SAVINJSKI VESTNIK LETO IV.. STEV. 2 CELJE, DNE 6. JANUARJA 1951 POSAMEZNA STEV. 2.50 DIN QLASILO OSVOBODILNE fronti MESTA CELJA, OKRAJA CfcLJE-OKOLICI I jN okraja Kostanja Pred občnimi zbori splošnih Icmetijskih zadrug Večina delovnih kmetov z veseljem iPričakuje letne občne zbore KZ, ki bodo v novem 1951. letu. Res smo mno- go doprinesli k naái skupnosti, toda zaradi teh uspehov še ne smemo nositi glave pokonci, ker je na žalost še mno- go napak iz preteklega leta, katere mo- ramo nujno odstraniti. Imeli smo že iprecej letnih občnih zborov po osvobo- 'dliitvi^ vendar smo največkrat slišali skoro iste stvari, nikdar pa nismo pri- šli na »zeleno vejo« in končno ugoto- vili poštene in saboterje. Zato pa naj bo letos naša največja naloga, da bodo občni zbori KZ naš največji praznik, kjer bomo pregledali vse delo posameznikov, koliko je po- samezni kmet prispeval skupnosti, za- kaj niso bili posamezni odk;4ipi izpol- njeni, čeprav smo prav mali in srednji kmetje največkrat že svoje obveze tudi presegli. Na novih letnih občnih jaborth ne bomo uganjali birokracije, temveč te- meljito (pregledali pretekLo lieto, ter postavili načrte in sprejeli sklepe za deiO v bodočem letu, seveda ne samo o trgovskem odseku, ampak mnogo bolj o deuix kmetijskega, sadjarskega, hmeljarskega, živmorejskega, semen- skega, vmogradniškega. strojnega, oprt- nega in le&nega odseka. Le s temi od- seKi bomo koristili vsakemu kmetu. Ustanavljanje ZE in KDZ naj nam bo prva naioga, ker edino s kio^ektiv- nim delom bomo ix>magali sebi ter dvignili kmečko proizvodnjo. ♦ Kmetijske zadruge in zadružne eko- nfcmjje v oisraju Ceije-okoaca so v letu lii^oD mnogo doprinesie pri graditvi so- cializma na vasi. Kljub pomanjkanju eposoonega kadra, so KZ na spjoisno izvisixe svoje nauoge. Pri odkuipih je večina KZ svoje na- iloge izvrševala pravimo. Odnos neka- terin odKupmh podjetij do zadrug do- stikrat ni Oil pravuen. UsiužiDenci od- kujpnih podjetij so večkrat smatrali, da so KZ njim podrejene ter so za- družne uSiUzDence ponekod skuáaii ce- lo terorizirati. Za odkupljene pridelke so SI odkupna podjetja rezervixaxa za sebe 6u ÛO iitro priipadajoće marže, če- prav je gj-scvno d&io pri odkupih padxo na KZ. Kmeujska zadruga v bv. Petru v Savinj. doimi n. pr. je odkupovala krompH-, ga sama nakuadaia v vagone in oapremijaia po dispozicijah odkup- nega podjetja. Vse deio je izvršiia za- druga, pri marži pa je biia deiežaia le e '¿¡oyó, medtem ko je odkupno podjetje «¡prejemaio Q5% marže. To sorazmerje ni y skladu s storjenim delom pri od- kupu in odpremi b^aga. Kako so pa zadruge izpolnile odkup oljaric? Za to deio je Generalna di- rekcija prehranbene industrije LRS pošiaia svojega zastopnika, ki naj bi vodil odkup oljaric. Vendar se je ta imidil le 3 dni v tednu v Celju, po- ibral potrebne podatke pri OZKZ in zopet odšel v Ljubljano. Na terenu se j« zelo malo mudil, da bi nudil pri od- kupu pomoč KZ. Edino pomoč pri od kupu oljaric so KZ sprejemale le od inštruktor j ev OZKZ,.. Plan odkupa sončnic je bil kljub težavam presežen ea 10%. i ßri odkupu lesa v prmitnem sektor- ju' so KZ dosegle lepe uspehe saj je bil plan odkupa presežen za 20%. Plan so presegle KZ v Skofji vasi. Bučah, Braslovčah, Vranskem, Vojniku, Fran- kolovem, Stranicah, Ljubečni, St. Ilju, DramlJ£Úi,*Vitanju in drugod. So pa tu- di KZ, ki plana le niso dosegle, kot KZ v Rifengozdu, Zagorju, Mariji Gradcu, Drenskem rebru, St. Andražu, Ponikvi pri Žalcu. Mariji reki, Teharjih in v St. Juriju ob Taboru. V teh zadrugah niso upravni in nadzorni odbori, pred- vsem pa ilesni manipulanti, polagali dovolj pozornosti lesni proizvodnji, za- to so tudi uspehi slabi. Manipulanti so opravljali vsa druga dela, le les jim je bil zadnja briga. Obrtna dejavnost še tudi ni na takš- ni višini kot bi v zadrugah morala biü. Mnogi kmetje se vprašujejo, kje bi po- pravili svoje čevlje, obleko in razno poljsko orodje. Niso pa še toliko iznajd- ljivi, da bi ustanovili razne obrtne de- lavnice v kmetijskih zadrugah, kjer bi lahko izvšili vsa popravila. V okraju j« že 33 obrtnih zadružnih delavnic, kar je Še vedno premalo, da bi zadosti- le vsem potrebam. Poleg tega obrtnim delavnicam dostikrat primanjkuje po- treben material. Okrajno poverjeništvo za lokalno industrijo in obrt bo mo- ralo nudiiti obrtnim delavnicam večjo pomoč kot dosedaj. Ne sme se več zgo- diti, da se širokogrudno nudi pomoč privatnim obrtnikom v posameznih artiklih, zadružne delavnice pa ostaja- jo brez najnujnejšega materiala. Kmetijske zadruge 'bodo morale po- svečati večjo skrb našemu sadjarstvu. Sadovnjaki iz leta v leto bolj pro- padajo, uničujejo jih razne bolezni in škodljivci- Prav tu je glavna naloga odsekov za sadjarstvo pri KZ, da pre- skrbijo sredstva za uničevanje škod- ljivcev, katerih je v skladiščih dovolj. Pri odkupu suhih gob se je najbolj ijâKoaia KZ Vftanie. M j« Mfaupüa 1.300 kg suhih gob. Vendar bodo mo- rale KZ v bodoče bolj skrbeti za od- kup zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in suhih gob, kateri odkupi v lanskem letu niso bili povsod zadovoljivi. Mnoge KZ so spoznale korist kredit- nih odsekov in jih tudi takoj ustano- vile. Najboljša je v tem pogledu KZ v Vranskem, kjer znašajo kreditne vloge preko 1,300.000 din. Zato zadruga ne rabi nobenega obratnega kredita in kmetje imajo v zadrugo zaupanje, ker lahko dvigajo vsakodnevno svoje vloPe. Mnoge zadružne ekonomije v okraju so dosegle in tudi presegle svoje rvro- izvodne plane. So pa bile tudi ekono- mije, ki niso poznale gospodarja, na njih so dejali ekonomi kakor so sami hoteli, večkrat tudi v svojo korist. Ta- ko je bilo v Stranicah, St. Andražu, St. ilju in v Polzeli in glavna odgo- vornost za tako stanje pada na uprav- ni odbor KZ. Vsi navedeni uspehi in pomanjklii- vosti naj služijo za orientacijo pri pred- pripravah za letne občne zbore kmetij- skih zadrug na katerih bodo člani zadrug razpravljali o novih načrtih za izboljšanje dela v cilju dv^iga našega kmetijetva. V tetu Í95Í še več stirbt za čtovetta Važna naloga ljudske oblasti je brez dvoma skrb za človeka. Globoke spre- membe, ki so nastale v družbeno-poli- tično ekonomski ureditvi naše domovi- ne, so omogočile, da skrb za delovnega človeka postane osrednja točka priza- devanj ljudske oblasti. Socialno skrbstvo in zdravstvo, kot resorja LO in ostale socialno-zdrav- stvene ustanove sta svojo nalogo na območju OLO Šoštanj, lahko rečemo, dobro izvršila. Zdravstvena služba je leta 1950 v okraju Šoštanj, kljub nezadostnemu strokovnemu kadru, saj manjka, še eden zdravnik v Velenju, drugi pa v Zg. Savinjski dolini, nudila zdravniško pomoč okoU 7000 ljudem, od teh pa je bil le 0.1% smrtnosti. To je brez dvo- ma lep uspeh zdravstvene službe. K iziboljšanju zdravstvene službe sta mno- go pripomogli novoustanovljeni obrat- ni ambulanti na Rudniku lignita v Ve- lenju in pri Lesno industrijskem pod- jetju Nazarje. Zal pa slednja še nima urejene čalcalnice, tako, da morajo bol- niki čakati na hodniku in so s tem iz- postavljeni močnemu prepihu, pozimi pa mrazu. Nezainteresiranost uprave podjetja LIP Nazarje v tem pogledu so ugotoviH že organi socialnega skrb- stva in zdravstva OLO Šoštanj, vendar kljub mnogim obljubam podjetje ni ukrenilo ničesar. Delavski svet in upravni odbor podjetja bosta morala temu i>osvetiti več pozornosti in takoj pristoî>iti k rešitvi tega perečega vpra- šanja. Zdravstvena služba bo letos razpola- gala z novim rešilnim avtom, ki bo služil prevozom bolnikov v celjsko ali slovenj graško bolnico. Splošno skrbstvo, ki vzdržuje 572 podpirancev, je v tem letu razdelilo 4,960.000 din denarne pomoči. Poleg .ega je bilo razdeljenega blaga v skup- nem znesku 62.350 din. V letu 1951 oredvideva OLO Šoštanj ustanovitev doma onemoglih, v katerem bo imelo 30 oskrbovancev vso potrebno nego, udobnost in razvedrilo. Tega so po- trebni, saj so bili skozi vse svoje živ- 'jenje, ki je bilo polno truda in dela za obstoj, v času izkoriščanja predvojne Jugoslavije, vseskozi izkoriščani in za- postavljeni. Posebno nalogo ima socialno skrb- stvo do delovnih ljudi. Okrajna Uprava za socialno zavarovanje Šoštanj je v letu 1950 izplačala 33 milijonov dinar- jev vsem tistim, ki so bili zaradi bo- lezni nesposobni za pridobitno delo. To je bilo njim nadomestilo za čas, ko je bil zaradi bolezni ogrožen njihov živ- ljenjski obstoj. Uspešno delovanje so- cialnega zavarovanja je v večji meri pripomoglo, da družini obolelega hrani- telja ni bilo tröba skrbeti za življenj- ska denarna sredstva, ker država za- gotavlja tudi v tem primeru sredstva za preživljanje. Iz vsega tega sledi, da je bilo že mnogo storjenega za dotorobit delov- nega človeka, ljudska oblast je temu vprašanju posvetila prvenstveno skrb. Premalo pa je bilo konkretne pomoči s strani množičnih organizacij, poseb- no sindikalnih podružnic, ki bi lahko s svojimi predlogi in nasveti prispevali več k skrbi za človeka. V letu 1951 moramo na tem sektor- ju dela storiti še več, da bodo naša prizadevanja dosegla svoj namen. F Rudniku Laško se člani delavskega sveta usposabljajo za dobro vodstvo podjetja Rudnik Laško je organiziral tečaj za vse člane upravnega odbora in delav- skega sveta. Pravilno razumevajoč po- trebe smotrnega gospodarstva so vsi člani z razumevanjem pokazali voljo, da se za dobro upravljanje rudnika se- znanijo z vso tekočo problematiko ter spoznajo vse naloge, katerim morajo biti kos. Tečaj se je začel dne 14. de- cembra 1950 s predavanjem o vlogi države v prehodu iz kapitalizma v so- cializem ter pomen sindikatov in de- lavskih svetov. Predaval je tov. Vo- gelnik iz Sindikalnega republiškega od- bora rudarjev. V naslednjem predava- nju je direktor rudnika tov. Jost Jo- sip obrazložil članom delavskega sveta temeljni zakon o gospodarjenju z dr- žavnim gospodarstvom. Slušatelji so po- zorno sledih skrbno pripravljenemu iz- vajanju ravnatelja, ki je v diskusiji dajal še podrobnejša pojasnila. Tečaj zajema 20 tem iz področja so- cialističnega gospodarstva, finančnega poslovanja podjetij, planiranja in iz- vršitve plana, organizacije dela itd. Tako se bodo člani delavskega sveta usposobili za neposredno upravljanje podjetja ter bo rudnik Laško tudi v bodoče izpolnjeval vse zadane planske naloge in jih tudi presegel. K. Z. Velika Bmaga _ kovinarjev^ v Storah Po osvoboditvi še kovinarji v Storahj niso imeli takih težav v borbi za plani kot lani. Pomanjkanje surovin, slaba; kvaliteta surovin, težave s prometom, pomanjkanje delovne sile, vse to je ovi-j ralo hrabre kovinarje, znane zmago-; valce iz prejšnjih let. Toda kovinarji niso hoteli niti za< las popustiti. Z boljšo organizacijo de-; la, s pojačano delovno disciplino in ^ pojačanimi napori so premagovali vse težave. V prvem polletju so osvojili: prehodno zastavo Centralnega odbora; sindikatov Jugoslavije, ker so naj bolj-| še izpolnili polletni plan. Od poprejj imajo v trajni lasti prehodno zastavol zvezne vlade in zastavo Centraln^ uprave kovinarjev v Beogradu. Zatœ so še krepkeje ркзprijeli za delo, ko soi se jim v drugem polletju postavile po' robu najrazličnejše težave, na prvi pogled nepremagljive ovire. Deževno, vreme, poplave, slabe surovine. Va-i Ijarna je stala z grobo progo zaradi pomanjkanja delovne sile 4 mesece.; Zato so z boljšo organizacijo dela ini z večjimi napori nadoknadili izgube.: Dne 7. decembra so valjarji uvideli^ da se vsi obrati borijo z velikimi teH žavami. Zato eo jim priskočili jia po- moč. Plan valj ame so po tonaži hoteli prekoračiti v decembru za 40%, pre- koračili so ga pa za 45%. Med najbolj- šimi brigadirji je posebno znan Le- ban Jože, ki dosega najboljše uspehe. Samotarji so kljub slabemu vreme- nu, izpolnili letni plan 7., martinarji 20., valjarji 23. in livarji 30. decembra, ko je tovarna dosegla letni plan. Čeprav je bil plan lansko leto po- večan za 8%, so ga samotarji presegli za 6%, martinarji zSi 2%, valjarji za 1.5% in livarji s 100%. V valj arni imajo šestkratne udarnike Cmoka Franca in Palirja Jožeta, v samotami osemkrat- nega udarnika Volovšeka Franca in mladinko Brečko Martino, Dečman Martin je že 12kratni udarnik, livar Mauer Stanko tudi 12kratni, Kompol- šek Ivan (oba sta že izpolnila petletni plan) 6,kratni, mladinka Bandas Pa- raskeva lOkratna udarnica. Se marsikaj lepega in vzglednega bi laihko zabeležili v Storah, če bi se sin- dikalni funkcionarji bolj pozanimaU za najboljše ljudi in vodili boljšo evi- denco o njih. Čudno je, da n. pr. nor- mirec v valjarni tov. Šeligo ne pozna brigadirjev in ne daje o njih nobenih PQdat*kov, da, bi se jih ¡poipiilariziralo. Kaj pa izobraževalni teeaji Sirom Slovenije dobivajo izobraže- valni tečaji vse bt/lj množično obeležje. Postali so najbolj priljubljena oblika nuiožičnega vzgo^inega de^a. Priljub- ljeni so postali zato. ker ne predstav- ljajo z vrha diktirane oblike, ampak so organsko zrasli iz vsakodnevnih po- treb delovnega ljudstva. V naravi gra- ditve socializma pač je, da svojim gra- diteljem vedno bolj in bolj odkriva njihovo pomanjkljivo znanje. To spo- znamje pa je danes že v precejšnji me- ri prodrlo tudi na vas. Po drugi strani pa smo na izobraževanju kmečkega življa zainteresirani prav vsi. vse mno- žične organizacije, ljudska oblajj. So- cialistična preobrazba naše vasi — razvoj zadružništva — je pač v mno- gočem odvisna od spoznanja našega kmeta, da je to edina možna pot v boljši, kulturnejši in bogatejši način življenja. Pa od tod tudi naraščajoče zanimanje kmeta za svojo izobrazbo. Lansko leto se je vršilo v okraju Celje-okoMjca 32 izobraževalnih teča- jev s 697 tečajniki. Čeprav to število ni ravno zavidljivo, pa vendarle jasno kaže, da imajo izobraževalni tečaji tudi v našem okraju plodna tla- Šte- vilo bi bilo vsekakor mnogo večje, da je bilo za te tečaje več ^razumevanja, predvsem s strani množičnih organi- zacij in pa KLO-jev. Tudi okrajni fo- rumi so temu vprašanju posvečali zelo malo. odnosno nič pažnje. Kadar so rabili podatke o poteku tečajev (o šte- vilu udeležencev, predavanjih itd.), so se obračala na tajnika Ljudske pro- svete, potem pa o teh številkah poro- čali svojemu nadrejenemu forumu, kot da gre za rezultate njihovega dela. To je biLo prav značilno posebno za OK LMS (vendar pa moramo pripomniti, da so biü za to posebni vzroki). Tudi osnovne partijske organizacije niso po- kazale pravilnega razumevanja za or- ganizacijo teh tečajev, čeprav je OK KPS postavil to vprašanje kot poseb- no točko na dnevni red. Kakšen od- nos so imeli ponekje krajevni ljudski odbori, nam kaže izjava tajnika KLO Blagovna, ki se je izrazil, da on že zadosti ve in mu torej ni treba nika- kršnega izoibraževalnega tečaja. Sicer bi pa lahko napisali o takšnih cvetkah še mnogo nerazumevanja in skromno rf#Çeno tudi kratkovidnosti. Seveda je bilo lansko leto še tudi precej objek- tivnih težav. In letos? Kako potekajo stvari? Kako odpravljamo lanskoletne napake? Dosedaj deluje 11 izobraževalnih te- čajev in sicer: Crešnjice Socka, Fran- kolovo, St. Peter, St. Pavel, Stranice. Grajska vas, Gomilsko, Rakovec, Do- brna in Kuretno nad Laškem. Skupno število tečajnikov znaša nekaj preko 200. Morda se je kje pričel, pa nima- mo poročila. Ali se niso pri organizaciji izobraževalnih tečajev letos pokazali simptomi iste bolezni kot lansko leto. Samo nekoliko poglejmo v poročila, ki jih pošiljajo učitelji. Iz St. JuTja pri Celju pišejo med drugim: »Za izobraževalni tečaj se kljub prizadevanju učiteljstva doslej ni nihče javil. To se pravi, pripravljenost učitelj- stva, pa nobenega zanimanja množičnih organizacij. Iz Zagorja pa poročajo: »Množične organizacije ne kažejo po- trebnega zanimanja, enako tudi KXíO. Pri Sv. Štefanu se izgovarjajo, pa pravijo, da mladinci nimajo čevljev in ne morejo obiskovati večernih ur. Ka- ko so neki potem organizirsdi tečaj v Rakovcu nad Vitanjem? Mnogokje se izgovarjajo na predavatelje. Verjame- mo Šentilj čanom, da nimajo predava- teljev, saj je bila dosedaj na šoli samo ena učiteljica, ki je poučevala 110 etrek. Ali pa ima tudi Vransko premalo uč- nih moči? Pa krajevni zdravnik in drugi? Dovolj za enkrat. Zopet lahko ugo- tovimo, da je mnogo premalo zanima- nja s strani nmožičnih organizacij in krajevnih ljudskih odborov. Krajevni ljudski odbori bi naj vsaj drva pre- skrbeli za šole, ki so mnogokje tudi edin možen prostor za delovanje izo- braževalnega tečaja. Tudi okrajni fo- rumi se še niso v dovoljni meri anga- žirali na tem vprašanju, čeprav so to obljubili. Toda ob trdni volji se da tudi vse težave premostiti, kar nam kaže primer v Stranicah. Takole nam piše šolski upravitelj tov. Sodin: »V spo- razumu z aktivom LMS in po sklepu množičnega sestanka OF, smo pričeli z izobraževalnim tečajem na čast Dne- va repubuke 29. novembra. K pričetku tečaja se je zbralo okrog 60 ljudi, ki so sklenili, da se naj v tečaj vključijo vsi mladinci predvojaške vzgoje. Izra- zili so željo, da je z individualno pro- pagando treba takoj pritegniti vse mla- dince, ki so hodili v šolo za časa oku- pacije in komaj obvladajo čitanje in pisanje. Dekleta so izrazila željo, da bi se učila kuhanja, a v samem tečaju naj bodo tudi predavanja o raznih škodljivcih (ameriški kapar, krompir- jevec, lubadar) in o raznih gospodar- skih problemih. Na podlagi vsega* tega se vrâi tečaj enkrat tedensko. Doslej obiskuje tečaj 26 prijavi j enee v, a šte- vilo bomo povečali...« V Stranicah so trije učitelji, drugih »predavateljev« ni. Se je čas. Nekoliko več "iniciative in upornosti pri lorganiizaoiji tečajev, predvsem pa več aktivnosti množičnih organizacij. Tam, kjer se bodo člana odborov množičnih organizacij sami borili za organizacijo tečaja ter se sami tudi prvi vpisali, bodo s svojim vzgle-. dom postavili tečaj na trdna tla. Se- veda pa morajo tudi v tem primeru prednjačiti člani Partije. g Okrajni odbor Ljudske prosvete ima na razpolago še dovolj čtiva in Osta- lega gradiva, pa tudi zvezkov za iz- obraževalne tečaje. In končno: Znanje ne more nlkomtit škoditi... ■ —#. Pohitimo z vDlaillcm drugega Ijudaicega posojila Pri vpisu drugega ljudskega posojila v jeseni 1950 so bili v okraju Celje- okolica doseženi lepi uspehi. Skupno je bilo vpisano 22,365.000 din ljudskega posojila. Od tega so vpisali kmetje 12,596.000 din, delavci in nameščenci pa 8,938.000 din. Ce pogledamo kako poteka vplačilo posojila, moramo ugo- toviti, da je v okraju še mnogo za- ostankov z vplačili. Največ še dolgujejo kmetje in sicer preko 4,000.000 din, de- lavci in nameščenci pa 2,000.000 din. Najslabši'ipri vplačilu je KLO Višnja vas, ki je od vpisanih 261.000 din plača" le 90.000 din, KLO Tmovlje, ki je od vpisanih 209.000 din plačal samo 69.000 din in KLO Zagorje, ki je od vpisanih 108.000 din plačal komaj 32.000 din. Najboljši pri vplačilu pa je KLO Grobelno, kjer so že 100 odstotno vpla- čali vpisano posojilo. Lep rezultat so dosegli tudi v St. Petru in Grižah. Kmetijske zadruge vplačujejo svoje obveznosti dobro. Najboljša je KDZ v Sv. Jederti, KDZ v Dobrni, najslabša pa je KDZ Arja vas, kjer dolgujejo še 59.000 din posojila. Nekatera vpisna mesta sploh niso po končanem vpisu dvigala obveznic, kot n. pr. KLO St. Janž, St. Lovrenc in Ponikva pri Grobelnem. Od 295 vpisnih mest je v mesecu decembru dvignil« obveznice samo 97 vpisnih mest. Glavna krivda, da vplačila ne priha-. j ajo redno, je predvsem pri osnovnih vpisnih komisijah vaških odlborov OF. Popolnoma napačno je mišljenje tistih komisij, ki smatrajo, da je z vpisom posojila že končano njihovo delo. Vse vpisne komisije se morajo zavedati, da bo njihovo delo končano šele takrat* ko bo tudi vplačan zadnji dinar od vф•iJsanega iposogila. Zato je naloga množičnih organizacij, da stalno sprem- -jajo potek vplačila in ukrepajo po- trebno, da bo vplačilo redno prihajala Se je čas, da do konca tega mesece izpolnimo dano obveznost in posojilo v celoti izplačamo. Z rednim in celotnim vplačevanjem posojila pospešujemo graditev objektov petletke, ki so osno- va za nadaljnji gospodarski razvoj n*- še države. Osnovnošolski učitelji so zborovali Pred združitvijo dveh sindikalnih po- družnic so prosvetni delavci II. osnov-; ne šole v Celju in učiteljstvo obeh stro- kovnih šol podali na občnem zboru ob- račun svojega učnega in vzgojnegai dela. i Iz vseh poročil je bilo čutiti, da se jej članstvo podružnice v toplem odnosuj z našo družbeno stvarnostjo vztrajnoj in z neusahljivo ljubeznijo prizadevaloj vzgojiti iz naših malih pionirjev mar-! Ijive in zavedne pripadnike naše socia-; listične skupnosti. Učiteljstvo je v smi-i slu navodil III. plenarnega zasedanja] CK KPJ poglobilo idejno-poUtična: vzgojo na šoli, preučevalo učne pro-; grame in vključilo v vse svoje vzgoj-| no delo pozitivne kulturne pridobitveJ S sistematičnim, resnim in dokumen-| "aričnim študijem se je predavateljski; zbor izpopolnjeval ter ustvaril tesnd vez med domom in šolo. Le tako je bi-; lo mogoče dvigniti kvaliteto pouka na II. osnovni šoli, ki se je uvrstila med najboljše učne ustanove v Sloveniji. ■ Šola ima 18 oddelkov z 810 učenci ia 19 učnimi močmi. Šolski obisk se je zmanjšal na 95%. Nalezljive otroške bolezni so se širile, ker zdravstvene uetaaMv« mam peeferbe^f м xdo«tn« razkuževanje. Delo pionirske organiza- cije se je preneslo na terene. V Pod- mladku Rdečega križa so učenci 100% organizirani. Učenci so naročeni na pionirski list Ciciban in Pionir. V šol- ski kuhinji se hrani 24% učencev. Mle- ko in kruh po MDF naj bi sprejemali vsi učenci! Čeprav je delovna disci- piina uóiteljstva na šol^: in izven nje na visoki stopnji, še ni urejeno vpra- šanje premijskih dodatkov. Notranji učni prostori šole so vzorno urejeni, ostrešje pa je v razpadajočem stanju. Skoda, ki nastaja, ne gane srca naš'ga kraja! Kdo za to odgovarja? Prav tako je še vedno nerešeno vprašanje upra- \'!:teljevega stanovanja in ostalih šol- skih zgradb v Celju. Šola za učence v gospodarstvu nima lastnih prostorov, medtem, ko domu j e šola kovinske stro- ke v barakah, ki so za pouk v zimskem in letnem času neprimerne. Neurejena vprašanja je nujno rešiti v smislu in- ten olj III. plenarnega zasedanja CK KP Jugoslavi! j e. Prosvetnim delavcem, ki s krepko voljo in elanom pomagajo socialistični domovini graditi lepši današnjd m sreč- nejši jirtrišnji dan, naj bi nudili več pem#či in epere ! F. K«. Stran 2! »SAVINJSKI VESTNIK« dne 9. jarnuarja St*v. 2 Zdravstvo v iostan¡shem okraju o pnizadevanjih, naporih, težavah in tudi zmagah delovnih kolektivov Šo- štanj skega okraja v bitki za petletni plan v letu 1950 se je že pisalo. Malo pa je še bilo slišati o delu z zdrav- stvenega področja našega okraja. Tre- ba je reči, da tudi sanitetni delavci v letu 1950 niso držali križem rok. Naj med uspehi omenim samo ustanovitev protituberkuloznega dispanzerja v Mo- zirju, ki je prevzel vodstvo protituber- kulozne borbe v doslej sebi po-epuščeni Gornje savinjski dolini. Od ostalih zdravstvenih akcij bi lahko navedli fluorografiranje vseh rudarjev velenj- skega bazena. Vsi sumljivi primeri so bili nato pregledani v šoštanjskem dispanzerju. Pri tem se je ugotovilo, da v tmkajšnjem rudniku rudarji ne obo- levajo na zaprašenosti pljuč; malošte- vilni primeri silikoze so se našli le pri tistih rudarjih, ki so dolga leta slu- žili kruh po francoskih in belgijskih rudnikih. V mesecu novembru se je konstitu- iral okrajni zdravstveni svet, ki ga se- stavljajo najvidnejši zdravstveni stro- kovnjaki: in zastopniki množičnih or- ganizacij. S tem so bilii ustvarjeni po- goji za načrtno in kolektivno reševanje vseh zdravstvenih problemov okraja. Na področju Šoštanj skega okraja se nahaja tudi stacionarna republiiška zdravstvena ustanova — Specialna bol- ni: ca za pljučno tuberk\ilozio Topolšica. V tem zdravilišču se zdravijo tuber- kulozni bolniki iz cele Slovenije, v pr- vii vrsti pa bolniki iz Štajerske. Razen tega se zdrav, j o tukaj borci in ofxirji JA. V letu 1950 je uspelo zviáati kapa- citeto bolniških postelj od 240 na 270. Ko bosta dokončana dva nova paviljo- na, ki se nahajata v gradnji, bo zna- šala kapaciteta preko 400 postelj. Z adaptacijo b.vše »Ambulance« v kirur- gicn¿ oddelek, kar so udarniško izvedli brez vsake tuje pomoči domači zidarja, mizarji, pileskarji án mehaničarji, je bil ustvarjen pogoj za dvig kirurgič- nega naóina zdravljenja na višji, so- dobnejši nivo. Ob sodelovanju ljubljan- ske kirurgiične klinike in s koordinac!:jo ostalih zdravilišč, pljučnih oddelkov ter dj-spanzerjev v vzhodnem delu Slove- nije, se je prsno-kiruirgični center v Topolšici razvil do te stopnje, da za- more tudii za najtežje operacije spre- jemati holnike, ki jim je operacija po- trebna, takoj brez prejšnjega dolgega сакш1ја. Tudd ostalu načini zdravljenja tuber- kuloize in diagnostične metode se stalno izfvopolnjujejo. Zavod je opremljen z vsemi sodobnimi sanitetnimi potrebšči- nami, pni čemer bi bilo omeniti novi aparait za pregled srca (elektrokardio- graf) in po najmodernejših načelih iz- boljšani aparat za globinsko rentgen- sko slikanje (planigraf). Za razvedrilo služi bolnikom novo nabavljeni kinoprojektor, ki omogoča redne kino predstvave. V teku je tudi ozvočenje vseh oddelkov. Večkrat raz- veselijo botoike tudi kulturno-iprosvet-; ne ekjipe s koncei-ti in prireditvami. Tudi pevski komom': zbor iz Celja j€ ob svojem gostovanju zaradi odlučnega koncertnega izvajanja žel pri bolnikih nmogo priznanja. Ob državnih prazni- kih skrbi za lizbrane akademije SKUD sindikata uslužbencev zdravilišča, ki ima moški pevski zbor. Bolniki imajo na razpolago tud: zelo bogato knjiž- nico z vsemi sodobnimi knjigami. Za večji dvig strokovnega kadra skrbi operativno vodstvo. V ta namen je ustanovljena bolničarska šola. kjer si bo pridobilo kvalifikacijo bolničark 20 najbolj nadarjenih strežnic. Tudi višji strokovni kader se s sistematičnim štu- dijem in rednimi strokovnimi sestanki usposablja v bodoče speciadásfe. Zdrav- niki aktivno sodelujejo na republiških in zveznih znanstvenih sestankih iz svoje stroke, kot tudi pri stirokovnih revijah. Razen tega so vedno na raz- polago s poljudno zdravstvenimi pre- davanji po terenu šoštanjskega okraja. V partizanske kraje na Pohorju iin pœji Belih vodah so priredili delovne izlete. Četudi se delo v zdravstvu ne da ocenjevati tako kot v produktivnih ustanovah, se celotni delovni kolektiv zdravfilisca Topolšica v smislu linije CK KPJ o pomenu zdravstva pri liz- gradnji socializma zaveda svoje veliike naloge: čim prej vrniti delovni sktiip- nosti ozdravljenega bolnika. Uspehi v letu 1950 dajejo pobudo za še večjii de- lovni polet na zdravstvenem področju, katerega uspehi bodo odloSilno pripo- mogli pri dvigu življenjskega standarda vsega delovnega ljudstva. (cik). USPELE PRIREDITVE NOVOLETNE JELKE v Cel/u in okolici Kdor se spominja Novoletne jelke iz leta 1949-50, se mu letošnja skromnost morda čudna zdi. Letos otroci niso, si- cer bili nič manj obdarovani od lan- skega leta, priprave in izvedba tega novoletnega veselja naših malčkov pa so stale neprimerno manj kot prejšnje leto. * Pred letom so Novoletno jelko pripravili v vseh prostorih Doma OF in še v hotelu Evropa povrhu. Drago- cena dekoracija, veliko število udele- žencev itd., vse to je stalo mnogo de- narja. Letos so podjetja in ustanove eame poskrbele za to stvar ter sama so pripravila programe. Pravzaprav je tak način bolj domač in lažje izvedljiv. Letos pa niso bili obdarjeni samo Ci- cibani in pionrji, tudi podjetja so svo- jim delavcem in nameščencem ob vsto- pu v Novo leto dala darila in nagrade. Med najbolj pripravljene in usipeš- ИО izvedene prireditve sodi predvsem Novoletna jelka Tovarne emajlirane posode. Tam so se v velikem skladišču iposode zbrali delavci in nameščenci s svojimi družinami. Bili so pogoščeni в klobaso in žemljo, godba je poskrbela za zabavo, a najmlajše je pritegnilo naše lutkovno gledališče iz Kajuhovega doma, ko so predvajali Rdečo kapico. Prva in druga četrt so imele prire- ditev v таЦ dvorani Doma OF, kjer jih je namesto dedka Mraza zabaval ipohorski Tilek, nastopali pa so naj- mlajši iz prve četrti. Lepo so priredilli jelko tudi v Zavodni, in na Jožefovem hribu, nekoliko slabše pa v Cretu. Na Babnem so se tudi temeljito priprav- ljali in nemara tudi drugod niso ča- kali Novega leta križemrok. Letošnja novoletna jelka nas prav- zaprav ni razočarala. Bilo je malo vpitja in malo hrupa pred tem časom, storjenega je bilo pa dosti in še boljše bi lahko bilo, če bi se tereni in pod- jetja vsaj mesec dni poprej priprav- ljali na programe. V veselem razpoloženju so otroci in njih starši praznovali slovo starega le- ta in z zaupanjem stopajo v novo leto velikih socialističnih zmag na polju izgradnje in zboljšanja našega življenj- skega položaja. Na Vranskem Tudi letos so odhajali otroci iz pro- svetnega doma na Vranskem veseli in zadovoljni. Da ste jih samo videli, ka- ko so jim žarela lica od zadovoljstva. Kar niso se mogli nagledati lepih prav- ijic, ki so jih za njih predvajali s ski- optičnimi slikami. Dedek Mraz jih je pa lepo obdaril s sladkorčki, pecivom in narezkom salame. Otrokom je tudi ugajal Pavliha, ki jih je spravil v ve- selje in dobro voljo, vendar otrod pravijo, da je bil lanäki boljši in du- hovitejši. To pa še ni bilo vse. Vrhimec vese- lja je bilo za otroke nekaj, kar do se- daj na Vranskem še niso videli. No- voustanovljeno lutkovno gledališče pod spretnim vodstvom tov. Klančnika je skladno podalo Rdečo kapico. Predsta- va je bila zelo dobro odigrana, tako da so otroci z navdušenjem spremljali igri in so napore prirediteljev nagra- dili z dolgotrajnim ploskanjem. Novoletna jelka na Jožefovem hribu — simbol naše stvarnosti Letos se je mladina zibirala na terenih k novoletni jelki, kjer je bila bogato obdarovana. Kot posebnost moramo označiti to, da so prireditelji v mnogih primerih opustili posnemanje tuj h obi- čajev in skiošali prikazati nekaj našega, slovenskega. Za primer opišemo praznovanje no- voletne jelke na Jožefovem hribu. Na primemo urejenem odru stoji jelka, pokrita 3 snegom, brez sveč in brez ■kiča, taka kakor stoji v gozdu pozimi. Ob jelki pripoveduje partizan zgodbo iz narodnoosvobodilne borbe. Živo opi- suje sodelovanje kmetske dtoižine, ka- teri zažgo fašisti domačijo in jo parti- zani rešijo fašističnih vezi. Na pogori- šču govori stari Selan: Naš dom je po- Sgan, toda sedaj gori vsa domovina! Ko bo svobodna, bomo tudi mi lahko pos+avili nov dom. Naprej, k soncu, k svobodi! Petju na odru se pridruži vsa dvorana. Mali in veliki žive v spomi- nih na strašne dni, a tudi na veliko našo borbo. Dorasli Selanovi otroci so danes kmet, delavec in učiteljica. V jedrna- tih besedah označujejo veUk pomen gradnje socialistične domovine in važnosti skrbi za mladi rod. ki st z učenjem vključuje v delo in priprav- lja za bodoče naloge. Program se razvija dalje: Godalni duet igra partizanske in narodne pes- mice in ustvarja veselo razpoiloženje, pripovedovalec vodi dvorano v pra- Ijični svet, ki se konča z zdravim nau- kom: pridne roke in zdrava pamet so naše bogastvo. Cicibančkom pove pio- nirka Zupančičevo: Ciciban-Cicifuj, iz dvorane pa pride skupina mladih pev- cev, — kateri pomaga tovarišica iz ob- činstva in zapoje: Mati zakliče--. Smeh in radost sta prinesla Pavliha in njegov tovariš, ki s šaljivim pripove- dovanjem in s komičnimi nastopi za- bavata mlade in stare. Sledi obdaritev. Pred otroke stopi zastopnica AFZ, ki v imenu množičnih organizacij želi otrokom srečno novo leto ter jih povabi, naj pridejo na oder ipo zavitke, ki so jim jih popra- vile skrbne in ljubeče roke delavnih ljudi. Ves program vocft z odra režiser, ki z resno in šaljivo besedo razlaga, po- vezuje in ustvarja razpoloženje med gledalci. Jelka ni več drevo, ki ga občuduje- jo ^otroške oči, pač pa je simbol gozda, kjer so živeli 'partizani Borbi je sledila osTvoboditev. tej pa graditev lepe so- cialistične Jugoslavije. Ostali program naj bo pester,, toda naš, domač. Tudi ptravljico z zdravim jedrom vključimo v program. Pri obdaritvi naj nadomesti mistična bitja delovni človek. Otrok bo gotovo bolj cenil darilo, s katerim ga га novo leto razveseli naš delovni člo- vek, od darila, ki mu ga prinaša bitje, ^a katero ve oziroma bo prej ali slej ugotovil, da ne obstoja. F Štovah Novoletno jelko »o članic* АГ2 or- ganizirale v Storah res na prav lep na- čin. Obdarovale in pogostile so skupaj 457 otrok od tega 178 predšolskih in 279 šolskih otrok. Najpotrebnejši otro- ci so bili obdarovani s tekstilnim bla- gom. V soboto 30. decembra so bili po- goščeni šolski otroci, ki so bili priča eni najlepših prireditev. Se prisrčnejša je bila prireditev za predšolske otroke, v nedeljo dopoldne, ko so jih obiskali dedek Mraz, Pavliha in tetka Burja, ki jim je pripovedovala najlepše prav- ljice. Otroci se niso mogli nagledati pravljične gozdne pokrajine in dovolj nasmejati tetki Burji in Eavlihi. j V torek, 2. januarja 1951, pa je ob- iskal dedek Mraz gojence DID-a, j ina predvajal lepe film« in jih navduiil z najlepšimi darili, kot so slaščice, copat- ki in še druge potrebščine, ki jih ma- mice ne zmorejo nabaviti. Tudi to je zasluga članic AFZ. . Prav lepo so dočakali Novo leto go- jenci Metalurške industrijske šole v Storah, ki so goste navdušili z lepo izvajanim, pestrim programom v so- boto zvečer. Pevske točke, kronika in zlasti nastop Bosancev z igro Jazbec pred sodiščem, so bile podane zelo do- bro in so izvajalci želi navdušeno pri- znanje. Gojence so pozdravili z vzgoj- nimi besedami direktor šole tov. Kli- nar in direktor podjetja tov. Svetek. Sindikalna podružnica je priredila kolektjvu zelo pester spored silvestro- vanja. Po osvoboditvi je to prvo sil- vestrovanje, ki je bilo dobro organizi- rano ili izvedeno. Nečesa pa delavci ne razumejo, zakaj niso bile podeljene ob veliki in častni delovni zmagi, ko je kolektiv izpolnil letni plan, nagrade, ali vsaj pohvale naj'boljsim, ki jüi je v podjetju lepo število in so prizncinje tudi zaslužili. U. R. Na Dolgem polju Bolj redko čitamo o novicah iz Dol- gega polja, toda vendar ne bi bilo prav, če hi molčali o nedeljski priire- ditvi, ko so naše požrtvovalne žene presenetile nas stariše z lepo pogostit- vijo naših mališanov, ter jim pripra- vile za Novoletno jelko tako lepa da- rila. Dvorana terenskega odbora OF je bila lepo okrašena, dolge pogrnjene mize, na katerih so bila lepa darila. Pioniirji so veselih obrazov in nestrpno zasedli svoja mesta, matere in očetje pa so se morali zadovoljiti s stojišči okrog ob stenah. Dvorana je bila na- bito polna. Mali pionirček Smigovec je zaigral harmoniko. Tov. Bregar jih je s kratkim govorom pozdravil in po- zval, naj bodo vedno marljivi, poslušni in naj vedno ubogajo svoje stariše in učitelje v šolah, ter jim želel mnogo zabave. Tov. Esihova je povedala dve lepi pravljici. Pavliha jih je zabaval z ugankami, najmlajši pa so zapeli o Novoletni jelki. Prav prisrčna in do- mača je bila pogostitev. Vsak pionir- ček je dobil dober čaj in pecivo. Ob koncu so še pionirčki, katere je pri- pravila tov. Lešnikova, zapeli ob spremljavi harmonike in zaplesali. Vse predpriprave in delo je zahte- valo dosti truda, katerega so vložile v glavnem žene. Težko je reči, kdo je prispeval več, ali sekretarka AF2 tov. Selanova. ki je imela polne roke dela ali vedno nasmejana in razpoložena stara mamica Skitekova. Tu je bila 2a- lerjeva, Godnikova^ Gerlova. Kramar- šičeva. Smigovčeva. predsednik OF tov. Berglez Ivan in še dolga vrsta žen. Mnoge žene, ki niso pri teh pripra- vah ix)magale in sodelovale, so oblju- bile, da bodlo pri drugih sličnih akci- jah rade priskočile na pomoč, česar se na Dolgem polju vsi vesele. B-z KINO KINO METROPOL CELJE od 5. do 8. I. 1951: Tatovi kolee, ital. film KINO DOM CELJE od 5. I. do 8. I. 1951: lEffubljena račka. bov. risanka od 10 do 2. I. 1951: Obmejna ulica, poljski film KONCERTI Pevski zbor Slovenske filhrmonije bo kon- certiral v Celju v soboto, dne 13. januarja. Koncert bo v dvorani kina Metropol ob 20. uri. Na sporedu so skladbe našega zna- menitega skladatelja Jakoba Gallusa. Diri- gent je Rado Simoniti. Rezervirajte si vstopnic« pravočasne v &la4BbeBì mH. VAŽNO OPOZORILO Sporočamo, da sprejemamo nove na- ročnike le še do konca januarja, zato pohitite z naročnino! Celoletna naročni-j na je 145 din, polletna 72 din. Naroča no sprejema uprava »Savinjskegaj vestnika«, Celje, Titov trg 1 vsak de- lavnik od 8. do 14. ure ali z nakazilom po pošti na isti naslov in na bančni račun pri Komunalni banki v Celju öt 620-1-902000-4. Opozarjamo naše naročnike naj za- ostanke iz lanskega leta takoj porav- najo ter nakažejo naročnino za 1. 1951, ker bomo pošiljali list le tistim, ki ni- so z naročnino v zaostanku. VSEM LJUDSKO-PROSVETNIM DRUŠTVOM IN AKTIVOM! Opozarjamo vsa ljudska prosvetna društva in aktive, ki se bodo udeležili tekmovanja v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobo- dilne fronte, da se točno ravnajo po rokih za prijave sodelovanja posameznih sekcij. Igralske skupine, recitacijski zbori, pev-i ski zbori in instrumentalne skupine, vokalni; in instrumentalni solisti ter plesne skupina naj prijavijo svojo udeležbo v tekmovanju! najpozneje do 15. januarja 1951 okrajnim od- borom ljudske prosvete. Vse kulturno-umetniške «kupine morajo v prijavi navesti tudi spored, s katerim bo- do nastopile v tekmovanju. Likovni krožki prijavijo čas In kraj svoje razstave najpozneje do 28. februarja 1951^ V ta namen prilagamo tej številki položnice vsem naročnikom, razen ti- stim, ki stanujejo v območju okraja Celje-okolica, ki so jih že sprejeli. Obveščamo vse organizacije, podjetja in ustanove, da bomo za njih objav- ljene oglase in objave odslej zaraču- nali po predpisani tarifi. Objav orga- nizacij in ustanov, ki bi želele brez- plačno priobčtev, ne bomo več upo- števali. Uprava »Savinjskega vestnika« Republiškemu izvršnemu odboru Ljudske, prosvete. ' Izobraževalni tečaji, ljudske univerze, ljudske knjižnice in fihnski kroiki bodo ocenjeni po rednih mesečnih poročilih In potrebnih ogledih na terenu. Delo društev bodo ocenjevali skupno Republiški odbor in okrajni ljudski odbori Ljudske prosvete. Republiški izvrjni odbor Ljudske prosvete Slovenije POPRAVEK ri y iìt^^^ Pođjavoržka, Pedagog Hen- ni il км"^^' nastala üskovna napaka. нлЈ 1 t ^^lo^n^^X^"^ Slovenska šolska ma- tica leta 1910. Letnico nastanka 4ÍM treba popraviti v 1901 "^^^^^^^ J«i PISAN DROBIŽ POSEBNA RAČUNICA LOGARJA V DRAMLJAH Celotna površina gozda na področju KLO Dramlje znaša 1227 ha. Od te površine je določena obvezna oddaja 417 ms. KDZ-ju, ki ima 107 ha 8.8% gozda je določeno za od- dajo 121 ms ali 29%, dočim je vsem ostalim na KLO-ju, ki imajo 1120 ha gozda 91.2% obvezne oddaje 296 ms ali 71%. Na ta način mora KDZ oddati na površini, ki je lOkrat manjša od ostalih 4krat večjo količino lesa, ali z drugimi besedami na 1 ha gozda 1,13 kub. metra za razliko od ostalih, ki imajo na 1 ha 0,27 kub. metra. Gornjo računico naj bi preštudirali na KLO-JU Dramlje, zlasti pa zadružniki in napravili obračun z logarjem. . ISCEMO LASTNIKA V dvoriščnih prostorih Potrošniške zadru- ge 3 razpadajo že več let naprave za kemično čiičenje oblek in perila. Ne samo zaradi pomanjkanja embalažnih prostorov, temveč zaradi neprecenljive škode, bi bilo želeti, da se ugotovi lastnik. Več o tem bo lahko povedal poslovodja omenjene zadruge. FIZKULTURA USPEL OBCNI zbor NOGOMET- NEGA KLUBA SSD kladiv ar Svojo redno letno skupščino je Nogometni klub Kladivar iz Celja zadovoljivo opravil, ir'red večjim številom igralcev ter podpor- nih članov kluba je v sejni dvorani MLO Celje-mesto podal dosedanji predsednik tov. Skomina Rafko izčrpno poročilo o delova- nju kluba v minulem delovnem letu, iz katerega je bilo razvidno, da je imelo li- gino moštvo v zadnjem letu velik uspeh, saj se je borilo v zadnji tekmi za naslov prva- ka Slovenije,' medtem ko se je v zadnji tek- mi leta 1949 borilo za obstanek v slovenski ligi. Kritično je bilo podano poročilo o delu odbornikov, ki so bili odgovorni za B mo-i štvo, kakor za mladinsko moštvo, katerih igralci se v minulem letu nikakor mao iz- ivazali. Povezava Nogometnega kluba z NZ3 je bila zelo dobra in zato nismo naleteli s strani NZS na nobene težave, nasprotno NZ3 nam je v vsakem oziru pomagala. Klub je vodil skrajno previdno finančno poslovaeje, da se ni zadolževal ter je izkazal konec leta blagajniški plua. Gospodarsko delova- nje kluba je bilo zelo težavno. Igrališče ter vsi gospodarski objekti so v zelo sla- bem stanju, kar je sramota za mesto Celje. Klub bi potreboval nujno večjo dotacijo, da bi v naslednjem letu uredil ter dostojno popravil Glazijo. • * Po diskusiji, v kateri se je oglasil tudi zastopnik NZS tov. Presinger Mirko, je bil na podlagi tajnih volitev Izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Skomina Rafko. Podpredsed- nik: Peperko Avgust. Sekretar: Podseden- šek Kari. Tehnični vodja: Presinger Riko. Blagajnik: Vrtačnik Jože. Statistika in pro- paganda: Videnšek Božo in Šunko Cveto. Ideološka vzgoja: Skomina Rafko. Odbor- niki: Ofentavšek Franc, Debenjak Avgust, Presinger Mirko in Orel Franc. Mladinski svet: Lah Ivan, Leskošek Adolf, Kopitar Jože, Pleterski Milan in Motaln Franc. Go- spodarski svet: 'Bernard Krnil, Dolžan Ciril, šturm Franc, Mugerle Franc. Zdravstveni svet: Dr. Poljšak, dr. Rebevšek in dr. Lah. Nadzorni odbor: Ferian Evgen, Dobrajc Radko^CotL Jože. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Maslo. — Naslov uredništva- Celje Titov trg 1. - Telefon 7. — Tiska Celjska tiskarna v Celju. - Poštnina plačana v go' tovim. — četrtletna naročnina 36 din, polletna 72 din, celoletna 145 din. — »Savinjski vestnik« izhaja vsako soboto, "* OBJAVE IN OGLASI VAŽNO OBVESTILO ZA LOVCE IN DRUGE IMETNIKE OROŽJA Poverjeništvo za notranje zadeve MLO Celje obvešča vse imetnike orožja, da spre- jema v dneh od 6. do 25. januarja 1951 proš- nje za podaljšanje orožnih listov in da se bodo izdajali novi orožni listi. Prošnje mo- rajo biti pismene in kolkovane z 10 din. K prošnjam je priložiti: Stari orožni list, potrdilo o članstvu lov- ske družine (za imetnike lovskega orožja), za vsEik komad orožja kolek 50 din. Imetniki samokresov naj priložijo potrdilo o izvoru orožja potrjeno od dveh priô (v kolikor istega še niso predložili). Orožje, ki je navedeno v prošnji je ob- vezno prinesti s seboj. Prošnje se bodo sprejemale vsak dan od 7. do 10. ure v sobi št. 1, kjer sprejmejo prosilci nove orožne liste. Zaradi tega, ker je precej uslužbencev poverjeništva zapo- slenih pri izdajanju osebnih izkaznic, smo primorani določiti omenjeni termin in pro- simo, da ga upoštevate. Pri dvigu orožnega lista se mora vsak interesent izkazati z novo osebno izkaznico, ker se mora v nov orožni list vpisati serij- ska in reg. številka iste. Iz pisarne poverjeništva UPRAVA BOLNICE CELJE OBVEŠČA 1. Kakor je ministrstvo za ljudsko edrav- stvo večkrat objavilo v dnevnem časopisju, sprejem v bolnišnico v letu 1951 ne bo mo- goč, razen v res nujnih primerih, če stran- ka ne bo prinesla s seboj predpisanih listin in potrdil, ki jo upravičujejo do brezplač- nega zdravljenja oziroma, znižane oskrbnine. 2. Bolniki samoplačniki morajo položiti akontacijo v znesku 1300 din, ki se pri od- hodu bolnika iz bolnice obračuna. 3. Za vsako ambulantno zdravljenje, ne glede na način zdravljenja, plačajo samo- plačniki 130 din. Tisti pa, ki imajo pravico do brezplačnega ali znižanega ambulantnega zdravljenja pa morajo predložiti listine, ka- kor pod točko 1. POZIV ODJEMALCEM ELEKTRIČ- NEGA TOKA Pozivamo vse uprave podjetij, vodstva ustanov, organizacij, obrtnike in vse ostale odjemalce (potrošnike) električne energije, naj brezpogojno in takoj prijavljajo vsako spremembo, ki vpliva na večji ali manjši odjem energije, zlasti še spremembe, ki na- stanejo zaradi opustitve lokalov, zaradi pre- selitve v druge prostore itd. Prav tako je javljati pristojnim obratom DES tudi spre- membe v pogledu naslovov ali številk akre- ditivov oziroma tekočih računov. Dogajalo se je, da so nekateri potrošniki javili bodisi preselitev ali opustitev lokala, skladišča in drugih prostorov šele po vro- čitvi računa zaračunane tokovine za bivše prostore; — ali pa so se oglasili komaj po prejemu drugega, tretjega računa, pri tem pa zahtevali, da se jim povrnejo vnovčeni zneski za zaračunani tok. Opozarjamo vse potrošnike, da bomo od- slej upoštevali vse zakasnele prijave na- stalih sprememb, šele pri obračunu za na- »l«dnji mee«c, Bklieujeè м pri ten na z*-. mujeno obvestilo potrošnika, dano v pretek- lem mesecu. Zaželjeno je, da bi poleg pravočasne od- jave vsi potrošniki tudi prijavili novega odjemalca, kateri se je ali se bo vselil v odjavljene prostore. Predvsem opozarjamo vse odjemalce elek- trične energije na redno plačevanje natih računov. Od inkasantov DES vročeni računi se morajo plačati takoj ob vročitvi njim sa- mim ; po pošti dostavljeni računi pa morajo biti poravnani v roku treh dni. Proti ne- rednim plačnikom bomo postopali v smislu obstoječih predpisov, na kar zlasti opozar- jamo vsakega odjemalca. Upoštevajte naše gornje opozorilo in pri- hranjene bodo slehernemu potrošniku ne- potrebne nevšečnosti, obratom DES pa bo olajšano poslovanje. DES — Uprava Celje OBVESTILO Osebe, ki me napadajo in oteojajo, ker se nahaja naša mati v sirotišnici obveščam, da jo je moj brat Kari sam odpeljal tja. ■Maja meseca 1948 sem ga prisilila potom Ljudske milice oskrbeti mater, katero sem do takrat večinoma SEima oskrbovala, med- tem ko si je brat z ženo 8. maja 1944 po- svojil materino hišo, na kateri je imela vknjiženo dosmrtno bivanje. Septembra 1948 pa je pobral èe vso njeno premičnino in gotovino. Jarošin Angela, roj. Pajk, Celje, Stane- tova ulica 15. Nedeljska zdravstvena dežurna služba Dne 14. januarja 1951: Tov. dr. čerin Jo- sip, Cankarjeva ul. 9, tel. 219. -s Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomi- ral tov. Cmer Lado iz Škofje vasi. Iskreno čestitamo ! Prodam več parov kanarčkov (rolerji). Na- slov: Tičar Ivan, Sp. Hudinja 66. Prodam ženski šivalni stroj znamke »Singer« z okroglim čolničkom, v najboljšem sta- nju. Cena 46.000 din. Naslov v upravi. Prodam ogrodje za luksuzne sanke. Naslov v upravi. Prodam nov lito-železni kotel 100 litrov. Naslov v upravi. Ugodno prodam nov kotel za kuhanje krme. Naslov v upravi.- Kupim kranjske čebele ali zamenjam za gra- mofon s ploščami. Naslov v upravi. Zamenjam takoj 2 sobi s kopalnico na Reki, za temu primerno v Celju (lahko tudi brez kopalnice). Naslov v upravi. Gospodinja — kuharica s 31etnim otrokom išče zaposlitve kjer koli. Naslov v upravi. Brivskega pomočnika ali pomočnico, izveí- bano v moški stroki, sprejme takoj ilakič, Tomšičev trg 10. Upokojenec z večletno pisarniško prakso išče honorarne zaposlitve. Prevzame tudi skladiščno ali slično službo. Naslov v upr*-