število človeških žrtev, oziroma ranjenih.
Spočetka se je zdelo, da sta a-tentata terjala veliko žrtev, potem pa so sporočili, da je bilo ob tisti uri (v Etiopiji je bila tedaj ura 13,30) v občinski palači le majhno število ljudi.
Občinska palača v Adis Abebi je na nizki vzpetini v središču mesta ob veliki mestni prometni žili «Churchill road». Sestavljata jo dve krili med katerima stoji stolp. Eksplozija je delno porušila levo krilo.
Do eksplozije pri vhodu v hotel «Wabe Šebele» je prišlo v kletnih prostorih. Zdi se, da v tem primeru eksplozivni naboj ni bil močan ter je zato tudi škoda manjša.
Takoj po eksplozijah so policijski in vojaški oddelki zastražili vse vhode do občinske palače in do hotela. Od vsepovsod je bilo slišati sirene reševalnih avtomobilov in gasilskih vozil.
Kdo je namestil eksplozivna naboja, se še ne ve. Nihče si namreč še ni lastil očetovstva nad njima. V nekaterih krogih domnevajo, da gre za atentata, ki jih je pripravila neka eritrejska teroristična organizacija. Kot je znano, pripravljajo sedanji etiopski oblastniki ofenzivo proti eritrejskemu osvobodilnemu gibanju. V drugih krogih pa domnevajo, da sta bila atentata delo konservativnih krogov, ki so s terorjem odgovorili na nedavne usmrtitve bivših ministrov, plemiških veljakov ter zagovornikov Se-lasjejevega režima.
Cesarjeva usoda je še vedno negotova. Kljub temu, da je odstavljeni vladar podpisal izjavo, da prepušča etiopskemu narodu (posebno prebivalstvu, ki ga je prizadela v zadnjih časih huda lakota) svoja ogromna bogastva, je še vedno v zaporu. Ni pa še gotovo, če bo lahko sedanja etiopska oblast utegnila zaseči to imovino, ki se nahaja v glavnem v Švici (govorijo, da gre za okoli 15 milijard dolarjev, čeprav nekateri menijo,
da je številka pretirana).
Danes je o tej zadevi razpravljala švicarska vlada, ki je izrazila upanje, da bo tudi v Etiopiji po zadnjih usmrtitvah prevladal čut človečnosti. Obenem pa je zagotovila, da je pripravljena pogajati se z etiopsko delegacijo, če bo v tej zvezi predložena prošnja, o morebitnem obstoju v Švici cesarjevega zaklada. Švicarska vlada pa je na vsak način potrdila, da se ne mara vmešavati v notranje zadeve švicarskih bank, ker gre za čisto zasebne zadeve.
V	švicarskih bančnih krogih pravijo, da samo Negusova izjava, da prepušča svojo imovino etiopskemu ljudstvu (oziroma vojaški jun-ti) ni še zadostna za izročitev naložb. Banke zahtevajo menda neiz podbitne dokaze, da cesarjeva izjava ni bila dosežena s pritiskom.
V	političnih krogih v Adis Abebi potrjujejo vesti, da bodo sedanji oblastniki postavili cesarja pred vojaško sodišče kljub temu, da se je odrekel svojemu premoženju.
Po atentatu je etiopski radio objavil sporočilo začasnega vojaškega sveta, ki obtožuje desničarske kroge, da so izvedli akcijo. Po zadnjih vesteh je bilo pri obeh atentatih ranjenih trinajst ljudi, od katerih nekaj zelo hudo. Šest oseb v hotelu «Wabi šebeli» je bilo hudo poškodovanih. Etiopske vojaške oblasti so ukazale, da začne veljati policijska ura ob 21. uri zvečer, namesto ob 24. Pozvale so vse prebivalstvo Adis Abebe, da imajo pri sebi osebne dokumente. Danes zvečer je prišlo tudi do spopada med policijskimi organi in dvema osebama, ki sta bili baje ranjeni in aretirani. Po zadnjih vesteh gre za bivšega pomočnika ministra za notranje zadeve Alula Bekeleja ter za generala Džakama Bela. Po današnji eksploziji v občinski palači so oblasti aretirale tudi več kot deset tujih časnikarjev. Med temi je bil tudi dopisnik italijanske radiotelevizijske službe Emilio Fede. Vse časnikarje so potem izpustili.
zastopnikov vseh jezuitov. Le-teh je na svetu skoro 30 tisoč, ki jih v Rimu zastopa 237 «delegatov». Kongregacija je izrednega značaja — doslej je bilo samo šest izrednih zborov, od kar je leta 1540 Ignacij Loyolski ustanovil jezuitski red. Zadnja redna kongregacija je bila pred 10 leti, ko so izvolili za generala jezuitskega reda 67-letnega Baska Arrupeja, ki je tako nasledil Nizozemcu Janssensu.
Danes bo zbor jezuitov sprejel papež Pavel VI.
bra letos, oropal je isto draguljarno, nato pa je pisal zavarovalnici, da bo vrnil plen v zameno za 700 tisoč švicarskih frankov. Zavarovalnica mu je odgovorila in se dogovorila za srečanje na Trgu Duomo.
Tu so bandita, poleg zastopnikov zavarovalnice in švicarske policije, čakali tudi agenti kriminalističnega oddelka pod vodstvom komisarja dr. Itala Scichiloneja. Ta je prvi opazil bandita in zahteval od njega osebne dokumente. Galeno je segel v žep, izvlekel samokres in dvakrat ustrelil v komisarja ter ga zadel v prša in v desno roko. Ko Se je komisar zgrudil na tla, je na bandita skočil podčastnik Domenico D’Augenti, vendar se je bandit z dvema streloma otrese) tudi njega, nato pa je pobegnil proti podzemskemu prehodu za pešce.
Trije agenti so se pognali za njim, četrti pa je stekel čez cesto in ga počakal pri izhodu. Ko ga je bandit opazil, je še dvakrat ustrelili, ni ga pa zadel. Agent pa štirikrat sprožil samokres in ubil Galena.
V žepu so mu, poleg več ponarejenih dokumentov, našli tudi kupon shrambe za prtljago glavne železniške postaje. Agenti so dvignili kovček. v katerem so bili ukradeni dragulji.
Stanje obeh ranjencev je zelo hudo. Najprej so v bolnišnici o-perirali podčastnika D'Augentija, ki je star 41 let in ima dva otroka. Kaže, da mu bodo morali odrezati nogo. Še bolj kritično pa je stanje 37-letnega komisarja, življenje katerega je, kljub operaciji, še v no v nevarnosti. Dr. Scichilone je prišel v Milan pred 10 dnevi v okviru ojačenja tiikajšnje kriminalistične policije. Prej je vodil politični oddelek kvesture v Raveni, kjer ima ženo in sinčka.
Američan v Pekingu
(Nadaljevanje s 4. strani)
vtem ko je v ZDA lažno, saj se puritanski principi ne morejo uveljaviti v ambientu, kjer spolnost in opolzkost prevladujeta. In ko se ameriški človek iz svojega o-kolja preseli v dosleden puritanski ambient, je logično, da se vanj ne move vživeti.
Sicer pa je življenje na Kitaj-
skem tudi drugače zelo različno od življenja v tako imenovanem zahodnem svetu. Tu se delo začne zgodaj zjutraj, in zato ob 9. uri zvečer vse lokale in gostišča zaprejo. In vendar ima tujec v Pekingu kaj videti tudi zvečer. V ulici Lioličung na primer so štiri trgovine s starinami, v katerih se prodajajo predmeti, ki jih tujec more odnesti v tujino. Tu najdeš tudi zelo dragocene predmete, saj strokovnjaki menijo, da so to najbolj založeni in najboljši antikvariati na svetu. Vrhu tega so cene rhzmeroma nizke in še za to cene je možno barantanje. Marsikateri Evropejec je odnesel odtod kak izreden primerek slovitega starega kitajskega porcelana za neznatno ceno. Poznavalci porcelana pa menijo, da ne gre za originalni star porcelan, pač pa za ponaredke, le da so ti tako odlične imitacije, da jih celo strokovnjak težko razpozna, loči od originalnega.
in zaslužnega organizatorja prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot. Še pred kratkim smo ga videli dobro razpoloženega, ko se je na otoku Visu udeležil velikega partizanskega zborovanja, ki so ga organizirali v počastitev 30-letnice prihoda vrhovnega štaba in maršala Tita na otok.
Franc Škrlj se je rodil pred 59 leti v Povirju pri Divači, v napredni kmečki slovenski družini. Že v zgornji svoji mladosti je okusil narodno in gospodarsko zatiranje. Bil je priča vseh tistih strašnih dni, ki jih je naš človek moral prestati pod fašistično Italijo. Tudi dogodki druge svetovne vojne niso šli mimo njega. Že 18. maja 1940 so ga mobilizirali v italijansko vojsko. Bil je dodeljen pehotni enoti v Gradiški ob naši etnični meji. Takoj ob vstopu fašistične Italije v vojno so ga že junija leta 1940 razorožili in izločili iz redne italijanske vojske ter ga vtaknili v posebne kazenske enote in internirali na Sicilijo, kamor so pošiljali za ved ne Primorce in Istrane. Ko je fašistična oblast začela vojne operacije na libijskem bojišču, se je že proti koncu leta 1940 znašel v voj-
niimiiiiiiiiiMMiiiiitiiiiiHiiiHMmiiiimiiiiuiiiiHiiimiiiiiiititiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiii
V OKVIRU PROSLAVE DRŽAVNEGA PRAZNIKA SFRJ
Nastopi tržaških partizanskih pevcev na Jesenicah in Vrhniki
Ansambel TPPZ se je poklonil talcem v Begunjah Počastitev spomina skladatelja Karola Pahorja
V okviru proslav državnega praznika SFR Jugoslavije je v soboto in nedeljo gostoval na Jesenicah in Vrhniki ansambel Tržaškega partizanskega pevskega zbora.
Prvi koncert so tržaški pevci i-meli na Jesenicah, kjer so v gledališču «Toneta Čufarja» peli v soboto zvečer in v nedeljo zjutraj, posebej za šolsko mladino in člane JNA. Zbor je povabila komisija za sodelovanje z zamejstvom pri temeljni kulturni skupnosti, koncerta pa so se udeležili predstavniki je-•seniškega kulturnega in družbenopolitičnega življenja. Z znanim za-
Švedski zunanji minister v SFRJ
RIM, 2. — Danes se je pričela i 36. generalna kongregacija - zbor i
..........liti .....................................IIUUII........................
.........................................».............■ululili...............................................................................m...................................
Sto televizijskih postaj pripravljenih za oddajanje po kablu
RIM, 2. — S sobotnim zakonskim dekretom je nova vlada uzakonila televizijsko oddajanje po kablu v skladu z vodilom, ki ga je v svoji znani razsodbi dne 9. julija nakazalo ustavno sodišče. Od prvih poskusnih oddaj postaje «Telebiella» je minilo že dobro leto in tudi tedanje polemike med ministrom za pošto in telekomunikacije ter odgovornimi televizijske postaje iz Bielle so šle v pozabo, toda po razsodbi ustavnega sodišča so zasebne postaje zrasle kot gobe po dežju in do danes jih je približno sto že pripravljenih za oddajanje. Večina je čakala le vladni dekret, ki naj uzakoni določila, po katerih se bo morala ravnati.
Vlada je posvetila tej problematiki 15 členov svojega zakonskega odloka. Najpomembnejša določila pa so sledeča: dovoljena je umestitev zasebnih, monokanalnih postaj po kablu v posameznih občinah, ali v več sosednih občinah, ki pa skupaj nimajo več kot 150 tisoč prebival cev; vsaka postaja ima lahko naj-
več 40 tisoč naročnikov (150 tisoč v primeru, da oddaja v več občinah); vlada bo v teku treh mesecev pripravila pravilnik tehničnih značilnosti, ki naj jim zadostijo oddajniki in distribucijska mreža; višino naročnine bo dolo čil medministrski odbor za cene; vsaka postaja lahko posveti reklami le 5 odstotkov oddajnega čaša; zajamčen mora biti demokratični dialog in spoštovanje ustavnih določil.
Od sobote dalje nimajo televizije po kablu nobene zapreke več za začetek poslovanja, pač pa le upravne norme (dovoljenje za oddajanje; davki itd.), ki jih morajo spoštovati.
Koliko pa je krajevnih postaj, ki ko so pripravljene na poslovanje? Uradni seznam v resnici ni znan. večina postaj pa je včlanjena v mrežo «A 21» (okrog 30), kateri predseduje Giuseppe Sacchi in v zvezo založnikov TV po kablu (okrog i50), ki ji predseduje Veniero De
Giorgi. Če pa seštejemo vsa re- i (ali skoraj) pristojnosti države, klamna obvestila zadnjih mesecev Bistvena razlika med televizijo po lahko rečemo, da sta za poslovanje kablu in normalno televizijo je ta, pripravljeni sto dve postaji, ni go- (ja medtem ko druga oddaja po
etru, prva oddaja po koaksialnem kablu; ki neposredno povezuje na-
tovo pa, da je seznam popoln.
Po deželah so postaje številčno
razdeljene takole: Piemont 19, Lombardija 12, Ligurija 9, Emilia - Romagna 6, Toskana 4, Lazio 4, Veneto 3, Furlanija - Julijska krajina 5 (in sicer 3 v Trstu (Editrice Telestampa, Tele S. Marco in Raifon Tele Cavo) in dve v Vidnu (Tele-udine in Video R.), Tridentinsko-Gornje Poadižje 1, Dolina Aoste 2, Marke 3, Abruci 13, Campagna 9, Puglia 2, Molise 1 in Sicilija 6.
Vse naštete so postaje, ki imajo krajevni značaj, kajti za postaje z vsedržavnim značajem obstajajo veliko tehnične težave, ki .jih ni mogoče rešiti kar čez noč. Poleg tega pa je ustavno sodišče v svoji razsodbi razlikovalo med krajevnimi in vsedržavnimi postajami:	prve
lahko ustanovi vsakdo, postaje vsedržavnega • značaja- pa so v izključni
ročnika z oddajnikom in torej ni treba oddajnih oziroma sprejemnih anten. Mestna distribucijska mreža pa je sestavljena takole: 1. oddajna postaja, kjer pride do modulacije visokofrekvenčnih signalov; 2. mreže kablov, podobna telefonski ali vodovodni mreži; 3. naročniške naprave, ki se praktično omejujejo le na posebno stikalo poleg seveda televizorja.
Televizija po. kablu je bila izumljena v ZDA pred okrog 30 leti, ko so hoteli odpraviti motnje, ki jih povzročajo gore ali pa ogromna železobetonska poslopja. Danes oddaja v ZDA 2.285 postaj s 25 milijoni naročnikov. Posebna naravna ali etnična konfiguracija je botrovala uvedbi TV po kablu tudi v nekaterih evropskih državah kot so
j Švica, Nizozemska in Belgija.
Velika prednost kabla je možnost istočasnega oddajanja številnih programov, največja hiba pa je vsekakor cena omrežja. Stroški so odvisni od številnih dejavnikov, predvsem pa od gostote prebivalstva, odstotka naročnikov in seveda od kvalitete oddajnih naprav. Na nedavnem strokovnem zasedanju so strokovnjaki ocenili, da na srednje naseljenem področju z visokim odstotkom naročnikov in s polprofesionalnimi napravami je investicijski strošek 120 tisoč lir na naročnika; strošek doseže 700 tisoč lir na naročnika v primeru redkona-seljenih področij ali v primeru izpopolnjenih profesionalnih oddajnih naprav in kablov. K tem izdatkom je treba prišteti še proizvodne in upravne stroške. Podatki se nanašajo na izkušnje v tujih državah. V Italiji so se teh vprašanj lotili člani združenja «A 21», rešili pa jih bodo lahko le sedaj, ko je bil obstoj krajevnih oddajnikov po kablu uzakonjen.
BEOGRAD, 2. — Na vabilo podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Miniča je prispel danes popoldne na uradni petdnevni obisk v Jugoslavijo švedski zunanji minister Sven Anderson. Anderson je izrazil posebno zadovoljstvo, ker mu je dana priložnost, da obišče SFRJ
Minister je poudaril, da vodita Jugoslavija in Švedska neuvrščeno politiko, da obe državi v vseh mednarodnih organizacijah, posebno pa / v OZN in na konferencah vlagata enake napore za rešitev mednarodnega političnega in gospodarskega vprašanja. S tem obiskom, je dejal švedski zunanji minister bomo preučili vprašanja švedsko-jugoslovanskih odnosov, z namenom, da se stiki in zveze okrepijo.
Takoj po prihodu so se v zveznem tajništvu za zunanje zadeve pričeli politični razgovori med Milošem Mi-ničem in Andersonom in njunimi sodelavci, ki se bodo nadaljevali prihodnje dni. V teh razgovorih bodo preučili vprašanja dvostranskih odnosov in aktualna mednarodna vprašanja in položaj na svetu, v katerih imata Jugoslavija in Švedska zelo podobne poglede.
Na sliki: Minic in Anderson
nosom in navdušenjem so tržaški partizanski pevci priredili pravi «miting», na katerem je, poleg zbora pod vodstvom Oskarja Kjudra, še posebej izzvenela ognjevita beseda zborovega glasnika Julija Guština. Zbor je izvedel program partizanskih pesmi, med katere je vključil tudi drobec na novo nastajajočega programa, s katerim se bo čez dober poldrugi mesec predstavil tudi tržaški publiki. Gre za splet borbenih pesmi, med katerimi sta še posebej mogočno in udarno odmevali slovenska partizanska «Naglo puške smo zgrabili» ter rdečearmej-ska «Sveta vojna», takoj za njima pa pretresljiva čilska pesem posvečena boju zatrte koalicije Allende-jeve ljudske enotnosti in boja proti fašizmu. V tem delu je mogočni zborovski ansambel spremljal, kot izraz množic, nedotaknjeno čista toda odločna glasova dveh otrok -solistov.
Med koncertom je publika na predlog zbora tržaških partizanov stoje z enominutnim molkom počastila spomin umrlega partizanskega skladatelja, antifašističnega učitelja in borca, primorskega rojaka Karola Pahorja, kateremu so posvetili zaključno pesem «Na juriš», ki je verjetno najbolj znana Pahorjeva pesem.
Prisotne je pozdravil v imenu tržaške in deželne zveze borcev — ANPI njen tajnik Dušan Košuta, ki je poudaril pomen enotnosti v mišljenju in akciji med partizani in antifašisti na obeh straneh meje, ki nikakor ne ločuje, temveč odpira nove možnosti bratskega sodelovanja. '
Po nedeljski matineji za šolsko mladino in pripadnike jugoslovanske narodne armade je tržaški partizanski zbor, po ogledu muzeja tehnike pri jeseniških železarnah, obiskal mučeniške Begunje, kjer so na grob talcev položil venec in zapeli partizansko žalostinko.
Na Vrhniki so tržaški pevci nastopili v nabito polni kinodvorani, kjer jih je publika sprejela z velikim navdušenjem in odobravanjem. Tudi tu so z enominutnim molkom počastili spomin partizanskega skladatelja Pahorja. V domu JNA so nato ansamblu priredili prisrčen sprejem.
Naj omenimo še, da je odbor TP PZ, katerega sta spremljala predstavnik ANPI Košuta in SPZ Miro Kapelj, poglobil na Jesenicah v razgovorih z mestnimi predstavniki možnosti stvarnega sodelovanja na kulturnem in drugih področjih.
bo proti zaveznikom in je ob prvi priložnosti našel pot v njihovo ujetništvo, 6. februarja 1941 se je pr1" javil angleškim enotam. Takoj k° je prišel v stik z zavezniki se je kot Slovenec in antifašist prostovoljno vključil v borbo proti na-cifašizmu. Skupaj z jugoslovanskim bataljonom v sklopu 25. brigade 10. indijske divizije, v katerega je vstopil, se je udeležil bojev na libijski fronti že od meseca marca 1942 dalje. Sodeloval je v bitkah pri Passo Hajfaja, Marsa-Ma* truh in El Daba, kjer je bil v boju ranjen.	.	.
Od sredine poletja 1942 dalje_ je bil s svojo enoto v Atiri v bližini Hajfe, v takratni Palestini. Po Prl' hodu v Palestino je dokaj kmalu spoznalvda se njegova enota ne bo kmalu vVnila v domovino in zaradi tega je med moštvom začelo vreti. Franc Škrlj se je kot zaveden antifašist takoj priključil narodnoosvobodilnemu gibanju, ki se je začelo porajati med našimi sonarodnjaki v bataljonu. Pripadal je tisti skupini zavednih rodoljubov, ki je organizirala in izvedla upor julija 1943 in ki je pripeljal do ustanovitve partizanskega odreda. Po ustanovitvi naše vojske v partizan' skem taborišču Atira že pozimi 1943, in skozi 1944, je bil Franc Škrlj postavljen za komandirja partizanske čete in je nato skozi ta; borišče Disso Castro v južni ItabJJ prispel na otok Vis ter se vključil v obrambo otoka Visa. Sodelova je v številnih akcijah na otokih Brač, Korčula, šolta in polotoku Peljšcu, kjer je vodil zelo hude borbe za osvoboditev Stona.
Kot hraber borec in odličen komandir čete je bil postavljen za komandirja jurišne čete pri st.a' bu 26. dalmatinske udarne divizije; Sodeloval je na celotni borbeni pou 4. jugoslovanske armade, ki je vodila iz Dalmacije, Like, Bosne, Hr' vatskega primorja in Gorskega km tarja do stare jugoslovansko-itali_ janske meje in nato preko Hirsk Bistrice in Bazovice do Trsta, torve dni maja 1945 je bil uvrščen
v	motorizirani odred jugoslovans* armade in je čez Vršič prispel n Koroško ter sodeloval pri osvobodi
vi	Celovca, Beljaka in Velikovca. Tudi za časa NOB je bil ranjen in je bil vojni invalid. V jugosm-vanski armadi je dosegel čin kapetana in je bil odlikovan s številnimi odlikovanji. Po prihodu iz vojske leta 1946 je delal v številnih gospodarskih organizacijah do L' ta 1972, ko se je upokojil. Bil le aktiven član številnih družbeno-po lil ičnih organizacij in član odbora borcev, ki so v narodnoosvobodilno
vojsko Jugoslavije prišli iz Afrike-Vsem, ki smo ga poznali in z
njiir. delali bo ostal v spominu zgleden borec in komandir NOB n za delavske pravice. Vsem članom njegove družine izrekamo v ime' nu soborcev izraze iskrenega sožalja in spoštovanja.
ALBERT KLUN
Tehnik umrl pri eksploziji parnega kotla v usnjarni
MILAN, 2. — V podzemlju usnjarskega podjetja «Demedici» je danes dopoldne eksplodiral parni kotel naprave za ogrevanje:	pri eksploziji
je bil smrtno ranjen 27-letni tehnik iz Novare Raimondo Dessi, ki so ga poklicali, naj bi kotel popravil, 40-Iet-ni kurjač Ftosolindo Brazzoli, pa bo ozdravel v 40 dneh.
V isti tovarni je bila lani huda nesreča — vnelo se je skladišče kemikalij — pri kateri je umrlo 7 delavcev, 32 pa jih je bilo hudo ranjenih. Zaradi lanske eksplozije sta predsednik in upravnik tovarne obtožena umora, požara in neupoštevanja določil proti nezgodam na delu. Oba sta pobegnila, verjetno v tujino.
Prispevajte za
PIJANKO MAI K«
POtJETEN POLITIK
Wilbur Mills, znani in mogočni demokratski poslanec iz Arkansasa, je že spet v zobeh škandalističnega tiska zaradi pobude, ki bo morda zanimala filmsko industrijo, a bo brez dvoma razburila ameriško javno mnenje.
Mills je v nekem bostonskem zabavišču v nedeljo prisostvoval zadnji predstavi svoje prijateljice strlptizerke Annabelle Battistčlle. Ob koncu sporeda je debelušasti poslanec splezal na oder, se postavil ob prijateljico, ki je imela na sebi le mikrobikini — resnici na ljubo povedano pa ni skrival ničesar — in napovedal, da je že napisal vseb no filma, v katerem bo dekle igralo glavno vlogo. «Annabella — je poudaril Mills — je že 14. ali 15. dekle, kateri pomagam do filmske slave. In nobena me ni razočarala*.
Mills, ki je predsednik komisije za dodeljevanje denarnih prispevkov: je bil pred nekaj meseci vpleten v svojevrsten škandal. Agenti prometne policije so ga zasačili, ko je ponoči drvel sto km na uro* ob Potomacu, ne da bi prižgal luči. Ko so ga prisilili, da se je ustavil, so se odprla zadnja vrata, iz avta je planila vinjena Annabella in se pognala v ledenomrzlo reko. Na njeno srečo je eden od policistov imel dovolj poguma, da ji je sledil v vodo in ji rešil življenje-Mills, ki je imel okrvavljen o-braz, kot da bi ga spraskala mačka, si je dober teden zdravil rane doma, preden si je spet upal v predstavniški dom-
TEŽAVE RAZP0R0ČENCA
Igralec George Peppard ie . v enem mesecu izgubil dve bitki z bivšima ženama, katerima ni hotel več plačevati preživnine. Sodniki so sklenili, da bo moral Peppard odšteti prvi ženi tisoč dolarjev (650 tisoč lir) vsak mesec, drugi ženi Pa kar 1.500 dolarjev (milijon Ur) mesečno. In to čeprav je nf vse kriplje in pretege prepričeval sodnike, da je v zadnjih šestih mesecih zaslužil vsega skupaj le bornih 1.600 dolarjev.