771318
607007
-Eti t Iva
1'iRAr.
1CLIOTECA C1VICA 61 PlftAffa
primorski u¥p
ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koper
. to
Vhi
m
X—'Grand.	.
Casino
Portorož
Obala 7Sa. Portorož - Slovenija Tel.: 05 676 0 373
GrviAo porforo>.vv
APRIL 2003 leto 10 številka 110 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
—	OHAJA1S.VMESECU =
lC Banka Koper
Zdravnik tudi ekonomist
Stran 4
Cesta v obrtno cono do praznika?
Eden največjih investicijskih in tudi tehniških zalogajev za piransko občino, težkih skoraj 800 milijonov SIT - tovorna cesta v obrtno cono v Luciji - bo v glavnem končana in usposobljena za promet že to leto, morda celo za občinski praznik, 15. oktober.
IDROGA
Živilska industrija d.d.z
Industrijska cesta 21, 6310 Izola
INTERNAUTICA
2003
Največji mednarodni dogodek na Področju navtike v Portorožu , že osmi po vrsti - Internautica 2003 v Marini Portorož - bo od 13. do 18. maja. Stran 8 in 14
Pravna In diplomatska fakulteta v Portorožu
Kar je čisto in jasno je resnično!
Stran 12

Stanovanje bo moral zapustiti nasilnež
Stran 13
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
Zakaj s(m)o uspešni?
Krediti z valutno» mJt JE ( klavzulo za malo gospodarstvo
V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) je Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in slorilveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Obrestna mera za kratkoročno kredite je EURIBOR + 1,4 odstotne točke, za dolgoročne kredite pa EURIBOR + 1,7 odstotne točke. Kredite lahko koristite v evrih ali tolarjih (valutna klavzula), odplačilna doba ie do 7 let. Za vse informacije se lahko obroele v najbližjo enoto Banke Koper.
k Banka Koper
Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper www.banka-koper.si
Županja in Občinski svet Občine Piran ob dnevu upora proti okupatorju,
Občina ra N
*'C O M U N E D l PI RAN O
? \
In occasione della Giornata di
27. aprilu, ter ob prazniku dela, 1. maju, iskreno čestitamo vsem občankam in občanom ter delavcem piranske občine in želimo lepo praznovanje.
a
w s ? "i|	...
Občinski svet Občine Piran II Consiglio comunale di Pirano
4, (KG W'
Insurrezione contro Toccupatore, 27 aprile, e della Pesta di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco e il Consiglio comunale di Pirano formulano sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro Comune, con Taugurio di trascorrere serenamente le Peste.
Županja Občine Piran Il Sindaco del Comune di Pirano Vojka Štular, prof.
Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN OD 8.30-17.00 OB NEDELJAH OD 9.00 -13.00
Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11
OBALA V MALEM
immobili
šifra
S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
Nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij O ll O) - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMAB.T Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
-V
Pakt stabilnosti zasedal v Portorožu
Trgovina z ljudmi je običajno v tesni povezavi z nasilništvom
Slovenija je gostila udeležence petega delovnega srečanja Pakt stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki je bilo 28. marca 2003 v prostorih Grand hotela Metropol v Portorožu. Okrog 120 udeležencev, predstavnikov članic pakta, držav opazovalk, 24 vladnih in 10 nevladnih organizacij iz skupno 23 držav, med njimi 7 ministrov za notranje zadeve, je pozdravil minister za notranje zadeve Republike Slovenije dr. Rado Bohinc. Konferenca je pomembna predvsem tudi zato, da opozorijo svetovno javnost o stanju na tem področju in povzamejo konkretne korake, kako se organizirano upreti »trgovini« z ljudmi, sodobnemu suženjstvu, nasilništvu, korupciji, poenotiti stališča, zakonodajo.
Na fotografiji Primorskega utripa: Minister dr. Rado Bohinc pozdravlja udeležence petega delovnega srečanja Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo v Portorožu.
Na srečanju so govorili o trgovini z ljudmi česar pa ne gre razumeti dobesedno. Ta se žal hitro povečuje na območju bivše Jugoslavije, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, precej manj primerov trgovine z ljudmi je na Hrvaškem in v Makedoniji. Dr. Helga Konrad (Avstrija), predsedujoča v delovni skupini o trgovanju z ljudmi v okviru Pakta stabilnosti je v Portorožu dejala, da prek jugovzhodne Evrope na območje Evropske unije vsako leto pretihotapijo med 120 in 170 tisoč ljudi. Nesrečniki, ki si želijo boljši kos kruha, prihajajo iz Moldavije, Ukrajine, Romunije, Bolgarije, Albanije, pa tudi iz nekaterih nekdanjih jugoslovanskih republik. Organizatorji ilegalnih prehodov svojim žrtvam zaračunavajo velike vsote denarja. Dogaja se celo, daprebežnike zavajajo, jih pustijo kje na samem, češ pripeli smo do »cilja«. Pred odhodom jim ponavadi pod različno pretvezo odvzamejo dokumente. Otroke v glavnem zaposlujejo za prosjačenje, dekleta pa izkoriščajo v prostituciji. Je tudi veliko ilegalnih prehodov, ko se čez mejo podajo posamezniki na lastno pest, tako imenovani ekonomski emigranti, ki pa morda nikoli ne dosežejo »obljubljene dežele« in postanejo sužnji svoje usode. Nekateri zahtevajo politični azil, a največkrat ne uspejo. Slišali smo, da Hrvaška ni azilno vama država.Težko je zadeti pravo številko koliko je v svetu nezakonitih prebežnikov. Ocenjujejo, da se na pot prebežništva iz različnih razlogov poda lemo okrog 300 milijonov ljudi! K temu veliko pripomorejo vojne, lokalni nemiri in socialna beda.
Na portoroškem delovnem srečanju so pozdravili sodelovanje in izmenjavo izkušenj, ugotavljajo pa tudi, da še vedno ni zadostnih ukrepov za omejitev in učinkovit boj proti sodobnemu suženjstvu ter, da bi bilo treba bolj poenotiti mednarodno pravo za to področje. Dr. Rado Bohinc je na novinarski konferenci povedal, da so v Sloveniji v letu 2002 obravnavali 55 storilcev kaznivih dejanj, ki jih uvrščajo v trgovino z ljudmi. Ti storilci so zagrešili 31 kaznivih dejanj in oškodovali 28 ljudi. Gre predvsem za primere zvodništva, posredovanja pri prostituciji in spravljanja (zlasti mladih deklet) v suženjsko razmerje. Sicer pa je lahko prostitucija prostovoljna ali nasilna. Menda gre za majhne številke. Slovenija pomeni za mnoge organizatorje, ki spravljajo ljudi v prostor EU, le prehodno (tranzitno) območje. V naši državi se je, kot je dejal dr. Bohinc, leta 2001 število ilegalnih prehodov v primeijavi z letom 2000 zmanjšalo za 42 odstotkov. Lani, v primerjavi s predhodnim letom pa kar za dodatnih 70 odstotkov. Slovenska mejna policija dobro sodeluje tako s hrvaško kot tudi z italijansko. Napredek je zaznati tudi v BiH, kjer so na pritisk EU uvedli vizume za Iran. V Sloveniji ne beležimo prodaje delov človeškega telesa na črno, kot se to že dogaja drugje po svetu.
Naša država je decembra 2000 prevzela obveznost iz konvencije ZN glede kaznivih dejanj trgovanja z ljudmi in redno sodeluje na delovnih srečanjih.
V Kopru javni mirovni shod
V morje so spustili papirnate ladjice s sporočilom za mir
Združenje Mediteran Koper je na ploščadi mandrača pred Luško kapitanijo v soboto, 12. aprila popoldne pripravilo demonstracijo za mir, na kateri so, tako kot povsod po svetu na isti dan, še enkrat opozorili, da si svet želi predvsem mir in da so proti vojni. Nastopilo je tudi nekaj znanih govornikov. V moije so spustili tudi papirnate ladjice s sporočilom za mir.
Protivojno vzdušje v Sloveniji je močno - že več kot 80 % ljudi ne podpira vojne v Iraku, zato gaje treba le spodbuditi in omogočiti, da se artikulira v močan in strnjen DA miru, ki bo tudi našim izvoljenim političnim predstavnikom kot opozorilo in načelo pri vodenju zunanje politike. Vsakršna podpora prizadevanjem za vojno je nekaj, kar naj bi današnji razumen človek presegel. »Verjamemo, daje mir in varnejši svet, osnovan na socialni, ekonomski in politični pravičnosti, mogoče doseči samo s krepitvijo svetovnega gibanja, ki je vse glasnejše in številčnejše. To gibanje moramo tudi s svojim prispevkom okrepiti do te mere, da bo preseglo kritično maso in povzročilo neustavljiv plaz sprememb«, so zapisali organizatorji Društvo prijateljev zmernega napredka, Duhovna univerza in Združenje Mediteran Koper.
Anton Skok ni odstopil
Predsednik sveta DeSUS Anton Skok iz Kopra, ki je zaradi nesoglasij v vodstvu stranke že februarja letos najavil svoj dostop s funkcije, si je premislil. Na seji Sveta DeSUS v Ljubljani 11. aprila, kije bila v prvem delu namenjena razpravi o strukturnih skladih EU, v drugem delu pa zaprta za javnost, je svoj odstop umaknil. Nesoglasja med Skokom in predsednikom stranke Antonom Rousom ter generalnim sekretarjem Pavlom Brglezom se vlečejo že nekaj časa, v glavnem pa izvirajo iz očitkov o slabših volilnih rezultatih na zadnjih lokalnih volitvah v Kopru ter tudi zaradi tega, ker je Skok javno podpiral kandidata Borisa Popoviča, stranka pa Dina Pucerja. O Skokovem napovedanem odstopu in nesoglasjih ni imel nobenega stališča Pokrajinski odbor DeSUS Koper, kar je nenavadno. DeSUS sedaj verjetno spoznava, da si s takimi početji in objavami v medijih dela samo škodo.
Mrtvi ne govorijo, živi se veselijo
Hollywoodski pokopi ameriških in britanskih vojakov, na tisoče mrtvih nedolžnih Iračanov, strahotna razdejanja in že tudi dogovori kdo bo po vojni vladal obubožani deželi in črpal bogata naftna polja.
Bagdad v ameriških rokah.
Bush naznanja zmago v Iraku
Vsaka vojna je krivična in tudi ta v Iraku, za katero pa ni mogoče reči, da je bila zares potrebna. Ameriški predsednik George Bush mlajši jo je v bistvu že načrtoval veliko prej, saj je želel dokončati delo svojega očeta, ki v veliki zalivski vojni leta 1990 ni odstranil iraškega samodržca Huseina, ki ga Iračani, kar smo lahko videli na TV, kljub vsemu imajo radi.
ZDA delujejo po predlanskem 11. septembru kot ranjena zver. Povsod vidijo sovražnike, zato se lahko samo
Sadamov poslednji govor v vojaški uniformi. Kdove iz katerega skrivališča!
žena in otrok. Pretresla meje slika, ko poleg mrtvih staršev, mame in očeta, joče petletni otrok. Ameriški general, ki mora zmagati za vsako ceno, pa: »civilne žrtve so stranski produkt vojne, kar seveda obžalujemo«. Ali res? Nihče ne dvomi v to, da bo »koalicija voljnih« v tej vojni zmagala in da bo morda tudi uspela likvidirati Sadama. Rešitelji »podjarmljenega ljudstva« niso naleteli na prijazen sprejem, vsaj
Simbol ameriške premoči. Angeli rešitelji padajo iz zraka.
vprašamo, kdo je naslednji na vrsti? Američani se niso samokritično vprašali zakaj so teroristi napadli prav njihov WTC in povzročili toliko nedolžnih žrtev? Od takrat veljajo tudi besede njihovega predsednika »Amerika jev vojni« - in v vojni lahko počenjaš marsikaj; napadaš, zapiraš nedolžne, jim sodiš brez sodišča, teptaš človekove pravice... Veliki svetovni žandar s svojimi varuhi, izjemno dobro oboroženo vojsko, si danes sam jemlje pravico koga bo zaščitil, koga napadel, komu pa bo prizanešeno. Edini, ki se lahko Ameriki še uprejo so Rusi in Kitajci. Skratka ZDA so najmočnejša vojaška sila na svetu in ga bodo tudi v bodoče uravnavale po »svoji meri«. Protesti so bili sicer vidni, a Sizifovo delo. Amerika lahko deli lekcije in razglaša katera država je demokratična in katera ni. Nagrajuje in kaznuje. Nekoliko nerodna naša politika sprva ni vedela kaj bi, potem je vojaški poseg v Iraku obžalovala - in si zapravila celo nagrado. Slovenci, po Cankatjupač, ne moremo, tako kot na primer Nemci, Francozi, Rusi, naravnost povedati Američanom, da obsojamo vojaški poseg, ker ni legitimen in je zunaj avtoritete OZN.
Sadam Husein al Takrit je prevzel oblast konec sedemdesetih let, dal pobiti veliko svojih političnih nasprotnikov in postavil temelje za trdo diktaturo.Toda kaj ko mrtvi tudi v tej umazani vojni ne govorijo. Bodo ZDA pred OZN dokazale, da jih je ta zalivska država ogrožala, da ogroža ves svet, kar bi lahko bila pravna podlaga za napad na suvereno državo? Inšpektorji niso našli orožja za množično uničenje, iraško ljudstvo ni zaprosilo ZDA naj jih rešijo pred svojim režimom. Kaj torej ostaja. Res le samo nafta? Črna tekočina, ki bo ostala tudi na duši osvoboditeljev? Smo daleč od strahotnih vojnih poligonov, rušilnih bomb, strahovitih eksplozij, smrtnih krikov umirajočih
na začetku ne. Kako bi, ko pa nedolžnemu iraškemu ljudstvu pošiljajo nad glave najstrašnejše orožje. V tem pogleduje Bush boljši od Hitlerja, kajti trudi se, da bi pri bombardiranju ubil čim manj nedolžnih ljudi. Ali ga bodo Iračani pričakali v Bagdadu s cvetjem?
Američani se razburjajo, če kakšna neodvisna televizija pokaže posnetke razmesaijenih njihovih elitnih vojakov, češ to ni v skladu z vojnim pravom, radi pa vidijo (montirane?) posnetke, kako se ameriški vojaki rokujejo s prestrašenimi Iračani. Žal se je v tej umazani vojni zgodilo še nekaj: vodeno novinarstvo, ki zaradi prgišča zelenih bankovcev in »vojaške zaščite« ni sposobno tvegati in poročati objektivno. Vidimo čm dim, strahovite eksplozije, ogenj, nikjer mrtvih Američanov in Angležev, le razcapane iraške borce in revno ljudstvo. Nekateri novinarji (tudi novinarka TV SLO) so nastanjeni daleč proč od dogajanj, v Amanu (Jordanija) ali Katarju in ne morejo videti kaj se v resnici dogaja na bojišču. Lahko le odlično komentirajo Sadam Husein je (bil) diktator, v kar nihče ne dvomi. Uporabil je kemično orožje, obračunal s šiitsko manjšino na jugu in Kurdi na sevem. Sistematično je likvidiral veliko svojih nasprotnikov: Še zdaleč pa to ne pomeni neposredne nevarnosti za ves svet, kajpak tudi ne za ZDA. Morda bo krvava bitka za Bagdad v času objave tega komentarja že dokončno dobljena, Sadamove palače porušene. Morda tudi Pentagonu res ne bo treba uporabiti vseh 80.000 naročenih krst, v katerih bi se vračali njihovi plačani vojaki. Američani po vojni ostanejo v Iraku, generali prevzamejo oblast, morda bodo pripustili še kakšnega vazala. Iraška nafta je predragocena. Žrtve bodo ostale - tihe, v pesku zakopane in z njimi novo večno sovraštvo do »angelskih osvoboditeljev«.
Franc Krajnc
MAJA VOLITVE V GZS
Kdo bo predsednik?
Gospodarska zbornica Slovenije je že začela z volilnimi postopki. Svojim članom je konec marca poslala poziv za evidentiranje kandidatov za organe GZS in Zveze podjetnikov Slovenije. Gre za zelo razvejan in glede na članarine tudi drag sistem upravljanja GZS, v katerem sodeluje okoli 1300 izvoljenih predstavnikov gospodarstva.
Volitve v organe Združenja podjetnikov Slovenije bodo 16. maja, volitve za upravne odbore panožnih združenj in območnih zbornic ter njihovih predstavnikov v skupščini GZS pa bodo 30. maja 2003. Predsednika GZS bodo izvolili na skupščini. Verjetno bo ponovno kandidiral Jožko Čuk.
Junija 2003 namreč poteče štiriletni mandat skupščini, ki šteje 100 članov, upravnemu odboru, predsedniku in nadzornemu odboru GZS ter upravnim odborom 27 zborničnih združenj in 13 območnih zbornic. Zbornično združenje podjetnikov ima po statutu v skupščini GZS deset predstavniških mest. Malo gospodarstvo je v sistemu GZS zastopano tudi prek mreže združenj podjetnikov. Člani GZS evidentirajo kandidate za upravne odbore združenj in območnih zbornic ter njihovih predstavnikov v skupščini GZS tako, da posameznega kandidata podpre vsaj deset članov. Združenja in območne zbornice evidentirajo kandidate za člane upravnega odbora GZS in predsednika GZS. Novoizvoljeni člani skupščine pa evidentirajo kandidate za predsednika skupščine GZS in za člane nadzornega odbora GZS. Člani GZS z neposrednimi volitvami izvolijo predstavnike v skupščino GZS ter upravne odbore združenj in območnih zbornic. Člane upravnega odbora GZS, predsednika GZS in štiri člane nadzornega odbora GZS izvoli skupščina GZS. Enega člana nadzornega odbora imenuje Vlada RS. Postopek vodijo pristojne kandidacijske in volilne komisije. Volitve v organe GZS potekajo po pošti.
dLdL
. mo im
ercator gg«

*
Prizadevamo si za celovito ponudbo in zadovoljstvo potrošnikov m vas vabimo na ugodne predpraznične nakupe v naših dobro založenih trgovinah. N
Občankam in občanom, našim potrošnikom, poslovnim partnerjem, delavcem in deli|j|arjem želimo
vesele velikonočne praznike in
čestitamo
za mednarodni praznik dela, 1. maj.
^ J
Vaš najboljši sosed
FM
■ Občina Izola
Comune di Isola

Županja Občine Izola ob dnevu upora proti okupatorju, 27. aprilu,ter ob praznku dela, 1. maju, iskreno čestita vsem občankam in občanom ter delavcem izolske občine in želi lepo praznovanje.
In occasione della Giornata deli' Inssurrezione, 27 aprile, e della Festa di Lavoro, 1 maggio, il Sindaco di Isola esprime sincere felicitazioni a tutti i cittadini e lavoratori del nostro comune, con 1' augvrio di trascorrere serenamente le feste.
— --	' v—-
Županja Občine Izola II Sindaco di Isola Breda Pečan
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
primorski uMp
in odgovorni urednik: Franc Krajnc p- urednistva in oglasnega oddelka:
Primorski utrip, Obala 125 Lucija,
0-320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - Pošta: informa.portoroz@siol.net
Naročnine, oglasno trženje in p edla Mrvice - Storitve za medije in tisk A Primorska tiskovna agencija:
0bala 125, Lucija
TU05 6777 140, GSM 031/851-240 ‘ehnično urejanje: Informa Portorož llsk: Tiskarna Vek Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
M©©©©©
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
Častni konzul Tajske v Kopru
V sredo, 2.aprila je koprskega župana Borisa Popoviča obiskal častni generalni konzul Kraljevine Tajske v Sloveniji Zvonko Volaj. Slovenija in Kraljevina Tajska, kjer živi 62 milijonov prebivalcev, od tega kar šest milijonov v glavnem mestu Bangkok, sta diplomatske odnose vzpostavili leta 1992. Zdenko Volaj pa ni le častni generalni konzul, ampak tudi vodja slovenskega konzularnega zbora. Kot smo zvedeli, naj bi konec maja koprskega župana obiskali tudi visoki diplomati slovenskega konzularnega zbora.
Ocmibhe m raucsO
Občina Piran objavlja
JAVNI POZIV
za izbor projektov s področja družbenih dejavnosti, ki jih bo Občina Piran sofinancirala iz sredstev proračuna za leto 2003
Naročnik: Občina Piran, Urad za družbene dejavnosti, Tartinijev trg 2, 6330 Piran
I. Predmet javnega poziva je sofinanciranje projektov:
1.	preventive odvisnosti od drog
2.	mladinskega dela
3.	kulture
Pod 1. - Projekti preventive odvisnosti od drog: izobraževalni;
raziskovalni, promocijski in izobraževalna gradiva;
programi za promocijo zdravega načina življenja za otroke in mladino
ter za delo s starši;
glasbene in druge javne prireditve brez drog; programi za delo z odvisnimi od drog.
Pod 2. - Projekti mladinskega dela:
projekti prostega časa, kijih izvajajo mladi;
projekti mladinskih organizacij in klubov ter drugih organizacij, ki se ukvarjajo z mladinsko problematiko; prireditve za mlade.
Pod 3. - Projekti kulture:
samostojni projekti s področija kulture (konkretna produkcija, koncert, gledališka ali lutkovna predstava, koreografija, film, plesni projekt, razstava, literarni dogodek, publikacija, drug kulturni dogodek).
II.	Splošni pogoji za sodelovanje na javnem pozivu
Na javni poziv se lahko prijavijo predlagatelji projektov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
so pravne ali fizične osebe, registrirane za izvajanje dejavnosti na razpisanih področjih in imajo sedež v občini Piran oziroma izvajajo projekt na območju občine Piran; zagotavljajo dostopnost projekta javnosti;
so v primeru, da so bili pogodbena stranka Občine Piran v letu 2002, izpolnjevali vse svoje obveznosti do Občine Piran;
III.	Splošni kriteriji javnega poziva
Prijavljeni projekt ustreza splošnim kriterijem, če:
je celovit in ima jasen, utemeljen koncept, ki izhaja iz potrebe lokalnega okolja in je v občinskem javnem interesu; ima predvideno izvedbo v letu 2003;
je realno ovrednoten in ima uravnoteženo finančno shemo (prihodki/ odhodki);
ima zagotovljeno sofinanciranje iz drugih virov; ni namenjen ustvarjanju dobička.
IV.	Merila za izbiro in prednostno obravnavo prijavljenih projektov so sestavni del dokumentacije javnega poziva.
V.	Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev javnega poziva je :
Pod 1: 1.800.000,00 SIT
Pod 2: 2.000.000,00 SIT Pod 3: 4.000.000,00 SIT
VI.	Rok javnega poziva
Javni poziv se prične z dnem objave in je odprt do petka, 16. maja 2003.
VII.	Dokumentacija javnega poziva obsega:
besedilo poziva;
merila za izbiro in prednostno obravnavo prijavljenih projektov; prijavne obrazce za posamezno področje javnega poziva; vzorec zahtevanih izjav; navodila za izpolnjevanje obrazcev.
Dokumentacijo lahko predlagatelji v pozivnem roku dvignejo na naslovu naročnika, pri pristojni strokovni delavki v Uradu za družbene dejavnosti, tel 05 67 10 354 za projekte v poglavju I./točka 3 in tel 05 67 10 355 v poglavju I./točka 1, 2, ki lahko posreduje dokumentacijo tudi po e - pošti.
Dokumentacija javnega poziva je dosegljiva tudi na spletni strani Občine Piran: www.piran.si.
VIII.	Oddajam dostava predlogov
Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih prijavnih obrazcih za posamezno področje za posamezen projekt; vsebovati mora vse zahtevane podatke in priloge, določene v dokumentaciji poziva.
Vloga mora biti predložena na naslov: Občina Piran, Urad za družbene dejavnosti, Tartinijev trg 2, 6330 Piran in sicer do 16. maja 2003 oziroma najpozneje ta dan oddana na pošti kot priporočena pošiljka.
Vloga mora biti ustrezno označena, na prednji strani ovitka mora biti izpisano: “NE ODPIRAJ - JAVNI POZIV 2003 - DRUŽBENE DEJAVNOSTI”.
Z oddajo vloge se predlagatelj strinja z vsemi pogoji in kriteriji poziva.
Iz nadaljnjega postopka se izloči vse vloge, ki so nepravočasne, nepopolne in jih ni vložila upravičena oseba.
IX.	Obravnava vlog in obveščanje o izboru:
Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog, ki jih je vložila upravičena oseba bo izvedena v tednu dni po preteku roka javnega poziva, po vrstnem redu prispetja.
Občina bo predlagatelje o svojih odločitvah obvestila praviloma v 15-tih dneh po obravnavi na strokovni skupini.
Županja Občine Piran Vojka Štular, prof.
GOSPODARSTVO IN POLITIKA
Zdravnik tudi ekonomist
Slovensko zdravstvo je prišlo v položaj, ko je zdravnik prenehal biti samo zdravnik ampak mora delovati tudi po poslovnih principih, so ugotovili na 2. spomladanskem simpoziju o pravnih vidikih medicinske in farmacevtske stroke, v organizaciji SECLI v portoroškem Avditoriju. Ali naj to pomeni, da bodo zdravniki prisiljeni preverjati poleg zdravstvenega stanja tudi bonitetni položaj pacientov in jih v primeru, če nimajo zavarovalniškega kritja zavračati?
Trenutni družbeni položaj in ugled slovenskih zdravnikov, kljub njihovim ugodnim gmotnim razmeram, nista na zavidljivi ravni. V medijih se vrstijo poročila o neetičnosti ravnanja naših zdravnikov in njihovi podkupljivosti. Res je, da gre pogosto za posredovanje nepreverjenih informacij in zavajajočih sporočil z vnaprejšnjimi obsodbami, ki ne temeljijo na rezultatih objektivnih analiz. Zdravniki do tega niso brezbrižni. Zaupanje javnosti v delovanju našega zdravstvenega sistema in v ravnanje zdravnikov se lahko povrneta, če bodo zadeve pregledne in če bo javnost pravočasno in na objektiven način obveščena o vseh vidikih delovanja zdravstvenega sistema. Že zdavnaj so minili časi, ko je bil na eni strani neuk podrejen bolnik ter na drugi strani vseveden zdravnik, ki je tudi o vsem odločal brez bolnikovega sodelovanja. Med zdravnikom in bolnikom se vse bolj vzpostavlja partnerski odnos. Naloga vsakega posameznega zdravnika je, da si prizadeva strokovno brezhibno in v najširšem smislu za kakovostno, prijazno in racionalno zdravstveno storitev. To je le nekaj misli, ki so bile izrečene na 2. spomladanskem simpoziju o pravnih vidikih medicinske in farmacevtske stroke na temo: Status slovenskega zdravnika, ki je bil 10. in
11. aprila 2003 v portoroškem Avditoriju. Zdravnike, farmacevte in medicinske sestre so pozdravili minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber, dr. med., dr Rado Race, predsednik SECLI, mag. Boštjan J. Turk, direktor SECLI, prof dr. Primož Rode, dr. med., generalni direktor Kliničnega centra Ljubljana, prof. dr. Zoran M Arnež, dr. med., strokovni direktor Kliničnega centra, akademik prof. dr. Jože Trontelj. Dr. medicine, predsednik komisije za medicinsko etiko pri ministrstvu za zdravje. Sledilo je kar nekaj strokovnih referatov, zlasti pa so bile zanimive besede o zdravniku kot slovenskemu intelektualcu, strokovni odgovornosti slovenske medicine na poti v EU, človekovih pravicah v zvezi z biomedicino, etike in prava, položaju medicinskih znanosti v slovenski znanosti, odgovornosti Medicinske fakultete za informiranje slovenskega zdravnika, pomen in položaj slovenskega zdravnika v javnem sektorju, vrstah pravne odgovornosti v medicinski stroki, odgovornosti zdravnikov za predpisana zdravila in nadzoru financ v zdravstvu. O klinični poti, ki pomeni vse, kar se dogaja bolniku od takrat, ko se pojavi pred vrati bolnišnice do takrat, ko je zdravljenje končano, je govoril prof. dr. Arnež. Kaže, pa da največ problemov izvira iz
nezadostnih sredstev za zdravstvo, kar zahteva racionalnejše upravljanje z razpoložljivimi viri. V zdravstvu pa bi morali tudi temeljito razmisliti, ali je sedanja organiziranost, ki je nastala pred 50. leti, še racionalna. Nastaja tudi vse večji razkorak med ponudbo in kupno močjo. Ali smo potem že blizu tega, da bo več zdravja imel tisti, ki si ga bo sposoben kupiti, tisti bolnik, ki pa nima finančnega kritja ostane pred bolnišnico, kot se to dogaja v velikih demokratičnih državah ZDA in Angliji? To je resno vprašanje za naše zdravstvo. Država zagotavlja temeljno zdravstveno zaščito ljudi na podlagi obveznega zavarovanja. Potem je tu še vprašanje nedostopnih zdravil za javno zdravstvo.
Kaj storiti? Uvesti strokovne smernice in klinične poti za vsako posamezno bolnišnico, uvesti akreditacijo bolnišnic, sprejeti evropske navade. Vse preveč smo še navajeni na samoupravljanje, v EU pa velja soupravljanje. Če ne bo prišlo hitro do delovno pravne zakonodaje na tem področju se nam piše slabo, je povedal dr. Arnež. Medicina kot stroka se je torej znašla pred več problemi hkrati, ki jih mora biti sposobna preseči, kljub grozečim izgubam.
Občinski svet Piran za golf
Pismo članov KS Sečovlje županji in svetnikom z jasnimi zahtevami o hkratnem razvoju kraja
Občinski svet Piran je na svoji 4. redni seji 27. 3. 2003 (prva obravnava) sprejel predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Piran v letu 2002 za golf igrišče v Sečovljah. OS Piran je namreč edini organ Občine, ki lahko da zeleno luč za golf in jo je tudi dal. Svetnice in svetniki so se seznanili tudi s pismom članov Sveta KS Sečovlje, ki so ponovno povzeli znana stališča, da KS Sečovlje podpira izgradnjo golf igrišča v Sečovljah, hkrati pa zahtevajo, da jim investitor zagotovi razvoj celotnega kraja (z vlaganjem v infrastrukturo, pridobitev prostora za potrebe krajanov), kajti le zadovoljni domačini bodo z zadovoljstvom sprejemali tudi vsakega gosta. Nikakor ne želimo, da bi kraj trpel zaradi golf igrišča. Prav tako pričakujemo, da bi ob izgubi
obdelovalne zemlje, zagotovili oškodovanim kmetom nadomestno zemljišče, so zapisali. Ena od njihovih zahtev, ki sojo posredovali tudi na javni obravnavi, je tudi ponovna predstavitev projekta o izgradnji golf igrišča, kjer upajo, da bodo njihove zahteve upoštevane. »V nasprotnem primeru bomo morali tudi mi zavzeti drugačna stališča, kar lahko pomeni tudi zaustavitev omenjenega projekta. To pravico in dolžnost nam dajejo tudi odgovori na ankete, ki smo jih prejeli nazaj od krajanov, razdeljene pa so bile med vsa gospodinjstva v naši KS«, so še zapisali člani Sveta KS Sečovlje Silvana Delgiusto, MirellaFlego, Sivester Opara, Neli Romanello, Boštjan Udovič, Anton Vižič in Egidio Žiber in se spraševali le kdo lahko na TV daje izjave v imenu njihovih krajanov.
Za golf igrišče potrebujejo 66 hektarov
zemljišča, od tega 5 hektarov za stavbna zemljišča. Kaže, da nikjer drugje v piranski občini ni primerne lokacije. Ivan Dekleva, občinski svetnik LDS iz Sečovelj je na občinskem svetu dejal, da za golf igrišče obstaja veliko zanimanje in da bo to veliko doprineslo k razvoju kraja. Enakega mnenja so Gasspar Gasspar Mišič (neodvisni svetnik). Andrej Babnik (ZZP) je menil, daje okrog tega preveliko prahu v medijih. Patrick Vlačič (ZLSD) je povzel mnenje ministra Buta, da je to kmetijsko zemljišče lahko hitro vzpostaviti v prejšnje stanje. Jože Maver (SDS) je prepričan, da je golf človeku prijazno igrišče. Kmetom je treba zagotoviti nadomestna zemljišča. Aldo Babič, (svetnik SLS): Portoroški turizem potrebuje tako igrišče. Pri tem projektu je treba omiliti negativne posledice, posameznikom, ki so prizadeti, omogočiti nadomestna zemljišča.
Malvazija - žlahtno darilo sonca
Vinogradniki in vinarji iz Slovenske Istre smo malvazijo vedno imeli za svojo glavno belo sorto, so zapisali v vabilu na pokušino, ki sojo priredili v koprski Pretorski palači v sredo, 26. marca 2003.
Predstavili so se vinogradniki iz koprskega vinorodnega okoliša, Istre, Trsta, Krasa in Vipavske doline; Vinarstvo Klabjan, Ferran & Rupnik (na fotografiji), Vinakoper in številni drugi pridelovalci žlahtne kapljice. Malvazija je najbolj tradicionalna istrska bela sorta, kije tako zelo razširjena, daje skoraj vsak kdaj prišel z njo v stik. FOTO: FK-Primorski utrip.
KRIVO JE LEPILO?
Marmorne plošče, ki so 27. marca okoli 12. ure v TPC Lucija ponovno zgrmele na tla so bile po vsej verjetnosti slabo pritrjene. Se sreča, da se ni nič zgodilo. Ni izključeno, da bo še kakšna plošča padla na tla. Pričakujejo obisk gradbene inšpekcije.
Ustanavljajo oljkarsko društvo
V piranski občini bodo ustanovili Društvo olj kar jev, ki si bo prizadevalo za zaščito, skupno ponudbo in pospešeno trženje redkih sort stare istrske oljke, med katere sodi tudi »oliva štorta«.
Na fotografiji Primorskega utripa: Prvo srečanje ustanoviteljev bodočega novega Društva oljkarjev v piranski občini na Krogu, 16. marca 2003.
Pobudnik ustanovitve društva j e Egidio Žiber iz Parecaga 168, kjer naj bi bil tudi sedež društva. Devetnajst (bodočih) ustanoviteljev je v nedeljo, 16. marca 2003 v lovskem domu na Krogu blizu Sečovelj po izmenjavi strokovnih mnenj prišlo do zaključka, daje ustanovitev društva v občini Piran smotrna že zaradi tega, da bi se nekdo bolj usmerjeno in strokovno ukvarjal s specifičnimi nalogami vzgoje, zaščite imena in trženja redkih oljčnih sort, kot sta na primer sorti buga in oljka štorta. Udeleženci so najprej kar nekaj časa razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo ustanovitev društva in ime, ki bi čim bolj odgovarjalo vsebini dejavnosti društva, zaščite (glede na skorajšnja nova pravila po vključitvi Slovenije v EU) trženja redkih sort, na primer vložene oljka štorte, olja iz oljčne sorte buga, s čimer bi na tržišču lahko dosegli bistveno višje cene kot na primer za olje iz nekaterih znanih sort kot je istrska belica. Glede zaščite in geografskega porekla bo kajpak treba zadostiti zahtevam Pravilnika o pogojih za uporabo označbe geografskega poimenovanja za kmetijske pridelke oziroma živila, kije bil objavljen v UL RS št. 7,1. februarja 2001. Morda se zdijo cilji društva zastavljeni nekoliko visoko, a pomembno je, da do ustanovitve pride in če bo dovolj delovnega zagona in volje, bo društvo vsekakor zaživelo. Društvo naj bi našlo tudi svoje mesto oziroma prostor med že organiziranim Društvom oljkarjev Slovenske Istre (DOSI) in kmetijskimi svetovalnimi službami ter bodočim verjetnim mednarodnim združenjem oljkarjev. Poznana je tudi že blagovna znamka Oleum nostmm. Vsekakor pa ne bo več dolgo, ko bomo v Sloveniji lahko ustanovili Zvezo društev oljkarjev Slovenije.
Oljkarstvo v Slovenski Istri še vedno v trendu rasti
Ocenili so, daje oljkarstvo trenutno še vedno v trendu rasti. Nekaj strokovnih pogledov na to dejavnost je podal tudi Peter Deržek in povedal kaj vse se da narediti iz oljk - celo oljčno milo, ki deluje fantastično na kožo. Prinesel ga je iz Grčije. Ogledali smo si lahko tudi veliko knjigo v italijanščini Varieta’ d’ olivo, v kateri je našla svoje mesto le istrska belica. Društvo pa si prizadeva
Egidi Žiber iz Precaga, eden od pobudnikov ustanovitve društva.
predvsem zaščititi in ohraniti stare istrske sorte.
Pomembni odjemalci oziroma kupci vloženih sort oljk so zagotovo tudi gostinci, ki vse to lahko ponudijo turistom na domačem krožniku in dobro bi bilo, če bi se tudi kdo izmed njih včlanil v društvo. V Sečoveljskih solinah si, kot je dejal Peter Deržek, že tri leta prizadevajo za zaščito naravne morske sečoveljske soli. Tudi to bi lahko s pridom izkoristili na tržišču; na primer, vložene oljke štorte v naravni sečoveljski soli... O koristni vsebnosti oljčnega olja je govorila prof. dr. Branka Javornik iz Centra za rastlinsko biotehnologijo in žlahtnenje, Biotehnična fakulteta v Ljubljani. O sortah in udomačenih imenih oljk je govoril Toni Biloslav. O možnem izplenu olja iz nekaterih vrst oljk in o trženju na domačem pragu je nekaj povedal tudi Egidi Žiber iz Parecaga. Na Krogu so izbrali tudi že delovno ime društva: Društvo oljkarjev, »Oliva štorta«, ki ga bodo še nekoliko izpilili in poslovenili ter prevedli v italijanščino. Imenovali so tudi 4-člansko delovno komisijo, ki bo pripravila predlog pravil društva, nato se bodo ponovno sestali in tudi formalno ustanovili društvo ter izvolili predsednika.
Kaže, da pridelovalci oljčnega olja v Slovenski Istri, kljub že kar bogatim letinam okrog 400 ton oljčnega olja, ki ga pridelajo na 960 hektarih oljčnih nasadov, nimajo nobenih problemov s prodajo, čeprav je naše olje precej dražje od italijanskega ali španskega.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Španija cilja na nova turistična tržišča
V Španiji so v letu 2002 zabeležili 222,67 milijona turističnih prenočitev. Zaradi krize v Iraku se bodo usmerili tudi na druga tržišča.
Na letošnjem mednarodnem sejmu Alpe - Adria, ki je potekal od 20. do 23. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je s svojo turistično ponudbo predstavila tudi Španija. Na novinarski konferenci v galeriji hale A so na vprašanje novinarjev o letošnjih novostih v turizmu govorili predstavniki španske turistične pisarne iz Milana, gospa Carmen Sanchez, gospa Maite Vicente in povezovalec konference Tilen Gabrovšek.
No fotografiji Primorskega utripa: Novinarska konferenca predstavnikov sPanske turistične pisarne iz Milana na sejmu Alpe - Adria v Ljubljani.
Španija na tem sejmu sodeluje že tretje leto zapored v organizaciji Turespane (Institute Espanol de Turismo), tokrat v hali A na razstavnem prostoru v velikosti 32 m2.
1 udi v Španiji, ki sicer tesno sodeluje l ~.Pkar se tiče posega v Iraku, se DoJy°> da bo ta vojna negativno vplivala na razvoj turizma. Tudi zato so se že eloma preusmerili na druga tržišča (Ruska federacija , Poljska, mgapur...). Sicer pa, kot nam je Povedala .... Tudi v letošnjem letu računajo na soliden obisk tujih turistov, (rjasti tudi Američanov.
a novinarski konferenci žal še niso razpolagali s podatki o turističnih Prenočitvah v lanskem letu, so pa nam J1 poslali naslednji dan po E-pošti.
Impozantne številke
Španija je druga naj večja evropska Uristična destinacija (takoj za rrancijo) in premore 1.337.022 jjjrjsučnih postelj. V državi so v letu f.r02 . zabeiežiH 222.671.466
136S122*437 pren°čitev’. °d te8a S -	prenočitev tujih gostov.
oncn° §panjjQ jg obiskalo 51,7
1 bona tujih turistov, ki so tam lani povprečju prebivali 3,71 dneva. Kar milijonov je bilo dnevnih izletnikov, tu ze> da se je povprečna doba bivanja ori«St°,V zmanjšala skoraj za slab °tek. Največ turistov, ki prebivajo
v hotelih, prihaja iz Nemčije (23%), Velike Britanije (22%), Francije (10%) in Italije (6%). Španci so odlični organizatorji izletov in obiskov kulturnih prireditev, saj so jih v letu 2001 zabeležili kar 127,8 milijona.
33,5 milijarde evrov od turizma
V enajstih mesecih 2002 so znašali prihodki od turizma v Španiji 33,54 milijarde evrov, kar je 3,3 % manj kot v enakem času 2001. Hkrati pa so se nekoliko (5,4 %) povečali tudi odhodki v turizmu, ki so dosegli 5,52 milijarde evrov. Te številke kažejo na visoko pozitivno turistično bilanco v Španiji 27,011 milijarde evrov. Priliv od turizma tako kompenzira 89 % gospodarskega primanjkljaja, doseženega v letu 2002.
Na »nenačrtovano povečano« potrošnjo turistov pa vpliva tudi španska pestra zunajpenzionska ponudba (prireditve, obiski muzejev, znanih trgovin...).
Španci se držijo tudi svoje tradicije.
Logotip Turespane (v obliki sonca), delo velikega umetnika Joana Miroja, letos dopolnjuje 20 let. Odprtje
Turizem:
Obetaven
začetek
podadcih Statističnega urada RS mo do konca februarja 2003 v h rVe.nlJ1 zabeležili za 4 odstotke več štP , ,1Čnih.prenočitev- skuPno nov -°i pr*b°dov gostov se ni P večalo. V nastanitvene objekte je
in tr° i*Va odstotka manj domačih n tn odstotke več tujih gostov. nuarj3 in februarja 2003 smo v n£Šteli smo 859.990 Drerkt ČIi*h prenočitev, kar
dvetiaaV JaiV P"merjavi s Prvima do-upac ■ ,anskima mesecema Povečanje za 4 o/o> odtega 459-708
tuiih domačlh in 400.282 (+7%) PrJenn-fatll1miV0 je’ da število S£ldomačih gostov, kljub ne	f™ >>ostanite doma«,
narašča, dolgoročno celo stagnira
Že sedaj zadovoljni z obiskom
Kolosej kinemotografe v Kopru naj bi si letos ogledalo 100 tisoč obiskovalcev
Od odprtja Koloseja v Kopru, 13. februarja 2003, sta minila že dobra dva meseca in v družbi Kolosej kinematografi d.o.o. v Ljubljani ugotavljajo, da sije kino predstave in zlasti tudi premiere v Kopru, ogledalo že na tisoče gledalcev. Najbolj gledan film 8 milj si je ogledalo na primer 2.876 gledalcev. Film Ladja groze 1.389 gledalcev. Prepričani so, da bodo dosegli zastavljeni cilj; to je med 90 in 100 tisoč obiskovalcev letno, kar je za mesto Koper, ki je bilo dolgo brez kina, lepa številka.
Picassovega muzeja v rojstni Malagi je predvideno za 24. oktober 2003. Muzej, ki pričakuje 1,4 milijona obiskovalcev letno, bo v dvanajstih prostorih postavil na ogled približno 200 del, s čimer bo eden najboljših, kar je posvečeno temu velikemu umetniku. Objektivna vrednost celotne dediščine tega znanega umetnika, ki bo razstavljena, je ocenjena na 176 milijonov evrov.
Leto 2004 bo zaznamovalo prvo jubilejno leto Sv. Jakoba v tretjem tisočletju krščanstva. Slogan, izbran za to priložnost, je: Pot, ki ima cilj. Kult apostola Jakoba v Santiago de Compostela že več kot osem stoletij privablja neprekinjen tok romarjev. Milost Jubileja, če se izpolnijo vsi pogoji, je popoln odpust grehov. Praznik bo privabil na tisoče romaijev. Cerkev, posvečena Sveti družini, ki jo gradijo v Barceloni s sredstvi zasebnih donacij,vidno raste.
Kako v Španijo?
Za potovanje v Španijo, krajše od 90 dni, potrebujejo slovenski državljani veljaven potni list. Za bivanje v Španiji daljše od 90 dni pa je potreben veljavni vizum. Španija je v istem časovnem pasu kot Slovenija, z razliko Kanarskih otokov, ki so eno uro zadaj. Cepljenja niso potrebna. Denarna enota je evro. Glede hišnih ljubljenčkov (domače živali) se zahteva ustrezno potrdilo, izdano 2 do 3 dni pred odhodom. Za pse in mačke pa je potrebno imeti veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini, izdano najmanj 20 dni pred odhodom.
Telefonska številka španskega veleposlaništva v Ljubljani: 01/ 4202330.
Filmsko gledališče v Kopru
Drama Sestre magdalenke 15. aprila
Filmsko gledališče, ki je v okviru starega koprskega kina Soča delovalo pred njegovim zaprtjem in popolno obnovo, je 18. marca 2003 zopet odprlo svoja vrata in ljubiteljem zahtevnejšega filmskega žanra ponudilo na ogled prvi film. Tako se bo vsak torek zvečer ob 21.00 uri vse do 20. maja, v največji dvorani Koloseja zvrstilo deset filmskih naslovov iz vsega sveta. Nekaj predstav: Drama Sestre magdalenke bo 15. aprila ob 21.00 uri, socialna drama Vse ali nič bo 22. aprila, španski nagrajenec številnih festivalov Govori z njo 29. aprila, nominiranec za oskarja za tujejezični - Mož brez preteklosti -bo 6. maja, indijska Monsunska svatba 13. maja. Šokantni dokumentarec Bovling za Columbine bo na sporedu 20. maja. Vstopnice za vse omenjene filme so po znižani ceni 850 tolarjev že v prodaji na blagajni koprskega Koloseja.
Dekan Turistice Milan Ambrož
v
Želimo imeti lastne prostore
Vključitev Turistice v Univerzo na Primorskem, edinstvenost učnega programa in lastni prostori, so trenutno največje želje vodstva Turistice, Visoke šole za turizem Portorož. »V Piranu smo si ogledali kar nekaj lokacij (Splošna plovba, Avditorij, upravna stavba Droge, sedež skupaj s knjižnico v Luciji), zapleti so bili (z zemljiščem) okrog Korotana, pogovarjali smo se tudi s Sežano. Izola ponuja prostor za visokošolsko institucijo - in odločitev je padla - gremo v Izolo. Seveda bo - nostalgija po Portorožu.
SEJEM ALPE - ADRIA (skupaj s SEJMOM RIBOLOV IN LOV) OBISKALO NEKAJ VEČ KOT 10.000 OBISKOVALCEV
Letošnji 42. mednarodni SEJEM ALPE - ADRIA, ki je od 20. do 23. marca potekal skupaj s SEJMOM RIBOLOV IN LOV, pod okriljem Ljubljanskega sejma, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je obiskalo nekaj več kot 10.000 obiskovalcev, kar je precej več kot lansko leto (kljub temu, daje letos sejem trajal en dan manj kot lani) in tudi več kot pred dvema letoma, s čimer so se izpolnila organizatorjeva pričakovanja.
Skupaj z zastopanimi podjetji seje na sejmu predstavilo 143 razstavljavcev iz 12 držav.
Sejem Alpe - Adria so tudi tokrat spremljale številne novinarske konference in okrogla miza na temo stanja turistično športnih programov v slovenskih naravnih zdraviliščih. Turistična zveza Slovenije paje svojo dve lemo akcijo »Naravne vrednote, kulturna dediščina in turizem 2001/2002« s podelitvijo posebnega priznanja 27 podjetjem, turističnim društvom in posameznikom, ki so se v akciji najbolje izkazali, okronala prav na sejmu.
Ljubeljski predor odprt od 6.00 do 19.00 ure
Mejni prehod predor Ljubelj je prevozen samo podnevi in sicer od 6.00 do 19.00 ure. Ponoči bo zaradi nadaljevanja del zaprt predvidoma do 23. maja. Kot poročajo naj bi vsa dela končali do konca junija tako, da bi bil predor v času glavne turistične sezone odprt tudi ponoči. Minister za promet Jakob Presečnik je napovedal, da bodo letos jeseni nadaljevali sanacijo predora Karavanke.
Ljubljanski sejem
Program sejmov v letu 2003
Sejem Dom
4. - 9. 3.
42. mednarodni sejem salonov; vse za dom, gradbeništvo in stavbno pohištvo, ogrevalna in hladilna tehnika, notranja oprema, varovanje ter urejanje okolice.
Sejem ALPE-ADRIA
20. - 23. 3.
42. mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas.
Sejem Ribolov In Lov
20. 3. - 23. 3.
19. slovenski sejem ribolova in lova, z mednarodno udeležbo.
49» mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač
30.	5.
49* mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev
31.	5.-3. 6.
Kulinarika
4. - 8. 6.
42. mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo, hotelirstvo in gospodinjstvo.
Vino Ljubljana
4. - 8. 6.
49.	mednarodni vinogradništvo-vinarski sejem
Sejem Moda
16. - 20. 9.
47. slovenski sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnjene in krznene konfekcije in galanterije, modnih dodatkov, kozmetike in nakita, z mednarodno udeležbo.
Sejem Šport in rekreacija
24. - 28. 9.
34. slovenski sejem opreme za zimske in letne športe, rekreacijo ter turistične ponudbe športnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo.
Sodobna elektronika
7.-10. 10.
50.	mednarodna razstava
profesionalne	elektronike,
telekomunikacij, komponent, elektronike, elektromateriala, pisarniške avtomatizacije in zabavne elektronike.
Fotostik
7.-10. 10.
6. fotografski sejem
Sejem Narava-Zdravje
22.-26. 10.
34. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje.
Ljubljanski pohištveni sejem
3.-9. 11.
14. slovenski pohištveni seje, z mednarodno udeležbo.
t i vi Ncjcni iuvštva in ribištva ter sejem vojaške opreme in varovanja
V	obdobju, ko se intenzivno približujemo Evropski uniji, postaja Gornja Radgona s svojo lego na stičišču Slovenije z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko vse pomembnejše regionalno in mednarodno sejemsko središče. To nameravajo dokazati tudi v Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni v letu 2003, z vsemi prireditvami, ki jih organizirajo.
V	graditeljskem zanosu je od 8. do 12. aprila 2003 potekal sejem MEGRA, 16. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Sejemsko sezono bodo nadaljevali s sejemsko novostjo in sicer s prvim sejmom lovstva in ribištva, poimenovanim SEJEM LOV, ki bo od 9. do 11. maja 2003.
Vrhunec sejemskega dogajanja, za mnoge pa tudi poslovnega poletja, bo tudi letos mednarodni KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM, ki bo od 23. do 30. avgusta 2003 v Gornji Radgoni predstavil polja uspehov.
V	septembru se obeta še ena sejemska novost: 1. sejem vojaške opreme in varovanja, ki bo predstavil opremljenost in pripravljenost slovenske vojske in vojska sosednjih držav ter vse kar potrebujemo za učinkovito varovanje miru.
GOSPODARSTVO IN POLITIKA
Fantastične zamisli študentov arhitekture
Mladi bodoči arhitekti bi postavili veliko garažno hišo na Fornačah, v Izoli otok in nanj postavili športno letališče, odstranili bi staro skladišče soli v Portorožu, zgradili panoramski avtocesto, gondolo...
Damjan Vremec ne skriva razočaranja
Lučka Ažman Momirski s Fakultete za arhitekturo, ki ji poleg Katje Repič Vogelnik in Nataše Umek sodelovala pri strokovnih pripravah delavnice.
Morda bodo njihove zamisli, ki sojih 2. aprila 2003 predstavili na mednarodni urbanistični delavnici v dvorani Domenica Tintoretta v Piranu, v okviru tega pa v avli piranske občinske palače tudi razstavo njihovih del (ogled možen vse do konca junija, vsak delovni dan od 8. do 15. ure in ob sredah do 17. ure) tudi nekoč uresničene. Razstava nosi naslov Mobilne kulture - razvojne možnosti turizma v občini Piran.
Čeprav nekateri težko verjamejo, da bi Izola dobila otok na morju, da bi odstranili skladišča soli v Portorožu, pa je skoraj gotovo, da bo mesto Piran moralo dobiti celovito prostorsko rešitev dostopnih poti in koristne večje garažne hiše pred mestom. Zanimivo je, kot je dejala Nataša Umek z Urada za okolje in prostor Občine Piran, da bodo izdelki in zamisli projektnih skupin tudi služili kot »obvezno« gradivo pri prostorskem načrtovanju. Večina mladih, ki so bili organizirani v projektantske skupine delavnice, so študentke in študentje Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, eden je iz Rotterdama, ena študentka pa iz Zagreba.
Predstavljeno je bilo delo mednarodne
uresničili.
Izhodišče za pripravo mednarodne delavnice z naslovom Mobilne kulture-razvojne možnosti turizma v občini Piran, je bila prva faza projekta z naslovom Portorož 2005/2025 -projekt vizije in strateškega razvoja vodilnega slovenskega turističnega središča, ki jo je pripravil Mednarodni inštitut za turizem septembra 2000. Projektne skupine so preverile prostorske možnosti za predlagano razvojno strategijo. Obalo so razdelili na tri funkcionalne dele. V Kopru naj bo še naprej tovorno pristanišče, Izola in Piran pa naj gradita vse v duhu turizma - in to na realnih tleh. Ključni problemi v občini Piran so poleg slabe dostopnosti do obale, notranjih prometnih povezav in neurejenih kolesarskih in pešpoti tudi posamezna neurejena urbana območja. Središče Lucije je potrebno oblikovati skladno z urbano podobo in programi, ki sodijo v centralno mestno območje ter so pomembni tako za domačine kot za turiste. Celovito naj se uredi območje od Hotelov Bernardin do piranskega pristanišča (Fomače). Tam bi lahko zgradili pomol za pristajanje večjih
Mladi študentje arhitekture, ki so v Piranu predstavili svoje zamisli z delavnice Mobilne kulture-razvojne možnosti turizma v občini Piran.
Damjan Vremec, predsednik TD Koper na novinarski konferenci v Kopru.
Predsednik Turističnega društva Koper Damjan Vremec ne skriva razočaranja nad pismom, ki gaje TD prejelo 4. aprila od župana Mestne občine Koper, v katerem mu sporoča, da bo občina poslej sama skrbela za dejavnost Turistično informativnega centra (TIC) v okviru Lokalne turistične organizacije (LTO).
To hkrati pomeni, da TD Koper s štiridesetletno tradicijo ne bo več nosilec nalog TlC-a, kar je bilo pet let. Sestal se je Upravni odbor TD Koper in sklenil zapreti TIC Koper, kar seje tudi zgodilo 4. aprila 2003 ob 12. uri.
Predsednik TD Koper Damjan Vremec je podrobnosti o nastalem dokaj čudnem položaju organiziranosti koprskega turizma spregovoril na novinarski konferenci 8. aprila na sedežu TD in TIC, Ukmarjev trg 8.
Brez sprenevedanja lahko ugotovimo, da gre predsedniku TD Koper Damjanu Vremcu marsikatera zasluga za bolj živahen turistični utrip v Kopru.
TD Koper j e namreč poleg svojih, opravljalo tudi naloge Turistično informativnega centra. Iz poročila o delovanju za leto 2002 je razvidno, da je TIC opravljal poglavitne naloge zbiranja in posredovanja turističnih in splošnih informacij, prodaje razglednic, zemljevidov Kopra, skrbel za založništvo in distribucijo turističnih tiskanic, vodenje ogledov mestnih znamenitosti in na splošno tudi za promocijo Kopra. Za delovanje TIC so lani porabili 14,6 milijona SIT, od tega je občina prispevala za sofinanciranje 12,2 milijona SIT, Turistično društvo pa 2,4 milijona SIT.
Turistično društvo, katerega predsednik je, pa že nekaj let uspešno organizira tudi najbolj odmevno in najbolj obiskano prireditev - Koprsko noč, ki pa naj bi bila letos celo ogrožena?
Vsa leta doslej je Mestna občina Koper sofinancirala turistično informativno dejavnost. V TD Koper so bili prepričani, da bo tako tudi naprej in da bodo opravljali dejavnost Turističnega informativnega centra, saj so ne nazadnje za to najbolj usposobljeni, poleg tega pa so v te namene vložili tudi precej sredstev za nakup opreme in kadrovska usposabljanja. Damjan Vremec je povedal, daje v zvezi s proračunskimi sredstvi - in tozadevno tudi odnosi z dosedanjimi župani - bil vedno križ.
»Na novega župana MO Koper Borisa Popoviča in na občinsko upravo smo posredovali več pisnih in ustnih prošenj, predlogov in programov, vendar razen začasne rešitve za prve tri mesece 2003, nismo dobili nobenega jasnega odgovora. UO TD Koper je zato na izredni seji 28. marca 2003 obravnaval problematiko in sklenil, da se TIC Koper 4. aprila 2003 zapre, če do takrat ne dobimo pisnega zagotovila, da bo MO Koper sofinancirala delovanje TlC-a Koper do konca leta. Medtem je prispelo županovo pismo.
»V zvezi z vašim dopisom vas obveščamo, da ne glede na začasno financiranje, ki je potekalo v prvih treh mesecih s strani Mestne občine Koper Turističnemu društvu Koper glede delovanja TlC-a, seje Mestna občina Koper odločila, da bo v letu 2003 dejavnost TlC-a izvajala sama v okvim Lokalne turistične organizacije, v skladu s sprejetimi razvojnimi programi in načrti ter predvidenimi proračunskimi sredstvi. Za dosedanje sodelovanje se vam zahvaljujemo ter želimo obilo uspehov pri delovanju vašega društva«. Zupan: Boris Popovič.
Na dnevnem redu 4. seje Občinskega sveta MO Koper 17. aprila je že tudi točka, predlog odloka o spremembah odloka o ustanovitvi zavoda Turistične organizacije Koper kot pravne osebe. Člani zavoda so lahko gospodarski in drugi subjekti, ki se prostovoljno povezujejo na podlagi interesa pri pospeševanju turizma. Da bo kolobocija še večja na Ministrstvu za gospodarstvo v Ljubljani
urbanistične delavnice, ki jo je vodila Lučka Ažman Momirski, od 23. do 27. septembra 2002 v Piranu. Delavnico sta omogočila Občina Piran in Urad RS za prostorsko načrtovanje pri ministrstvu za okolje, prostor in energetiko. Strokovni sodelavci so bili Nataša Umek z Občine Piran, Katja Repič Vogelnik, Urbanistični inštitut RS in Lučka Ažman Momirski, Univerza v ljubljani, Fakulteta za arhitekturo. Mlade bodoče arhitekte je pozdravil Sašo Šraml, podžupan Občine Piran. Od vabljenih se je udeležil delavnice tudi Ivan Silič, direktor Turističnega združenja Portorož. Pozdravil je ideje mladih bodočih arhitektov in zlasti pohvalil prizadevanja za dograditev turistične infrastrukture na obalnem območju, ki bo služila večjim razvojnim možnostim turizma. V piranski občini razpolagamo s približno 5000 nastanitvenimi zmogljivostmi za turizem, potrebovali pa bi jih vsaj še enkrat toliko, je dejal Silič. Pohvaljena je bila tudi ideja študentov o graditvi garažne hiše na Fornačah. Škoda je le, da niso občinski svetniki, saj bi tako morda lahko svojo zrelo zamisel celo
potniških ladij, avtobusno postajo (končna postaja mestnih linij, možnost prestopa na manjše avtobuse, breztimi vlak, lokalne morske linije, izposoja koles) parkirišče za osebne avtomobile, upoštevajoč tudi portoroško promenado. Parkirišča za avtobuse in osebne avtomobile je treba urediti v več etažni garažni hiši na območju opuščene tovarne mila Salvetti. Uvoz v garažno hišo je možen tudi s križišča nad kompleksom Bernardin. Letališču v Seči je treba vrniti namembnost športnega letališča (ali ga postaviti v Izoli) , glavno letališče na obali pa preseliti v Koper, kjer naj nastane osrednji obalni terminal, vozlišče železniškega, cestnega, avtobusnega in morskega prometnega omrežja. Tako bi se izognili poseganju v soline zaradi povečane letališke steze. Sicer pa je že dolgo znan tudi problematičen dostop do sečoveljskih solin, saj je treba prečkati slovenski mejni prehod. Z ureditvijo komunalnih privezov v kanalu Jernej (Seča) bi bila omogočena funkcionalna in programska prenova vplivnega območja kanala. Tudi kanal Fazan v Luciji bi kazalo razširiti.
pripravljajo spremembe Zakona o pospeševanju turizma kar zadeva članstvo in plačevanje članarine v LTO, ki naj bi bilo poslej grajeno na prostovoljni bazi. Zanimivo je tudi to, da Občine v zvezi s promocijo in organiziranostjo turizma prevzemajo naloge, ki bi po naravi dela sodile nosilcem turistično-gostinske dejavnosti, torej podjetjem. Prav zato bomo na področju turizma morda že kmalu spet doživeli spremembe.
Pomembna naložba v Simonovem zalivu
Velika prenovljena restavracija, ki lahko sprejme 500 gostov
Hotelsko turistično podjetje Simonov zaliv d.d. Izola je temeljito prenovilo in v začetku aprila ponovno odprlo osrednjo restavracijo San Simon, v kateri bodo lahko svojim gostom v prihodnje ponudili mnogo več kot le najlepši pogled na morje.
Skupni restavracijski prostori so zasnovani tako, da lahko poleg poslovnih srečanj in konferenc, seminarjev in izobraževanj, gostijo tudi banketne in druge sprejeme ter najrazličnejše svečane prireditve in praznovanja. Popolnoma prenovljena in klimatizirana ter povečana restavracija obsega sedaj 1200 kvadratnih metrov in lahko sprejme več kot 500 gostov. Za naložbo je podjetje odštelo 300 milijonov tolaijev, sporočajo iz Simonovega zaliva.
Obvestilo za javnost
Dr. Dimitrij Rupel v Piranu sprejema občanke in občane
Županja Občine Piran Vojka Štular je dr. Dimitriju Ruplu prijazno zagotovila prostor v predsedniškem salonu - za pogovore s Pirančani, ki so ga pred slabimi tremi leti izvolili za poslanca LDS. Dr. Dimitrij Rupel je potem, kot je znano, postal minister za zunanje zadeve Republike Slovenije in res ni imel veliko časa, da bi vračal k svojim volivkam in volivcem. Doslej je tam že imel dva pogovora. Zadnjega 14. aprila. Iz službe za stike z javnostjo Občine Piran pa so nam poslali program sprejemov od 28. aprila do 30. maja 2003. Tako bo minister Rupel v predsedniškem salonu piranske občinske palače sprejemal piranske občanke in občane, ki bi želeli z njim stopiti v stik, predvidoma vsak drugi ponedeljek po naslednjem programu:
28. aprila od 10. do 12. ure 12. maja od 9. do 11. ure 9. junija od 10. do 12. ure 30. junija od 10. do 12. ure.
Občanke in občani se zanimajo predvsem za globalne probleme, pa tudi osebne. Na prvi pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je prišel tudi Joško Joras in se ministru zahvalil za pomoč pri takratnih težavah, ki jih je imel, ko so ga hrvaške oblasti zaradi izobešanja zastav na svoji hiši in neplačevanja carine za uvoženo blago za nekaj dni zaprli v Pulju. Sedaj je kot kaže vse v naj lepšem redu. Joras uživa prost prehod na svoj dom - v Slovenijo Sečovlje št. 1. Hrvati sicer niso istega mnenja kot Joras, a ne delajo težav. Zadovoljen je, ker naj bi mu minister zagotovil, da v pogledu določitve morske in kopne meje med državama ni nobenih sprememb in da so torej zaselki slovenski.
UGANKA
Vpisala sta se v Zlato knjigo
Pier Ferdinando Casini se Podpisuje v Zlato knjigo Občine Piran. FOTO: FK-Primorski utrip.
Po srečanju predsednikov štirih Parlamentov - kvadrilaterale - 17. roarca 2003 v kongresnem centru Hotelov Bernardin, na katerem so Zlatko Tomčič, predsednik hrvašjkega
sabora, Katalin Szili, predsednica madžarske narodne skupščine, Pier Ferdinando Casini, predsednik italijanske poslanske zbornice in Borut Pahor, predsednik državnega zbora RS, ob tem ko so razpravljali o organiziranem kriminalu in tudi soglasno odprli procese širitve EU in Nata, sta Občino Piran obiskala Pier Ferdinando Casini in Borut Pahor. Sprejel ju je podžupan Sašo Šraml, kjer sta se nato v dvorani Tintoretta vpisala v Zlato knjigo Občine Piran. V Zlato knjigo seje nameravala vpisati tudi predsednica madžarske narodne skupnosti, vendar je morala prej odpotovati.
Podžupan Sašo Šraml je visokima gostoma na kratko predstavil občino Piran, pri čemer je poudaril opazno prisotnost italijanske narodne skupnosti v vseh porah življenja v piranski občini. Kar tri mesta v občinskem svetu so posebej rezervirana za italijansko narodnost, eden izmed svetnikov (Alberto Manzin op.p.) je podžupan, italijanska narodnost pa ima svojega predstavnika tudi v državnem parlamentu. Omenil je tudi pomembnejše mednarodne dogodke, ki so se zvrstili v piranski občini v zadnjih nekaj letih.
Gostje občodujejo Tintorettovo sliko v občinski palači.
i—nju uvuaniaterate v Kongresnem centru liernarain Boru P™/' ^eS'": P'er PenB,u"ido Casini, Katalin Szili, Zlatko Tomčič,
POTO: QUICKLAB
Ni hotel
Tale lepa zgradba v Kopru bo lahko prvo najbližje »pribežališče« za 0 goprstneže, če si bodo dovolili kaj izmakniti v bližnji Supernovi in ce j ih bodo seveda pri tem zalotili pazniki. Velika arhitektonska iznajdba 0 J podobna hotelu kot zaporu, le majhne line spominjajo na nrrnfa °kenca. Naši načrtovalci so pravi geniji, saj so zapor F avih tik ob prodajnem središču, kjer se ponavadi sprehajajo ietn°'VCe MendaJe tako Prav. Zaporniki ne morejo živeti osamljenega zeradh283 yyljen.ia- Kaže pa, da so najprej zasnovali zaporniško tudi °.]n $e 6 na*° Je presenetila Supernova. Ena od zanimivosti je edPn a? Sta glavna vhoda v zaP°r in veletrgovino na isti strani, o drugega oddaljena le kakšnih 20 metrov.
Piranski športniki na javnem shodu
»Tu smo zato, ker imamo šport radi in ker nam ni vseeno v kakšnih materialnih pogojih se bo razvijal«, je na shodu 170 športnikov, staršev in njihovih otrok na športnem stadionu v Piranu v sredo, 9. aprila 2003 dejal Milan Cvejanov, predsednik kegljaškega kluba.
-
Milan Cvejanov bere izjavo na rokometnem stadionu v Piranu
Pred mikrofon so stopili še Joško Joras, Leopod Stubelj in zdravnica pediatrinja Zvezdana Rostan. Nekaj dni prej so se predstavniki 11 društev sestali v prostorih Jachting kluba Marine Portorož in po na trenutke burni razpravi zastavili strategijo »javnega pritiska« na Občino; najprej javni shod na nogometnem stadionu v Piranu, nato okrogla miza v Avditoriju, niso pa
nima strategije.Težko si tudi zamišlja kako bi ona lobirala za sponzorje, saj naj bi bila to naloga klubov. Gospodarstvo pa sponzorira športnike ali športne klube le, če v tem vidi neposredno promocijsko korist. Občna Piran Športni center Piran in Primorski utrip tudi še niso organizirali prireditve Športnik Pirana 2002, ker naj ne bi bilo ustreznih športnih rezultatov.
Zk MLADE
Otroci so nosili transparentna sporočila
Predstojnica Urada za finance Breda Klobas je povedala, da sredstva od prodaje premoženja (investicijski del proračuna) smejo namenjati samo za nova vlaganja, ne pa za tekočo porabo. »Če primerjamo delež tekočih prihodkov je delež za šport 3,27 -odstoten in ne 2,28 % kot so zatijevali. Po pritožbah svetnikov ZZP so delež proračunskih sredstev za šport povečali za 4,5 milijona SIT. Glede načrtovanih ogromnih investicij v športne objekte: olimpijski stadion, olimpijski bazen, dom vodnih športov, kegljišče, odbojka na pesku..., se je treba soočiti s kruto resnico, da Občina tega ne bo zmogla sama, ampak bi za športne objekte moralo še kako biti zainteresirani v turističnem gospodarstvu. Na protestnem shodu so se kot med kladivom in nakovalom znašli predstavniki Športnega centra Piran. Zdenko Vozlič je mnenja, da je shod upravičen, če bo to pomagalo k pozitivnemu razvoju športa. Sicer pa so protestniki veliko povedali z napisi na transparentih. Kot na primer: Bogata občina, reven šport.
izključili tudi javnega protesta pred občinsko palačo. Zapisali so, da športna sfera ni dobila od občine jasnega zagotovila, da so izpolnjeni pogoji za izvajanje sprejete Štrategije razvoja športne infrastrukture v občini Piran. Atletski stadion v Luciji se vedno bolj odmika od resničnosti (tam naj bi nekoč zrasli celo bungalovi ?). Zapisali so tudi, da Občina Piran ni pripravljena zagotoviti športni sferi enakega deleža proračuna kot v preteklem letu in vodstvo občine naj ne bi imelo strategije kako doseči sodelovanje na relaciji Občina-gospodarstvo-šport. Bistvo spora, ki se vleče že nekaj časa je po mnenju športnikov preskromen delež sredstev iz proračuna, ki ga občina namenja klubom za razvoj športa. Res pa je, da je proračun sestavljen iz treh različnih komponent, tudi iz prihodkov od prodaje nepremičninskega premoženja, zato rasti odstotka za dejavnost športa ni mogoče istovetiti z rastjo celotnega občinskega proračuna. Županja je na občinskem svetu ostro zavrnila očitke češ, da piranski šport
Razstava velikonočnih izdelkov v TPC
Društvo Faros Piran in Unikat Art&Hobby iz Lucije organizirata 2. razstavo velikonočnih izdelkov, ki bo v soboto, 19. aprila 2003 od 10.00 do 18.00 ure v avli novega dela TPC Lucija.
Likovna pedagoginja Suzana Bertok, Trgovina Unikat Art&Hobby, nam je povedala, da so lani ob približno enakem času organizirali 1. razstavo velikonočnih aranžmajev. Za letošnji zaključek šolskega leta društva Univerze za tretje življensko obdobje Piran pa pripravljajo razstavo velikonočnih izdelkov. Na razstavi lahko sodelujejo posamezniki ali skupine, vabijo pa tudi vse krajane, da si razstavo ogledate. Razstavljali bodo ročno izdelane unikatne velikonočne pirhe, velikonočne aranžmaje, voščilnice in druge zanimive posebnosti za ta čas. Izdelke za razstavo lahko oddate v trgovini Unikat v TPC od ponedeljka 14.4. do sobote 19.4. 2003 do 10.00 ure.
Dve uri pred zaključkom razstave, v soboto ob 16.00 uri bodo razglasili najboljša razstavljena dela in podelili prve tri nagrade ter tudi tolažilne nagrade vsem sodelujočim. Nagrade so prispevali trgovci iz TPC Lucija. Lani je sodelovalo 17 razstavljavcev, letos jih pričakujejo več. Zanimivo razstavo si vsekakor velja ogledati. Suzana Bertok nam j e tudi povedala, da bo 16. aprila v OŠ Lucija 7 delavnic, ki jih bodo vodili lucijski upokojenci, člani likovnega krožka društva Faros Piran.
Jubilejno
leto
krvodajalstva v Sloveniji
Ob 50. obletnici krvodajalstva v Slovenji so bila doslej že številna priložnostna srečanja in podelitve priznanj
Pred nedavnim so se krvodajalcem zahvalili v občini Izola, 11. aprila pa so priredili sprejem v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debelem rtiču, kjer je bilo povabljenih 170 odlikovancev za leto 2002.
Priznanje za darovano kri so med drugim prejeli: Ciril Koprivc za 135 krat darovano kri, Šime Sučič za 115 krat, Vojko Čuk za 110 krat, Otilio Furlanič za 105 krat in Anton Umek za 110 krat darovano kri. Podelili so tudi priznanja številnim krvodajalcem, ki so darovali kri od 25 do 95 krat. Prejema so se udeležili gostje iz Šlovenije in tujine.
Šime Sučič
Radio Tartini Piham©
[ 05 6730 081 (d 05 6730 085 H radio-tartini@siol.com
‘KraCjevsIčp večerjo s tartufi si Cafitčp pripravimo tudi sami
Popotnike v središču doline Mirne (po ravni cesti v smeri Buzeta), že na prvem križišču za Livade opozarja tabla na enoteko in trgovino s tartufi Zigante, v kateri si lahko kupite vložene tartufe ali pa sijih privoščite z rezanci ali pripravljene kako drugače kar v tamkajšnji restavraciji. V trgovini s tartufi zbuja precej pozornosti primerek - imitacija 1,31 kilograma težkega tartufa, ki je, kot je znano, zaradi svoje veličine prišel celo v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. Kozarček vloženih tartufov dobite že za 52,90 kune (ali manj, za visi od teže) in zadostuje za preliv štirih porcij širokih rezancev. Seveda je specialiteto treba znati tudi pripraviti in kraljevska večerja je lahko do pet krat cenejša kot če si bi jo privoščili v eni od tamkajšnjih gostiln. V Livadah prodajajo tudi odlične sorte vina, orehe v medu, suhe smokve v medu, akacijev in kostanjev in še bi se našlo. Naša skupina je pridno kupovala in prepričan
sem, daje že isti večer doma zadišalo po tartufih.
Podjetje Enoteka & Zigante tartufi Livade je že uveljavljeno, z odprtjem restavracije pa so še dodatno popestrili ponudbo. Livade se nahajajo v središču doline Mirne (nedaleč od Motovuna), v največjem znanem gozdnem predelu za nabiranje tartufov. Prestižni beli istrski
Na fotografiji Primorskega utripa: Tatruf ki je prišel v Guinnessovo knjigo.
tartuf ali lokalni čmi tartuf sta posebnosti tega predela Istre, ki privabljata številne kupce. Sveži tartufi, ki jih iščejo z dresiranimi psi, dosegajo tudi astronomske cene. V Livadah pripravljajo tradicionalne lokalne jedi obogatene s karakterističnim okusom in vonjem te izredne specialitete, ki menda vpliva tudi na potenco. Črni tartufi so kar štiri krat cenejši od belih.
9\[aj6ofj preprosti recept
Široki razanci s tartufi
Testenine s tartufato na način Zigante
Sestavina za 4 osebe:
Tartufi 80 g Testenine 400 g Maslo 40 g
Smetana za kuhanje 1 dl Vegeta ali začinka 1 žlica Ribani parmezan
Testenine skuhamo v slanem kropu, odcedimo in dodamo 20 g masla. V posebni posodi raztopimo preostalo maslo, dodamo tartufe (že pripravljeno tartufato v steklenički) in smetano za kuhanje ter mešamo, da se pogreje. Dodamo naribani parmezan in vegeto ali začinko. Z omako prelijemo testenine in serviramo toplo.
uc
x T Semenarna &
Vanja fZ$i
Liminjanska 78, Lucija
Tel.: 05 6777 335
Fax: 05 6770 927
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SE JE CVETLIČARNA V ŠPORTNI DVORANI PRESELILA V PROSTORE SEMENARNE VANJA, PRAV TAKO V ŠPORTNI DVORANI
Prva okrogla miza v galeriji Gasspar
Mi in naš kraj
V Studiu galeriji Gasspar v Piranu načrtujejo za letos kar nekaj srečanj oziroma okroglih miz z aktualno tematiko Mi in naš kraj. Prva okrogla miza je bila 25. marca zvečer, na kateri so prečesali kar nekaj področij, ki zadevajo mesto Piran; od videza in neurejenosti piranskih arhitekturnih znamenitosti, hišnih vhodnih vrat, kapelic, do v nebo vpijočega stanja na Židovskem kareju, pa tudi kdaj bodo tisti, ki sojih odpeljali, vrnili kamnite mize na Ribiški trg. Opozorili o poškodovanih skulpturah na Prvomajskem trgu (popravilo načrtovano) in kaj bo s sečoveljskimi solinami kot spomenikom dela človeških rok skozi stoletja, danes pa je postalo območje neusklajenih, nasprotujočih si interesov. Na prvo okroglo mizo so povabili tudi Turistično društvo Piran, Epicenter Piran, študijski krožek Ohranjanje dediščine, društvo Prijatelji zakladov Sv. Jurija Piran, Zavod za varstvo kulturne dediščine in Urad za društvene dejavnosti Občine Piran in medije. Na pogovoru se je razvila polemika o primernosti upravitelja Gledališča Tartini. Gašpar Gašpar Mišič je predlagal odvzem upravljalskih pravic Avditoriju in to ponovil tudi na Občinskem svetu.
Javni natečaj za turistične spominke
Turistična zveza Slovenije in Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2003. Prijave sprejemajo do 15. junija.
Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo kulturno in naravno dediščino, turistični objekt, turistični kraj, turistično regijo ali Slovenijo kot turistično destinacijo in jih je možno izdelati v poljubni količini za prodajo, so prvič javno predstavljeni in še niso v prodaji doma ali v tujini. Trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, bodo prejeli denarne nagrade. Prva nagrada 200.000 sit, druga 100.000 sit, ter tretja 50.000 sit. Poleg denarnih nagrad bo strokovna komisija podelila še pisna priznanja za nadaljnje najbolje uvrščene spominke in vsem nagrajencem podelila celostno podobo slovenske turistične ponudbe. Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe. Prejete vzorce spominkov bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija v skladu s pravilnikom. Spominke za natečaj bodo sprejemali na sedežu Turistične zveze Slovenije. Miklošičeva 38, 1000 Ljubljana, do 15. junija 2003.
Vsakemu vzorcu mora biti priložena zaprta kuverta s podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja, kratek opis spominka, 2 fotografije spominka, izjava, da je izdelek prvič predstavljen, da izdelek še ni v prodaji doma ali v tujini, in pa izjava, da je izdelovalec avtor spominka.Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turistične zveze Slovenije. Razglasitev rezultatov natečaja bo javna, hkrati z razstavo najboljše ocenjenih spominkov.
8. konferenca
MLADI
ZA
TURIZEM
»SLOVENIJA KOT DESTINACIJA MLADINSKEGA TURIZMA«
Pod okriljem Nacionalnega turističnega združenja in v soorganizaciji s Srednjo gostinsko in turistično šolo iz Izole, potekal letos že osmič zapored projekt Mladi za turizem z osrednjo temo »Slovenija kot destinacija mladinskega turizma«.
Tradicionalna konferenca je zaključek vsakoletnega državnega tekmovanja mladih na srednjih šolah za gostinstvo in turizem in je vključena v koledar srečanj in tekmovanj iz znanja srednjih šol. Dijaki na tekmovanju pokažejo svoje analitično, raziskovalno in kritično razmišljanje o aktualnih vidikih turizma.
Letošnja konferenca je bila 27. marca v Kulturnem domu v Izoli.
Dijaki iz srednjih šol za gostinstvo in turizem iz Ljubljane, Maribora, Radovljice, Izole in Celja so predstavili svoje raziskovalne naloge ter izmenjali stališča in poglede z naslednjimi nalogami:
Grad Viltuš - od ostarelih k mladim?
Ko mladi na rajžo gredo Turistična ponudba za mlade v Celju Zakaj mladi ne hodijo v gore?
Mladi z nahrbtniki -»Backpackeiji«
Prebudimo Bledeč Mladina - Obala kliče!
Strokovna komisija je spremljala in ocenila raziskovalne naloge in njihove predstavitve. Avtorji treh najboljših nalog so prejeli privlačne nagrade.
INTERNAUTICA
2003
Največji mednarodni dogodek na področju navtike v Portorožu , že osmi po vrsti -Internautica 2003 v Marini Portorož - bo od 13. do 18. maja.
Slavnostna otvoritev mednarodnega salona navtike Internautica 2003 bo 13. maja na osrednjem prireditvenem prostoru v Marini ob 15. uri. Poleg posebnih gostov ste vabljeni tudi obiskovalci, ki boste letos za vstopnico odšteli 1500 SIT (odrasli) in 750 SIT (otroci). Generalni pokrovitelj Intemautice 2003 je HYPO Alpe Adria Bank, ekskluzivni razstavljalec vozil je Porsche Slovenija. Nosilec prireditve je Marina Portorož d.d., organizator Studio 37 d.o.o. Ljubljana. V Portorožu pričakujejo letos več kot 40.000 obiskovalcev, ki bodo lahko občudovali razstavljena plovila, jahte, čolne in navtično opremo več kot 300 vodilnih svetovnih izdelovalcev. Internautico bo spremljalo več vzporednih prireditev in strokovnih srečanj ter tudi že deveti dvig modre zastave. Vodstvo Marine Portorož je zadovoljno s pripravami in najavami udeležencev. Podrobnosti bodo predstavili na prvi novinarski konferenci 23. aprila, naslednja bo pred otvoritvijo ob 10. uri.
Nekaj dni prej, 1. in 2. maja, bo v hangarju portoroške Marine tradicionalni sejem rož.
Donatorji sredstev za nakup novega vozila Land Rover Defender za piranske gasilce
Županja Občine Piran Vojka Štular je v četrtek, 6. marca, ob Mednarodnem dnevu civilne zaščite (1. marec) predala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Piran (PGD) novo vozilo Land Rover Defender 130 in podelila tudi priznanja in plakete donatorjem. Kot smo že poročali v prejšnji številki je gasilsko vozilo stalo 11.596.807,40 tolarjev. Donatorji, bilo jih je kar 20, so prispevali skupaj 6.458.000,00 SIT, medtem ko so preostala sredstva Prostovoljnega gasilskega društva Piran iz naslova dotacij Občine Piran, požarnega sklada in lastnega dela znašala 5.138.807 SIT. Piranski gasilci so bili nove pridobitve veseli, saj je znano, da mesto Piran sodi skoraj v najvišjo kategorijo požarne ogroženosti
Zahvalo za prispevke za nakup vozila so prejeli:
Gostilna Fontana Piran, Dolores Mohorčič (8.000 SIT), Gostišče Cantina Piran, Ester Radojkovič Tomšič (15.000 SIT), Stara Gostilna Piran, Tomo Posavec (20.000), Gostišče Delfin Piran, Zlatko Pašalič (30.000), JZ GB Koper, Vilij Bržan, Piran (35.000).
Bronaste plakete
Po 50.000 SIT so prispevali in prejeli bronasto plaketo: Tri vdove - Boro Popovič Piran, Restavracija Pavel Piran - Lovrečič - Protič Lilijana, Restavracija Pavel Piran - Pavel Lovrečič, Pyros bar Piran - Jani Lubec, Gostišče Pirat Piran - Robin Vogrič, Podjetje Dr. Humar - Rajmond Humar Piran, Bife Ivo Piran - Ivo Župan.
Srebrna plaketa
100.000 SIT je prispevala Studio Galerija Gasspar Piran - Gašpar Gašpar Mišič.
Zlate plakete
Luka Koper Koper d.d. - donacija 300.000 SIT (predsednik, uprave Bruno Korelič), Elekronabava Ljubljana - donacija 300.000 SIT (Florian Mali), Banka Koper d.d. - donacija 300.000 SIT (izvršni direktor Franc Ohnjec). Po 1.000.000 tolarjev donatorskih sredstev sta prispevali družbi: Casino Portorož d.d. (predsednik uprave Aldo Babič) in Adriatic d.d. (predsednik uprave Dušan Novak). Marina Portorož d.d. (predsednik uprave Enes Lojo) je prispevala 2.000.000 tolarjev. Občina Piran 1.000.000 tolarjev.
Dnevni center za pomoč na domu Školjka
V pritličju Zdravstvenega doma v Piranu, so 14. marca 2003 svečano odprli dnevni center za pomoč na domu Školjka. Starejše osebe, ki bodo iz različnih razlogov potrebovali pomoč, nasvet ali pa zgolj družbo in toplo besedo bodo to kajpak lahko našle v novem centru. To naj bi bila ena izmed vmesnih stopničk do resničnega doma za starejše občane. »Upam, da bo zaživel v čim krajšem času«, je dejala v pozdravnem nagovoru Vojka Štular, županja Občine Piran. Dom upokojencev nameravajo izgraditi v Luciji, v skladu z razvojnim programom, v sodelovanju z ministrstvom za družino, delo in socialne zadeve oziroma izbranim koncesionarjem.
Dnevni center obsega 180 m2. V njem so dnevni prostor, jedilnica, prostor za delovno terapijo, soba za počitek in sanitarije. Prostorje dostopen tudi gibalno oviranim ljudem. Celoma investicija je znašala skoraj 30 milijonov tolarjev, od tega je deset milijonov prispeval Zdravstveni dom Piran za opremo urgentne ambulante, preostalih nekaj manj kot dvajset milijonov tolarjev pa je zagotovila občina Piran iz proračuna. V centru so tudi poskrbeli za pester program dejavnosti za starejše občane (rekreacije, organizirani sprehodi po mestu..), storitev pomoči na domu (gospodinjska pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene..), občasno pa bodo organizirane tudi aktivnosti zunanjih izvajalcev (merjenje krvnega pritiska in krvnega sladkotja, popoldanske čajanke, predavanja ° ohranjanju zdravja in lajšanju težav v starosti..).
Lidija Apohal Vučkovič, državna sekretarka na ministrstvu Za družino, delo in socialne zadeve:
^To, daje danes ta dogodek je nedvomno zasluga ljudi iz Občine Piran, ki si že nekaj let prizadevajo kako starejšim občanom ponuditi več kot pa jim je bilo na razpolago v preteklosti. Dnevni center je zagotovo nekaj več in je hkrati tudi ekaj novega. Čeprav smo jih v zadnjih letih v Sloveniji odprli že kar nekaj, so , . centri pri nas zagotovo novost, ki pa je dobrodošla za popestritev ponudbe jerkoli v Sloveniji. Še posebej pa tam, kjer tako kot tu na Obali primanjkuje °m°v za starejše. Dejstvo je, da se vsi zelo hitro staramo in to nc dojemam kot naravno katastrofo, ki nas je doletela, ampak skozi dejstvo, ki spremlja vse zvite družbe. To dejstvo je treba sprejeti in se temu primemo v družbi tudi organizirati. Mislim, da smo v Sloveniji na dobri poti, saj smo v zadnjih letih, nkretno v zadnjih štirih letih, odprli kar 11 novih domov za starejše, trije pa (S,° trenutno še v gradnji. Začeli smo graditi varovana stanovanja in tudi ta so nes zgrajena že v enajstih krajih v Sloveniji. Začeli smo odpirati centre za 1 moc na domu in tudi centre za pomoč na daljavo in druge programe. Predvsem j) uPam> da bomo začeli gledati drugače na generacijo starejših in na to kako Pomembno je, da ostanejo aktiven in ustvarjalen del naše družbe.
ra/l'0'' *<°t S° Potrehe ljudi nasploh različne so tudi potrebe starejših z icne. In zato edina možnost v času starosti nikakor ne sme biti samo ra*11.?3 *tarejše in tudi mislim, da v resnici tudi ni več, saj se je pri nas ^.ZNl“ še kar nekaj novosti. In dnevni center je ena od teh novosti. na3!?1^0 ■*'** *e ne Pozna' nekateri imajo do njih tudi predsodke, praksa 0j . A Pokazala v kakšni meri jih bomo sprejeli in koliko nam bodo izkiT3 ■ 'n P?Pestr'H življenje. Na ministrstvu so prepričani, da bodo cent • e z nj‘m pozitivne in jih tudi podpirajo predvsem zato, ker takšni p n ,za marsikoga, ki bi se sicer moral preseliti v dom za starejše ' račC"IJ°’ -*alll<0 *e vet*no ostanejo v svojem domu. Da se vsaki dan potrebn V $V°'* ?0m’ ^a Pa P1"6*40 dneva dobi v dnevnih centri dobivajo
Dež preprečil piransko spomladansko čistilno akcijo
Nov datum 22.4 in 26.4. 2003 Karavana cvetja 16. maja 2003
V piranski občini so za soboto, 12. aprila 2003, v okviru svetovnega dneva zemlje 22. aprila, načrtovali vsesplošno čistilno akcijo, vendar je zaradi dežja niso mogli izpeljati in bodo določili drugi datum. Nosilci so Občina Piran, Krajevne skupnosti, Turistična društva Fiesa, Sečovlje, Piran, JP OKOLJE, PGD Piran, EPI center Piran, Cvet d.o.o., Sandi Čeligo, Ribiško društvo Piran. OKOLJE Piran bo na različnih lokacijah delilo kompost za rože.
Karavana cvetja v piranski občini bo letos 16. maja 2003.
Županja Občine Piran Vojka Štular bo v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Portorož na različnih lokacijah prijazno razdelila na stotine cvetličnih lončnic - za lepši Piran. Tako bo čistilna akcija v piranski občini organizirana 22.4.ob 17. uri, razen v Strunjanu kjer bo 26.4 ob 15. uri in Sv. Petru ob 10. uri. Potrudimo se, da bo naša občina čista in lepa.
obrasul trafrovl ftorfliire modni girmM nogavice
»Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.«
•	kemična čistilnica
oblačila, odeje, zavese, pregrinjala...
•	šiviljska popravila
krajšanje, ožanje, menjava zadrg...
•	vse za šivanje
gumbi, sukanec, elastike, zadrge...
•	prodaja nogavic
MURA,
ciocca.
Ne le čistilnica
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: OS 6779-790
Izolska čistilna akcija - pohod po čisti izolski obali
5. aprila 2003 je potekala že sedma tradicionalna čistilna akcija vzdolž skoraj 8 kilometrov dolge obale med Izolo in Strunjanom. Že tri leta zapored pa poteka »VIP« čistilna akcija, kjer povabijo razne politične in druge pomembne osebnosti. Na povabilo izolske županje Brede Pečan so se odzvali Andreja Rihter, ministrica za kulturo, Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, Danica Simšič, ljubljanska županja, Boris Popovič, koprski župan, Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Pohoda, kajti smeti skoraj, da ni bilo, so se udeležili tudi občinski svetniki ter nekaj občanov Izole, ki so želeli prispevati k lepši in čisti obali. Pohod je trajal dve dobri uri in ko smo se vračali nazaj se je morje še kar dvignilo zato nam je plima malo ponagajala.
Smeti so iskali Andreja Rihter, Breda Pečan, dr.Marjan Rožič, Danica Simšič...
Pred čistilno akcijo sta si Danica Simšič in Andreja Rihter ogledali še Manziolijevo palačo ter ateljeje v starem mestu.
Breda Pečan nam je na tiskovni konferenci povedala, da je bil to pomemben dan, saj je Danica Simšič, ljubljanska županja, prišla pogledat na kakšen način so v Izoli začeli in kako peljejo dejavnost umetnikov v ateljejih. Ministrica za kulturo, Andreja Rihter pa je lahko ugotovila, daje denar, ki gaje ministrstvo vložilo Manziolijevo stavbo ni bil vložen zaman in da je res nekaj lepega. »Glede na to, da smo v Izoli navajeni, da lepe stvari delamo zelo dolgo, (zato so naši otroci tako lepi, je še dodala) seveda treba računati, da 6 let za tako stavbo ni pretirano veliko. Upam, da bomo stvar kmalu pripeljali h koncu in upam, da bo to letošnjo jesen«, je dejala izolska županja.
Andreja Rihter, ministrica za kulturo je v Manziolijevi palači že tretjič in jo veseli, da objekt dobiva svojo podobo. »Poslanstvo ministrstva za kulturo je,
da približa in omogoča boljše pogoje za delovanje umetnikov kulture. In prav v Izoli vse to dobiva svoj sijaj. Izola je mlado mesto in s tem se verjetno tudi tako obnaša, da se prilagaja in živi že stoletja«.
Danica Simšič se je tudi zelo rada odzvala povabilu in je kot županja Ljubljane prvič na obisku. »Slovenska obala je tako dragocena, da radi priskočimo na pomoč.
Ključno vabilo tega dogovora za obisk pa je bilo pravzaprav kako ste se v Izoli lotili vprašanja oživljanja dela mesta in seveda možnosti za življenje umetnikov, različnih obrtnikov in podobno.
To kar sem danes videla je vredno vse pohvale.
Je lep in moder vzgled, kako morebiti lahko tudi v Ljubljani rešujemo podobna vprašanja. Nenazadnje mislim, da je pomembno
Za smetmi se je pridno sklanjal tudi koprski župan Boris Popovič.
tudi to, da smo se sicer še v nevezanemu pogovoru dogovorili tudi, da bi se v bližnji prihodnosti Izola z vsemi temi dejavnostmi predstavila tudi v MO Ljubljana, da bi odprli neko pregledno razstavo in predstavili to izkušnjo Izole tudi v glavnem mestu Slovenije, morebiti ne le kot vzgled stari Ljubljani ampak še kakšnemu mestu, kjer se ubadajo s podobnimi težavami«.
No, ne moremo tudi mimo kritik, da nekateri najemniki lokalov za en tolar
Danica Simšič, ljubljanska županja si z izolsko županjo Bredo Pečan ogleduje umetniški atelje Snežiče Krajnc, ki je ljubljanski županji podarila simboličen izdelek.
ne uresničujejo svojih pogodbenih obveznosti.
Dimitrij Rupel in Tonino Picula v Kopru
Slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Rupel in Tonino Picula sta v ponedeljek 14. 4. v Pretorski palači v Kopru podpisala sporazum o preprostejšem opravljanju mejne kontrole v cestnem in železniškem prometu.
ALEKSANDRA ČERMELJ
Junifa na Slovenski popevki
Nedavno smo na ranču Ven/še v vas/ Nazarje, ma/o naprej od Mozirskega gaja -parka cvetja, ki letos praznuje 25. obletnico od odprtja, srečali mlado pevko Aleksandro Čermelj, ki bo letos že drugič nastopila na Slovenski popevki na Ljubljanskem gradu 5. julija 2003 s skladbo OGLEDALO SRCA. glasba Dejana Semoliča iz Izole in besedilo Damjane Kenda Hussu.
Emaanuel Toskič, bobnar -Tomi Purič, kitarist - Zdenko Cotič. Aleksandro smo jo na Obali imeli priložnost že večkrat poslušati. Igrajo in prepevajo glasbo, kot je jazz in pop rock. Kar dobro leto Aleksandra ni posnela nobenega komada, ker pravi, da je težko najti »pravo« založbo. Toda letošnje Slovenske popevke ni želela izpustiti in zato se je prijavila s pesmijo OGLEDALO SRCA. Bila je presrečna, ko je izvedela, daje bila skladba sprejeta. Letos upa, da se bo udeležila tudi MMS, ki bodo v Avditoriju 21. in 22. junija. Ko smo jo vprašali, kakšne cilje in želje še ima, če nam jih lahko razkrije, je dejala: »Resnično bi si želela izdati mojo prvo zgoščenko. To gre zelo počasi, ker je potrebno veliko finančnih sredstev in kot študentu ni lahka. Imam sicer osem starih komadov in štiri nove. Toda starih skladb ne bi želela uporabiti, pa ne zato ker niso dobre, želela bi si nekaj svežega, predvsem, da bom v skladbah našla sebe. Drugo leto bi se tudi želela vpisati na srednjo glasbeno šolo, kjer bi nadaljevala z igranjem violine. Namreč končala sem že osemletno šolanje na Glasbeni šoli v Kopru«. In kaj je Aleksandri ostalo najbolj v spominu v njeni dosedanji glasbeni karieri: »ZMAGE, vsekakor. To je nekaj lepega in ne moreš z besedami opisati tega veselja. Pa tudi koncert s Tinkaro Kovač, Laro Baruco, Evo Brajkovič in Mojco Maljevac v Avditoriju Portorož leta 1998 mi je ostal v lepem spominu. Imela sem 15 let. Bila sem na velikem odru, mlada, trema na začetku, ki je minila, bilo je veliko vojakov, ki so navijali. Skratka še bi lahko naštevala. Bilo je veliko lepih trenutkov in upam, da jih bo še«.
Aleksandra Čermelj, preprosto dekle doma iz Kopra, je pričela s petjem v osnovni šoli, kjer je prepevala v zboru. Vse skupaj zares pa seje pričelo, ko je njena mati videla objavljen razpis v časopisu za festival Melodije morja in sonca (MMS) in rekla, zakaj pa ne. Poklicala je Draga Misleja-Mefa, kiji je takrat napisal besedilo, spoznala Danila Kocjančiča in Marina Legoviča. To je sanjska trojica, ki ji je omogočila prve korake v svet glasbe trio, s čemer ji je bil uspeh delno zagotovljen. Napisali soji prvi komad TEH 15 LET, s katerim je zmagala leta 1997 na najstniškem MMS. Naslednje leto se je tudi prijavila in poskušala srečo s pesmijo SE MI NE DA in ponovno zmagala. Pesem j e požela velik uspeh. Leto 2001 je bilo za Aleksandro zelo pestro saj je tekmovala v januarski oddaji Orion, ki je v zadnjih letih izstrelila številne mlade in prespektivne pevce. Zmagala j e s skladbo FANT ZA SLOVO, besedilo Damjane Kenda Hussu, glasba Aleksandra Maraža. Istega leta, julija je tekmovala tudi na Slovenski popevki s skladbo MISLI LE NAME in je zasedla 5. mesto. Aleksandra sedaj prepeva s skupino SO WHAT? Člani ekipe so basist -
Tudi mi želimo Aleksandri Čermelj, da bi se čim bolje uvrstila na Slovenski popevki in da bi izdala čimprej svojo prvo zgoščenko, ki j o njeni oboževalci že tako nestrpno pričakujejo.
Breda Krajnc
Revi/a otroških zborov v Avditoriju
Vaša pomlad
28. marca ob 18.00 url je bi/a v Avditoriju Portonž območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Organizatorji so biti območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, občina Piran in Avditorij Portonž. Večer je odprla Elizabeta Eičur. vodja OiJSKD Piran. Med publiko pa je bita prisotna tudi Vera elemente Kojič, seiektorka. ki najuspešnejše zbore predlaga za nastop na zaključni reviji »NAŠA PESEM«.
Na reviji so se predstavili štirje pevski zbori. Prvi so se predstavili mali pevci italijanske skupnosti Giuseppe Tartini iz Pirana (zborovodja Dolores Barnaba). Nato otroški pevski zbor Fran Venturini iz Domja - Dolina pri Trstu, kot gostujoči zbor (zborovodja Suzano Žerjal in klavirska spremljava Neda Sancin), ki so zapeli štiri skladbe. Skoraj vsi zbori so bili v okrnjeni sestavi zaradi bolezni. Za popestritev programa so tokrat izjemoma povabili učence glasbene šole Piran, ki so pod
7. Državno tekmovanje mažoretnih in Tvvirling skupin Slovenije v Luciji
strokovnim mentorstvom svojih mentorjev Robertom Staničem in Bojanom Glavino zaigrali nekaj glasbenih točk. Tako je Mateja Prunk na flavto zaigrala Chopinove variacije, Mojca Ovnič na klavir skladbo »Disco club«, sledila je tudi glasbena točka kvartet klarinetov in dno klarinetov s klavirsko spremljavo. V drugem delu revije Naša pomlad pa so se predstavili otroški pevski zbor glasbene matice Trst (dirigent Irena Pahor, klavirska spremljava Dina Slama) s tremi skladbami. Kot zadnji pa se je predstavil zbor osnovne šole Sečovlje (zborovodja Simona Kolarič, klavirska spremljava Bojan Glavina) s štirimi pesmi.
Prvo mesto osvojila mažoretna skupina iz Pirana
V športni dvorani Lucija je 12. in 14. aprila 2003 bilo 7. Državno tekmovanje mažoretnih in Tvvirling skupin Slovenije v organizaciji Tvvirling kluba Piran. Tekmovanja se je udeležilo 340 tekmovalcev iz 16 različnih mažoretnih klubov iz Slovenije. Predstavili so se v kategorijah solo, solo pari, freestyle in freestyle pari. Nedeljsko zaključno prireditev v polni dvorani so odprli s slavnostno parado vseh nastopajočih skupin. Mlade športnice in športnike so pozdravili podžupan Občine Piran Sašo Šraml, Marta Pernat, predsednica Tvvirling zveze Slovenije in Janko Rat,
predsednik Tvvirling kluba	Piran.
Prireditev je povezovala Elizabeta Fičur. Podeljenih je bilo 36 zlatih, 20 srebrnih in 12 bronastih medalj ter nekaj priznanj. Največje število točk na nastopih posameznikov in skupine pa je zbrala mažoretna skupina iz Pirana in osvojila prvo mesto, za skupno 18 medalj. Velik zmagovalni pokal je mažoretni skupini predala Milica Maslo. Drugouvrščena skupina je bila iz Slovenske Bistrice s 16 medaljami, tretje mesto pa je osvojila skupina iz Deski, s 7 medaljami. Prireditev v Luciji je bila lep dosežek prizadevanj mladih, ki so veliko trenirali in tudi njihovih mentorjev in staršev, ki jih spodbujajo. V dvorani je bilo res lepo vzdušje, a tudi nekaj solzic deklet, kijih palice niso ubogale in so padale na tla. Prireditev je popestrila plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana.
ol»o iiy*a!
brezplačni oglas
Nataša Černič Šuligoj, dr.med.: “Srce je čudežna neutrudna črpalka. Na dan stotisočkrat utripne. 'Vsak utrip pomeni nadaljevanje življenja. '
PRISPEVAJMO ZA NAKUP ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA
11. RAZSTAVA CVETJA V ANKARANU
ORGANIZATORJI MESTNA OBČINA KOPER KRAJEVNA SKUPNOST ANKARAN
TURISTIČNO DRUŠTVO ANKARAN
PROGRAM
SPREMLJAJOČIH
PRIREDITEV
V ANKARANU, HOTEL ADRIA CONVENT
OD 19.04.2003 DO 21. 04.2003 OD 10.00 URE DO 19.00 URE
STALNE RAZSTAVE (vse dni programa)
Slikar : Marjan Kralj Slikarka: Nevja Falkner
SOBOTA, 19.4.2003
OB 10.00 URI OTVORITEV RAZSTAVE
PLESNA SKUPINA OSNOVNE ŠOLE ANKARAN
OB 14.00 URI
ZA NAJMLAJŠE ČARODEJ VSEH ČARODEJEV
OB 15.00 URI
ŠOLA ARANŽIRANJA CVETJA Matjaž Begož- CVELIČARNA MAK IZ KRANJA
OB 16.00 URI
SEMINAR ZA OBREZOVANJE OLJK
Praktični prikaz na 100 letni oljki v parku Adria
Predava: dipl. Ing.agronomije Irena Vrhovnik
Svetovalec za kmetijstvo in sadjarstvo Kmetijsko svetovalne službe Koper
Predavanje o Beljgijskih parkih : predava absolventka krajinske arhitekture Nina Vrhovnik
NEDELJA, 20.04.2003 OB 14.00 URI
PODELITEV PRIZNANJ ZA SODELOVANJE NA RAZSTAVI CVETJA,
OB 15.00 URI
KONCERT CITER
Nastopa: Peter Perše iz Slovenj
Gradca
OB 16.00 URI
MODNI UTRINKI V POROČNIH OBLEKAH IN NEKAJ NASVETOV O LIČENJU
Dogodek pripravlja podjetje D.M.B.d.o.o., uvoznik blagovne znamke PRONUPTIA PARIŠ Direktor: Dunja Bohorič s sodelavci
OB 17.00 URI
PREDAVANJE Z DIAPOZITIVI -UTRINKI SLOVENSKE OBALE IN CVETJE
Predavanje vodi: profesor Peter Jerin
PONEDELJEK, 21.04.2003 OB 14.00 URI
NA TERASI HOTELA ADRIA CONVENT
POROKA , CVETJE, DARILA, ZABAVA...
iz uredništva revije «Naj ...poroka« VLJUDNO VABLJENI!
Sanje so posfa/e resn/onosf
Naša novinarka Breda v koprski Bonifiki odlično
zapela Helenino pesem Nlacko in pdtela velik aplavz
pripravljala kar teden dni, kajti vedela je, da jo čaka velika preizkušnja. Še nikoli ni prepevala pred tako številnim občinstvom in s tako znano in priljubljeno pevko kot je Helena. Breda je bila navdušena: “Helene nisem nikoli videla tako od blizu. Obožujem jo tako, kot mnogi. Resje prava dama, izredno preprosta in lepa ženska, ki s svojim elegantnim nastopom in zlatim glasom zna osvojiti publiko. Ko sem zapela z njo, je bilo kot v pravljici”. Breda se je s Heleno srečala tri ure pred koncertom, najprej sta malce poklepetali in potem vadili.
Breda je dodala: “Bolj, kot se je približeval trenutek mojega nastopa na odru, bolj me je bilo strah, da bom pozabila besedilo, skratka, da se bo kaj zalomilo. Helena me je bodrila in mi
vlivala pogum. Zadnje verze je zapela z menoj in bilo je enkratno. Z nastopom sem izredno zadovoljna in ostal mi bo v spominu kot veliko doživetje”.
Kaj naj rečemo. Bredi so se uresničile sanje.
Davor Borno, nedavno izdal CD 'Tko sam ja", ki je izšel v 8.000 izvodih, vsak deseti album pa vsebuje Bornov osebni podpis. Presenečenje, ki ga je namenil publiki.
Le katera deklica je to, ki bo zapela skupaj s Heleno Blagne Zaman, so se spraševali Primorci - in doživeli lep večer. V koprski dvorani Bonifica so v nedeljo, 23. marca ob 18.00 uri, na materinski dan, poleg zvezde večera Helene Blagne - Zaman nastopili Nace Junkar, njen dolgoletni prijatelj in pevec s katerim Helena zelo rada Prepeva,Vlado Kalember in Davor Borno, dalmatinski šarmer, pet Štajercev iz Velenja - Globus band, ki so že 10 let njena spremljevalna skupina in back vokalistka Barbara Šinigoj, doma iz Nove Gorice. Prvič se je na tako velikem in elitnem glasbenem odru predstavila tudi povsem neznana v glasbenih vodah Breda Krajnc, ki je odlično zapela Helenino pesem Macho. Koncert so Popestrili tudi otroci in plesalci Plesnega društva Elite iz Kopra. ”rogram pa je povezoval Iztok Novak j Easy, kije nekaj po 18. uri pozdravil številne ljubitelje glasbe. » Helena je zvezda, primadona, mati, ženska, j e pa tudi človek. In ta človek hudo dobro


" e^a skupaj z zakoncema Zaman.
P°je. In to je tisto zaradi česar je ona 1 qcn tU’ v* Pa tam«. Heleno so leta ,	* poimenovali "Prva dama
^ovenskega glasbenega prizorišča".
Pravmeno, saj je ta laskavi naziv u! 3 2 vn°vičnimi zmagami na Jt1 festivalih, izdajo velikega števila
oNu61* *n Je znana P° zelo dobro 18 an‘h koncertih. Najpomembnejše sh \*a zna 'z vsega narediti velik nuKn • E-opru je na začetku koncerta da u kl J°Je Prišla gledat, obljubila, ir, fS? b° 2 °rira prelilo veliko energije tako Je tudi bilo. Prvi je zapel Nace : n n ar’ nat0 je prišla na oder Helena vprv°f^rav’*a Publiko, ter odpela vfncek njenih uspešnic. In prav z D c®tom sta priredila vrhunec s ega večera s pesmijo "Prijatelja 0 '*urino , ki sta kljub slabšemu npZrC,enjv. P°kazala in potrdila, da sta £>o«6 °s J'va- Nato je bil na vrsti drugi gost večera, Vlado Kalember. Helena v~j Z njun malce pošalila, češ, daje še
ima °Sam?ki" °n pa j e takoj dodal, da ma tudr vikend na morju, mercedes in a je brez kreditov. Ja, katera ženska
svnipVZfatakega moškega? Odpelje Zak„ nekrianje hite Vino na usnama,
rekaJ h 2gosuenki z naslovom Srebrna
večkrat preobleče. V Kopru je to storila trikrat. Predvsem mlajšo publiko, ženskega spola pa je razveselil mlad, šarmanten Dalmatinec z posebnim glasom, Davor Borno, ki prepeva in je hkrati tudi avtor glasbe in besedila-Heleninega hita, balade "Ti nisi vreden mojih solz" na njeni zadnji zgoščenki z naslovom »Za vedno ženska«.
Sledilo je presenečenje večera, katerega je Helena že teden prej najavljala na vseh radijskih postajah in drugih medijih. Na njen koncert je povabila Bredo Krajnc. Marsikdo se je spraševal, kdo je to dekle, ali j e pevka, kaj bo počela skupaj s Heleno Blagne -Zaman na odru, pred tolikšnim občinstvom?
Breda je bila v resnici popolna neznanka.
Že kot otrok zelo živahna, rada j e plesala in pela. Končala je Fakulteto	za
pomorstvo in promet v Portorožu. Kot študentka je delala v vseh večjih ustanovah.
Marsikomu se zgodi, da ga življenje popelje na povsem drugo pot.
Breda se je zaposlila v naši novinarski hiši in opravlja	delo
novinarke. Njena želja pa je od vedno bila glasba in vse, kar je z njo povezano.
Prav
zato seje letos vpisala na avdicijo POP STARS. Na nastopu v Novi Gorici se je, kot smo lahko tudi videli na Kanalu A, uvrstila v drugi krog. Po lastnem izboru je zapela skladbo Helene Blagne Zaman z naslovom Macho. Hotela je zapeti energično pesem, kije zares nekaj posebnega. Rada prepeva pesmi slovenskih izvajalcev. Najbolj ceni Heleno Blagne, kije hkrati tudi njen idol. Zal ni mogla v nadaljnji krog. Komentar komisij e j e bil, češ “nisi izbrala primerne pesmi za skupino, ki io izbiramo« ter, da io »vidiio boli kot solo pevko”. Tako je odšla domov z grenkim spoznanjem, a vseeno zadovoljna s svojim nastopom.
Za njeno grenko izkušnjo je slišala tudi prva dama slovenske zabavne glasbe, ki jo je videla po televiziji. Nemudoma jo je poklicala in jo povabila na njen koncert v Koper, ki je bil 23. marca. Breda je bila nad povabilom seveda zelo presenečena. Niti v sanjah si ni predstavljala, da bo lahko kdaj na velikem koncertu na odru pela skupaj z legendarno Heleno. In ravno to seje pripetilo. Namreč Heleno je zelo presenetilo, zakaj Breda ni bila sprejeta na avdiciji v Novi Gorici. »Glas je glas«, je dejala Helena. »Ni pomembno kakšno pesem poješ. Če si glasbeni pedagog moraš slišati in prepoznati ali je nekdo sposoben ali ni. In mene je Breda na televiziji zelo prepričala v vseh pogledih. In tako sva z možem prišla na idejo, da jo povabiva na koncert«., je dejala Helena po radiu Koper, v enem izmed intervjujev pred koncertom.
Velika preizkušnja
Mišo Zaletel
Oddaja glasba po željah ima že štiridesetletno tradicjjo
V petek. 28. marca 2003 ob 20.00 uri Je it izolski restavraciji Riviera potekat družabni večer poslušalcev oddaje GLASBA PO ZILJAH Radia Koper, ki jo vodi Mišo Zaletel. Slavljencem so zapeli kar 17 pesmi.
in še mnogo drugih «, je dejal Mišo Zaletel. V tokratni oddaji, kije potekala v Izoli so slavljencem, ki so glavni akteiji teh skupnih praznovanj, prepevali glasbeni izvajalci, ki so predvsem peli primorsko obarvane pesmi.
Prva je zapela Nataša Nardin pesem »Sploh še veš« slavljenki iz Izole. Zapeli so še Gianni Rijavec, Anika in Ferry Horvat, Slavko Ivančič, Polona Furlan, skupina Primorski fantje in Malibu.
Večer so zaključili s presenečenjem. Namreč Oddaja GLASBA PO ŽELJAH ima Avtoplus d.d. iz Kopra, eden izmed na Radiu Koper že 40. letno tradicijo. sponzorjev večera je z žrebom podaril Pred sedmimi leti so prišli na idejo, da slavljencema, zakoncema Pavletič bi bilo dobro te ljudi, ki so postali brezplačno vožnjo za vikend z zvesti poslušalci, ki že desetletja avtomobilom Mazda 6. voščijo drug drugemu ob različnih

jubilejih, tudi kdaj povabiti na srečanje. In tako je v bistvu nastala prva javna oddaja, ki so jo predvajali v živo, v Divači. Javne oddaje potekajo v različnih krajih po Sloveniji. Včasih so bili družabni večeri predvajani v živo.
Večer tovrstne oddaje, ki ga pripravi Radi Koper, skupaj s različnimi sponzorji je zelo prijeten, saj poslušalcem, ki se prijavijo, ponudijo nekaj več kot le dve uri plesa in zabave.V tej oddaji poslušalci izbirajo svoje pevce in izvajalce, ki so jim najbolj pri srcu. »Na oddajo povabimo pevce slovenske, kot tudi hrvaške in narodno zabavne glasbe, upoštevajoč tudi nove pevce in skupine, ki še niso tako znani. Glasbenikom, ki se odzovejo na naše povabilo se to tudi
obrestuje, ker toliko več vrtimo po radiu njihove skladbe. Moram priznati, da pevci zelo radi prihajajo. Eden najbolj pogostih pevcev, ki se rad udeležuje teh srečanj z našimi poslušalci je vsekakor Boris Kopitar in Primorski fantje, ki nas spremljajo že od samega začetka ter tudi Ottavio Brajko. Prišla je tudi Marta Zore, Karmen Stavec, Regina, Elio Pisac, Natalija Verboten, ki ima poseben občutek do slavljencev, Jan Plestenjak, Gianni Rijavec, Slapovi... Lani je prišel celo sedaj tako popularen Davor Bomo
KULTURA - ŠOLOSTVO
Diplomatska akademij a v Portorožu
Piranska občina ima enkratno priložnost pridobiti na svoje območje zasebno Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo, ki bi lahko bila kot dobrodošlo nadomestilo za »izgubljeno« Turistko, ki se seli v Izolo, vendar je okrog prihajajoče šole že veliko prenagljenega medijskega vetra.
Ministrstvo za zunanje zadeve RS je s Fakulteto za družbene vede (FDV) v Ljubljani prekinilo sporazum o izvajanju specialističnega študija mednarodnih odnosov, »ker naj bi zmanjkalo študentov«. Minister dr. Dimitrij Rupel, kije bil dolga leta na FDV tudi zaposlen, pa naj bi že podpisal sporazum z zasebno Pravno fakulteto in diplomatsko akademijo (PFDA) s sedežem v Portorožu, na kateri naj bi bil tudi polno zaposlen. O še nesojeni PFDA (potrditi jo mora še Svet za visoko šolstvo) sta se že razpisala dva medije; Delo in Mladina. Ker nekateri kar javno ciljajo na sum zlorabe javne funkcije (Ministrstvo za zunanje zadeve naj bi zagotavljalo za delovanje nove šole določena finančna sredstva, hkrati pa naj bi isti minister bil predviden za predavatelja), smo iz Kabineta ministra prejeli naslednjo izjavo za javnost:
»V Ministrstvu za zunanje zadeve smo začudeni zaradi neresničnih in krivičnih domnev oz. obtožb na račun ministra dr. Rupla v zvezi z njegovim angažiranjem pri pobudi za uvedbo	podiplomskega
izobraževanja diplomatov. Minister dr. Rupel se je pridružil pobudi, ko so se dosedanje oblike izobraževanja diplomatov izkazale kot neustrezne in ko je za dosedanji način študija (organiziranega s pomočjo FDV) preprosto zmanjkalo študentov.
Ministrstvo za zunanje zadeve je na podlagi Zakona o zunanjih zadevah dolžno skrbeti za izobraževanje diplomatov. Skladno z zakonom tako znotraj ministrstva deluje Diplomatska akademija, ki jo je vse do svoje smrti vodil Ignac Golob, študij je v okviru specialističnega študija izvajala FDV, finančna sredstva je zagotavljalo Ministrstvo za zunanje zadeve. Od leta 1996 do 2001 je zunanje ministrstvo FDV plačalo 57.450.000 SIT. Veliko diplomatov, ki so bili vpisani na specialistični študij, seje v preteklih letih pritoževalo zaradi neustreznih logističnih rešitev in slabe kvalitete programa (ponavljanje in podvajanje učnih vsebin, premajhna angažiranost predavateljev ipd.), ki ni uspel zadovoljiti intelektualnih in poklicnih interesov slušateljev. Število slušateljev je začelo padati in v študijskem letu 2002/2003 študijski proces sploh ne poteka več. Tako je ministrstvo specialistični študij prenehalo financirati po tem, ko s Fakulteto za družbene vede ni bilo mogoče doseči dogovora o sodelovanju s posameznimi profesorji, o preoblikovanju programa in specialističnega v magistrski študij. Glede na to, da imata ministrstvo in minister dr. Rupel zakonsko dolžnost, da skrbita za izobraževanje diplomatov, sta sprejela predlog za sodelovanje pri magistrskem študiju diplomacije, ki je prišel s strani institucije, ki je v postopku akreditacije pri Svetu za visoko šolstvo. Posebej želimo poudariti, da ministrstvo ni ustanovitelj nove institucije in je do sedaj tudi ni finančno podprlo, ker je finančna podpora vezana na odločitve Sveta za visoko šolstvo.
Kot j e znano - in zakonito urejeno v okviru tretjinske zaposlitve -minister prof. dr. Rupel zaenkrat sodeluje s koprsko Fakulteto za humanistične študije oz. s Primorsko univerzo, kjer predava predmet »Slovenci in Evropa«. Svoje dolgoletno sodelovanje z ljubljansko FDV (kjer j e bil zaposlen vse od leta 1970) j e prof. dr. Rupel prekinil med drugim tudi zato, ker so mu tam po vrnitvi iz ZDA odvzeli predmet (sociologija kulture), katerega nosilec je bil več kot dvajset let. Profesor Rupel se nikoli ni javno pritoževal nad ravnanjem FDV, je pa prizadet in užaljen, ko se FDV neupravičeno pritožuje čezenj. Minister dr. Rupel želi (kot habilitiran univerzitetni učitelj) prispevati k uspehu izobraževanja diplomatov glede na
svoje časovne možnosti, vendar vsekakor šele potem, ko bi pobuda prestala predpisane preskuse v okviru pristojnih ustanov.«
Mag. Boštjan J. Turk
v.d. direktorja Pravne fakultete in diplomatske akademije
Ustanavljanje
naše
visokošolske institucije v Portorožu ni stihijski proces. Ministrstvo za zunanje zadeve ni ustanovitelj nove PFDA in je doslej še ni finančno podprlo, saj še ni akreditirana.
Na pisanje v medijih se je odzval tudi mag. Boštjan J. Turk, univ. dipl. pravnik in nam poslal sporočilo za javnost, ki ga skoraj v celoti povzemamo:
»V teku je postopek ustanovitve Pravne fakultete in diplomatske akademije (v nadaljevanju PFDA) s predvidenim sedežem v Portorožu. Na podlagi veljavne zakonodaje je podan predlog registrskemu sodišču za vpis navedenega subjekta v sodni register kot samostojnega visokošolskega zavoda, hkrati pa teče tudi postopek akreditacije visokošolskega zavoda ter programov pred Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije pri MŠZŠ. Kot predmetna zadeva teh dveh pravnih postopkov je ustanavljanje navedenega samostojnega visokošolskega zavoda proces, kijev teku. Pri tem vnaprejšnje javne ocene pomenijo vplivanje na prihodnje odločitve neodvisnih odločujočih državnih organov. Želeli bi, daje naša vloga obravnavana pred državnimi organi po načelu enakopravnosti, enako kot vloge drugih predlagateljev. Ustanavljanje naše visokošolske institucije ni stihijski proces. Elaborat za ustanovitev zavoda je obsežen in je primerjalno in programsko zasnovan po vzoru Bolonjske deklaracije in sodobnega enakovrstnega študija v Evropski uniji. Elaborat je sestavljen tudi v skladu z Merili in postopki za ocenjevanje študijskih programov
in visokošolskih zavodov, ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo Republike (Ur.l. RS št.: 111/2002 z dne 19.12.2002). PFDA je kot samostojen visokošolski zavod zasnovana tako, da bo omogočala kakovostno in sodobno ter aktualno poučevanje o pravnih in diplomatskih vprašanjih povezanih z domačo in s tujimi ureditvami. Programi so kakovostno novi in jih obstoječe slovenske visokošolske institucije še ne nudijo.
Predavanja bodo potekala v ustreznih prostorih, primernih za visoko šolstvo in univerzitetno izobraževanje v skladu s kriteriji Sveta za visoko šolstvo. Knjižnica PFDA bo organizirana kot posebna visokošolska knjižnica zavoda v skladu z 29., 30. in 31. členom Zakona o knjižničarstvu, z nujno potrebno literaturo za začetek pedagoškega dela. PFDA pa bo tudi subvencionirala vpisnine svojim študentom in pedagoškim delavcem ter raziskovalcem za vse relevantne knjižnice v RS. Prav tako bo ustrezno poskrbljeno za ustrezno medknjižnično izmenjavo potrebne študijske literature.
Študij na PFDA predstavlja novost v slovenskem visokošolskem proštom v naslednjih pogledih: uvaja vertikalno povezani stopnji študija, ki ju promovira Bolonjska deklaracija, se pravi triletni pravni bakalaureat ter dvoletno pravno magistraturo splošne in mednarodne smeri. Bakalaureat nudi vsa temeljna in posebna pravna znanja obstoječih štiriletnih dodiplomskih študijskih programov ob tem ko se osredotoča na njihove pravne vsebine, upoštevaje načelo matičnosti izvajanja nepravnih predmetnih disciplin; izbor nepravnih predmetov naj omogoči kreditni sistem študija in ustrezno interdisciplinarno povezovanje študijskih programov sorodnih visokošolskih zavodov. Bakalaureat presega obstoječo formalno delitev dodiplomskih študijskih programov na »strokovne« in »univerzitetne«. Študij za pridobitev magisterija poleg tega presega delitev na »strokovne« in »znanstvene« podiplomske programe. Študij na na obeh stopnjah je načrtovan tako, da predmetnik in predmetni učni načrti upoštevajo sedanje in bodoče evropske razsežnosti slovenskega pravnega sistema. Študij na PFDA torej sledi že uveljavljenemu glavnemu toku evropskih visokošolskih reform oziroma anticipatira urejenost slovenskega visokošolskega sistema.
Študijski programi PFDA se bodo izvajali in financirali samostojno iz šolnin, ki bodo primerljive s šolninami na ljubljanski in mariborski univerzi. Zagonska sredstva za začetek dela PFDA bodo zagotovili ustanovitelji. Ministrstvo za zunanje zadeve ni ustanovitelj nove institucije in je tudi do sedaj ni finančno podprlo, saj še ni akreditirana. Novi visokošolski zavod od navedenega ministrstva ni prejel nobenih finančnih sredstev.
Za izvajanje prihodnjega pedagoškega procesa je predvidenih 43 habilitiranih visokošolskih učiteljev.”
Kljub dobri volji vam še ne moremo napovedati kje bo lokacija nove visokošolske institucije.
Franc Krajnc
Učenci so predstavili projekt
POMLADNI DAN V EVROPI 2003
Prireditev je bila 21. marca v Tatntadrujevi dvorani OŠ Cirila Kosmača. Sledil je kulturni program v katerem se je predstavila plesno akrobatska skupina Flip. Prižgali so tudi sveče miru.
Drago Žerjal, podžupan je imel čast, da je prvi prižgal svečo, kot simbol miru. Nato so se mu pridružili še ostali.
Poleg učencev in predstavnikov iz različnih osnovnih in srednjih šol sta se srečanja udeležila tudi podžupan Drago Žerjal in Milica Maslo, predstojnica urada za družbene dejavnosti v Piranu. Povabljen je bil tudi poslanec Aurelio Juri, ki naj bi govoril o bodočnosti Evropske unije, ki pa ni mogel priti. Ravnateljica OŠ Cirila Kosmača Piran Alenka Aškerc Mikeln ga je opravičila in dejala, da bo v kratkem prišel in nadoknadil srečanje. Gostili so tudi nekaj učencev in predstavnico Srednje šole Baktay Ervin iz Dunaharaszti iz Madžarske ter dolgoletnega prijatelja iz Malte Louisa Scerria. Oba gostitelja sta predstavila svoji šoli in nato povedala nekaj o kulturnih dediščinah njunih držav.
Učenci so v okvim projekta Pomladni dan v Evropi pripravili razglednice na katere so narisali znak »pomladni dan«, se podpisali in zapisali lepo željo v treh jezikih: »Želimo si pomladi brez vojn«, ter jih poslali vsem članicam UNESCO šol, vsem članicam njihovega mednarodnega projekta, politikom.. .To je bila prva akcija v pripravi. Dmgi korak pa je bila priprava spletne strani na mednarodni projekt »KORENINE IN KRILA«. Akcija se zaključi 13. maja 2003. Prirejajo projektna skupina »MLADI MIROVNIKI« v skladu z že razpisanim projektom »SVET BREZ NASILJA«, ki so ga poimenovali »SREČNI DAN«. Mladi, ki so vključeni v projekt bodo do takrat zaključili razmišljanje na to temo kaj pomeni za mlade srečen dan. Objavljen apel za mir vsem ljudem na svetuje napisan v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku, dodali pa so še madžarski in malteški jezik, ter dopisovali še druge jezike.
Plesno akrobatska skupina Flip popestrila srečanje
Mladi mirovniki OŠ Cirila Kosmača Pirana so vsem prisotnim spregovorili najprej v angleškem jeziku, nato pa še v slovenskem. Konfucij ie nekoč deial: »Če je pravičnost v srcu bo lepota v značaju. Če je lepota v značaju, bo harmonija v domu. Če je harmonija v domu je red v narodu. Če je red v narodu bo mir v svetu«.
Nato so vse prisotne prosili, da prižgejo svečke, kot simbol miru.
BK
UČENCI OSNOVNE ŠOLE VOJKE ŠMUC VKLJUČENI V NACIONALNI PROJEKT EKO ŠOLA - KOT NAČIN ŽIVLJENJA
Prvega aprila so učenci osnovne šole Vojka Šmuc iz Izole v okviru projekta »Eko šola - kot način življenja« polepšali šolo in poslikali steno večnamenske dvorane.
Osnovna šola Vojka Šmuc je prva izolska šola, ki seje vključila v nacionalni projekt »Eko šola - kot način življenja«. V projekt je vključenih že 130 slovenskih šol.
Komunala Izola seje z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in ozaveščanje povezala s šolo, da ji pomaga pri izvedbi akcij. Za današnjo akcijo so učencem priskrbeli akrilne barve, s katerimi je bila poslikana stena.
____KRONIKA DNEVA IN KOCI
Dr. Rado Bohinc o spremembi zakona o policiji
Žalosten spomin nikoli ne ugasne
Stanovanje bo moral zapustiti nasilnež in ne žrtev
Ministrstvo za notranje zadeve je že predložilo v proceduro spremembo zakona o policiji, v katerem bo tudi določilo o »prepovedi približevanja«.
Minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc je novinarski konferenci, v okviru petega delovnega srečanja Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, ki Je bilo 28. marca v Grand hotelu Metropol, na naše vprašanje kaj Pripravlja policija v zvezi z nasilništvom
za štirimi zidovi oziroma v družini, med drugim poudaril nekatere zelo pomembne novosti na tem področju.
To vprašanje je ta čas zelo aktualno v državi, je poudaril minister. »Ministrstvo za notranje zadeve je že predložilo v proceduro spremembe zakona o policiji, kjer je pomembna novost uvedba instituta prepovedi približevanja. To je novo policijsko pooblastilo po vzoru nekaterih držav, konkretno Avstrije. Policisti bodo lahko nasilneža v družini, če je podan utemeljen sum, da bo z nasiljem nadaljeval in s tem ogrožal zdravje in življenje družinskih članov - žene , otrok, odstranili za 72 ur brez predhodnega sklepa sodišča. Policist bo nasilnežu izdal odredbo, ki ga bo obvezovala k odstranitvi iz okolja -konkretno iz stanovanja, kjer živi - za določen čas - z možnostjo podaljševanja z odredbo sodišča in z
drugimi posledicami, ki so nujne glede socialnega obravnavanja take družine.
To je precejšnja novost v slovenskem pravu in je po razširjenem mnenju koristna za obvladovanja tega pojava. Če je mednarodna kriminalna aktivnost, ki poteka po balkanski poti ena od prioritet Ministrstva za notranje zadeve v letu 2003, je druga prioriteta ministrstva prav nasilje, kajpak tudi nasilje v družini«. Sprememba zakona o policiji, z uvajanjem pooblastila policistu, ki lahko nasilnežu na licu mesta prepove približevanje žrtvi, ga torej odstrani, bo vsekakor vplivala na zmanjšanje nasilja za štirimi zidovi. Klic na pomoč bo torej zalegel in nasilneži bodo poleg finančnih, doživljali tudi hude moralne udarce. Iz analiz policije izhaja, da nasilje v Sloveniji, predvsem pa oblike družinskega nasilja, v zadnjih letih žal naraščajo«.
Kaj si zagrešil, sin moj. Veš, Državo, Davčno in Boga je treba spoštovati. Priznaj svoje grehe in ti bo odpuščeno.
KOGA IN ZA KOLIKO OŠKODOVALI?
Kriminalisti Policijske uprave Koper so na osnovi anonimnega obvestila in kasneje tudi podaje kazenske ovadbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje zbrali obvestila in podali dne 25.03.2003 na Okrožno državno tožilstvo v Kopru kazensko ovadbo zoper 7 delavcev Zdravstvenega doma v Izoli, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244/2. členu KZ in suma kaznivega dejanja Ponareditev ali uničenja poslovnih listin po 240. členu KZ.
Navedeni delavci ZD Izola so osumljeni da so v obdobju od leta 1998 do leta 2001 zlorabili svoj položaj in si z lažnim prikazovanjem dejstev pridobili veliko premoženjsko korist. Z posameznimi protipravnimi dejanji so oškodovali Zavod za zdravstveno zavarovanje, Vzajemno in zavarovalnico Adrtiatic za približno 140.000.000,00 SIT.
Kam je odšel križani?
g3 °*v°ritvi prostorov Znanstveno tr't ,.,Valne8a središča na vlJtlbTnljevi v K°Pm je koprski škof lod Plnh blagoslovil skoraj sto let 'ec križanega na pročelju vendar kipca tam
MAMILA PII PIRANČANU IN KOPRČANU
Policisti so zasegli nekaj mamil. V Piranu so pri 24 letnemu Pirančanu našli več paketkov heroina, v Kopru pa so pri 19 letnemu Koprčanu našli 7 tabletk Ecstasy-a. Mamilo so jima zasegli, zoper oba pa podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo.
POOSTREN NADZOR
PodTot/r0! sok°Prski policisti na poostren abale 111 Krasa izvajal,
je odklonil, 3 pa so pridržali zaradi nadaljevanja vožnje v vinjenem stanju.
ILEGALCI
Piranski policisti so pred kratkim v Dragonji prijeli dva ilegalca. Omenjena sta pri pešačila iz Hrvaške. Oba so predlagali v postopek pri sodniku za prekrške, nato pa sledi vrnitev HVO.
POŠKODOVAL GARAŽNA VRATA
Včeraj preko noči je neznani objestnež prišel do enih od garažnih vrat garažne hiše na ulici XXX. divizije v Luciji. Poškodoval jih je tako, da je vanje večkrat brcnil. Lastniku je povzročil za 10.000 SIT škode.
21. marca 2003 seje pred spomenikom v Strunjanu zbrala številna množica, ki se je poklonila spominu na poboj strunjanskih otrok leta 1921. Od takrat je minilo 82. let, ko se je na vaški ravnici zgodil nezaslišan in nikoli kaznovan zločin.
Ta spomenik j e edinstven primer v naši domovini. Spomenikje postavljen otrokom, nedolžnim žrtvam, ki so izgubili življenja pod italijanskimi, fašističnimi streli, ko so se brezskrbno igrali. »Njim v spomin in nam v opomin namenjamo današnjo spominsko slovesnost, ki pa je tudi priložnost za sporočilo, da smo tudi proti vsem oblikam nasilja, še posebno pa proti vojni. Z svojo navzočnostjo dokazujete, da pretekla grozodejstva niso pozabljena. Ne smemo dopustiti, da preide v pozabo. Spomeniki so črta večne zgodovine, hkrati zgodovine minljivosti in so obet da naj bo danes in vse druge dni drugače«, je dejala piranska županja Vojka Štular v svojem nagovoru. Sledil je kulturni program. Predstavili so se učenci z recitacijami in pesmicami iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana, Osnovne šole Lucija ter podružnične šole iz Strunjana, učenci OŠ Cirila Kosmača ter OŠ Vincenzo de Castro iz Pirana.
Na fotografiji učenci iz Centra za usposabljanje Elvira Vatovec iz Strunjana.
BK
NOV POKRIT AGROCENTER V LUCIJI
Agraria Koper seje odločila povečati svojo ponudbo v obrtni coni v Luciji, zato delavci že hitijo z montažu pokritega prostora, v klaterem bodo lahko shranjevali občutljive lončnice, drevesnice in sadike ter druge pripravke za sajenje. Tik ob centru poteka tudi trasa tovorne ceste v obrtno cono.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Lepša in manj lepša zelenica sredi Portoroža
Podjetje Cvet d.o.o. iz Parecaga je te dni že skorajda končalo z urejanjem zelenice sredi štiripasov nice v Portorožu. Bistvena novost pri tem je umetno namakanje in vsi izgledi so, da bodo zelenice tudi poleti res zelene. Kar nekaj kritik se nanaša zlasti na ureditev prvega dela zelenice od križišča pri KS Portorož do križišča pri Pošti, na kateri prevladujeta od mraza ožgan pušpan in posipan grobi pesek. Na Občini so že razmišljali, da bi zahtevali odstranitev okraskov, ki bolj spominjajo na pokopališče, vendar tega niso storili, saj je povsem mogoče, da bo po dežju vse lepo zraslo in ozelenelo. Morda bomo lahko uživali tudi ob pogledih na kakšno cvetočo vrtnico ali rože, po katerih je Portorož (Portorose) nekoč dobil ime. Veliko lepša zelenica sc sedaj zdi na pasu pred Grand hotelom Palače in hotelom Slovenija, saj so delavci tam posadili tudi pravo zeleno travo.
'
L: - v < »	•: - imB - --it ~. -ML
INTERNAUTICA
INTERNATIONAL BOAT SHOW
MEDNARODNI SALON NAVTIKE 13. - 18. MAJ MARINA PORTOROŽ



J.P. Okolje d.o.o. Fomače 33 6330 Piran
Naj bo naša občina Piran čista in lepa
* pg. I Vi
h
p: ■ , ■	.
> 'y
X Vsem občankam in občanom želimo X

? f prijetne velikonočne prašnike in
■5*‘V:	' A i S
m-
■nr
w ••
m
I
i?;
i
čestitamo
p
sa 1. maj, mednarodni prašnik dela. j'
L $.	% v Itf Vv v 'Ši'
|
ffti
dnevu upora proti okupatorju, prilu ter ob prazniku dela 1. maju,
čestitamo
vsem volivkam in volivcem
ter občankam in občanom občine Piran
ZLSD Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Pirano
W w W
internautica.net info@internautica.net
GOOD
Audi
Porsche Slovenija
generalni pokrovitelj
HYPO
po orose
■ Vsem občanom piranske občine, delničarjem,
gostom in poslovnim partnerjem

VE- ■
VOŠČIMO VESELE IN SPROŠČENE
PRVOMAJSKE PRAZNIKE

TEHNOTRON d.o.o.
Lucija, Obala 105 Tel.: 05/677-9060 E-mail: tehnotron@siol.net
UGODNA PONUDBA
klasičnih in CNC strojev za obdelavo kovin.
Promocijska cena obdelovalnih centrov že od 35.000 EUR naprej.
Promocijska cena CNC stružnic pa od 39.900 EUR.
MALI OGLASI - HOROSKOP
Prvi letošnji skupni nastop obalnega turizma
Na 42. mednarodnem sejmu ALPE-ADRIA, ki je potekal od 20. do 23. marca na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, so se tri obalne občine letos prvič predstavile skupaj s kar pestro ponudbo in koledarjem Prireditev.
Novinarsko	konferenco
»Predstavitev turistične Ponudbe slovenske Istre -Poletje 2003« so sklicali Turistično združenje Portorož, g-i.z. Občine Piran (Ivan Silič),
Turistično	gospodarsko
združenje, g.i.z. Izola (Alojz Pečan) ter Mestna občina Koper, Turistična organizacija Koper (Igor Vučič).
Novinarsko konferenco j e vodil Drago Mislej - Mef.
Konference so se udeležili vsi tr‘je obalni župani; Breda Pečan, Vojka Štular in Boris Popovič ter številni turistični delavci Izole, Kopra in Pirana, ki so se letos na sejmu prvič predstavili skupaj, kot enotna turistična destinacija. Izola, Koper in Piran so zgolj tri lokalne skupnosti, kot turistični Proizvod pa je slovenska Istra enotno območje. Če je bila v preteklosti na Predstavitvah morda malce zapostavljena Izola, se je letos to zagotovo zgodilo Ankaranu.
»Imamo preveč imen za en produkt, ki ga bi radi prodajali v turističnem smislu«, Je že na začetku konference ugotovil Drago Mislej-Mef.
Izola - poudarek na prireditvah in domačem gostu
Stojnica na sejmu Alpe-Adria
Alojz Pečan (GIZ Izola) je dejal, da bo Izola tudi letos stavila na pestro ponudbo Prireditev in predvsem na domačega gosta. V Izoli se tako med letom zvrsti okoli 160 različnih športno-kultumih prireditev, ki privabijo veliko število ljudi in Poživijo mesto. Ena od takih je bila lani EUROFEST, kjer je bilo udeleženih 18 držav in okoli 2.200 mladih. Ne smemo pozabiti na MEDITERAN FESTIVAL, ki oo letos vsak petek in soboto v mesecu juliju in avgustu na Manziolijevem trgu, tradicionalni RIBIŠKI PRAZNIK (22.-24. avgust 2003) in še veliko drugih zanimivih prireditev. Pred leti so v Izoli izdelali tudi program aktivnih počitnic kot dopolnilne ponudbe. Predvsem je poudarek na šoli jahanja, šoli jadranja ter trnkarjenju. Torej skupaj, prireditve in organizacija dogajanja, možnost aktivnih Počitnic na obali, podeželje, vodni športi - to so glavni konji, kijih bo treba vpreči v turistični voz v bodoče«, je dejal Alojz Pečan.
Koper - športni in navtični turizem
Kopru ne moremo izvajati klasičnega turizma, ker je pretežno industrijsko ■nesto. Če pogledamo iz ptičje perspektive lahko vidimo, da samo Luka zavzema skoraj 1/3 celotnega prostora, zato se bo Koper v bodoče osredotočil na športni in Navtični turizem, v katerem vidimo bodočnost. V načrtu imamo ureditev nove /tarine in staro malo razširiti. Imamo že investitorje s katerimi se dogovarjamo. Koper ima v načrtu tudi nekaj manjših lokalčkov - tipskih hišic (za poletno razvedrilo, kar naj bi že uresničili predvidoma do 1.6.2003). Te zasnove so sedaj na Eksperimentalni izdelavi na Fakulteti za Arhitekturo Univerze v Ljubljani, na ‘kovni akademiji. Lokale bomo postavili na določene lokacije v samem Kopru, “temi in Ankaranu. Tako, da bo prišel do izraza tudi tisti mali človek, ki se rad »v omponira«, a nima dovolj energije, moči in financ«, je dejal Igor Vučič. »Oživiti lshmo tudi mestno jedro, predvsem z raznimi uličnimi animacijami raznih društev, §°stinci bodo smeli odslej svoje storitve nuditi pred svojimi lokali tudi kar na ulici«, i '»P j1? resno razmišlja tudi o diferenciaciji občinskih komunalnih taks. Presenetil na Z nov'co’ da bodo koprski ribiči dobili (po vzorcu Izole) RIBIŠKO OSMICO
Piran - veliko novosti
pir n°7?narski konferenci v Ljubljani sta ki “"h' Grizem in predvidene novosti,
D , °d° tej dejavnosti v podporo,
T,lrStavila Ivan Silič, direktor D lst'cne§a združenja Portorož, ki je p Adoval tudi nekaj konkretnih *, a kov 0 turističnih prenočitvah in Pji'anJa Občine Piran, Vojka Štular. turist - °kčina še vedno velja za najbolj ‘stično občino v Sloveniji. V letu 2002 Pr'aAzabeležifi 1.357.507 turističnih ->O0i°Cltev’ Kar je v primerjavi z letom turist'-°dst0tek več- v strukturi vseh delež Cnih Pren°čitev v Sloveniji znaša nien r,anske obč‘ne 19%, medtem ko je odstoten^ M ^l°venski obali že 66-
"apovedaU111!311-'3 Vojka Štular Je Prelom •a a kar nekaj znamenitih občine^0 V tunst'™i in siceršnji ponudbi prenove ' f3"' Končno naJ bi le prišlo do op D t starega hotela Palače (Istrabenz leta 200S r o6* naj bi v svojem sijaju že tudi n- j1 Bistveno se premika
kratkem ^I?rav na gradnjo garažnih hiš pred mestom Piran. Turizem pa naj bi v Prireditve	? eno Ponudbo - golfom v Sečovljah. Tudi prazniki in
Na stojnici na sejmu Alpe - Adria smo lahko v okviru skupne ponudbe obalnega turizma videli tudi znamenito ruleto portoroškega Casinoja.
-	---eno ponudbo - golfom
koledarju’prireditev6V najnove-Sšem
leto 2003 (skupni
živahnoVpSoihetnohH0bČin "" °bali)’ obetai°
20. anrilo u dajanje v Piranu, koncert ° V, Avditoriju velikonočni Jurija 26 a 3?n,!,a bo v ^ranu praznik Sv.
s‘'i«’*)-T:p^tsžitit‘llpraznik
Na Slovenski obali kupim stanovanje za ceno do 8.000.000,00 SIT Pokličite: 041/602 744
V Luciji kupim enosobno stanovanje za gotovino. Pokličite: 031/200 767
Sobo in gospodinjsko oskrbo v Kopru z okolico, v bližini morja, išče mlajši upokojenec.
Pokličite: 041/697983
Prodam po ugodni ceni malo rabljen invalidski voziček 070 480 713, 070 907 814, 031 768 432
V Luciji nudimo opremljeno pisarno, primerno za računovodstvo.
Tel.: 05/6779060 GSM: 031/684 032
Ekonomskemu propagandistu nudimo priložnostno honorarno delo Pokličite Primorski utrip na tel 6777 140.
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
X_________________________/
R
C
mm

CmtMta t7, m- m moi prom
i i
Tržni informator Primeril. IA wi tTH ! F1W*SK* Tltiti*
BREZPLAČNI MALI OGLASI
NAJBOGATEJŠA ponudbo [ Kupit« im tehtal NEPREMIČNIN in robljenih (!
I VSAK PETEK
AVTOMOBILOV no
Primorskem.
MALI OGLASI
ii ITALIJI in HRVAŠKE
iif»ko 'i
t|]

Vestalka s.p.. Glavni trg 1 7P, Maribor

r BREZPLAČNO^ VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
I primorski ufr'p
Isrezplačno vam odgovarja 'UP' Ivedeževalka ELFRIDA
|Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribof
Ivprašanje:
, Rojstni datum:
| Šifra:

Avtor izdelave horoskopa: gpgtf Q90 - 41 " 16 iH 090-4Ž'ld
OVEN 21,3,-20,4. TEHTNICA 14,9,-25.10.
Ljubezen:	Zakuhali
boste kakšno norčijo, pazite pa, da ne bo čustvena škoda za vaše bližnje prehuda. Zdravje:	Vsaj za
nekoliko časa boste pozabili na težave in stres.
Denar: Bodite varčni pa se bo vse lepo izšlo.
3/K	21.4.-21.3.
Ljubezen: Kako zelo se motijo tisti, ki mislijo,	da	ste
dolgočasni - presenetili boste ljubljeno osebo. Zdravje: Bližajoča se pomlad bo tudi vas izvabila na kakšen sprehod, ki bo pripomogel k boljšemu zdravju.
Denar: Za pridno delo vedno pridejo pohvale ali pa kakšno lepo darilo.
Ljubezen: Pomlad je vaš najljubši čas, zato veselo v naravo, dogodivščin v dvoje ne
bo manjkalo.
Zdravje: Pojejte kakšen vitaminček več, pa boste kar pokali od zdravja. Denar: Ne pozabite kdaj koga tudi nagraditi, saj nimate ravno suše v denarnici.
ŠKOKPUON 24.10.-22.11,
Ljubezen: S prešerno voljo in dobrim počutjem vam tudi prijetne družbe ne bo manjkalo. Zdravje: Rahlo vas bo trgalo po sklepih, to je prehladnega značaja in vremenskega vpliva.
Denar: Pravi čas je zdaj, da sklenete kakšno novo kupčijo.
DVOJČKA 22.3.-21,6. STRELEC 23,11. -2112.
Ljubezen: Nemirni in razdvojeni ste, sedaj je pravi čas, da naredite red v svojem srcu.
Zdravje: Energija kar prekipeva v vas, vendar kakšnemu prehladu pa ne uidete. Denar: Razmišljate o potovanjih in zabavah, to pa tudi nekaj stane.
Ljubezen: Čeprav ste zasuti z delom ne pozabiti zavrteti telefona.
Zdravje: Vaš organizem potrebuje kdaj pa kdaj kakšen dober počitek.
Denar: Obstaja možnost, da izgubite denarnico - zato popazite.
KAK 22.6.-22.1. KOZOKOj 22.12.-20.1.
i®	Ljubezen:	Poznate
znano pravilo - dobimo nazaj to kar sami dajemo. Zdravje: Dobro počutje **	” lahko skali kakšen
glavobol, ki pa bo hitro minil.
Denar: Pričakovani denar bo prišel, do takrat pa igrajte igrico »človek ne jezi se«
LEV 23.7, - 23.3,
Ljubezen: S svojim šarmom boste osvajali ljudi okoli sebe, uživali boste kot že dolgo ne. Zdravje: Kljub vašemu dobremu počutju poslušajte zdravnikove nasvete.
Denar:	Pričnite varčevati za
prvomajske praznike oz. počitnice, ker se vam bodo prilegle.
Ljubezen: Odkrili boste, da je še kaj *•’ Pomembnej šega od dela -^ ** amorjeva puščica bo zadela tudi vas. Zdravje: Popazite na kilograme, bolečine v kolkih so pogojene tudi zaradi prevelike teže.
Denar: Skrivaj si ogledujete stvari, privoščite si že nekaj zase.
VOD NA K 21.1.-19.2.
Ljubezen: Uživajte v vsakem dnevu posebej, čas je za vaše čustveno področje zelo naklonjen. Zdravje: Pri kroničnih pozabite na zdravniške
Možne so spremembe na
težavah
nasvete.
Denar:
bolje, nov zaslužek j e na vidiku.
DEVICA 24.3.-23.9.	K/3/ 20.2.-20.3.
Ljubezen: Skrajni čas j e že, da tudi vi razmislite o pomladi, če že vse brsti, zakaj ne bi še vi malo zacveteli. Zdravje:	Dobro
poskrbite za rekreacijo in zdravo prehrano, to se vam tudi pozna pri dobrem počutju.
Denar: Ne odklonite kakšne dobre ponudbe za nov zaslužek.
Ljubezen: Skrajni čas je, 1 da tudi vam posije sonček. Priložnosti bo kar nekaj. Zdravje: Poskrbite za dobro počutje in tudi na svež zrak ne pozabite.
Denar: Skopni kot sneg, pa saj pride kmalu nov priliv.
NAROČILNICA
naročam primorski uMp
Ime in priimek _________________________
Točen naslov ___________________________
Poštna številka _________________________
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
1.800 sit
Datum_______________ Podpis _________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
| m
primorski u¥p
DeSUS
DeSUS
Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran
Vsem volivkam in volivcem, članicam in članom DeSUS, občankam in občanom občine Piran želimo vesele velikonočne in prvom$yske praznike ter veliko srečnih spomladanskih dni.
DeSUS Piran
SLS.
Slovenska ljudska stranka
Vsem volivkam in volivcem SLS želimo
vesele velikonočne praznike in
ČESTITAMO
ob prazniku dela, 1. maju
SLS Občinski odbor Piran
(a*«y6 porforož	«e ;
www.casino-portoroz.com
FRENCH ROULETTE CHEMIN DE FER .
LPUNTfiajgfeNCO ,1 I
rRENipprrQUARANTE AMERICAN ROULETTE f GfcRIBBEAN ipKl fi i/lSiCK JACK
f EVEN CARDSTUD*POKER SLOT MA(,HIWBS|B
• *	|	,	BINGO * J
Cašind Portorož
Obala 7Sa ■ Portom/ ■ M: 05 676 O 373 Fax: 05 676 0 375
Obiščite nas na mednarodnem salonu navtike
INTERNAURICA 2003 od 13. do 18. maja v Marini Portorož
Poleg ostalih ugodnosti, vam bomo pripravili najugodnejšo ponudbo posebno za vaše plovilo.
Na naši stojnici Triglav vas bodo prijazno sprejele in seznanile tudi z drugimi informacijami o zavarovanju
Darija Kokalj
Vodja oddelka za transportna in kreditna zavarovanja
Sandra Kristančič
Komercialistka za transportna zavarovanja
V ponudbi Zavarovalnice Triglav boste našli zavarovanja, ki lahko vaši plovbi odvzamejo delček nepredvidljivosti.
S kasko zavarovanjem bo zavarovano vaše plovilo, motor, jadra in druga obvezna oprema.
Lastniki ali upravljavci v Sloveniji registriranih čolnov morate imeti sklenjeno
obvezno zavarovanje odgovornosti za škode, kijih lahko z uporabo čolna povzročite tretjim osebam zaradi smrti, telesnih poškodb in prizadetega zdravja. To zavarovanje je smiselno razširiti na kritje škod, ki jih lahko povzročite na stvareh v lasti tretjih oseb.
Poskrbimo lahko tudi za obvezno zavarovanje v teritorialnih vodah Hrvaške in Italije. Izdali vam bomo potrdilo o zavarovanju, s katerim boste lahko pluli po celotnem Jadranu ali celo Sredozemlju.
Seznanite se z našo ponudbo na poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav.
Tel. (05) 66 54 214, (05) 66 54 229
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D.
Območna enota Koper
Pristaniška 8, 6000 Koper