Leto LXXIIL, št. I55
LitttOana, sreda 10. }«&)* 191»
Dfn
Izhaja vsak dan popoldne Isvaemfl nedelje In praznike. _        Inaeratl do 80 pet«.
vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat 4 D*n X. većji IneeraU petit
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25._w Rokopisi ae ne vračajo.
UREDNIŠTVO DC efSSMfVS LJUBLJANA, Knafljeva aSca ŠL * Telefon: 31-22, 51-23, 31-24, 31-16 In Sl-2«
Podr«SnIoo: MaMBOB, Gvajeki txg M. T — »OVO MESTO,
CEJ1, rfilJeku uredništvo: Strosamaverjeva ulica L, telefon it. 65; Knowvwa uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob koiodvomi 101. SLOVKNJ ORADĐG, Slomškov trg 5. — Postna hranfmica v Ljubljani št. 10-351.
orska bitka v zapadnem Sredozemlju
VČ2r£j pcp?ldne so s« italijanske vojne ladje sreča!« z angleškimi južno od skrajne točke Kalabrije - Bitke
so se udeležile tudi številne eskadrile bombnikov — Rezultat bitke še ni znan
Rim, 10 julija c. Posebni dopisnik agencije Stefaiv brezžično javlja c pomorski bitki pri Spartiventu. Včeraj sc se italijanske vc.jnc ladje srečale / angleškimi edini-cami. ki so hotele napasti italijansko brodovje ko «e je vračalo kot spremstvo italijanskega konvoja v pristanišče Ctrenaiko. Pomorska bitka je nastala ob 14.30 in sicer pri 38 Stop. širine in IS srop. vzhodne dolžine južno od rta Sparti\\ to, na skrajni točki Kalabrije. Borba je z vs<> srditostjo trg iaa do 21.
I dc'eziic so se je tudi številne eskadre bombnikov, ki so z zaporednimi napadi bombardirale z bombami težkega ka'ibra sovražne ladje. O mraku so se angleške vojne ia lie umaknile prot: jucju italijanska brodovje pa jih je zasledovjo
Rim, 10. julija e Posebm dop-smk agencije Štefani javlja s pomorske fronte, da je včeraj eno dal'jansko letalo javj'o, da so angleške vojne ladje plule okrog Krete. Angleško brodovje je obstojalo iz ene linijske ladje, dveh težkih in dveh lahkih krl/ark. cnc£a nosilca letal in še več drugih enot. Italijanskp letalske ek'pe so po preletu 800 km dohite.e ans'-ško vojno brodovje in ga bombardirale * bombami težkega kalibra Sovražne' ladje so se zavile v gost dim in njihovo protiletalsko topništvo jc močno streljaio. Linijska ladja in nosilec letal sta bila poškodovan?, ena kri-žarka pa je biila potopljena Vs- 'talijanski bombniki so se vrnili nepoškodovani na svoja oporišča.
Angleško poročilo
London, 10. julija s. (Reuter) Admiralit-e-ta je objavila ponoči naslednji komunike:
V teku operacij angleškega vojnega bro-dovja v srednjem Sredozemlju vzhodno od Malte je vrhovni poveljnik brodovja včeraj popoldne brezžično sporočil, da se je vojno brodovje zapletlo v borbo s sovražnim vojnim brodovjem. sestoječim iz dveh oklopnic ter več osempailčnih in šestpalčnih križark, kakor tudi rušilcev. Skoraj takoj po srečanju so se sovražne vojne ladje skrile za dim svojih rušiicev ter se pričele umikati, toda ena izmed sovražnih oklopnic je bila že zadeta iz topa z angleške oklopnic e.
V trenutku poročila so se operacije proti sovražnemu brodovju še nadaljevale ter je angleško brodovje sovražnika zasledovalo. Zasledovanja so se udeležila tudi letala. Do novih bojev po sedanjih poročilih ni prišlo.
Drugo angleško vojno brodovje je na vožnji po zapadnem Sredozemlju sestrelilo štiri sovražna letala in poškodovalo več drugih, tako da se najmani tri izmed njih najbrž ne bodo vrnila v svoja oporišča. Sovražnih vojnih ladij to brodovje ni srečalo.
Tanger, 10. julija e. (Štefani) Utrjeno mesto Gibraltar so zopet dvakrat preletela sovražna letala. Angleško brodovje je od-plulo na odprto morje, toda pol ure pozneje so v Ceuti, v Linei in Algecirasu slišali
živahno topovsko streljanje. Sodijo, da je nastala bitka med angleško eskadro, ki je odplula iz Gibraltarja in francoskimi edi-nicami.
Madrid, 10. julija s. (Štefani) Iz Gibraltarja poročajo, da je bila 42.000 tonska angleška oklopnica »Hood« včeraj potegnjena v Gibraitarju v dok in izročena v popravijo. Oklopnica je bila očiv»dno poškodovana o priliki bitke pred Oranom.
Madrid, 10. julija A A. (DNB) Zdi se, da po odhodu angleške mornarice iz Gibraltarja ni ostala v luki nobena angleška vojna ladja. Minulo noč je bilo sliati z morja močno grmenje topov, kar se spra\ Ija v zvezo s pomorsko bitko.
i mir u južnouzhodni Europi
Danes prvi sestanek med nemškimi in italijanskimi ter madžarskimi državniki — Italija na strani Madžarske, Nemcija pa na strani Rumu-nije — Ruska akcija je sprožila nova vprašanja na Balkanu
Vojvoda VTindsarski guverner B^hamskega
London, 10. julija, s. (Columbia B C.) Iz kolonialnega ministrstva je bilo izdano snoči uradno poročilo, ki pravi:
Njegovemu Veličanstvu kralju Juriju VI. je v \ciiko zadovoljstvo, da imenuje Nj. \ is. vojvodo VVindsorskega za g-uvernerja in vojaškega poveljnika Bahamskega otočja.
Vest o tem imenovanju je vzbudila veliko pozornost. Zadnja poročila o vojvodi pravijo, da se je mudil v Lisboni in da se je govorilo o njegovih nasprotstvih z ministrskim predsednikom Churchillom.
Baha-r.sko otočje tvori 500 majhnih otokov, ki se v dolgi črti vlečejo v bližini obale Floride. Samo 21 izmed otokov je obljudenih Skupno ima otočje samo 53.000 prebivalcev in 11.400 k v. km. Glavno mesto otočja ima 8000 prebivalcev.
Pcma^ikasaSe živil
na lN2zozeifiskem
Moskva, 10. julija, e. (Tass). Po nemških obvestilih bodo nemške oblasti na Nizozemskem uvedle sisiem nakaznil- za živila, ker ie postalo občutno zl sti pomanjkanje mesa. a tudi rezerve žita niso velike. Pomanjkanje ie nastalo* zaradi tega. ker se Nizozemska ne more več oskrbovati s r^trebščinami iz svojih kolonij.
Budimpešta, 10. jul. A A. (MTI). Ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Czaky sta odpotovala v Mo-nakovo na uraden obisk. Imela bosta razgovore z nemškimi vodilnimi osebnostmi. V njunem spremstvu je tudi nekaj višjih državnih funkcionarjev. O priliki njunega odhoda so bili na postaji člani italijanskega poslaništva in nekatere druge vplivne osebnosti.
Budimpešta, 10. julija. A A. (Štefani). Madžarski merodajni krogi nagla-šajo, da jo obisk grofa Telokija in grofa Czakvja v Berlinu posledica dogovora, sklenjenega mod madžarsko in nemško vlado pred dvema mesecema.
B. rlin, 10. julija, e. Iz zanesljivega vira se izve, da se bo nemški zunanji minister Ribbentrop danes sestal v Monakovem s j predsednikom madžarske vlade grofom Te-lekijem   in  zunanjim  ministrom grofom
Csakvjem. Temu sestanku bo prisostvoval tudi nemški strokovnjak za gospodarstvo južnovzhodue Evrope pri zunanjemu ministrstvu dr. Clodius.
Beograd, 10. jul. p. Berlinski dopisnik »Politike« poroča, da je kancelar Hitler snoči odpotoval v Monakovo, kjer bo danes sestanek nemškega in italijanskega zunanjega ministra z madžarskim ministrskim predsednikom in madžarskim zunanjim ministrom. Po vseh znakih sodeč je izven dvoma, da bodo na tem sestanku razpravljali v glavnem, ako ne izključno, o reševanju južnovzhodnega problema. Naravno je, da bo razen tega govora tudi o nadaljevanju vojne proti Angliji ter o splošnem položaju v Evropi glede na cilje osi Rim— Berlin.
Vse kaže. da so madžarske zahteve bile v Berlinu že poprej znane. 2e takoj po okupaciji severne Bukovine in Besarabije
s strani Rusije je prišlo do izmenjave misli med Rimom, Berlinom in Budimpešto. V berlinskih krogih ugotavljajo, da je nastopilo med Madžarsko in Rumunijo že znatno popuščanje. Kar je povsem naravno, zastopa Italija stališče Madžarske, do-čim se zavzema Nemčija za Rumunijo, ker želi, da ostane Rumunija čimbolj neokrnjena. Kar se tiče madžarskih zahtev do Ru-munije se izve, da Madžarska ne zahteva odstopitve celotne Transilvanije, marveč samo enega dola, dočim zahtevajo za preostali del pretežno z Madžari naseljenega ozemlja avtonomijo, v okviru Rumunije. Rumunija pa odklanja to madžarsko zahtevo ter ponuja samo medsebojno izmenjavo obmejnega prebivalstva.
Značilno je, da se v Berlinu naglasa, da je akcija Rusije proti Rumuniji načela colo vrsto balkanskih problemov, ki jih je treba nujno rešiti.
I Francoska prekomor-nika pod angleško zastavo
London, 10. jul. s. (Reuter) Francoska prekomornika »Ile de France« in »Pa-steur«, sta bila priključena angleški trgovinski mornarici in sedaj že ploveta pod angleško zastavo.
New York, 10. julija. AA (DNB). Listi poročaio iz dobro obveščenih virov, da so se francoski mornari i ladje Pasteur (30.000 ton), ki ie v nekem škotskem pristanišču, uprli angleškim oblastvom. Toda ta noiz-kus se ni posrečil in agleški mornarii so razorožili posadko Pasteuria in ladio zadržali Na ladii ie bila tudi Dieceišnia količina streliva, ki ie bilo pripeljano iz Ze-cfinjenih držav. Tudi strelivo ie bilo zaplenjeno.
Za priključitev Letonske k Rusiji
Riga, 10. julija, s. (Columbia B. C.) Tu zatrjujejo, da se bo na Letonskem še prihodnji teden vršilo ljudsko glasovanje, ki bo sklenilo priključitev Letonske k Sovjetski uniji. Enaka glasovanja bodo tudi v Estonski in Litvi.
naržškl ssnsf potrdil Stimsona za vojnega ministra
Po &clgi in deloma ostri debati je bil Stimson potrjen
s 56 proti 28 glasovnim
AVash-ngrton, 10 juliia. i. (A. R.) Ameriški senat je po dolgotrajni in mestoma zelo ostri debati, ki se je je udel zevalo veliko število senatorjev iz demokra ^kega in republikanskega tabora. sird:ijič s 56 proti 23 glasovom potrdil imenovanje Stimscna za vome^a ministra.
vVasfcinarton, 10. iul. i. (DNB). D-bata o imenovanju Stimsona za voineca ministra Zedmjenih držav se ie v ameriškem senatu nadalieva'a včerai ves dan.
Republikanec Taft ie izjavil, da si je Roosevelt s tem imenovanjem izravnal pot. po kateri bi lahko zasovarial morebitno vojno napoved v korist kaki evropski državi. Imenovanie Stimscna za voineaa ministra ie dcce!a v skladu z vsemi drue~'mi kor?.ki. ki iih vlada poskuša v smeri proti vojni.
Republikanec Nye se ie pridružil Tafto-vemu mnenju in na ,.as:A da imenovanie Stimsona in Knoxa iznova z v o aktaal-nostio načenja vprašan ie intervenciie ali neintervenciie Amerike v evropski vojni. Siimscn ie kot bivši zunanii minister odgovoren zn to. da ie 1928 Coolidse brez odobritve kong. esa napovedal voino Ni-karasui in ie morala ameriška mornarica poslati tjakai svoie vojaštvo. Stimson ie strokovnjak za unrzariame vojska brez soglasnosti kongesa Ameriška zunanja politika se naravnost žaljivo vmešava v zadeve skorai vseh tujih narodov in zaradi teza bi bil čas. d; s- pos'avi- na odgovorna mesta liudje. ki bodo odi čn; in znali držati Amerko izven voin. ki iih bijeio dniffi na o^i med seboi
Demokrat Chavez ie izrazil boiazen. da bo na bodoči vseamerišk1 konfer nci v Havani imenovanie Stim-oni napravil) zelo nepovolien vt:s na oržave latinske Amerike, ki zaradi Stimsonove preteklosti upravičeno lahko dvomi i o v m roliubnost politike Zedinjen;h drž".v Dem krat VVhae-ler je pripomnil, da po /nanh Stimso-novih metodah ne b: bilo nič čudnega ako bi Zediniene države na naj^ed-lžneiš? izzivanje z iusa poslal-* svoie čete v Južno Ameriko. Zediniene države zmeom ščitile svoje naložbe kapitala v tujih drža-
vah in to pogostoma proti interesom dotičnih držav in narodov. Taka politika bo morala slednjič nuino dovesti do Doloma, ako io bodo skušale Zedinjene države dosledno nadaljevati in zlasti se je to bati glede na države Južne Aemerike. Ako ob-stoia načrt za morebitno zasedbo iužno-ameriških držav po naši vojski, ie nag'a-sil senator, se moramo bati. da bodo zašle Zedinjene države v zelo nevaren položai. če že ne celo direktno v zasedo.
Letalska proizvodnja v Ameriki
\Vashington, 10. julija, s. (Ass. Press.) Predsednik vojaškega odbora kongresa Johnson je v govoru po radiu snoči sporočil, da so vse ameriške letalske tvornice pred dvema letoma producirale na leto skupno samo 5500 letal. Trenutno znaša letna proizvodnja že 14.000 letal, prihodnje leta pa se bo zvišala na 25.00 letal.
Ameriška mornarica ne odpluje v Atlantik
New York. 10. jul. AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt ie na sestanku z novinarji dejal, da dozdai ni bilo izdano nobeno povelie ameriški mornarici o prehodu v Atlantski ocean Roosevelt ie dal to izjavo po sestanku s poveljnikom ameriške mornarice admiralom Richerdonom.
Washinjrton, 10. julija. (DNB). Zunanii minister Hull ie včeraj izjavil predstavnikom tiska, da so vojne ladie Zedinjenih držav dobile nalog, da v vodah okrog otoka Martinique izvajajo samo nadzorstvo. Ameriška vlada ie naslovila vprašanje Angliji, kakšne namene ima. da ie zbra:a svoje vojno brodovje pred otokom.
New York, 10. julija, s. (Columbia B. C.) Francosko vojaštvo ki ie bilo doslei nameščeno v Arubi v Nizozemski Zaporni Indiji ie bilo poslano na Martinique. da o jači tamkaiaAio posadko.
vVashington, 10. jul AA. (Reuter). Predsednik Roosevelt je izjavil predstavnikom tiska, da bo poslal danes kongresu predlog, nai izglasuje kredit v znesku 5 milijard din za potrebe oborožitve in narodne obrambe.
Oporišča na Aljaski
VFushington, 10. julija j (DNB) Vojno ministrstvo objavlja, da je poveljnik zračnih sil generalni major Arnold s člani svojega štaba napravil dvodnevno inspekcijsko potovanje na Aljasko, da pregleda novo napravljena oporišča za letalstvo.
Iz Španske diplomacije
Madrid, 10. julija, j Uradni list objavlja imenovanie dosedaniega španskega poslanika v Berlinu Antonia Maga?a za poslanika v Argentini.
Grof Clano v Dunkerqueu
Iz vlaka grofa Ciana, 10. julija AA (Štefani) Italijanski zunanji minister grof Cia-no je včeraj obiskai Dunkerque, kamor je prispel v spremstvu italijanskega veleposlanika v Berlinu Alfienja. nemškega veleposlanika v Rimu v Mackensena in z ostalim svojim spremstvom. Groi Oano si je ogledal v pristanišču ogromne količine vojnega materiala, ki ga je pusti* tam sovražnik o priliki svojega bega. Tu so še vedno številni tovorni avtomobili, tanki itd. V Inki se še vedno vidijo številne potopljene sovražne ladje. Grof Ciano se je nato z letalom vrnil v L Lile.
Izvoz v francoske kolonije
London, 10. julija, s. (Reuter). Trgovinsko ministrstvo je prepovedalo s takojšnjo veljavnostjo ves izvoz v Alžir, Tunis m francoski Maroko.
Rusko notranje posojilo
Moskva, 10. julija. e.Pri vpisovanju za tretjo petletko je bilo v Leningradu vpisanih 498 milijonov in 950.000 rubljev, v Gruzijanski oblasti pa na dan 8. julija 54 milijonov in 481 tisoč rubljev, za milijon več kakor za posojilo v preteklem letu.
MosKva, 10. julija, e. (Tass) Vpisovanje notranjega posojila je znašalo 8. julija 5 milijard 530 milijonov rubljev.
Turška pozornost
Vpliv Nemčije v Perziji — Odncšaji med Turčijo in
Rusijo
Curih, 10. jul. z. >Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Ankare, da v turških političnih krogih skrajno budno zasledujejo dogodke v sosednih državah. V merodajnih turških krogih ni ostalo nezapaženo, da je prispelo zadnje dni v bolgarska kopališča in okrevališča ob Črnem morju nad 10.000 »nemških ranjencev«. Prav tako skrbno zasledujejo velik vpliv Nemčije v Perziji. Splošno se v Turčiji vprašujejo, ali ni vse to le priprava za udar na Mosulsko petrolej-sko področje ali pa celo za napad na Indijo, pri čemer bi sodelovala tudi Japonska. Nedavni obisk perzijskega zunanjega ministra v Ankari ni bil zgolj vljudnostnega značaja. Splošno domnevajo, da je Nuri paša sporočil turški vladi želje arabskega ^prebivalstva in skušal pridobiti Turčijo za tesnejše sodelovanje z arabskimi državami.
Bazel, 10. jul. z. »Basel Nachrichten« se bavijo v uvodniku z napetostjo med Turčijo in Rusijo, pri čemer opozarjajo, da sta zadnji dve nemški Beli knjigi osredotočeni na napade na turškega zunanjega ministra Saradzoglua. Komentarji sovjetskega tiska ne napovedujejo nič dobrega. V Turčiji smatrajo, da so Dardanele ogrožene spričo sovjetskih »varnostnih ukrepovc. če bi prišlo do spopada med Turčijo in Rusijo, bi lahko nastale usodne posledice.
Resen položaj v Siriji
Kairo, 10. julija, s. Posebni poročevalec angleške radijske družbe javlja, da je položaj v Siriji zelo zapleten. V delu francoske vojske prevladuje volja za nadaljevanje vojne, def štaba generala Mitteihaa-serja je prestopil palestinsko mejo in se stavil na razpolago »ngleški vojski.
Anglija in Egipt
Kairo, 10. julija. AA. (Reuter). Egiptsko ministrstvo za narodno obrambo ie izdao tole sporočilo:
Krožile so Testi, da je angleška vlada predložila razorožitev egiptske vojske in izročitev njenega materiala angleškim silam. Ministrstvo za narodno obramba izjavlja, da predstavljajo te vesti nap-čno
tolmačenje želje angleške vlade, da bi 8T*>-tove kraje, ki jih držijo egipt'kc čete, zasedlo angleško vojaštvo.
Nova republika Moldava
Moskva, 10. julija j. (Tas) Svet ljudskih komisarjev in ukrajinski narodni svet sta svetu ljudskih komisarjev Sovjetske unije in osrednjemu odboru stavila predlog, da se moldavsko prebivalstvo Besarabije združi z mo«ldavskim prebivalstvom samostojne moldavske republike in ustanovi nova socialistična republika Mokiava Svet ljudskih komisarjev SSSR in osrednji odbor sta podprla zahteve organizacij in sklenila, da stavita vrhovnemu sovjetu zadevni predlog.
AngleSki delavci proti novemu davku
London, 10. jul. s. (Reuter) V poslopju parlamenta je bila snoči seja vodstva delavskih strokovnih zvez. Sprejet je bil sklep, ki odločno obsoja uvedoo novega davka na preprodajo, ki ga je napovedal finančni minister Wood. ko Je včeraj predložil novi dodatni vojni proračun ene milijarde funtov. Strokovne zveze so zavzele stališče, da bi novi davek prizadel predvsem revnejše sloje.
Na podlagi tega sklepa je pričakovati, da bo uvedba tega novega oavka zopet za nedogleden čas odložena.
Vojni izdatlu Avstralije
Canberra. u. jul. s. (Reuter) Novi avstralski proračun predvideva štirikrat več izdatkov za vojne svrhe nego lanski. 2e doslej pa je bilo porabljenih za vojne svrhe v Avstraliji milijonov funtov. 24 milijonov funtov od tega je bilo kritih iz rednih proračunskih dohodkov.
Curih, 10. julija. Beograd 10.—. London 16.55. New York 445.50, Milan 22.30, Madrid 40.—, Berlin 177.75, Stockholm 104.30.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   sreda, 10. julija 1940.
št*v. 155
Diktatura maršala Pefafin
Predlogi o reviziji ustave in o kaznovanju vseh onih, ki so odgovorni za vstop Francije v vojno — Izjava bivšega zunanjega ministra
neta
i, 10. jul. e. Na včerajšnji «eji ziata je bila predložena revizija ustave. Senator Charles Rethel je stavil naslednji predlog:
Senat zahteva od vlade, da poklice in kaznuje vse tiste, ki so odgovorni za vstop v vojno kljub nezadostnim sredstvom za vodstvo operacij in za nadaljevanje sovražnosti, daai so vojaški poveljniki smatrali to zi» nemogoče.
Po seji senata so se sestali predsedniki odbora za vojsko, mornarico ln letalstvo ter so razpravljali o stavljenih predlogih
in naposled sklenili, da se danes v sredo po seji narodnega predstavništva skličejo člani vseh treh odborov in člani zunanjepolitičnega odbora, da Izvolijo poročevalca.
Bern, 10. julija. AA. (DNB). Predsednik senata Jeannenev je izrazil maršalu Pe-tainu spoštovanje senata in priznanje, da je svojo osebnost ponovno dal na razpolago državi. Francija mora ponovno, je izjavil Jeanneney gojiti moralne vrednote in ustvarjati avtoriteto. Francija se mora sedaj pokoriti za svoje grehe. Proti predlogu revizije ustave je glasoval samo senator Marqu:s de Chambrun. Uradna seja narodnega predstavništva se bo začela danes popoldne ob 15.
Vichy, 10. jul. s. (Columbia B. C). Nekateri francoski poslanci, zlasti bivši zunanji minister Bonnet, zahtevajo preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je kriv, da je vstopila Francija v vojno in kdo je povzročil katastrofo Francije. Mislijo, da bosta prišla pred sodišče predvsem bivši ministrski predsednik Revnaud in bivši vrhovni poveljnik vojske general Gamelin.
Bern, 10. julija, e. Po vesteh iz Vichvja je predsednik francoske poslanske zbornice Herriot včeraj na parlamentarni seji imel govor, v katerem je predvsem izrazil spo-
štovanje onim, ki so padli za domovino. Govoril Je nato o obnovi države, glede vojne katastrofe pa je izjavil, da se bodo našli krivci. Njihove pogreške so zelo številne ln nekega dne bo izrečena kazen. Ves francoski narod v svoji boli se je zbral okrog spoštovanega maršala Pctaina. Franciji je potrebna obnova. Francoska republika mora od brezskrbnosti preiti k dejstvom, ker so od tega odvisne vse nameravane reforme.
Berlin, 10. jul. s. (DNB). Bivši francoski zunanji minister Bonnet j« izjavil pred skupino francoskih poslancev v Vichvju, da je nasprotoval vstopu Francije v voino ter je želel, da bi Francija sprejela italijanski posredovalni predlog, ki je bil stavljen 1. septembra 1939, v Londonu in v Varšavi pa niso pristali na te predloge.
Bonnetove izjave so vzbudile veliko pozornost ter jih sinoćnji nemški Usti pod velikimi naslovi reproducirajo. V tej izjavi vidijo nov dokaz o točnosti podatkov najnovejše nemške Bele knjige.
Angleška sodba o bodočnosti Francije
London, 10. julija (C. Z.) V zvezi s sprejetjem nove ustave v Franciji, pišejo »Times«, da je bila tretja republika v Franciji rojena ki pokopana pod nemSkimi topovi. Podpredsednik vlade Laval je izrazil željo, da bi ostala Francija odslej prosta angleškega vpliva. List pravi, da je v tem okviru Laval lahko pomirjen, da nova ustava, ki jo je pripravil, ni nastala pod angleškim vplivom. Laval in njegovi tovariši hočejo spravit1 Francijo popolnoma pod nemški vpliv. Res bo v notranji politiki Francija bolj fašistična nego nacionalno socialistična, sicer pa bo v vsakem primeru pod
nemflco kontrolo. Francoska industrija, tudi vojna industrija bo odslej delala za Nemčijo in francoski poljedelski proizvodi bodo na razpolago Nemčiji. Zunanja politika Francije bo odslej enaka zunanji politiki rs j ha. To je realnost, ki se je mora Anglija zavedati.
Kako si zamišlja nova francoska vlada bodoče življenje Francije, sklepa list iz nedavne izjave ministra za delo Pomareta, ki je izjavil, da bo Francija opustifla svoj pretirani industnalizem in postala zopet dežela kmetov in poljedelcev. Ta politika se čudovito sklada z interesi Nemčije in nemške industrije. Nemčija hoće okoli sebe ustvariti obroč poljedelskih držav, katerih industrijsko središče bi tvorila sama. V ta okvir spada nemška gospodarska politika tudi nasproti Balkanu, Danski in Nizozemski.
Vatikan zadovoljen
New York, 10. julija (C. Z.) »Newyork Times« poročajo iz Vatikana, da je v vatikanskih krogih izzvala akcija maršala Peta ina za reorgnizacijo Francije na novi osnovi največjo pohvalo in da Vatikan to akcijo z vsemi silami podpira, ker se boji, da bi prišlo v Franciji do levičarske revolucije, če bi Petainova akcija ne uspela.
Poziv francoskim vojakom v Švici
Ženeva, 10. juliia. e. (Štefani). Francoski vojni rninister je pozval vse oficirje, podoficiri e in voiake. ki so med vojnimi operacizami prešli v Švico, da se takoj vrnejo v Francijo. Določene so stroge kazni za one. ki bi se ne pokorili tej odredbi.
Pred napadom na Anglijo
Oster glas glasila italijanske vojske — Napad bo izvršen ne glede na Rusijo — Francija se ne bo udeležila vojne
akc&je proti Angliji
Rim, 10. julija. AA. (DNB). Organ italijanske vojske 4rLe Forze armate«: piše o pričakovanem napadu na Veliko Britanijo ter pravi, da sta sili osi že pred neposrednim napadom na Veliko Britanijo dobili vojno na političnem in moralnem polju. Ust pravi, da obroč, ki ga je Anglija poskušala položiti okoli sil osi, sedaj vedno bolj gTozi samemu angleškemu imperiju. Danes se je vsa Evropa dvignila proti per-fidnemu Albionu. Tudi pri zadnji žrtvi svojega bivšega zaveznika nastajajo nova čustva, ker je bil z bestialno surovostjo napaden v hrbet. Na koncu pravi list, da stoji danes proti Angliji, ki je pregnana s kontinenta, Evropa, ki jo je Anglija vedno znala zaplesti v krvave nemire in notranje borbe. ^
Rim, 10. Jul. z. Dejstvo, da je bivanje grofa CLana v Nemčiji določeno za teden dni, smatrajo v rimskih krogih za dokaz, kako važni in daljnosežni so berlinski razgovori.
^Messaggero« protestira proti pisanju italijanskega tiska, ki trdi, da bo napad na Anglijo zaradi nezanesljivega zadržanja Rusije odgođen. List naglasa, da je to zopet ena onih varljivih utvar, ki so že tolikokrat premotile inozemstvo.
London, 10. julija, e. (United Press). Po posebnih poročilih iz diplomatskih krogov se vse bolj množe znaki, da gre Francija naproti odkriti zvezi z Nemčijo in Italijo ter Španijo in na ta način tudi k odkritemu spopadu z Veliko Britanijo. V istih
krogih vlada prepričanje, da smatra maršal Petaln, da se mu bo na ta način posrečilo rešiti več kakor s politiko popolne resignacije. Njegovi načrti so zlasti rešitev ostanka francoskega brodovja in ohranitev farncoskih pomorskih oporišč. Prav tako upa Petain, da bo na ta način rešil večji del francoskega kolonialnega imperija, zlasti Maroko, Alžir in Indokino.
New York, 10. jul. e. ženevski dopisnik agencije Associated Press javlja po obvestilih iz zanesljivih krogov iz Vichvja, đa Francija ne namerava pričeti vojne akcije proti Angliji, dasi vlada v Franciji velika ogorčenost zaradi angleškega postopanja.
Mine okoli Irske
Dublin. 10. jul. e. (Reuter). Irski rninister za oboroževanje Larnasee ie govoril sinoči po radiu. Dejal ie. da ie Irska sedaj že v središču vojnega področja. Obe voiu-joča se tabora bi zato utegnila nolacati posebno pašnio na zasedbo irskega ozemr-lia ali irskih luk. Toda Irska ie proglasila svojo nevtralnost in jo ie odločena tudi braniti. Kliub temu na ni Irska zaščitena pred možnost i o napada. Lahko bi se zgodilo, da bi v primeru sovražnega napada še tudi druga voiujoča se stranka oosku-sila invazijo na Irsko, nakar bi priSlo na irskem ozemliu do orihodnie velike bitke v sedanii voini.
Kot nov obrambni ukrep so bile položene mine ob vseh irskih obalah.
Angleški bombniki nad sovražnim ozemljem
Napadi na Klel in Wilhelmshaven, na letafl&a v Fran«
ciji, Belgiji in na Norveškem
London, 10. jul. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki ponoči od ponedeljka na torek zopet napadli nemški vojni luki Kiel in Wilhelms-haven. Pri Wilhelmshavenu so bile zadete tri vojne ladje. Dve drugi ladji sta bili napadeni pri Aalborgu v bližni danske obale. Ob danski obali so letala napadla tudi nekega nemškega minolovca ter dve tovorni ladji.
V nekem nizozemskem kanalu pri Zwol-leu je bilo napadenih 17 nemških ladij, od katerjh so bile štiri zadete.
V Hamburgu so bile ponovno napadene petrolejske rafinerije, v Hammu pa železniško križišče.
Nadaljnji napadi so bili izvršeni na letališče v Soissonsu ln Douaiu v Severni Franciji ter Eversu v Belgiji.
Včeraj zjutraj je bilo napadeno in zažgano municijsko skladišče v Bergenu na Norveškem. Pri Bergenu je bil poškodovan tudi važen most-
Z vseh teh poletov pogrešajo samo eno angleško letalo.
Nadalje je bil včeraj izveden napad na nemško letaliftče v Stavangerju na Norveškem. Eno nemško lovsko letalo je bilo pri
tem sestreljeno. Angleži pa so izgubili 7 letal.
Poročila pilotov pravijo, da so naletela angleška letala pri Stavangerju na Izredno močan ogenj protiletalskih topov, tako da je bilo nemogoče ugotoviti, kakšen uspeh je imel napad na letališče. Nato pa je angleška letala napadla še skupina 30 nemških lovskih letal.
"London, 10. julija. AA. (Reuter). Izve se v londonskih uradnih krogih, da je neosnovana trditev nemške uradne agencije, da je bilo nad Stavangerjem zbitlh včeraj 12 angleških bombnikov.
NemSka letala nad Anglijo
London, 10. jul. s. (Reuter). Nemški bombniki so snoči bombardirali neko okrož je v East v Angliji. Napad je zahteval med civilnim prebivalstvom več žrtev, tudi smrtnih. Drugi napad je bil izvršen na neko mesto ob bristolskem kanala. Tudi ta napad je zahteval žrtve.
London, 10. jul. s. (Reuter). V teku vee-j rajšnjih nemških letalskih napadov na An-i glijo je bilo sestreljenih Skupno 8 nemških 1 letal.
Iz nove nemške Bele knjige
Nemško zunanje ministrstvo objavlja nadaljnje Batine francoskega generalnega itaba glede Balkana in Turčije
Berlin, 10. julija. AA. (D*TB). Listina it. 21, ki bo v kratkem tudi objavljena v Sesti nemški Beli knjigi, vsebuje poročilo generala Weyganda Daladleru od 19. de-cesnbra 1939. V tem poročilu general Wey-gand zahteva, da je treba začeti hitro akcijo. Med drugim v tej listini pravi: Inter-
vencijo zaveznikov je treba gledati z dvojnega stališča: • političnega in vojaškega.
1) Francija in Anglija sta dali jamstva Grčiji in Rumunijl. Obe državi sta s Turčijo podpisali posebno pogodbo o medsebojni pomoči kakor tudi vojaaki sporazum. Vsak napad na Balkan U jm prisilil
piti.
2) Nemčija bi mogla biti verjetno zelo hitro prisiljena podvzeti iniciativo v vzhodnem delu Balkana, ker potrebuje petroleja, bencina in drugih proizvodov, ki jih nima, za nadaljnje vojskovanje.
3) Nemčija in zapadni državi stoje druga proti drugi na enem bojišču, t- j. na bojišču, kd je točno omejeno in na katerem so na obeh straneh odlične čete. Ta zapadna fronta, če ne bi bila razširjena z nadaljnjimi akcijami, ne daje mnogo upanja za odločne nastope, če naj se dosežejo vojni cilji zaveznikov, pa je vendar treba iz-vojevati popolno, nedvomno vojaško zmago. V sedanjem položaju v Evropi more samo vzhodni Balkan biti področje operacij, področje, ki nudi ugodne pogoje, da se s pomočjo nove fronte sovražnik obkoli.
4) Na ta način bi moglo priti do tega, da bi države vzhodnega Balkana morale v kratkem času začeti z akcijo. Prav tako bi bilo treba, da tuai zapadne države začno akcijo, ki bi bila pravočasno in odločno pripravljena in izvedena. Z nastopom v tem delu Balkana bi mi mogli zastaviti pot Nemčiji k Sredozemskemu in Črnemu morju, sami sebi pa bi mogli ustvariti nove zadovoljive izglede.
5) Ker je treba precej časa, da se pripravi in izvede vojaško posredovanje zaveznikov na omenjenem delu Balkana, bi bilo to posredovanje različno z ozirom na to, da gre za ukrep, ki naj bi prehitel sovražnikove namere, ali z ozirom na to, če naj bi bilo to posredovanje protiofenziva na sovražnikove namene. V tem drugem primeru bi naše posredovanje prišlo prepozno. Mi bi prišli v nevarnost, da nas sovražnik prehiti in da ne bi mogli izvršiti svojih obveznosti do Rumunije in Grčije. V tem primeru bi Nemčija prišla do Egej-skega morja, če mi začnemo od svoje strani z vojaškim posredovanjem, imamo dve prednosti, čas in iniciativo. To pa sta odločilna činitelja pri sklepanju o vprašanju posredovanja na Balkanu.
Zatem je Weygand natančno razložil potrebno diplomatsko ln vojaško pripravo za ta nastop, nato pa na koncu pristavil:
Če Francija in Velika Britanija nadaljujeta na Bližnjem vzhodu z izvajanjem politike oklevanja, ne bomo mogli zadostiti obveznostim do onih narodov, ki smo jim dali jamstva. Zavezniki bi na ta način zamudili priliko, da postavijo novo obrambno fronto, ki bi utegnila biti odločilna.
Zanimivosti iz Rusije
Moskva, 10. jul. br. (Tass). Ob petletnici objave generalnega regulacijskega načrta za Moskvo je bilo sklicano slavnostno zborovanje sovjetskih arhitektov. Na njem so ugotovili, da se je Moskva v zadnjih 5 letih veeetransko razvila. Nastali so celi novi okraji najmodernejših stavb in modernih stanovanjskih kolonij, ki zavzemajo prostor 1,8 milijona kv. metrov. Vodovod se je znatno razširil, a prav ta. ko je z gradnjo novih prekopov dobila Moskva, moderne vodne poti. Največja pridobitev Moskve je podzemska železnica, ki spadat med najmodernejše urejene na vsem svetu. V pogledu porabe vode je Moskva v Evropi na prvem mestu in pred Berlinom, Dunajem in Stoekholmom. V zadnjih 6 letih je bilo zgrajenih 379 moderniji eolskih poslopij, več novih gleda-MSč, ljudskih kinematografov, kopališč, botaiflrde In drugih javnih naprav.
Za 21. julij je določen velik športni dan. Za glavno športno prireditev SSSR je že doslej prijavljenih nad 30.000 športnikov iz vseh sovjetskih republik. Višek dneva bo velik športni sprevod na Rdečem trgu.
crnomorska Obala Besarabije ima mnogo pripravnih krajev za okrevališča in zdravilišča, že pod romunsko upravo je bUo tam zgrajenih več modernih sanato. rljev. Sovjetske oblasti so sedaj odredile zgraditev cele vrste okrevališč. V par tednih bo otvorjen prvi sanatorij, ki bo lahko sprejel do 120O bolnikov. Tudi razne stanovske organizacile so že izbrale kraje, kjer bodo zgradile svoje domove !n okrevališča za svoje člane.
Postani in ostani član Vodnihove družbe!
Politična živahnost v Bukarešti
vladno krizo je povzročila zahteva po delovanju Železne garde kot politične stranke — Vladna akcija proti
2idmn
Bukarešta, io. julija, e. V prestolnici so zbrani zastopniki raznih političnih strank. Krali Karol ima številne konzultacije, v
političnih krogih se poudaria dejstvo, da je vladna kriza nastala samo net dni no uvedbi novega režima.
V vorašanju spora, do katerega ie prišlo v vladi in zaradi katerega ie sedanii šef Železne garde Horia S ima dal ostavko, se izve, da ie zahteval obnovo stranke. Obnova stranke na bi bila v nasDr~tiu z glavnim načrtom not ran ie ureditve, ki sloni na eni sami državni stranu. Ce bi se dovolilo delovanie Železne garde kot politične stranke, potem bi v državi obstojali dve stranici, namreč službena državna stranka naroda in Železna garda, kar bi bilo oroti edinstvu države. Poleg tega bi se pojavile tudi druge stranke in zahtevale, da se jim dovoli delovanie.
To dejstvo poudarjajo zato. da se ovrže j o vesti, po katerih vlada ni želela obnovitve te stranke iz nekih ideoloških razlogov. Poudarjalo, da bi obnova te stranke ne bila niti koristna, niti potrebna, že zaridi tega. ker so prvaki Železne garde spreieli notranii in zunanjepolitični nro-gram nove državne stranke.
Konference v Bukarešti imaio nalogo da odstranijo te nesporazume in da even-tuelno privabijo v vlado nove elemente. Ti elementi pa v nobenem primeru ne bodo vzeti iz vrst narodno zaranistične stranke, kakor se ie to govorilo ob prirki
nedavnega obiska Maniua pri kralju Karol u,
Bukarešta, 10. julija, e. (DNB). Ministrski svet ie včeraj sklenil, da se vsi 2idie odstranijo iz javnih služb. V zadnjih letih so Zidje zavzemali najboljše pla'ana mesta pri državnih železnicah, v finančnem ministrstvu in v socialnem za v aro van i u. Po izmeni direktorja lista »Le Moment«, ki je izhalal v Bukarešti v francoščini, je vlada za vedno prepovedala izhajanje tega lista, ki ie zda i že tretii T>rer>ovedani dnevnik v Bukarešti. Direktor drugega lista V francoščini »L/ Independ.ince Roumaine« Berkovici je bil prav tako zamenian. Ta list ie bil glasilo bivše liberal ne stranke. Novi direktor lista ie rumunski književnik Taosan.
Ministrski svet ie tudi spreiel zakon, s katerim se uvaia v vsei Rumuniii obvezna delovna služba za kmetiistvo. gospodarstvo, za pospravljanje žetve ter za preskrbo prebivalstva s kurivom.
Aretacija generala Antonesea
Bukarešta, 10. julija AA. (DNB) General A nt on esc u je bil snoči aretiran v svojem stanovanju. General Antoncscu je bil 1937 načelnik generalnega Štaba, nato pa vojni minister v Godini vladi. Nato je bil imenovan za poveljnika armadnega zbora v Kišinjevu ter je bil kot tak upokojen 8. julija letos.
Ka] nam prinese bodoča operna sezona
v Ljubljani 1940-41
Načrt opernega in operetnega repertoarja
Ljubljana, 10. julija Komaj so se zaprla vrata naše opere, i o že hudo pogrešamo ki mislimo na bodočo sezono. Kajpak se že pripravlja novi operni repertoar, pripravljajo ali popravljajo se prevodi novih in starin opernih del, naročajo se notni materiali v tujini, razpisujejo se partije, podpisujejo besedila, nabavljajo klavirski izvodi in sploh dobavlja glasbena literatura za ogromni operni aparat, orkester, zbor, soliste, šepetalca in in-spicienta.
Operna uprava ima pra-v sedaj največ dela, saj od vseh teh priprav je odvisen miren, gladek in zato uspešen razvoj in potek bodoče operne sezone. Zbrati je treba repertoar, o katerem se je nadejati, da bo z našimi osebnimi in materialnimi sredstvi zadovoljivo uprizorljiv in ^lede katerega lahko pričakujemo, da bo ljubljanski publiki dobrodošel.
Treba je v bodočem opernem delu razdeliti vloge primemo na vse soliste, tako da ne bo nihče preveč obložen a tudi nihče premalo zaposlen ter razvrstiti operna in operetna dela tako, da bodo slikama, tehnično osebje in krojačnaca dobro izhajali s časom za svoje delo.
Operno gledališče je treba v v»eh njegovih prostorih nanovo temeljrto osnažiti, marsikaj popraviti in prenoviti pohištvo reparirati, rekvizite strokovno pregledati in uredit i, tako da imajo obrtniki najrazličnejših strok prav sedaj mnogo skrbi in dela, preden »e bodo mogli lotiti končnih priprav za začetek bodoče sezone.
VzLic temu. da so se začele za našo opero počitnice, torej se v geldališču z delovanjem ni prenehalo; niti solisti nimajo resnično popolnega miru, zakaj že se sami doma in na letovišču bavijo s svojimi novimi partijami ter se ob klavirjih ali s knjigami, klavirskimi izvodi in libreti pripravljajo na svoje bodoče kreacije.
Zanimali smo se. kakšen repertoar nam obeta operna uprava, in ker vemo, da tudi naše občinstvo že danes poizveduje, kakšne novosti in obnovitve opernega repertoarja je pričakovati v sezoni 1940-41, naj navedemo približni načrt, ki se seveda še popolni in deloma morda tudi izpremeni.
Kot izvirna operna noviteta ae uprizori že lani obetana, a odložena Bravničarjcva
oratorialna opera ^Hlapec Jernej« po slavni Cankarjevi ljudski povesti. Ta izvirna in tudi oblikovno originalna opera ;e izveči-ne žc pripravljena in pride na oder takoj spočetka sezone.
Med prvimi, najbolj pomembnimi in umetniško dragocenimi uprizoritvami bo po dolgem času zopet »Fidelio« Ludvika van Beethovena. genialna umetnina, ki spada med vrhunce operne literature.
Senzacionalna norost bo Clauda Debus-svja velika, lirična ope.-a v petih dejanjih »Pelleas in Melisanda« po prekrasni drami Maurica Maererlincka istega nas>cva.
Dobrodošla bo Hansa Pfitznerja božična pravljična opera »Božična vila«, s katero spoznamo doslej ueznanejja slavnega opernega skladatelja raznih muzikalnih dram. Po dolgih desetletjih se vrne na naš oder velika ruska opera »Ruslan in Ljudmila« Mihaela Ivanoviča Glinke. pa vele-zabavna komična opera posebne melodične gracije Otona N'iJcolaija »Veso'e ženske windsorske*. Janačkova krasna če^ka dramatska opera »Jenufa«, Čajkovskega ruska velika, opera »Pikova dama«, Gounodov popularni »Faust« m nesmrtni, vselej dobrodošli Rossiarijev »Brivec seviljski«. Za 70Ietnico rojstva veflikega češkega mojstra Vift. Novaka se uprizorita prvič dražesrni novosti »Nikotina« in »Signorina Gioven-tu«.
Kajpak se ponove tudi nekatce posebno uspele in priljuhljene opere z repertoarja pretekle sezone.
Opereta nam obeta J. Srraussovcga imenitnega »Cigana bairona« večinoma kajpak v zasedbi z opernimi solisti, pa O. Ncdha-lovo dražestno »Poljsko kri« in kot novost Leharjevo »Frideriko« ali »Carjeviča«.
Uprava namerava popolniti zSot in orkester ter je angažirala novi pevki: za dramatske operne partije Laboševo m za kolora t urne operne in mladodrama'-ske operetne Ivančičevo. Kakor v pretekli sezoni, bodo tudi v bodoče stalni naši operni gostje Gjungjenac Gavetlova, Leventova m Gostič ter Popov; poleg teh bodo gostovali Križaj, Majdičeva, Slehanova i. dr., da prinesejo tudi gostje vedno novih zanimivih predstav.
Triletni otrok sc je zastrupil s strihninom
Znabiti je pogoltnil pilulo, ki je bila nastavljena psu
aH lisici
Hotič. 9. julija Danes dopoldne je postalo triletnemu sinu posestnika Jožeta Severkarja nenadoma slabo. Fantiček se ie v hudih bolečinah zgrudil na tla in se začel viti zaradi krčev v želodcu. V skrbi za otrekovo zdravje je oče Severkar takoj Doslal soseda na našo pošto, ki je telefonsko zaprosil, nai bi prišel kateri izmed litijskih zdravnikov bolniku na nomoč.
Izkazalo se je. da ie našel fantiček belo kroglico in ker je menil, da ie sladkorček. jo ie vtaknil v usta. preenznil in pogoltnil
Strun te med tem že končal svoie smrtonosno delo. Fantiček se ie zvijal v krčih, a ga ie smrt kmalu rešila nadaljnjega trpljenja. Ko je prihitel zdravnik, je mogel
ugotoviti le smrt. Vsa vas se }e zgrozila
ob vesti, da se je otrok zastruoU s strihninom, ki ga i e našel med igro. To, kar se ie primerilo njemu, bi se lahko dogodilo tudi kateremu drugemu otroku.
Kakor smo dognali, v zadnjem času močno zastrupljajo nekatere pse. Nekateri lovci ne žele. da bi se oodili po revirjih psi. Kakrr pripovedujejo, je posta'o v zadnjem času že več lovskih psov žrtrv nastavljenega strihnina, tako n. m*, v sosednjih Ponovičah. Na Konju pri Vačah in v bližini Boltije. Pilule, ki so zadnii čas raztresene no naših revir iih, vsebujejo menda desetkratno dozo struna, tako da ie smrt neizbežna. Kako ie zašla s+rihriinska pilula k nam v Hotič bo ugotovila preiskava.
Iz Metlike
_ prireditev festivala.    Po dogovoru
društva »Bela Krajina« v Ljubljani in njenega pododbora v Metliki je bil kot dokončen rok za prireditev narodnega festivala v Metliki določen s. september. Delo v odsekih pripravljalnega odbora se mora zato temeljito in v vseh podrobnostih nadaljevati, da bo prireditev čim lepša. Meščanstvo naj posveti posebno pozornost vzgoji okenskih cvetic, olepšan ju bližnje okolice hi* ter zunanjemu izgledu stavb. Razpisane premije za napredek v olepšavi bodo podeljene po prireditvi.
_ Tujsko-promctne potrebe. Metlika je
že dovolj znano letovišče, v katerem si tujci radi privoščijo svoj letni odmor, ker jih idilični kraj razvedri, Kolpa pa osveži. Poudarjeno pa bodi, da s tujsko-promet-nimi zahtevami letovišča nikakor ni v skladu policijska ura ob 23., ker prihaja osebni vlak v Metliko prav okoli te ure
ln tujci največkrat najdejo gostilne in prenočišča že zaprta. Policijska ura v letovišču bi se morala podaljšati vsaj do 24. ure. Koristno bi tudi bilo, da se znova vpelje napovedovanje policljsKe ure v vseh gostinskih obratih po mestnih službenih organih, ker so le na ta način gostilničarji povsem opravičeni pred letoviščarji in drugimi gosti!
— Podzeroeljsica jama. Jamo za Malen-co, ki bi v potrebi nudila idealno zavetis.de pred napadi iz zraka, je pustilo mestno županstvo deloma očistiti ln se dela še nadaljujejo. Po levem rokavu, ki se odcepi iz prve nižje jame, se pride v precej veliko in prostorno dvorano, ki bi jo bilo treba natančneje pregledati in preiskati, ker je bržkone v ugodni zvezi s še drugimi podzemeljskimi prostori, ki jih je treba odkriti. Zanimanje za ta dela kažejo že nekateri agilni dijaki, ki bodo prostovoljno podzemeljske prostore docela očistili in skušali odkriti se druge prostore, ki jih v kraškem a*ttu ne
6t«¥. 155
»SLOVENSKI NARODc, ■reda, 10. Julija 1940.
Stran S
V I? Z^Š^IL*,-*.    °dliča* PK^NDBLLOVA komodijT
w *AKUCJ£NEC    (Der Mann der nicht nein sagen kann)
Za zabavo Vam jamči/o stari znanci Kari Ludwig Diehl, Leo Slezak, Karin Hardt
ln drugi. — Predstave danes
ob 16., 19. ln 21. uri. — KINO UNION — teL 22-21.
Pojoči cowboy KEN MAYNARD in njegov čudežni konj TARZAN v vrtincu velikih podvigov in borb. Niz napetih dramatskih prizorov v srcu Divjega zapada, v filmu
PREMIERA!
Danes ob 16., 19. in 21. url KINO SLOGA, tel. 27-30.
JEZDEC MAŠČEVALEC
DNEVNE VESTI
— N^se in bolgarske prazne organizacije ustanavljajo skupno transportno delniško družbo. Naše in bolgarske zadružne organizacije so sklenile, da prevzamejo svoje transporte v svojo režijo in v ta nameri ustanove posebno transportno organizacijo. V ta namen bosta ustanovljeni dve delniški družbi ena a sedežem v Beogradu in druga v Sofiji. Družba v Beogradu bo ustanovljena pod Imenom Bal-Ican-koop-transport  d.   d.«  z  glavnico pol
milijona din. Ustanovitelji so Glavna zveza srbskih Kmetijskih zadrug, Glavna zadružna zveza. Glavna kmetijska produktivna zadruga. Glavna kmetijska nabav-Ijalna zadruga, Centrokoop. Industrija .mesnih proizvodov in Zveza nabavi jalnih
za-rug   državnih uslužbencev.
— Iz diplomatske službe. Mik odem Jova-
nović. generalni konzul v Celovcu, je imenovan za svetnika v zunanje ministrstvo v Beogradu. Generalni konzul Breten Jan-ković iz Skadra je premeščen za. generalnega, konzula v Celovec, svetnik zunanjega ministrstva Vladislav Markovič je imenovan za svetnika poslaništva v Moskvi..
— Važno za naše izseljence. O priliki zvišanja tečaja izseljenskega dolarja na okrog 70 din, je Narodna banka v Beogradu izdala pojasnilo, iz katerega je razvidno, da zvišanje velja samo za čeke, ki prihajajo direktno na banke. To pomeni, da bi interesent, ki bi prejel Ček in
skušal nanj dvigniti v banki denar po zvisanem tečaju, ne imel pravice do zvišanja. Banka bi mu menjala dolarje samo po 55 dinarjev. Zato morajo poMljalci poslati nakazila direktno banki in prejemnik se lahko le tedaj okoristi z zvišanjem tečaja. Ta ukrep je bil potreben zaradi tega, ča bi kdo ne zlorabljal zvišanje tečaja ter skušal menjavati dolarje, ki jih niso poslali izseljenci.
— Slab promet na Donavi. Zaradi vojne je še vedno slab promet na Donavi. Potniški premet z inozemstvom je skoraj povsem ustavljen. Nemške ladje niso v prometu, naše in drugih obalnih držav pa plujejo samo do meje. Nastal je tudi občuten zastoj v blagovnem prometu. Navzdol prevažajo samo nekaj strojev, navzgor pa samo nafto. Sezona za prevoz žita je v glavnem že minila.
— C^nn.ski dohodki v zadnji tretjini Junija, Centralne carinske blagajne so imele v zadnji tretjini junija 25,540.992 din dohodkov. Od začetka letošnjega proračunskega leta 1. aprila do 30. junija so znašali skupni carinski dohodki 309.415.310 din. Po proračunu bi morali znašati dohodki v istem razdobju najmanj 259,211.250 din, kar pomeni, da so bili višji za 50,204.060 din. Lani od 1. aprila do 30. junija so znašali skupni carinski dohodki 262,826.481 din. kar pomeni, da so bili letos za 17.73% višji.
— Konec stavke na fclpadovih železnicah. Včeraj je bila končana stavka na šipadovi industrijski železnici na progah Prijedor—Drvar—Knin in Srnetica—Jajce. Stavka je trajala več tednov. Pred dnevi so bili prekinjeni delovni odnosi med podjetjem in delavstvom, ki je stavkalo ter so vstopili v službo Člani Jugorasa in pristali na predloge podjetja. Novo delavstvo je obnovilo promet.
— Ponovno reševanje trpednOga rušilca »Ljubljana«. Včeraj so začeli ponovno dvigati potopljeni torpedni ruallec >Ljublja-na< pod nadzorstvom in navzočnostjo posebne komisije. V tej komisiji je tudi poveljnik mornarice kontreadmlral LuterottL
— Dobri izgledi za pridelek tobaka v Hercegovini. Po dosedanjih cenitvah bodo letos pridelali znatno več tobaka v Hercegovim kakor lani. Zasajenih je okrog 250,000.000 sadik in računajo, da bodo pridelali najmanj 900 vagonov tobaka ali 9,000.000 kg. Ker hercegovinska skladišča lahko sprejmejo največ 550 vagonov tobaka, bi morali zgraditi odnosno razširiti skladišča.
— Uvoz večje količine koruze. Na pristojnih mestih so sklenili, da bodo uvozili iz inozemstva večje količine koruze. Devizni odbor pri Narodni banki je zato v tem smislu odobril vse odloke, da bo Narodna banka lahko čimprej izdala uvoznikom dolarje, odnosno devize za plačilo uvožene koruze.
-— Za maksimiranje cen drv. Na pristojnih mestih proučujejo predlog za maksimiranje cen drv v nadrobni prodaji. Konzumenti se zelo boje, da se bodo drva pred zimo silno podražila, ker so že sedaj tako draga in ker jih je malo na prodaj. Drva je treba prištevati med najpotrebnejše življenjske potrebščine in brez njih ljudje pač ne morejo prestati zime. V drugih banovinah, predvsem na Hrvatskem, razmišljajo že delj časa, kako bi se preskrbeli s primernimi zalogami drv za zimo po zmernih cenah. V Beogradu so bile tudi že zaslišane zainteresirane ustanove glede nameravane uredbe, ki jo nameravajo izdati ter z njo maksimirati cene drv. Po nekem predlogu bi naj znašala maksimirana cena 100 din za m'. K tej ceni bi bilo treba prišteti še stroške za prevoz in zaslužek, tako da bi bila drva v nadrobni prodaji po 140 do 150 din m3.
— Banska uprava banovine Hrvatske je razposlala v pasivne kraje 2855 vagonov živeža in 436 vagonov živalske krme. Oddelek za prehrano prebivalstva in Živine v pasivnih in od elementarnih nezgod prizadetih krajih banovine Hrvatske je s sodelovanjem Gospodarske Sloge ln Centralnim prehranjevalnim odborom za pasivne srbske kraje v banovini Hrvatski razposlal do srede aprila v pasivne kraje skupno 2089 koruze, 552 vagonov pšenice in 214 vagonov moke. Razen tega so dobili pasivni kraji za prehrano živine 206 vagonov sena in 230 vagonov slame. Letos bo oddelek za kmečko gospodarstvo banske uprave zgradil 47 skladišč za žive* v pasivnih krajih.
— Začetek žetve v Bački. V soboto so začeli v nekaterih krajih v Bački žeti pšenico. Zdaj žanjejo samo še zgodnjo vrsto pšenice. Cenitve o pridelku Se niso znane.
Pač pa poročajo iz Novega Sada. da bo zelo slab pridelek oljne repice zaradi hladnega in deževnega pomladnega vremena, tako da bo znašal samo polovico lanskega.
—- Zupan nehote ustrelil pisarja. V vasi Lipniku pri Sarajevu je župan Afiz flabič* nehote ustrelil z revolverjem pisarja tamkajšnje žage Omera Davida. Pisar je obležal mrtev.
— Kopališka sezona v Crtkveni«*. Tujski promet v Crikvenici ni bil prejšnji mesec tako slab, kakor so se hali glede na ovire zaradi vojne. Inozemskih gostov sicer ni bilo, zato je pa bilo domačih celo več, kakor junija lani. Pač je pa bilo Število nočnin manjše, kar je treba pripisovati nestalnemu vremenu Vseh gostov je bilo prejšnji mesec 1016, ln sicer 970 iz naših krajev, in 46 iz inozemstva. Na prvem mestu po številu gostov je bila banovina Hrvatska s 693 gosti. Izmed tujcev jih je bilo 18 iz Nemčije, po 3 iz Anglije ln Madžarske. 7 iz Poljske, 5 iz Norveške. 2 iz protektorata Češko-Moravskega, 5. julija je bilo v Crikvenici 637 gostov, V
začetku tega meseca, ko se je vreme nekoliko izboljšalo v Dalmaciji, je začelo število gostov razveseljivo naraščati.
— Reorganizacija socialnega zavarovanja. Konferenca o reorganizaciji STJZORja se je nadaljevala v ponedeljek in včeraj v Zagrebu in je bila končana z ugotovitvijo,
da je potrebno, naj bi vsi poklicani sodelujoči pri reševanju tega pomembnega vprašanja predložili svoje detajlne predloge do 15- t. m. Po 15. bo osrednja vlada v sporazumu z bansko upravo banovine Hrvatske izdala definitiven odlok o tem vprašanju. Na včerajšnji seji so razpravljali o dveh predlogih zastopnikov iz Ljubljane. Predsednik ljubljanskega OTJZD inž. J. Sodja in šef statističnega odseka Ivo Lah sta predlagala, naj bi ae ustanovili samostojni uradi v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu za vse panoge zavarovanja. Ljubljanski industrijec Ivan Avsenek je pa predlagal likvidacijo STJZORja in ustanovitev samostojnih nosilcev socialnega zavarovanja tako, da bi postal samostojen urad vsak krajevni organ STJZORja. ki ima najmanj 100.000 zavarovancev. Nadalje so razpravljali o predlogu generalnega ravnatelja STJZORja inž. Radovana Matjašiča. Po njegovem predlogu bi bilo treba nivelirati zakon o zaščiti delavcev tako, da bi SUZOR tudi v bodoče ostal vrhovni organ socialnega zavarovanja, a rizik za bolniško panogo zavarovanja bi se razdelil na posamezne okrožne urade, ki bi prispevali za upravne stroške STJZORja. STJZOR bi vodil pokojninsko in Invalidno zavarovanje.
Kdor ima nezdrave zobe in slabe dlesne, naj uporablja zdravilno Paradentin pasto za čiščenje zob in masiranje dlesen. Ta pasta je antiseptična, deslnficira ustno du plino ter prepreči razne bolezni, ki se širijo po ustni duplini. Dobiva se po din 16.— v lekarnah in v drogeriji Gregorič, Ljubljana.
— Gospodarske organizacije dunavske banovine bodo ustanovile reprezentativni odbor. Včeraj je bila konferenca gospodarskih organizacij dunavske banovine zaradi dogovora o ustanovitvi posebnega odbora, ki bi zastopal vse gospodarske organizacije in ustanove. Konferenco je sklicala kmetijska zbornica dunavske banovine v Novem Sadu. Izvoljen je bil pripravljalni odbor za ustanovitev reprezentativnega odbora gospodarskih organizacij.
— Nova grob°va. Včeraj Je umrl v Ljubljani inž. Vladimir Mikuž. svetnik direkcije državnih železnic. Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Pogreb bo jutri ob 17.30 uri z Žal, kapele sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. — Na Jezici je včeraj umrla ga. Kristina Steiner roj. Hvalica, soproga žand. narednika v pok. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti. Jezica
91 na pokopališče k Sv. Juriju. Pokojnikoma blag spomin, žalujočim nade iskreno sožalje!
— V ZBgrebu ne bo dva me*e©a naprodaj olja za zasebnike. Zaloga Jedilnega olja znaša v Zagrebu samo 10 vagonov, med tem ko bi ga potrebovali do nove kampanje, ki se začne 15. septembra, 40 vagonov. To olje Je pod nadzorstvom oblasti tako, da ga lahko kupijo od tovarn samo oni, ki imajo dovoljenje pristojne oblasti. Zaloga je tako majhna, da se bodo lahko preskrbele z oljem samo bolnice in nekaj gostinskih podjetij v letoviških krajih. Računajo, da dva meseca sploh ne bo olja naprodaj za zasebnike.
— Razpis zdravniške Službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pomočnika glavnega zdravnika. Za to mesto se lahko potegujejo uradov! zdravniki-uradnlki in pogodbeni zdravniki, ki imajo večje število članov v svojem zdravniškem okolišu. Pogoj je 7 let zdravniške službe, od tega najmanj tri leta neprekinjene službe pri uradu. Rok za vlaganje prošenj je do 24. Julija.
— Razpis služb strojnikov. Banska uprava razpisuje pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu in pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju po eno mesto bar.ovinskega dnevničarja-strojnika za posluže vanje parnih strojev pri vzdrževanju banovinskih cest. V poštev pridejo prosilci, ki imajo predpisano in z izpričevali o izpitih dokazano kvalifikacijo za posluževanje strojev z nad 20 k. s. in ki so izučeni mehaniki in izprašani vozači avtomobilov. Lastnoročno pisane in z banovinskim kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene a pravilnimi in zadostno kolkovanlmi prilogami je treba vložiti najkasneje do 30. julija pri okrajnem cestnem odboru v Novem mestu odnosno v Ptuju.
— Tatvina prt D. M. v Polja. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v shrambo Bazi-lija Avanzzinija pri D, M. v Polju. Vlomilec je odnesel več parov moških in ženski čevljev, posodo s 6 kg čiste masti, tri zelenke olivnega olja, nekaj sladkorja, steklenico marmelade, steklenico vloženih paradižnikov, več kosov mDa, steklenico
mil«, dve vreči moke in nekaj servijet z monogramom M.L, Predrzni tat je oškodoval Avanzzinijeve za nad 1000 din vrednosti.
— Ukradeno kolo. Z dvorišča Debevče-ve gostilne v Hrast ju pri Ljubljani je bilo ukradeno zeleno pleskano kolo, znamke »Auto-Moto« podporočniku Stanku Ste-fančiču. Ukradeno kolo. ki je vredno okrog 1000 din ima kromirane obroče ln Je opremljeno z dinamo svetilko.
— Nesreče. Trinajstletni sin delavca iz Gotenic v kočevskem okraju Joso Bevadič, je včeraj v gozdu zažgal grmado, nato pa zraven ognja zaspal. Zbudil se je šele, ko ga je pričel lizati plamen, ki ga je hudo ožgal po licu in po životu. — Osemletni delavčev sinček Pavel Vuga iz Šiške je včeraj obiral lipo, s katere pa je padel in si zlomil desno roko. — Brzojavnemu mojstru Valentinu Koviču iz Litije je včeraj padel na levo nogo težak zaboj in mu jo poškodoval. — V bolnico so snoči prepeljali tudi 41 letnega posestnika Janeza Te-kavca iz Dolskega, ki ga je sosed z vso silo udaril z ročico po levi roki in mu jo zlomil.
— Smrt narodno zavedne zene. Na Jezici pri Ljubljani je včeraj popoldne za vedno zatianila svoje blage oči žena vpokojenega orožniskega narednika ga. Kristina Steiner, rojena Hvalica. Blaga pokojnica Je bila po rodu iz Srednjega v okolici Gorice
in je bila že doma deležna prave narodne vzgoje.   Ostala je zavedna narodnjakinja
tudi vse življenje in je v takem duhu vzgojila tudi vse svoje otroke. Bila pa Je tudi res dobra žena ln za siromaka vedno odprtih rok. Pogreb plemenite pokojnice bo
jutri popoldne ob 5 iz hiše žaiosti na Jezici 91, na pokopališče k Sv. Juriju. Kristini Steinerjevi, vzorni ženi in predobri materi bodi ohranjen najpiemenltejši spomin, žalujočim ostalim pa nase iskreno sožalje!
— Zastopniki Jugoslovenskega udruženja pri ministru prosvete. V ponedeljek so bili sprejeti pri ministru presvete zastopniki Jugoslovenskega učiteljskega udruženja s predsednikom Ivanom Dimnikom na čelu. Opisali so ministru razmere v ljudskem šolstvu in naglasili, da je bila ministrova izjava, da želi sodelovati z učitelji ljudskih žol, sprejeta med uČitelj-
stvom z zadovoljstvom. Zastopniki so zaprosili rninistra, naj bi se zavzel za zvišanje prejemkov učiteljstva. Socialne razmere so se tako poslabšale, da živi zlasti mlajše učiteljstvo izredno slabo. V zvezi s tem je treba tudi zagotoviti nadaljnja redna napredovanja in potrebne reparacije o priliki letnega razporeda. Minister je obljubil zastopnikom svojo podporo, da se bo zlasti pozanimal za ureditev gmotnega položaja učiteljstva. Kmalu bo v ministrstvu ponovni sprejem zastopnikov učiteljstva in ob tej priliki bo delegacija opisala podrobneje šolska vprašanja in zahteve učiteljstva.
— Iz državne »lužbe. V 5. skupino je napredoval tajnik upravnega sodišča v Celju dr. Janko Mlinar. Za pisarniškega uradnika pri apelacijskem sodišču v Ljubljani v 6. skupini je imenovan Janko Go-stič, doslej višji oficial 7. skupine. Za viš. pisarniškega ravnatelja pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovan Josip Mi-klič, coslej pisarniški oficial pri apelacijskem sodišču v LJubljani. Za pisarniške oficijale v 7. skupini so napredovali na dosedanjem službenem mestu Josip Geder pri s reškem sodišču v Ljutomeru, Janko Bogateč, pri skreskem sodišču v Mariboru, Julka Skrlič pri okrožnem sodišču v Ljubljani, Fran Istenič pri sreskem sodišču v Kranju, Miroslav Rebek pri sreskem sodišču na Vranskem in Vera Maček pri sreskem sodišču v Ljubljani. Premeščeni so pisarniški oficijali pri sresklh sodiščih Matija Majcen iz Ormoža v Ptuj, Erna Po-har od sreskega sodišča k apelaciji v Ljubljani, ln vpokojen je bivši pisarniški ofi-cijal pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Emil Grill. Na predlog prosvetnega ministra je vpokojena Zofija Mernar, učiteljica rečnih del v Murski Soboti.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nespremenljivo vreme, deževalo bo še dalje. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 25, v Splitu in Kumboru 24, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 22, na Visu 20, na Rabu 18, v Ljubljani 17. v Mariboru 15. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 762.5, temperatura je znašala 13.
Iz Ljubljane
—lj Občinska seja. Jutri ob 18. bo v veliki sejni dvorani magistrata redna javna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu so: naznanila predsedstva, poročila finančnega, gradbenega, tehniškega, trošarinske-ga in personalno-pravnega odbora. Med poročili finančnega odbora bodo razpravljali o financiranju gradbe moderne mestne tržnice in o najetju dodatnega posojila v znesku 1,000.000 din pri Javni borzi dela v Ljubi jam za delavske stanovanjske hiše. Med poročili gradbenega odbora bodo razpravljali o parcelacijah in spremembi regulacijskega načrta. Javni seji bo sledila tajna.
—lj Prvi pogreb z žal. Včeraj Je bil prvi pogreb z 2al. Pokopali so Antona Plevni-ka iz Most. Mestni pogrebni zavod je priredil rajnemu brezplačen slovesen pogreb. Pogrebne molitve je opravil moščanski župnik M. Jenko. Po blagoslovitvenem obredu je župnik Jenko spregovoril z govorniške tribune pod baldahinom pred mo-lilnico. Sprevod se je razvil Izpred baldahina skozi glavni vhod. Izkazalo se je, da bodo vselej velike zmešnjave, če bodo pogrebe usmerjali skozi glavni vhod, zlasti še ob navalu večje množice. Sprevodi se ne morejo razviti, zlasti še, ker se ljudje srečujejo pri portalu. Prvotno Je bilo zamišljeno, da se bodo pogrebi razvijali skozi izhod ob gospodarskem poslopju Mestnega pogrebnega zavoda. Prostor med tem poslpjem in pokopališčem je last pokopališke uprave, ki ne dovoli pogrebov v tej smeri.
—lj Napišite dopisnico Pododbora društva Rdečega križa v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta št. 2, II., teleforiirajte na št 4031 ali javite v zbirališče blagovne nabiralne akcije v liceju, na Ledini ali na poljanski gimnaziji (v torek, sredo ali četrtek od 8. do 12. oziroma od 15. do 18.), kje imate pripravljena darila za nas in kdaj naj pridemo ponje. Vsak, tudi najmanjši dar, sprejmemo hvaležnega sTa.
—lj Galetova ulica v Zg. ftHkf navzlic štirim v najnovejšem času zgrajenim stavbam ne dobi, pa ne dobi spodobne ceste ter Životari ob provizorično nasutem, komaj 2 m širokem hodniku, ki Je v zadnjem času zaradi velikega voznega prometa spremenjen v pravcato njivo z mlakami ob deževnem vremenu. Ko so lani podirali barake slovite »kurje fabrike«, so stanovalci Galetove poti pričakovali, da bodo
z razpoložljivim nasipnim materialom razširili ali vsaj nasuli tudi to ulico. Pa Je niso. Material so rajši odvažali drugam. Prosimo pristojno oblast, naj si vendar
enkrat malo pobliže ogleda. Kakšna je Galetova pot in odredi popravilo njenih ne-dostatkov. Opozarjamo, da je ta ulica še vedno brez javne razsvetljave, čeprav plačujejo siškarji zdaj električni tok po isti visoki ceni kakor ostali ljubljanski porabniki.
—lj Vlom v delavnico. Oni dan je vlomil neznan zlikovec v pleskarsko delavnico Emesta Remžgarja v Društveni ulici. Tat je odnesel 35 raznih pleskarskih čopičev, 9 komadov zvitkov za slikanje, trilitrsko ročko z bencinom, 10 kg terpertina, steklenico solne kisline in valj za slikanje sten. škoda, ki Jo je vlomilec prizadejal Remžgarju, znaša nad 4000 din.
—lj Občni zbor pev. društva »Ljubljanski Zvon« bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20. v društvenih prostorih. Mestni dom I. nadstr. Odbor. 274:—n
—lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja
optik in urar FR. P. Z A J £ C, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika, 3. 1.
Šfrete%nt ca
KOLEDAR
Danes: Sreda, 10. julija: Amalija, Ljubica
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: zaprto Kino Sloga: Jezdec maščevalec Kino Union: Večni zaročenec Kino slika: Pension Filoda
E> E z l K N E LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9,
Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78.
Nesreča s plinom
Ljubljana, 10. julija.
Ko se je snoči pred 2. vrnila soproga inž. Vladimira Mikuža, svetnika železniške direkcije, s potovanja po Bosni, kjer ima sorodnike, domov v Kotnikovo ulico št. 21, jI je takoj, ko je odprla vrata stanovanja, udaril v nos močan duh po plinu. Takoj nato je odprla vrata v kuhinjo, kjer je prižgala električno luč in na svojo grozo opazila moža zleknjenega ter slečenega na tleh, negibnega. Kristina Mikuževa je takoj sklicala sosede, ki so prihiteli v stanovanje in ugotovili, da je inž. Mikuž mrtev. O tragični zadevi je bila že ponoči obveščena policija, v stanovanje v Kotnikovi ulici pa je prišla policijska komisija, v kateri sta bila zdravnik dr. Lužar ter dežurni uradnik žibert dopoldne ob 9. Kakor je ugotovila komisija, je inž. Mikuž umrl zaradi zadušitve s plinom. Ko je prišel snoči domov, se je vlegel v posteljo. Domnevajo, da si je ponoči hotel v kuhinji skuhati na plinskem štedilniku Čaj, pa ga je omamil plin, da je zaspal in se potem ni več prebudil.
Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na Žale. Pokojnik je bil star 48 let.
Zasledovan vlomilec
Ljubljana. 10. julija Ze pred tedni ie pobegnil iz liublianskih sodnih zaporov znani vlomilec in tat Anton Sever, doma z Jezice, ki ie ored aretacijo zagrešil nešteto tatvin v mestni okolici. Sever, po domače Mihov, se ie dolso časa skrival pred orožniki, ki so ga neprestano zasledovali v gozdovih Dod Rašico in nad Mengšem, imel na ie svoia skrivališča tudi drugod. Z zaporih, kamor so ga spravili orožniki ie bil Sever neka i časa prav miren in spodoben, čim se mu je pa nudila prilika, ie spet pobegnil.
Sever se ie zatekel najprei proti Dol-skemu in se ie skrival do zasavskih vaseh. Začni je spet krasti. Nedavno se ie Sever vtihotapil v neko poslopje tik Birollinih apnenic. kjer je pokradel razno orodie. Nekai dni pozneje je vdrl v stanovanje železniškega uslužbenca Ludvika Praorot-nika na Jesen j ah. Med tem. ko so bili domači na polju, gospodar pa v službi, ie utrl šipo na oknu in se splazil v notranjost hiše. Na mizi v sobi je našel sveženi kliu-čev, in ie odklenil vse druge sobe ter omare, v katerih ie vse premetal. Odnesel ie nrecei denarja, pa tudi več obleke in perila. Pretaknil ie tudi pcd^t^-ešie Pra-nrotnikove hiše in si nabral nekai rvlena.
Vlom so Praprotnikovi seveda takoi opazili po povratku s polja in so pričel? poizvedovati na vasi. Neznanega oohalača ie opazilo neko dekle in ga orožnikom točno opisalo. Orožniki so nemudoma cdšli po sledi, vendar se jim ie vlomilec izmuznil. Sever se je zatekel s plenom v neko svoje skrivališče, kjer je ostal naibrže skrit več dni in jo nato mahnil čez hribe proti Dolenjski. Orožniki iz Kresnic so o pobegu vlomilca takoj obvestili tudi sosednje orožniške postaje. Sever je po opisu precej visoke postave, podolgastega obraza in temnih las. Oblečen ie navadno v temno obleko.
Iz Celja
Koncert »Trboveljskega slavčka« za celjsko vojaštvo. Sloviti mladinski zbor »Trboveljski slavček« bo priredil v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. dopoldne pod vodstvom g. Avgusta ftuligoja na dvorišču vojašnice kralja Petra koncert za vojake celjske gar-nizije. Izvajal bo umetne in narodne pesmi ter slovanske plese s spremljevanjem vojaške godbe 39. pešpolka, ki bo izpolnila odmore s primernimi točkami. Te lepe, svojevrstne in zanimive prireditve se bo udeležilo vse celjsko vojaštvo in predstavniki celjskega javnega življenja.
—o Sokolsko društvo Celje-matica sporoča, da bo vsako sredo ob 19. v društveni pisarni v mestni osnovni šoli na razpolago društveni tajnik, ki bo izročil že potrjene članske legitimacije in oskrbel nove za one, ki jih Še nimajo.
—c Dve nesreči. Na Izprehodu na An-skem vrhu nad Celjem se je v nedeljo ponesrečil 50-letni mizarski • mojster Franc Kune iz Celja. Medpotoma je padel v neko globino ter si zlomil levo nogo v gležnju in si poškodoval tudi desno ramo. V Stra-žici pri Vojniku si je 48-letna posestnica Antonija Pačnikova v ponedeljek doma pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
Ivančič aretiran
Bled, 10. julija, e. Včeraj popoldne je šofer avtobusnega podjetja Alpanto na Bleda Rojina na evoji redn« vožnji na Pokljuko opazil Antonu Ivančica, ki ga is*'e sodišče za zaščito države. Ker še ni vedel, da je njim izdana tiralica, ga je pustil pri miru, a ko se je vrnil na Bled, je zvedel za tiralico in je stvar takoj prijavil orožnikom. Orožniki so takoj poslali več patrulj v razne smeri. Ena patrulja Je v kuhinji neke gostilne v vasi Zatmik našla Antona Ivam-iča. Preden je mogel pobegniti, so ga aretirali in zvezali ter prepeljali v Ljubljano. M    V    * * '
Iz Kratila
Ali sem prispeval za
soholshl dom v Trnovem?
— Koncert Angela Jarca. 13 rev i ob pol 21. priredi Primorsko društvo >Slogac V gledališki dvorani Narod, doma koncert opernega pevca Angela Jarca, ki bo na svoj turneji po Sloveniji nastopil tudi pri nas s slovensko umetno pesmijo. Odveč bi bilo poudarjati pevSKe zmožnosti g. Jarca, ki se je že večkrat proslavil pri nas ln v inozemstvu z odličnim glasom.
Koncert toplo priporočamo naži koncertni publiki in onim, ki ljubijo našo pesem.
— 6e vedno je mnogo brezposelnih. V
evidenci tukajšnje Borze dela je Se vedno 484 brezposelnih. Od zadnjeg-a, meseca se je število znižalo komaj za ćoset. Službo dobe takoj: 1 mizar, 1 kuharica, 3 kmetske dekle, 2 služkinji.
Popravilo litijskega mostu
Litija, 9. julija Litijski most čez Savo je med najstarejšimi, saj jc v prometu že nad 80 let. Vsak dan vozijo čez most številni vozovi in v zadnjih letih tudi težki tovorni avtomobili. Uprava mostu izdaja vsako leto težke tisočake za popravljanje. Pametno bi bilo,
da bi že enkrat prišli do prepotrebne^a novega mostu, za kar so načrti že dolgo izdelani. Ali res ne bomo dobili prej novega mostu, dokler nc bo pri?>Io do večje nesreče? Doslej so se mostnice pod vozili že večkrat utrle in ie le naključju treba pripisati, da niso vozila padla v Savo.
O nesreči, ki se je primerila snoči, se je raznesel glas naglo po dolini. Na most je zavozil obložen tovorni avto in pod težo so se začele vdaiati mostnice. Šofer je pognal vozilo hitro dalje, da bi se izognil nesreči. Mostnice so se vdale za 25 cm.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli organi cestne uprave. Pogled na poškodovani del mostu je pokazal, kako je konstrukcija trhla. Glavno bmno v mostni osi jc tako trhlo, da se drobi pod prsti. Ni čuda, da je prišlo do nesreče.
Zdaj bodo trhli tram, ki je dolg okrog deset metrov, izmenjali z novim. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi položili hrastove t rame.
Nove slovenske skladbe
Razen Krekovih »Samospevov« je v zadnjem času izšlo še već skladb drugih slovenskih avtorjev, ki jih bom na kratko prikazal.
Srečko Koporc: Otroške sktfklbe za klavir (I), obsegajoče vrsto skladbic s programskimi naslovi (Otroška igra, Pravljica, Stari očka pripoveduje, Ples z medvedom Sanje o Miklavžu, Ringa raja, Izlet po domovini). Vse skladbe so pisane v zelo posrečenem prisrčnem tonu in tehnično prilagojene zmogljivosti onih, katerim so namenjene. Koporc gradi v teli skladbah jasno in logično, tako da nastaja v gradnji dosledna linija; le včasih presenečajo poedini toni, ki vzbujajo videz, da so tam le zaradi modernejšega zvoka, pa nimajo prave utemeljitve. Harmonije so zelo občutene in zanimive, prav tako melodika in ritmika; po smeri razodeva skladatelj v teh skladbah zmerno sodobno gledanje v smislu kolikor mogoče dojemljive muzikalne tvorbe. Zlasti posrečene se mi zdijo skladbe št. 2, 3, 4 in 6; vse pa so kvalitativen prispevek naši otroški klavirski literaturi in bodo sigurno uoživele mnogo zanimanja.
Peter Lipar: šest zborov (Godovnica, Zvon v nedeljo. Tiho polje, Procesija, Pomladna, Sanjači — na tekste F. Ločni-škarja, D. Gorinška, G. Strniše, P. Golje, I. Peruzzija). Deloma mladinski, deloma moški in deloma mežani zbori so pisani večinoma s tehniko, ki jo je pokazal Lipar že v svojih prejšnjih skladbah: docela sodobno v ostrejšem smislu ter z uporabo čistih sekundnih, kvartnih in septimnih kombinacij. Vendar pa kažejo nekatere izmed teh skladb, da se je avtor že nekoliko umiril; zlasti v zelo zanimivi, koralno pisani »Procesiji« je napisal mnogo zelo zvočnih hannomj in je tudi meloJične linije izvedel muzikalno močno ter zmerno. Pri skladatelju vobče prevladuje kontra-punktični princip in to smiselno ter učinkovito. Ritmično so njegovi zbori večinoma zelo komplicirani, dosledni nujnosti vsebinske interpretacije; zato so sicer za izvedbo težji, vsekakor pa teksti kolikor mogoče verno odgovarjajoči; prav zaradi močne ritmične diferenciacije pa seveda nastaja nevarnost za jasnost ln enotnost celotne muzikalne tvorbe. Morda še bolj kot v ritmičnem, pa so njegove skladbe zaradi komplicirane melodike in harmonike težke v intonativnem oziru, vsled česar bodo uspešno dostopne predvsem boljšim zborom; zlasti velja to za drugi, tretji in peti zbor v zbirki. So pa Liparjeve skladbe nedvomno prav zanimive ln je v njih marsikaj pozitivnega.
F. VenturinI: Pet samospevov za žrn**ti glas In Deset moških zborov. Prva zbirka obsega samospeve Ah, čemu bi rože brala, Moji dnevi, Zadnjikrat, Pričakovanje in Po poročni noči, — brez navedbe avtorja teksta, druga pa vsebuje večinoma priložnostne in na narodno motiviko se naslanjajoče zbore (Uedinjena domovina, Zvezde žarijo, Deklica, ti si jokala, Vsejal sem nageljne, Pojdem na prejo, ' Lovska, fie mnogo let, Voščilo, Oče naš. Usmili se bog). Po smeri sledi VenturinI našim starejšim zborovskim skladateljem; temu primerne so tudi harmonije, dočim kontra-punktični moment vobče ne pride v poštev. Harmonično, melodično In ritmično so vse pesmi zelo preproste ter pevne in bodo našle v Širokih krogih gotovo ugodnega odmeva; po načinu, v katerem so pisane, bodo namreč najboljše in učinkovito služile zlasti manjšim zborom m priložnostnim pevcem. od. ■
Stran 4
> SLOVENSKI NAROD«,    sreda. 10. julija 1940.
■
Začetek šole jadralnega letenja na Blokah
dola se začne Zo. t m. !n bo trajala do f
Splošni . 3goji za sprejem
Ljubljana, 10. julija Jadralno letenje ali jadranje po zraku z jadralnimi, brezmotornimi letali je nedvomno najlepši in najpiemenitejši sport, ki lahko navduši mladino Njegov značaj povsem ustreza mladini, ki hrepeni po udej-stvovanju. bojih in uspehih Sinji sport imenujemo to udejstvovanje. Toda to je se mnogo več kakor le sport v ožjem pomenu besede: namen tega sporta namreč ni. da bi se jadralec le telesno utrjeval, krepil in preizkušal svoje moč:. To je so-
nega letenja po svojem terenu in vremenskih  razmerah, vetrovnostu
a »a do pozne jeseni, do nastopa jesenskega vremena. V tem času začetniki napredujejo že tako. da polože začet-niška izpita »A« in »B«. Po teh izpitih so že iz vež ban i jadralci, da se lahko začno pripravljati na težje izpite z daljšimi poleti. Zato na Bloke ne prihajajo le začetniki; šola nudi tudi izvežbanim jadralcem možnost nadaljnjega vežbanja in polaganja izpirtov »C« in vzvanični O.
la, v katero vstopajo mladeniči in iz nje
izhajajo možje. V tej šoH se razvijajo sposobnosti sposobnih za letaJlstvo in pokažejo lastnosti pravih mož. Absolventi šole so naš letalski naraščaj; končali so pripravljalno šolo, da se lahko posvete z uspehom vežbanju letenja z motornimi letali.
Postati pilot — to je dandanes ideali mladine. Prejšnje čase je naša mladina lahko le sanjala o tem idealu, ki je zdaj tudi pri nas dosegljiv. Zanimanje za jadralno letalstvo narašča med našo mladino od leta do leta. Toda ne le zanimanje; vedno več je jadralnih letallcev, ki se ponašajo z diplomami o položenih izpvtih — pod nebom v zraku. Na Blokah smo dobili pravo šolo jadralnega letenja, šolo. ki je upravičeno naš ponos po svojih velikih uspehih, da je njen sloves znan po vsej državi Poročali smo o izpopolnitvi jadralnega centra na Blokah s potrebnimi poslopji. Prejšnja leta so morali gojenci šole stanovati bodisi pod šotori ali pri kmetih in ni bilo tudi primernega hangarja. Zdaj je vse urejeno in zato tudi šola dosega vedno večje uspehe.
Mim-ngrede naj omenimo, da je bilo v lanski šolski sezoni položenih 30 »C« in prav tako »zvaničnih C« izpitov. To so najvKji izpiti, ki jih polože lc gojenci, sposobni pravega rrn |sr* •» vladanja v jadralnih letalih visoke sposobnosti.
Šola na Blokah se začenja poleti, ko so druge šole zaprte in ko je mladina na počitnicah. Letos se bo začela 20 t m. Julija se pri nas vreme ustali, če se že ni prej. in šola traja navadno v sezoni najlepšega vremena. V splošnem je že znano, da so Bloke kakor ustvarjene za šolo jadral-
Tudi letos smemo pričakovati nove uspehe. V pretekli sezoni je 7 jadralcev opravilo po peturne, vztrajnostne polete, kar se jim je štelo kot časovni pogoj za »»srebrni C«. Letos pa bodo omogočeni tudi višinski poleti. Z letali, ki so jih imeli doslej na Blokah, so že dosegli višino do 700 m nad Bloško planoto, zdaj pa smemo pričakovati, da bo izpolnjen tudi višinski pogoj za »srebrni C«.
Šola ima dovolj šolskih letal tipe Zogjling za začetnike in boljša letala za jadranje tipe »Salamander« in ^Grunau Baby 2«. — Ko bo končana šola na Blokah, bo prirejen na ljubljanskem letališču tečaj za letenje v aero zapregi. V ta tečaj bodo sprejemalli letalce, ki se bodo dovolj izvežbali na Blokah. Usposobili se bodo za letenje v jadralnem letalu, ki ga vleče motorno letalo. Najboljši jadralci pa bodo pnpuščeni v tečaj za akrobacije.
Predpisani so naslednji splošni pogoji za sprejem v šolo. Tečajniki morajo biti naši državljani in člani Aero kluba ali njegovega podmladka ter ne mlajši kakor 16 let. Prednost imajo mladeniči, ki se nameravajo pozneje posvetiti letenju z motornimi letali. Pred vstopom v šolo se mora vsak tečajnik podvreči zdravniškemu pregledu. Tečajniki bodo stanovali v poslopju jadralnega centra; za hrano in stanovanje bodo plačevali na teden po 120 din. Pri vstopu v šolo mora tečajnik plačati kavcijo 50 din, ki jo uporabijo za zavarovalnino in stroške za izpitne značke. Drugih stroškov tečajniki nimajo, uporaba letal in pouk sta brezplačna.
Namen tečaja je. da se učenec usposobi za izpite. Kot dokaz usposobljenosti je nepretrgano     jadranje od  začetnih 30 se-
Umrl nam je naš dobri in ljubljeni soprog, brat, stric, zet in svak,
gospod
kund do najdalje 5 ur. Tečai »A« traja 20 dni, »B« nadaljnjih 10 dni. »C« pa še 15 dni- Učenci se ne uče le letenja samega na sebi. temveč se udeležujejo tud' predavanj o meteorologij L aerodinamiki in navigaciji, a v delavnici se seznanijo z osnovnimi pojmi konstruiranja letal.
Tečajniki naj vzamejo s seboj športno perilo in obleko kajti računati morajo s tem, da bodo po ves dan na prostem; priporočljiv je tudi volnen jopič in dežni plašč. Obutev naj bo za lepo vreme lažja, a za deževno vreme nepremočljiva. Razen toaletnih potrebščin naj prinese tečajnik s seboj odejo in posteljno perilo, ker uprava še nima dovolj odej in perila.
dansko izkaznico, obrazec za prijavo, obrazec za zdravniški pregled in natančna pojasnila dobite v pisarni Aero kluba, Ljubljana, Gledališka ul. 10, postni predal 355, aH: Jadralni center. Bloke, Nova vas pri Rakeku.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Sreda, 10. julija
12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski pihalni kvintet. — 14: Poročila, — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Mir. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inšpekcije Nar. obrambe. — 19.40: Objave. — 20.10: j Zavarovanje samostojnih stanov (.Rudolf Smersu). — 20.30: Pevski koncert: g. Friderik Lupša, član Nar. gledal.) pri klavirju g. prof. M. Lapovšek. — 21.15: Koncert tria Dahlke. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka orkestralna glasba (plošče).
Četrte«, 11. julija
Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisano po- j lje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Pre-
— 19.40:
Objavo. — 20: Deast mszrat zabave. — 20.10:' Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Koiarič). — 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15:  Radijski orkester.
Petek, 12. Julija
Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naši zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Turistično poročilo Tuj-skoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zagrebški proračun pred 400 leti (Srdja Djokič — Zgb). — 19.40: Objave. — 20: Navodila planincem. — 20.10: Ali se more zena uveljavljati v vsaki obrti (gdč. Fr. Gruden). — 20.30: Violinski koncert: g. docent Karlo Rupel, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: V sodobnem ritmu (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Inserirajte v „SL Narodu"!
MALI OGLASI
50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej.
aa pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
BAB HOTELA TROHA Bled
odprt. Pr o vrstna glasba. Primaš Djordje. 1703
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša m najcenejša oblačila si nabavite pri
P R E S K E R
Sv.   Petra  cesta 14 Izvrstna
■ ■•■■■■•■•■■■■••■■■t.
• ■■■■■■■■■■■■■■■■■■a •_■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Poslažite se
malih oglasov
v
»Slov. Narodu«
ki so najcenejši !
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. >Julijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3.   4. L.
KLIŠEJE
PET&a nam
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MEĐICA
barva ustne in lica!
Dobite jo v MJEDAKNl
Ljubljana, Židovska ulica 6
HRANILNO KNJIŽICO
Ljubljanske kreditne banke za znesek 150.000 din prodam. Posredovalci niso izključeni. Ponudbe pošljite na N. M., pošta Slivnica pri Mariboru. 1702
FIŽOL ZA KUHO
po najnižji ceni nudi Sever & Komp., Ljubljana. 1710
SLUŽBE
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— 'din
TRGOVSKEGA VAJENCA
«repkega sprejmeva. Ponudbe s spričevali in siiko na Norb. Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. 1701
STAnOVATlJA
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
DVOSOBNO STANOVANJE
parketirano v bližini magistrata oddam za 600 din mesečno. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1706
^Verujte mi, ta nova hrana za kožo
ODPRAVLJA GUBE'
Najboljši vodnik po radijskem sveta je
„NAš VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smešnice.
Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
Makulatumi papir
proda
oprava „atiovensitegs Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s
Njen učinek na mojo kožo je bil v resnici magičen. V par tednih sem izgledala za 10 let mlajša. Rožnata hrane za kožo Tokalon — mi je rekel neki zdravnik — vsebuje Biocel, presenetljivo iznajdboglasovitega dermatologa. Biocel se dobiva iz kože skrbno izbranih mladih živeli — to je dragocen ekstrakt, povsem enak vitalnim elementom v zdravi, mladi človeški koži. Uporabljajte hrano za kožo Tokalon z Biocelom vsak večer. Ona hrani in pomlaja kožo. ko spite. Zjutraj uporabljajte belo hrano za kožo Tokalon, da Vam koža postane sveža, jasna m žametasto gladka. S hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa Vam vrnemo denar.
V globoki žalosti naznanjamo vsem znancem, da je naša ljubljena mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
KRISTINA STEINER
roj. HVALICA soproga žand. narednika v pokojn
dne 9. t. m. po hudem trpljenju, previđena s sv. zakramentom, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage mame bo v četrtek dne 11. julija 1940 ob 17. uri iz hiše žalosti, Jezica 91, na pokopališče k Sv. Juriju.
JEZICA, dne 10. julija 1940.
ŽALUJOČI SOPROG EN OTROCI.
Oanlel Lesuemr
Krinka liu
Princ je zagledal milo obličje, ki so se njegove poteze začenjale prikazovati iz nerazloČnOSti prvih
mesecev velike oči s temnimi zenicami, rožnata usteca in šopke zlatih las.
— To je pa dražestno dete, — je dejal smeje. Escaldas je posegel v pogovor:
— Ne morete ga zatajiti. Ima že vaše oči, podoben vam bo.
— Saj vas nisem vprašal po tem, — je dejal princ osorno. — Če sem vas pozval, da ostanete pri meni, Escaldas, sem storil to zato. ker se hočem Z vami o nečem domeniti in ker se moram pomeniti tudi z Bertrando in sicer o isti stvari.
Mlada žena se je malone z odporom ozrla na mu-lata in zašepetala:
— Raje bi govorila z vami samimi, Gilbert.
— Moram ti dokazati podlost ljudi, zaradi katerih me hočeš izdati, draga moj-«.
Dekle se je zdrznilo, odprlo usta in obmolknilo.
Izraz globoke malodušnosti je legel na njen obraz, žareč v lepoti v trenutkih sreče in blaženosti, ki so mu pa utrujenost in pomanjkanje, moralno in fizično trpljenje vzeli svežost.
Princ de Villingen se je ta čas že drzno prerival skozi množico. Zdaj pa zdaj se je odkril, ne da bi se zmenil za to, da li so njegovi znanci opazili Escal-dasa in Bertrando v njegovem spremstvu. Nedvomno so mu njegove pariške izkušnje jamčile, da se sploh nihče ne bo zmenil za to, kajti prerivanje skozi množico je moglo najmanj vzbujati radovednost.
Malo dalje se je previdno ozrl okrog, preden je počakal^ da sta ga dohitela spremljevalca pred iz-voščkom, ki je bil ustavil kočijo, v katero potem sedli.
Izvoščku je dal naslov restavracije na desnem bregu. Bertranda je plaho vprašala:
— Vi torej ne pojdete k meni?
— Kaj bi pa počela tam? — je odgovoril Gilbert. Hotel si je prihraniti pogled na tesno sobico in
morda tudi ugotovitev, da manjka tam zopet kos pohištva, zadnji ostanek skromnega razkošja, kamor je bil privedel mlado čipkarico. preprosto dekle z bretonske obale ubogo zapeljano dekle, katere se je bil polastil kot neke igrače in ki mu je bila zdaj s svojim materinskim čutom in krčevitim oklepa-njem poštenosti v napotje.
Če je pomislil, da bi bila lahko postala kraljica visoke družbe, zdaj je pa raje zibala svojega otro-čička. da ga je raje preživljala z delom svoje igle!
Odklanjala je tudi najmanjše podpore svojega ljub-čka, ker m bila neobhodno potrebna njegovemu srcu, niti njegovi razuzdanosti, kar je dobro vedela, sicer pa — mar ni bil on sam z vsemi svojimi dolgovi in potrebami, kar jih je imel. še siromašnejši od nje?
— Kaj bi počela pri tebi, — je ponovil princ malone z jeznim glasom. Potem je pa počil v smeh.
— Lačen sem že, ura je že davno odbila eno. Obedujmo skupaj. Bojim se samo, da nas bo oviral tale človeček, — je pripomnil in pokazal na otro-čička.
— Moj Claudijček? — se je zasmejala Bertranda. — Saj je tako priden! Dovolite mi pa, da ga prej nahranim. — je pripomnila in zardela. Njena rdečica je pričala, da je otročičkova hrana skrita v njenih nedrijih, — potem ga pa položim na blazinico in spal bo, dokler bomo hoteli.
Ta program je bil izpolnjen v posebnem salončku, kamor se je bil zaprl de Villingen s svojima čudnima gostoma.
Eksotični pustolovec, lepo preprosto dekle in dojenček, to so bili čudni gostje, nad. katerimi so natakarji majali z glavami, toda v tej restavraciji kakor tudi v drugih gizdalinskih kabaretih glavnega mesta so že poznali Gilberta, vnuka slavnega Gair-lanca, maršala prvega cesarstva, povišanega po Napoleonu po slavni niegovj zmagi kneza de Villinge-na. Po s!avnem de"?u ie bil podedoval ta potomec . pogum in brutalnost. Toda te lastnosti menda niso ! herojske čednosti, razen če jih Človek uporablja v
določeni smeri. V mirnem času in normalnih socialnih razmerah pa izpremene te lastnosti človeka, če ni notranje dovolj discipliniran, da bi jih obvladal, v pretepača, kvartopirca in razuzdanca, kakršen je bil tudi Bertrandin zapeljivec.
A kako vroče ga je ljubilo ubogo dekle! Kako radostno je sedlo za isto mizo kakor on k temu intimnemu skupnemu obedu, ki se zdi ženskam brez gospodinjstva, hrepenečim po rodbinski nežnosti, tako neprecenljiv del sanj o rodbinski sreči. Bilo je prvič od tiste pojedine v restavraciji na boulvarju, ki ji je prisostvoval tudi Escaldas, kjer je postala ona nehote vzrok tako strašnega odkritja. Kaj vse se je bilo zgodilo od tistega dne!... Njen zlati ciau-diUS je bil prišel na svet. . . Ona je bila poskusila končati si življenje. V nemi bolesti in dvomu pod streho markiza de Valcora, dvoboj z Gilbertom . . . Ta dva moža, ti dve bitji, tako visoko nad njo, o katerih je bila pa vendarle utelešena njena skromna usoda, in katerima je bila različno posvetila vso svojo dušo, vso svojo ljubezen, sta si stala iz oči v oči v morilnem dvoboju, omamljena po svoji strasti.
Zal ni prišlo do pobotanja. Borba se je nadaljevala zdaj še srditeje, nego na gmotnih tleh dvoboja.
O tem ji je bil doprinešen dokaz takoj, čim sta Gilbert in Escaldas izpregovorila, čim so bili natakarji odslovljeni, čim so se vrata zaprla in Čim so prišli za mizo likerji s cigarami.
Na divanu je spal mali Claudius pod zrcalom, po-čečkanim z demanti v rokah vlačug.
Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskalno Fian Jeran //  Za upravo in inse^utni del lista Oton Christof U Vsi v Ljubljani
Stav.  j 55
»SLOVENSKI NAROD«, sreda. 10. julija 1940.
Stran S
i
V W Č^T*^^^*,**    Odlična PIRANDELLOVA komedija ▼ C#wr«t  liAHUCLNEC    (Der Mann der nicht neln sagen kann)
Za zabavo Vam jamčijo stari znanci Kari Ludwig Diehl, Leo Slezak, Karin Hardt in drugi. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. — KINO TJNION — tel. 22-21.
Pojoči cowboy KEN MAYNARD in njegov čudežni konj TARZAN v vrtincu velikih podvigov in borb. Niz napetih dramatskih prizorov v srcu Divjega zapada, v filmu
PREMIERA!
Danes ob 16., 19. in 21. uri KINO SLOGA, tel. 27-30.
JEZDEC MAŠČEVALEC
Poslanstvo naše pesmi
Uspešno kulturno delo Ipavčeve pevske župe — Odliko vanje predsednika prof« Mirka z zlato kolajno in
plomo
Maribor. 9. julija Pesem ima zlasti v naši obmejni pokrajini posebno važno poslanstvo.   Njena le-
Dota in privlačnost sta pridobili nešteto prijateliev in liubiteljev. ki so zbrani v številnih pevskih društvih ob naši meii. Da bi Da bila gojitev naše lepe pesmi čim boli smotrna in čim uspešnejša, so se obmejna pevska društva organizirala v Ipavčevi pevski župi v Mariboru, ki vrši svoie pomembno pevsko kulturno poslanstvo na svoiem področiu. Ioavčeva oevsk'. župa v Mariboru lahko s Donosom zre na vidne sadove tega plemenitega, narodno kulturnega prizadevanja. O tem nas je prepričal tudi letošnji redni letni občni zbor Ipavčeve pevske župe. ki so se ga udeležili delegati vseh včlanjenih pevskih društev. Klena poročila župnih funkcionarjev so pričala o nesebičnem za današ-nie Čase vzornem delovanju, ki 1e bilo usmerjeno k čim učinkovitejši manifestaciji naše pevske kulture ob vseh prilikah, ko je bila Ipavčeva pevska žuoa poklicana k sodelovanju. Pri volitvah 1e bil iz-volien po večini dosedanii odbor ki mu načelu i e preizkušeni glasbeni in oevski propagator g. prof Vasilii Mirk
Dosedanji dolgoletni zaslužni in sposobni zbcrovodia Ipavčeve pevske župe E-Albin Horvat je spričo preobremenjenosti odklonil ponovno izvolitev. Zaradi tera je bil izvoljen na njegovo mesto dirigent Glasbene matice g. Milan P e r t O t. G. Albinu Horvatu se ie predsednik prof. Mirk v pri srčnih, toplih besedah zahvalil za niesovo dosedanje vzorno in neumorno požrtvovalno delo. Dirigent g. Al-b:n Horvat se je pri vseh dosedanjih skupnih nastopih pevcev Ipavčeve pevske župe irka^al preizkušenega moistra in veščege strek-vniaka v svoji stroki. Zaradi tega je tem bolj zasluzil javno, iskreno priznanje na žnpnem rednem občnem zboru.
Posebrn povdarek le imel letošnji redni letni občni zbor Ipavčeve pevske župe spričo odlikovanja agilnega in zaslužnega
predsednika prof V. Mirka. Predsednik bratske Hubadove župe in prvi o:dpred-sednik zvezne uprave g. dr. S v i g • 11 iz Ljubljane je v svojih izvajanjih s katerimi je pozdravil občni zbor naclašal. da je prof. V. Mirk že od ustanovitve žuoe leta 1931. njen neutrudni in vel-zaslužni predsednik Dr. Švigeli ie podčrtal nicgove nevenijive, zares velike zasluge za glasbeno in zlasti še za pevsko kulturo v naši, obmejni pokrajim. Posebne zasluge si je pridobil nele kot neumoren pevski organizator in pronaeator naše lepe pesmi, kot spreten zborovodja, ampak tudi kot plodovit in samonikel skladata i Prof. V. Mirk je markantna osebnost na polju naše pevske tradicije in glasbene kulture. Spričo tega ie zaslužil odlikovanje, ki mu ga je izročil g. dr. Svigeli kot odposlanec zvezne uprave. Izročil ie prof Mirku diplomo in ga odlikoval z zlato kolajno. Dolgotrajno, iskreno pritrjevanje navzočih delegatov je očetovske dobrega predsednika ganilo do solz. Prof V M i r k se ie v toplo občutenih besedah zahvalil za priznanje njegovemu kulturnemu delovanju Našim pevskim zborom primanikui* primerna snov za izvaiania Tudi o tem ie bilo govora na župnem rednem občnem zboru. Spričo tega se ie odločila župaa uprava, da bo že v kratkem izdala prvo edicijo pesmi za mešane in moške zbore ki so jih prispevali domači skladate? i i Nedvomno bo ta sklep zelo koristil razvoju in razmahu naše pevske kulture ob meji.
Občni zbor vrhovne predstavnice naše lepe pesmi ie potekel v naileoši harmoniji med upravo in delegati. Ti so končno predlagali, da osredotoči župna uprava vse svoie sile k temu. da bo Ipavčeva pevski župa deležna čim več uvaževan^a od strani javnosti in Čim učinkovitejše nodnore od strani merodainib oblasti da bi mogla še uspešneje in še učinkoviteje vrs'tl svojo Izvišeno nalo£?© ter izpolnjevati svo;« pomembno poslanstvo.
Zbar mariborskih rezervnih pođoficfr^ev
Dolžnost vseh mariborskih in okoliških podoficir je v
je, da se organizirajo
Maribor, 9. julija Potem, ko je pripravljalni odbor uredil vse potrebne formalnosti, Je lahko sledil ustanovni občni zbor mariborskega pododbora združenja rezervnih podoficirjev, ki se je vršil v Narodnem domu. Zbrani rezervni podoficirji so z zanimanjem sledili poročilom, ki se nanašajo na priprave za ustanovitev organizacije rezervnih podoflcirjev na področju mariborskega vo.j okrož. Z navdušenjem so odposlali vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. Pozorno so poslušali poročili beograjskega delegata Doroškega ln ljubljanskega delegata Lobode, nakar so z vzornim soglasjem izvolili svoj prvi odbor, ki je sestavljen sledeče: Blasin Roman je predsednik, Mo čivnek Anton je podpredsednik, Franjo Črepinko, ki je kot poverjenik vodil vse potrebne priprave za ustanovitev organi-
zacije, bo vršil funkcijo tajnika, Josip Kline je blagajnik, Lavoslav Lipuš pa gospodar. V odboru so še Adolf sauperl, Franjo Potočnik, Mirko žerjav, Ivan Pliber-šek in Franc Tomšič. V nadzornem odboru so: K. Kronvogl, M. Skok in A. Pre-lesnik.
Najvažnejše delo uprave Je, da združi v organizaciji vse rezervne podoficirje s področja mariborskega vojnega okrožja brez ozira na starost. V smislu Izvajanj na občnem zboru je narodna in patriotična dolžnost vseh rezervnih podoflcirjev, da *e vpišejo v mariborski pododbor, ki bo pričel s smotrno akcijo pridobivanja. Vsa potrebna pojasnila prejmejo podoficirji ob četrtkih od 18.15 do 19.15 v društveni pisarni na Rotovškem trgu št. 1 Tukaj se lahko priglašajo vsi, ki želijo vstopiti v organizacijo rezervnih podoflcirjev.
promet na mariborskem
nepremičninskem trgu
Številne kupčije s hišami in parcelami — Nove gradnje
Maribor, 9. julija V Mariboru opažamo v zadnjih mesecih zanimiv pojav: veliko povpraševanje po nepremičninah in razmeroma veliko ponudb parcel in nepremičnin. Negotovi časi, v katerih živimo, so pač dovedli do tega, da vsakdo, ki ima le količkaj prihranjenega denarja, stremi za tem, da bi si postavil svojo lastno hišico ali pa da vsaj prihranjeni denar investira v nepremičnine in se na ta način skuša izogiti morebitnim homatijam na denarnem trgu. Zaradi tega je promet z nepremičninami v Mariboru zelo živahen.
Te dni so bile spet živahne kupčije na nepremičninskem tegu. Tako je posestnik Franc Lampe prodal Ani in Lovrencu Ka-ražincu iz Krčevine pri Mariboru trinad-stropno hišo na Koroški c. 43 za 550.000 din. župnik Ivan Cilenšek iz Apač je kupil od posestnice Vere Deklevove polovico hiše v Gosposki ulici štev. 52 za 375.000 din. Zasebnica Josipina Krebelj je prodala posestniku Francu Kranjcu lz Radvanja hišo v Radvanjski ulici 8 za 230.000 din. Marija Zeliska je procala soprogi železniškega inšpektorja v pok. Kristini Ćer-njavčičevi hišo na Koroški cesti 68 za 65.000 din. Zasebnica Elizabeta Spihnan je kupila od posetnice Elizabete Trop vogalno hišo ob Frankopanovi ulici 23 in Ob železnici 6 za 300.000 din. Posestnik Ivan Cverlm  je prodal zasebnicama Geni Ba-
novšek iz Maribora in Ani Petkovi iz Fra-ma hišo v Turnerjevi ulici 10 za 67.500 din. Vinarska in sadjarska šoia je prodala zasebnici Mariji Kos od Sv. Jurija ob Pa-ki 837 kv. m veliko parcelo v koro-kera predmestju za 62.775 čin. Nadalje je kupila odvetnikova soproga Vanda Krulc od Vinarske in sadjarske šole 921 kv. m veliko parcelo za 59.865 din, mestni računski svetnik Franc štor pa 827 kv. m veliko parcelo za 62.025 din. Mara Blatnikova je prodala trgovskemu potniku Francu Fran-cekoviču parcelo v Smetanovi ulici za 42 ti£oč din. Inž. Adolf šoberl je kupil od mestne občine mariborske del opuščene Gajeve ulice v velikosti 180 kv. m in je plačal zanjo 11.700 din. Avtoizvošček Albret Hergold pa je kupil od mestne občine mariborske 706 kv. m veliko parcelo v mag-dalenskem predmestju za 15.576 din.
Sporedno s kupčijami na nepremičninskem trgu je v Mariboru zelo živahna tudi gradbena sezona. Novo gradbeno dovoljenje je sedaj izdal mestni gradbeni urad brivcema Maksu ln Hermanu Drexlerju, ki zidata v Medvedovi ulici enona stropno stanovanjsko hišo, ki bo stala 240.000 din. Davčni inšpektor Dominik Smid pa je dobil gradbeno dovoljenje za gradnjo visoko-pritlične stanovanjske hiše v Poštelski ulici 6 in so gradbeni stroški preračunani na 155.000 din.
Na dnu mariborskega življenja
Sumljiv parček na zatožni klopi
Maribor, 9. julija V Maribor je prišel dne 12. maja 1.1. trgovec Aleksander š. iz Beograda ter se po prihodu vlaka nastanil v neki gostilni v bližini glavnega kolodvora. Potem, ko je v gostilni povečerjal, se je seznanil z neko deklico, ki je bila pripravljena, da mu dela družbo. Ko je bil beograjski trgovec že malo v »rožcah«, je prisedel k mizi še neki moški in vsi trije so popivali do policijske ure. Potem je trgovec poravnal izdaten zapitek in nato z ljubeznivo deklico prebil ostala urice v najeti sobi. Ko se je zjutraj trgovec prebudil, deklice nI bilo več. Takoj je pogledal v denarnico, ki jo
je imel pod vzglavnikom m ugotovil, da mu manjka iz listnice 5000 din. Zadevo je takoj prijavil policiji, ki je ugotovila, da je ljubezniva deklica identična s 27rletno Heleno Borkovo iz Slovenske Bi6trice, ki je bila brezposelna tkalka, pa je prežala v omenjeni gostilni večer za večerom na > žrtve«, ki jih je na spreten način dobila v svoje mreže. Borkova je takoj po tatvini izginila iz Maribora, z njo pa tudi moški, ki je beograjskemu trgovcu in Borkovi delal družbo. Bil je to brezposelni tkalec 29-letni Josip Hrčevar, ki je bil ljubimce Borkove. Na podlagi tiralice sta bila oba
nekaj dni zatem asa tirana v Celju. Pri za-
slišanju je Borkova odločno tajila, da bi bila beograjskemu trgovcu ukradla 5000 din in to kljub temu, da nI mogla povedati, s kakšnim denarjem al Je nabavila novo obleko in čevlje. Prav tako je imel Hočevar novo obleko in uro. Oba sta bila prepeljana v Maribor ter izročena v sodne zapore.
Danes dopoldne je sedel čeden parček na zatožni klopi mariborskega okrožnega sodišča, kjer sta se morala pred malim kazenskim senatom zagovarjati zaradi obtožbe državnega tožilca, češ da sta Hočevar in Borkova delomrzneža in da sta spo-
razumno ukradla beograjskemu trgovcu Aleksandru S. 6000 din. Borkova je bila razam tega obtožena, zaradi tajne prostitucije, Pri razpravi sta oba tajila vsako krivdo. Toda to jima ni nič pomagalo. Borkova je bila obsojena na 9 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Po prestani kazni pa bo morala za dve leti v prisilno delavnico. Hočevar, ki je star znanec sodišča, pa j« bil obsojen na 2 leti in 10 dni robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic sa dobo 3 let.
Mariborske in okoliške novice
— Iz železniške službe. Stojan Petrovič je bil premeščen iz Ormoža na Rakek, Franc Cere lz Maribora v Rogatec, Jakob Vrečko iz Brezna-Ribnice v Maribor, Franc Fatur iz ftt. Uja v Bresno-Ribnico, Ivan Mlač iz Maribora v Ptuj, Ivan žlbert iz Ptuja v St. Ilj v Slovenskih goricah.
— Mariborsko Narodno gledališče dobiva najnižjo subvencijo izmed vseh gledališč v drŽavi. Dasi se mora gledališka uprava prav za prav stalno boriti z denarnimi težavami, gledališki igralci pa nastopati za skrajno nizke gaze, je vendar mariborsko gledališče v povojni dobi vršilo svojo nalogo v polni meri. Mirno lahko rečemo, da so bile uprizoritve mariborskega Narodnega gledališča često na višini, da bi nas zanje lahko zavidali obiskovalci drugih gledališč, ki so sicer deležni sorazmerno visokih podpor. Glavno pažnjo je gledališka uprava posvečala izgraditvi drame. Poleg dramskih del pa je bilo uprizorjenih tudi mnogo operet, v zadnjih letih pa tudi vsako sezono po dve operi, v katerih so sodelovali po večini domači dramski igralet ki morajo nastopati tudi kot pevci, imeli pa so razen tega tudi več gostovanj. Vloga tukajšnjega gledališča pa je posebno važna, ker vrši svoje kulturno delo v obmejnih krajih. Zato bi bilo le želeti, da bi se deputaciji, ki ji načelu je upravnik dr. BrenČič in ki se mudi zdaj v Beogradu zaradi intervencij za zvišanje podpore, posrečilo prepričati pristojne forume, da je tukajšnjemu gledališču potrebna izdatna podpora, da bo lahko nemoteno vršilo svojo kulturno misijo. (Del. Pol.)
— Smrt vrlega moža. pri Sv. Martinu pri Vurbergu je umrl ugledni posestnik Ivan Klemenčič. star 66 let. Blagi pokojnik je bil ustanovitelj in več ko 35 let predsednik tamošnje hranilnice. Na tem mestu si je pridobil številne zasluge za naše gospodarstvo. Odlikovan je bil v priznanje za zasluge z zlato kolajno. Pogreb rajnkega bo v četrtek 11. t. m. ob 9. dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Ohranimo dragemu pokojniku trajen spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
— G. Povhe je odlično pripomogel k prodornemu uspehu pestrega večera v Dravogradu, ki je bil v soboto 6. t. m. v tamošnjem Sokolskem domu. Izvrstno izbran spored in tehtna izvajanja so navdušila navzoče občinstvo, ki Je napolnilo sokolsko dvorano. Ko se je pojavil g. Povhe, so ga vsi navzoči burno pozdravili. Točke, ki jih je izvajal s svojim priznanim svežim in zdravim humorjem, so vzbujale vedro razpoloženje in pritrjevanje, tako da je moral ponavljati. Koncertni bariton g. Boris Gerbec je odlično odpel svoje pesmi z močnim in polno donečim baritonom. Tudi on je moral ponavljati. Pri klavirju ju je temperamentno spremljal priljubljeni pianist. Bil je lep, užitka poln večer, kakršnih si še želimo.
— Zamotana zadeva. Lani se je oglasil v Nabavijalni zadrugi državnih uslužbencev v Mariboru neki moški, ki se je izdajal za livarja državnih železniških delavnic v Mariboru. Pristopil je k zadrugi kot član in pričel nakupovati. Nekaj časa je blago kupoval proti gotovini, pozneje pa je zaprosil za kredit in predložil tudi zahtevano jamstveno potrdilo, po katerem jamčita zanj dve osebi. V teku nekaj mesecev je nakupil na kredit blaga v vrednosti preko 6000 din Ko ni nič plačal, je zadruga tožila kupovalca in oba poroka. Toda toženi kupovalec je proti plačilnemu povelju zadruge vložil upor, češ da ni nikdar kupoval pri zadrugi ni kredit in da je njegovo ime zlorabil neki možakar in tako zadrugo prevaril. Zadruga je sedaj proti eoljufu v!oži!a kazensko prijavo pri sodišču   O Izidu zadeve bomo še poročili.
— V Maribor jo je zamikalo. Policija je v nekt goirtllni v Vetrinjski ulici aretirala TSletno Terezijo Celan iz Sv. Miklavža na Dravskem pollu. ki se je kljub temu. da je bila leta 1933 Izgnana za nedoločen <*as iz mestnega okoliša, spet pojavila v Mari!~oru. Po primerni kazni bo ćelanova spet i^rn'*na fs MQ,i-ora.
— O tem in onem. Med Framom jn Sevnico ie povozil tovorni avto št. 2-307 konja posestnik^ Ivana Greifa iz Frama. Konj jo nosili 1 Greif ima 6000 din ške la — V Makolah ie zgorela domrčija posestnika Antoni Velikonje. ki ie oškodovan za 30 tisoč dinarjev — 1400 din je izginilo iz jopiča delavci Juriju Namestniku s Sv Križa Orožniki razčiščujejo zadevo. — Upokojena sta orožniška narednika Ivan Gradšnik in Anton Trop Prvi je s'užboval v Kcšakih. drufri v Mariboru. — S planinsko legitimacijo imaio izletniki dostop k vsem obrne fr-im postojankam. — V Studencih je vihar podrl stare lipo. ki je poskoke ' Hri<^ irno napeljavo — Pcsest-niei Jerici Pr-»viček *e i:'°inilo kolo znamke »Ujet z e^ id št 2-129512. — Zisebnicl Mhikj Fi'inič. stanujoči na Meljski cesti št. 99 so izginili iz stanov^nia razni predmeti v vrednosti ok-M? 250 din. Tatvine je osnmlien** neka žemka. ki ie izginil?. — V Ulici 10 oktobra sta trčila kolesarja. Pri karambo'u i** dobila zasebnica Slava Ter-buc s Pobrež-^ l?ži"e po^k^dbe na nogah. — Pri Sv Ani v Slovenskih goricah se je srn t no poresrečil 50letni vlničar Franc šk^et. - ISVtn! delavec Josip Solina iz Wd -rev je nrišel pod voz in je dobil po-šk-^be na obeh nora h — Pri spopadu 1e debli poškodbe na glavi 281etni posestniški sin Josip Plohi iz Rotmancev, ki se je zatekel v bo'nico.
— ^r^rrtre norice. V nedeHo 14 iuM*a bo
v Mariboru teniško mo*tvo vara-iRl*»'i-e. ki bo v Ljudskem vrtu -a't npr*; •^••o1: t—''iv-; »ki^' T^SK r*- -i-b<-»ra SK že'e—»ičar priredi v nedeljo 14 t. m f oričetko-n -h 9. dopoldne ni svojem stadionu lahkiat'etski propagandni miting za seniorie in juniorie. — V nedelio 14 t. m. se bo končno oiločPo le-tr?ni" f*r"'enst■ n~"""~-"r,*n'"> t'V---'^-r-'n-;e N=  p4"'''->nu ^'-»-r-i^ar-K  ob TrS-Skf
covf* ~n ho**t«) tre t -* ^ b^'?1- -o ^ - v pt#v ^eripk^"1" r»~'*rkc v cc*^—"VTtI bor in SK 3e?**zaiI-ar. FrliccUtev bo ob vsakem vremenu.
— Mariborske vremenske zanimivosti.
Od prijatelja našega lista smo prejeli naslednje poučno poročilo: V ponedeljek zvečer sem skupno z drugimi Mariborčani, ki se zanimajo za vremenske pojave, opazoval izredno zanimivo nebesno prikazen. Po popoldanski nevihti na Pohorju se je nebo čudovito zjasnilo. Podoba je bila, kakor da se poraja severni sij. Sonce pa je medtem Že zašlo za oblake, a smo odsev kljub temu še dolgo videli nad Sv. Petrom, kjer smn videli tudi prelepo mavrico. Nad Mcljskim hribom se je priključil tej mavrici še drug mavričast pramen. Izredno zanimiv je bil nadalje prizor nad sončnim zatonom. Oblaki so se pozlatili, vetrovi so prinašali z jugovzhodne smeri neki čudovit pepel Ne bo se je v tej smeri krvavo pordečilo. Zanimivo je tudi, da je v sredini mesta deževalo v precej debelih kapljah, medtem ko ni bilo že na državnem mostu niti kaplje dežja.
— Nov grob. V splošni bolnici je umrla 161etna posestnlkova hčerka Ana Kotni-k o v a iz Rogoze. Bodi ji lahka zemljica domača! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje!
— Mariborska davčna uprava razglaša: V smislu čl. 1. uredbe in S 1. pravilnika k uredbi o načinu odmere družbenega davka in pridobnine obveznikom po čl. 53. a in 74. zakona o neposrednih davkih, ki poFluiejo na ozemlju banovine Hrvatske in na . .-stn-lem področju države, morajo ti davčni obvezniki vložiti enake davčne prijave pri teritorialno pristojnih finančnih oblastvlh na ozemlju banovine Hrvatske in na ozemlju ostale države. Glede na ta navedena zakonska določila se pozivajo obvezniki družbenega davka in obvezniki pridobnine po Čl. 53. a, ki imajo glavni obrat na ozemlju banovine Hrvatske, poslujejo pa tuill na območju dravske finančne direkcije po filljalah ali stalnih zastopnikih, pretežno bivajočih na ozemlju dravske finančne direkcije, da predložijo do 20. julija prijavo družbenega in dodatnega davka odnosno pridobnine po predpisih Čl. 105. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih. Prijavo za družbeni davek je vložiti pri dravski finančni direkciji, pridobninsko prijavo pa pri teritorialno pristojni davčni upravi na ozemlju te direkcije. Kot teritorialno pristojna davčna uprava se smatra glede pridobnine davčna uprava, na področju katere je poslovno delovanje podjetja v območju dravske banovine najjačje razvito Ob predložitvi prijave s prilogami, naštetimi v čl. 105. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih, je izkazati tudi celokupni promet podjetja, promet. Opravljen na ozemlju banovine Hrvatske, ln pror ?t, opravljen na območju dravske financ e direkcije. Po gornjem načinu izkazam promet je razdeliti na robo lastne in tuje izdelave.
Nove slovenske skladbe
Razen Krekovih »Samospevov« je v zadnjem času izšlo še več skladb drugih slovenskih avtorjev, ki ju* ""m na kratko prikazal.
Srečko Koporc: Otroške skladbe za klavir (I), obsegajoče vrsto skladbic s programskimi naslovi (Otroška igra, Pravljica, Stari očka pripoveduje, Ples z medvedom Sanje o Miklavžu, Ringa raja, Izlet po domovini). Vse skladbe so pisane v zelo posrečenem prisrčnem tonu in tehnično prilagojene zmogljivosti onih, katerim so namenjene. Koporc gradi v teh skladbah jasno in logično, tako da nastaja v gradnji cosledna linija; le včasih presenečajo poedini toni. ki vzbujajo videz, da so tam le zaradi modernejšega zvoka, pa nimajo prave utemeljitve. Harmonije so zelo občutene in zanimive, prav tako melodika in ritmika: po smeri razodeva skladatelj v teh skladbah zmerno sodobno gledanje v smislu kolikor mogoče dojemljive muzikalne tvorbe. Zlasti posrečene se mi zdijo skladbe št. 2, 3, 4 in 6; vse pa so kvalitativen prispevek naši otroški klavirski literaturi in bodo sigurno doživele mnogo zanimanja.
Peter Lipar: šest zborov (Godovnica, Zvon v nedeljo. Tiho polje, Procesija, Pomladna. Sanjači — na tekste F. Loćni-Škarja, D. Gorinška, G. Strniše, P. Golje, I. Peruzzija). Deloma mladinski, deloma moški in deloma mešani zbori so pisani večinoma s tehniko, ki jo je pokazal Lipar že v svojih prejSnjlh skladbah: docela sodobno v ostrejšem smislu ter z uporabo čistih sekundnih, kvartnih in septlmnih kombinacij. Vendar pa kažejo nekatere izmed teh skladb, da se je avtor že nekoliko umiril; zlasti v zelo zanimivi, koralno pisani »Procesiji« je napisal mnogo zelo zvočtffh harmonij in je tudi melodične linije izvedel muzikalno močno ter zmerno. Pri skladatelju vobče prevladuje kontra-pUiUvucni princip in to smiselno ter učinkovito. Ritmično so njegovi zbori večinoma zelo komplicirani, dosledni nujnosti vsebinske interpretacije; zato so sicer za izvedbo težji, vsekakor pa teksti kolikor mogoče verno odgovarjajoči; prav zaradi močne ritmične diferenciacije pa seveda nastaja nevarnost za jasnost in enotnost celotne muzikalne tvorbe. Morda še bclj kot v ritmičnem, pa so njegove skladbe zaradi komplicirane melodike in harmonike težke v intonativnem ozlru, vsled česar bodo uspešno dostopne predvsem boljšim zborom; zlasti velja to za drugi, tretji in peti zbor v zbirki. So pa Liparjeve skladbe nedvomno prav zanimive ln je v njih marsikaj pozitivnega.
F. Ventuiini: Pet samospevov za žen»ki giag in Deset roških zborov, prva zbirka obsega samospevi Ah, čemu bi rože brala, Moji dnevi. Zadn krat, Pričakovanje in Po poročni noči, — brez navedbe avtorja teksta, druga pa vsebuje večinoma priložnostne in na nerodno motiviko se naslanjajoče zbere, (Uedlnjena domovina, Zvez-e žarijo. Deklica, ti si jokala. Vsejal sem nageljne. Pojdem na prejo, Lovska, Se mnogo let, Voščijo, Oče naš. Usmili se bofr). Pc smeri sled' Venturini našim sta-rejSim "bcrcrT&hn pkl^drteljem; temu primerne so tudi harmonije, oočim kontra-
punktični moment vobče ne pride v poštev. Harmonično, melodično in ritmično so vsa pesmi zelo preproat« ter pevne in bodo
našle v širokih krogih gotovo ugodnega odmeva; po načinu, v katerem so pisane, bodo namreč najboljše in učinkovito služile zlasti manjšim zborom m priložnostnim pevcem. cd'—
Iz Ljutomera
— .Va morje. Tukajšnji odbor Jadranske straže ie odpc.s'al pred dnevi 10 otrok na morje v Bakar. Kolonijo vodi učitelj Vlado Porckar in se bo z otroki ->o 14 dneh vrnil.
— Cena stena je visoka. Lansko pomanjkanje krme 7*mdi velike povodnji čutimo Š2 letos pri cen? sena. ki g* ie leto« sicer mn >go. Tri nek: javni dražbi ie dosegli parcela trave ceno 240 din, ki ie Ja^a le poidrugi voz najslabšega »ena Boljše trave pa so naravno dosegle ie mnogo višje ponudbe.
— Janko Dijak na zadnji noti. V ponedeljek ob 16. uri je bil ;z hi^e žalosti pogreb znanepa kmeta in Sokola Jadka Dija ka. K pogrebu se je zbrala številna mno/va pokojnikovih prijateljev in znancev. Za vozom vencev so sc z vrst ili: mestna ^odba. Sokoli s praporom, gasilci in pevci. Za krsto je stopala užaloščena žena z dvema hčerkama ter sorodniki in prijatelji. Na pokopališču je zaigrala mestna godba, pevci so odpeli žalostinko, nakar sc jc zastopnik Sokola poslovil txl rajnega, sokolski prapor pa sc je sklonil nad preranim grobom dobrega Sokola.
— Zvočni kino Sokolski dom. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal v soboto 13. julija ob 20.15 in v nedeljo 14. julija ob Kv popoldne in ob 20.15 »Bele rešetke« — film napetih pustolovščin na morju. Dodatek: Foxov zvočni tednik
— Premestiev Na lastno prošnjo je sprejet v banovinsko službo v Ozlanu pri Karlovcu v banovini Hrvatski dosedanji banovinski zdravnik dr Bernard Jirku iz Stri-gove. G. doktorju ki ie imel v Štngovi večji krog prijateliev. želimo na njegovem novem mestu obilo zadovoljstva. Sokolski strelski odsek je z njegovim odhodom izgubil* vnetega sodelavca, voditelja strelskega pokreta v Štrigovi.
— Pokopališče bo dobilo vodnjak. Na pokopališču je bil žc davno potreben vodnjak« zlasti za zalivanje cvetja. Konkurenčnemu odboru se je posrečilo, ila jc dobil sredstva in začeli so s kopanjem vodnjaka Tekom enega tedna bo vodnjak gotov, kar bodo toplo pozdravili vsi, ki goje na grobovih cvetice.
Iz Celja
— C Koncert »Trboveljskega sTrcvčlia« za celjsko vojaštvo. Sloviti mladinski zbor »Trboveljski slavček? bo priredil v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. dopoldne pod vodstvom g. Avgusta Suligoja na dvorišču vojašnice kralja Petra koncert za vojake celjske j;.ir-nizije. Izvajal bo umetne ln narodne pesmi ter slovanske plese s spremlievanjem vojaške jrodbe 39. pešnolka, ki bo izpolnila odmore s primernimi točkami. Te lepe. svojevrstne in zanimive prireditve se bo udeležilo vse celjsko vojaštvo in predstavniki celjskega javnega življenja.
—c Sokolsko društvo Olje-matica sporoča, da bo vsako sredo ob 19. v društveni pisarni v mestni osnovni šoli na razpolago društveni tajnik, ki bo izročil že potrjene članske legitimacije in oskrbel nove za one, ki jih še nimajo.
—c Dve nesreči. Na izprehodu na An-skem vrhu nad Celjem se je v nedeljo ponesrečil 50-letni mizarski mojster Franc Kune iz Celja. Medpotoma je padel v neko globino ter si zlomil levo nogo v gležnju in si poškodoval tudi desno ramo. V Stra-žici pri Vojniku si je 48-letna posestnlca Antonija Pačnikova v ponedeljek doma pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
Popravilo litijskega mostu
Litija, °. julija Litijski most čez Savo je med najstarejšimi, saj je v prometu žc nad 80 let. Vsak dan vozijo čez most številni vozovi in v zadnjih letih tmli težki tovorni avtomobili. Uprava mostu izdaja vsako leto težke tisočake za popravljanje. Pametno bi bilo, da bi že enkrat prišli do prepotrebneča novega mostu, za kar so načrti že dolgo izdelani. Ali res ne bomo dobili prej novega mostu, dokler ne bo prišlo do večje nesreče? Doslej so se mo&tnice pod vozili že večkrat utrle in jc le naključju treba pripisati, da niso vo-zila padla v Savo.
O nesreči, ki se jc primeriJa snoči, se je raznesel <*\a.*> naglo po dolini   Na most je
zavozil obložen tovorni avto in pod težo so se začele vdajati mostnice. Šofer je pognal vozilo hitro dalje, da bi se izognil nesreči. Mostnice so se vdale za 25 cm.
Na kraj nesreče so takoj prihiteli organi cestne uprave. Pogled na poškodm-ani del mostu je pokazal, kako je konstrukcija trhla. Glavno bruno v mostni osi jc tako trhlo, da se drobi pod prsti. Ni čuda, da je prišlo do nesreče.
Zdaj bodo trhli tram, ki jc dolg okrog deset metrov, izmenjali z novim. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi položili hrastove trame.
Iz Kranja
— Koncert Angela Jarca,. Drevi ob pol 21. priredi Primorsko društvo »Sloga« v gledališki dvorani Narod, doma koncert opernega pevca Angela Jarca, ki bo na svoj turneji po Sloveniji nastopil tudi pri nas s slovensko umetno pesmijo. Odveč bi bilo poudarjati pevsKe zmožnosti g. Jarca, ki se je že večkrat proslavil pri nas in v inozemstvu z odličnim glasom. Koncert toplo priporočamo naši koncertni publiki in onim, ki ljubijo naSo pesem,
— Dela na modernizaciji ceste skozi mesto napredujejo zelo počasi. Včeraj so pričeli razkopavati drugo polovico Vidovdan-ske ceste, d očim na Jelenovem klancu ni izgotovljena niti prva polovica. Na Jelenovem klancu ni izgotovljena po treh mesecih niti kamenita podlaga v vsej dolžini, pognala pa je trava na razkopanih delih ceste. Kljub temu, da bi zaradi prometa morali pohiteti z delom pa je zaposlenih le malo delavcev kljub velikemu številu brezposelnih.
— K^no »Narodni dom« predvaja v petek in soboto veliki glasbeni film >Wer-ter«,
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«,   sreda. 10. julija 1940.
155
Začetek sole jadralnega letenja na Blokah
Sola se začne Zo. tm.iabo trajala do i
Splošni *>ogoji za sprejem
Ljubljana, 10. julija Jadralno letenje ali jadranje po zraku z jadralnimi, brez motornim i letali je nedvomno najlepši in najplemenitejši sport, ki lahko navduši mladino. Njegov značaj povsem ustreza mladini, ki hrepeni po udej-stvovanju, bojih in uspehih. Smji sport imenujemo to udejstvovanje. Toda to je še mnogo več kakor le sport v ožjem pomenu besede: namen tega sporta namreč m. da bi se jadralec le telesno utrjeval, krepil in preizkušal svoje moči. To je šo-
nega letenja po svojem terenu in vremenskih razmerah, vetrovnosti
:tia do pozne jeseni, do nastopa jesenskega vremena. V tem času začetniki napredujejo že tako. da polože začetni ška izpita »A« in »B«. Po teh izpitih so že iz vež ban i jadralci, da se lahko začno pripravljati na težje izpite z daljšimi poleti. Zato na Bloke ne prihajajo le začetniki; šola nudi tudi izvežbanim jadralcem možnost nadaljnjega vežbanja in polaganja izpitov »C« in »zvanrčni O.
la, v katero vstopajo mladeniči in iz nje izhajajo možje. V rej šoM se razvijajo sposobnosti sposobnih za letaJlstvo in pokažejo lastnosti pravih mož. Absolventi šole so naš letalski naraščaj; končali so pripravljalno šolo, da se lahko posvete z uspehom vožbanju letenja z motomimi letali.
Postati pilot — to je dandanes ideali mladine. Prejšnje čase je naša mladina lahko le sanjala o tem idealu, ki je zdaj tudi pri nas dosegljiv. Zanimanje za jadralno letalstvo narašča med našo mladino od leta do krta. Toda rte le zanimanje; vedno več je jadralnih letalcev, ki se ponašajo z diplomami o položenih izpirtih — pod neKo«n v zraku. Na Blokah smo dobili pravo šolo jadralnega letenja, šolo. ki je upravičeno nas ponos po svojoh velikih uspehih, da je njen sloves znan po vsej državi. Poročali smo o izpopolnitvi jadralnega centra na Blokah s potrebnimi poslopji. Prejšnja leta so morali gojenci šole stanovati bodisi pod šotori ali pri kmetih in ni bilo tudi primernega hangarja. Zdaj je. vse urejeno in zato tudi šola dosega vedno večje uspehe.
Mimogrede naj omenimo, da je bilo v lanski šolski sezoni položenih 30 »C« in prav tako »z van ič niti O izpitov. To so najvišji izpiti, ki jih polože le gojenci, sposobni pravega m< t tr n 1
vladanja v jadralnih letalih visoke sposobnosti.
Sola na Blokah sc začenja poleti, ko so druge šole zaprte in ko jc mladina na počitnicah. Letos se bo začela 20 t. m. Julija se pri nas vreme ustali, če se že ni prej. ki šola traja navadno v sezoni najlepšega vremena. V splošnem jc že znano, da So Bloke kakor ustvarjene za šolo jadra 1-
Tudi letos smemo pričakovati nove uspehe, V pretekli sezoni je 7 jadralcev opravilo po pet urne, vztrajnost ne polete, kar se jim je štelo kot časovni pogoj za »srebrni C«. Letos pa bodo omogočen- tudi višinski poleti. Z letali, ki so jih imeli doslej na Blokah, so že dosegli višino do 700 m nad Bloško planoto, zdaj pa smemo pričakovati, da bo izpolnjen tudi višinski pogoj za »srebrni C«,
Šola ima dovolj šolskih letal trpe Zogiling za začetnike in boljša letala za jadranje tipe »Salamander« in »Grunau Babv 2«. — Ko bo končana šola na Blokah, bo prirejen na ljubljanskem letališču tečaj za letenje v aero zapregi. V ta tečaj bodo sprejemali letalce, ki se bodo dovolj izvežbali na Blokah. Usposobili se bodo za letenje v jadralnem letalu, ki ga vleče motorno letalo. Najboljši jadralci pa bodo pripuščeni v tečaj za akrobacije.
Predpisani so naslednji splošni pogoji za sprejem v šolo. Tečajniki morajo biti naši državljani in člani Acro kluba ab njegovega podmladka ter ne mlajši kakor 16 let. Prednost imajo mladeniči, ki se nameravajo pozneje posvetiti letenju z motornimi letali. Pred vstopom v šolo sc mora vsak tečajnik podvreči zdravniškemu pregledu. Tečajniki bodo stanovali v poslopju jadralnega centra, za hrano in stanovanje bodo plačevali na teden po 120 din. Pri vstopu v šolo mora tečajnik plačati kavcijo 50 din. ki jo uporabijo za zavarovalnino in stroške za izpitne značke Drugih stroškov tečajniki nimaio uporaba letal in pouk sta brezplačna
Namen tečaja je. da se učenec usposobi za izpite. Kot dokaz usposobljenosti je nepretrgano     Jadran ie od  začetnih  ^0 se-
kund do najdalje 5 ur. Tečaj »A« traja 20 dni, »B« nadaljnjih 10 dni. »C« pa še 15 dni. Učenci se ne uče le leten ia samega na sebi, temveč se udeležujejo tud1 predavanj o meteorologiji, aerodinamiki m navigaciji, a v delavnici se seznanijo z osnovnimi pojmi konstruiranja letal
Tečajniki naj vzamejo s seboj športno perilo in obleko, kajti računati morajo s tem, da bodo po ves dan na prostem; priporočljiv je tudi volnen jopič in dežni plašč. Obutev naj bo za lepo vreme lažja, a za deževno vreme nepremočljiva. Razen toaletnih potrebščin naj prinese tečajnik s seboj odejo in posteljno perilo, ker uprava še nima dovolj odej in perila.
Člansko izkaznico. obrazec za prijavo, obrazec za zdravniški pregled in natančna pojasnila dobite v pisarni Aero kluba, Ljubljana, Gledališka ul. 10, postni predal 355, &H: Jadralni center. Bloke. Nova vas pri Rakeku.
Postani in ostani član V odniHov e družbe!
4jR*Z*#»C>f»f»CM?t»CZftt
Sreda, 10. julija
12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski pihalni kvintet. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Opazuj in poskušaj (prof. Mir. Adlešič). —  19:  Napovedi,   poročila. — j 19.20: Nac.  ura:    Predavanje    inspekcije j Nar. obrambe. — 19.40: Objave. — 20.10: Zavarovanje samostojnih stanov (Rudolf Smersu). — 20.30: Pevski koncert: g. Friderik Lupša. član Nar. gledal.)  pri kla- j virju g. prof. M. Lipovšek. — 21.15: Kon- j cert tria Dahlke. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka orkestralna glasba (plošče).
četrte* 11. julija
Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pisano polje (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 19: Napovedi, poročila, — 19.20: Nac. ura: Pre-
davanje Min. za telesno vzgojo. — 19.40: Objave. — 20: Deset minut zabave. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30: Akademski pevski kvintet. — 21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila.  —  22.15:   Radijski orkester.
Petek, 12. julija
Ob 7; Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Naši zbori (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Turistično poročilo Tuj-skoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Zagrebški proračun pred 400 leti (Srdja Djokič — Zgb). — 19.40: Objave. — 20: Navodila planincem. — 20.10: Ali se more žena uveljavljati v vsaki obrti (gdč. Fr. Gruden). — 20.30: Violinski koncert: g. docent Karlo Rupel, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: V sodobnem ritmu (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester.
Inserirajte v ,,S1. Narodu"!
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din 1.—
davek posebej.
Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
BAR HOTELA TBOHA Bled
odprt. Provrstna glasba. Pri-
maš Djordje.
1703
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša in najcenejša oblačila si nabavite pri
P R E S K E R
Sv. Petra cesta 14 Izvrstna
• ■■■■■■■•■■■■■■■■■■a • ■ ■ ■_■ ■■■■■■■■■■■■■■■
Poslužite se
malih oglasov
v
»Slov, Narodu«
ki so najcenejši!
50 PAR ENTJLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. »Jtilijana«, Gosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3.   4. L.
PRODAM
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
MEDICA
barva ustne in lica!
Dobite jo v
MEDARN1
Ljubljana, Židovska ulica 6
HRANILNO KNJIŽICO
Ljubljanske kreditne banke za znesek 150.000 din prodam. Posredovalci niso izključeni. Ponudbe pošljite na N. M., pošta Slivnica pri Mariboru. 1702
FIŽOL ZA KUHO po najnižji ceni nudi Sever & Komp., Ljubljana. 1710
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
TRGOVSKEGA VAJENCA
Krepkega sprejmeva. Ponudbe
s spričevali ta sliko na Norb. Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu. 1701
STANOVATI JA
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din
DVOSOBNO STANOVANJE
parketirano v bližini magistrata oddam za 600 din mesečno. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1706
Najboljši vodnik po radijskem svetu je
„NAŠ VAL"
Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled,   nagradni   natečaj, smešnice.
Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran: UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5.
Makulaturni papir
proda
uprava      o venskega Naroda** litiiT^JftTr~l «w<taiijeva ulica štev. e
Verujte mi, ta nova hrana za kožo
ODPRAVLJA GUBE'
m I
t
v,
Njen  učinek na mojo kodo ie bil
v resnici magičen. V par tednih sem izgledala za 10 let mlajša. R o ine ta hrena sa kožo Tofcaloo. — mi je rekel neki zdravnik — vsebuje Biocel, presenetljivo iznajdbo glasovi tega dermatologa. Biocel se dobiva iz kože skrbno izbranih mladih Živeli — to je dragocen ekstrakt, povsem enak vitalnim elementom v zdravi, mladi človeški koži. Uporabljajte hrano za kožo Tokalon z Biocelom vsak večer. Ona hram in pomlaja kožo. ko spite. Zjutraj uporabljajte belo hrano za kožo Tokalon. da Vam koža postane sveža, jasna in žametasto gladka. S hrano za kožo Tokalon so uspešni rezultati zajamčeni, ali pa Vam vrnemo denar.
V globoki žalosti naznanjamo vsem znancem, da je naša ljubljena mati, stara mati, sestra, teta to tašča, gospa
KRISTINA STEINER
roj. HVALICA soproga žand. narednika v poboja
dne 9. t. m. po hudem trpljenju, previđena s sv. zakramentom, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage mame bo v četrtek dne 1L julija 1940 ob 17. uri iz hiše žalosti, Jezica 91, na pokopališče k Sv. Juriju.
JEZICA, dne 10. julija 1940,
ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI.
Krinka t
36
ljubezni
Princ je zagledal milo obličje, ki so se njegove poteze začenjale prikazovati iz nerazločnosti prvih mesecev velike oči s temnimi zenicami, rožnata usteca in šopke zlatih las.
— To je pa dražestno dete, — je dejal smeje. Escaldas je posegel v pogovor:
— Ne morete ga zatajiti. Ima že vaše oči, podoben vam bo.
— Saj vas nisem vprašal po tem, — je dejal princ osorno. — Če sem vas pozval, da ostanete pri meni, Escaldas, sem storil to zato, ker se hočem z vami o nečem domeniti in ker se moram pomeniti tudi z Bertrando in sicer o isti stvari.
Mlada žena se je malone z odporom ozrla na mu-lata in zašepetala:
— Raje bi govorila z vami samimi, Gilbert.
— Moram ti dokazati podlost ljudi, zaradi katerih me hočeš izdati, draga moja,
Dekle se je zdrznilo, odprlo usta in obmolknilo.
Izraz globoke malodušnosti je legel na njen obraz, žareč v lepoti v trenutkih sreče in blaženosti, ki so mu pa utrujenost in pomanjkanje, moialno m fizično trpljenje vzeli svežost.
Princ de Villingen se je ta čas že drzno prerival skozi množico. Zdaj pa zdaj se je odkril, ne da bi se zmenil za to, da li so njegovi znanci opazili Escal-dasa in Bertrando v njegovem spremstvu. Nedvomno so mu njegove pariške izkušnje jamčile, da se sploh nihče ne bo zmenil za to, kajti prerivanje skozi množico je moglo najmanj vzbujati radovednost.
Malo dalje se je previdno ozrl okrog, preden je počakal, da sta ga dohitela spremljevalca pred iz-voščkom, ki je bil ustavil kočijo, v katero potem sedli.
Izvoščku je dal naslov restavracije na desnem bregu. Bertranda je plaho vprašala:
— Vi torej ne pojdete k meni?
— Kaj bi pa počela tam? — je odgovoril Gilbert. Hotel si je prihraniti pogled na tesno sobico in
morda tudi ugotovitev, da manjka tam zopet kos pohištva, zadnji ostanek skromnega razkošja, kamor je bil privedel mlado čipkarice preprosto dekle z bretonske obale ubogo zapeljano dekle, katere se je bil polastil kot neke igrače in ki mu je bila zdaj s svojim materinskim čutom in krčevitim oklepa-njem poštenosti v napotje.
Če je pomislil, da bi bila lahko postala kraljica visoke družbe, zdaj je pa raje zibala svojega otro-čička, da ga je raje preživljala z delom svoje igle!
Odklanjala je tudi najmanjše podpore svojega Ijub-čka.. ker ni bila neobhodno potrebna njegovemu srcu, niti njegovi razuzdanosti, kar je dobro vedela, sicer pa — mar ni bil on sam z vsemi svojimi dolgovi in potrebami, kar jih je imel. še siromašnejši od nje?
— Kaj bi počela pri tebi, — je ponovil princ malone z jeznim glasom. Potem je pa počil v smeh.
— Lačen sem že, ura je že davno odbila eno. Obedujmo skupaj. Bojim se samo, da nas bo oviral tale človeček, — je pripomnil in pokazal na otro-čička.
— Moj Claudijček? — se je zasmejala Bertranda, — Saj je tako priden! Dovolite mi pa, da ga prej nahranim — je pripomnila in zardela. Njena rdečica je pričala, da je otročičkova hrana skrita v njenih nedrijih, — potem ga pa položim na blazinico in spal bo. dokler bomo hoteli.
Ta program je bil izpolnjen v posebnem salončku, kamor se je bil zaprl de Villingen s svojima čudnima gostoma. •
Eksotični pustolovec, lepo preprosto dekle in dojenček, to so bili čudni gostje, nad katerimi so natakarji majali z glavami, toda v tej restavraciji kakor tudi v drugih gizdalinskih kabaretih glavnega mesta so že poznali Gilberta, vnuka slavnega Gair-lanca, maršala prvega cesarstva, povišanega po Napoleonu po slavni njegovi zmagi kneza de Villinge-na. Po slavnem dedu je bil podedoval ta potomec pegum in brutalnost. Toda te lastnosti menda niso herojske čednosti, razen če jih Človek uporablja v
določeni smeri. V mirnem času in normalnih socialnih razmerah pa izpremene te lastnosti človeka, 6o ni notranje dovolj discipliniran, da bi jih obvladal, v pretepača, kvartopirca in razuzdan ca, kakršen je bil tudi Bertrandin zapeljivec.
A kako vroče ga je ljubilo ubogo dekle! Kako radostno je sedlo za isto mizo kakor on k temu intimnemu skupnemu obedu, ki se zdi ženskam brez gospodinjstva, hrepenečim po rodbinski nežnosti, tako neprecenljiv del sanj o rodbinski sreči. Bilo je prvič od tiste pojedine v restavraciji na bouivarju, ki ji je prisostvoval tudi Escaldas, kjer je postala ona nehote vzrok tako strašnega odkritja. Kaj vse se je bilo zgodilo od tistega dne! ... Njen zlati Clau-
dius je bil prišel na svet___       Ona je bila poskusila
končati si življenje. V nemi bolesti in dvomu pod streho markiza de Valcora, dvoboj z Gilbertom ... Ta dva moža, ti dve bitji, tako visoko nad njo, o katerih je bila pa vendarle utelešena njena skromna usoda, in katerima je bila različno posvetila vso svojo dušo, vso svojo ljubezen, sta si stala iz oči v oči v morilnem dvoboju omamljena po svoji strasti.
Žal ni prišlo do pobotanja. Borba se je nadaljevala zdaj še srditeje, nego na gmotnih tleh dvoboja.
O tem ji je bil doprinešen dokaz takoj, čim sta Gilbert in Escaldas izpregovorila, čim so bili natakarji odslovljeni, čim so se vrata zaprla in čim so prišli za mizo likerji s cigarami.
Na divanu je spal mali Claudius pod zrcalom, po-čečkanim z demanti v rokah vlačug.
Urejuje Josip Zupančič JI Za Narodno tiskarno Fran Jeran //