plašilo delavcev v vzgoji, Izobraževanju in znanosti Slovenije, 25. junija 1990 'št. 11 - letnik XLI S i 5 3! K 0 3 7 3’ M eavec Med dnigim preberite • KONEC ILUZIJ O ENOTNEM JUGOSLOVANSKEM ŠOLSKEM SINDIKATU, str. 2 • Z VARČEVANJEM V ŠOLSTVU NI MOGOČE REŠITI GOSPODARSTVA, str. 2 • STROKOVNI SVET SPREJEL ODLOČITVE O SREDNJEM ŠOLSTVU, str. 3 • POBUDA ZA RAZPRAVO O ODNOSU DO VERE V ŠOLI, str. 3 • POUČEVANJE NI LE OBRT, str. 5 • OBJAVE, str. 13 do 28 • RAZPISI, str. 10 JANKO SVETINA Vročica izpitnih dni >6 S » ' Vise je kazalo, da se bo letošnje šolsko leto lepo izteklo, z novostmi za novo šolsko leto kot že dolgo ne - svobodnejše ozračje za ustvarjalno delo, odprava enopartijskega sistema in upoštevanje človekove drugačnosti, vrnitev k poklicni šoli in gimnaziji, pravica do izrečene besede ' »vera« tudi v šolski učilnici, urejanje učiteljevega dopolnilnega izobraževanja in napredovanja, vračanje k učiteljski državni plači s plačilnimi razredi... Pa je prišla vmes tatica (utemeljen sum je, da gre za tako dejanje). Ukradla je bila izvod izpitne matematične naloge za učence, ki so v Ljubljani delali sprejemni izpit za vpis v gimnazijo. Ukradena naloga se je razmnoževala, učenci so jo uporabljali - na vseh osmih ljubljanskih gimnazijah je bil matematični izpit razveljavljen in ponovljen. Nastalo je silovito razburjenje, ki je zasenčilo vse drugo dogajanje v iztekajočem se šolskem letu. Šolsko leto - eno najbolj zanimivih v naši šolski zgodovini (vsaj povojni) - se torej končuje v znamenju afere. Za kaj gre? Ljubljana je od nekdaj imela srednje šolstvo na treh ravneh (lokalno, regijsko, republiško), učenci iz Ljubljane in drugih krajev so navadno v razmerju 60 : 40. Že mnogo let se to naše največje srednješolsko središče duši v prostorskih stiskah, ki jim v slovenskem prostoru ni para. Zadnja leta postajajo razmere čedalje bolj dramatične, letošnjih ni rešila niti lepa in velika nova gostinska šola. Težave so dvojne: Z ene strani velik pritisk mladine na 4-letne splošne šole (od letos naprej: gimnazije) in na drugi še večji pritisk na poklicno šolstvo oz. na strokovno usposabljanje tam, kjer so učne zahtevnosti usmerjene k praktičnemu znanju, ne pa k splošnim predmetom. Tretje, nemara še težje vprašanje, so dekleta, ki si iščejo prostor v poklicnem šolstvu: njim je v Ljubljani najtežje zagotoviti šolski stol. V Sloveniji sta letos vpeljana omejen vpis in izbirni postopek na 59 srednjih šolah, med njimi v Ljubljani na 16 šolah ali na 25 smereh štiriletnega in triletnega šolanja. Za 3270 razpisanih mest je kandidiralo 4076 osmošolcev, se pravi skoraj 25 odstotkov »preveč«. Polne pa so bolj ali manj tudi druge srednje šole. Skupaj se na ljubljanskem območju vpiše okoli 8000 novincev na leto. Za zdaj se je povpraševanje nekako izravnalo s ponudbo ob preurejanju kleti in podstrešij in še kakšnih drugih sob v učilnice. Letos je pa povpraševanje preveliko, za nameček na ima Železniško gospodarstvo drugačne načrte s svojo srednjo šolo, ob njej pa delno tudi Litostroj in mogoče še kdo. Če bi se nemara - vsaj računsko - kako izšlo za učence, ki se potegujejo za gimnazije in druge štiriletne šole, pa je takega upanja precej manj za triletno šolanje in skrajšane programe. Kako in kaj naprej ukrepati, naj bi bilo bolj jasno po končanih sprejemnih izpitih. Vmes je udarila izpitna afera, ki jo je povzročil ukradeni list z izpitnimi nalogami. Razburjeni starši so sočasno z nekaterimi političnimi strankami zahtevali red, ukrepe, pravico: za učence pravico vpisa v gimnazijo vseh zanjo prijavljenih in za odgovorne funkcionarje odstope. Pri tem se je zgodilo, da so vsi po vrsti imeli na umu samo prizadetih 1900 učencev, ki so se potegovali za Bralcem in sodelavcem želimo Prijetne Počitnice! Silva Horvat: List, 1990 V zadnji številki našega časopisa v tem šolskem letu objavljamo fotografije tapiserij Silve Horvat, inž. oblikovanja tekstilij. Umetnica je na številnih dozdajšnjih razstavah prikazala svoje delo - avtorske tapiserije, ukvarja pa se tudi Z drugim oblikovanjem v ročnem tkanju. V likovni umetnosti je oblika, posredno pa seveda tudi vsebina načeloma zmeraj odvisna od tehničnega izražanja. Tapiserija kot tkalska zvrst, ki se je v zgodovino zapisala kot izrazito uporabna umetnost, ki se torej prilagaja prostoru predvsem kot stenska dekoracija, kot posebno nadomestilo za slikarski objekt, dobiva v sodobnem času še posebno vlogo: prerašča v samostojno stvaritev prav zaradi razširjene pomenske funkcije tehnične strukture same, kot posledice razširjenega tehnološkega prijema, prav v iskanju novih izraznih možnosti. Najradikalnejši prijem takšne vsebine je bil prav gotovo sestop tapiserije s stene v prostor, se pravi preraščanje v samostojen plastični objekt v povezavi z raznorodnimi materiali. Vrnitev k vsaj navidezni klasični podobi tapiserije, se pravi vstopanje nazaj, neke vrste resumiranje v okviru prvobitne zasnove, je značilnost tapiserije osemdesetih let nasploh: v tem okviru je ostala Silva Horvat s svojim načinom razmišljanja od svojega začetka v drugi polovici sedemdesetih let: dejstvo, da stopnjuje predvsem intenziteto svojega izraznega načina od preproste tonske geometrijske strukture s prehodom v čisto barvno polje, sredi katerega ostaja kot nosilec organska struktura v figurativnih prispodobah, daje tej tapiseriji veliko prednost in sugestivno moč. Zlasti s poslednjimi tkaninami dobesedno »konkurira« slikarskemu dojemanju in opredeljevanju prostora odprte krajine, tako da io je treba z vso upiavičenostjo uvrstiti med posebne sodobne nadaljevalce krajinskega izročila slovenskega Barbizona - Škofje Loke. Aleksander Hassin vpis v gimnazije, ne pa vseh 8000 prijavljenih za vpis v srednje šole v Ljubljani ali vsaj vseh 4000 učencev, ki letos opravljajo sprejemne izpite na ljubljanskih srednjih šolah. Afera se je torej zgostila na gimnazijo, ki je tako posredno postala privilegirana šola, kandidati za vpis vanjo pa privilegirani učenci. Zanje se je javnost angažirala, vključile so se stranke, na roko jim gre časopisje in televizija. Pravico bodo izsilili, vpisne možnosti za gimnazijce se bodo povečale - in to je seveda edino prav. Ni pa prav, da bodo v senci te afere ostale druge šole - strokovne. Vanje se ne vpisuje cvet mladih rodov, v te šole prihaja izbirek, če povemo bolj naravnost. Škoda je, da tudi javno mnenje take težnje zdaj ob izpitni aferi nehote podpira. V Ljubljani, denimo, je bilo med kandidati za vpis na osem ljubljanskih gimnazij približno 15 odstotkov prijavljenih kandidatov »preveč«. Med prijavljenimi kandidati za vpis na druge srednje šole v Ljubljani pa je bilo teh »preveč« za okoli 32 odstotkov. Razlika vendarle je. Javno pa se Zgražamo in iščemo potešitev samo za prve, za druge ne. Za te druge naj pač iščejo rešitve ljudje iz stroke, brez največje javne podpore. Gre za ljudi, za mladi rod, ki ga nimamo pravice deliti na družbeno bolj zanimiv ali družbeno bolj koristen del in na drugi manj kakovostni del! To so hude krivice, s katerimi udarjamo po mladih rodovih in jih zaznamujemo za vse življenje. Prizadejale bodo celotne razmere v srednjem šolstvu in s posledicami tudi v družbi. Že zdaj letijo očitki, da so šolske reforme zadnjih let vendarle bolj skrbele za splošno šolstvo, denimo za gimnazijo, kot pa za drugi del srednjega šolstva, ki je večinski. V gimnazije se vpisuje okoli 20 odstotkov rodu, največ četrtina, v strokovno šolstvo pa vsi drugi. V univerzitetne študije odhaja kakšnih 80 odstotkov učencev izmed 12.000, ki končujejo 4-letno šolanje, se pravi precej več kot zgolj gimnazijci. Delat, sebe in druge preživljat, gredo večinoma vsi drugi iz štiriletnih, triletnih in dveletnih strokovnih šol. Ne bi mogli trditi, da se javnost in stroka tem razmerjem sorazmerno lotevata naših šolskih vprašanj. Strokovno šolstvo ima občutek, da je na repu dogajanj, najbrž nemalok-daj kar upravičeno. Izpitna afera z ukradeno in naskrivaj razmnoženo matematično nalogo je na to razsežnost tragično opozorila. Opozorila je na način, ki se ga nemara ne zavedamo. Spomnimo se lahko, da je naše povojno šolstvo leta in leta dajalo velik poudarek nalo- gam za delovno usposabljanje. Te težnje so se najbolj jasno pokazale ob političnih pritiskih za prehod na usmerjeno izobraževanje. To se je dogajalo v letih 1970 - 1980. V Sloveniji je bila akcija za usmerjeno izobraževanje končana 1980, usmerjeno izobraževanje pa je začelo prihajati v srednjo šolo z letom 1981. Doba usmerjenega izobraževanja je bila v marsičem tragična doba za naše ljudi in naše življenje, posledice bomo dolgo čutili, četudi jih zdaj odstranjujemo kar naglo. Vendarle pa je (a doba prinašala tudi kaj dobrega, na to pa pogosto pozabljamo. Ta čas je poudarjal, da se mlad človek prezgodaj odloča za življenjsko poklicno usmeritev in da bi morali zato podaljšati čas splošnega izobraževanja, razširiti obdobje življenjske kulturne vzgoje z osnovne šole tudi še tja v začetek srednje šole. In to za vso mladino, ne le za en del. Poudarjana je bila potreba po duhovni, splošni vzgoji celotne mlade generacije, nikakor samo gimnazijske ali mogoče po učnih zmogljivostih elitne mladine. V tem času usmerjenega izobraževanja je prišla v vse strokovne šole umetnostna vzgoja, ob njej tudi v triletno poklicno šolanje tuji jezik in zraven povsod temeljno znanje iz naravoslovja in družboslovja. To so bili takrat v 80-ih letih pomembni premiki, na katere ne bi kazalo pozabljati. Ta duhovna vzgoja pa se je izrodila, zašla je v učenje in ocenjevanje šolskih predmetov kot takih; zgubila je smisel - namesto radosti je. med mladino doživljala odpor. Negodovanje je bilo podkrepljevano s kratkovidnimi gledanji gospodarstvenikov, ki so od šole zahtevali pridnega in izurjenega delavca, kaj več pa že ne. In zdaj se spet vračamo k poklicni šoli in h gimnaziji, k delitvi šolanja mladega rodu za takojšnje delo in za nadaljevanje študija na univerzi. Odpravljamo usodno napako usmerjenega izobraževanja, ki je to naravno delitev poskušalo zanemariti. Vendar pa s popravljanjem te napake ne bi kazalo odriniti na stran tudi spremenjenega enakopravnejšega odnosa do šolanja mladine v poklicnih šolah, ki so ga osemdeseta leta vendarle skušala vpeljati v naš šolski sistem. Na tej ravni se lahko zastavlja politično in strokovno vprašanje ravno ob zdajšnji izpitni aferi. Kaj je poklicno učenje in kaj je vzgoja za poklicno delo - o teh vprašanjih so se prav letos začele razvijati pre-nekatere sila zanimiv# razprave, porojene predvsem v kratkih mesecih naše nove demokratični pomladi. Škoda bi bilo, če bi dopustili, da jih s seboj odnesejo vroče sape razgretih glav. JANKO SVETINA Kaj pa šole tehniških usmeritev? Na vseh področjih našega življenja se zgledujemo po razviti Evropi. Tudi šolsko oko se je zazrlo v to smer. In tako postajajo naše gimpazije resnično so-dobne^ in za mladino atraktivne šole. Žal pa naša šolska politika ne omogoča podobnega razvoja tudi drugim šolam, čeprav izobražujejo dobre tri četrtine mladine. Šole tehniških usmeritev še vedno izobražujejo učence po dveh ali treh zahtevnostnih stopnjah, čeprav bi ločitev po smereh omogočala bolj kakovosten razvoj vsake od njih. Od ene šole, enega pedagoškega kolektiva je gotovo nesmotrna zahtevati, da vzgaja hkrati tri zelo različne populacije učencev, sodeluje pri prenovljanju treh vzgojnoizobra-ževalnih programov ter učnih načrtov na različnih ravneh itd. Sistem usmerjenega izobraževanja je povzročila poklicnemu šolstvu veliko škodo. Marsikateremu učencu, usmerjenemu v poklic četrte zahtevnostne stopnje, smo preprečili, da bi dosegel svoj cilj z goro splošnoizobraževalnih vsebin, s katerimi je imel težave že v osnovni šoli. Nivojski pouk, vpeljan v šolskem letu 1987/88, je ob poučevanju po enakih predmetnikih in slabo prilagojenih učnih načrtih omogočil učencem lažje ravni bolj kozmetično kot pa vsebinsko razbremenitev. V šolskem letu 1990/91 bomo učence po desetih letih končno le vpisali v smeri, in ne le v programe. Za večje, vendar nujno potrebne vsebinske spremembe pa se zdi, da ni bilo ne časa pa tudi volje in moči ne. Kako katastrofalno velik del učencev triletnih šol svojega cilja ne doseže, razberemo iz poročil, ki jih šole redno pošiljamo Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in Skupnosti za zaposlovanje. Če sodimo po naglici, ki jo šolske oblasti predpisujejo za prenavljanje triletnih šol, lahko ugotovimo, da še tako pretresljivi podatki ne ganejo pristojnih ustanov. Ni čudno, da se najdejo zlobneži, ki pravijo, da so učenci teh šol otroci staršev, ki so premalo vplivni in glasni. Šole pa smo bile glasne, a kot kaže, ne dovolj vplivne, da bi proces pospešile. Tako bomo pač še eno šolsko leto izobraževali po vzgojno-izobraževalnih programih, slabo prilagojenih učencem, ki se vanje vpisujejo. Preživeti bomo morali še en rod otrok, od katerih bo marsikateri po nepotrebnem »zgubljen«, in z zbeganimi učitelji, v katerih slabi učni uspehi učencev iz leta v leto povečujejo dvom o uspešnosti njihovega dela. šolah imajo naši učenci prvo leto težave zaradi pomanjkanja splošnega znanja, v višjih letnikih pa morajo s svojim napredovanjem na področjih strokovnega znanja »počakati« sošolce iz splošnih srednjih šol. Po novi šolski zakonodaji bodo morali opravljati enotno maturo učenci, ki bodo želeli nadaljevati izobraževanje na višjih in visokih šolah, vendar zdaj šole tehniških usmeritev niso prilagojene pripravi na maturo (30 - 40% ožje stroke, več vzgojno-izobraževalnih programov in smeri pod isto streho, razdrobljena mreža šol). Šole tehniških usmeritev smo se torej znašle na razpotju. Ali povečati in posodobiti strokovne vsebine, da bodo naši učenci po opravljenem končnem izpitu usposobljeni predvsem za delo v prihodnje prestrukturirani industriji in za nadaljevanje izobraževanja na ustrezni višji šoli (ki pa je zdaj ni!), ali pa bistveno povečati delež splošnoizobraževalnih vsebin; to bi omogočalo opravljanje mature in nadaljevanje izobraževanja na univerzi. Za eno ali drugo pot razvoja prihodnjih tehniških šol bo vendar potrebna strokovna odločitev naših šolskih oblasti. To pa je nekaj popolnoma drugega, kot je bil letošnji primer, ko smo šole kar v Razpisu za vpis za šolsko leto 1990/91 dobile informacije, da lahko v 3. in 4. letnik vpeljemo izbirne vsebine, ki naj bi omogočile našim učencem uspešnejše vpeljevanje v študij. Seveda se šole sedaj pripravljamo na intenzivnejši pouk za maloštevilne ambiciozne učence, ki se v šole tehniških usmeritev še vpisujejo, pri tem pa se zavedamo, da je tudi to le kozmetična operacija v sicer zastareli šolski stavbi, katere spreminjanje ni v pristojnisti šol samih. Korenito bi se morali spremeniti tudi vzgojno-izobraževalni programi tehniških usmeritev na peti zahtevnostni stopnji. Iz tovarn prihajajo glasovi, da njihovo strokovno znanje ne zadošča več za opravljanje del, pri katerih so bili tehniki v preteklosti uspešni. Na višjih in visokih Konec iluzij o enotnem jugoslovanskem šolskem sindika VERONIKA ŠLANDER V zadnjem tednu maja, nekaj dni pred kongresom Zveze sindikatov Jugoslavije, so se v Beogradu sestali predstavniki bolj ali manj prenovljenih republiških sindikatov šolstva, znanosti in kulture. Pozornost je zbudilo, to da se tega sestanka niso udeležili zastopniki kosovskega sindikata. Zaradi razmer v tej pokrajini je namreč večina učiteljev albanske narodnosti prestopila iz dozdajšnjega »uradnega« sindikata v novi alternativni sindikat. V primerjavi z drugimi panožnimi sindikati, ki so v preteklem mesecu prirejali pravcate skupščine ali »konstitutivne« seje s številnimi udeleženci, vendar s skromnejšo dekoracijo in ritualom kot nekoč, je potekal sestanek predstavnikov šolstva, znanosti in kulture v zdesetkani zasedbi in v skrajno prozaičnem ozračju. Večina je bila prepričana, da je minil čas govorniških nastopov in iluzij. Potreben je bil samo dogovor o najnujnejših medsebojnih stikih samostojnih sindikatov šolstva, znanosti in kulture na medrepubliški ravni, predvsem kot izmenjava izkušenj ali bolj rečeno kot nekakšno prostovoljno usklajevanje nekaterih dejavnosti. Prepolovljeno je bilo tudi število članov dozdajšnjega zveznega odbora, ki nima več poklicnih funkcionarjev in strokovnih sodelavcev. Za takšno medrepubliško sodelovanje so se zavzemali šolski sindikati štirih republik. Bržkone je razumljivo, zakaj so najbolj odločno zahtevali preobrazbo sindikatov prav pedagoški, znanstveni in kulturni delavci. Ti so bili od vseh panožnih sindikatov že doslej najbolj kritični do razmer v Zvezi sindikatov. Zahtevali so, naj se sindikat postavi na svoje noge in otrese vseh političnih dušebrižnikov. Menili so, daje Zveza sindikatov kot krovna organizacija nad panožnimi sindikati in kot ena od »subjektivnih sil v fronti SZDL« tega in premalo odzivna. Tudi dozdajšnji zvezni odbor sindikata šolstva, znanosti in kulture je večkrat zahteval, naj sidnikati posameznih dejavnosti postanejo povsem samostojne interesne organizacije delavcev. Varovali naj bi predvsem pravice iz delovnega razmerja, se pogajali in sklepali kolektivne pogodbe z zastopniki delodajalcev ter opravljali druge naloge, značilne za zdajšnji sindikat v demokratičnih državah. Ustava je vse do lani določala Zvezi sindikatov vlogo paradržavne organizacije. Ta je med drugim skrbela tudi za volitve v zbore združenega dela. V tako zvezo sindikatov so se člani tako rekoč samodejno včlanili, hkrati z vstopom v službo. Razkroj dozdajšnjih družbeno-političnih organizacij je pospešil v vsej držvi tudi preobrazbo sindikatov. Stari sindikati se čedalje bolj spreminjajo v najrazličnejše samostojne, svobodne, neodvisne in v razne alternativne sindikate, v posameznih dejavnostih razčlenjene 'in osamosvojene po strokah in poklicih. Tudi v šolstvu se vse pogosteje pedagoški in drugi delavci v posameznih delih ali na stopnjah šolskega sistema združujejo v samostojne sindikate. Menijo, da bodo tako lahko najustrezneje izražali in varovali svoje pravice in interese. Razčlenjevanje v več šolskih sindikatov je najizrazitejše na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini (npr. za predšolsko vzgojo, srednje in visoko šolstvo). Hkrati se posamezni strokovni sindikati v šolstvu prostovoljno povezujejo pri skupnih akcijah (npr. urejanje statusa in gmotnega položaja učiteljev v republiki). Zaradi skrbniške vloge zveze sindikatov kot krovne organizacije, panožni sindikati doslej pogosto niso mogli biti učinkoviti. Lep zgled sprenevedanja je iz časa, ko so bile dovoljene »prekinitve dela« v posameznih šolah ali tovarnah. Povsem krivoversko pa je bilo predlagati splošno stavko v dejavnosti ali npr. vseh srednješolskih učiteljev v republiki, ko so bile pri pogajanjih izčrpane vse druge možnosti za rešitev spornih vprašanj. Za obstoj sindikata pedagoških delavcev je bistveno, da se učitelji (in drugi delavci šol) po svoji presoji odločijo, čemu želijo biti v sindikatu. Vsekakor, zaradi svojih interesov in zavarovanja svojih pravic, ne pa zaradi neke splošne m abstraktne »delavske solidarnosti ali razredne zavesti« vseh delavcev v Jugoslaviji. S takšnimi ideološkimi vzorci pač ni bilo mogoče zabrisati veli- kih kulturno-civilizacijskih in gospodarskih razlik med posameznimi republikami. Vendar se ponekod v Jugoslaviji, zlasti tam, kjer so za trdno federacijo, še zmeraj pojavljajo zahteve, naj bi tudi v šolstvu »enotni jugoslovanski sindikat« skrbel za enake plače učiteljev na enakih delovnih mestih. Zagovorniki takšnega sidni-kata pozabljajo, da tolikšne enakosti plač žal ni mogoče doseči tako preprosto. Če bi bilo to uresničljivo, bi tudi v Evropski skupnosti zagotovili, npr. portugalskim, španskim in grškim učiteljem, približno enake plače, kakršne imajo njihovi kolegi v Zvezni republiki Nemčiji ali na Danskem. O tem so v Evropski skupnosti že razpravljali. Ven- S nemi dar pa so se kljub sprejetem' dokumentu o svobodnem ph toku in zaposlovanju učitelje — znotraj Evropske skupnosti sta njali, da so izenačene gmotn 2a razmere učiteljev v združel Evropi Še zelo oddaljen cilj. J pač tako, da ustvarjeni narodi dohodek in produktivnost dej jUl v posamezni državi omejujeta j ^ določata izdatke za izobražev? m; ob de nje in splošno gmotno raven Šo n-stva. Zato je bržkone konec ilij zij, da je mogoče takšno enakoj ne ustvariti s solidarnostnim prej vanjem denarja v državi z »enotnim jugoslovanskim šoj o| skim sindikatom«. Ključ za to namreč v rokah posameznih fl publik in pokrajin. BORIS LIPUŽIČ F POSVET O POSODABLJANJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA 0 V začetnih razredih drugače Sejem Vse za otroke v Celju je bil do zdaj povečini namenjen predšolskemu otroku in njegovim potrebam. Zadnje čase pa je čedalje več prizadevanja po spreminjanju šole. Učitelji so sami spoznali, da v šoli ni mogoče več delati po starem, ker se ob uspehih pojavljajo tudi mnogi stranski učinki. Učiteljice v prvih razredih so začele iskati nove prijeme, da bi bilo na poti iz vrtca v šolo manj vzponov in padcev, manj ovir. Zato so vse pogosteje iskale stike z vzgojiteljicami v vrtcih ter skupaj z njimi razmišljale in pripravljale otroke na vstop v šolo, od igre k pouku. Posvet o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela v začetnih razredih osnovne šole je organiziral Zavod Republike Slovenije za šolstvo, predvsem tamkajšnja organizacijska enota in Vida Bukovac. Pokrovitelji posveta so bili ŠRC Golovec, PTT Celje, Pionirski dom Cvetke Jerinove in Osnovna šola prve celjske čete v Celju. Šole so pokazale veliko zanimanja za posvet. Zbralo se je približno tristo udeležencev, večina učiteljev razrednega^ pouka. V uvodnem referatu je dr. Milica Bergant opozorila na preobremenjenost naših otrok zaradi prenatrpanih učnih načrtov in neprimerni1 de metod dela pri pouku. V prime! m javi z mednarodnimi mer’! uvršča našo šolo med najzahtej nejše šole. i p; V koreferatih so avtorji prei Se stavili dozdajšnje sprememb vj v šolski praksi in prizadevanja Z c« posodabljanje dela v šolal! Predstavljeni so bili tudi posi ^ mezni dosežki, še zlasti zanimi' so bili prispevki učiteljic, ki s ^ predstavile svoje delo, iskani /a sodobnejših oblik, p rijemo' metod in didaktičnih sredstel nc (nekatere so tudi razstavile) z drugačen pouk. Njihove pC k prijaznejši šoli so sicer ze raznolike, vse pa delajo z ves Ijem, prepričane, daje za otrol boljše tisto, kar v šoli rad počni dela z veseljem in je pri te uspešen. Zadovoljstvo otrok njihova uspešnost je spodbut za učitelja, da bodo svoje delo i nadaljevali in spopolnjevali. N hova dobra volja je zelo p’4 ; membna, ni pa dovolj. Nujno poskrbeti tudi za njihov gmoti! /e položaj. | V, Vse, kar smo slišali na posvet in videli na razstavi, bo zbrat v posebnem priročniku. Upart pa tudi, da bodo razstavljena d n) daktična pomagala čimprej i voljo tudi šolam. ANGELCA KUNSTELJ Ko pa bodo šolske oblasti le odločale o usodi starih, dobrih tehniških šol, naj le imajo pred očmi dejstvo, da se današnji otroci toliko razlikujejo kolikor so se razlikovali že mnogi rodovi pred njimi. Nekateri, učno najsposobnejši iz najbolj stimulativnega domačega okolja, se odločajo za gimnazije, drugi, učno bolj ali manj uspešni, ki se že zanimajo za svoj prihodnji poklic, pa za tehniške in podobne srednje šole. Če so'torej otroci, ki končajo osnovno šolo, različni po svojih sposobnostih in interesih, zakaj potem po štirih letih nategujemo vse na isto kopito, zakaj postavljati pred vse. ki želijo kjerkoli na višji ali visoki šoli nadaljevati izobraževanje, enoten cilj - maturo? Ali ne bi bil smotrn še vzporeden, alternativni sistem izobraževanja, pri-, merljiv tudi z razvito Evropo? Z varčevanjem v šolstvu ni mogoče rešiti gospodarstva Pismo Zveznega odbora samostojnih sindikatov vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture, poslano Skupščini SFRJ ter republiškim in pokrajinskim skupščinam Prilagodimo torej še šole tehniških usmeritev zahtevam časa in ne dopustimo, da bi nam naše napake ponovno dokazovali naši fantje in dekleta s svojimi neuspehi. Najnovejši ukrepi za razbremenitev gospodarstva, ki jih sprejemajo v republikah in pokrajinah, pa tudi napovedani normativni in drugi ukrepi Zveznega izvršnega sveta za ozdravitev gospodarstva bodo kljub dobrim nameram slabo vplivali na že tako kritični položaj družbenih dejavnosti in delavcev, ki so v njih zaposleni. Ugotavljamo na primer, da se bodo zaradi njih v večini okolij osebni dohodki delavcev v izobraževanju, zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih zmanjšali za 20 do 30 odstotkov, to pa znaša skupaj z zaostanki iz preteklosti in v primerjavi z delavci na drugih področjih - z enako stopnjo strokovne usposobljenosti, ki opravljajo enako zahtevna dela - tudi do 40 odstotkov zaostanka. Namesto da bi se gmotni položaj družbenih dejavnosti popravil - tako je bilo napovedano v začetku tega leta in tudi opre- deljeno z ukrepi v večini okolij, bodo novi ukrepi zdaj nepričakovano prizadeli posebno delavce v izobraževanju, zdravstvu, socialnem varstvu in deloma v kulturi. Blažilnih administrativnih ukrepov ni mogoče sprejeti, ne da bi poprej enotno razčlenili razmere delovne dosežke in družbene potrebe tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih. Le na podlagi takšne razčlenitve smo pripravljeni sprejeti ukrepe in dejavnosti, ki bodo zagotovili, da bodo delavci, zaposleni v družbenih dejavnostih, prevzeli enako breme kot tisti v gospodarstvu. Upoštavamo, da je naše gospodarstvo - sicer nerazvito, neproduktivno, in slabo organizirano ter z neprimerno starostno in kvalifikacijsko sestavo zaposlenih - izjemno obremenjeno in da torej ne zmore zadostiti družbenim potrebam, ugotavljamo pa tudi. da si s ponovnim odtegovanjem denarja prosvetnim in zdravstvenim delavcem ne bo moglo veliko pomagati. To je pokazala že dozdajšnja praksa, saj gospodarske reforme do zdaj tega vprašanja niso rešile. Bojimo se, da bo tako tudi z najnovejšo gospodarsko reformo, ki jo je začel Zvezni izvršni svet - kljub uspehom. doseženim v denarno-fi-nančni politiki. Posamezne družbene dejavnosti - njihove ustanove in združenja,-so začele ob sodelovanju družbeno-političnih skupnosti in sindikatov racionalizirati delo in dosegajo na tem področju vidne uspehe. Pričakujejo, da bodo tako storili tudi drugi. Česa podobnega. pa - ob nedotakljivih tržnih odnosih, ki naj bi pripomogli k povečani produktivnosti dela, zboljšani kakovosti blaga in storitev, še niso storili v večini podjetij pa tudi v drugih dejavnostih. Zato menimo, da brez dosežkov na tem področju tudi »naši« majhni denarni zneski ne bodo veliko pomagali gospodarstvu. da bi se rešilo iz krize, nas pa bo to privedlo v brezizhoden položaj. Ne odobravamo ukrepov, po katerih naj bi denar v te F S namene izterjali od občane z visokimi šolninami, s plačev< njem zdravil, zdravniških stot tev ipd., saj bi to povzročilo nei pravičene socialne razlike, tn -r- j' '• • -•'- j.tdi prevladale. Tudi lingvistična' znanost se trdno oklepa tradi-ta 1 cije, to je zdaj že desetletje starega komunikacijsko-funkci- , onalnega prijema, obarvanega,, -z zelo modno socio- in psiholin-(£_ gvistiko. pft Zanimiv je bil odgovor zna-j nega jezikoslovca, ki je na! končni razpravi za BBC na izzi-„e valno vprašanje, kaj storiti za^ boljši pouk tujega jezika, odgo-^ voril: »Učimo se od osnovnošol-j0 skih učiteljev, kajti njihove ureL’ morajo biti usmerjene na učen-0(r čevo osebnost. Učenca morajo™ spodbujati in opogumljati, zasT m novane morajo biti na dejavnosti učencev, zadovoljevati morajo^0 učenčevo potrebo po čutnem do- Po jemanju (glasbene in likovne pr-vine), zlasti pa ustrezati njiho- , vim potrebam.« Učne oblike in sredstva se-j^ veda ne morejo mimo razvoja^ tehnologije. Videti je, da bo uč-, benik razpadel v več različnih^ vrst gradiva (dosjejev, map, drno daktičnih iger...), ogromno bo^ videoinformacij, nekaj računalniško podprtih dejavnosti, j predvsem pa veliko sproščenimi^ oblik komunikacije (igre, dialo-pa gov, projektnega dela...). ter Izrečeno je bilo torej dovolj ii lja preveč, kajti kot pravi irski pregovor: There’s no tax on talk- Tu (Čvekanje ni obdavčeno.) po bo JELKA VINTAR nj, šo, Poučevanje ni le obrt . Dr. Veljko Troha: »Potrebujemo visokošolske učitelje, ki znanje ne le prodajajo, temveč ga tudi sami odkrivajo in e izvijajo.« Pedagoška akademija v Ljubljani preživlja zadnja leta zelo ži-L vahno in dejavno: iskanje novih spoznanj in poti še nikdar in nikjer ni potekalo drugače. Tudi toliko nemira v učiteljskih zbornicah še ni bUo: in tudi starši doslej še niso tako zelo sodelovali pri oblikovanju Šole in se povezovali zato, da bi svojim otrokom omogočili šolo, \lkatero bodo radi hodili in predvsem učitelje, kijih bodo razumeli l in bili z njimi prijatelji. Pedagoška akademija v Ljubljani, kjer se usposabljajo prihodnji učitelji, že nekaj časa ni več le višja šola, saj Že četrtič vpisujejo v visokošolske programe. Bodo tako usposobljeni jj Učitelji zadovoljili pričakovanja družbe? ^ Pred štirimi leti so imeli na Pedagoški akademiji le osem doktor-iJev znanosti, zdaj jih bo že kmalu trideset! In večja strokovnost bo o -a 3' Kotovo dobrodošla pri delu s skoraj dva tisoč študenti. Vsako leto je kaj novega tudi v študijskih programih in načinih ji dela, študentje postajajo vse bolj kritični, bolj zahtevni. Najbrž si ne Želijo, da bi javnost čez nekaj let kritizirala njih in šolo, ki jo bodo tokrat že soustvarjali. O usposabljanju učiteljev smo se pogovrajali z dekanom Pedago-^ Ške akademije v Ljubljani dr. Veljkom Troho. Zanimalo nas je, kaj uteni o praksi prihodnjih študentov, ki je je - tako pravijo mnogi "premalo, pa o študiju na Pedagoški akademiji nasploh; o metodah jj dela, o položaju slovenskega učitelja in še o čem. »Z reformo pedagoškega šolava, zlasti še visokega, se po letu 1985 naši akademiji ni godilo najboljše,« je v začetku pogovora Zatrjeval naš sogovornik in nadaljeval: »Temeljna zahteva, naj stroke same skrbijo za usposab-j. Ijanje delavcev, ki jih potrebujejo 'e poučevanje osnovnošolskih °trok povsem drugačno od dela ?- adolescenti - srednješolci. iti Mlajši je otrok, več pozornosti \oPotrebuje, drugače ga moramo a-obravnavati in tudi drugačne vse-r- bine so primerne zanj. 9" . 8 prehajanjem akademije z viš-..Fšolske navisokošolsko raven se ■fiUtarsikaj spreminja. Prevze-t-fnfjtno vzorce fakultetnega štu-i), dija, med drugim tudi objektivna y. operila za kadrovsko usposoblje-,o n°st, ki izvirajo predvsem iz j. Znanstvenoraziskovalnega dela. jjj ^ tem ko skušamo razviti znan-y stvenoraziskovalno akademijo, Po skorajda pozabljamo na neka-iii Posebne značilnosti usposab-e, ‘lunja učiteljev na nižjih ravneh. ^ budi to, da bi bilo zelo primerno Povezati dvoje: ohranjati naj-o°ljše, kar je učencem dala sred-uja šota, to pa združiti z visoko-s°lskimi merili. • Veliko je slišati o tem, da mladim učiteljem primanjkuje prakse, ko končujejo študij pri vas... - V višješolskem študiju je bilo nekoliko več prakse kot zdaj v visokošolskem. Vendar pa na tej ravni še ni odločeno razmerje med teorijo in prakso. Sicer pa: kako sploh pojmujemo prakso? Ali že sama po sebi zagotavlja dobrega učitelja? Visokošolski študij razrednega pouka predvideva za študenta osemnajst nastopov. To je kar precej, saj moramo upoštevati vse hospitacije in priprave, ki jih mora študent opraviti, preden samostojno izpelje šolsko uro. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšne tovrstne izkušnje imajo študentje iz srednje šole. Te pa so zelo raznolike. Že dolgo ugotavljamo, kakšna praksa je za srednješolce najprimernejša in koliko naj je bo. O tem smo razpravljali že leta 1976 in še od takrat se spominjam predloga: v srednjih šolah naj bi prakso predstavljalo predvsem opazovanje pouka, da si bi mlad človek lažje predstavljal, kaj naj bi počel; da si bi nabral prve vtise, ki bi ga spodbujali k študiju. In kako je zdaj? K nam prihaja veliko takšnih študentov, ki pravijo, da »že znajo učiti«. Tako obrtniško pa poučevanja vendarle ne bi smeli pojmovati. Ni vprašanje koliko prakse - veliko pomembnejša je vsebina. • Študij za učiteljski poklic je lahko le delno prakticističen, zelo pomembna pa je tudi kakovostna teorija. - Da teorijo marsikdo zanemarja, je najbrž povzročilo tudi prepričanje o predanosti učiteljskemu poklicu in o njegovem posebnem poslanstvu, velike besede o učitelju - človeku. Nekateri vse to poveličujejo, zanemarjajo pa teoretično znanje, ki mora biti temelj vsega študija. Začeti moramo z didaktika, da bomo lahko razvili strokovno raven, potem pa se moramo ukvarjati s specialno didaktika posameznih predmetov. Prihodnji učitelj naj bi med študijem pridobil tudi veliko spretnosti, največ s tako imenovanimi mini učnimi nastopi pred sošolci, z opazovanjem prakse, nastopi v pravih razredih, strnjeno prakso pa naj bi opravljal kasneje, ko bo zanjo že tudi teoretično podkovan. S spreminjanjem programov bodo prej ali slej okrnjeni tudi teoretični predmeti. Zato moramo čimprej odkriti nove oblike dela s študenti, da ne bodo preveč prikrajšani. • Včasih smo imeli tako imenovane vadnice, kjer so si študentje, prihodnji učitelji, nabirali svoje prve izkušnje. - Ne morem se sprijazniti s tem, da študentje opravljajo prakso kjerkoli. Dogovarjamo se, da jo bi opravljali pri izbranih učiteljih na posameznih šolah, pri posebno prizadevnih, ki delajo več in drugače in sodelujejo pri različnih projektih. Vadnice so preživele, zlasti zato, ker ne moremo vplivati na to, kdo se v teh šolah zaposluje. Čimprej pa bomo morali urediti denarne zadeve. Mentorje nagrajujemo tako skromno, da jih večina še tistega denarja raje ne sprejme. • Pogosto vam očitajo, da usposabljanje prihodnjih učiteljev ne poteka po najsodobnejših poteh... - Naši profesorji in drugi sodelavci se trudijo in iščejo najzanimivejše oblike dela. Čedalje več je seminarjev, projektov in podobnega. Projektno delo je zmeraj povezano z raziskovanjem nosilca predmeta in tako študente postopno vpeljujemo tudi v znanstvenoraziskovalno delo. Pri filozofiji, sociologiji in drugih podobnih predmetih se povezujemo s predavatelji z drugih šol. To še zdaleč niso obrobni predmeti, kvečjemu nasprotno: spremeniti želimo mislenost, da naj se učitelj usposablja le praktično. Z različnimi oblikami dela mu moramo omogočiti, da se tudi sam osebnostno razvija. Ne le zato, ker bo učitelj in mora biti samostojen; višja raven znanja in način pridobivanja le-tega ga tudi intelektualno razvija, vpliva na njegovo samozavest. Redno spremljamo novosti v vzgoji in izobraževanju, o njih pripravljamo posvete, simpozije, omizja, zbiramo pobude. Vendar vseh pobud in novosti ni tako preprosto zajeti v študijske programe, saj je spreminjanje le-teh precej zapleteno in dolgotrajno. Zato je še toliko pomembnejše, da imamo dobre visokošolske učitelje z veliko znanja, samostojne, znanstvenike in raziskovalce, takšne, ki znanje ne le podajajo, temveč ga tudi sami odkrivajo in razvijajo. • Kakšen je torej slovenski učitelj dandanes? - Čeprav nekateri menijo drugače, sem sam prepričan, da se slovenski učitelj vseeno razvija in postaja čedalje boljši. To je opaziti pri večjem dojemanju teoretičnih vsebin, večji kritičnosti. O družbenem položaju šole in učitelja pa raje ne bi razmišljal. Dmgačen pouk prvošolcev Alenka Knez, učiteljica prvega razreda osnovne šole Mirna na Dolenjskem, je v preteklem letu dobila občinsko priznanje za vpeljevanje novosti v pouk, leta 1987 pa je za svoje delo prejela Golievo plaketo. Ze več let vodi občinski aktiv učiteljev, imela je že veliko območnih nastopov, organiziranih v sklopu organizacijske enote Zavoda RS za šolstvo Novo mesto. Oktobra lani je v delavnici o opismenjevanju na posvetu v Mariboru predstavila svoje delo z razstavo, referatom in diapozitivi. Odziv je bil izjemen; zanimanje za njeno ustvarjalno delo potrjujejo obiski iz različnih krajev Slovenije. Delo Alenke Knezove spremljam in spodbujam že več let. Osvetlila bi rada nekatere pomembne pedagoško-psihološke vidike njenega dela. Drugačen pouk prvošolcev, kakršnega uresničuje Alenka Knez, ne temelji le na že precej uveljavljenem osiješkem projektu in vvaldorfski pedagogiki, temveč predvsem na bogatih pedagoških izkušnjah s sedemletnimi otroci. Pri delu s prvošolci Knezova upošteva zlasti njihovo osebnost, različne umske zmožnosti, veselje do dela in učenja, ki ga imajo otroci pred vstopom v šolo in njihovo vedoželjnost, ki pa med šolanjem, žal, pogosto upade. S takšnim načinom dela, ki ga je ubrala Alenka Knezova, je tudi dokazala, da ne potrebujemo elitnih osnovnih šol in tudi ne zunanje fleksibilne diferenciacije v prvem razredu. Pouk pri njej poteka tako, da hkrati ustreza nadarjenim, povprečnim in manj sposobnim učencem - ponavadi je to težko izpeljati, ker so učenci po sposobnostih zelo različni, zunanja diferenciacija med njimi pa je vpeljana šele na srednji šoli in univerzi. V razredu pri učiteljici Knezovi je otrokom na voljo veliko različnih učnih pripomočkov; vsak lahko odkrije kaj novega, izvirnega in zanimivega. Otroci se sami zaposlijo in si postavljajo zahteve tako, da težijo k zahtevnejšim nalogam in 'tekmujejo v svojem razvoju sami s seboj.’ Ob reševanju križank, rebusov in ugank se igraje učijo slovenščine, berejo, pišejo in bogatijo svoj besedni zaklad; učijo se matematike in razvijajo svoje logično mišljenje in podobno. Knezova s svojim drugačnim poukom potrjuje tudi to, daje na cilj mogoče priti po različnih poteh. Znano je, daje učenec ustvarjalen takrat, ko je takšen tudi njegov študij. Delo pa je lahko uspešno le ob demokratičnem poučevanju in prav takšnih medsebojnih odnosih - učitelj sicer vodi pouk, vseeno pa prizna, kadar na kakšno zapleteno vprašanje ne zna odgovoriti in otroku pomaga poiskati rešitev v enciklopediji ali slovarju. Mirenski prvošolci ne poznajo strahu pred šolo niti ne kontrolnih nalog, ne zvezdic,-čebelic in| jelenčkov, ne bralno napisoval-nih motenj. Otrokom med poukom ni treba ves čas samo sedeti, lahko se sprehodijo po razredu in tudi sicer se veliko gibajo. Vsi otroci imajo možnost, da se uveljavijo in uspejo, s tem pa se tudi osebnostno potrdijo - eni v gledališču, drugi pri likovnem ali tehničnem pouku, pri reševanju nalog iz logike ipd. Notranja motivacija otrok je tako močna, da velikokrat niti ne slišijo zvonca, pa tudi zunanji obiskovalci jih pri delu ne motijo. Menim, da imamo na naših šolah kar nekaj ustvarjalnih, inovativnih učiteljev, žal pa imamo do njih napačen odnos (pri upoštevanju njihovih strokovnih pozitivnih izkušenj, pri denarnem vrednotenju) in jih ne spodbujamo dovolj. Sproščenost, ustvarjalnost, humor, igra, veselje do pedagoškega poklica so temelji vzgojno-izobraževalnih uspehov, ki jih dosega učiteljica Alenka Knezova. ANA NAHTIGAL pogovor Šele takrat, ko bo učitelj za svoje delo, primerno nagrajen in ko ga ne bomo vrednotili le po nekdaj cenjeni ubogljivosti, lahko pričakujemo, da se bodo za ta poklic odločali zares najboljši. Če primerjam s prejšnjimi leti, so zdajšnji študentje veliko bolj sproščeni, radovedni in vedoželjni. Fločejo novosti, bolj kot prej segajo po tuji literaturi. • Kakb pa na Pedagoški akademiji doživljate nemir v družbi in šolstvu? - Zadovoljni smo s ponovno vpeljavo gimnazije, ki daje bolj kakovostno splošno izobrazbo. Zadnje tedne pa dobivamo tudi precej pobud za spremembe in pisem prosvetnih delavcev, ki želijo več pozornosti nameniti veri in dokončno črtati iz programov vse, kar je v zvezi z Marxom in marksizmom - in s samoupravljanjem. Ob tem pa pozabljamo, da se samoupravljanje v vzgoji in izobraževanju ni začelo šele leta 1951, ampak že stoletje pred tem, ko so se »samoupravni odnosi« Že uveljavili med učitelji in učenci. Ponekod je bilo te ideološke usmerjenosti res preveč, recimo pri opredeljevanju smotrov vzgoje in izobraževanja, vse pa tudi ni bilo tako ničvredno. Programe bi morali spreminjati po Zgledu drugih evropskih dežel, prej pa bi jih morali temeljito poznati. Spreminjanje naj bo znanstveno in strokovno podkovano, nikakor pa naj ne bo posledica trenutnih občutij. Tudi objektivne spodbude od zunaj vplivajo na spreminjanje programov: način financiranja, sistemizacija učiteljevega dela, njegovo nagrajevanje in napredovanje... In zniževanje učiteljeve obveznosti bo pripomoglo h krčenju programov in združevanju nekaterih vsebin. Pri tem pa bomo zelo previdni. • Na Slovenskem imamo dve podobni šoli: Pedagoško akademijo v Ljubljani in Pedagoško fakulteto v Mariboru. Nekateri pravijo, da ne potrebujemo obeh. Kaj meniti vi? - Znanstvenih študij o potrebah nimamo ali pa jih ne upoštevamo. S tem se bi morali ukvarjati načrtovalci razvoja Slovenije. Če sodim po vpisu, sta obe šoli potrebni. Tudi zaradi konkurenčnosti: več je podobnih šol, bolj kakovostno je delo in vsaka skuša biti najboljša. Z mariborsko fakulteto sicer sodelujemo, vendar ne dovolj. Predvsem bi morali bolj povezano načrtovati raziskovalno delo. LUČKA LEŠNIK Dajte nam več prakse! K pisanju tega članka me je pravzaprav spodbodlo pisanje Vide Trošt (članek z naslovom Kje so fantje-učitelji?. Prosvetni delavec št. 5, 19. 3. 1990). O tej in podobni problematiki se študentje dostikrat pogovarjamo in tako sem se odločila, da tudi jaz povem, kar mi leži na duši. Zdaj, ko je akademija prešla z dveletnega na štiriletni študij, smo vsaj študentje pričakovali, da bomo imeli več prakse. Pa ni tako. Prakse, nastopov in hospi-tacij je vedno manj. Vemo, da je za to krivo pomanjkanje denarja, vendar bi bilo vseeno treba najti način, da ne bi bili za to prikrajšani. Kajti mi smo tisti, ki bomo za vami vzgajali nove rodove in tega prav gotovo ne bi želeli opravljati zgolj na teoretski podlagi. Naj za primer navedem, kako potekajo naši t.i. »mini nastopi«. jStudent ima 15 do 20 minut časa, da se »gre učitelja« skratka, da poučuje. Poučevanje pa ne poteka v razredu, pred sedem- do desetletnimi otroki, ampak kar pred sošolci. Torej, ko pridem na vrsto, imam 15 minut časa, da izpeljem šolsko uro, sicer dolgo 45 minut, poleg tega pa si moram še ves čas predstavljati, da pred mano ne sedijo študentje, stari dvajset let, ampak otroci sedmih do desetih let. Potem se mi seveda mimogrede, ko razmišljam, kako naj čim bolje izrabim tistih 15 minut zgodi, da naredim tako grobo napako, kot je ta, da »učence« pozabim, ampak res pozabim, motivirati. Od teh naših mini nastopov, čeprav so na prvi pogled še kar sprejemljiva rešitev, ne bomo odnesli prav veliko, čeprav se trudimo, da bi ustvarili kar najbolj pristno ozračje. Mislim, da bi bila ena od rešitev tudi ponovna vpeljava tako-imenovanih vadnic. Starejši učitelji ta izraz gotovo poznajo, saj so te vadnice tudi sami imeli, mlajšim pa ta izraz verjetno ni preveč znan. V teh vadnicah so poučevali izbrani učitelji (ki so bili res- nično najboljši in temu primerno tudi bolje plačani). Imeli so razred učencev, k njim pa so vsak dan prihajali študentje na hospitacije in nastope. Učitelj iz take vadnice pa se je študentom v celoti posvetil. Ena, mislim da tudi danes najbolj problematičnih stvari pa je bila veliko večja plača teh učiteljev. Ker so vadnice in delo v njih pomenile za učitelja veliko priznanje, si je vsak učitelj želel to doseči. Ker danes teh vadnic ne bi mogli vpeljati v enaki obliki, kot jih poznamo iz preteklosti, pa se mi poraja misel, ki bi lahko bila sprejemljiva: prav gotovo je v vsaki občini v Sloveniji vsaj en učitelj, ki bi ga pred leti radi dali v vadnico. In ti učitelji bi danes prevzeli vlogo takratnih učiteljev iz vadnice. K njim bi prihajali študentje s tistega območja, kjer bi tak učitelj poučeval. Ti učitelji bi hkrati tudi sodelovali z našimi profesorji, zato le-tem ne bi bilo treba hoditi z nami na vse nastope. O našem delu bi jim poročali ti učitelji, prav tako pa bi tudi pomagali in svetovali študentom, ki bi mu bili zaupani. Seveda teh nastopov in hospita-cij ne bi mogli imeti vsak dan, kajti akademija je v Ljubljani, ti učitelji pa po vsej Sloveniji. Veseli bi bili, če bi imeli vsaj v tretjem letniku en teden v mesecu te nastope in hospitacije. Pri tem seveda ne bi mogli imeti nobenih obveznosti na akademiji, ker bi bil to čas, namenjen samo našemu praktičnemu delu. Torej bi morali spremeniti tudi naš predmetnik, a menim, da bi večina raje imela v četrtem letniku malo več ur na teden (in ne zdaj predvidenih 10 do 15, ker je osmi semester namenjen izdelavi diplomske naloge), zato pa tudi več prakse. Poglavitno pri vsem tem pa je to, da bi morali takega učitelja tudi bolje plačati. Mislim, da si, tako kot jaz, vsi študentje želijo odgovora na to vprašanje, kajti radi bi več prakse, te pa se nam v prihodnosti ne obeta prav veliko. VESNA TURK VIZIJA PRIHODNJEGA RAVNATELJEVANJA OB LJUBLJANSKI AFERI Nevsakdanja šolska izkušnja Ponovno uveljavitev gimnazije je javnost večinoma lepo sprejela, le z obveznimi sprejemnimi izpiti se niso še vsi sprijaznili. Najbrž bi tudi nanje kaj kmalu pozabili, če... Kaj se je zgodilo, vemo, a najraje ne bi verjeli. Starši so svoje mnenje povedali, ZSMS liberalna stranka tudi, pa Zveza prijateljev mladine, slovenski srednješolci in drugi. Še najmanj besede in stransko vlogo v tej aferi imajo tisti otroci - čeprav so v resnici najpomembnejši - ki so se na izpite temeljito pripravili in teste pošteno reševali. Nekateri njihovi vrstniki pa so spretno sodelovali pri preskrbi s testnimi kopijami. Ne opravičujemo jih in ne zagovarjamo. Zaslutili so priložnost in poskusili... Če bi uspeli, bi bili »bogatejši« za izkušnjo. In najbrž bi podobne še nabirali, že med šolanjem. Smo tudi to predvideli v prizadevanjih za oblikovanje vsestransko razvite osebnosti? Pravijo, da se mlajši zgledujejo po starejših. Tudi zdaj je bilo podobno. Žal je tokrat še posebej oznamovan Zavod RS za šolstvo. S krajo z velikimi razsežnostmi. Opravičila za uslužbenko ni. Z odstopom direktorja Zavoda ne bi omilili boleče sramote. Ni mogoče popraviti, kar se je zgodilo, četudi bi jeseni vseh 1899 otrok sedelo v gimnazijskih klopeh po Ljubljani - s sprejemnim izpitom ali brez njega. Nekatere bi to sicer pomirilo in zadovoljilo. Toda zaupanja in morale ni mogoče ustvariti na hitro, le zapravi se ju lahko čez noč. Letošnji vpis bo ostal zaznamovan za zmeraj; le upamo lahko, da ga ne bo zasenčila še kakšna afera. LUČKA LEŠNIK Kritika sprejemnih izpitov na ljubljanskih gimnazijah Sprejemni izpit za vpis na gimnazijo je namenjen rešitvi dveh problemov: kateri so tisti učenci, ki bodo sposobni obvladovati vzgojno-izobraževalni program gimnazije in koliko naj bo teh učencev glede na zmogljivosti gimnazije (prostor, oprema, osebje...). Problema sta neločljivo povezana. Zakon o usmerjenem izobraževanju (Ur. list SRS, 11-716/ 80,6-260/83 ter 25/89 z dne 12/6-1989) določa v 35. členu, da je organizacija sprejemnih izpitov prepuščena posameznim gimnazijam (»Vsebino in preizkus znanja iz 66., 67. in 68. člena tega zakona določi in preveri izobraževalna organizacija, v katero se kandidat namerava vključiti.«) Glede na zdajšnje stanje mi ni jasno, zakaj so se ljubljanske gimnazije odločile za hkraten rok, enake testne naloge in prepustile priprave testnih nalog ljubljanski enoti Zavoda RS za šolstvo. Po mojih izkušnjah se je podobna praksa že v preteklosti pokazala kot neuspešna. Prav tako trdim, da z dozdajšnjo prakso nista zadovoljivo rešena ključna problema sprejemnega izpita: kako sestaviti take testne naloge, s katerimi preverimo ne le učenčevo faktografsko znanje, ampak tudi sposobnost njegovega mišljenja in kako zagotoviti objektivnost pri pisanju testnih nalog. Oba problema naj bi rešili profesorji gimnazij. Menim, da so strokovni aktivi profesorjev na gimnazijah sposobni pripra- Težave s testi v italijanščini Nekoč je bil kralj... *'*£ v,\ o\ v-. vA :Vjrt\ •:> ;i? ur v Pravzaprav na začetku ni bil en sam, bilo jih je več skupaj. Ampak, prosim, kakšni kralji pa naj bi bili, če bi živeli v eni hiši, nosili vodo in drva in delali na polju kot navadni ljudje?! To jim ni dišalo, zato so se kmalu razšli. Vsak je šel v svojo kraljevino (ta je morala imeti tudi grad) in v njej kraljeval po svoje. »No, zdaj sem pa zares kralj,« je dejal ta, o katerem govorimo. Kadar je bil dobre volje, je komu obesil kako medaljo okrog vratu, če je bil slabe, pa je podložniku (on ali njegov rabelj) oddrobil glavo. Ta kralj je hotel vladati do konca življenja. Večkrat ga je bolela glava. Ali je končal v ječi ali pa kako drugače - tega ne vem. Bil je pa še drugi kralj, bolj premeten, ki ni hotel imeti glavobolov, zato si je izmislil ministre in jim dejal, da bodo oni vlada. In so vladali, dokler ni vlada padla. Ali se je pobrala, tega tudi ne vem. Kralj pa se je prestolu odpovedal - raje je obdržal glavo. viti kakovostne testne naloge v več različicah. Problem identi- fikacije učencev bi morali rešiti na temelju neklasičnih podatkov o učencu, ki bi jih na predlog gimnazije poslale osnovne šole. Šele potem naj bi učenci uporabljali šifre na testnih nalogah, da bi bila zagotovljena objektivnost pri ocenjevanju nalog. Zakaj torej ljubljanske gimnazije, ki imajo sposobne profesorje in svoje posebnosti, niso šle po tej poti, je vprašanje, na katero bodo morali odgovoriti ravnatelji gimnazij). S tem da je območna organizacijska enota Zavoda RS za šolstvo dobila pooblastilo za pripravo, izpeljavo in preverjanje celotnega postopka sprejemnih izpitov, so bile združene kar tri funkcije na enem mestu. Menim pa, da to ni dobro. Moj poskus, da bi preveril nekatere zadeve v zvezi s sprejemnim izpitom, je bil neuspešen, ker nisem mogel dobiti navodil za izvedbo izpita. Znano je, kaj se je zgodilo ob letošnjih sprejemnih izpitih. Po pogovorih z učenci sem prepričan, da so se podobne nepravilnosti kot tokrat dogajale tudi že prejšnja leta. Sprašujem se, kdo bo poravnal stroške za neveljavne sprejemne izpite, pa tudi to, koliko so gimnazije plačale Zavodu RS za šolstvo za njihovo pripravo in izpeljavo. Naj za konec dodam svoje mnenje in mnenje nekaterih svojih sodelavcev, da pomeni tako ravnanje tudi metanje polen pod noge novi vladi. JANEZ MLAKAR Ta pripoved se je porodila iz zdajšnjega razmerja med delavci šol, pomočnikom ravnatelja in ravnateljem. Bila naj bi poskus razčlenitve zdajšnjega stanja, obenem pa prispevek k svobodni izbiri delavcev šol glede sodobnega vodenja v osnovnem šolstvu. Čas prinaša spremembe, in tako kot na drugih področjih življenja si je treba še posebno v osnovni šoli prizadevati za lepše in bolj človeško, za napredek. V Sloveniji je več kot štiristo velikih šol, ki imajo v vodstvu ravnatelja, pomočnika ravnatelja, računovodjo, tajnika in blagajnika. Ozrimo se na delo in prepletenost dela teh delavcev. Namenoma ločujem delo drugih strokovnih delavcev šole. K temu razmišljanju me vodita dva vzgiba: • predvidene novosti v celotni sestavi osnovnega šolstva (tudi bolj razumno gospodarjenje), • nadaljnje osvobajanje človeka z razvijanjem zavesti in na tem temelju tudi sistemskih sprememb za poglabljanje demokratičnih odnosov med ljudmi. Oglejmo si razmerje med ravnateljem in pomočnikom ravnatelja. V mnogih primerih je to lahko pošteno in demokratično (ni prilastitve.oblasti), lahko pa je tudi skrajno hierarhično. Na podlagi katerih vrednot je temeljila dozdajšnja izbira vodilnih ljudi v preteklosti - vsaj povečini, pa tudi vemo. Prepletenost ravnateljevega in pomočnikovega dela je zapletena zadeva. V dozdajšnjih opisih del in nalog je sicer lepo zapisana in opredeljena, vendar velikokrat ostaja na papirju, življenje in delo pa potekata po svoje. Idealnega vzorca seveda ne bo mogoče uresničiti, lahko pa razmišljamo o tem po novem. Delo, ki ga opravlja v šolah povprečno pet ljudi, moramo gledati kot celoto, potem bomo razmišljanju tudi lažje sledili. Tudi delo računovodje in blagajnika se prepleta. S preureditvijo dozdajšnjega gospodarstva šol se bo bistveno spremenilo tudi omenjeno delo na šolah. To je treba predvideti. Verjetno bo to omogočilo varčnejše zaposlovanje na šolah tudi v tej sestavini dela. Zdaj pa k stvari. Vodstveno osebje (ravnatelj, pomočnik ravnatelja) bodo tudi poslej izbirali samo med učitelji. Učitelj pa je učitelj, in to bi naj bil vso dobo svojega delovanja (35 ali joj! 40 let). Zdaj posamezni ravnatelji ostajajo v vodstvu šol tri mandate, štiri ali celo pet in več. To je zanje in za njihove delovne skupnosti velikokrat prav problematično. Če se jun zgodi, da morajo pred pokojem to delo zapustiti, je to v vsakem primeru boleče - če seveda ne gre za vodoravno ali navpično napredovanje. Oporekam govoricam, da bo DEMOS poskušal zamenjati več ravnateljev na šolah. To ni in ne' bo rešitev. Ravnateljevo delo je postalo zelo obsežno in raznovrstno. En človek ne more spremljati vseh sestavin dela enakomerno; samo površno spremljanje pa povzroča ali pretirano poglabljanje v eno smer, ali volontersko delo, ali pa ob določenih zadevah nojevsko ravnanje (glavo v pesek). Zamenjati vojaka revolucije z vojakom druge revolucije bi pomenilo, da nova metla sicer bolje pometa, toda sčasoma se krog spet sklene in vse ostaja na isti ravni. Še o prijazni šoli in projektnem delu Prebiranje članka profesoric Danice Cedilnikove in Magde Juvanove o vpeljevanju integriranega pouka v osnovni šoli Primož Trubar v Laškem me je spodbudilo, da tudi sama napišem teh nekaj vrstic. Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, gibanje Znanost mladini, je tudi letos pripravila srečanje srednješolcev iz kemije, ki je bilo 8. junija 1990 na Pedagoški akademiji Ljubljana, Kardeljeva ploščad 7. Srečanja se je udeležila tudi Srednja naravoslovno-mate-matična šola z italijanskim učnim jezikom Piran. Piran je na narodnostno mešanem slovenskoobalnem območju, pouk vseh predmetov in tudi kemije poteka v italijanskem jeziku. Zato je do letošnjega leta veljala praksa, da morajo biti testi preverjanja znanja prevedeni v italijanščino za udeležence, ki prihajajo iz šol z italijanskim učnim jezikom. Za prevod so vselej poskrbeli na Zavodu RS za šolstvo, enota Koper. Tako so bili vsi udeleženci na tekmovanju v enakem položaju. Letos so se tekmovanja z naše šole udeležili trije dijaki. Preden se je tekmovanje začelo sem vprašal doc. dr. S. A. Glažarja po testih v italijanščini za naše dijake. Odgovor je bil kratek in jasen: »Testov v italijanščini ni.« Vprašal sem, zakaj ne? Dobil sem odgovore: Testov nimamo, ker nimamo nikogar, ki bi prevajal v italijanščino. Testi so bili pripravljeni šele včeraj (dan pred tekmovanjem!). Za to delo nisem plačan. Ž dobro voljo se da vse narediti. Ne najdem pravih besed, s katerimi bi izrazil vse, kar sem čutil v tistem trenutku. Želel bi samo povedati nekaj razmišljanj na »opravičila«, ki jih je dal omenjeni docent. Tekmovanje poteka enkrat na leto in mi smo se prijavili v roku (aprila). Organizator tekmovanja bi torej lahko poskrbel za prevode pri Zavodu RS za šolstvo, enota Koper,-kot doslej. Kljub težavam so naši dijaki pristali na to, da rešujejo teste v slovenskem jeziku in tako pokazali veliko dobre volje. Upamo, da jo bodo v prihodnje pokazali tudi organizatorji Pedagoške akademije in gibanja Znanost mladini. Kot pedagoginja, ki ob ravnateljici spremljam in usmerjam pedagoško delo na omenjeni šoli, moram napisati nekaj misli tudi o vpeljevanju in razvijanju projektnega učnega dela na naši šoli, saj prav projektno učno delo veliko pripomore k takemu pouku, pri katerem so učenci kar najbolj motivirani, aktivirani in se radi učijo. Zato pravimo, da je takšna šola drugačna, prijazna. CLAUDIO BATTELLI Z osebnim zanimanjem in s pripravljenostjo nekaterih učiteljic se s strokovnim sodelovanjem dr. Helene Novakove in pod neposrednim strokovnim sodelovanjem v pedagoške svetovalke Vere Žužejeve vpeljuje in razvija projektno delo v nekaterih šolah celjskega območja. Takšno delo pa se je že pred dobrim letom začelo prav na osnovni šoli Primož Trubar v Laškem. Prva ga je vpeljala prizadevna, inovativna učiteljica Anica Bregar. Svoje izkušnje zdaj že uspešno prenaša na svoje kolege na šoli, v občini, na območju in drugje. S strokovnim sodelovaniem pedagoške sveto- valke Vere Žužej je svoje delo prikazala na mnogih hospitacij-skih nastopih učiteljem iz različnih šol v Sloveniji. Menimo, da je z vpeljevanjem projektnega dela mogoče kar najbolj povezati predmete - to pa je za razredno stopnjo še posebno pomembno. Včlenjevanje integriranega pouka pa je le ena od značilnosti projektnega dela. Vpeljevanje projektnega dela v pouk učence zares motivira, saj zelo spodbuja otrokovo dejavnost. Pri tem so enakovredno zajeta vsa področja učenčeve dejavnosti - od delovno praktične, kognitivne, socialne idr. Učenci se tako radi učijo, šola pa je zato prijaznejša za učence in učitelje. Kot pedagoginja menim, da bi prav zato, ker imamo že veliko pozitivnih izkušenj, morali nameniti projektnemu delu večjo pozornost. Na razredni stopnji je tako delo zlahka organizirati. Morda o samih dosežkih projektnega dela drugič kaj več, saj imamo , že veliko dragocenih izkušenj. Rada pa bi poudarila tudi tole: Lepo je delati na šoli, kjer imaš ob sebi inovativne, ustvarjalne, večno pedagoško nemirne (v po-' zitivnem pomenu) ljudi in strokovno pomoč. Lepo je v taki šoli nam, pedagoškim delavcem, še lepše pa je našim učencem. Mislim, da se je treba tega problema lotiti drugače: z nadaljnjo delitvijo dela. Le čas in člani delovnih skupnosti naj bi sčasoma odpravili funkcijo ravnatelja in pomočnika ravnatelja - ne pa njunega dela. Vodstvo šole naj bi bilo sestavljeno iz treh učiteljev. Lahko bi jih imenovali delavce s posebnimi pooblastili: za orga-nizacijsko-denarne zadeve, za pedagoške in za tehnične. Med njimi ne bi bilo nikakršnih hierarhičnih razlik. Ob zapletenih problemih bi obveljalo kolektivno odločanje - z jasno razvidno osebno odgovornostjo. Temeljna metoda naj bi bilo iskanje soglasja, če tega ne bi bilo mogoče doseči, pa preglasovanje. S predlogom se seveda ne dotikam odločanja o širših zadevah - sveta šole. Za posamezno področje bi bil vsak tak delavec odgovoren navznoter delovni skupnosti, navzven pa družbeno-poli-tični. Ker pa učitelj mora ostati učitelj, bi vsak od teh delavcev moral obvezno poučevati svoj predmet 2 uri na dan, torej 10 ur na teden. (Danes so mnogi vodilni ljudje povsem odtujeni temeljni dejavnosti!) Delovna obveznost takega delavca bi bila 10 ur pouka na teden po dogovorjenih normativih, drugi delovni čas do 2184 ur oziroma 2080 ur dela pa bi se dokazoval z mesečnim poročilom ali z zato ustreznimi pripomočki. Poleg omenjenega vprašanja je treba razmišljati tudi o ravnateljevem imenovanju. V enostrankarskem sistemu je bilo to razmeroma lahko, v političnem pluralizmu pa bo to neprimerno težje. Ne moremo si več privoščiti podržavljanja teh občutljivih stvari. To smo preživeli, ko smo hodili tožit na občino ravnatelje, ki jim je bilo vodenje kolektiva prezahtevno opravilo. Rane so bile hude. Prav tako kot so edino me- rilo za zaupanje vodenja vsd 0i republike ali države svobodrt demokratične volitve, mora hi zaupanje vodenja šole izročen tistim ljudem, ki dobijo zaupnic na svobodnih volitvah samo d‘ lovcev šole ali delovne skupnost Edini pogoj za prevzem del 1 nalog delavca s posebnimi poC blastili naj bi bil, da je učitelj, n šoli zaposlen za nedoločen čtt Volitve teh delavcev šole naj i bile najpreprostejše volitve n svetu. Vsak član delovne skupne sti bi dobil listek, v katerega zapisal imena in priimke treh uč n teljev, ki bi se mu za ta dela zde fl najprimernejši. Volilna komisi] r bi nato ugotovila, kateri trije d '~ lovci so dobili največ glasov in jim ponudila delo. Področja bi izvoljeni razdelili, skratka, spre bi nastajala nepretrgana zveZ‘ Pooblastilo (mandat) bi veljd štiri leta, nato bi se krog pona< Ijal. Delavci s ponovljeno zaupnic bi ostali, tisti z neponovljeno bi več poučevali. Bilo bi lažje. S veda bi bilo potrebno nekaj vi dogovarjanja, komur bi to pr sedlo, bi lahko tudi sam odsU pil... Sistem bi uveljavljali na vsai šoli posebej šele, ko bi za to ni stali razlogi in bi razmere doV [ rele. Republiški komite za vzgo, in izobraževanje ter telesno kV turo bi lahko za vsako šolo pos bej ugotovil, kje še razpisovt delovna mesta ravnateljev in k ne. O merilih bi se bilo trel dogovoriti. Razmere bodo pok zale, ali bo v računovodstc glede na splošne spremembe m goče imeti zaposlenega le ene) delavca - namesto dveh. Vodenje šol bi bilo bolj sme L trno, boljše in manj drago. V- l skupaj pa naj ne bi potekalo vi- ^ na silo, ne na podlagi uravnj 1 lovke in ne več v imenu »eni 1 edine resnice. JOŽE ŠMID Za ukinitev obrambne vzgoje? JELKA DORNIK BINDER Članek pod tem naslovom v 8. številki Prosvetnega delavca - napisal ga je prof. S. Kristan - se mi zdi, da je objektiven le v zadnjem odstavku, ko piše, da je srečen, da lahko danes javno pove svoje mnenje o obrambni vzgoji brez posledic. V tem se stri - Am z njim, in prav je, da to pove in se osreči. To je tudi njegov iravica. Škoda je le, da ni napisal že pred desetimi : več leti. V članku pa je veliko trditev, ki žalijo vse tiste, ki so strokovno poučeval) predmet obramba in zaščita. Žali tudi starše dijakov in vse tiste Slovence, ki so obiskovali ali pa pošiljali otroke k takemu »nesmiselnemu« vzgojnemu predmetu, kot ga imenuje, in je po njegovem še »spaček«. Prof. Kristan piše tudi o odklonilnem stališču do predmeta večine pedagogov »vseh vrst«. Ali smo res taka pisana druščina? Trditev bi veljala, če bi bila narejena vsaj anketa. Mislim, da za srednje šole večina ni mislila tako. Dalje navaja, da so predmet »sovražili« vsi povojni rodovi dijakov in študentov, da o tem sploh ni vredno razpravljati. Vem, da so mnogi dijaki kljub vsemu imeli radi ta predmet in da so pri njem ustvarjalno sodelovali. Pri »njegovem« predmetu - to je pri telesni vzgoji - pa vidim, da se skoraj zmeraj opr-viči nekaj učencev, zlasti dijakinj. čeprav prof. Kristan meni, da je njegov predmet tako pomemben. Je pač tako: nismo vsi enaki. Tudi vpeljava pojma »imperializem« obrambe kot stroke zasluži razmislek. Saj ni bil odvzet telesni vzgoji en športni dan: le dopolnjen je bil z obrambnimi in zaščitnimi dejavnostmi. Ta dan so bile telesnovzgojne dejavnosti kar dobro zastopane; na primer: kros, hoja, tek in druge. Vm pa so bile dejavnosti, kot so ot entacija, določanje razdalj, spo navanje zdravilnih rastlin, deja nosti protipožarne zaščite, op( zorila in zaščita pred radiološki biološko in kemijsko neva nostjo, o pridobivanju znanja 1 prve pomoči idr. Ali je vse to ri tako nepotrebno? Ali niso te d javnosti pomagale oblikovati Z vest, kako lahko obvarujen sebe in druge v takih kritičn trenutkih. Beremo, da se veli! nesreč konča s smrtjo zaradi n poučenosti. In kje naj se mla ljudje nauče vseh teh varovalu dejavnosti. Škoda, da prof. K stan ni kdaj prišel na našo šolo se o tem prepričal. Naše vzgojno-izobraževalf delo v šoli je odvisno od pos meznika in od učiteljskega k lektiva, kako zna pouk nared zanimiv, priljubljen in koriste da razvija posamezne človeko’ vrednote. Tudi pri obrambi zaščiti smo namenjali pozorni tem pripravam. V njegove članku pa je polno svoraštva podcenjevanja naše stroke. C tem se na žalost spominjam svoj mladosti in učnih ur telesj vzgoje. V spominu so mi ost» le korakanja in »prestrojevanj' in celo telesna kazen. Dokaj nenavadno je, da pn’ Kristan določa, kako naj obral; boslovci razumemo »partizans! smučanje«. Naj povem še to, da bi bi nepošteno imeti obrambo in Z* čito na naših šolah zaradi ur pfl fesorjev (to velja za vse pr£l mete). Če se bomo odločili d(l gače, teh pač ne bo. Gotovo pa je, da v življeJI kar naprej potrebujemo znal)) in navade, ki nam omogočaj) da si varujemo življenje zdravje in še kaj. MILAN MAROŠEK Kislica v starih mehovih J Sobotna priloga Dela je 9. t.m. '■ rubriki Prejeli smo (str. 30) ( objavila članek Dušana Merca. 'l[ ki v imenu aktiva ravnateljev os-j lovnih šol občine Ljubljana fj Center posmehljivo in ihtavo na-iC: Pada prvi osnutek kolektivnih Pogodb za delavce v šolstvu, češ da so »zvesto nadaljevanje vseh slabosti in nedoslednosti, ki so se nabrale v dogovorni ekonomiji« ter naj bi »baje nastale samo kot produkt nekega neznanega sindikata (pa naj se predstavlja kot ■novi stari' ali .kot novi novi').« Žal v prispevku ni navedeno . nobeno dejstvo, ki bi zafrkljive f trditve dokazovalo, ampak se tu i| fazkriva tolikšna zmeda, da se Človek sprašuje, kako lako takšne stvari pišejo ravnatelji, ki naj bi vodili učno-vzgojni proces v osnovnih šolah občine Ljubljana Center, čeprav so verjetno domala vsi naplavine nekega obdobja, ko je vladala dogovorna ekonomija... Zanimivo je namreč, da ne poznajo sindikata, ki je povsem normalno registriran kot pravna oseba in stanovska organizcija s svojim statutom in vsemi drugimi akti, kajti res je, da Sindikat delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije ni razpoznaven in v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ki jo vodi novo staro vodstvo iz Časov, ko so se avtorji povzpeli na svoja zdajšnja mesta). Iz te Zveze je namreč na zahtevo članstva izstopil. Morda se ljudje s staro optiko težko prilagajajo novim obzorjem. Prav od tod verjetno izvira večina nepravilnosti v članku (če seveda ne gre za uresničevanje prikritih interesov). Po mnenju avtorjev namreč ne bi smeli pripravljati kolektivnih pogodb neki »vsiljujoči se sindikati«, ampak »nosilci stroke«, ob tem pa ni jasno, katera »stroka« naj bi se bojevala za pravice delavca. Morda »stroka ravnateljev«? Takšno zahtevo je mogoče napisati le, če ni jasno, kaj kolektivna pogodba sploh je, in če ne vemo, v kakšnem položaju smo se znašli delavci v šolstvu. Očitno se ravnatelji ne zavedajo, pa naj bodo še tako užaljeni, da ni več nujno, da bi jih kdorkoli vprašal za njihovo mne-3[j nje. Samoupravno dogovarjanje je bilo z ustavnimi spremembami praktično odpravljeno z vsemi pi sisi vred, in o vsem odločajo k upravni organi, ki se sicer lahko tudi s kom posvetujejo ni pa nujno. Kaj šele. da bi njegovo mnenje upoštevali! Ministrstvo lahko mimo vseh sprejme odloke, pravilnike, začasne ukrepe in druge podzakonske akte, ne da bi upoštevalo interese enega ali drugega, še posebno ne, če gre za interese omejene skupine. Odgovarja le vladi, ta pa skupščini in konec. V takšnem položaju smo delavci v šolstvu (in drugje) izpostavljeni zlorabam in prisiljeni sprejemati nova in nova bremena, prenašati vse slabše nagrajevanje itn. Edina možnost, da se učitelj v takšnem sistemu bojuje za svoje pravice, je boj po sindikatu - takšnem ali drugačnem, trenutno pa edinem, ki nekako povezuje vse pedagoške delavce v republiki Sloveniji. Ena izmed temeljnih podlag boja za pravice pa je kolektivna pogodba, pravni akt, v katerem se delodajalec in zastopnik delavcev obvežeta za minimum pravic, ki jih jamčita pedagoškemu delavcu. Kolektivna pogodba torej ne zagotavlja in ne ureja »vzgojno-izobrazbenega standarda«, ne ureja finančnega položaja šole in vsega tistega, kar smo navajeni v »dogovorni ekonomiji in samoupravnem pravu«, proti kateremu so (vsaj deklarativno) podpisani ravnatelji, čeprav iz članka sledi, da bi morala urejati kolektivna podoba tudi to. »Pri projekciji prihodnosti morajo biti udeleženi ne samo sindikati, ki s tako pogodbo razen pri učitelju ne dosegajo ničesar, marveč tudi strokovne inštitucije, ki vedo, kaj lahko zahtevajo za šolo in učitelja na pravni, organizacijski in delovni ravni.« Težko je najti v istih stavkih večjo kontradiktornost! Ne smemo tudi spregledati, da kolektivna pogodba zagotavlja le minimum pravic in nikogar ne omejuje, da si ne bi izbojeval boljšega položaja, kot ga zagotavlja. Po tej logiki preverjenih oblik dela sindikatov v razvitem svetu torej nihče ne nasprotuje, da si ravnatelji ne bi izbojevali enake prednosti npr. pri plačah, kot jo imajo zdaj. Kolektivna pogodba jamči le to, da manj kot 30 odstotkov nad učiteljevo plačo ne smejo imeti. Predmet kolektivne pogodbe tudi ni to, ali bodo imeli enega pomočnika ali celo plejado, kot jo imajo ponekod itn. Vse tisto, kar bi ravnatelji hoteli urejati 5 kolektivno pogodbo, a r OGOVOR NA: d z n ■n il Iz prakse za prakso n la In ll* >S k d :e o' ii K \ C id ij| rej f sl' bi zs ■d ir1 inl ul ajf il Zelo prizadete mame, ki smo brale odgovor izzvane tovarišice D. Kos, smo se odločile, da povemo še nekaj dejstev, saj imamo otroke tudi že v višjih razredih. Starši nismo več tako neumni, pa tudi ne imuni glede ravnanja šole. Poslušamo VAL 202 in prispevke psihologov (tudi revije in Časopisi so dostopni vsem), ki odklanjajo pisna preverjanja, katera tov. D. K. tako ponosno omenja. Iz točkovanja njenih kontrolk pa imajo učenci v L razredu slabši uspeh kot v naslednjih, kar sicer ni v navadi. Zdaj bomo bolj natančne! Citiramo revijo Otrok in družina, tov. Marjo Strojin: »Otrok dobi Že v prvem razredu pomembno izkušnjo, da ni dobro misliti, da se je treba UČITI, pravzaprav pomniti. Slaboumni način v nižjih razredih to še potrdi. (Naj omenim še, da pisni preskus uporabljajo v naši šoli kot standardno metodo, pri povsem nepismenem otroku!).« Januarja smo v Jani brale o učiteljici iz Grosupljega, ki je šolo razšolala, metodo preslikovanja skoraj opustila, ki podpira mnenje učencev, bistri razum in duha... (smo citirale). Me za našo učiteljico tega ne moremo trditi, saj naši otroci dan za dnem pišejo vsi enako - vaja v šoli, doma PONOVI. Tovarišica D. K. je še zelo daleč od učiteljice Z Mirne na Dolenjskem, ki smo jo gledali v televizijskem Tedniku. V šoli se res dobro počutijo odlični otroci, a teh je le malo. Drugi pa so kar dan za dnem kaznovani s podpisi, starši pa smo nezadovoljni. Proslavo, ki jo tovarišica omenja in ki ji daje občutek »energije in zagnanosti«, bodo letos pripravili vsi učitelji ob koncu leta - ne samo tov. D. K. Tudi tisto o zadovoljnih starših na roditeljskih sestankih je laž. Večinoma smo tiho, se sploh ne oglasimo, ker nas je strah!!! Ob koncu le še to: Prav tragično je, da učitelji, ki so ob svojem slabem delu tako samozavestni (povsod v pisarnah in tovarnah moramo tudi me dobro delati), niso sposobni sprejeti nobene kritične besede in da se nekateri niti »sanka« ne sramujejo. S svojim pismom - odgovorom je tov. D. K. sama dokazala, da smo mački stopili na rep, saj je sicer v Sloveniji še mnogo prvih d razredov in veliko krajev na L, Ljubljana, Laško, Lenart... In na žalost verjetno tudi še mnogo prizadetih mamic in žalostnih otrok. Lep pozdrav od skupine mam iz Litije r '' A 03 LH 0 O H i r. r ■ I iH iiffi fif ^....... bodo torej morali urejati v škupš- si strokovno usposobljen (kljub javni listini, ki ti jo je izdala dr- -M čini ali z drugimi upravnimi organi, kajti žal še zdaleč ne drži tava), da te lahko-proglasijo za trditev: » V sedanjem organizacijskem in pravnem položaju je šola še vedno delno vezana na ustanovitelja in financerja...« Danes je šola vezana na oblast bolj kot kdajkoli prej. Znižanje prispevnih stopenj za šolstvo ter preimenovanje komitejev v sekretariate (ki so neprimerno bolj samostojni in ne delujejo več kot kolektivni organ), pravilniki, ki so tik pred uveljavitvijo itn., vse to samo potrjujejo avtonomnost novih šolskih oblasti in seveda vodi v sklepanje, kakšno šolsko politiko namerava voditi nova vlada. Če upoštevamo še, da nova, a že veljvna zakonodaja dopušča postopke celo'za ugotavljanje, ali takšen ali drugačen presežek, da te lahko pošljejo v službo ne le 5 šole na šolo, ampak celo v druge kraje itn., potem je smiselnost kolektivne pogodbe ter nujnost, da imamo močan sindikat, ki bo varoval učitelje, več kot očitna. Ne pozabimo pa, da takšnega položaja pedagogov (in šolstva) ni oblikoval sindikat. Ta skuša le zavarovati pedagoške delavce pred deviacijami in zlorabami, ki jih omogoča zdajšnji sistem. Zaradi tega sem član Sindikata delavcev v vzgoji, izobraževanju in znanosti Slovenije in se mi zdi priprava kolektivnih pogodb za delavce v šolstvu 'več kot potrebna. ZOLTAN JAN In vendar se premika Navajeni smo, da se zadeve v zadnjih mesecih bliskovito spreminjajo. Tako je tudi v šolstvu; velikokrat se je kaj spremenilo kar čez noč - in ugotavljali smo, da vsaka, še tako dobro načrtovana, a premalo presku-šena sprememba ne rodi uspehov. Tak izraziti primer je bil množičen srd proti gimnaziji, češ da je to elitna šola, zdaj pa si na vso moč prizadevamo, da bi staro, dobro gimnazijo spet uveljavili. Čeprav zatrjujemo, da šolstvo ne prenese nenadnih bistvenih posegov, so govorice o spremembah v zadnjem času kar dobrohotne. Že dolgo časa je problematično ocenjevanje; psihologi govorijo o stresih, ki jih otroci doživljajo ob številnih kontrolnih nalogah; le-te ne ustrezajo ne nasvetom zdravega razuma ne pravilnikom o ocenjevanju. Zato podpiramo zamisel, naj bi se šolsko leto razdelilo na tri ocenjevalna obdobja; meja med njimi bi bile novoletne in prvomajske počitnice. Tako bi ubili dve muhi na mah; kar polovico stresov- ob ocenjevanju bi odpadlo, konec pa bi bilo tudi negodovanj ob polletnih počitnicah in nesmiselnega pouka pred novoletnim vrvežem. Govorijo tudi o ukinitvi ocenjevanja na razredni stopnji; to ima svoje prednosti in tudi pomanjkljivosti. Za mnoge učenec in tudi starše je ocena še zmeraj glavno motivacijsko sredstvo; težje bo utemeljiti, zakaj posamezniki ne morejo napredovati. Še prej bi morali razčistiti, kaj je z opisnim ocenjevanjem, saj sc pri predmetih, pri katerih je treba pokazati tudi prizadevnost in znanje, ne obnese. Ob vseh teh spremembah pa bi morali spregovoriti tudi o ocenjevanju vedenja - predvsem ukiniti izraz vzorno vedenje. Kako se zgledi (vzori) spreminjajo in nekdanje avtoritete padajo, vidimo v vsakdanjem življenju. Učenec je v osnovni šoli še neizoblikovana osebnost, popolnih ljudi ni - in namesto, da bi učenca, ki ima nekaj takih-lastnosti, kot kaže Pravilnik o ocenjevanju, spodbudili, ga izpostavimo posmehu, sošolci gledajo v njem učiteljevega ljubljenca in skrbno pazijo, kdaj bo naredil kakšen prekršek. Če že moramo vedenje ocenjevati, naj bi ga morda kvečjemu z besedami .primerno' in .manj primerno' - če je sploh mogoče vse otrokove lastnosti tako poenostaviti. Prepričani smo, da do takšnih in podobnih sprememb ni več daleč. Morda bodo vpeljane že kar z novim šolskim letom? JOŽE ZUPAN Pesnica obiskala učence V novi osnovni šoli Fužine 2 v Ljubljani so 23. aprila slovesno podelili bralne značke. Ob tej priložnosti so povabili medse profesorico in pesnico Milo Vla-šič-Gvozdič. Mentorica učencev Janja Veldin je pripravila zelo lep spored, v katerem so učenci poleg svojih pesmi recitirali tudi pesmi omenjene pesnice. Po podelitvi priznanj, ki jih je učencem izročila pesnica Gvozdi-čeva. se je med učenci in njo razvil dolg, živahen in prijeten pogovor. MARIJA PRIMC pobude odmevi Kje vas in nas šola žuli Ureja Tereza Žerdin SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Pogled nazaj in pogled naprej Šolsko leto se izteka, z njim pa tudi »poskusno obratovanje« rubrike Kje vas in nas šola žuli. V tem času naša zamisel ni naletela na ravno velik odmev. Bil pa je vendarle tolikšen, da vemo, da so jo brali tako nekateri učitelji kot tudi ne-učitelji, torej starši, ki so v njej videli možnost, da dobijo nasvet, odgovor na svoje vprašanje in končno tudi možnost, da si olajšajo dušo in nekako sporočijo učiteljem, kaj jih v šoli ali pa v šolskem sistemu moti. Seveda bi jim lahko takoj očitali, češ da so druga mesta in druge priložno-sti primernejši za oglašanje in odpravljanje težav, ki tarejo starše in njihove šolarje. Toda pisma staršev pa tudi telefonski klici nam povedo, da si starši o njih v šoli ne upajo javno govoriti, ker se žal bojijo posledic, ki bi jih občutil predvsem njihov otrok. Pisanje kazni je med temi posledicami še zelo mila. Ob tem pa moram še enkrat poudariti, da namen naše rubrike ni bil in tudi vnaprej ne bo razvrednotiti učitelje ali posameznega učitelja, temveč zgolj kritična presoja ravnanja, neustreznih zahtev, napačnih prijemov, ki pa seveda ob kakem učitelju postanejo še mnogo bolj neprimerni. Torej ne nameravamo »stopati na žulje«, temveč jim dati le obliž, da bi manj boleli. Včasih potrebujejo tak obliž otroci, včasih starši, marsikdaj pa bi ga potreboval tudi učitelj, ki za svoja prizadevanja ne dobi niti priznanja niti spodbude. Pogosto je zadeva celo obrnjena. Učitelj, ki ne dela po ustaljenih kalupih, ki je drugačen od povprečja, ki išče nove rešitve, med zahteve do posameznih otrok »ne daje indigo papirja«, pa tudi svojega poučevanja iz leta v leto ne ponavlja; tak učitelj naleti na težave, ob katerih pa ne dobi moralne opore ne od svojih kolegov ne od vodstva šole. Tako kot smo k sodelovanju vabili starše, tako vabimo tudi učitelje, da spregovorijo o svojih težavah. Seveda pa bomo še bolj zadovoljni, če bodo spregovorili o dobrih rešitvah. V tem letu sem spoznala učiteljico, ki uči dva razreda v Želimljah. Utemeljeno zna povedati, zakaj učencem ne popravlja vseh napak v zvezkih, in odločno pove, zakaj in kdaj se ji sploh ne zdi potrebno ravnati po učnem načrtu. Učiteljica, ki v svoj učni program včlenjuje temo, ki je ni v nobenem učnem načrtu, pa bi morali ravno tej temi nameniti vsaj desetino letnega dela. To je tema Kako se učimo. O izvirnih prijemih pri branju in pisanju, o domačih nalogah in še o marsičem, nam je pripovedovala neka mama z Bleda. Govorila je tovarišici Majdi S. Vaša pisma in naši odgovori se na žalost niso izšli. Na zalogi so nam ostali predvsem razni primeri kontrolk, s kontrolkami prvošolcev vred. Glede na odziv staršev menimo, da je to zelo boleč žulj naše šole. Temo smo prihranili za začetek novega šolskega leta. Po vsej verjetnosti pa bo to rdeča nit, ki jo bomo počasi poskušali pretrgati. Prijetne počitnice vsem skupaj želi Svetovalni center. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE Ljubljana, Kidričeva 5 ZDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IN LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE RAZPISI 1. POLETNI SEMINAR ZA GLEDALIŠČNIKE a) OD TEKSTA DO UPRIZORITVE b) POLETNA ŠOLA ZA DRAMATIKO IN SCENARISTIKO Radenci, 2. do 9. julij 1990 2. POLETNI SEMINAR ZA LUTKARJE TEMEUNE ZAKONITOSTI GLEDALIŠKE LUTKOVNE INSCENACIJE in konkretna realizacija s poudarkom na scenografiji Radenci, 2. do 9. julij 1990 3. TEMATSKI SEMINAR SREDNJEVEŠKO GLEDALIŠČE Ptuj, 20. do 25. avgust 1990 4. LUTKOVNI IN GLEDALIŠKI TABOR Debeli rtič, 27. do 30. september 1990 Zanimivo, poljudno in strokovno, za vse učitelje poučno branje je pripravil prof. Milan Detela, v knjigi ŠTIRIDEST LET UČITELJ. Knjiga obsega 100 strani. Naročite jo z dopisnico na naslov samozaložnika: Milan Detela, Ljubljana, Kneza Koclja 8. Če boste knjigo naročili do 1. 8. 1990, jo boste sprejeli z odkupnino po pošti za 90 din. PRVA SLIKARSKA RAZSTAVA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Zapisano, kar je naslikano! Iz likovnega dela je mogoče izluščiti ustvarjalčevo vitalnost, likovno znanje, čustveno in razumsko dojemanje. Drugo - starost, spol in poklicno izobrazbo morajo dodati biografski podatki. O tem bo lahko premišljal, kdor bo videl prvo slikarsko razstavo univerze za tretje življenjsko obdobje v Slovenskem šolskem muzeju, ki je njen gostitelj. Muzej je letos v svoje anale zapisal tudi podatke o tem pojavu, ki poskuša in uspeva vpeljevati drugačne poglede na izobraževanje,- starost in staranje, ki osvetljuje pomen izobraževanja za »človekovo kulturno obdobje«, kot ga imenuje Jung; ki omogoča rast osebnosti, ko družba človeka že odpiše kot delavca; ki omogoča rast osebnosti tudi v času, ko mu ponujajo le prosti, prosti, prosti čas, ko naj bi počel, kar ga veseli. Naj bi počel, kar je Zapolnjevalo življenje v trenutkih oddiha, ki pa so bili tedaj, ko je bil zaposlen, vse prekratki, da bi omogočali zbranost in izpoved. Zbrali so se pred štirimi leti. Izobrazbena sestava: od osnovne do visoke izobrazbe. Večina jih je naredila v risanju dolgoletni odmor (30 do 40 let). Komaj so verjeli, da so čopiči več kot za pleskanje, da so pisala še za kaj drugega kot za zapisovanje poročil, številk, zapisnikov... in so vztrajno nadaljevali prav tam, kjer so končali v osnovni šoli. Zdaj je skupina priredila avtorsko razstavo: od slikanja po predlogi do samostojnega izražanja. Tehnike: svinčnik, tuš, tempera, gvaš, akvarel, olje, akril - kar pač slušatelja najbolj »uboga«. Deset razstavljalk in en raz-stavljalec je bilo rojenih med letoma 1912 in 1937. Tistih kar častitljivih, povprečnih 66 starostnih let, je zavržen predsodek, ki so nam ga vcepljali... Daleč za njimi je že okornost začetnikov in vse bližje so likovni svobodi, ki omogoča samosvoj izraz in izpoved. Univerza za tretje življenjsko obdobje je z razstavo izkazala svoj namen dobesedno materializirano: izobraževanje, razvoj, radost skupnega življenja, človekove vrednote v vsakem - tudi starostnem obdobju. Akademska slikarja, ki imata zasluge za rast in nesporne dosežke skupine, sta Izidor Urbančič in zlasti andragoško izobraženi Miran Erič, ki je to razstavo - nekaj čez 100 del - tudi postavil. JOŽA ZAGORC Kaj v smeti in kaj v muzej? Tudi šolska oprema in učila so dokument časa Če boste v počitniških mesecih uredili zbirko učil in pospravljali na podstrehi podružnične šole, ne zmečimo vsega stran. Kar ima kot pričevanje svojega časa lahko še svoj pomen, ponudimo Slovenskemu šolskemu muzeju. Ko je pred več kot 90 leti slovenska učiteljska organizacija ustanovila šolski muzej, so se učitelji zavedali pomena preteklosti in varovanja dokumentov svojega časa kot pričevanje o šolah, učiteljstvu in pedagoški dejavnosti. Slovenski šolski muzej, ki nekaj let deluje v prostorih na Plečnikovem trgu 1 v Ljubljani, hrani v muzejski zbirki, arhivu in dokumentaciji ter knjižnici dragocena pričevanja o zgodovini šolstva na Slovenskem. Prav tako pa zbira tovrstno gradivo o včerajšnji in današnji šoli, zato se priporoča učiteljem in šolam za posamezne primerke stare šolske opreme, učil, fotografije in drugo dokumentacijo. Posebej želimo v knjižnici dopolnjevati zbirko šolskih glasil, zato ob izidu nove številke vašega šolskega glasila ne pozabite poslati primerka muzeju. Posebej omenimo gradivo ukinjene Pionirske organizacije. Njeno arhivsko gradivo (zapisniki, drugo spisovno gradivo) spada v šolski arhiv, prav tako skrbno hranimo fotografije, diplome, plakete pionirskega odreda. Če imamo istovrstno gradivo (npr. fotografije, izkaznice ipd.), potem lahko ohranimo na šoli le nekaj vzorcev, drugo pa ponudimo muzejski ustanovi (npr. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, Ljubljana, (061) 213024). Podobno ravnajmo s simboli pionirske organizacije, posebej s prapori. Če ga šola ne bo hranila, ali se za to odloči kasneje, naj ga - skupaj z drugimi pričevanji o pionirski organizaciji (značke, plakete, fotografije ipd.) - izroči muzeju. bš OBVESTILO Slavistično društvo Slovenije obvešča svoje člane, da se bo tradicionalno tridnevno slavistično zborovanje začelo 27. 9. 1990 ob 9. uri v Cankaijevem domu v Ljubljani. Zborovanje jubilejne narave bo na temo SEDEMDESET LET SLOVENSKE SLOVENISTIKE V SKUPNEM SLOVENSKEM JEZIKOVNEM PROSTORU (ob 100-letnici rojstva Frana Ramovša). Predavanja iz jezika, književnosti in didaktike pouka bodo osvetljevale podobo 70-letnega razvoja naše stroke. Tretji dan je predviden za strokovne ekskurzije (tri smeri). Sporočamo, da smo se glede tehnične organizacije zborovanja v Ljubljani (27. - 29. 9. 1990) dogovorili s turističnim podjetjem Kompas (Ljubljana, Pražakova 4, kongresni oddelek, tel. (061) 319-445), ki bo na podlagi prijav, poslanih najkasneje do 7. 9. 1990, z vplačilom prispevka in pologa za hotelske storitve, oskrbelo prenočišča in druge tehnične storitve (prispevek din 300, polog 200). Prijavnice je SDS že poslalo vsem predsednikom območnih društev SDS s prošnjo, da jih kandidatom dostavijo do konca junija 1990. Udeleženci zborovanja SD Ljubljana, ki ne bodo potrebovali hotelskih storitev, pošljejo Kompasu prijavnico s kotizacijo oziroma lahko kotizacijo poravnajo ob prihodu na zborovanje v Cankarjevem domu. Prijava vseh udeležencev na navedeni naslov je nujna iz organizacijskih razlogov. Druga obvestila in program zborovanja vam bomo poslali v prvi polovici septembra 1990. Pričakujemo zgleden odziv. SLAVISTIČNO DRUŠTVO SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, AŠKERČEVA 12 Književna didaktika pod drobnogledom Piše Boža Krakar-Vogel 0 težavah v praksi °i Č; Mnogi odmevi kažejo, da s poukom književnosti (in slovenščine sploh) niso zadovoljni niti strokovnjaki, niti učitelji, niti učenci, ki jih branje čedalje manj zanima, literarno znanje (predvsem uporabno) pa je šibko. Pa bi najbrž težko rekli, da se eni ali drugi premalo trudijo, da stvari ne namenjajo dovolj časa in moči. Najbrž bo prej res narobe. Vzrokov za nezadovoljivo stanje je neskončno veliko, a če hočemo stvari izboljšati, jih moramo poskusiti razčleniti in-jih pokazati tistim, ki imajo možnosti, da vsaj nekatere postopoma odpravljajo. Moje pedagoške izkušnje, prebiranje zapisnikov z različnih slavističnih srečanj, strokovnega slovstva in pogovori s kolegi kažejo, da gre za dva velika sklopa takih vzrokov: za objektivne (take, ki jih učitelj ne more odpravljati sam brez pomoči pedagoškega vodstva, kolektiva in ustrezne šolske zakonodaje) in subjektivne (take, ki jih učitelj, sprejemljiv za spremembe, lahko odpravlja tudi sam). Največji objektivni vzrok, s katerim so povezani tudi vsi drugi, je desetletja dolga preobremenjenost slavistov s kvantiteto pedagoškega dela, na katero vsak šolskoreformni vihar neusmiljeno naloži še nova bremena (npr. vse nove oblike preverjanja ob koncu osemletke, srednje šole ali pri različnih možnostih prešolanja z ene stopnje ali vrste srednje šole na drugo zagotovo pomenijo novo delo za slavista itd.). Preobremenjenost z obsegom, pa sčasoma povzroči,- da še tako prizadevnemu učitelju mnogi vidiki pouka materinščine uidejo izpred oči. Materinščina je namreč po svoji vsebinski sestavi in spoznavni raznovrstnosti, ki jo ta omogoča, najobsežnejši in najbolj celosten šolski predmet. Jezikovna in književna vzgoja kar najbolj razvijata »domišljijske, čustvene in ustvarjalne razsežnosti, ki pomagajo seči dlje od razumske ravni« (P. Vencelj, PD, št. 9, 28. 5. 1990), in to dosti bolj kot marsikateri enako vrednoteni šolski predmet, zasnovan povečini na eni glavni vrsti spoznavanja. To dejstvo pa za učitelja (in seveda tudi za učenca) pomeni, da mora pri pouku osebnostno zavzeto sodelovati, pa naj gre za pripravo ali pa za izpeljavo. Tudi tu namreč učitelj ne more biti le razumsko ustvarjalen vodja in usklajevalec, ampak ga umetniška vsebina pritegne tudi kot sprejemnika umetniškega dela, tako da kot bralec, razlagalec, poslušalec in usklajevalec drugih mnenj zares razgiba celotno duševnost. To pa je že pri eni sami uri, kaj šele pri petih ali šestih na dan, kljub veselju, ki ga ima s snovjo in ob uspehu z učenci utrudljivo (zanimivo bi bilo raziskati, ali hitre menjave umetniških in neumetniških vsebin, npr. prvo uro Prešeren, drugo Cankar, tretjo pridevnik in četrto Kocbek, res frustrirajo učitelja ali pa se to dozdeva le nekaterim). Vsem tem naporom se učitelj resda ne more in se tudi ne bi smel izogniti. Pa se jim mnogokdaj vseeno izogiba in si delo olajšuje, kakor ve in zna, ker bi sicer ne zdržal 20 in več ur na teden s po 30 in več učenci v razredu (šoli se »izplača«, če učitelji prevzamejo še kak razred več, in če zmorejo natrpati v učilnice še po nekaj učencev več). Ne zmogel bi tudi vseh dodatnih dejavnosti, od glasil do proslav, tekmovanj in drugih (prihajajo maturitetne naloge), ki neprenehoma vdirajo skozi stranska vrata, ne da bi bila zanje prej postavljena materialna in strokovna cena. Ta pa ponavadi zajema ob teh pogojih zaostajanje za strokovnimi novostmi ter površno in rutinsko pripravo na pouk. Zato je edina rešitev, da bi učiteljem slavistom z zakonom zmanjšali pedagoško obveznost (sindikalni predlog je 18 ur, v posebnem primeru, npr. ob mentorstvu, bi moralo biti to število še manjše). To bi morali upoštevati tako pedagoški vodje kot učiteljski kolektivi, ko se deli dodatno delo. Mimogrede naj omenimo še nekaj drugih objektivnih vzrokov; med njimi doživlja največ upravičene kritike neprestano škrtarjenje s številom tedenskih ur slovenščine za učence. Tudi tu bi morali kot narod doseči sporazum: na vseh stopnjah in v vseh smereh šolanja bi morali imeti najmanj 4 ure materinščine. Razlog: obsežnost materialnih, funkcionalnih in vzgoj- nih nalog, ki izvira iz raznovrstnih v sinhronijo in diahronijo slovenskega ei jezika ter slovenske in neslovenske književnosti usmerjenih vsebin. Ko naštevam objektivne razloge za nezadovoljivo stanje pri pouku j-materinščine, seveda ne morem mimo škandalozno majhne skrbi za ce- ^ lastno dodiplomsko in nenehno izobraževanje učitelja slavista. Zaradi u' različno neusklajenih interesov so namreč celi rodovi slavistov pomanjk- ( Ijivo specialnodidaktično in pedagoško-psihološko izobraženi. Vendar se glede tega stanje v zadnjem času na slavistiki vsaj nekoliko izboljšuje - na Ik filozofski fakulteti teče pouk jezikovne in književne didaktike za študente, Šj upamo, da bomo lahko pripravili tudi učinkovit program za permanentno It' izobraževanje. Stanje se izboljšuje tudi glede učbenikov, vsaj kar zadeva itj njihovo didaktično primernost - zadnja leta zlasti načrtno izhajajo učbeniki h za pouk književnosti v osnovni in srednji šoli. Potrebno pa bo še drugo ( gradivo, priročniki, mape, zemljevidi, kasete itn. Z vsem povedanim pa . smo se približali že tudi drugemu sklopu razlogov, tistim, ki izvirajo iz f' učiteljevega občutja in delovanja. Tu je predvsem opazna premajhna P izrabljenost »notranjih rezerv« pri pouku. Mislim na to, da si učitelj 'l premalo jasno zastavi svoje operativne smotre, da pouk premalo načrtuje 'e glede na vprašanje, kaj naj bi učenec v določeni uri (tednu, letu) bistvenega p spoznal in ohranil za naprej in kako se kaže teh problemov pri pouku tudi ;n lotiti. Zato je pri pouku še zmeraj preveč izgubljanja v nebistvenem (ali pa ;o v tistem, kar je bistveno le za učitelja), preveč govorjenja in moraliziranja, ! ki z živahnim videzom nadomešča tehtno estetsko in etično ter spoznavno presojo literarnega dela. Menim, da bi pri tem pomagala res vestna izdelava I letnega delovnega načrta ter funkcionalna (neadministrativna) priprava na j. vsako šolsko uro. - Poznam dobre učitelje, ki si še po letih prakse K zapisujejo operativne cilje, potek učne ure in npr. vprašanja za skupinsko c razčlembo besedila. k Poleg tega je med slavisti zelo razširjena tudi nekakšna bolj čustvena kot h argumentirana kritičnost do stvari, ki vendarle nastajajo, kombinirana L š površnim poznavanjem ali - to potrjujejo tudi izkušnje - celo z nepozna- h vonjem mnogih ne le najnovejših, ampak tudi starejših objav iz metodike ----------------------------1 ■ v f v v B pouka jezika in književnosti. Objave so namreč na Slovenskem stare že več kot sto let in nekateri pogledi so še zdaj aktualni. Če bi se jih učitelji slavisti tf bolj potrudili spoznati, bi odpadlo mnogo tarnanja o tem, da ni metodike in P da se nimajo kje o čem poučiti. - Res pa manjka sodobno organiziranih tl seminarjev za učitelje z živim stikom med udeleženci; upajmo, da se bo ta p vrzel sčasoma izpolnila. ] Pogosto je na različnih slavističnih shodih mogoče slišati tudi želje po k rešitvah in navodilih »od zgoraj«, ki naj vsebujejo tako cilje kot celo L vprašanja in naslove šolskih nalog ter druge nadrobnosti. Vendar bi se f morali učitelji in drugi, ki gojijo iluzije o tovrstnih kakovostnih izboljšavah, ) zavedati, da vsaj pri pouku književnosti številnih dejavnosti pač ni mogoče I1 predpisati od zunaj. Pouk književnosti namreč poleg materialnega književ- !>' nozgodovinskega in književnoteoretičnega znanja spodbuja še vrsto drugih e etično-estetskih učinkov, zlasti ob stiku s posameznim književnim delom, ki i. naj bi bil v središču pozornosti. Teh učinkov pa ni mogoče konkretizirati k 5 predpisi, ampak spodbujati in gojiti v neposrednem stiku med učencem, ,, književnim delom in tovrstno usposobljenim učiteljem. Zato bi bilo želeti, da se pouk književnosti s »katalogi znanja« ali s kakšnimi drugačnimi predpisi ne bi od mukoma pridobljenih spoznanj o potrebi po neposredni ^ čustveni in razumski komunikaciji z besedilom pri pouku spet vrnil k hlastanju po doseganju natančno predvidenih materialnih smotrov. V tem smislu lahko »katalogi znanja« le delno vodijo k izpolnjevanju književno-vzgojnih ciljev in zajamejo le del književni vzgoji namenjenega časa. Dobršen del drugih, razvoju posameznika namenjenih knjiievnovzgojnih nalog, pa se ne uresničuje s predpisom, ampak v neposrednem stiku, z instrumentarijem, ki ga učitelju po raziskovalni poti odkriva med drugimi strokami tudi književna didaktika. ZVEZA KULUTRNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE bo pripravilo FILMSKOVZGOJNI SEMINAR, ki bo v Kopru od 20. do 24, avgusta 1990 Teme: SODOBNI FILMSKI TOKOVI - MELODRAMA predava dr. Darka Štrajn FILM IN LITERATURA predava pisatelj in scenarist F. Rudolf ELEMENTI FILMSKEGA JEZIKA predava režiser J. Jovanovič MOTIVIRANJE UČENCA IN FILM predava Nuša Dragan NASTAJANJE ANIMIRANEGA FILMA vodi prof. B. Radešček METODIKA FILMSKE VZGOJE predava M. Nakrstova Spremljevalni programi: projekcija filmov slovenske in jugoslovanske produkcije 90, video demonstracije učne ure filmske vzgoje, kritiški pogovori, video studio, snemanja, klubski program ŠOLNINA: 500,00 din PRIJAVE IN INFORMACIJE ZKOS, KIDRIČEVA 5, (061) 217-860 ali 211-828 int. 37 SEMINAR PRIPOROČA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO! Zahvala Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Adamič Predsedstvo UP Slovenije Emil Adamič je pred nedavnim preglt' dalo opravljeno delo in ugotovilo, da je bila minula sezona prA bogata za zbor, ki je zaradi kadrovskih in denarnih težav skori* prenehal delovati. f Zato se javno zahvaljujemo vsem šolam in vrtcem, ki praviine razumevajo vlogo našega zbora in ga denarno podpirajo. Še posebn se zahvaljujemo Srednji šoli tehničnih in zdravstvene usmeritve i1 Novega mesta, Osnovni šoli Prežihov Voranc z Jesenic in Sredn! elektrotehniški šoli Ljubljana, ki so omogočile, da je naš zbor rednf vadil in opravil načrtovane koncerte in nastope. r Celovečerne koncerte smo imeli na Osnovni šoli Ledina ob njen stoletnici, za pedagoške delavce mozirske občine v Nazarjih, man borske učitelje v Unionu, pedagoške delavce trboveljske občine ir< goste v Tuheljskih in Šmarjeških toplicah. f< S pesmijo smo pozdravili slovaški zbor učiteljev, sodelovali smo n! reviji pevskih zborov Ljubljana Center v Filharmoniji, nastopili v Za vodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani in sodelovali oh odprtju šole v Šmarjeti. h Julija bomo vrnili obisk zboru na Slovaško in imeli koncert v TurČl^ anskih toplicah. In kako je z našim gmotnim stanjem? r' Pisma z računi smo poslali vsem osnovnim in srednjim in všeč vzgojno-varstvenim organizacijam v Sloveniji. Podporno članarino 'f nakazalo 243 šol in vzgojno-varstvenih organizacij. Od ZKO Ljub' Ijana Center smo prejeli tisoč din dotacije in štirinajst tisoč din z nakup glasbila. V naši blagajni imamo sedemindvajset tisoč diČ Celodnevna vaja v Celju nas stane približno štiri tisoč din. Denar z£ koncerte in nastope pa prispevajo prireditelji. Za naslednjo sezono načrtujemo jubilejni koncert v Filharmoniji koncert na Vačah - GEOS - rojstnem kraju skladatelja Antonie Lajevca, izdajo jubilejnega zbornika (65 let), celovečerni konceh v Trnovljah pri Celju in koncerte po šolah. Vsem še enkrat hvala nr razumevanje in pomoč. Še posebno se zahvaljujemo uredništvu Proč svetnega delavca, ker z velikim razumevanjem sprejema in objavljp prispevke o našem zboru. Tudi to je velika pomoč. 'a Za Predsedstvo Učiteljskega pevskega zbora Slovenije Emil Ada? mič i NANDA GUČEK r, -la KLUB STARŠEV ZA BOLJŠO ŠOLO Obvestilo za javnost št. 7 V našem šolskem sistemu nihče učinkovito ne varuje otrokovi^ pravic j, Zahtevamo, da se ustanovi nevtralno telo za varstvo otrokovih pravi^( v šoli, ki bo pooblaščeno ob pritožbi komisijsko preverjati zadeve af( animirati ustrezne organe. Tako bi se lahko starši in otroci bre^ strahu zatekli po pomoč. Dozdajšnja praksa je prepogosto pokazal^, da so pritožbe staršev in otrok neučinkovite in otroka ogrožajo. c Klub staršev za boljšo šolo Ljubljana, Gotska 18 4 o Domiadi 90 Domiada 90, osemindvajseta po vrsti, v čudovitem okolju Kadet-—e šole za miličnike v Tacnu pod Šmarno goro, 11. in 12. maja. ^godek, ki v tisku ni imel posebnega odmeva, pa bi ga moral imeti casu, ko se več pogovarjamo o tem, kar nas ločuje, in veliko ■“ emalo o tistem, kar nas povezuje. f Homiada - utrinek iz življenja ^ domovih učencev; tistega časa, ostaja ob učenju in šoli in ga e 0raj ni, pa vendar ga znajo a kateri tako bogato izrabiti, ’> športu, likovnem in literarnem 0 tvarjanju, ročnem delu in še a m, ^ Domiada - da ali ne? Glede a 1 gospodarske težave bi moral iz |i odgovor negativen. Tako je a 1° pred meseci. In vendar so se Ij Sprave začele - s sodelovanjem 'e fedsedstva Skupnosti domov “ Publike Slovenije, društva " 'gojiteljev Ljubljana, Aktiva (a gojiteljev ljubljanske regije, ^ 'edvsem pa ob brezhibnem a R kadetske šole za miličnike, a [je prevzela organizacijo Do-■e |ade 90 in jo ob prvovrstni teh-o tni opremljenosti, neprimerni urejenosti prostorov (dvo-n ne, spalnice, telovadnica, je-a tnica) in igrišč in parkov tudi (lično izpeljala, predvsem po .( klugi številnih ljudi, ki so delali ledno odgovorno, požrtvo-'Ino, natančno, z veliko gosto-•bnosti, ob kateri so se vsi ču-•vito počutili. Domiada se je začela 11. maja prihodom udeležencev, z na-estitvijo, sestankom ravnate-ty domov, sestankom vodij (ip in z žrebanjem, kosilom, j>vesnim začetkom na atletom igrišču KŠM in s tekmova-I, ki so trajala tja do večera ah, namizni tenis, košarka, no-'uiet, odbojka, streljanje), pogovorom za okroglo mizo (ogovor o mamilih in alkoho-hm med mladimi), z večerjo, pdprtjem razstave, s predstavi-ijo literarnega glasila Domiada | in s kratkim kulturnim spore-un, končala pa z družabnim pčanjem tako za učence (ples), kot za vzgojitelje. 12. maja so sledila po zajtrku končna tekmovanja, po poldnevu pa so podelili pokale in priznanja. O izidih tekmovanj so obveščali sproti na velikih panojih pred dijaškim domom, hkrati pa je v tiskovnem središču posebna ekipa oblikovala tudi bilten, ki je v sliki in besedi zajel vse dogajanje med domiado. V njem so bili potem zbrani športni izidi, kratka poročila o posameznih točkah programa, vsebina pozdravnih govorov in Ctisi udeležencev prireditve. Odveč je govoriti, koliko dela je bilo vloženega v celotno organizacijo prireditve, težko bi našteli tiste, ki so pripomogli več, vsi, ki so kakorkoli sodelovali, so napravili veliko. Zbrani iz vseh koncev Slovenije in tudi triindvajset učencev Slovenskega dijaškega doma iz Celovca, skupaj več kot tristo mladih, je preživelo dva čudovita dneva skupaj, na igriščih, ob šahovnici, ob kulturni prireditvi, v čarobni igri luči na plesu, ob srečanjih, kramljanjih, sprehodih v poletni noči, in začutili so, da imajo toliko skupnega, da so si tako blizu, kot so si blizu vsi mladi na tem našem planetu, saj jih vežejo, kot je dejal ravnatelj Kadetske šole miličnikov tov. Potočnik, sproščenost, mladost, znanje in svetla prihodnost. Domiada bo ostala v spominu kot nekaj lepega, želja, da bi se morali večkrat srečati, da bi se poznali, in izmenjali izkušnje, da bi se česa naučili drug od drugega, da bi bolj bogato živeli, da bi ustvarjali boljši jutri. In zato mora Domiada ostati. PETJA FAJDIGA-SEVER .iterarno-giasbeni teden l Predvoru 'b literarnem večeru in koncertu pevskih zborov 'snovne šole Preddvor Sreda, 22. maj, in četrtek, 24. sta bila za učence, učitelje in orFčane Preddvora prava prazna, saj sta se ubrano povezali ratura in glasba. e .Učenci novinarskega krožka dni °b izidu Matijevega rodu, šol-glasila, pripravili literarni \čer skupaj z učenci glasbene ilnei bn arj Šolsko glasilo Matijev rod 2 aoznuje letos 25-letnico izhajajo. Prva številka je izšla v šol-) nfem letu 1961/62 pod mentor-Z,r'om profesorice Berte Golo-cpve; v desetih letih, ko je bila ta fofesorica mentor je izšlo 27 šte-rčr^ časopisa. V naslednjih letih | glasilo izhajalo z občasnimi fekinitivami, in sicer je bila v le-ieif1 1973/74 do 1980/81 mentorica ojldena Rozman, od leta 1981/82 utP 1984/85 pa Marjan Peneš. i v šolskem letu 1985/86 je ureja-lii)e glasila in skrb za novinarsko r zPjavnost prevzela Francka Žu-Xer, zdajšnja mentorica. uJj Ob četrtstoletnem jubileju je iz-anio literarno glasilo Klobasa Ho. -eiočlovečeno bitje, nagajivo, vi-i Vtavo, nežno, žalostno, \eselo in 'zaljubljeno ob prijatelju Mateju vliPoznava svet mladih. Kako je Ostalo glasilo? Po šolskem radiu bila objavljena uvodna zgodba ' rojstvu Klobase Ho, K sodelo-‘afju so bili povabljeni ne le Fenci, temveč tudi učitelji in __rednješolci. Ob časopisu so se 'pražili trije rodovi - učenci, uči-Uji in srednješolci. Vsi naj začu-p°> da so dosežki šole nastali \fkupnim trudom učencev in uči-| .jri/ev, kajti le tako lahko pričaku-yrno dobre uspehe na vseh po-J°čjih in vseh ravneh vzgojno-Y°braževalnega dela. V tre-[f£lt*u< ho učenec spozna, da mu učitelj prijatelj, ki mu pomaga f''! osebnem in intelektualnem \orenju, se med njima sklene ne-Vden most prijateljstva, ki nacedi šolo bolj človeško, prijetnejšo in dostopnejšo mlademu človeku. Prav slednja misel se je pozitivno izrazila tudi na glasbenem področju ustvarjanja med učenci 'in glasbeno pedagoginjo Ireno Varl, ki vodi otroški in mladinski pevski zbor naše šole. Poleg teh dveh zborov imamo še pionirski pevski zbor, ki ga vodi Albert Zupanc. Vsi trije zbori uspešno delujejo in so se predstavili na skupnem koncertu z učenci glasbene šole. Ubrani glasovi mladih pevcev so navdušili poslušalce in še enkrat dokazali/ da je lahko šola tudi brez ocen, saj pojejo prostovoljno. Družita jih veselje in ljubezen do petja ter spoznanje, da le zbrani skupaj pod vodstvom strokovnega in razumevajočega pedagoga, njihovi glasovi najdejo pravo mesto in zablestijo v popolnosti. In to vsekakor tudi so! To velja še posebej za mladinski pevski zbor, ki je tudi že nastopal na republiški pevski reviji v Zagorju. Brez njih ne minejo šolske in krajevne proslave, popestrijo pa tudi turistično ponudbo v hotelu Bor v Preddvoru. Za njihovim uspešnim petjem so številne ure vaj in prepevanja ob ponedeljkih in petkih zjutraj. Tudi ob petkih popoldne, ko je marsikdo že na oddihu in odžene misli o službi v najtemnejši predel svoje zavesti, Irena Varl še enkrat pride iz devet kilometrov oddaljenega Kranja in iz grl učencev izvablja najčistejše in najjasnejše glasove. Zato ni naključje, da kakovost pevskega zbora iz leta v leto raste. Petje zanje ni prisila, temveč zaradi topline in ljubezni, ki jo Irena Varl vliva svojim učencem, sprostitev. Zavedajo se, da ne pojejo zato, ker morajo, temveč ker morejo. Le dobro, skrbno in z ljubeznijo negovana njiva lahko dobro obrodi. To velja tudi za šolo. FRANCKA ŽUMER Duhovna prenova slovenske šole Več kot 300 učiteljev, staršev in drugih se je v soboto, 9. junija, udeležilo predavanja psihologa Janeza Švetine na Teološki fakulteti v Ljubljani. Naslov teme je bil Vloga učitelja v novih časih. Kot koreferenti so sodelovali: pedagoški svetovalec Zavoda RS za šolstvo v Mariboru prof. Ivan Sernec, dekan Pedagoške akademije v Ljubljani dr. Veljko Troha in duhovnik dr. Ivan Štuhec. Okroglo mizo v drugem delu je vodil pater Silvo Šinkovec, v pogovoru pa je sodeloval tudi minister za šolstvo dr. Peter Vencelj. Predavatelj Janez Svetina, avtor krajših sestavkov o vzgoji in šoli za mlade, starše, učitelje in šole, soavtor knjige Nemirni učenec in Bister učenec, pisec knjige Slovenska šola za novo tisočletje, je poudaril pomen učitelja za našo šolo. Od učitelja je odvisna kakovost šole, z njim šola vstane ali pade, od njega je odvisna kakovostna, kulturna in duhovna rast celotne družbe. Zato naj učitelj skuša s svojim zgledom vplivati na učenca, da se bo po njem zgledoval in se z njim poistil. Ponudi naj mu topel, človeški odnos, da bo td sprejel kot vrednoto. Učencu prenašamo toliko faktografskega znanja, da ga bo sposoben sprejeti, ga dojeti in z njim pridobivati nadaljnje znanje in spretnosti. Tako se bo razvil v zdravo, samostojno, samozavestno osebo, ki bo podjetna in bo zaupala sama vase. Svoje mišljenje mu prenašajmo tako, da bo s svojim razmišljanjem spoznal resnico. Prof. Sernec je v svojem kore-feratu razmišljal, kako prenoviti učbenike. Zaveda se, da so potrebni temeljite prenove - vsebinske in didaktične. Dr. Troha je poudaril, kako nujna je visoka izobrazba učiteljev na osnovni šoli in jih seznanil s problemi akademije. Strokovne učitelje na srednjih šolah naj bi izobraževali na filozofski fakulteti. Dr. Štuhec je navzoče seznanil s predlogom koroških Slovencev, o vsebini predmeta, ki naj bi učil in vadil, kako shajati z ljudmi različnih plasti in kultur. Razmišljal je, kako pretrgati trojno vzgojo naših otrok v šoli, cerkvi in doma. Duhovniki in učitelji naj se povežejo in pogovorijo o tem, kaj je bilo narobe in kako sodelovati v prihodnje. Srečanja so se udeležili tudi nadškof Alojzij Šuštar, župan mesta Ljubljane inž. Strgar, ki sta z nagovorom pozdravila vse navzoče. Pavle Bratina nas je pozdravil v imenu Alojza Peterleta. Pogovor je pripravila sekcija pedagoških delavcev pri Med-škofijskem odboru za izobražence kot zadnje strokovno srečanje v tem šolskem letu. Pedagoški delavci in drugi se že od februarja lani srečujejo pri jezuitih v Dravljah v Ljubljani ob predavanjih uglednih strokovnjakov. Prvo srečanje na teološki fakulteti je sekcija pripravila letos februarja z dr. Antonom Stresom na temo Novi časi - nova šola. Predavanje, ki je doživelo velik odmev, je bilo natisnjeno v posebni knjižici z istim naslovom. MARIJA ŽABJEK poročajo Meddržame ustvarjalne počitnice Pod naslovom Mir in varstvo okolja so potekale prve meddržavne počitnice sosednjih držav Avstrije in Jugoslavije. To so bile prave ustvarjalne počitnice (kreativcamp), saj smo na njih razvijali sposobnosti odraslih in otrok. Spoznali smo še veliko drugega: kako lahko »poza- bimo« na državne meje, razmišljali smo o ekološki nesreči, ki je doletela naše morje. Počitnic v domu Zveze prijateljev mladine Maribor v Materadi pri Poreču se je udeležilo 27 gostov iz Avstrije in 22 iz Slovenije. Po starosti je bila naša skupina zelo raznolika: najmlajša udeleženka ni bila stara niti tri leta, najstarejša pa jih je imela nekaj manj kot sedemdeset. Največ je bilo otrok starih od 10 do 17 let. Ustvarjalne počitnice je vodila sedemčlanska skupina (štirje iz Avstrije, trije iz Slovenije). Program je potekal v obeh jezikih, dejavnosti pa so bile prostovoljne. Izbirali smo med jutranjo meditacijo, ustvarjalno predstavitvijo tem iz knjige Smrt v morju (Kem A. Gourley: Mord am Meer), ki nas je seznanila z ekološko nesrečo morja, učenjem jezika (slovenščine ali nemščine) po sugestopedijski metodi v alfa stanju (t. i. super-learning), med kopanjem in sončenje, slikanjem na svilo, petjem ljudskih pesmi, športnimi igrami, raznimi masažami (watsu, polarity), izleti v bližnje kraje (Poreč, Motovun, Rovinj), folklornimi plesi ipd. Del programa je bil skupen za otroke in odrasle. Otroci so preživeli več časa v vodi, ob risanju, slikanju, igrah z žogo, zbiranju školjk, vožnji z jadrnico. Starejši otroci so pripravili gledališče senc z igro Morjulčica (Sneguljčica prirejena za morsko okolje). Ob večerih smo skupaj peli in plesali !er pritegnili tudi druge prebivalce doma. Na obali smo ob svečah prepevali priljubljene pesmi - slovenske, nemške in angleške. Med najlepšimi doživetji na lanskih ustvarjalnih počitnicah je bil skupni nedeljski izlet v opuščeni rimski kamnolom v Rovi- nju. Z ritualom Zbor vseh vodnih bitij (- tako se je imenoval) smo morju simbolično poklonili gorske kristale, z željo, da bi bilo morje jasno in čisto kot kristal. Med udeleženci ustvarjalnih počitnic z obeh strani meje so se stkala prijateljstva, zato sta bili prijetni tudi kasnejši srečanji-v Mariboru (lanskega novembra) in v Gradcu (letos pozimi). Kaj nas je pravzaprav povezalo? Predvsem življenje v naravi in želja po zdravem in mirnem okolju. Večina udeležencev lanskih počitnic namerava tudi letos skupaj preživeti dopust na Jadranu. Programska skupina iz Avstrije in Slovenije bo letos pritegnila še Nemce iz dežele Hessen (z njimi je Zveza delavskih univerz Slovenije uradno povezana) in tako bo zamisel o varstvu okolja in miru združila narode treh dežel. Letošnje ustvarjalne počitnice, druge meddržavne po vrsti, bodo med 11. in 26. avgustom v Gradcu (pri Kardeljevem). Prebivali bomo v zasebnih hišah blizu obale, poslušali bomo jezik sosedov in se tako učili govoriti. Po svojih močeh bomo pripomogli k miru in sožitju med ljudmi in pomagali rušiti narodnostne in jezikovne pregrade. S temo mir in okolje se bomo ukvarjali ob igrah, spoznavali atomsko energijo, genetsko tehniko, mikrovalove, ozonsko dramo, umiranje gozdov, alergije, nesmisel oboroževanja in iskali mogoče rešitve. Skupaj bomo obiskali Dubrovnik, Medu-gorje, spoznavali bomo deželo in ljudi. Poleg dejavnosti, ki so bile na izbiro lani, bo tokrat še nekaj novosti: filozofija za otroke in odrasle, oblikovanje gline, tečaj za vodenje čolnov in še kaj. Druge ustvarjalne počitnice bomo pripravili hessenška zveza ljudskih visokih šol iz Frankfurta, ljudska visoka šola iz Gradca, avstrijski zvezni urad za izobraževanje odraslih za Štajersko iz Gradca in delavska univerza iz Maribora. ANA MARIJA PUŠNIK Simpozij v spomin dr. Oskarja Autorja Na Pedagoški fakulteti r Mariboru je bil 22. maja 1990 filozofski simpozij v spomin na prezgodaj umrlega profesorja dr. Oskarja Autorja (1943-1989). Skupina študentov tretjega letnika likovne in glasbene pedagogike se je z mentorico dr. Marijo Švajncer odločila za delovno počastitev spomina in se študijsko lotila fenomenološke estetike poljskega filozofa Romana In-gardna (1893-1970). Dr. Autor je r študentih zapustil globoko sled - nenehno je spodbujal kritični in samostojni premislek, odzivanje na pojave sodobnega sveta in optimistični pogled v prihodnost. Delovna skupina je najprej izdala likovno opremljen spominski zbornik, potem pa se je odločila za delovno obliko, i’ kateri bi se uveljavile Autorjeve pedagoške vrednote. Na simpozij o Ingardnovi estetiki so se pripravljali več mesecev; delo je bilo povsem prostovoljno, saj so študijske obveznosti pri filozofiji opravili r prejšnjem semestru. Že tedaj so se poleg drugih tem lotevali tudi vprašanj estetike, vendar so želeli svoje vedenje razširiti in poglobiti. Uvodni govor na simpoziju In-gardnova estetika je imel dekan Pedagoške fakultete Maribor dr. Jote Vauhnik. Poudaril je pomen študentskega izvirnega iska- nja resnice in inovativnosti. Rektor Univerze v Mariboru dr. Alojz Križman je nato namenil spodbudne besede študentskemu znanstvenoraziskovalnemu delu. Predstojnik katedre za likovno pedagogiko spec. Ludvik Pandur je odprl razstavo likovnih del svojih študentov in spregovoril o povezanosti likovnega izražanja in miselne refleksije. Navzoči so si lahko ogledali razstavo knjig bogatega ustvarjalnega opusa dr. Franeta Jermana, avtorja uvodnega referata na simpoziju. Na ogled so bili Jermanova izvirna filozofska dela, šte-vilni prevodi in knjige, ki jih je filozof uredit ali pa jim je napisal spremne besede. Razstavo je pripravila voditeljica knjižnice Vida Jesenšek. Vodilni referat je imel gost Pedagoške fakultete dr. Frane Jerman, redni profesor za logiko in zgodovino logike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je o fenomenologiji in Ingardnu. Dela se je lotil celostno in sistematično: orisal je razvoj fenomenologije, predstavil poglavitne teoretike in temeljito razčlenil In-gardnov prispevek. Referat je med številnim občinstvom naletel na ugoden odmev. Izredno zanimiv je bil tudi referat dr. Janeza Vrečka, docenta za uvod v študij slovenske književnosti, uporabno literarno teorijo ter novejšo in sodobno slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dr. Vrečko, ki je sicer tako kot dr. Strehovec pogodbeni sodelavec Pedagoške fakultete, je v referatu Ingarden in literana teorija spregovoril o intelektualni usodi Romana Ingardna in se poglobil v njegovo ontološko in strukturalno analizo literarnega dela ter njun pomen in vpliv na literarno vedo na Slovenskem, zlasti na Pirjevčevo recepcijo. Dr. Janez Strehovec, docent za sociologijo kulture in znani slovenski časnikar, je predstavil referat Fenomenološka estetika in nemimetičnost sodobne umetnosti. Veliko pozornost je zbudil njegov premislek o računalniški umetnosti. Dr. Marija Švajncer, docentka za sodobno filozofijo in etiko na Pedagoški fakulteti Maribor, je govorila o Husšerlovem vplivu na Ingardna. V nadaljevanju so se predstavili študentke in študenti. Katja Jurgec je osvetlila nastajanje slike in se zavzela za emocionalni vidik. Darko Lesjak je nasprotoval razvrščanju slik v kategorije in menil, da bi fenomenologija morala posegati tudi v emdtivno razsežnost likovnega dela. Izidor Zadravec je zavrnil lastno mogočo ironično interpretacijo In- gardnovega pojmovanja slikarstva in poudaril uporabnost teoretikovih besedil. Alen Krajnc je razčlenil pomen simbola in trdil, da je le-ta še vedno aktualni in avtonomni nosilec časa in kulture. Jure Bricman se je teoretično in kritično poglobil v In-gardnovo razlago abstraktnega slikarstva in oblikoval izviren evolucijski model. Rasta Vrečko je primerjala Ingardnovo razlago arhitekture in stališča sodobnih slovenskih arhitektov, slikarjev in umetnostnih zgodovinarjev, med njimi na primer stališča Brede Ilich-Klančnik in Slavka Koresa. Boris Špoljar je razčlenil Ingardnovo študijo o glasbeni umetnosti in avtorju kljub splošni sprejemljivosti očital nekatere vrzeli. V sklepni razpravi je dr. Frane Jerman izrazil zadovoljstvo nad visoko teoretično ravnijo in filozofsko domiselnostjo študentov in menil, da njegovo prevajalsko delo tako ni bilo zaman (študenti so se opirali predvsem na njegove prevode). Dr. Janez Strehovec se je spraševal o razmerju med likovno ustvarjalnostjo in sočasnim filozofskim osmišljanjem. Spec. Bojan Golijo je opozoril na to, da mora imeti prihodnji pedagog obširno teoretično znanje. A. R. - 25. j linija 1390 - št. 11 »trs RAZPIS i del in nalog vzgojiteljev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgojno-varstven i h in vzgojno-izobraževalnih organizacijah 1989/90 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE ŠOLE JANKO KERSNIK BRDO 5, 61225 LUKOVICA razpisuje prosta dela in naloge: - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, P ali PRU.s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom; - UČITEUA SLOVENSKEGA JEZIKA, P ali PRU, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom; - UČITEUA KEMIJE, P ali PRU, s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom; Začetek dela L 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. Izbrani kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO razpisuje prosta dela in naloge — UČITEUA MATEMATIKE, profesor ali druga ustrezna izobrazba, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, profesor ali druga ustrezna izobrazba, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. — PSIHOLOGA, diplomirani psiholog, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem, Novo mesto. Ulica talcev 3. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po objavi razpisa. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD TOZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV NOB JESENICE, 64270 JESENICE, Cesta talcev 2 Delegati delavcev v svetu OSNOVNE ŠOLE »8 TALCEV« LOGATEC »Svet VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE ŠKOFJA LOKA razpisujejo prosta dela in naloge - POMOČNIKA RAVNATEUA Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje, in imeti - višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri - 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in - sposobnost vodenja in koordiniranja. Prijave z dokazili o izobrazbi naj pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Razpisna komisija OŠ »8 talcev« Logatec, Notranjska 3, v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI »8 TALCEV« LOGATEC ponovno razpisuje prosta dela in naloge - VODJE ENOTE za 4-letno mandatno obdobje. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za vzgojitelja ali strokovni delavca, določene z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok učitelja po Zakonu o osnovni šoli in imeti najmanj 5 let delov izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolsl otrok. Začetek dela je L 8. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v dneh po objavi razpisa na naslov: VVO ŠKOFJA LOKA, Podlubi 1 d, 64220 ŠKOFJA LOKA s pripisom: za svet VVO. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o imenovani -----------------------------------------------------------------| razpisuje prosta dela in naloge za poučevanje v ODDELKU GLASBENE ŠOLE LOGATEC — UČITEUA TROBIL, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA VIOLINE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom — UČITEUA KITARE IN NAUKA O GLASBI, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Začetek dela za vsa objavljena dela in naloge je L 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja pri OŠ »8 talcev« Logatec, Notranjska 3. O izbiri jih bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN o. sol. o. TOZD OSNOVNA ŠOLA SEČOVUE o. sol. o. OSNOVNA ŠOLA ZBORA ODPOSLANCEV KOČEVJE, Trg (Tj zbora odposlancev 28, 61330 KOČEVJE razpisuje dela in naloge — UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za nedoločen čas — UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, za nedoločen čas — UČITEUA GOSPODINJSTVA IN PRVE POMOČI, za nec ločen čas — UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, za določen čas — KNJIŽNIČARJA | — PSIHOLOGA — UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE na podružnični šoli Sts cerkev, za nedoločen čas i — UČITEUA KEMIJE IN BIOLOGIJE na podružnični šoli Sta cerkev, za nedoločen čas — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični š Željne — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA na podružnični šoli K čevska reka razpisuje po sklepu Komisije za delovna razmerja in samoupravno delitev OD dela in naloge - KNJIŽNIČARJA, za določen čas od L 9. 1990 do 31. 8. 1991, s polnim delovnim časom - UČITEUA TELESNE VZGOJE (ženska), za določen čas, od L 9. 1990 do 31. 8. 1991. s polnim delovnim časom - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991, s polnim delovnim časom POGOJ: višja ali visoka pedagoška izobrazba. Rok prijave 8 dni. Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Komisija za delovna razmerja in samoupravno delitev OD, TOZD OŠ Karavanških kurirjev NOB, 64270 Jesenice, Cesta talcev 2i O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CEUU razpisuje prosta dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA MILOŠ ZIDANŠEK DRAMUE - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, za nedoločen čas Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o OŠ - UČITEUA ZGODOVINE IN ZEMUEPISA, ki bo dopolnjeval delovno obveznost z drugimi predmeti, za določen čas za šolsko leto 1990/91 Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o OŠ - UČITEUA ANGLEŠKEGA IN SLOVENSKEGA JEZIKA, za določen čas, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o OŠ Na voljo je opremljena soba. Začetek vseh razpisanih del je L 9. 1990 Vloge sprejema TOZD OŠ Miloš Zidanšek Dramlje 15 dni po objavi razpisa. TOZD OSNOVNA ŠOLA BLAŽA KOCENA PONIKVA - UČITELJA MATEMATIKE, za določen čas, s polnim delovnim časom, za nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom. Začetek del je L 9. 1990 Kandidat mora izpolnjevati pogoje, predpisane z Zakonom o OŠ Vloge sprejema TOZD OŠ Blaža Kocena Ponikva 15 dni po objavi razpisa. TOZD GLASBENA ŠOLA SKLADATELJEV IPAVCEV ŠENTJUR PRI CEUU razveljavlja razpis del in nalog 2 UČITEUEV HARMONIKE, ki je bil objavljen v 8. številki Prosvetnega delavca, 14. 5. 1990 VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD PIRAN TOZD VZGOJNI ZAVOD ELVIRA VATOVEC STRUNJAN Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge — PSIHOLOGA, za nedoločen čas, visoka izobrazba — 5 SPECIALNIH.PEDAGOGOV za delo v vzgoji, za določen čas, višja izobrazba Začetek dela: L 9. 1990. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: VIZ DSSS Rozmanova 7, 66330 Piran. O izidu razpisa bodo obveščeni v 15 dneh po izbiri. Svet šole razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA ITALIJANSKEGA JEZIKA, PRU, za določen čas, 12 ur na teden - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, za določen čas - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA v oddelku podaljšanega bivanja, za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovnosti v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: TOZD Osnovna šola Sečovlje, 66333 Sečovlje. O izidu razpisa jih bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. OSNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR UUBUANA, Gorazdova 16 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom - PREDMETNEGA UČITELJA MATEMATIKE IN TEHNIČNE VZGOJE, PRU ali P Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema notranja delegacija sveta šole 8 dni po objavi razpisa. Vlog brez dokazil o izobrazbi ne bomo obravnavali. Začetek dela 1. septembra 1990. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK, Log 19 razpisuje prosta dela in naloge: - DVEH UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA (vzgojno-izo-braževalno delo od 1.-5. razreda oziroma v OPB), za določen čas, s polnim delovnim časom, do zaključka šolskega leta 1990/91; — UČITEUA RAZREDNEGA POUKA (vzgojno-izobraževalno delo v OPB na Enoti Dol pri Hrastniku), za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu do konca šol. leta 1990/91). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v zakonskem roku. Začetek dela: 1. 9. 1990. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o osnovni šc Prijave naj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izb jih bomo obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA UUBUANA, Resljeva 12 razpisuje za šolsko leto 1990/91 prosta dela in naloge — UČITEUA GEOGRAFIJE, za določen čas, s polnim delovni' časom - UČITEUA RAČUNALNIŠTVA IN FIZIKE, za določen ča s polnim delovnim časom — UČITEUA RAČUNALNIŠTVA, za določen čas, s polnim d lovnim časom - UČITEUA NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA ali Al GLEŠKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, za določen čas, s polni delovnim časom Začetek dela 1. 9. 1990. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o usmerjene: izobraževanju. Prijave z dokazili o strokovni in pedagoški usposobljenosti naj pošljej v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole. O izbiri bodo pisno obveščei v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA ANA GALE SEVNICA razpisuje dela in naloge - RA VNATEUA za 4 leta z deseturno učno obveznostjo Pogoji: Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zak< nom, izpolnjevati še pogoje iz drugega odstavka 32. člena Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjan v telesnem in duševnem razvoju. Začetek dela 1.9. 1990. Prijave pošljite v 10 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo Ana Gal Sevnica, Cesta na Dobravo 28, Sevnica. Prijavi priložite dokazil o izobrazbi, strokovnem izpitu in življenjepis z opisom dozdajšnjeg dela. Kandidate bomo obvestili o izbiri najkasneje v 30 dneh p končanem zbiranju prijav. Svet SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM V UUB-UANI razpisuje prosta dela in naloge: - TREH UČITEUEV MATEMATIKE - DVA UČITEUA, s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991. ENEGA UČITEUA, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas. Eden od učiteljev bo poučeval tudi računalništvo. - DVEH UČITEUEV SLOVENSKEGA JEZIKA, s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČITEUA GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE, s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991. - UČITEUA EKONOMSKIH PREDMETOV, s polnim delovnim časom, za določen čas od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991. Pogoj: Visoka izobrazba ustrezne smeri. Prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom sprejema šola 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje 30 dni po izbiri. Prijave pošljite na naslov: Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Leninov trg 12. OSNOVNA ŠOLA DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA GOSPODINJSTVA IN VODJE ŠOLSKE PRtf HRANE, PRU, ki bo dopolnjeval delovno obveznost v OPB, Z določen čas (do 31. L 1991) - UČITEUA GLASBENE VZGOJE, PRU, s polovično delovn« obveznostjo, za nedoločen čas - UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, PRU, s polovično delovno obveznostjo, za nedoločen čas Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 8 dneh p( objavi razpisa na naslov: Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica Paplerjeva 15, 61353 Borovnica z oznako »za razpisno komisijo«) O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. --------------------------------------------— POPRAVEK: Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VENCU* PERKA DOMŽALE, Ljubljanska 58a; popravlja razpis, ki je b objavljen 28. maja 1990 za učitelja telesne vzgoje. Pravilno se glasi: # določen čas.« f TV SLOVENIJA GE STE ZAMUDILI, IMATE ZDAJ PRILOŽNOST! (s) STOP VIO TREBNJE, TOZD OSNOVNA ŠOLA JOŽE SLAK-SILVO TREBNJE Svet šole razpisuje za določen čas prosta dela in naloge - UČITEUA ANGLEŠKEGA JEZIKA, PRG > ljudje, za katere ste glasovali pogovori, ki ste jih radi gledali v TV Križkražu in brali v Stopu ^ ZDAJ TUDI V KNJIGI na ®čeh Delovno razmerje bo sklenjeno za polni delovni čas, od tega pol delovnega časa z učno obveznostjo po predmetniku in pol delovnega časa s fakultativnim poukom. Začetek dela 1. 9. 1990. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in življenjepis pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: VIO, TOZD OS Trebnje, Kidričeva 11, 68210 Trebnje. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh. SREDNJA LESARSKA ŠOLA LJUBLJANA, Aškerčeva 7 at k vi !s' bi* m - • milan kučan, politik • Janez m. hollenstein, pleterski prior • janez menart, pesnik • marjana lipovšek, mezzosopranistka • rifle, igralec in humorist • polona vetrih, igralka • prof. dr. anton trstenjak, psiholog • Oliver mlakar, tv voditelj • vice vukov, pevec • stane a. oblak, bionergetik & Knjiga >^na očeh« v korist sklada za otroke IRAKOM NAPRODAJ V VSEH KNJIGARNAH N KIOSKIH »DELA« Pri knjigi so v humanitarni namen sodelovali: Revija Stop, TV Slovenija, Založba Emonica, Tiskarna Tone Tomšič, Prodaja ^ ČGP Delo, vsi intervjuvanci in avtorici razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA TELESNE VZGOJE, P, s polnim delovnim časom, za določen čas (od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991). Prijave z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 drieh. Komisija za defovna razmerja VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE TONČKE ČEČEVE CEUE razpisuje prosta dela in naloge - 2 VZGOJITEUIC, za določen čas (od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom; pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola - 8 VARUHINJ, za določen čas (od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991), s polnim delovnim časom; pogoj: končana šola za varuhinje, starost najmanj 18 let; poskusno delo traja 4 mesece h — ta Podpisani(a) nepreklicno naročam izvodov knjige NA OČEH m. Molkove in B. Pretnarjeve po ceni 95 din. ta od česar bo četrtina neposredno nakazana Skladu za pomoč otroku g( z rakom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili na naslov: VVO Tončke Čečeve, Mariborska 43, Celje, v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. OSNOVNA ŠOLA 15. DIVIZIJE GRM, NOVO MESTO, Trdinova 7 razpisuje prosta dela in naloge K Moj naslov . Kraj in poštna številka UČITEUA GLASBENE VZGOJE, za nedoločen čas, s polnim delovnim časom >0 Knjigo mi pošljite po povzetju. :b (Naročilnico pošljite na naslov Stop-Posebni programi, 61000 Ljubljana, Titova 35) Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o osnovni I/ šoli. Prijave z dokazili naj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri ^ jih bomo pisno obvestili. Delovna skupnost GLASBENE ŠOLE FRANA GERBIČA CERKNICA razpisuje prosta dela in naloge: — UČITEUA PIHAL, za določen čas, s polnim delovnim časom — UČITEUA KLAVIRJA, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA VIOLINE, za nedoločen čas, s polovičnim delovnim časom — UČITEUA TROBIL, za določen čas, s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje Zakon o glasbenih šolah. Prijave z dokazili o strokovnosti in s kratkim življenjepisom sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov Delovna skupnost Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica, Partizanska 9. Začetek del je 1. 9. 1990. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE UUBO ŠERCER IG razpisuje prosta dela in naloge - 2 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA, s polnim delovnim časom, za določen čas (nadomeščanje delavk med porodniškim dopustom) - UČITEUA RAZREDNEGA POUKA za četrti razred in poučevanje slovenščine v petem razredu, s polnim delovnim časom, za določen čas (eno šolsko leto) - 3 UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA v oddelkih podaljšanega bivanja, s polnim delovnim časom, za določen čas (eno šolsko leto) - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE IN FIZIKE, s polnim delovnim časom, za določen čas (do 1. 3. 1991) - PREDMETNEGA UČITEUA MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA, s polovičnim delovnim časom, za določen čas (eno šolsko leto) - PREDMETNEGA UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas - PREDMETNEGA UČITEUA GLASBENE VZGOJE, s polnim delovnim časom, za nedoločen čas MARKETING KOOPERACIJA Sevnica, d.o.o. NOV UČNI PRIPOMOČEK ZA UČENJE PLAVANJA IN PROSTO POTAPLJANJE Predstavljamo vam novi učni pripomoček za učenje plavanja, ki je hkrati tudi signalna boja za prosto potapljanje SWIM ŠINK BALL (plavalno-potapljaška žoga). Učni pripomoček je novost med didaktičnimi pripomočki doma in v svetu. Bistvene prednosti novega učnega pripomočka pred dozdajšnjimi so v tem, da neplavalca (vseh starostnih kategorij) postopno navajamo na normalne razmere plavanja, in sicer tako, da pripomoček pripenja na različna mesta (to uravnavamo z varnostnim pasom) in z nadziranjem volumna zraka v osnovnem delu žoge, torej plovnost in poiožaj telesa prilagajamo stopnji pridobljenega znanja. Tisti, ki vadi, ima pri učenju roke in noge ves čas proste; to zagotavlja, da pridobivamo znanje plavanja bolj s svojimi spoznanji. K izdelku spada tudi strokovna knjižica, ki daje v prvem delu napotke uporabniku (učitelju), kako se pridobi znanje plavanja po novi SSB metodi skupaj z uporabo učnega pripomočka. V drugem delu knjižice pa se z abecedo potaplanja in dobimo napotila, kako se naučimo varno potapljati. V podjetju MARCO iz Sevnice, kjer so pripomoček razvili in praktično preskusili, so si zadali nalogo izdelati in ponuditi učni pripomoček, ki bo varen (varnostni del žoge), učinkovit in univerzalen (plavanje, potapljanje, družabne igre z žogo...). NAROČILNICA Priimek in ime ................................................................... Ulica in hišna št................................................................. Poštna št. in kraj ............................................................... - Nepreklicno naročam učnih pripomočkov za učenje plavanja in signalne boje potapljanja SWIM ŠINK BALL po ceni 25,60 DEM oziroma dinarska protivrednost. - Naročeno bom plačal po povzetju ob prevzemu pošiljke. Naročilnica zavezuje podjetje in naročnika. Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Novem mestu. Datum ..................... podPis ............................................... Naročilnico pošljite na naslov: MARCO Sevnica, d. o. o. 68290 Sevnica, pp 59. Informacije dobite po telefonu 0608/81-306. Iz starih listov Učitelj in živinozdravnik V neki občini na Tirolskem sta bili razpisani ob istem času služba učitelja in služba živinoz-dravnika. Učitelju, kateremu občani izročajo svojo deco v vzgojo, odmerjena je plača 400 gld., živinozdravniku pa, ki mu je zdraviti njihovo živino, s 500 gld. Učiteljsko službo je dobil družinski oče z 20 službenimi leti, živinozdravniško pa mladenič Z malo več nego 20 leti in ta ima poleg stalne plače še najmanj 1000 gld letnih dohodkov! Učiteljski tovariš 1890, str. 175 Odločne višje učenke Učenke višje dekliške šole v Meadow - Laknu v amerikan-ski državi Kentucky so vložile pritožbo na višje šolsko oblastvo, v kateri tožijo svojega učitelja Norrisa: 1. da prihaja v šolo v strganih hlačah; 2. da časi nima ne suknje, ne nogavic; 3. da ima samo jeden hlačnik; da je njegova srajca zanemarjena. Norris opravičeval se s tem, da ima premajhno plačo in šolska oblast mu je pritrdila. Učiteljski tovariš 1892, str. 192 Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 10 dneh po objavi razpisa Komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Ljubo Šercer Ig. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh. OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosta dela in naloge - UČITEUA TEHNIČNE VZGOJE IN FIZIKE, PRU, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9. 1990 - UČITEUA BIOLOGIJE IN KEMIJE, PRU, za določen čas, od 1. 9. 1990 do 31. 8. 1991 - UČITEUA TELESNE VZGOJE, PRU, za določen čas, od 17. 9. 1990 do 17. 4. 1991. —NAROČILNICA------------------------------------------- PROSVETNI DELAVEC 61104 LJUBLJANA Poljanski nasip 28 Naročam se na prosvetnega delavca in prosim, da ml ga pošiljate na naslov: Priimek in ime: .................................... Ulica in hišna številka............................. Poštna številka in kraj............................ Datum: ................. Podpis:.................... GLASBILA SVETOVNO ZNANIH IZDELOVALCEV: ZASTOPA IN PRODAJA: avtotehna 61000 Ljubljana, Titova 36, telefon: (061) 317-044, telex: 31223 yu avtena, telefax: (061) 320-589, poštni predal: 593/XI SPREMLJAMO VAS NA POČIT Novo Novo na trgu Novo Potopna črpalka - PALČEK OTOPNA ČRPALKA ‘KUMULATORSKA PRIKLJUČITEV AHKA IZVEDBA RPA SLADKO, MORSKO VODO, SOKOVE KONOMIČNA 0.4 0.04 0.2 Q(m»/h) 0.5 ORISTNA NA KOPNEM IN NA MORJU 0.4 0.50.6 0.8 1 1.5 2 Q(mVs)x10 ' Področje uporabe Potopna črpalka PALČEK je namenjena za prečrpavanje tekočin, kot so morska voda, umazana voda, pomešana z oljnimi primesmi in peskom, ter za prečrpavanje prehranskih tekočin, kot so vina, sokovi ipd. Izvedba Potopna črpalka PALČEK je vertikalne izvedbe, enostopenjska z radialnim tlačnim priključkom 0 % in tekačem odprte izvedbe. Sestavljena je iz kolektor-skega motorja K-12, ki je vdelan v hidravlično ohišje s sesalnim košem. Vsi deli so izdelani iz ABS-pla- stike in med seboj ločljivi. Potopno črpalko PALČEK lahko prosto namestimo v tekočino, ki jo želimo črpati, ali pa s tremi vijaki pritrdimo na podlago ali na zaželeno mesto. Zato so na sesalnem košu narejene tri izvrtine 0 4,5 mm. Potopno črpalko PALČEK unp OPOZORILO! PRI OBRATOVANJU MORA BITI ČRPALKA POTOPLJENA V MEDIJ! PRIKLJUČENI KABEL JE LAHKO DOLG NAJVEČ 10 m! Podjetje prodaja ta izdelek po zelo ugodni ceni - samo po 250,00 din. IMP ČRPALKE, p. o., proizvodnja črpalk in agregatov____________________________ Ulica Jožeta Jame 12, 61210 Ljubljana Šentvid, telefon: 061/573-241, telex: 31220 yu, telefax: 061/555-798 iz Delove hiše časopisi revije Delo Jana Delo plus Naši razgledi Stop Kih, SKK Dr. roman Radar in Radar special Tudi letošnje poletje bomo skrbeli za vaše razvedrilo in sprotno obveščenost. Potrudili se bomo vaše počitniške dneve popestriti. Najdete nas pri najbližjem prodajalcu časopisov v vašem počitniškem kraju. Krk, Omišalj/Krk, Njivice/Krk, Punat/Krk, Šilo/ Krk, Vrbnik/Krk, Ježevac/Krk, Pila-Punat/Krk, Kamik/Njivice, Novalja/Pag, Pag, Straško-Novalja, Rijeka, Rab; Stinica/Senj, Bunculuka/ Krk ISTRA Savudrija, Zambratija, Umag, Grožnjan, Istafske toplice, Novigrad, Poreč, Rovinj, Bale, Vodnjan, Fažana, Pula, Medulin, Banjole, Labin KVARNER Z OTOKI Porozina, Cres, Valun, M. Lošinj, V. Lošinj, Martinščica, AC - Slatina, Nerezine, Zaglav, Lovran, Crikvenica, Jadranovo, Novi Vinodolski, Selce, Baška/Krk, Krk, Malinska/ DALMACIJA IN ČRNOGORSKO PRIMORJE Zadar, Preko, Stari grad/Paklenica, Tkon, Kukljica, Ugljan, Pašman, Sukošan, Vir/ -Dalmacija^ Filip Jakov, Pakoštane, Biograd na moru, Šibenik, Tijesno, Rogoznica, Pirovac, Nin, Primošten, Murter, Betina, Vodice, Trogir, Split, Komiža, Omiš, Vis, Makarska, Bol, Sutivan, Supetar, Dubrovnik, Blato, Vela Luka, Orebič, Hvar, Korčula, Bar, Hercegnovi, Kotor, Pirovac Morje, sonce in mi - vaš zaokrožen dopust! priklopimo na enosmerno napetost 12 W s sponkami na avtomobilski akumulator ali pa prek usmernika. Paziti moramo na pravilno priključitev pozitivnega pola, ki je označen z oznako +. Dodatna oprema Za priključitev črpalke lahko kupite priključitveni set, ki vsebuje 5 m priključnega kabla, 5 m tlačne cevi, vrstno sponko ter 2 krokodilski sponki. Tehnični podatki - Smer vrtenja v desno - Gred motorja iz nerjavečega jekla - Število vrtljajev 10.500 mim1 - Nazivna obremenitev: tok 4,2 A napetost 12 V... - Vrsta obratovanja - trajna - Pretok Q max. 181/h - Max. tlačna višina je 4,8 mVS - Priključek cevi %" - Stopnja zaščite črpalke IP 68 - Najvišja dovoljena temperatura pretočnega medija pri popolnoma potopljeni črpalki je 40° C - Po 200 urah nepretrganega obratovanja ni bilo vidnih sprememb ne na črpalki in ne na motorju MLAKAR &CO •AVSTRIJA:: OHIŠJA Z NAPAJALNIKI DEM AT baby 180 mini tower 280 tovver 370 OSNOVNE PLOŠČE XT 4,77/10 MHz 125 AT 286-12 MHz 315 NEAT 286-16 MHz 487 386-SX-16 699 386-20MHZ 1.550 386-25MHZ 1.893 386-25MHz, 32 K CACHE 2.271 386-25MHZ, 64KCACHE 2.450 386-25 Mhz, 64 K CACHE 2.450 386-33, 64 K CACHE. 1 Mb RAM 6.216 486-25 MHz 7.643 DISPLAV KARTICE Printer/Hercules 52 EGA 800x600 189 VGA 800x600 248 SuperVGA 1024x768 420 KRMILNIKI HDD XT MFM 100 HDD XT RLL 139 FDD/HDD AT MFM 140 FDD/HDD AT MFM 1:1 Longshine 160 DTC-7280 AT MFM 1:1 307 DTC-7287 AT RLL 1:1 369 DODATNE KARTiCE MULTI l/O XT 72 l/O AT (SER. FORT) 47 l/O AT (PAR/SER. FORT) 66 TIPKOVNICE 102 tipki 81 102 tipki, clickchicony 130 101 tipka z miško chicony 186 101 tipka cherry 155 GIBKI DISKI 5:25” 360 Kb 160 5:25" 1.2 Mb 170 3:5" 720 Kb 189 3:5" 1.44 Mb 190 TRDI DISKI Seagate 20 Mb/65 ms Seagate 30 Mb/65 ms Seagate 40 Mb/28 ms Seagate 60 Mb/28 ms Seagate 80 Mb/28 ms Seagate 120 Mb/28 ms NEC 3142.3.5", 40 MB/28 ms NOVE, NIŽJE CENE Računalnike prodajamo v KIT izvedbi (po delih). Za vse naprave ponujamo jamstvo, montažo in servis v Jugoslaviji. Zet nasvet pri izbiri nas pokličite po telefonu 9943/4227-2333. Naša trgovina je v Avstriji, v Podgori (Unterbergen), ob glavni cesti proti Celovcu, 60 km od Ljubljane in 12 km od Ljubelja. Trgovina je odprta od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure. FAKS: 9943/4227-2091. TELEKS: 422749 MLCO A MONITORJI 14" monokromatski Multisync 720x480 VGA 800x600 15" A4 full size VGA DEM 224 1.080 757 1.599 TISKALNIKI Star LC-10 Star LC-15 Star LC-24-10 Laser HPJET II. P 450 986 710 2.90C 600 1.284 IBM KOMPATIBILNI RAČUNALNIKI AT 286-12 MHz, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 286-NEAT-16-41 N E AT 286-16 MHz. 1Mb RAM. 40 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor AT 386 SX-41 AT 386 SX. 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk. 14" monokr. monitor AT 386-25 MHz, 1 Mb RAM, 80 Mb trdi disk, 14" monokr. monitor 449 499 676 914 1.286 1.674 699 AT 486-25 MHz. 4 Mb RAM, 80 Mb trdi disk. 14" monokr, monitor AT 286-LAPTOP AT 286-20 MHz NEAT, prenosni laptop chicony, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk, LCD VGA display. baterijsko napajanje Jamstvo 24 mesecev miacom MLACOM d.o.o. Celovška 185 fiimn I ilihliana 1 PRENOSNI RAČUNALNIK Laptop LCD NEAT 20 MHz Chicony 6.571 KOMPLETNE KIT KONFIGURACIJE - cene v DEM 2,052 AT 286-12 MHz, 640 K RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 286-NEAT-16-41 2.454 NEAT 286-16 MHz. 1Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor AT 386 SX-41 AT 386 SX, 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor 3.950, AT 386-25 MHz. 1 Mb RAM. 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor 9.699, AT 486-25 MHz. 1 Mb RAM, 40 Mb trdi disk 14" monokr. monitor V zalegi tudi druga oprema. Tel. 061/556-464 Fax: 061/556-485 an 13____________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 / REPUBLIŠKI KOMITE ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNO KULTURO \ PROSVETNI DELAVEC št. 11 Ljubljana, 25. junija 1990 OBJAVE_____________________________ Permanentno izobraževanje učiteljev po programih Razpis za šolsko leto 1990/91 i w< VSEBINA: A • Filozofska fakulteta • Pedagoška fakulteta Maribor • Pedagoška akademija v Ljubljani • Fakulteta za telesno kulturo Ljubljana • Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - VTOZD kemijsko izobraževanje in informatika - VTOZD fizika - VTOZD matematika in mehanika • Biotehniška fakulteta - VTOZD biologija • Akademija za glasbo • Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo B • Višja upravna šola Ljubljana • Ekonomska fakulteta Boris Kidrič • Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor • Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo - VTOZD montanistika • Višja šola za socialne delavce • Veterinarska fakulteta • Biotehniška fakulteta - VTOZD za živinorejo C • Srednja pedagoška šola Ljubljana • Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana D • Zavod Republike Slovenije za šolstvo • Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani • Skupnost osnovnih šol Ljubljana E • Svetovalni center za otroke, mladostnike In starše • Center za permanentno izobraževanje Cene Štupar • Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana PEDAGOŠKIM DELA VCEM V REPUBLIKI SLO VENIM Pred Vami je drugi razpis za permanetno izobraževanje slovenskih pedagoških delavcev, s katerim nadaljujemo lani začeto akcijo. Razpis, pripravljen in ponujen za šolsko leto 1990/91, je bogatejši od lanskega, pa tudi zahtevnejši. Objavljen je prav v času, ko poteka razprava o osnutku Pravilnika o strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju ter napredovanju pedagoških delavcev v srednjem izobraževanju. Vsebuje ponudbo visokih šol, fakultet, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Inštituta Jožef Stefan in drugih kot programe, po katerih se posamezniki in šole lahko dopolnilno izobražujejo. Ob koncu razpisa je tudi prijavnica, s katero se lahko prijavijo vsi, ki se želijo spopolnjevati. Ob letošnjem razpisu naj Vas opozorimo zlasti na tole: • Cikli izobraževanja so daljši in strnjeni. • Več fakultet je uvrstilo v programe didaktično-metodično znanje. • Izobraževalne organizacije bodo izdale kandidatom potrdila o opravljenih seminarjih in drugih izobraževalnih oblikah. • Ponudba je obsežna in kakovostna. • Izobraževalne oblike so časovno določene. • Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo bo poravnal stroške za izpeljavo programov šolam, ki so navedene pod črkami A, B, C in D. Šolske kolektive in vzgojitelje, še posebno pa ravnatelje, opozarjamo, naj razpis natančno pregledajo in usmerijo učitelje v programe, ki so zanje strokovno primerni. Vsem udeležencem in izvajalcem želimo uspešno sodelovanje. P n E D S E D K I K ■ / . !' ) ■ ■ . . 'A ■ /. ZBRAL IN UREDIL: Svetovalec za permanentno izobraževanje in štipendiranje učiteljev JOŽE ŽLAHTIČ PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990- št. 11 •an 15 ______PROSVETNi DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 A. I FILOZOFSKA FAKULTETA 61001 LJUBLJANA, Aškerčeva 12 CENTER FF ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE Telefon: (61) 332 1. ODDELEK ZA PEDAGOGIKO Skupina predavanj dr. Leopoldine Plut o alternativnih šolah in modelih izobraževanja v ZDA. TEMA: Pregled alternativnih šol in modelov izobraževanja v ZDA Izvajalka: dr. Leopoldina Plut. Rok in trajanje: 12.-15. december 1990, ciklus 3 predavanj po 4 ure. Kraj: Filozofska fakulteta, Ljubljana. Za koga: za diplomirane pedagoge, šolske svetovalne delavce, pedagoške svetovalce, ravnatelje in druge, ki jih ta tema zanima. Opomba: Tema je zelo aktualna, ker se je v zadnjem času tudi pri nas povečalo zanimanje za preučevanje in poskusno vpeljevanje alternativnih prijemov v izobraževanje. Predavateljica ima, glede na to da že več let živi v ZDA (doktorirala pa je pri nas), zelo dober pregled nad razvojem in zdajšnjim dogajanjem na tem področju v ZDA. Kandidati pošljejo prijavnice na naslov oddelka. 2. CENTER FF ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE NA FILOZOFSKI FAKULTETI 2.1. Uspešnejša komunikacija pri pouku v srednjih šolah. Za srednješolske učitelje, ki so si že pridobili pedagoško-andragoško izobrazbo. Čas, kraj in trajanje: 14. in 15. september 1990, FF, 1,5 dni Izvajalki: prof. dr. B. Marentič-Požarnik in doc dr. Ana Tomič. Sodelavci: učitelji specialnih didaktik na FF. TEMA: Uvajanje študentov v ocenjevanje 2.2. Pedagoška delavnica Izkustveno učenje v izobraževanju učiteljev Za pedagoge, psihologe in specialne didaktike. Čas, kraj in trajanje: od 25. do 28. septembra 1990, Golnik, 28 ur Izvajalka: prof. dr. B. Marentič-Požarnik. 2.3. Učni stili in izobraževanje učiteljev Za šolske svetovalne delavce Čas, kraj in trajanje: 15.-17. 11. 1990, Poljče 2,5 dni, 24 ur Izvajalki: prof. dr. B. Marentič-Požarnik in asistentka Cirila Peklaj. 2.4 Vrednotenje in ocenjevanje v srednjem šolstvu Za učitelje strokovnoteoretičnih predmetov v srednji šoli. Čas in kraj: 11. in 12. januar 1991, 12 ur. Izvajalka: doc. dr. Ana Tomič. 2.5 Uspešnejša komunikacija na predavanjih in seminarjih Za visokošolske asistente in učitelje. Čas, kraj in trajanje: 11. in 13. 2. 1991. Ljubljana, 2,5 dni, 20 ur. Izvajalka: prof. dr. B. Marentič-Požarnik. 2.6 Vrednotenje in ocenjevanje v visokošolskem študiju Za visokošolske asistente in učitelje. Čas, kraj in trajanje: 13. do 15. 6. 1991, Portorož, 2,5 dni, 20 ur. Izvajalki: prof. dr. B. Marentič-Požarnik in asistentka Cirila Peklaj. 3 ODDELEK ZA PSIHOLOGIJO SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU 1 Vrsta programa: IZP. 2 Naziv programa: Program IZP za diplomirane psihologe in druge svetovalne delavce, učitelje in vzgojitelje v srednjih in osnovnih šolah. 3 Naziv usmeritve: pedagoška. 4 Naziv programa, ki je podlaga za oblikovanje: IZP; VIP psihologija. 5 Trajanje izobraževanja po programu: 50 ur. 6 Pogoji za vključitev in dokončanje programa: VIP psihologija in drugi programi, ki usposabljajo za delo v vzgoji in izobraževanju. VSEBINA PROGRAMA: Zap. Štev- št. Teme ur 01 Oblikovanje vrednot in vrednostnega sistema pri učenju 4 02 Osebnost in izobraževanje 3 03 Uporaba psihodiagnostičnih sredstev v vzgoji in izobraževanju 2 04 Ustvarjalnost in razvijanje ustvarjalnosti otrok in mladine 4 05 Odkrivanje nadarjenih učencev in pedagoško delo z njimi 4 06 Diferenciacija in individualizacija pouka 3 07 Komunikacijski procesi v malih skupinah (formalnih in neformalnih) ^ ,2 08 Komunikacija kot kazalnik kakovosti vzgojno-izobraževal- nega dela v 2 09 Delo z malimi skupinami učencev, učiteljev in staršev 3 12 13 14 15 16 17 18 Mišljenje in govor predšolskega in mlajšega šolskega otroka (razvoj in odnos) Igra kot vzgojna dejavnost - otrokovo doživljanje in izražanje v igri Delo z agresivnimi otroki Spodbujanje storilnostne motivacije Izboljšanje bralne učinkovitosti pri učencih OŠ Psihološki vidiki prometne vzgoje Ocenjevanje in preverjanje znanja Šolska svetovalna služba kot aktivna manjšina Nekatera novejša psihološka spoznanja pri obravnavi učencev OŠPP ' __________________________ SKUPAJ UR: 2 2 2 2 2 4 3 3 50 2. Opombe in pojasnila za izvajanje programa: a) Temeljni del programa: namenjen je vsem udeležencem in obsega teme pod številkami: 01. 02, 04, 05. 06. 07, 08, 10, 12, 13, 14. 15, 16. b) Fleksibilni del programa: namenjen je vsem svetovalnim delavcem - pod številkami: 03, 09, 17, 18. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV: Določene so z Zakonom o usmerjenem izobraževanju. 4 ODDELEK ZA SOCIOLOGIJO IZBRANA POGLAVJA IZ SOCIOLOGIJE IN KULTURE Oddelek za sociologijo FF bo v šolskem letu 1990/91 pripravil seminar permanentnega izobraževanja za učitelje (sociologije in DMV) srednjih in osnovnih šol. Seminar bo izveden februarja 1991, trajal pa bo predvidoma 1 dan in pol. Teme, predavatelji in čas trajanja: 1. Vizija socializma, stvarnost ali utopija? (2 uri) red. prof. dr. Ludvik Čarni 2. Sekularizacija in revitalizacija religije v 80-tih letih (3 ure). Sola in religija (2 uri) - red. prof. dr. Marko Kerševan 3. Sociologija človekovih pravic (3 ure): - izr. prof. dr. Rudi Rizman 4. Aktualni tokovi soc. kulture (4 ure): - doc. dr. Rastko Močnik 5. Teme iz uvoda v sociologijo zgodovine (6 ur): - mag. Rastko Močnik 6. Sociologija branja in pisanja (3 ure) mag. Bojan Baskar 7. Možnosti sociologije televizije (2 uri): - asist. Jože Vogrinc 5 ODDELEK ZA GEOGRAFIJO Oddelek za geografijo FF bo v šolskem letu 1990/91 pripravil tele seminarje permanentnega izobraževanja: L Dvodnevni seminar za osnovnošolske učitelje geografije na temo Geografske vsebine naravoslovnih dni in terensko delo - Murska Sobota, 22. in 23. marec 1991 (v sodelovanju s PF Maribor) - Ljubljana, 5. in 6. april 1991 - Ravne - Slovenj Gradec, 19. in 20. april 1991 (s PF Maribor) VSEBINA: Novosti iz geografije regije. Geografske vsebine v naravoslovnih dejavnostih in dnevih. Priprava na terensko delo in izvedba geografskih dejavnosti na terenu s poudarkom na temi Spreminjanje življenjskega okolja. 2. Dvodnevni seminar za učitelje srednjih šol s temo Novosti iz geomorfolo-gije in geologije (v sodelovanju s PF Maribor). Seminar bo v Mariboru, 16. in 17, novembra 1990. 3.. V sodelovanju z Zvezo geografskih društev Slovenije bo oddelek za geografijo pripravil 5. Uešičeve dneve kot vsakoletno obliko permanentnega izobraževanja za osnovnošolske in srednješolske učitelje geografije, ki bodo v Ljubljani 22. in 23. februarja 1991. 6 ODDELEK ZA SLOVANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOSTI 1. Temeljni program permanentnega izobraževanja Ime programa: Redno letno izpopolnjevanje učiteljev slovenskega jezika in književnosti (v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije in z Oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo) VSEBINA: Predavanja iz slovenskega jezika in književnosti ter seminarske oblike dela pri specialno didaktičnih vprašanjih po skupinah (6 skupin); poučna ekskurzija s predavanji po skupinah (6 skupin). Čas trajanja: 100 ur (v oktobru 1990). Teme in predavatelji (okvirno): slovenski jezik in drugi slovanski jeziki (učitelji Oddelka za slovanske jezike in književnosti), slovenska književnost in primerjalne teme (učitelji Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo), specialna didaktika slovenskega jezika in književnosti (učitelji Oddelka za slovanske jezike in književnost in Pedagoškega inštituta ter drugi zunanji sodelavci). Literatura: Zborniki obdobja 1 - 10; Slavistična revija, Jezik in slovstvo. Primerjalna književnost, Prosvetni delavec. Vzgoja in izobraževanje (zadnji trije letniki). Kraj: Ljubljana. Tisti, ki jih program zanima, naj pošljejo prijave izvajalcu. a) Ime programa: Strokovno in didaktično izpopolnjevanje za učitelje in mentorje in pedagoške svetovalce VSEBINA: Književna, jezikovna in specialno-didaktična vprašanja pri praktičnem izobraževanju študentov in učiteljskih pripravnikov (predavanja in vaje po skupinah). Cas trajanja: 32 ur (večkrat na leto v različnih krajih po potrebi in glede na število prijavljenih). Teme (okvirno): jezikovna in književna problematika v sodobni šoli in seznanjanje začetnikov s pedagoškim delom. Literatura: kot v 1. in literatura o izobraževanju učiteljev. Kraj: Ljubljana, Maribor, Koper, Nova Gorica. Tisti, ki jih program zanima, naj pošljejo prijave izvajalcu. b) Ime programa: Jezikovno izpopolnjevanje učiteljev in lektoijev slovenskega jezika VSEBINA: Praktična jezikovna vprašanja pri oblikovanju pisnega in ustnega besedila (seminaiji in razprave). Čas: 30 ur (vsakih 14 dni). Teme: Jezikovna norma in razumevanje ter tvorjenje umetnostnih in neumetnostnih besedil Literatura: obstoječi normativni jezikovni priročniki. Kraj: Ljubljana. Cena: Tisti, ki jih program zanima, naj pošljejo prijave izvajalcu. 7 ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŽEVNOST IN LITERARNO TEORIJO Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo bo v sodelovanju z oddelkom za slovanske jezike in književnost v študijskem letu 1990/91 pripravil predavanja za strokovno izpopolnjevanje srednješolskih učiteljev slovenskega jezika s književnostjo iz predmetov svetovna književnost in literarna teorija. VSEBINA: 1. Svetovna književnost - skupaj 12 ur a) Literarne smeri 20. stoletja (red. prof. dr. Janko Kos) b) Novejši pogledi na literaturo naturalizma (izr. prof. dr. Evald Koren) c) Evropski literarni avantgardizem (doc. dr. Lado Kralj) 2. Literarna teorija - skupaj 12 ur a) Teorija romana (red. prof. dr. Janko Kos) b) Literarna retorika (izr. prof. dr. Evald Koren) c) Teorija drame (doc. dr. Lado Kralj) Predavanja bodo na Filozofski fakulteti med zimskimi počitnicami 1990/91. 8 ODDELEK ZA GERMANSKE JEZIKE IN KNJIŽEVNOST Oddelek za germanske jezike in književnost razpisuje program permanentnega izobraževanja za šolsko leto 1990/91. Udeleženci: srednješolski in osnovnošolski učitelji angleščine in nemščine. A METODIKA POUKA ZA ANGLISTE: 1. Angleško-slovenski kontrastivni prikaz problematike besednih zvez; mag. Dušan Gabrovšek 2. Sodobni pogledi na pouk angleščine kot tujega jezika (učenčev »vmesni« jezik, problemi spoznavanja izraznih sredstev); mag. Stanko Klinar 3. Angleško-slovenski. kontrastivni prikaz problematike slovenskih lastnih imen v angleščini; mag. Stanko Klinar 4. A contrastive approach to English adverbial placement (prikaz vpliva različnih tipov besednega reda v angleščini in slovenščini na položaj prislovov; dr. Margaret Davis 5. Branje pri pouku tujega jezika. Praktični primeri za naše učbenike; Marina Štos-Bračko 6. Pouk tujega jezika, ki se osredinja na učence (learner-centered approach), za naše šole; dr. Meta Grosman B METODIKA POUKA ZA NEMCISTE: 1. Imena slovenskih zgradb in ustanov v nemških besedilih; Nina Grah 2. Jezik in komunikcija (vidiki stalistike in besediloslovja; dr. Harry Urlich 3. Osnovne znanstvene postavke besediloslovja; mag. Jasna Makovec-Čeme 4. Komunikativna tipologija; Marjana Kordaš 5. Analiza napak in njihovo odstranjevanje v govornem in pisnem znanju tujega jezika; Erna Kožar 6. Knjižne novitete leta 1989/90; mag. Neva Šlibar C PREDAVANJA O METODIKI POUKA ZA NEMCISTE Trajanje: 8 pedagoških ur. VSEBINA: Poučevanje nemščine kot drugega jezik; dr. Robert Saer (Univerza v Celovcu) in mag. Marjeta Senč Predavanja bodo v petek in soboto, 21. in 22. septembra 1990, na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V kateri predavalnici bodo potekala, vam bomo sporočili dodatno. Vse teme bodo prikazane v predavanju, ki mu bo sledila praktična delavnica, skupaj dve uri. Program za angliste in nemciste obsega za vsake po 12 ur. Programa bosta potekala v petek in soboto, 16. in 17. novembra 1990, na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dodatno pa vam bomo sporočili, v kateri predavalnici. Program permanentnega izobraževanja za strokovno izpopolnjevanje naših diplomantov v študijskem letu 1990/91 KATEDRA ZA FRANCOSKI JEZIK TEME: 1. Civilizacija pri pouku jezika (kino, strip, šanson) francoske pokrajtne, vsakdanje življenje, ekologija) 2. Uporaba videa 3. Predstavitev učbenika za francoski jezik za slovenske srednje šole 4. Tehnika pisnega in ustnega izražanja 5. Praktične pobude za vpeljevanje nekaterih najpogostejših in najbolj tipičnih nenormiranih povedi v pouk francoščine za 3. in 4. letnik gimnazije (skladno z veljavnim učbenikom). Izvajalci: viš. pred. mag. Elza Jereb, doc. dr. Vladimir Pogačnik, lekt. Jasna Baebler in Maja Ficko, fr. lekt. Andre Koeniguer, Marie-Christine St. Denny; Kraj in čas: Filozofska fakulteta v Ljubljani, predavalnica 526; štiri sobote med 10. in 14. uro. Literatura: Udeleženci prejemajo fotokopije člankov in drugo literaturo, vezano na obravnavano tematiko. KATEDRA ZA ŠPANSKI JEZIK IN KATEDRA ZA ŠPANSKO KNJIŽEVNOST A JEZIKOSLOVJE VSEBINA: 1. Špansko-slovenske kulturne vezi 2. Prevajalska delavnica: prijemi, tehnike, kontrastivna analiza španskega in slovenskega jezika Izvajalci: red. prof. dr. Mitja Skubic, asist. mag. Jasmina Markič, lekt. Nubia Zrimec. B METODIKA Novejše oblike poučevanja španskega jezika kot tujega jezika. Izvajalci: lekt. Nubia Zrimec. C KNJIŽEVNOST Sodobna španska in hispanoameriška književnost Izvajalci: asist. mag. Branka Kalenič-Ramšak Čas in kraj: Filozofska fakulteta; 1 dan ( 4 x 2 uri); natančen datum bomo sporočili kandidatom kasneje. Kandidati naj pošljejo prijavnice na naslov izvajalca. 10 ODDELEK ZA KLASIČNO FILOLOGIJO Program permanentnega izobraževanja v študijskem letu 1990/91 V študijskem, letu 1990/91 bo Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije Slovenije pripravil dva enodnevna seminarja za profesorje latinščine na osnovnih in srednjih šolah. 1. Prvi seminar bo potekal pedvidoma 17. novembra 1990 pod vodstvom rednega prof. Kajetana Gantarja, predavali pa bodo učitelji in sodelavci Oddelka za klasično filologijo ter profesorji latinščine iz slovenskih osnovnih in srednjih šol. Predvidene teme seminarja so iz: - metodike: Vpeljevanje novih metod in novih učbenikov v pouk latinščine - jezikoslovje: Vzporedna poglavja iz pouka latinščine in slovenske slovnice - književnosti: Vpliv in odmevi antike v slovenski književnosti. Kraj seminarja: predavalnica Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti. Čas seminarja: deset ur. Udeleženci seminarja: predvidoma okoli 30 osnovnošolskih in srednješolskih profesorjev latinščine. 2. Drugi seminar bo potekal predvidoma 23. marca 1991 pod vodstvom ref. prof. dr. Primoža Simonitija, predavali pa bodo učitelji in sodelavci Oddelka za klasično filologijo ter profesorji latinščine iz slovenskih osnovnih in srednjih šol. Predvidene teme seminarja so iz: - metodike: Interdisciplinarno povezovanje pouka latinščine s poukom modernih jezikov, zgodovine, filozofije, - jezikoslovja: Posebnosti srednjeveške in humanistične latinščine - književnosti: besedilo srednjeveške, humanistične in poznejše latinščine na Slovenskem. Kraj seminarja: predavalnica Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Trajanje seminarja: deset ur. Seminarja se udeležijo osnovnošolski in srednješolski profesorji latinščine. 11 ODDELEK ZA FILOZOFIJO Program za permanentno izobraževanje srednješolskih učiteljev filozofije 1. Cikli predavanj bodo potekali v šolskem letu 1990/91. VSEBINA: a) Cikel predavanj: - Preučevanje argumentov v naravnem jeziku - Filozofija psihologije. Predavatelj: izredni profesor dr. Matjaž Potrč. b) Cikel predavanj: - Nekatere poteze antološke sheme antične (grške) filozofije - Filozofija in znanost - znanost in spekulacija v antiki. Predavatelj: izredni profesor dr. Valentin Kalan. ti I Stran 16 __________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 an 17 _________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 co c) Cikel predavanj: - Vidiki sodobne estetike - Vpogled v nekatere probleme sodobne logike (predikatni račun, bekla-sične logike) - Vebrova filozofija Predavatelj: redni profesor dr. Franc Jerman. č) Cikel predavanj: - Teorija o bivajočem - kot ontologija jn metafizika - Sistem v filozofiji - sistem in sistematski vidik razmišljanja v sodobni filozofiji - Nemožnost konca filozofije - s poudarkom na sodobni filozofiji. Predavateljica: docent dr. Cvetka Toth. O izvedbi, času in trajanju bodo prijavljeni obveščeni kasneje. A II PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR 62000 MARIBOR, Koroška cesta 160 i »< CENTER ZA PEDAGOŠKO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE Telefon: (062) 27-961, 212-171 1 VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK - Sploši poadtki o programu - Programi za strokovno izpopolnjevanje vzgojiteljev v VVO - Dokončana srednja ali višja šola (VPO) - PROGRAM ZA VZGOJITELJE V VVO 1.1 TEMA: Načrtovanje aktivnosti govorne vzgoje Število ur: 8 (P. V). Smoter: Pomoč vzgojiteljev pri načrtovanju najrazličnejših aktivnosti, s katerimi pospešujemo pridobivanje kompetence za komunikacijo pri otrocih. Izvajalec: Marjana Erženičnik-Pačnik Opomba: V skupini ne more biti več kot 20 udeležencev. Udeleženci morajo imeti s seboj vzgojni program ter mesečne načrte dela. 1.2 TEMA: Razvijanje spretnosti in ustvarjalnih tehničnih sposobnosti v yvo Število ur: 8 (P, V). Smotri: - opredelitev razvojne stopnje - spoznavanje psihofizičnih in kognitivnih zmožnosti predšolskega otroka - delovno-tehnična vzgoja na tej stopnji - osnovna pohištvena oprema, orodja, naprave in pripomočki za kotiček tehnične kulture v VVO - pridobivanje spretnosti in ustvarjalnih sposobnosti (teoretičnoi praktično delo) - značilne oblike, metode in zvrsti dela pri delovno-tehnični vzgoji v VVO; - prikaz video-posnetka s cilji: Kako razvijati ustvarjalne dejavnosti. Literatura: - Amand Papotnik: Tehnika za najmlajše, Pedagoška obzorja Novo mesto, 1989 - Norbert Jaušovec: Problemski pouk in razvijanje ustvarjalnosti. Pedagoška akademija Maribor, 1985 - Vid Pečjak: Poti od idej. Samozaložba, Ljubljana 1989 - Žan Pijaže, Berbel Inhelder: Intelektualni razvoj deteta. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd 1986 - Od igre k tehniki (skupina avtorjev). Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 1986 - Revija: Otrok in družina. Izvajalec: mag. Amand Papotnik s sodelavci. Opomba: Program bomo izvajali na Pedagoški fakulteti, kjer bo potekalo tudi delo udeležencev v obliki pedagoške delavnice. 1.3 TEMA: Nebesedno sporočanje Število ur: 6 (P, S) Smoter: povečanje občutljivosti za nebesedna sporočila. Izvajalec: mag. France Prosnik. 1.4 TEMA: Ustvaijalno in poustvarjalno petje otrok od 1. do 7. leta. Glasbeno didaktične igre kot sredstvo za razvijanje glasbenih sposobnosti predšolskega otroka Število ur: 16 (za vsako temo 8 ur). Smotri: - zagotoviti enakopravnost med ustvarjalnim in poustvarjalnim petjem - sprejeti igro kot najpomembnejšo otrokovno dejavnost v predšolskem obdobju in s tem v konceptu predšolske glasbene vzgoje zagotoviti pravo mesto glasbeno-didaktičnim igram. Literatura: - Mira Voglar: otrok in glasba - Višja Manasteriotti: Prva srečanja z glasbo, Muzički odgoj na početnom stupnju - Voglar, Nograšek: Majhna sem bila. Izvajalka: Olga Denac. 1.5 TEMA: Pospešen psihomotorični razvoj predšolskih otrok Število ur: 8 (P, V). Smotri: - psihomotorično učenje - analiza vadbene ure z žogami - struktura koordinacije in možnosti pospešenega razvijanja sestavljenih oblik gibanja - testi in norme za otroke od 3,5 do 6,5 leta - struktura motoričnih sposobnosti 5-letnih otrok, - povezanost testov z žogami z nekaterimi strukturami psihomotorične koordinacije - načrtoanje športne vzgoje predšolskih otrok, - snovno enovita vadbena ura z žogami (praktično), - igralne oblike dela z žogami (praktično). Razvijanje sestavljenih oblik gibanja z uporabo žoge. - D. Rajtmajer: 1. in 2. knjiga METODIKA TELESNE VZGOJE - predšolske Izvajalec: dr. Dolfe Rajtmajer. Opombe: Tema je delno praktična, zato je potrebno, da imajo udeleženci telovadno opremo. 1.6 TEMA: Uporaba izobraževalnih medijev in uš,trezne aparatne opreme v vzgojno-izobraževalnem procesu pri predšolski vzgoji. Število ur: 12. Smoter: seznaniti vzgojiteljice v VVO z uporabo sodobnih izobraževalnih medijev in primernih naprav. Izvajalec: mag. Štefan Požleb. 2 UČITEU RAZREDNEGA POUKA PROGRAM ZA UČITELJE 2. RAZREDOV OŠ Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev na razredni stopnji OŠ Dokončana višja ali visoka šola 2.1 TEME: Slovenski jezik - opismenjevanje SND - sodobni vidiki pouka Matematika - posodobitev pouka Število ur: 18. Smotri: - Seznaniti učitelje z nekaterimi didaktično zahtevnejšimi učnovzgojnimi vsebinami in jih opozoriti na vloge sodobne informacije, ki jih ponujata o obravnavani problematiki medioteka in knjižnica Pedagoške fakultete. Izvajalci: prof. Marjana Erženičnik-Pačnik, mag. Tone Velikonja, mag. Ljudmila Rotar. 2.2 PROGRAM ZA UČITELJE 1. IN 2. RAZREDOV OŠ TEME: Igralne dejavnosti z žogo; Sodobne oblike dela na področju telesne vzgoje na razredni stopnji; Razvijanje koordinacije in spretnosti s sredstvi gimnastike. Število ur: 8. - predstaviti nekatere bistvene prvine sodobno zasnovane in programirane telesne vzgoje, ki vodijo k večji individualizaciji, motivaciji in učinkovitosti pri pouku telesne vzgoje na razredni stopnji Smotri: - praktično prikazati razvoj koordinacije s sredstvi gimnastike - s praktično predelavo predstaviti različne igralne oblike z žogo, primerne za 1. in 2. razred osnovne šole. Izvajalci: dr. Jože Vauhnik, dr. Stane Proje, mag. Alojz Fridl. Opomba: 2. in 3. tema sta praktični, zato morajo biti udeleženci v športni opremi. 2.3 PROGRAM ZA UČITEUE 3. IN 4. RAZREDOV OŠ TEME: Sodobne oblike dela pri telesni vzgoji na razredni stopnji, mini košarka kot metoda dela v osnovni šoli, teki, meti in skoki Število ur: 8. Smotri: - predstaviti nekatere bistvene prvine sodobno zasnovane in programirane telesne vzgoje, ki vodijo k večji individualizaciji, motivaciji in učinkovitosti pri pouku telesne vzgoje na razredni stopnji - predstaviti mini košarko kot metodo dela v osnovni šoli - praktično prikazati uporabo teka, metov in skokov pri urah telesne vzgoje na razredni stopnji. Izvajalci: dr. Jože Vauhnik, dr. Dolfe Rajtmajer, prof. Ljubo Novak. Opomba: 2. in 3. tema sta praktični, zato morajo biti udeleženci v športni opremi. 2.4 PROGRAM ZA UČITELJE RAZREDNEGA POUKA TEMA: Poučevanje, usmeijeno k strategijam reševanja problemov Število ur: 12 (P, S). Smotri: Učitelje seznaniti z: - novejšimi spoznanji o kognitivnih procesov, vpletenih v reševanje problemov in prenosov ter spoznanj v izobraževanje - elementarnimi hevristikami (strategije iskanja rešitve) kot so: naključno iskanje, postopo reševanje, reševanje sredstvo - cilj, sklepanje, analogno sklepanje, preverjanje hipotez, uporaba modelov - zgradbo kurikuluma, ki omogoča instrukcijo, usmerjeno k strategijam reševanja problemov. Izvajalec : dr. Norbert Jaušovec. 2.5 PROGRAM ZA UČITELJE RAZREDNEGA POUKA TEMA: Preventivna gimnastika Število ur: 12. Smoter: - seznaniti učitelje z značilnimi okvarami lokomotoričnega aparata, zakaj nastanejo ter kako jih preprečimo. Izvajalec: prof. Boris Ošlak. 3 UČITEU PREDMETNEGA POUKA Podatki o programu Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev predmetnega pouka Dokončana višja ali visoka šola 3.1 TEMA: - Modeli pouka v sodobni šoli - Odnosi med učitelji in učenci v vzgojno-izobraževalnem procesu glede na razvojne težnje v vzgoji in izobraževanju, - Didaktični vidiki preverjanja in ocenjevanja znanja učencev Število ur: 14. Smotri: kako zasnovati pouk, da bo učencem omogočal sodelovanje in spodbujal razvoj miselnih sposobnosti. Posodabljanje pouka z uporabo sodobnih sredstev izobraževalne tehnologije, s poudarkom na razvijanju dejavne vloge učencev. Spremembe v komunikacijski verigi pri pouku. Učenci v vzgojno-izobraževalnem procesu. V razvoj učencev ‘usmerjeni' pouk. Sodelovanje učencev v posameznih fazah vzgojno-zobraževalnega procesa - kako razvijati dejavnosti učencev v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Spraševanje, preverjanje in ocenjevanje znanja učencev kot sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa. Funkcija - položaj učencev pri preverjanju in ocenjavanju. Priprava učiteljev - učencev na preverjanje in ocenjevanje znanja. Izvajalec: dr. Martin Kramar. Opomba. Posamezne teme je mogoče izpeljati zunaj sklopa po dogovoru. 3.2 NARAVOSLOVJE IN DRUŽBOSLOVJE TEMA: Poučevanje, usmeijeno k strategijam reševanja problemov Število ur: 12 (P, S). Smotri: Učitelja seznaniti z: - novejšimi spoznanji o kognitivnih procesih, vpletenih v reševanje problemov in s prenosom teh spoznanj v izobraževanje - elementarnimi hevristikami (strategije iskanja rešitve) kot so: naključno iskanje, postopno reševanje, reševanje sredstvo - cilj, sklepanje, analogno sklepanje, preverjanje hipotez, uporaba modelov - zgradbo kurikuluma, ki omogoča instrukcijo, usmerjeno k stretegijam reševanja problemov. Izvajalec: dr. Norbert Jaušovec. 3.3 PROGRAM ZA UČITELJE ZGODOVINE TEMA: Novejša spoznanja iz zgodovine izseljevanja Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Novejša dognanja iz zgodovine antičnega obdobja, zgodovina starega Vzhoda - kratek pregled novejših dognanj, problematika aktualizacije pri pouku zgodovine Število ur: 15 (P, S). Smotri: - seznanitev s spoznanji zgodovine in drugih strok o zgodovini slovenskega izseljenstva v vseh obdobjih od srede 19. stoletja do povojnega obdobja - seznaniti udeležence z izsledki novejših raziskav za antično obdobje ter Stari Vzhod. Literatura: dr. Matjaža Klemenčič: Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, Založba Obzorja, Maribor 1897 - Arheloška najdišča Slovenije, Ljubljana, SAZU 1975 - R. Bratož: Krščanstvo v Ogleju in na vzhodnem vplivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, Acta Ecclesiastica Sloveniae 8, Ljubljana 1986 - S. Ciglenečki: Višinske utrdbe iz časa 3. do 6. stoletja v vzodnoalpskem prostoru, Ljubljana, SAZU, 1987 - I. Curk: Rimljani na Slovenskem, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1976 - P, Diakon (Paulus Diaconus): Zgodovina Langobardov (Historia Lango-bardorum), Založba Obzorja, Maribor 1988 (spremna študija B. Grafenauer) - B. Jevremov: Vodnik po Lapidariju, L Varaždin: Pokrajinski muzej Ptuj; 1988 - P, Kos: Denarni obtok na prostoru jugovzhodnih Alp 330 pr. n. št. - 1000. - Situla 24, 1984-85, Ljubljana 1986 - M. Šašell-Kos: Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kasiju Dionu in Herodijanu, SAZU Ljubljana, 1986 - S. SarlotaDuranovič: Aktualizacija kao vid marksističkogodgoja i obrazo-vanja u nastavi povijesti, Školska knjiga Zagreb 1987. Izvajalci: dr. Matjaž Klemenčič, prof. Janez Marolt in dr. Ljubica Šuligoj. 3. 4 PROGRAM ZA UČITELJE GEOGRAFIJE TEMA: Izbrana poglavja iz geografije Slovenije, aktualni problemi iz regionalne geografije jugovzhodne Azije, korelacija drugih predmetov z geografijo v OS Število ur: 8. Smoter: seznaniti udeležence z novostmi iz geografije. Izvajalci: dr. Božidar Kert, dr. Borut Belec in prof. Ludvik Olas. 3. 5 PROGRAM ZA UČITELJE FIZIKE TEMA: Mehanika v vsakdanjem življenju, teme iz biofizike, čutilniki pri meritvah z računalnikom, eksperimentalni pouk fizike in sodobna izobraževalna tehnologija. Število ur: 8 Smoter: Predstavitev novosti iz fizike in uporaba pri pouku v OŠ. Izvajalci: dr. Drago Bajc, dr. Milan Brumen, mag. Zlatko Bradač in mag. Ivan Gerlič. 3. 6 PROGRAM ZA UČITELJE TEHNIČNE VZGOJE TEMA: Projektna naloga pri tehnični vzgoji v funkciji razvijanje ustvaijalnih sposobnosti Število ur: 12. Smotri: - spoznati bistvo projektne naloge z vsemi sestavinami; - opredelitev pogojev za izvajanje projektne naloge kot zvrsti vzgojno-izobraževalnega dela pri pouku in interesnih dejavnostih (znanstvene in tehnične) - zasnovanje projektne naloge (cilji, naloge, učne enote, izvedba, evalvacija, spoznavanje in registriranje učinkov - ustvarjalne sposobnosti) - praktična izvedba (zasnovanje naloge in izvedba) - uprizoritev (simuliranje) poteka v obliki pedagoške delavnice - teoretični in praktični napotki za izvedbo v konkretnih - šoisknih razmerah. ■ .Literatura: - Amand Papotnik: Specialna didaktika in metodologija tehnične vzgoje, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana 1989 - Amand Papotnik: Od ideje do proizvodnje, DDU Univerzum, Ljubljana 1985 - Vid Pečjak: Poti do idej, Samozaložba, Ljubljana 1989 - France Strmčnik: Sodobna šola v luči diferenciacije in individualizacije, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana 1988 - J. P. Guilford: The nature of Human Inteligence, Mc Graw Hill, 1971; - Revije: Otrok in družina, TIM ABC-tehnika, Tehničke novine. Izvajalec: mag. Amand Popotnik. 3. 7 PROGRAM ZA UČITELJE PRAKTIČNEGA POUKA - STROJNI-ŠTVO TEMA: Poučevanje praktičnega pouka s poudaijeno izobraževalno ra vzgojno vrednostjo Število ur: 12 Smotri: - cilji in naloge praktičnega pouka (splošno in specifično); - izobraževalne, vzgojne in psihomotrične vrednosti praktičnega pouka - pripravljanje in izvedba - zvrsti vzgojno-izobraževalnega dela s poudarkom na projektni zasnova-nosti izvedbe vaj, postopkov, meritev, preskusov itd; - pomen in uporaba videoposnetkov - prikaz in analiza videoposnetka: Tehnološki procesi z uporabo sistemov praktičnega dela - nadrobna razčlenitev vzgojno-izobraževalnega procesa (simulacija - video posnetek - stvarni položaj; - v hospitacijski (snemalni) učilnici na Pedagoški fakulteti in posplošitev spoznanj za konkretno prakso. Literatura: - Amand Papotnik: Specialna didaktika in metodologije tehnične vzgoje, Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana 1989 - Ivan Kejžar: Učimo za delo. Zavod za tehnično izobraževanje Slovenije, Ljubljana 1968 - Anton Grebenšek: Instrumentarij za ekstenzivno in intenzivno spremljavo praktičnega dela, Zavod za šolstvo SRS, Ljubljana 1989 - revije: Vzgoja in izobraževanje, Sodobna pedagogika, Življenje in tehnika idr. - predmetniki in učni načrti za srednje izobraževanje. Izvajalec: mag. Amand Papotnik, Anton Grebenšek - pedagoški svetovalec, Peter Pezdiček - tehnični sodelavec (snemalec). 3. 8 PROGRAM ZA UČITELJE BIOLOGIJE IN KEMIJE TEMA: Rastlinska barvila in nova odkritja na področju fiziologije rastlinskih' barvil, nova odkritja na področju citologije, nova odkrtija na področju proučevanja fotosinteze Število ur: 15 (P, V). Smoter: seznaniti udeležence z novostmi v biologiji in kemiji. Izvajalec: dr. Božidar Kranjčič. Stran IS PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 < m 0 1 N3 c' 2. m' (O § w< A III PEDAGOŠKA AKADEMIJA V LJUBLJANI LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 16 telefon (061) 340-561 CENTER ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE I STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK 1 A RAZVOJNA PSIHOLOGIJA VSEBINA: Razvojne potrebe otroka za smiselni jutri Seminarje namenjen diplomantom srednje vzgojiteljske šole. Trajanje: 6 ur (en dan) - 3 ure predavanj, 3 ure seminarja. Izvajanje programa: Program bo izveden 12. oktobra 1990 na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj predšolskih otrok 2. Izvajalka: prof. Slavica Toličič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki. 1 B SLOVENSKI JEZIK VSEBINA: Besednofonetična in stavčnofonetična problematika interpretacije besedil Trajanje: 8 ur (en dan) - 4 ure predavanj, 4 ure seminarja. Izvajanje programa: Program bo izveden 4. septembra 1990 na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj predšolskih otrok. 2. Izvajalec: Viktor Majdič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki. 1 C METODIKA PLESNE VZGOJE VSEBINA: Pedagoška delavnica ustvaijalnega dela in plesne vzgoje Seminarje namenjen vzgojiteljem, učiteljem razrednega pouka in defektologom, vzgojiteljem in učiteljem iz zamejstva - Goriška in Beneška Slovenija in šolskim svetovalnim delavcem. Trajanje: Enodnevna pedagoška delavnica - 5 ur. Izvajanje programa: Program bo izveden 14. 9. 1990, od 10. do 14. ure (ali po dogovoru) na eni izmed osnovnih šol v Novi Gorici, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj predšolskih otrok. 2. Izvajalka: mag. Breda Kroflič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena telovadnica, telovadna oprema (trenirka, copati). 1 Č MOTORIKA PREDŠOLSKEGA OTROKA VSEBINA: 1. Vidiki človekovega gibanja, poudarek na senzomotoriki, pridobivanju gibalnih izkušenj, utijevanju gibalnih vzorcev, posploševanje, motorično učenje, čustveno gibalni razvoj 2. Gibalne spretnosti, preverjanje, upravljanje gibalnih dejavnosti in senzorična integracija 3. Osnovne gibalne funkcije, prostorska orientacija, ravnotežje in drugo Seminarje namenjen vzgojiteljem predšolskih otrok po pridobljeni višješolski izobrazbi. Trajanje: 12 ur (2 dni) - 4 ure predavanj, 8 ur praktičnega dela v telovadnici Izvajanje programa: Program bo izveden 28. in 29. avgusta 1990 na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Velikost skupine: 30 udeležencev, ki se pri praktičnem delu v telovadnici razdelijo v dve skupini po 15 udeležencev. Glede na zanimanje in večje število prijav bomo program ponovili. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj predšolskih otrok. 2. Izvajalki: dr. Božidara Kremžar in asistentka Alenka Černič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena predavalnica z AV in video pripomočki in mala telovadnica. Posebni napotki: Udeleženci seminarja prinesejo s seboj telovadno obleko (trenirko, copate). 1 D METODIKA GLASBENE VZGOJE VSEBINA: Komorno muziciranje - dejavnost vzgojiteljice in dejavnost otrok Seminar je namenjen vzgojiteljicam s končano srednjo stopnjo. Trajanje: 9 ur (tri dni) - 3 ure vaj na dan. Izvajanje programa: Program bo izveden 17., 18. in 19. septembra 1990 na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če se bo prijavilo vsaj 15 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj predšolskih otrok. 2. Izvajalka: mag. Mira Voglar. Materialne možnosti: ustrezno opremljena glasbena učilnica in pripomočki (blokflavta in zvončki). Študijsko gradivo: Skladbe za male in velike inštrumente; Mira Voglar. Mali inštrumenti; Mira Voglar. 2 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA 2 A DRUŽBOSLOVJE VSEBINA: Obseg geografskih pojmov pri spoznavanju družbe - 2 uri predavanj, 3 ure seminaija preučevanje domačega kraja - 2 uri predavanj, 3 ure seminarja problematika krajevne zgodovine - 2 uri predavanj, 3 ure seminarja Trajanje: 15 ur (dva dni) - 6 ur predavanj, 9 ur seminarja. Izvajanje programa: Program bo izveden junija 1991 na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za razredni pouk. 2. Izvajalci: mag. Marija Košak, dr. Metod Vojvoda, dr. Iga Janša-Zorn. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki za terensko delo. Priporočena literatura: učbeniki in priročniki za SND in SN. 2 B DIDAKTIKA MATEMATIKE IN... VSEBINA: O pouku geometrije na razredni stopnji osnovne šole Trajanje: 8 ur (en dan) - 4 ure predavanj, 4 ure seminarja. Izvajanje programa: Program bo izveden v skupnem tednu zimskih počitnic šolskega leta 1990/ 91 (četrtek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za matematiko, fiziko in proizvodnotehnično vzgojo. 2. Izvajalca: Terezija Uran, mag. Jože Malešič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, A V in drugi pripomočki. Priporočena literatura: učbeniki in metodični napotki na pouk matematike na razredni stopnji. 2 C PREDAGOŠKA DELAVNICA USTVARJALNEGA GIBA IN PLESNE VZGOJE VSEBINA: Ustvaijalni gib v učno-vzgojnem procesu na razredni stopnji, prikaz dela, izmenjava izkušenj učiteljev udeležencev in pridobivanje novega znanja, hospitacija po dogovoru Seminar je namenjen učiteljem razrednega pouka in šolskim svetovalnim delavcem. Trajanje: 3 enodnevne pedagoške delavnice - 3 krat po 6 ur. Izvajanje programa: Program bo izveden 12. 10. 1990, 19. 4. 1991, od 9. do 14. ure na Pedagoški akademiji v Ljubljani, po dogovoru pa tudi na osnovnih šolah, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek predšolskih otrok. 2. Izvajalci: mag. Breda Kroflič in sodelavci - učitelji razrednega pouka, plesalka Jasna Knez in pantomimičarka Jana Kovač. Materialne možnosti: ustrezno opremljena telovadnica, telovadna oprema (trenirka, copati). 3 VIP ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV RAZREDNEGA POUKA VSEBINA: Preverjanje in ocenjevanje znanja učencev prvega in drugega razreda osnovne šole Trajanje izobraževanja: 2 uri seminarja z razpravo Program je namenjen: učiteljicam prvega in drugega razreda. Izvajanje programa: Program bo potekal 24. septembra 1990, ob 16. uri na Pedagoški akademiji v Ljubljani, po dogovoru pa tudi na posameznih osnovnih šolah. V skupini bo največ 30 udeležencev. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za skupne predmete. 2. Izvajalka: mag. Cveta Razdevšek-Pučko. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV pripomočki. 4 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV OTROK Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU 4 A PROGRAMI ZA IZPOPOLNJEVANJE SPECIALNIH PEDAGOGOV Splošni podatki L Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2. Naziv programa: IZP za učitelje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 3. Naziv usmeritve: pedagoška. 4. Trajanje: 8 ur (en dan) - 3 ure predavanj. 4 ure vaj. 5. Program je namenjen defektologinjam, ki poučujejo v prvih razredih osnovnih šol s prilagojenim predmetnikom in programom. VSEBINA: Ugotavljanje pripravljenosti učencev v prvih razredih OŠPP za branje, pisanje, računanje in drugo delo v šoli L identifikacija razvojnih težav in motenj na področju gibanja, vida, sluha, koordinacije oko-roka, nevrološkega razvoja, senzomotorične integracije, zaznavanja, samopodobe, čustvovanja in vedenja. 2. Ugotavljanje otrokove pripravljenosti za branje, pisanje, računanje in drugo šolsko delo: - telesna in senzorična pripravljenost - perceptualna pripravljenost - fonična pripravljenost - jezikovna pripravljenost - bralna pripravljenost - pripravljenost za pisanje - čustvena in socialna pripravljenost. Program je sestavljen in teoretičnega in praktičnega dela. Izvajanje programa: Program bo izveden 28. 8. 1990 (torek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za defektologijo s smermi. 2. Izvajalec: Mirko Galeša. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki. 4 B PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE SPECIALNIH PEDAGOGOV, SKUPINA UČITELJEV, KI DELAJO Z DUŠEVNO PRIZADETIMI Splošni podatki L Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2. Naziv programa: IZP za učitelje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 3. Naziv usmeritve: pedagoška. 4. Trajanje: 16 ur (2 dni) - 6 ur predavanj, 10 ur vaj. 5. Program je namenjen specialnim pedagogom, ki delajo na nižji stopnji OŠPP. VSEBINA: Razvedrilne igre za razvoj funkcij L Fiziološke osnove gibanja - senzorična integracija. 2. Razvoj in razdelitev posameznih funkcij glede na učenčevo motenost: pridobivanje gibalnih izkušenj, utrjevanje gibalnih vzorcev, občutenje, prostorska ter vizuelna in akustična orientacija, odzivanje, funkcija ravnotežja. 3. Praktične igre na motoričnem, senzoričnem in emocionalnem področju. 4. Povratne informacije z analizo dela. Na seminarju se bodo udeleženci seznanili z raziskovanjem gibalnih sposobnosti lažje duševno prizadetih učencev. Program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela v telovadnici. Izvajanje programa: Program bo potekal 23. in 24. avgusta 1990 (četrtek in petek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Velikost skupine: 30 udeležencev, ki se pri praktičnem delu v telovadnici razdelijo v dve skupini po 15 udeležencev. Glede na zanimanje in če bo več prijav, bomo program ponovili. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za defektologijo s smermi. 2. Izvajalki: dr. Božidara Kremžar in asistentka Alenka Černič, Materialne možnosti: predavalnica - video in filmi, mala telovadnica. Posebni napotki: udeleženci seminarja naj prinesejo s seboj telovadno obleko (trenirko, copate). 4 C PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV IN VZGOJITE-UEV, KI DELAJO Z ZMERNO, TEŽJE IN TEŽKO PRIZADETIMI OTROKI Splošni podatki L Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2. Naziv programa: IZP za učitelje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. 3. Naziv usmeritve: pedagoška. 4. Trajanje: 6 ur (en dan) - 4 ure predavanj, 2 uri strokovne razprave. 5. Program je namenjen vzgojiteljem in-učiteljem, ki delajo z zmerno, težje in težko duševno prizadetimi otroki - diplomantom višješolskega študija, ki so končali študij pred letom 1987. Namenjen je tudi diplomantom visokošolskega študija, ki delajo v ustanovah z zmerno, težje in težko duševno prizadetimi otroki in mladostniki. VSEBINA: Samopodoba otroka in mladostnika INDIVIDUALNO DELO Z ZMERNO, TEŽJE IN TEŽKO DUŠEVNO PRIZADETIMI OTROKI ZA PODROČJE SPOZNAVANJA OKOUA, UČENJA PISANJA IN BRANJA S programom želimo usposobiti vzgojitelje in učitelje za boljše delo in večje razumevanje razvojno motenih in prizadetih gojencev. Z dodatnim znanjem želimo humanizirati delo s prizadetimi osebami. Program je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Izvajanje programa: Program bo izveden 5. oktobra 1990 ob 14. uri na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za defektologijo s smermi. 2. Izvajalca: dr. Miran Čuk, dr. Anton Kotar. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki. 4 Č STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE SPECIALNIH PEDAGOGOV, UČITEUEV OSNOVNIH ŠOL IN SVETOVALNIH DELAVCEV V OŠ Splošni podatki L Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2. Naziv usmeritve: pedagoška. 3. Trajanje izobraževanja: 5 ur (en dan) - 3 ure predavanj, 2 uri strokovne razprave. • 4. Program je namenjen specialnim pedagogom vseh smeri, učiteljem osnovnih šol in svetovalnim delavcem. VSEBINA: 1. Integracijski procesi v svetu in pri nas 2. Mentalno-higienski vidiki integracije 3. Vpliv mentalnih in emoncionalnih dejavnikov na uspešnost integracije v socialno okolje 4. Razvitost diferenciacije in individualizacije je pogoj za razvoj integracije in normalizacije 5. Motorično manj uspešni otroci 6. Metodično didaktični aspekti integracije Stran 20 PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 s 3 ro TJ JJ O w < m H O m i- > < m 0 1 IO cn I. u' __ (O (O 0 1 «< 7. Okrogla miza - razprava o integraciji, možnosti in omejitvi. Na seminarju se bodo udeleženci seznanili z možnostmi in omejitvami integracije otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Izvajanje programa: Program bo potekal vse leto na PA v Ljubljani in zunaj Ljubljane (po dogovoru). V skupini, za katero bo seminar, bo največ 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani. Oddelek za defektologijo s smermi. 2. Izvajalci: dr. Egidija Novljan, dr. Miran Čuk, Mirko Galeša, dr. Boži-dara Kremžar, dr. Anton Kotar in zunanji sodelavci. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV pripomočki 5 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV DEFEKTOLOGOV ZA OTROKE Z MOTNJAMI VEDENJA IN OSEBNOSTI 5 A PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE DELAVCEV V DOMOVIH UČENCEV, VZGOJNIH ZAVODIH, ZAPORIH IN KAZENSKO POBOLJŠEVALNIH DOMOVIH VSEBINA: Lik pedagoga - vzgojitelja Ob lastnostih, za katere navadno poudarjamo, da bi jih moral imeti pedagog vzgojitelj, pozabljamo na podzavestne osebnostne razsežnosti, ki pa imajo v vzgojnem procesu daljnosežnejše in globlje vplive, kot je naše zavestno in hoteno delovanje. Za pedagoški poklic je pomembno še posebej razčleniti narcisoidne in transferne fiksacije. Pri razčlenjevanju osebnosti pedagoga tudi preveč razmišljamo, kaj prinaša pedagog s seboj, ko vstopa v pedagoški proces, premalo pa o tem. katere lastnosti pedagoški poklic poraja in utrjuje. Navadno so to prav tiste lastnosti, ki jih štejemo za najbolj nezaželene in škodljive. Seminar je zamišljen kot kombinacija predavanja, vaj in organizirane razprave v malih skupinah. Namenjen je pedagoškim delavcem v domovih učencev, vzgojnih zavodih, zaporih in v kazensko poboljševalnih domovih. Trajanje: 7 ur (en dan). Izvajanje programa: Program bo izveden v skupnem tednu zimskih počitnic 1990/91 (četrtek) in avgusta 1991 na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajanje programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj defektolog za MVO. 2. Izvajalec: dr. Vinko Skalar. Materialne možnosti: ustrezno opremljena predavalnica z AV in drugimi pripomočki. Priporočena literatura: dr. Pavao Brajša: Psihodinamika partnerskih odnosa, Socialna zaštita, USJZ socialne zaštite grada, Zagreb, 11/79, stran 4-5 Fast J.: Govorica telesa. Lipa Koper, 1973 Pease A.: Govorica telesa, MK Ljubljana 1986. 5 B PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV VZGOJNIH ZAVODOV VSEBINA: Vedenjske motnje zavodske populacije (fenomenološki vidiki) in smotrnost prevzgojnih prizadevanj (funkcije in stvarnost) Ekspozicija in kritična interpretacija izsledkov raziskave: Evalvacija procesov in učinkov zavodske vzgoje s poudarkom na: - stvarnem pojavljanju motenj vedenja - formalnem načrtovanju prevzgojnih dejavnosti, s katerimi predvidevamo izboljšanje vedenja - indentifikaciji lastnega dogajanja (faktorska analiza nekaterih spremenljivk vzgojnega dela). Seminar je namenjen predvsem vzgojiteljem vzgojnih zavodov. Trajanje: 5 ur (dve uri predavani oziroma teoretičnega uvoda in 3 ure praktičnih vaj) Izvajanje programa: Program bo izveden 21. septembra in 5. oktobra 1990 (če bi bila potrebna dva roka) Izvajanje programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj defektolog za MVO 2. Izvajalec: dr. Ivan Škoflek. Materialne možnosti: ustrezno opremljena predavalnica z AV in drugimi pripomočki. 5 C PROGRAM ZA VZGOJITELJE VZGOJNIH ZAVODOV IN VZGO-JITEUE DOMOV ZA UČENCE VSEBINA: Kritični pogledi na vzgojno skupino , Ekspozicija in interpretacija izsledkov raziskovalne naloge: Evalvacija procesov in učinkov zavodske vzgoje, posebna pozornost pa bo namenjena: - kritičnemu vidiku meril za včlanjevanje otrok in mladostnikov v vzgojne skupine - materialnemu in prostorskemu standardu kot dinamogenemu dejavniku (kako se otroci v prostoru počutijo) - prevzgojnim učinkom »prostega življenjskega teka« skupine (skupinske navade, režim, običaji idr.) - identifikaciji pričakovanih in resničnih učinkov skupinskega dogajanja. Seminar je namenjen predvsem vzgojiteljem vzgojnih zavodov, pa tudi vzgojiteljem domov za učence. Trajanje: 5 ur (začetek ob 10. uri, konec ob 15. uri). Izvajanje programa. Program bo izveden v dveh ciklih jeseni 1990. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj defektolog za MVO. 2. Izvajalec: dr. Ivan Škoflek, deloma pa vsi udeleženci s pomočjo vnaprej pripravljenih seminarskih nalog. Materialne možnosti: ustrezno opremljena predavalnica z A V m drugi pripomočki. Priporočena literatura: Maurice Capul: Odgojne grupe, SDDJ, Beograd 1973. Nenad Havelka: Psihološke osnovne grupnog rada, Naučna knjiga, Beograd 1988, Dr. Pavao Brajša: Vodenje kot medosebni proces, Kadrološka knjižnica, DDU Univerzum, Ljubljana 1983. Dr. Vid Pečjak: Poti do idej. samozaložba, Ljubljana 1989. 5 Č PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH, PEDAGOŠKIH DELAVCEV V DOMOVIH UČENCEV IN VZGOJNIH ZAVODOV VSEBINA: Kazen in mehanizmi nadzorovanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah Kazen je klasičen vzgojni ukrep z večdimenzionalno funkcijo. Je sredstvo, ki ga ima avtoriteta za obvladanje posameznikov ali skupin, za vzdrževanje reda in discipline, moralnega ravnovesja, sporočanja ipd. Sestavina kakršnih koli uravnavalcev vedenja, kakršni so hišni red in različni pravilniki, je tudi kazen kot sredstvo nadzorovanja. V pedagoškem procesu pa ima kazen tudi vzgojno funkcijo. Deluje kot kemično sredstvo: v ustreznih količinah zdravi, v neustreznih pa nima učinka ali lahko celo škoduje. Tema je zmeraj aktualna, in vsakršna družbena ureditev daje v vzgojno-izobraževalnem procesu kazni in mehanizmom nadziranja drugačen pomen, in drugačne konotacije. V novejšem času upoštevamo nova spoznanja in dajemo kazni nove poudarke. O tem bi kazalo razmišljati tudi v pedagoških kolektivih. Seminar je namenjen pedagoškim delavcem v srednjih šolah, domovih za učencev in vzgojnim zavodom. Trajanje: Seminar je mogoče podati v treh urah kot predavanje z razpravo, ali kot celodnevni seminar. Na njem bodo nadrobneje obravnane posamezne podteme z načrtovanimi vajami in razpravo v podskupinah. Celodnevna izvedba predvideva različne oblike dejavne soudeležbe. Tema pa je pripravljena tudi kot dvodnevni seminar s podobno metodologijo kot za enodnevni seminar, pri tem bodo obravnavana posamezno področja bolj nadrobno. Izvajanje programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani. Oddelek vzgojitelj defektolog za MVO. 2. Dr. Vinko Skalar. Pri enodnevnem ali dvodnevnem seminarju so predvideni sodelavci - moderatorji. katerih število je odvisno od števila udeležencev; za skupino 20 udeležencev en sodelavec in za vsakih nadaljnjih 15 udeležencev še en sodelavec. Materialne možnosti: ustrezno opremljena predavalnica z AV in drugimi pripomočki. Priporočena literatura: Izvajalec bo pripravil v zvezi s predlagano temo obsežnejše teze. 5 D PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV OSNOVNIH ŠOL, SVETOVALNIH DELAVCEV NA ŠOLAH IN UČITEUEV V PODALJŠANEM BIVANJU, VZGOJITELJEV V MLADINSKIH DOMOVIH IN ZAVODIH VSEBINA: Kako doživljajo samega sebe učno manj uspešni učenci Predstavitev izsledkov raziskovalne naloge na osnovnih šolah, v katero so bili zajeti manj uspešni učenci: njihovo samovrednotenje, nekatere vedenjske strategije, ki jih uporabljajo za kompenzacijo, in kaj lahko učitelj, vzgojitelj ali svetovalni delavec pripomore, da bi se mehanizmi vezani na samovrednotenje in identiteto pri učno manj uspešnih učencih vsaj delno preusmerili. Seminar je namenjen učiteljem osnovnih šol, svetovalnim delavcem na šolah in učiteljem v podaljšanem bivanju, vzgojiteljem v mladinskih domovih in zavodih. Trajanje: 7 ur (3 ure predavanj in 4 ure dela v malih skupinah) Izvajanje programa: Program bo izveden 30. avgusta 1990 in v zimskih počitnicah (torek) 1991. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj defektolog za MVO. 2. Alenka Kobolt. Materialne možnosti: ustrezno opremljena predavalnica z AV in drugimi pripomočki. Priporočljiva poprejšnja priprava: kratki zapiski o svojem opazovanju in doživljanju ob različnih vedenjskih stilih učno manj uspešnih in učencev, ki imajo med odraščanjem težave. 5 E PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH DELAVCEV V DIJAŠKIH DOMOVIH, VZGOJNIH ZAVODIH IN DOMOVIH ORGANIZACIJ ZA USPOSABLJANJE - NADALJEVALNI PROGRAM VSEBINA: Izpopolnjevanje za delo v alternativnih oblikah domske in zavodske vzgoje Seminar je namenjen vsem strokovnim delavcem v dijaških domovih, vzgojnih zavodih in domovih drugih ustanov, kjer bivajo učenci med usposabljanjem. Trajanje: 132 ur. Izvajanje programa: Program bo izveden od avgusta 1990 do januarja 1991. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj defektolog za MVO. 2, dr. Vinko Skalar, dr. M. Ule, doc., B. Stritih, viš. pred., dr. G. Čačinovič-Vogrinčič, doc., dr. B. Dekleva, asist., mag. J. Bečaj, asist, dr. J. Musek. red. prof., dr. P. Umek doc., dr. M. Tomori, doc., dr. A. Šelih, red. prof., dr. F. Brine, doc., dr. I. Škoflek, viš. pred., dr. Ulf Lukan., M. Vončina., L. Hočevar. 6 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV MATEMATIKE V OSNOVNI ŠOLI 6 A DIDAKTIKA MATEMATIKE IN PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA VSEBINA: Postavljanje vprašanj pri pouku matematike - pedagoška delavnica Teoretični del: pomen in vloga vprašanj pri pouku; klasifikacija, vrste vprašanj; vprašanja kot oblika individualizacije; taktika postavljanja vprašanj pri pouku; napake pri postavljanju vprašanj. Praktični del: sestavljanje vprašanj različne ravni in z različnimi cilji (iz matematike); vaje v postavljanju (taktika) vprašanj, igra vlog. Pedagoška delavnica je namenjena učiteljem matematike, ki poučujejo na predmetni stopnji osnovne šole. Trajanje: enodnevna pedagoška delavnica, 8 ur (2 skupini po 8 ur). Izvajanje programa Program bo izveden 14. septembra, 16. novembra 1990 in v skupnem tednu zimskih počitnic (torek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Velikost skupine: 25 udeležencev. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za matematiko, fiziko in proizvodnotehnično vzgojo in Oddelek za skupne predmete. 2. Izvajalki: Terezija Uran, mag. Cveta Razdevšek-Pučko. Materialne možnosti: seminarska učilnica z AV pripomočki in učilnica z videorekorderjem. 6 B ALGEBRA VSEBINA: Algebra in teorija grafov Trajanje: 6 ur - 3 ure predavanj, 3 ure seminarja. Izvajanje programa: Program bo izveden v marcu 1991 na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa L Pedagoška akademija v Ljubljani. Oddelek za matematiko, fiziko in proizvodnotehnično vzgojo. 2. Izvajalec: dr. Dragan Marušič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki. 7 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV TEHNIČNE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLI VSEBINA: Elektrotehnika z vidika didaktike tehnične vzgoje L Prikaz učnih tem s področja elektrotehnike v osmem razredu osnovne šole. 2. Praktično delo - izvajanje vaj po programu za osnovno šolo. 3. Izdelava ustreznega učila. Program je namenjen učiteljem tehnične vzgoje, ki so diplomirali pred letom 1987. Trajanje: 8 ur (en dan) - 2 uri predavanj, 6 ur vaj. Izvajanje programa: Program bo izveden v skupnem tednu zimskih počitnic 1990/91 (ponedeljek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo prijavljenih vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za matematiko, fiziko in proizvodnotehnično vzgojo. 2. Izvajalci: mag. Breda Mejak-Vrišer, mag. Aleksander Kregar, Matjaž Jaklin, Roman Vidmar. Materialne možnosti: ustrezno opremljeni učilnica in tehnična delavnica. 8 PROGRAMI ZA ZAMEJSKE IN ZDOMSKE UČITEUE 8 A STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV ITALIJANSKEGA JEZIKA NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE PO PROJEKTU ELLE Splošni podatki: L Vrsta programa: izpopolnjevanje 2. Naziv usmeritve: pedagoška 3. Naziv programa: Didaktična delavnica ELLE, nadaljevalni program, izpopolnjevanje iz specialne didaktike. 4. Trajanje izobraževanja: 36 ur (6 dni) -2x3 dni v letu 1990 (2 x 18 ur = 36 ur). 5. Smotri programa: Izobraževanje je namenjeno profesorjem, ki poučujejo na razredni stopnji in potrebujejo dopolnilno znanje in usposobljenost iz specialne didaktike, učiteljem razrednega pouka, ki poučujejo v italijanščini in so diplomirani po VŠ programu učitelj razrednega pouka. Didaktična delavnica želi usposobiti razredne učitelje, ki poučujejo v italijanščini v svojih razredih in učitelje italijaniste, ki poučujejo na razredni stopnji. Projekt ELLE (Educazione Logico Linguistica Elementare) so spoznali na osnovni stopnji. Nadaljevalni program bo predstavil vsebino, metode, sredstva od 3. do 5. razreda in jih usposobil za delo na tem projektu. VSEBINA: Jezikovne vloge in položaj, razvoj jezikovnih spretnosti, meta-jezikovna kompetenca - teoretični vidiki in aplikacija v obliki jezikovnih iger, operativnih shem za učitelje in izdelava učnih enot za delo v razredu. Izvajanje programa: Vsako srečanje je razčlenjeno na 4 ure teoretičnih osnov, 4 ure predstavitve gradiva, 8 ur dela v didaktični delavnici. Srečanji bosta: 3 dni v maju in 3 dni v novembru 1990. Delo poteka v skupinah po 15 učiteljev. Ekipa izvajalcev lahko dela z dvema skupinama. Učitelji prejmejo gradivo, s katerim bodo pripravili nove enote po vzorcu. Obveznost udeležencev: Poročilo o delu med delavnicama. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, enota v Kopru, katedra za italijanski jezik. 2. Izvajalci: strokovnjaki IARD Milano (na stroške Ministrstva za zunanje zadeve republike Italije), mag. Irena Lipovec-Torkar, svetovalka Zavoda SR Slovenije za šolstvo, OE Koper. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, didaktično gradivo in pripomočki. 8 B STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK V ZAMEJSTVU Splošni podatki: 1 Vrsta programa: Program izpopolnjevanja vzgojiteljic predšolskih otrok v zamejstvu. 2 Naziv usmeritve: pedagoška. 3 Naziv programa: Razvijanje jezikovne in sporazumevalne zmožnosti otrok starostno mešanih skupinah. 4 Trajanje izobraževanja: 30 ur (6 dni) -2x3 dni v letu 1990 (2 x 15 ur = 30 ur). 5 Smotri programa: Izobraževanje je namenjeno vzgojiteljicam zamejkam, ki potrebujejo dopolnilno znanje in usposobljenost iz didaktike slovenskega jezika, materinščine v dvojezičnem okolju. Jezikovna vzgoja v starostno mešanih skupinah pa terja diferenciacijo vsebin, individualizirano delo in poseben metodični prijem. VSEBINA: Psihojezikovne možnosti otrok od 3 do 6 let. Otrokov govorni razvoj, otrok in igra, otrok v skupini, dinamika dela in interakcije, sporočanje in jezikovno vzgajanje, oblikovanje in izvajanje didaktičnih iger s posebnim poudarkom na medsebojnem vplivanju jezikov v stiku. Gradivo Učbeniki in priročniki za pouk slovenskega jezika, didaktične enote projekta ELLE, strokovna literatura iz didaktike slovenskega jezika. Izvajanje programa Srečanja bomo razčlenili na predavanja dveh predavateljev in izmenično delo v skupinah pri vajah. Skupaj bomo opravili 12 ur predavanj in 18 ur vaj. Usposabljanje bo v oktobru, novembru in decembru 1990. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Enota Koper. 2. Izvajalke: mag. Lucija Čok, Olga Bertok, Jelka Morato-Vatovec, Vida Medved-Udovič. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, A V in drugi pripomočki. 8 C STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV ZDOMSKIH OTROK VSEBINA: Pedagoška delavnica »medkulturna vzgoja« Ustvarjalni gib v učnovzgojnem procesu: Rajalne igre in plesi; Etnološki utrinki; Družabne plesne igre; Pantomima; Gledališka vzgoja; Lutkovna vzgoja; Likovna vzgoja; Glasbena vzgoja; medkulturna vzgoja. Pedagoška delavnica je namenjena vzgojiteljem in učiteljem zdomskih otrok. Trajanje: celodnevna ali dvodnevna delavnica v več vzporednih skupinah, glede na število udeležencev. Izvajanje programa: Program bo izveden v aprilu 1991 na Pedagoški akademiji v Ljubljani po dogovoru in v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo v Ljubljani. Izvajalci programa: L Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek vzgojitelj predšolskih otrok. 2. Izvajalci: mag. Breda Kroflič, Mirko Ramovš, Igor Cvetko, mag. Meta Zagorc. Jana Kovač, Mira Mijačevič, Breda Varl, Dragica Čadež. Jakob Jež, Mira Voglar, Dora Gobec. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica. AV in drugi pripomočki. 9 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITEUEV, VZGOJITEUEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV, KI SE UKVARJAJO Z OTROKI IN MLADINO Splošni podatki: 1 Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2 Naziv usmeritve: pedagoška. 3 Trajanje izobraževanja: 18 ur (tri dni) - 3-krat po 6 ur 4 Program je namenjen vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju (učiteljem, vzgojiteljem, svetovalnim delavcem idr.). VSEBINA: Navezovanje stika in metoda porajajoče se govorice telesa. L Kaj je govorica telesa? 2. Seznanjanje z metodo porajojoče se govorice telesa (EBL). 3. Spoznavanje posameznih elementov EBL. 4. Govorica telesa pri dojenčku, malčku, v skupini... 5. Stopnje navezovanja stika. 6. Navezovanje stika po metodi EBL. V seminarju se prepleta podajanje temeljnih teoretičnih vidikov z izkusnej-šim delom in obravnavo video posnetkov. Udeleženci prejmejo tudi navodila za izvajanje določenih vaj doma. Izvajanje programa: Program bo potekal v skupnem tednu zimskih počitnic 1990/91 (ponedeljek, torek, sreda) na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če bo potrebno, pa Stran 22___________________________________ PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 PROSVETA DELAVEC - 25. junija 1990 m c---;* m s M M tudi med šolskim letom 1990/91. V skupini, za katero bo seminar, bo največ 15 udeležencev. Izvajanje programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za skupne predmete. 2. Izvajalka: mag. Sonja Žorga. Materialne možnosti: učilnica s stoli, ki niso pritrjeni; videorekorder z daljinskim upravljalcem in TV sprejemnik. 10 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV V OSNOVNIH ŠOLAH, VZGOJITELJEV V DOMOVIH ZA UČENCE IN VZGOJITELJE V RAZLIČNIH ORGANIZACIJAH ZA USPOSABUANJE (ZA DOMOVE IN ZAVODE) Splošni podatki: 1 Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2 Nazi usmeritve: pedagoška. 3 Trajanje izobraževanja: 16 ur (dva dni) - 6 ur predavanj, 10 ur vaj 4 Programje namenjen učiteljem v osnovni šoli, vzgojiteljem v domovih za učence in vzgojitelje v različnih organizacijah za usposabljanje, ki jih zanima, kako obogatiti svoje vzgojno delo z novimi, tudi za otroke in mladostnike zelo zanimivimi metodami dela. VSEBINA: Oblikovanje identitete in vrednotenje samega sebe pri otrocih in mladostnikih Predavanja bodo predstavila oblikovanje identitete in razvoj pojmovanja sebe in s tem povezanega samovrednotenja pri otrocih in mladostnikih. Poudarek bo na vsebinah, ki so pomembne za učitelje in vzgojitelje. Vaje bodo potekale v malih skupinah v pedagoški delavnici. Pedagoška delavnica bo usmerjena na izkušenjsko delo, kjer bodo udeleženci spoznali vaje, namenjene podpori oblikovanja odnosa do sebe in svojih vrstnikov. Z vajami bomo lahko udeleženci kasneje pri svojem skupinskem delu usmerjali pozornost otrok na sebe in njihove odnose v skupini, v družini. Udeleženci bodo dobili pisno gradivo z navodili za izvedbo različnih vaj, ki ga bodo lahko uporabljali tudi kasneje. Izvajanje programa: Program bo potekal 28. in 29. avgusta 1990 in v skupnem tednu zimskih počitnic 1990/91 (četrtek, petek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani, če se bo prijavilo vsaj 30 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za skupne predmete m oddelek vzgojitelj defektolog za MVO. 2. Izvajalki: dr. Marija Skalar in Alenka Kobolt. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV in drugi pripomočki. Priporočena literatura: 1. Thomas Gordon: Trening večje učiteljeve učinkovitosti. 2. Marija Skalar: Samovrednotenje kot znotraj osebni proces. Sodobna pedagogika, 1986, Vol. 37, št. 5/6, 212-219. 3. Cirila Peklaj: Kreativnost, sposobnost in vrednotenje samega sebe. Usposabljanje razrednih učiteljev pri nas. Dodatek k zborniku prispevkov. Pedagoška akademija Ljubljana 1988, str. 25-37. 11 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IN VZGOJITELJEV MENTORJEV - PEDAGOŠKE DELAVNICE Splošni podatki: 1 Vrsta programa: izpopolnjevalni. 2 Naziv usmeritve: pedagoška. 3 Trajanje izobraževanja: 2x7 ur (dva dni) - 3 ure predavanj. 4 ure vaj. 4 Programje namenjen: vzgojiteljem in učiteljem mentorjem. VSEBINA: Novosti v vzgoji in izobraževanju ter vpeljava v razvojno-raziskovalno delo. Izvajanje programa: Program bo potekal: v študijskem letu 1989/90 in 1990/91 na Pedagoški akademiji v Ljubljani; Program bo izveden kot skupni in posebni del. Velikost skupine: do 25 udeležencev. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani: matični oddelki in katedre. 2. Izvajalci: visokošolski učitelji in sodelavci različnih strok. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica z AV pripomočki in videorekorderjem. 12 STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV OSNOVNIH ŠOL Splošni podatki 1 Vrsta programa: Izpopolnjevalni. 2 Naziv usmeritve: pedagoška. 3 Trajanje izobraževanja: 10 ur predavanj (dva dni). 4 Program je namenjen vodstvenim delavcem osnovnih šol. VSEBINA: Vloga osnovne šole pri povezovanju z okoljem Pojmovanja o povezovanju šole in okolja v svetu in pri nas Sodobne značilnosti osnovne šole, njena programska sestava in povezovanje z okoljem. Vsebine, načini in dejavniki povezovanja v sedanjih razmerah v Sloveniji. Izvajanje programa: Program bo potekal v skupnem tednu zimskih počitnic 1990/91 (ponedeljek, torek) na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Izvajalci programa: 1. Pedagoška akademija v Ljubljani, Oddelek za skupne predmete. 2. Izvajalec: dr. Veljko Troha. Materialne možnosti: ustrezno opremljena učilnica, AV pripomočki. Študijsko gradivo: 20 strani. A IV FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI Gortanova 22 ODDELEK ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Telefon: (061) 441-577 1 PERMANETNO IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV IN PROFESOR- Opomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 30 kandida-JEV TELESNE VZGOJE tov 1.1 Osnovni seminaiji (36 ur) Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: 3. do 6. julija 1990. VSEBINA: Košarka v šoli - vodilna tema, Motorično učenje, Učenje, novosti iz raziskovalne dejavnosti na Fakulteti za telesno kulturo, Informacije. Predavatelji: dr. Brane Dežman, dr. Simona Tancig, dr. Franc Agrež, dr. Janko Strel, mag. Aco Cankar. Prijave: Udeleženci seminarja, se morajo prijaviti najkasneje do konca junija 1990 na naslov organizatorja seminarja. Prispevek: Prispevek v višini 100,00 din je treba nakazati na žiro račun organizatorja seminarja (prispevek je za pisno gradivo). Prijava za seminar je veljavna, če je vplačan prispevek. Opomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 30 kandidatov. 1.2 Osnovni seminar (36 ur) Kraj: Banjole pri Pulju. Datum: 22. do 27. avgusta 1990. VSEBINA: Novosti v tehnikah plavanja in metodiki učenja - vodilna tema. Motorično učenje. Novosti iz raziskovalne dejavnosti na FTK. Informacije. Predavatelji: dr. Venceslav Kapus, dr. Simona Tancig, dr. Franc Agrež, dr. Janko Strel, mag. Aco Cankar. Prijava: Udeleženci seminarja se morajo prijaviti najkasneje do 15. julija 1990 na naslov organizatorja seminatja. Prispevek: Prispevek v višini 100.00 din. je treba vplačati na račun organizatorja posveta. Prijava za seminar je ~~ jc vplačan prispevek. 2 POSEBNI SEMINARJI 2.1 Tesna vzgoja za motorično motene učence v osnovni šoli Seminar je namenjen profesorjem telesne vzgoje, šolskim zdravnikom in šolskim psihologom. Kraj: Ljubljana v prostorih FTK in Pedagoške akademije rok izvedbe v letu 1990. To so trije dvodnevni seminarji. VSEBINA: Zdravstveno stanje učencev v SRS in potrebe po telesnovzgojni dejavnosti. Struktura in razvoj motoričnih sposobnosti. Groba diagnostika motorično motenih in prizadetih. Pomen telesne vzgoje za zdravstveno in motorično motene učence. Preventiva slabih drž. Patologija hrbtenice. Uporaba standardiziranih merskih postopkov za odkrivanje bivalne nenavadnosti (gibalne motnje). Analiza osnovnih postavitvenih in strojno gibalnih vzorcev. Organizacija in metode vadbe za motorično motene. Pridobivanje gibalnih izkušenj. Predavatelji: dr. Boža Kramžar-Petelin, dr. Miran Čuk, Dr. Ljubica Vuče-tič-Zavrnik, Simona Tancig, dr. Urška Arko, dr. Marija Vodnjov, dr. Marjana Čuček, prof. Ivan Križnar. Prijave: Prijave pošljite na naslov organizatorja posveta do septembra 1990. Seminar bo organiziran za največ 40 udeležencev (prvih 40 prispelih prijav). Če bo več prijav, bo organizator ponovil seminar aprila 1991. Prispevek: Prispevek v višini 100,00 din za pisno gradivo, je treba vplačati na žiro račun, organizatorja serpinarja. Prijava za seminar je veljavna, če je vplačan prispevek (kotizacija). Opomba: Seminar bo organiziran, če se bo prijavilo najmanj 30 kandidatov. y 2.2 Tenis v šoli - dvodnevni seminar Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: april 1991 VSEBINA: Tenis v osnovni in srednji šoli. Predavatelj: dr, Oto Kugonič in sodelavci. Prijave: Prijave pošljite na naslov organizatorja seminarja, najkasneje do 20. marca 1990. Prispevek: Prispevek v višini 120,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja. Prijava za seminar je veljavna, če je vplačan prispevek. Opomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 300 kandidatov. 2.3 Uporaba računalnika za potrebe telesne vzgoje v šoli Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: Dvodnevni seminar v mesecu maju 1991 (petek, sobota). VSEBINA: Programi za obdelavo podatkov. Predavatelj: mag. Franci Ambrožič. Prijave: Prijave pošljite najkasneje do 20. aprila 1991, na naslov organizatorja seminarja. Prispevek: Prispevek za pisno gradivo v višini 120,00 din, pošljite na žiro račun organizatorja seminarja. Prijava je veljavna, če je vplačan prispevek. Pripomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 30 kandidatov. 2.4 Športna gimnastika v osnovni šoli Kraj: Ljubljana, v prostorih republiškega gimnastičnega centra. Datum: od 2. do 6. julija 1990. VSEBINA: Športna gimnastika za dečke in deklice v nižjih in višjih razredih osnovne šole. Predavatelji: dr. Doljana Novak, mag. Toni Bolkovič, mag. Ivan Čuk. Prijava: Prijave pošljite najkasneje do konca junija 1990 na naslov organizatorja seminarja. Prispevek: Prispevek v višini 120,00 din za pisno gradivo, nakažite na žiro račun organizatorja seminarja. Prijava je veljavna, če je vplačan prispevek. Opomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 30 kandidatov. 2.5 Atletika v osnovni šoli Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: od 2. do 6. julija 1990. VSEBINA: Tehnika in metodika atletike v osnovni in srednji šoli. Storitveni elementi atletike. Programiranje vadbe. Predavatelji: dr. Jože Šturm, dr. Milan Čoh, dr. Janez Tome in drugi sodelavci. Prijava: Prijave za seminar pošljite na naslov organizatorja najkasneje do konca junija 1990. Prispevek: Prispevek za pisno gradivo v višini 140,00 din nakažite na žiro račun organizatorja seminarja. Prijava je veljavna, če je vplačan prispevek. Pripomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih najmanj 30 kandidatov. 2.6 Enodnevni regijski seminaiji za učitelje in profesoije telesne vzgoje, ki imajo naziv vaditelj ali učitelj plavanja Zaradi sprejetega Zakona o varnosti na organiziranih kopališčih, se je odgovornost vaditeljev in učiteljev plavanja za proces plavanja povečala. Kraj: Seminarji bodo organizirani po območjih, kot so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo. Datum: Seminarji bodo organizirani v drugi polovici šolskega leta 1990/91. VSEBINA: Novosti v metodiki učenja plavanja, Ukrepi varnosti pri učenju plavanja. Predavatelji: dr. Venceslav Kapus, mag. Jaka Bednarik, prof. Ivko Šink. Prijave: Nadrobni razpis bodo kandidatom poslali kasneje enote Zavoda RS za šolstvo. 2.7 Dvodnevni seminar za predavatelje telesne vzgoje, ki učijo na kadrovskih šolah, in za inštruktoije, ki bodo vodili praktični del učnega procesa na seminaijih za vaditelje plavanja. Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: Seminar bo predvidoma 9. in 10. marca 1991. VSEBINA: Osnove plavanja. Osnove plavalnih tehnik. Predelava programa za pridobitev naziva vaditelj plavanja. Merila za ocenjevanje. Organizacija in ukrepi varnosti pri učenju plavanja. Prijave: Prijave pošljite na naslov organizatorja seminarja. Prispevek: Prispevek v višini 100.00 za literaturo, nakažite na žiro račun organizatorja seminarja. Prijava za seminarje veljavna, če je vplačan prispevek. Opomba: Seminar bo organiziran, če se bo prijavilo najmanj 30 kandidatov. 2.S Seminar za delo z motorično nadaijenimi učenci v osnovni šoli Kraj: Ljubljana v prostorih FTK. Datum: Datum bo določen kasneje v nadrobnem razpisu. VSEBINA: Nekateri fiziološki vidiki treniranja mladih. Osnove treniranja mladih v nekaterih individualnih športih. Osnove treniranja mladih v kolektivnih športih. Dejavniki, ki vplivajo na obseg in kakovost treniranja. Predavatelj: dr. Jože Šturm, mag. Anton Ušaj, dr. Venceslava Kapus - dr. Brane Dežman s sodelavci. Prijave: Udeleženci seminarja se morajo prijaviti organizatorju. Rok prijav bo določen kasneje v nadrobnem razpisu. Prispevek: Višina prispevka bo določena v nadrobnem razpisu. 2.9 Dvodnevni seminar s temo: Oblike in vsebina organizacije športne vadbe pri športnih ali drugih pouka prostih dnevih v šoli. Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: 3. in 14. april 1991. VSEBINA: Izbira smotrov in ciljev. Nekateri modeli individualne in kolektivne vadbe. Izbira kraja, prostora, orodja in rekvizitov za vadbo. Elementi, ki vplivajo na obseg in kakovost vadbe. Nekatera načela smotrne organizacije množične oblike vadbe. Predavatelji: dr. Janko Strel, dr. Herman Berčič, dr. Boris Sila in drugi sodelavci. Prijave: Prijave za udeležbo pošljite na naslov organizatorja seminarja. Prijava je veljavna, če je plačan prispevek. Prispevek: Prispevek v višini 100,00 pošljite na žiro račun organizatorji seminarja. Opomba: Seminar bo organiziran, če bo prijavljenih 30 kandidatov. Organizator seminarjev je: FAKULTETA ZA TELESNO KULTURO - ODDELEK ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE, Gortanova 22, 61000 LJUBLJANA telefon (061) 441-577 Žiro račun: 50103-603-45543 LB 3 SEMINARJI ZA UClTEUE RAZREDNEGA POUKA, ZA PODROČJE TELESNE VZGOJE 3.1 Za mentoije, za pouk telesne vzgoje na razredni stopnji. Kraj: Ljubljana, v prostorih FTK. Datum: od 2. do 6. julija 1990. VSEBINA: Program telesne vzgoje od l. do 4. razreda. Planiranje in programiranje TV. Organizacija ure TV. Vloga učitelja pri urah TV. Prilagajanje TV glede na možnosti za TV. TV karton, namen in uporabnost izidov. Predavatelji: dr. Janko Strel, dr. Miran Pirc in drugi sodelavci. Prijave: Prijave pošljite najkasneje do konca junija 1990 na naslov organizatorja seminarja. Prispevek: Prispevek v višini 150,00 din za pisno gradivo nakažite na žiro račun organizatorja seminarja. Prijava je veljavna, ko je vplačan prispevek. 3.2 Seminar za učenje plavanja S sprejetim Zakonom o varnosti na organiziranih kopališčih v Sloveniji, smejo plavanje učiti samo za to usposobljeni vaditelji in učitelji plavanja. Ker večina učiteljev razrednega pouka za to ni usposobljena, se zanje organizirajo območni seminarji, da si pridobijo to znanje in pravico. Kraj: Seminarji bodo organizirani po območjih, kot so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo. Datum: Čas seminarjev bo določen kasneje. Če bo več zanimanja, bomo seminarje organizirali tudi kasneje. VSEBINA: Osnove plavanja. Prilagajanje na vodo. Osnove tehnik plava-nja. Učenje plavanja neplavalca. Nadaljevalna šola plavanja. Osnove reševanja iz vode, Metode učenja plavanja in vloga učitelja pri učenju. Predavatelji: dr. Venceslav Kapus, mag. Jaka Bednarik, prof. Ivko Šink in drugi sodelavci. Prijave: Prijave zbirajo svetovalci za telesno vzgojo na enotah Zavoda RS za šolstvo. Nadrobni razpis za posamezno področje (kraj, datum, rok prijave) boste prejeli kasneje. Prispevek: Višina prispevka bo določena kasneje v nadrobnem razpisu. 3.3 Območni seminaiji za učitelje razrednega pouka za telesno vzgojo Kraj: Seminarji bodo organizirani po območjih, kot so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo. Datum: Seminarji bodo med zimskimi šolskimi počitnicami v šolskem letu 1990/91. VSEBINA: Vsebina seminaijev bo določena kasneje in objavljena v nadrobnem razpisu, ki ga bodo šole prejele v začetku šolskega leta 1990/91. Stran 24__________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 itran 25 PROSVETNI DELAVEC -25. junija 1990 (/) 4 SEMINARJI ZA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK 4.1 Seminar za učenje plavanja neplavalcev (Na temelju uspešno opravljenega seminarja, ki si ga tečajniki pridobijo - naziv vaditelj plavanja.) Po Zakonu o varnosti na organiziranih kopališčih v Republiki Sloveniji smejo učiti plavanje samo strokovno usposobljeni pedagogi z nazivom vaditelj ali učitelj plavanja. Kraj: Seminarji bodo organizirani po območjih, kot so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo. Datum: Čas seminarjev bo določen kasneje. Če bo zanimanje večje, bomo seminarje organizirali še jeseni. VSEBINA: Osnove plavanja. Prilagajanja na vodo. Tehnika plavanja. Učenje plavanja neplavalcev. Osnove reševanja iz vode. Metodika učenja plavanja in vloga učitelja v procesu učenja. Organizacija, varnost in higienske zahteve pri učenju plavanja. Predavatelji: dr. Venceslav Kapus, mag. Jaka Bednarik, prof. Ivko Šink in sodelavci. Prijave: Prijave zbirajo svetovalci za. predšolsko vzgojo na enotah Zavoda RS za šolstvo. Nadrobni razpis za posamezno področje (kraj. datum in rok prijave) boste prejeli kasneje. Prispevek: Višina prispevka (namenjena, za literaturo) bo kasneje določena v nadrobnem razpisu. 4.2 Seminar za mentoije telesne vzgoje predšolskih otrok. Petdnevni seminar. Kraj: Ljubljana (mogoče tudi kakšen drug kraj). Datum: VSEBINA: Biološki razvoj motoričnih sposobnosti. Motorično učenje. Zahteve motoričnega učenja v obdobjih predšolskih starosti. Smotrna izbira vaj, iger in drugih nalog v procesu motoričnega učenja. Obdobje predšolske starosti je obdobje v katerem se odkrivajo motorične motnje. Osnove odkrivanja motoričnih motenj in nadaljnji postopki. Povezovanje telesne vzgoje z drugimi vzgojnimi področji. Predavatelji: dr. Simona Tancig, dr. Janko Strel. dr. Boža Kremžar, Irena Devičnik in drugi sodelavci. Prijave: Prijave bomo zbirali kasneje, ko bo objavljen nadrobni razpis seminarja. Prispevek: bo določen z nadrobnim razpisom. 4.3 Območni seminaiji za telesno vzgojo, namenjeni vzgojiteljem predšolskih otrok Seminarji bodo predvidoma zunaj delovnega časa v obsegu 12 ur. Kraj: Seminarji bodo organizirani po območjih, kot so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo. Datum: Datumi seminarjev bodo določeni kasneje. VSEBINA: Ustvaijanje z gibom. Nekatere naloge v procesu motoričnega učenja. Naloge primerne za razvijanje osnovnih funkcionalnih sposobnosti otrok. Predavatelji: Strokovnjaki s Fakultete za telesno kulturo. Pedagoške akademije iz Ljubljane in Fakultete iz Maribora. Prijave: Prijave zbirajo svetovalci Zavoda RS za šolstvo - za predšolsko vzgojo. Nadrobni razpis boste prejeli kasneje. Prispevek: Višina prispevka bo kasneje določena v nadrobnem razpisu. Prispevek je namenjen za literaturo. 4.4 Dvodnevni seminar za vzgojiteljice s področja smučanja in iger na snegu. Kraj: Seminarji bodo organizirani po regijah, kot so organizirane enote Zavoda RS za šolstvo. Datum: Seminarji bodo v decembru 1990. VSEBINA: Igre na snegu. Hoja na smučeh. Učenje smučanja. Predavatelji: mag. Cveto Pavčič, dr. Adolf Rajtmajer s sodelavci. Prijave: Prijave zbirajo svetovalci za predšolsko vzgojo na enotah Zavoda RS za šolstvo. Nadrobni razpis za posamezno področje (kraj. datum, rok prijav) boste prejeli kasneje. Kotizacija: Višina prispevka (za literaturo) bo dodatno določena v nadrobnem razpisu. A V UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO VTOZD KEMIJSKO IZOBRAŽEVANJE IN INFORMATIKA Vegova 4, 61001 LJUBLJANA Telefon: (061) 214-326 i 1 PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV KEMIJE Splošni podatki o programu: 1 Vrsta programa: Program za izpopolnjevanje. 2 Naziv programa: Program za strokovno izpopolnjevanje osnovnošolskih učiteljev kemije. 3 Naziv usmeritve: pedagoška. 4 Naziv programa, ki je podlaga za oblikovanje programa za strokovno izpopolnjevanje: kemijsko izobraževanje - dvopredmetno; predmetne vezave: kemija (biologija ali fizika ali tehnična vzgoja). 5 Trajanje programa: 32 ur. 6 Pogoji za vpis v program: - diploma pedagoške akademije ali pedagoške fakultete ustrezne predmetne vezave: kemija (biologija, fizika, tehnična vzgoja, gospodinjstvo); - diploma fakultete za naravoslovje in tehnologijo ali diploma biotehniške fakultete - dvopredmetne pedagoške usmeritve kemija in (biologija ali fizika ali tehnična vzgoja); - zaposlitev v pedagoškem poklicu. VSEBINA Zap. št. Teme P(ur) V(ur) 1. Novi dosežki na področju naravoslovnega raziskovanja s posebnim poudarkom na kemiji 8 2. Informacijske metode in tehnike ter evalvacija 4 (računalniška učilnica, dosežkov izobraževanja 4 skupine po 24) 3. Pomen eksperimentalnega dela za pouk naravoslovja 4 4 (laboratorij, skupnine po 30) Skupaj ur: 16 8 Seminar za mentorje mladih raziskovalcev: 8 ur. SKUPAJ: 32 UR PROGRAMA POJASNILA ZA IZVAJANJE PROGRAMA Program izvajajo visokošolski učitelji Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Pedagoška akademija v Ljubljani in vabljeni zunanji predavatelji iz Jugoslavije in tujine. Za uspešno izvajanje programa, so na voljo ustrezni prostori: predavalnica, seminarski kabineti, računalniška učilnica, laboratorij in specializirana računalniško vodena knjižnica z videoteko. Za vpeljevanje novih prijemov v kemijskem in širšem naravoslovnem izobraževanju so zagotovljeni poleg običajnih avdiovizualnih sredstev tudi interna televizija in mikroračunalniki s programsko opremo za ustvarjanje bibliografskih, faktografskih in relacijskih baz podatkov ter ekspertnih sistemov. TEME IN VSEBINA PROGRAMA Z OPREDELJENIMI SMOTRI: 1 Novi dosežki na področju naravoslovnega raziskovanja s poudarkom na kemiji: Izbrane teme iz temeljnih vej kemije. Interdisciplinarne teme (tehnologija, varstvo okolja). 2 Vpeljevanje informacijskih metod in tehnik v pouk naravoslovja, zlasti kemije: INFORMACIJSKE METODE IN TEHNIKE: - viri informacij (pisne informacije in računalniško dostopne informacije); - zajemanje informacij in ustvaijanje bibliografskih in faktografskih baz podatkov za potrebe izobraževanja; - strukturiranje informacije, opredeljevanje relacij med podatki in gradnja relacijskih baz podatkov; - tehnike predstavitve znanja, pravila, semantične mreže, spoznavanje šolskih ekspertnih sistemov. UPORABA INFORMACIJSKIH METOD IN TEHNIK: - gradnja map znanja, - snovanje problemsko usmeijenih učnih enot, - evalvacija dosežkov izobraževanja. 3 POMEN EKSPERIMENTALNEGA DELA ZA POUK NARAVOSLOVJA - razvijanje novih eksperimentov in eksperimentalnih sklopov; - povezovanje eksperimentalnega dela z računalniško obdelavo podatkov; - usmerjanje in vodenje mladih v raziskovalno delo. Za mentoije mladih »raziskovalcev« bo ta program poglobljen in dopolnjen. A VI UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI VDO FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO VTOZD FIZIKA 61111 LJUBLJANA, Jadranska 19 Telefon: (061) 265-061 Namen in potek študija: učitelj mora biti razgledan po fiziki. Zato mora slediti hitremu napredku, brati in študirati fizikalno časopisje, utrjevati novo znanje, da ga lahko prenaša in razlaga drugim, si pridobivati nove spretnosti stroke in se navajati na nove didaktične možnosti. Tem namenom je prirejen naš načrt izpopolnjevanja znanja. Program obsega 6-urna študijska srečanja na oddelku, v presledkih po tri tedne in s študijsko pripravo doma. Na srečanjih so predavanja z vajami in razpravo o novih problemskih področjih. Seminar z obravnavo referatov udeležencev o izbranih problemih in aktualnostih iz časopisja za fiziko in fizikalno didaktike ter učno in-raziskovalno delo v laboratoriju in ob računalniku. Med posameznimi srečanji udeleženci doma študirajo predavano snov ob reševanju nalog in problemskih vprašanj, berejo fizikalno časopisje in pripravljajo lastne referate o izbranih problemih in ocene referatov drugih. V šolskem letu 1990/91 bo 12 študijskih srečanj po 6 ur, na katerih bodo tale predavanja: - Fizika neurejenih sistemov - Gravitacijski valovi - Fizika delcev - Osnovne sile in gradniki - prof. B. Blinc - prof. A. Čadež - prof. M. Kosina - prof. N. Mankoč - Kvantna optika - Narava v inči kvantne mehanike - Termodinamika transportnih pojavov - Novi eksperimenti v fiziki delcev - Razvoj modeliranja fizikalnih pojavov - Nove uporabe ultrazvoka in magnetne resonance - Razvoj in novi dosežki NMR - Fizika novih senzorjev in napredek merstva - Novosti elektronike v fizikalni instrumentaciji - Nova problemska področja v biofiziki - Novi dosežki fizikalne didaktike - prof. M. Čopič - prof. P. Gosar - prof. I. Kuščer - prof. D. Jamnik - prof. A. Likar - prof. J. Stepišnik - prof. J. Seliger - prof. A. Moljk - prof. J. Pahor - prof. M. Hribar Dejavni udeleženci bodo dobili ob koncu šolskega leta certifikat o študijskem sodelovanju na tečaju permanentnega izobraževanja z navedbo samostojnih del in referatov. Ker se ugled šole čedalje bolj ceni po dobrih profesorjih, bo dejavna udeležba gotovo upoštevana pri zaposlovanju in poklicnem napredovanju. Udeležbo priporočamo tudi vsem, ki se zanimajo za podiplomski študij. Lani v prvem letu permanentnega izobraževanja je bilo že 20 udeležencev. Prvo študijsko srečanje v novem šolskem letu bo 8. septembra 1990. Za dodatna pojasnila kličite fizikalni oddelek (tel. (061) 265-061. A VII FNT-VTOZD MATEMATIKA IN MEHANIKA LJUBLJANA, Jadranska 19 DRUŠTVO MATEMATIKOV, FIZIKOV IN ASTRONOMOV R SLOVENIJE LJUBLJANA, Jadranska 19 Telefon: 061/265-01 FNT-VTOZD Matematika in mehanika je v sodelovanju s pedagoško sekcijo Društva matematikov, fizikov in astronomov RS pripravila tale program pemanentnega izobraževanja za učitelje matematike, ki se bo izvajal v šolskem letu 1990/91: VSEBINA: 1. prof. dr. I. Vidav: Komplesna števila v algebri, analizi in geometriji (trikrat 3 ure). 2. prof. dr. M. Hladnik: Uvod v harmonično analizo (trikrat po 2 uri). 3. prof. dr. P. Legiša: Izometrija ravnine (4 ure). 4. prof. dr. N. Prijatelj (naslov bo objavljen kasneje) Idrija, oktober 1990. Kraj izvajanja: - Ciklusi predavanj pod točkami: L, 2. in 3. bodo izvedeni v Ljubljani, Jadranska 19. Čas izvedbe: Fakulteta bo pošiljala vabila učiteljem na srednje šole. I s id OJ l O UJ > < -J IH D > CA O o: Ou A Vlil BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD ZA BIOLOGIJO Naslov: Aškerčeva 12 61000 LJUBLJANA i Telefon: (061)332-611 PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV BIOLOGIJE Splošni podatki Vrsta programa: Program za izpopolnjevanje učiteljev. Naziv programa: Program za izpopolnjevanje učiteljev predmeta biologija in bioloških vsebin. Naziv usmeritve: pedagoška. Naziv programa oziroma smeri: Metodika biološke vzgoje in izobraževanja. Trajanje programa: 1 dan = 10 ur. Programje namenjen učiteljem, ki poučujejo biologijo ali predmet spoznavanje narave v osnovni šoli. 1 METODIKA DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI I VSEBINA: 1. Izbor organizmov (merilo pedagoške vrednosti, kriterij atraktivnosti, ogroženosti in ogrožanja). 2. Priprava organizma za predstavitev (gojenje, spodbujanje življenjskih manifestacij, delo z organizmom v naravnem in umetnem okolju). 3. Predstavitev organizma: vključevanje čutil, stopnjevanje motivacije). Izvajanje programa: Program vsebuje 2 uri teoretičnega dela (predavanje, povzetki) in 8 ur praktičnega laboratorijskega dela. Program bo potekal po območjih. Datume bomo določili v dogovoru s svetovalci posameznih organizacijskih enot Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. V program lahko sprejmemo v eni skupini 15 udeležencev. Smotri programa: Usposobitev učiteljev biologije v osnovnih šolah za delo in pouk z živimi organizmi. Literatura: Seznam literature bodo udeleženci dobili, ko bo določen datum izvedbe programa, separafe pa ob vpisu v program. Obveznosti udeležencev: Seznanitev z literaturo ob vpisu v program. Izvajalci programa: VTOZD za biologijo, Aškerčeva 12, Ljubljana, Program bodo izvajali univerzitetni učitelji in asistenti: prof. dr. Tatjana Verč-kovnik, Dušan Vrščaj, asistent; mag. Jelka Strgar, asistentka in višji teh, sod. Rudi Ocepek. 8 ra m itran 27 PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 Materialne možnosti: vivarij in botanični vrt VTOZD za biologijo, ustrezno opremljeno področje osnovne šole. 2 METODIKA DELA Z NARAVNIMI OBJEKTI II VSEBINA: 1. Izbor rastlinje povzet po prilogah k učbenikom biologije za osnovno šolo (pedagoška vrednost, organizma, atraktivnost, ogrožanje in ogroženost, uporabnost). 2. Priprava rastline za predstavitev (delo v umetnem okolju, delo v naravnem okolju, herbariziranje). 3. Predstavitev rastline (vključevanje različnih čutil pri spoznavanju rastline, stopnjevanje motivacije). Izvajanje programa: Program vsebuje 2 uri teoretičnega dela, 1 uro laboratorijskega dela in 7 ur terenskega dela. Program bo potekal po območjih po dogovoru s svetovalci posameznih organizacijskih enot - v pomladanskem, poletnem in delno tudi v jesenskem času. V program lahko sprejmemo v eni skupini le 15 udeležencev. Smotri programa: usposobitev 'učiteljev biologije in spoznavanje narave v osnovnih šolah za delo na terenu oziroma za delo z rastlinami, ki bi jih morali učenci spoznati v osnovni šoli. Literatura: Seznam literature bodo dobili udeleženci ob dogovoru za datum izvajanja programa, separate pa na samem seminarju. Obveznosti udeležencev: seznanitev z literaturo ob vpisu v program. Izvajalec programa: VTOZD za Biologijo, Aškerčeva 12, Ljubljana, Program bodo izvajali univerzitetni učitelji in asistenti: prof. dr. Tatjana Verč-kovnik. mag. Jelka Strgar, asistentka; Dušan Vrščaj, asistent in višji teh. sod. Rudi Ocepek. Materialne možnosti: ustrezno opremljena področna osnovna šola. Opomba: Kandidati lahko dobijo vsa dodatna pojasnila o programu na VTOZD-u za biologijo na katedri za metodiko biološkega izobraževanja ali na območni organizacijski enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pri svetovalcu za področje biologije. 3 ZGRADBA IN DELOVANJE VODNIH EKOSISTEMOV (TEKOČIH ALI STOJEČIH VODA) VSEBINA: 1. Vrstni sestav organizmov. 2. Bioindikatorske vrste. 3. Procentni odnosi med vrstami, biomasa. Izvajanje programa: Program obsega 2 dni, in sicer 8 ur terenskega dela in 8 ur laboratorijskega dela. Potekal bo po območjih v dogovoru s svetovalci posameznih organizacijskih enot. V eni skupini bo lahko največ 15 udeležen-cev. Smoter programa: usposobitev učiteljev biologije za spoznavanje vodnih ekosistemov na terenu in v laboratoriju. Literatura: Seznam literature bodo dobili udeleženci ob dogovoru za datum izvajanja programa. Obveznosti udeležencev: seznanitev z literaturo pred začetkom programa. Izvajalci programa: univerzitetni učitelji prof. dr. Danijel Vrbovšek, doc. dr. Mihael Toman. Materialne možnosti: naprave VTOZD za biologijo, ustrezno opremljena področna osnovna šola. PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE SREDNJEŠOLSKIH UČITELJEV BIOLOGIJE 4 EKOLOGIJA VSEBINA: - Uvodno predavanje o ekologiji 1. Radiofizika. 2. Težke kovine in radioaktivnosti v ekosistemu. 3. Biološki učinki ionizirajočega sevanja. Izvajanje programa: Program obsega 8 ur predavanj. Seminar bo potekal v Ljubljani. Udeležence prosimo, da na prijavo za program tudi napišejo kdaj približno bi želeli obiskovati seminar. Seminar lahko organiziramo tudi po območjih v dogovoru z območnimi enotami Zavoda RS za šolstvo. Smotri programa: seznanitev učiteljev s širšo problematiko onesnaževanja okolja. Izvajalci programa: dr. Kazimir Tarman, dr. Primož Cevc. dr. Peter Stegnar, dr. Franc Batič. dr. Janez Škrk. 5 RAST IN RAZVOJ RASTLIN VSEBINA: 1. Dormanca in kalitev semen. 2. Rastni hormoni - regulatoiji razvoja. 3. Staranje in odpadanje listov in plodov. 4. Rastlinski tumoiji. 5. Tropismi (fototropizem, gravitropizem). Izvajanje programa: Program obsega 8 ur predavanj in demonstracij; lahko bo potekal v Ljubljani ali pa bo organiziran tudi po območjih. Smotri programa: Seznanitev učiteljev z novimi spoznanji iz fiziologije rastlin v določenih raziskovalnih smereh in možnost prenašanja znanja v šolski sistem. Seminarje vsebinsko nadaljevanje seminarja, izvedenega v letu 1989. 6 OSNOVE ČEBELARSTVA VSEBINA: Osnove čebelarstva - teoretični del. Delo v čebelnjaku. Izvajanje programa: program naj bi obsegal 2 x 10 ur in po krajšem presledku ponovno 10 ur programa, skupaj 30 ur. Izpeljan bo v maju ali juniju (ob sobotah). Metode dela: predavanja, seminarsko delo, laboratorijsko delo in terensko delo. V program se v eno skupino lahko včlani 15 udeležencev. Smotri programa: usposobitev osnovnošolskih učiteljev za delo s šolskimi čebelnjaki. Literatura: Seznam literature bodo udeleženci dobili pred začetkom programa. Obveznosti udeležencev: seznanitev z literaturo pred vpisom v program. Izvajalci programa: univ. asist. Janko Božič, dipl. biol. Materialne možnosti: naprave in laboratoriji VTOZD za biologijo, poskusni čebelnjak v Botaničnem vrtu VTOZD za biologijo. Prijave sprejema: VTOZD za biologijo. Aškerčeva 12, Ljubljana. A IX AKADEMIJA ZA GLASBO 61001 LJUBLJANA, Stari trg 34 Telefon: (061) 221-842 Program za permanentno izobraževanje v študijskem letu 1990/91 Glasbena pedagogika, Solopetje. Pihala (klarinet). VSEBINA: 1. Celostna zasnova glasbene vzgoje v osnovni šoli. 2. Vokalna tehnika v elementarnem pevskem pouku. 3. Priprava in analiza tekmovanj za mlade glasbenike. Izvajanje: Borec (Kulturni dom in ATC Borec) Datum: april, maj 1991 (natančen datum bomo sporočili udeležencem) Trajanje: tridnevni seminar ob koncu tedna, dvajset ur v posamezni skupini. Seminar je namenjen učiteljem glasbe v osnovnih in glasbenih šolah po nakazanih usmeritvah. Delo bo potekalo predvsem v glasbenih delavnicah v treh temeljnih skupinah, če bo več udeležencev, pa v ustreznih podskupinah. Program seminarja bodo uresničevali učitelji in zunanji sodelavci Akademije za glasbo, pri realizaciji bo sodeloval tudi Zavod RS za šolstvo. Rok za prijavo je do konca februarja 1991. A X FAKULTETA ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 8 PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE UČITEUEV V ŠOLSKEM LETU 1990/91 I Za profesoije družboslovja v srednjih šolah: 1. Procesi transformacije v socialističnih državah, vzroki, opcije, razvojne tendence, posledice. ■' 2. Volilni procesi in volilni sistemi, volilno obnašanje, volilni rezultati, pluralistične skupščine. 3. Ustavna reforma, parlamentarni sitem, ločitev zakonodajne, izvršne in sodne oblasti. 4. Ali je socializem mogoč? Sodobne razprave v svetu in pri nas o socializmu, kontroverze in opcije. 5. Civilna družba, država, kontroverze in aktualne diskusije v svetu in pri nas. 6. Etične in vrednotne razsežnosti znanosti. 7. Etične in vrednotne razsežnosti znanosti. 8. Ekološki vidiki družbenega razvoja. 9. Spontanost in načrtovanje: problemi družbene rekonstrukcije (sociološki vidiki razprave o trgu in načrtovanju). 10. Sociološki teoretični tokovi v sedemdesetih in osemdesetih letih: produkcija o samoumevnosti) patriarhalne tradicije kot zgodovinski proces v slovenski družbi. II Za profesoije predmeta obramba in zaščita v srednjih šolah: 1. Politične in gospodarske reforme ter njihovi učinki na obrambni sistem Jugoslavije. 2. Metode poučevanja obrambno-vamostnih vsebin v srednjih šolah. 3. Sodobni vojaško-poiitični procesi v svetu. OPOMBA: Za seminaije bo fakulteta sama obveščala šole o natančnem datumu izpeljave in višini prispevka; kajti za vsak seminar bo pripravljeno posebno pisno gradivo. Za vse druge informacije se obrnite na naslov fakultete. B I UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI VIŠJA UPRAVNA ŠOLA LJUBLJANA LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 5 Telefon: (065) 341-763, 341-972 Za leto 1990/91 smo pripravili dvodnevni seminar za učitelje v srednjih upravno-administrativnih Šolah. VSEBINA: PISARNIŠKO POSLOVANJE 1. dan - Metodološka in didaktična vprašanja učnega načrta in novega učbenika za pisarniško poslovanje (2 uri). 2. dan - Integrirani pisarniški sistem VDOK (8 ur). - Prikaz nove verzije (EVDOK 0.2/90). J Seminar bo v prostorih Višje upravne šole 13. in 14. septembra 1990. Prijavnice pošljite na naslov šole. B II EKONOMSKA FAKULTETA BORISA KIDRIČA IZOBRAŽEVALNI CENTER 61109 LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 17 Telefon: (061) 342-662 Seminar za učitelje ekonomskih predmetov na srednjih šolah 1 Program seminaija: SPLOŠNI PODATKI O SEMINARJU 1. Program je namenjen strokovnemu izpopolnjevanju učiteljev ekonomskih predmetov na srednjih šolah v Sloveniji. 2. Naziv programa: Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev ekonomskih predmetov na srednjih šolah. 3. Udeleženci: Učitelji splošno ekonomskih in metodoloških predmetov na srednjih šolah: Gospodarsko poslovanje. Trženje, Politična ekonomija in ekonomika SFRJ. Poslovna matematika. Statistika, Knjigovodstvo, Poznavanje blaga in Gospodarsko pravo. Smotrno je, da imajo udeleženci ekonomsko, poslovno ali drugo družboslovno visokošolsko izobrazbo, vendar ta ni pogoj. 4. Vodja seminarja: prof. dr. Miroslav Glas, prodekan za študijske in pedagoške zadeve. 5. Seminar bo potekal na Ekonomski fakulteti Borisa Kidriča v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 17. Prostor bo določen glede na število udeležencev. 2 VSEBINA SEMINARJA: Prvi dan: petek 9.00- 9.15 9.15- 10.45 10.45- 11.15 11.15- 13.00 13.00- 14.30 14.30-15.45 15.45- 16.00 16.00- 17.30 Začetek seminaija prof. dr. Maks Tajnikar; Gospodarska reforma v Jugoslaviji: cilji, dosežki in problemi Odmor prof. dr. Ivan Ribnikar; Preobrazba družbene lastnine - vprašanja subjekta lastnine in poti preobrazbe Odmor prof. dr. Tea Petrin; Institucija za prestrukturiranja gospodarstva Odmor prof. dr. Danijel Pučko; Dozdgjšpje izkušnje s preobrazbo podjetij Drugi dan: sobota 8.00-9.45 9.45- 10.00 10.00-11.00 11.00-11.15 11.15-12.45 12.45- 13.00 prof. dr. Miroslav Glas; Usmeritev v preobrazbi fakultetnih študijskih programov za ekonomski in poslovni študij ter usposabljanje za podjetništvo Odmor prof. dr. Aleš Vahčič; Podjetništvo in njegovo uveljavljanje v naših razmerah Odmor mag. Dušan Mramor; Poslovne finance v novih gospodarskih razmerah Konec seminaija. 3 Smotri seminaija in literatura Na seminarju se bodo učitelji ekonomskih predmetov seznanili s temeljnimi razvojnimi procesi v slovenski in jugoslovanski družbi, s pripravljenostjo za razvoj v svetu, z razpravo o dilemah ter - z gospodarsko reformo in z njenim protiinflacijskim programom - s preobrazbo (privatizacijo družbene lastnine), - s spodbujanjem podjetništva in prestrukturiranjem podjetij. S temi temami imajo opravka učitelji pri svojem delu z učenci, pa tudi pri širšem družbenem delu v svojem okolju. Za učitelje smo uvrstili tudi temo, v kateri bodo opisane temeljne usmeritve pri vsebinskem spreminjanju ekonomsko-poslovnega študija, seveda s poudarkom na novem študijskem programu Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, Tako bodo dobili učitelji vpogled v to, kaj meni fakulteta o usmeritvah pri vsebinski prenovi in posodabljanju ekonomsko-poslovnega študija - to je pomembno tudi za delo na srednjih šolah zlasti pa bodo spoznali program, ki ga bo imel velik del njihovih učencev pri nadaljevanju študija na višji ali visokošolski stopnji. Pri izpeljavi seminarja bodo sodelovali ekonomski strokovnjaki, ki s svojim raziskovalnim in svetovalnim delom dajejejo bistven poudarek delovanju Ekonomske fakultete Borisa Kidriča, s svojim delom pri jugoslovanskem projektu prestrukturiranja gospodarstva pa pomembno vplivajo na procese gospodarske preobrazbe v Sloveniji in Jugoslaviji. Predavatelji bodo pripravili za udeležence seminarja teze ter jim priporočili domače in tuje slovstvo za poglabljanje znanja ter za preučevanje in spoznavanje razvojnih procesov v slovenski družbi. Metode dela na seminaijii Predavatelji bodo predstavili bistvo posamezne problematike. Ta predstavitev bo izhodišče za sproščeno razpravo z udeleženci, v kateri pričakujemo izmenjavo stališč, presoj in pogledov. Za udeležence ne predvidevamo posebnih dodatnih obveznosti. 5 Financiranje Izpeljavo seminarja financira Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Udeleženci plačajo zgolj gradivo za seminar, sicer prispevek za udeležence seminarja ni predviden. Kandidati za seminar, srednješolski učitelji, se posamično ali po svojih srednjih šolah prijavilo na naslov: Ekonomska fakulteta Boris? Kidriča 61109 LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 17 - Izobraževalni center. Vse dodatne informacije o seminaiju dobite na naslovu fakultete in v izobraževalnem centru. Seminar bo predvidoma v prvi polovici septembra 1990. 6- Pogoji za izpeljavo L Seminar bo, če se bo prijavilo najmanj 50 udeležencev. Če bo prijav veliko bomo seminar organizirali v dveh skupinah. Stran 28_____________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 Stran 28_________________________ PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 2. Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča bo pripravila tovrsten seminar vsaj enkrat na leto. Program seminarja bo zajemal vselej aktualno problematiko, zato se vsebinsko ne bo ponavljal. 3. Kraj izvajanja: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča. Izvajalec seminarja ne predvideva, da bi seminar ponovili v dislociranih središčih. 4. Kadrovski pogoji: izvajalci programa so univerzitetni učitelji, priznani raziskovalni delavci na področjih, ki jih bodo obravnavali na seminarju. 5. Za seminar bodo pripravljene teze. Za dopolnjevanje znanja bomo udeležencem priporočili dodatno domačo in tujo literaturo. Program seminarja je pripravil: prof. dr. Miroslav Glas. B III UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR, Razlagova ulica 14 Telefon: (062) 28-281 Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor razpisuje 8 programov za perma-nentno izobraževanje srednješolskih učiteljev, ki učijo na srednjih šolah ekonomske usmeritve. Splošni podatki o programih: 1.1 Vrsta programa: programi za izpopolnjevanje. 1.3 Naziv usmeritve: pedagoška. 1 KATEDRA ZA POLITIČNO EKONOMIJO AKTUALNE TEME IZ POLITIČNE EKONOMIJE VSEBINA: Družbeno-ekonomske posledice prehajanja monistične družbe v pluralistično in dogovorne ekonomije v tržno gospodarstvo s poudarkom na vprašanjih lastnine, trga kapitala, dela in podjetništva. Trajanje: 6 ur (1 dan). Čas izpeljave: september 199.0. Izvajalec: dr. Ervin Maurič. Obveznost udeležencev: preverjanje znanja s pogovorom. Kraj izpeljave: EPE Maribor. 2 KATEDRA ZA TEHNOLOGIJO 2.1 KAKOVOST IN STANDARDIZACIJA VSEBINA: Značilnosti in raven kakovosti, merila za ocenjevanje ravni kakovosti, usklajeno zagotavljanje, postopki preveijanja in ekonomika kakovosti. Predmeti, vidiki in ravni standardizacije, standardizacija in standardi v Jugoslaviji, temeljna zakonska določila, standardi v nekateri drugih državah, mednarodni standardi. Trajanje: 6 ur - predavanja 3, vaje 3. Čas izpeljave: september 1990. Izvajalci: dr. B. Pregrad, dr. V. Musil, mag. B. Žerjal. Obveznost udeležencev: preverjanje znanja s pogovorom. Kraj izpeljave: EPF Maribor. 2.2 EMBALAŽA IN PAKIRANJE VSEBINA: Opredelitev pojmov, razvoj in sistematizacija embalaže, funkcija embalaže, faktoiji poškodb vpakiranih izdelkov, vrste embalažnih materi- Čas izpeljave: september 1990. Izvajalci: dr. B. Pregrad, dr. V. Musil, mag. B. Žerjal. Obveznost udeležencev: preverjanje znanja s pogovorom. Kraj izpeljave: EPF Maribor. 2.3 ENERGETIKA VSEBINA: Konvencionalni in nekonvencionalni viri primarne energije, vrste in sestava goriv, proizvodnja in prenos toplote, toplotno energetske naprave, proizvodnja in prenos električne energije, značilnosti uporabe energije v industriji, ukrepi gospodarne rabe energije, energija in okolje, energetske in ekološke bilance, računalniške banke podatkov o vrstah goriva in onesnaževalcev. alov in oblika odnos med varovalno funkcijo m stroski vpakiranja, ekonomika materiala in energije ter varovanje naravnega okolja, preskušanje kakovosti embalaže, sistemska tehnika pri izbiri embalaže in vpakiranja. Trajanje: 8 ur - predavanja 4, vaje 4. Trajanje: 8 ur - predavanja 4, vaje 4. Čas izpeljave: september 1990. Izvajalci: dr. B. Pregrad, dr. V. Musil, mag. B. Žerjal. Obveznost udeležencev: preverjanje-znanja s pogovorom. Kraj izpeljave: EPF Maribor. 1 2.4 IZDELKI IZ POLIMERNIH MATERIALOV VSEBINA: Struktura lastnosti polimerov, odzivi pri nastanku polimernih materialov, pomembnejše vrste polimernih materialov, razpoznavanje in preskuševanje kakovosti, recikliranje odpadkov polimernih materialov, razvojne in strukturne spremembe v industriji polimernih materialov, računalniške banke podatkov o polimernih materialih in njihovih lastnostih. Trajanje: 8 ur - predavanja 4, vaje 4. Čas izpeljave: september 1990. Izvajalci: dr. B. Pregrad, dr. V. Musil, mag. B. Žerjal. Obveznosti udeležencev: preverjanje znanja s pogovorom. Kraj izpeljave: EPM Maribor. 2.5 IZDELKI METALURŠKE INDUSTRIJE VSEBINA: Temeljna načela metalurških procesov, zgradba in lastnosti kovin, vrste in lastnosti litin in jekel, računalniško podprta proizvodnja jekla, označevanje jekel. Tehnološki proces proizvodnje aluminija, vrste ter označevanje aluminija in aluminijevih zlitin, preskušanje kakovosti kovin, odpadki kot sekundarna surovina in varstvo okolja v metalurški industriji, materialne in energetske bilance, računalniška banka podatkov o jeklih. Trajanje: 8 ur - predavanja 4, vaje 4. Čas izpeljave: september 1990. Izvajalci: dr. B. Pregrad, dr. V. Musil, mag. B. Žerjal. Obveznost udeležencev: preverjanje znanja s pogovorom. Kraj izvajanja: EPF Maribor. 3 KATEDRA ZA GOSPODARSKO PRAVO AKTUALNE TEME IZ GOSPODARSKEGA PRAVA VSEBINA: Statusno pravo s poudarkom na podjetniškem organiziranju. Obligacijsko pravo (posebno pogodbeno pravo in pravo vrednostnih papirjev). i/UKi v: Trajanje: 8 ur (1 dan). - .u-jSuitibi' Čas izpeljave: september 1990. Izvajalec: Borut Bratina, mag. prava. Obveznost udeležencev: preverjanje znanja s pogovorom. Kraj izpeljave: EPF Maribor. 4 KATEDRA ZA KVANTITATIVNE-EKONOMSKE ANALIZE STATISTIČNI PROGRAMSKI PAKET SPSSX VSEBINA: Splošno o rabi statističnih metod na posameznih strokovnih področjih. Način dela s programskim paketom. Testni zgledi. Trajanje: 8 ur. Čas izpeljave: september 1990. Izvajalec: Anka Kristan, mag. op. raz., Sonja Orthaber. Kraj izpeljave: EPF Maribor. •'-4 Program je namenjen profesorjem geografije na srednjih šolah, ki so imeli PROGRAM GEOLOGIJE ZA UČITELJE GEOGRAFIJE v svojem visokošolskem programu tudi predmet geologija, tako da bi večina 1. Izvajalci: Pedagoški delavci odseka za geologijo VTOZD Montanistika njih lahko prevzela vsebine in poglavja geologije v zdajšnjih naravoslovnih FNT. i'olah' 2. Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev predmeta geologija oz. B IV FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO VTOZD MONTANISTIKA 61000 Ljubljana, Aškerčeva 20 Telefon: (061) 212-121, 212-027 v. ''»n.nrnž.* OJ geografija z geologijo ali tudi učiteljev razrednega pouka in geografija v osnovni šoli. 3. Čas seminarja: dva enodnevna, v septembru 1990 in februarju 1991. 4. Trajanje: 8 ur + 8 ur. 5. Kraj izpeljave: VTOZD Montanistika, Ljubljana, Aškerčeva 20. 6. VSEBINA: September 1990 1. Minerali in kamnine Zemljine skorje s praktičnim spoznavanjem, 5 ur, učiteljica viš. strokovna sodelavka Dragica Strmole, 2. Geologija danes in potrebe izobraževanja geologije v svetu, 3 ure, učitelj: prof. dr. Simon Pirc. Februar 1991 1. Kovinske in nekovinske surovine ter fosilna goriva v Jugoslaviji s praktičnim delom, 4 ure, učitelj, prof. dr. Matija Drovenik. 2. Hidrogeologija (pitna, industrijska, mineralna, termalna in rudniška voda), 4 ure, učitelj: prof. dr. Miran Veselič. B V VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE 61000 LJUBLJANA, Šaranovičeva 5 Telefon (061) 311-250, 313-257 SEMINAR ZA UČITELJE IN PROFESORJE OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL a) VSEBINA: Socialno delo v šoli; predstavitev stroke in doktrinarnih vprašanj sodelovanja učiteljev in učencev pri reševanju socialnih problemov skupnosti. Posebna podtema: prostovoljno socialno delo (priprava na mednarodno maturo). Predavatelji: profesorji šole pod vodstvom vodje dopolnilnega strokovnega izobraževanja dr. Marije Ovsenik. Čas: celodnevni seminar, ki ponuja predavanje in delo v delavnicah. Semestralne počitnice 1991. b) VSEBINA: Družina in človek kot »družinski človek«. Predstavitev družinske stvarnosti, ki jo slabo poznamo, o njej pa potrebujemo več znanja vsi - učitelji in učenci. Predavateljica doc. dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič. Čas: 29. 8. 1991. Kraj: yišja šola za socialne delavce, Šaranovičeva 5, Ljubljana. SPLOŠNA OPOMBA: Rok za prijavo udeležencev je 20. december 1990. Prijave pošljite na naslov šole, dr. Mariji Ovsenik. B VI VETERINARSKA FAKULTETA 61115 LJUBLJANA, Gerbičeva 60 Telefon: (061) 332-642, 332-644, 218-143, 218-613 PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ VETERINARSTVA V ŠOLSKEM LETU 1990/91 SESTAVINE PROGRAMOV Splošni podatki o programu: 1 Vrsta programa: program za izpopolnjevanje (IZP). 2 Naziv programa: program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev s področja veterinarstva. 3 Naziv usmeritve: pedagoška. 4 Naziv programa oziroma smeri, ki je podlaga za oblikovanje programa za strokovno izpopolnjevanje: VIP veterinarstvo. 5 Trajanje izobraževanja po programu: 40 ur. 6 Pogoji za vključitev v program in za dokončanje programa: - diploma Veterinarske fakultete oziroma VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete, - zaposlitev v pedagoškem poklicu. VSEBINA: 1. Predmetnik 01 Seminar iz anatomije in fiziologije 10 ur 02 Citološka tema 2 uri 03 Fiziološka tema 2 uri 04 Patofiziološka tema 2 uri 05 Imunološka tema 2 uri 06 Rane (kirurgija) 6 ur 07 Klinična diagnostika in zdravljenje 6 ur Opombe in pojasnila za izvajanje programa: 1. Temeljni del programa: namenjen je predvsem udeležencem in obsega teme z zaporednimi številkami od 01 do 07 - skupaj 30 ur. 2. Fleksibilni del programa: izberejo udeleženci po svoji presoji in potrebi, do skupnega obsega 40 ur. Obveznosti udeležencev: obiskovanje predavanj in vaj in skupinsko preverjanje znanja. Izvajanje programa: L Veterinarska fakulteta, Ljubljana, Gerbičeva 60. 2. Kadrovske možnosti: 8 učiteljev, 8 asistentov in 8 tehničnih sodelavcev. 3. Materialne možnosti; laboratoriji, klinike in ustrezno opremljena predavalnica. 4. Študij bo organiziran v 2 letnih izmenah, v skupinah po 5 do 10 udeležencev. Kandidati lahko dobijo dodatna pojasnila o organizaciji in vsebinah na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. I «>< B VII UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA VTOZD ZA ŽIVINOREJO 61230 DOMŽALE, Groblje 3 Telefon: (061) 721-703, 721-710 PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE ZA UČITEUE ŽIVINOREJE NA KMETIJSKIH ŠOLAH V SLOVENIJI SPLOŠNI PODATKI 1 Program za izpopolnjevanje. 2 Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev živinoreje. 3 Kmetijska usmeritev. VSEBINA: Zap. št. Tema pred. Število ur vaje (seminar) 01 Ekologija 2 - 02 Kontrola proizvodnosti (postopki) 2 2 03 Etologija 1 - 04 Računalništvo kot učni pripomoček 2 2 itran 27 PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 Stran 26____________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 05 Genetika (manipulacija, inženiring) 2 06 Prehrana - ocene krmil (analitika) 1 07 Prehrana - nove tehnologije 2 08 Specialna zootehnika 6 09 Informacijski sistemi 2 10 Predelave (mleko, meso) 2 1 IZVAJALEC PROGRAMA 2 1. Biotehniška fakulteta, oddelek kmetijstvo - živinoreja. 2. Kadri fakultete. 3 3. Seminarji in vaje v laboratorijskih in specialnih učilnicah. 2 OPOMBA: Kandidati naj pošljejo prijavnice na naslov fakultete. C I SREDNJA PEDAGOŠKA ŠOLA LJUBLJANA, Resljeva 12 Telefon: (061) 320-975 RAZPIS ZA SEMINAR ZA PRIDOBITEV PEDAGOŠKO-ANDRAGO-ŠKE IZOBRAZBE ZA UČITEUE PRAKTIČNEGA POUKA, INŠTRUKTORJE IN LABORANTE Predmetnik: obseg 200 ur programa: - pedagogike in andragogike - didaktika - psihologija - metodike praktičnega pouka. Program bomo izvajali, če bo prijavljenih vsaj 15 kandidatov. Prijave pošljite do konca septembra 1990 na naslov izvajalca. Čas izpeljave, v šolskem letu 1990/91. Predavatelji so: - za psihologijo: Breda Jelenc, prof., Kristina Štrovs. prof. - za pedagogiko: Janez Rupnik, prof. - za didaktike: Jure Gartner, prof. - za metodiko: Zvone Perat, prof. Zunanja sodelavca sta še: - pedagoški svetovalec Zavoda RS za šolstvo Zvone Perat in mag. Jože Trček. prof. na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. G II SREDNJA VZGOJITELJSKA ŠOLA LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 16 V sklopu permanentnega izobraževanja bo Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana v šolskem letu 1990/91 pripravila seminarje za spopolnjevanje in bogatitev znanja vzgojiteljev predšolskih otrok. VSEBINA: Otrok, star od 1 let do 3 let (značilnosti otrokovega razvoja, glasba, gib, likovna ustvarjalnost, nega z vzgojo v tej starosti). S področja naravoslovja pripravljamo temi: 1. Vzgon in plovila. 2. Vivarij in vivaristika. Seminarji bodo enodnevni in bodo potekali kot pedagoška delavnica (8 ur). Kandidati naj se prijavijo osebno ali po VVO na naslov šole do 10. 9. 1990. Delo bo potekalo v več skupinah po 30 udeležencev. D I ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠOLSTVO LJUBLJANA, Poljanska cesta 28 Telefon 061/319-066 1 PROGRAM SEMINARJEV ZA ŠOLSKO LETO 1990/91 USPOSABLJANJE VODSTVENIH DELAVCEV Večdnevni temeljni program je namenjen vodstvenim delavcem, ki prvič prevzemajo vodstveno funkcijo, posamezna področja vodstvene dejavnosti pa obravnavamo v posebnih programih. Temeljni program je namenjen vodstvenim delavcem - začetnikom. Poglavitni namen seminarja je seznaniti jih z različnimi funkcijami, ki jih prevzemajo kot ravnatelji, ter jih za temeljne naloge ravnatelja tudi usposobiti. VSEBINA: Sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, stanje; zasnova strategije in razvoja do leta 2000, Uresničevanje programov osnovne šole in srednjih šol. Spremljava, evalvacija. Načrtovanje dela (osnovne, srednje) šole in spremljanje uresničevanja letnega delovnega načrta. Uspešno gospodarjenje v šoli. Kadrovanje, izobraževanje in strokovno spopolnjevanje vzgojiteljev in učiteljev. Nekatere skupinskodinamične zakonitosti vodenja. Uporaba računalnika pri poslovanju šole in pri pouku. Predavatelji: dr. Srečo Zakrajšek, mag. Ferdo Rečnik, Katja Hvala, Milena Malovrh, Breda Konjar, Jure Gartner, dr, Ana Tomič, Jože Dolenc, mag. Marija Velikonja, mag. Janez Bečaj, Tomaž Škulj in drugi. Način izpeljave: predavanja, praktične vaje, delo v skupinah, igre vlog z uporabo videa, televizije, snemanja, računalnika itn. Priporočena literatura: Vodenje šole, gradivo s seminarjev za vodstvene delavce v osnovnih šolah, ZŠ, Ljubljana 1988. Seminar bo v Poljčah, septembra in oktobra, 40 ur. Posebni programi Operativno načrtovanje in priprava pouka VSEBINA: Načrtovanje in priprava pouka z vidika novejših teorij in sodobne izobraževalne prakse. Učnociljna usmerjenost učiteljevega načrtovanja in priprava učencev za produktivno sodelovanje v celotnem vzgojnoizobraževalnem procesu. Načrtovanje in priprava didaktičnih sklopov. Predavatelj: dr. Martin Kramar, Pedagoška fakulteta Maribor. Način izpeljave: predavanje z razpravo, praktično delo - izdelava didaktičnega sklopa. Seminar bo v različnih krajih v Sloveniji, 5 skupin po 8 ur. Spremljanje pouka in vodenje pogovora VSEBINA: Težave, ki jih ima ravnatelj pri spremljanju pouka. Spremljanje pouka. Merila za opazovanje pouka in spremljanje po teh merilih. Pogovor po hospitaciji (s posameznikom in učiteljskim zborom). Evalvacija. Predavateljica: dr. Ana Tomič, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Način izpeljave: pedagoška delavnica, igra vlog, snemanje, ogled video posnetka. Priporočena literatura: skripta o spremljanju pouka. Seminar bo v Mariboru in Poljčah, 2 dni (16 ur) za 5 skupin. Vodenje in organiziranje dela VSEBINA: Politika in vodenje organizacije šole. Urejanje problemov in odločanje. Motivacijsko vodenje. Komuniciranje. Urejanje nasprotij in pogajanja. Organiziranje dela vodilnega delavca. Orgnaiziranje dela v teamu. Organiziranost lastnega dela. Predavatelja: dr. Stane Možina, Ekonomska fakulteta, dr. Mitja I. Tavčar, Iskra Commerce. Način izpeljave: predavanja s pogovorom, delo v skupinah, razprava. , november, februar, marec) - 2 dni (16 ur) za 4 skupine. Motivacija za delo VSEBINA: Motivacija in motiviranje. Kako motivirati za delo ob razvijanju določenega projekta, naloge. Predavatelj: dr. Bogdan Lipičnik, Ekonomska fakulteta v Ljubljani. Način izpeljave: predavanje z razpravo, delo v skupinah, študij primerov, razprava. Priporočena literatura: interno gradivo. Seminarja bosta jeseni 4. in 5. oktobra ter 22. in 23. novembra 1990, dve skupini pa v februarju in marcu 1991; 2 dni (16 ur) za skupaj 4 skupine. Reševanje konfliktnih situacij VSEBINA: Kaj je konflikt. Vrste konfliktov. Načini reševanja konfliktov, kako jih prepoznamo. Kako ustvarimo položaj, v katerem je omogočeno reševanje konfliktov. Predavateljica: prof. Žora Burnik, Svetovalni center Ljubljana. . Način izpeljave: predavanje, igra vlog, snemanje in ogled video posnetka. Priporočena literatura: Reševanje konfliktnih situacij, interno gradivo - avtorica Z. Burnik. Seminarji bodo po enotah zavoda glede na dogovor in zanimanje; skupina ima 10 do 15 udeležencev; 1 dan (8 ur) za 6 skupin. Priporočena literatura: interno gradivo. Seminar bu v Ljubljani in Poljčah (oktober Priprava in vodenje sestankov VSEBINA: Sestanki kot oblika demokratične komunikacije in načela demokratičnega vodenja. Priprava sestanka. Vodenje sestanka v ozadju skupinske dinamike. Posebnosti študijskega sestanka, sestanka s starši itn. Predavatelj: mag. Jože Valentinčič, Ljubljana. Način izpeljave: predavanje, vaje, delo v skupinah, poročanje in razprava. Priporočena literatura: Jože Valentinčič: Demokratično vodenje skupine. Seminar bo v različnih krajih Slovenije vse šolsko leto. 1 dan (8 ur) za 6 skupin. Andragoško vodenje in prenova programov VSEBINA: Evalvacija prenovljenih programov srednjega izobraževanja. Podatki in ugotovitve iz evalvacije prenovljenih programov in njihovega uresničevanja pri izobraževanju odraslih. Nove pobude in inovacije, koristne za to izobraževanje - študij primerov. Predavatelji: Milena Malovrh, mag. Jože Valentinčič, mag. Marija Velikonja, Irena Komac in drugi zunanji sodelavci. Način izpeljave: predavanje in razprava, delo v skupini, predstavitve študija primerov. Priporočena literatura: Izobraževanje odraslih in Evropa 92 ADS; Evalvacija prenovljenih programov, interno gradivo. Seminar bo v oktobru v Poljčah, 2 dni (16 ur), 2 skupini. Vse dodatne informacije o programih in organizaciji seminarjev za vodstvene delavce dobite pri mag. Marija Velikonja, tel. 319-066. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, Poljanska cesta 28. 2 USPOSABLJANJE VZGOJITELJEV IN UČITELJEV PRIPRAVNIKOV IN NJIHOVIH MENTORJEV Vzgojitelji in učitelji pripravniki VSEBINA: Planiranje in programiranje vzgojno-izobraževalnega dela. Vzgojno delo. Osnove evalvacije in pedagoške dokumentacije. Osnove metodologije raziskovalnega dela. Učni jezik. Šolska zakonodaja. Način izpeljave: seminar bo izpeljan v dveh delih; predavanja in vaje, ogledi in analize učnih ur, delo z dokumentacijo, igre vlog, delo v skupinah. Priporočena literatura: pripravljeno bo interno gradivo. Seminar bo v različnih krajih Slovenije vse šolsko leto, 4 dni (32 ur). Seminar za vzgojitelje in učitelje pripravnike bo izvajala organizacijska enota Ljubljana (tel. 061/322-776, 315-145, Stane Jeraj, Irma Veljič). Mentorji pripravnikom VSEBINA: Pravni temelji usposabljanja pripravnikov, program usposabljanja, psihološki vidiki dela s pripravniki, izhodišča za izdelavo individualnega programa usposabljanja, programiranje in načrtovanje dela pripravnikov, metodika individualnega usposabljanja, spremljanje in vrednotenje pripravnikovega dela, strokovni izpit. Predavatelji: pedagoški svetovalci in zunanji sodelavci Zavoda. Način izpeljave: predavanja, vaje, delo v skupinah. Priporočena literatura: pripravljeno bo interno gradivo. Seminar bo v različnih krajih Slovenije vse šolsko leto, 2 dni (16 ur). 3 VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE 1. Za pedagoške vodje in vodje enot Program: Spremljanje vzgojnega dela v predšolski vzgoji. Evalviranje vzgojnega dela. Spreminjanje vzgojnega dela. Seminar bo vodila svetovalka Irena Levičnik, sodelovali bodo strokovnjaki s predšolskega področja. Delo bo potekalo teoretično in praktično (predavanja, razprave, praksa). Organiziran bo v prvi polovici januarja 1991, kraj bo določen kasneje; 4 skupine po 24 ur. Za vzgojitelje otrok od prvega do tretjega leta Program: Izkušenjsko učenje malih otrok. Vzgojno delo z otroki do tretjega leta s posebnim poudarkom na razvijanju govora. Praktično delo (preskušanje, vpeljevanje). Seminar bo vodila svetovalka Irena Levičnik, sodelovali bodo strokovnjaki za predšolsko vzgojo. Seminar bo potekal v dveh delih; prvi bo izpeljan v prvi polovici oktobra 1990, drugi pa v prvi polovici marca 1991, kraj bo določen kasneje; 4 skupine po 32 ur. Za vzgojitelje predšolskih otrok Program: Igra z vlogami (simbolna igra). Delo v življenju predšolskega otroka (delovna vzgoja predšolskega otroka). Plastično oblikovanje v predšolski vzgoji. Seminar bo vodila Irena Levičnik, sodelovali bodo strokovnjaki za predšolsko vzgojo. Seminar bo potekal v dveh delih; prvi bo izpeljan v drugi polovici oktobra 1990, drugi pa v drugi polovici marca 1991, kraj bo določen kasneje; 4 skupine po 32 ur. 4 OSNOVNE ŠOLE Za šolske svetovalne delavce a) Fleksibilna organizacija življenja in dela osnovne šole Seminar bo operativiziral projekt OSNOVNA ŠOLA 2000. Program: Integrirani pouk v prvih treh razredih. Načini in oblike dela v prvem razredu. Spremljanje napredka učencev. Fleksibilna diferenciacija na predmetni stopnji. Seminar bo vodila pedagoška svetovalka Urška Margan, sodelovali bodo tudi zunanji sodelavci. Delo bo potekalo plenarno in po skupinah. Seminar bo v Ljubljani, novembra 1990; 1 skupina 8 ur. b) Računalniška obdelava podatkov pri šolskem svetovalnem delu Svetovalni delavci se bodo usposobili za računalniško obdelavo podatkov analitično poučevalnega dela. Teme: Program SPSS, uporaba tipov datoteke za SPSS. Priprava podatkov za statistično analizo. Grafična predstavitev podatkov in rezultatov, preskušanje statističnih hipotez. Praktično delo bo potekalo na računalnikih tipa IBM-PC. Seminar bodo izvajali sodelavci instituta Jožef Štefan. Organiziran bo v novembru 1990 ter v marcu 1991 v Ljubljani; 2 skupini po 32 ur. c) Integracija otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju Na seminarju bomo opredelili možnosti za integracijo različnih populacij ter se seznanili s psihološko problematiko integracije. Delo bo potekalo plenarno ter po skupinah. Pri izpeljavi seminarja bodo poleg pedagoške svetovalke Urške Margan sodelovali tudi zunanji sodelavci. Osemurni seminar bo januarja 1991 v Ljubljani. č) Pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami Seminar bo organiziran z namenom, da bi se pedagogi, socialni delavci in razredni učitelji seznanili s problematiko otrok s specifičnimi učnimi težavami. Poglavitni temi: Značilnosti otrok s specifičnimi učnimi težavami. Triaža, diagnostika, obravnava. Vodila ga bo pedagoška svetovalka Urška Margan, sodelovali bodo tudi člani skupine za šolsko svetovalno delo ter zunanji sodelavci. Delo bo potekalo plenarno in po skupinah. Osemurni seminar bo organiziran januarja 1991 v Ljubljani. 2 skupini. Za učitelje na razredni stopnji SLOVENSKI JEZIK Učni jezik Program bo obsegal tele teme: Stanje v osnovni šoli. Jezikovni primanjkljaj učiteljev. Zvrstnost sporočil. (/) itran 25 PROSVETNI DELAVEC -25. junija 1990 Stran 24__________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 Seminarje namenjen učiteljem na razredni stopnji. Izvajali ga bodo vodja predmetne skupine za slovenski jezik Alenka Kozinc in člani predmetne komisije slovenskega jezika ter Viktor Majdič in dr. Janez Dular. Delo bo potekalo plenarno in skupinsko. Seminar bo organiziran po organizacijskih enotah Zavoda oktobra in novembra 1990; 16 skupin po 8 ur. MATEMATIKA a) Geometrija Program: Struktura geometrijskih pojmov na razredni in predmetni stopnji. Metodične poti za pridobivanje osnovnih geometrijskih pojmov. Seminar bosta izvajala pedagoška svetovalca za matematiko Nada Razpet in Zvone Perat ter pedagoški svetovalci za razredni pouk. Potekal bo frontalno in v skupinah ter bo organiziran po organizacijskih enotah jeseni 1990; 10 skupin po 8 ur. b) Logika na razredni in predmetni stopnji Program: Integriranost logike v vsebine pouka matematike. Seminar bodo izvajali člani predmetne skupine za matematiko in svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Potekal bo frontalno in v skupinah. Organiziran bo v septembru 1991; 5 skupin po 8 ur. Za učitelje na razredni in predmetni stopnji Vrsta in modeli učne diferenciacije v osnovni šoli. Namen seminarja je seznaniti učitelje z vrstami in modeli učne diferenciacije ter jih usposobiti za pripravo in izvajanje le-te. Program: Vloga in cilji učne diferenciacije. Vrste in modeli. Tuje in naše izkušnje. Priprava in izvajanje učne diferenciacije. Pri izpeljavi seminarja bo sodeloval dr. France Strmčnik, pedagoški svetovalec mag. Milan Adamič ter ravnatelji šol in šolski svetovalni delavci. Delo bo potekalo plenarno (predavanje, pogovor) in po skupinah. Seminar bo trajal 8 ur in bo izpeljan po posameznih organizacijskih enotah v aprilu in maju 1991, 10 skupin. Za učitelje na predmetni stopnji a) BERILO 6 in izhodišča za kompenzacijski program za razvijanje bralnih spretnosti Program: Predstavitev učbenika. Seznanjanje s smotri in vsebino knjižne vzgoje - prvine prenove. Seznanjanje s psihološkimi značilnostmi in z bralnimi sposobnostmi učencev ter motivacija za branje. Delo bo potekalo frontalno, izpeljan pa bo tudi hospitacijski nastop. Izvajalci bodo: vodja predmetne skupine za slovenski jezik Alenka Kozinc, avtor učbenika in delavci Filozofske fakultete (mag. Sonja Pečjak) in Svetovalnega centra (Gradišar). b) Ustvarjalnost s posebnim poudarkom na književni in jezikovni vzgoji Opredelitev ustvarjalnosti ter posebni programi za razvijanje ustvarjalnosti. Merila ocenjevanja. Izvajalci bodo dr. Dr'ago Žagar in Boža Krakar-Vogel (FF) in svetovalna skupina za slovenski jezik. Delo bo potekalo frontalno in v pedagoških delavnicah. Seminarji bodo potekali po organizacijskih skupinah, v 16 skupinah po 8 ur, jeseni 1990. KNJIŽNIČNA DEJAVNOST Seminar bo organiziran zato, da bi se vsi osnovnošolski knjižničarji seznanili z organizacijo, mestom in vlogo šolske knjižnice v sodobnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Seminar bo vodila pedagoška svetovalka Ema Stružnik s člani skupine za knjižnično dejavnost in zunanjimi sodelavci. Delo bo potekalo plenarno, v pedagoški delavnici in v skupinah. Dvodnevni seminar (16 ur) bo predvidoma jeseni 1990 in spomladi 1991 (24 skupin) in bo potekal po organizacijskih enotah. ANGLEŠKI JEZIK a) Letna jezikovna šola Ta šola poglablja jezikovno in strokovno znanje učiteljev v osnovni šoli. Pomembna je zato, ker ponuja možnosti za poglabljanje živega jezika. Seminar bo organiziran plenarno in v pedagoških delavnicah. Poleg Zavoda RS za šolstvo (pedagoška svetovalka Nevenka Seliškar) bodo sodelovali tudi sodelavci BRITISH COUNCIL ter AMERICAN EMBASSV ter Društvo za tuje jezike iz Celja. 35-urno usposabljanje bo organizirano v avgustu 1991; 1 skupina. 4 podskupine. b) Mali seminar (za učitelje angleškega jezika v osnovnih in srednjih šolah) Seminar je postal tradicionalna oblika izobraževanja učiteljev na osnovnih in srednjih šolah ter je namenjen povezavi med obema vrstama šol na temelju skupnih strokovnih in didaktično-metodičnih vsebin. Izvajali ga bodo pedagoški svetovalci za tuje jezike ter predavatelji American Embassy. Delo bo potekalo plenarno in skupinsko. Seminar bo marca 1991; 8 skupin, po 8 ur. NEMŠKI JEZIK a) Vrednotenje znanja, standardi Učitelji bodo spoznali teorijo in prakso pri vrednotenju znanja. Program: Tehnike in oblike vrednotenja. Praktični prikazi, Oblikovanje meril. Pri izpeljavi seminarja bodo sodelovali: Kulturni in informativni center ZRN. tuji lektorji in pedagoška svetovalka Herta Orešič. Delo bo plenarno in skupinsko. 16-urni seminar bo v Mariboru in Ljubljani, spomladi 1991, 2 skupini, b) Predstavitev učbenikov nemškega jezika za 7. in 8. razred. Program: Predstavitev zasnove. Nadrobna utemeljitev. Praktične demonstracije. Izvajali ga bodo avtorji učbenikov. Po predavanju in pogovoru se bo delo nadaljevalo v skupinah. Seminar bo v Celju, Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti v avgustu 1991; 4 skupine po 8 ur. DRUŽBENO-MORALNA VZGOJA Uvajalni seminar Namen seminarja je seznaniti učitelje z učnociljnim načrtom, ki bo sestavni del družboslovja v osnovni šoli. V prvem delu seminarja bo obravnavan učni načrt, drugi del pa bo namenjen uresničevanju učnega načrta in strokovnemu spopolnjevanju. Izvajalci bodo strokovnjaki s fakultet ter pedagoški svetovalci zavoda. Delo v skupinah, pogovor, analiza - sinteza. Seminar bo trajal 8 ur in bo organiziran po organizacijskih enotah jeseni 1990, 8 skupin. ZGODOVINA (za učitelje osnovne in srednje šole) Novosti v zgodovinski stroki. Poglavitni temi bosta: Dognanja iz novejše zgodovine. Didaktične novosti pri pouku zgodovine. Predavali bodo visokošolski učitelji. Seminar bo septembra 1990 v Ljubljani, 6 skupin. GEOGRAFIJA Program: Video pri pouku geografije; oblikovanje pojmov; terensko delo. Učitelji se bodo usposobili za delo na terenu z novimi učnimi pripomočki. Izvajalci seminarja: mag. Slavko Brinovec, mag. Marija Košak. dr. Aco Lovrenčak. Rok Hlebš, Janez Godnov, pedagoški svetovalec. Delo bo potekalo v pedagoških delavnicah, vsebine So usklajene z željami in potrebami učiteljev. 16-urni seminar bo organiziran po organizacijskih enotah; v šolskem letu 1990/91 bodo 3 pedagoške delavnice (v vsaki po 6 skupin). BIOLOGIJA Biološka delavnica - usposabljanje učiteljev za preučevalno delo Program: Informacijski sistem v pouku naravoslovja. Priprava in oblikovanje delovnega gradiva za pouk. Teorija in vaje iz rastlinske fiziologije. Seminar bodo vodili pedagoški svetovalci Zavoda. Pri obravnavanju nekaterih vprašanj bo prejem problemski, poleg predavanj pa bodo pripravljene tudi vaje. Seminar bo po organizacijskih enotah spomladi 1991, 30 skupin po 16 ur. KEMIJA Učiteljem kemije bodo predstavljeni prenovljeni učbenik za 7. razred ter delovni zvezek in metodični priročnik. Za 8. razred bodo predstavljene nove učne enote iz organske kemije. Seminar bodo izvajali visokošolski učitelji kemije, avtorji učbenikov in pedagoški svetovalci Žavoda. Poleg predavanj bo tudi veliko poskusov. Seminar bo januarja in februarja 1991; 8 skupin po 8 ur. MATEMATIKA a) Opredelitev in diferenciacija izobrazbenih ciljev ter dosegljivost temeljnih izobrazbenih ciljev pouka matematike v 8. razredu OŠ. Program: Seznami klasificiranih in kategoriziranih učnih ciljev matematike v 8. razredu. Predstavitev rezultatov merjenja dosegljivosti temeljnih učnih ciljev v 8. razredu. Predstavitev rezultatov merjenja dosegljivosti temeljnih učnih ciljev na predmetni stopnji OŠ (5. - 8. razred). Seminar bodo izvajali člani predmetne skupin« za matematiko in svetovalci Zavoda. Delo bo potekalo frontalno in skupinsko. Seminar bo v novembru 1990 po organizacijskih enotah Zavoda; 10 skupin po 8 ur. b) Geometrija Seminar bo organiziran za učitelje matematike na predmetni stopnji. Program: Razvijanje pojmov ter oblikovanje novih pojmov. Povezave in pripomočki. Izvajali ga bodo pedagoški svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Delo bo potekalo frontalno. Organiziran bo po organizacijskih enotah v jeseni 1990, 4 skupine po 8 ur. FIZIKA a) Avdiovizualna sredstva pri pouku fizike Program: Videokasete - ogled. Uporaba videa pri pouku fizike. Seminar bodo izvajali člani predmetne skupine za fiziko in zunanji sodelavci. Delo bo potekalo skupinsko. 8-urni seminar bo predvidoma v septembru 1990; potekal pa bo po organi-zacijskh enotah Zavoda; 14 skupin po 8 ur. b) Obvezni šolski množični poskusi v 7. razredu Namen seminarja je usposobiti učitelje za postavljanje vaj z različnimi učili. Program: Postavitev šolskih množičnih poskusov za 7. razred. Različica za postavitev vaj. Pogovor o organizaciji vaj. Šolski množični poskusi pri pouku fizike. Izvajalci bodo pedagoški svetovalci za liziko, učitelji praktiki ter delavci Pedagoške fakultete v Mariboru in Pedagoške akademije v Ljubljani. Seminar bo organiziran skupinsko, delo bo potekalo tudi eksperimentalno. Izveden bo jeseni 1990 po organizacijskih enotah v 20 skupinah po 8 ur. LIKOVNA VZOGJA (za vodje občinskih in medobčinskih aktivov) Na seminarju bo usklajeno delo občinskih aktivov, predstavljene bodo tudi novosti v stroki in specialni didaktiki. Program: Specifične metode likovnovzgojnega dela. Izsledki znanstvenih raziskav, video posnetki učnih nastopov - pregled. Sodelovanje v društvu likovnih pedgogov. Vodja seminarja bo Helena Berce-Golob, sodelovali bodo metodiki s PA Ljubljana in PF Maribor ter učitelji praktiki. Delo bo potekalo frontalno in skupinsko, veliko bo demonstracij. Dvodnevni seminar (16 ur) bo na Pedagoški fakulteti v Mariboru oktobra 1990. 2 skupini. GOSPODINJSTVO a) Piojektno delo pri gospodinjskem pouku Program: V peljevanje projektnega dela. Predstavitev zgledov iz prakse. Predstavitev učbeniškega gradiva, za S. razred. Izvajalci bodo delavci Pedagoškega inštituta ter Zavoda RS za šolstvo. Seminar bo vodila pedagoška svetovalka Marta Hrovatin. Delo bo potekalo frontalno in v pedagoških delavnicah. Seminar bo trajal 16 ur in bo organiziran med zimskimi in poletnimi počitnicami 1991 po organizacijskih enotah, 9 skupin. b) Bioritem in šolska prehrana za vodje šolske prehrane v osnovni in srednji šoli ter domovih učencev Program: Alternativne oblike prehrane. Soja v prehrani. Bioritem in režim prehrane. Hitro pripravljeni obroki v celodnevni prehrani otroka in mladostnika. Izvajalci: Pedagoška akademija v Ljubljani, Zavod RS za šolstvo (vodja Marta Hrovatin). Delo bo potekalo frontalno in skupinsko, poleg tega bo več demonstracij, razstava in pokušnja živilskih izdelkov. Seminar bo med zimskimi in poletnimi počitnicami 1991 v Ljubljani in Mariboru, 2 skupini po 8 ur. PRVA POMOČ Obnovitveni seminar za učitelje prve pomoči. Seminar bo organiziran zato da bi učitelji obnovili temeljno znanje iz doktrine prve pomoči ter se seznanili s strokovnimi novostmi, ki so bile sprejete v WHO. Program: Preprečevanje nesreč. Novosti iz doktrine prve pomoči (poškodbe glave, hrbtenice, odtrganine). Novosti pri reanimaciji. Umetno dihanje in AIDS. Žepna dihalna maska. Seminar bo vodil Janko Hamler (Zavod RS za šolstvo) ter strokovni delavci Centra za edukacijo iz prve pomoči. Delo bo potekalo 'skupinško. Seminar bo februarja in!marca 1991 v Ljubljani; 4 skupine po 16 ur. 5 USPOSABLJANJE UČITEUEV OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELESNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU a) Vpeljevanje učnih načrtov v 7. razred osnovnih šol s prilagojenim programom (za ravnatelje in strokovne delavce) Program: Analiza družbene skrbi za celostno usposabljanje lažje duševno prizadetih otrok (LDPO). Vpeljevanje učnega načrta in spremljanje. Individualni načrti usposabljanja. Aktualne strokovna problematika. Spremljanje pouka in celotnega usposabljanja. Pošolsko usposabljanje mladostnikov. Vodja seminarja bo pedagoška svetovalka Majda Končar, sodelovali bodo svetovalci posameznih predmetnih skupin. Delo bo potekalo plenarno in skupinsko. 4-dnevni (32 ur) seminar bo organiziran v 2 skupinah bo - izpeljan v oktobru 1990 v Medijskih toplicah, Radencih in Rogaški Slatini. b) Vpeljevanje učnih načrtov v 7. razred osnovne šole s prilagojenim programom (za učitelje vseh predmetov). Program: Uresničevanje učnih načrtov. Predstavitev učbeniškega gradiva. Praktično delo. Oblikovanje individualnih načrtov usposabljanja. Seminar bodo izvajali pedgoška sveovalka Majda Končar in svetovalci posameznih predmetnih skupin. Delo bo potekalo plenarno in skupinsko. Seminar bo aprila in maja 1991 v Mariboru in Ljubljani, za vsak predmet po 16 ur. c) Za delo z zmerno, težje in težko duševno prizadetimi (za vodstvene in strokovne delavce) v posebnih šolah in zavodih). Program: Razčlenitev družbene skrbi za zmerno, težje in težko duševno prizadete. Osnutek programa osnovnega usposabljanja zatežje in težke duševno prizadete. Športnorekreativne dejavnosti otrok. Spremljanje razvoja otrok - dokumentacija. Seminar bo izvajala podkomisija pri Zavodu RS za šolstvo v povezavi s Pedagoško akademijo. Plenarna in skupinska oblika dela. Seminar bo trajal 3 dni februarja 1991 v Medijskih toplicah, 4 skupine. 6 ŠOLSTVO NARODNOSTI Narodnostno mešano slovensko-italijansko območje obale a) Seminar ELLE (za učitelje italijanskega jezika kot drugega jezika na narodnostno mešanem območju, osnovne šole) Program: Seznanjanje učiteljev z novimi prijemi v zgodnjem poučevanju jezika. Pouk italijanskega jezika z novimi prijemi. Izdelava projektov. Izvajalci seminarja bodo Lucija Čok (Pedagoška akademija Koper), Irena Lipovec-Torkar (Zavod RS za šolstvo) ter IARD Milano. Poleg plfenarnega dela (predavanje) bo seminar tudi v pedagoških delavnicah. Seminar bo januarja, februarja in oktobra 1991 v Kopru; 2 skupini po 11 ur. b) Predstavitev učbenika za 2. razred OŠ Na seminarju se bodo učitelji na razredni stopnji seznanili z novim učbenikom ter metodičnimi navodili. Seminar bosta izpeljali Irena Lipovec-Torkar (Zavod RS za šolstvo) in Lucija Čok (PA Koper). Plenarnemu predavanju bo sledilo delo v pedagoških delavnicah. Enodnevni seminar (8 ur) bo avgusta 1991 v Kopru, 2 skupini. c) Trideseti seminar italijanskega jezika in kulture (za učitelje šol z italijanskim učnim jezikom Koper, Izola, Piran, Buje) Učitelji bodo spoznali najnovejše dosežke italijanske kulture in jezika. Nadrobnejši program bo izdelan v prvi polovici septembra z ravnatelji teh šol, pedagoškim svetovalcem iz Italije ob sodelovanju Zavoda. Predavatelji bodo strokovnjaki iz Italije. Pri tem seminarju sodeluje italijansko zunanje ministrstvo. Delo bo potekalo kot predavanja in razprave. Seminar bo v zimskih počitnicah 1991 v Kopru in bo trajal 40 ur. č) Četrti seminar didaktike italijanskega jezika (za učitelje šol z italijanskim učnim jezikom) Istre in Reke Program: Didaktična navodila za uporabo učbenikov. Metodična navodila za branje. Predavala bo prof. Luciana Brasca (avtorica učbenika). Seminar bo organiziran ob sodelovanju Zavoda RS za šolstvo, Zavoda z Reke, Unije za Istro in Reko in Ljudske univerze iz Trsta. Izpeljan bo v jeseni 1990 v Istri, 3 skupine po 16 ur Narodnostno mešano slovensko-madžarsko območje Pomurja a) Seminar iz madžarskega jezika (za vzgojiteljice v dvojezičnih VVO) Usposabljanje bo obsegalo spopolnjevanje v madžarskem jeziku ter strokovnem pedagoškem izrazju v madžarskem jeziku. Seminar bosta vodila Jana Kolarič (Zavod RS za šolstvo) in lektor madžarskega jezika na Pedagoški fakulteti Maribor. Delo bo potekalo plenarno (predavanja) in skupinsko. Seminar bo v Murski Soboti, jeseni 1990, 1 skupina, 16. ur. b) Za učitelje madžarskega jezika v osnovnih šolah Učitelji se bodo usposabljali v madžarskem jeziku. Program: Kultura govora. Domače branje na vseh stopnjah. Seminar bo izpeljala Pedagoška fakulteta Maribor in bo organiziran v 3 skupinah po 16 ur v Lendavi med zimskimi počitnicami, 1991. c) Za učitelje madžarskega jezika dvojezične srednje šole v Lendavi Program: Poglavja iz spoznavanja madžarskega jezika in jezikovno sporočanje: bese-dotvoije, posebej v zvezi s strokovnim jezikom. Uporaba jezikovnih priročnikov. Izvajalci bodo učitelji Pedagoške fakultete v Mariboru. Delo bo frontalno in skupinsko ter v obliki vaj. Seminar bo organiziran med zimskimi počitnicami 1991 v Lendavi, 2 skupini po 8 ur. 7 GLASBENO ŠOLSTVO Seminar za učitelje harmonike. Program: Prikaz sodobnega pouka harmonike. Poglavje iz učnega načrta. Seminar bo izvajal prof. Lorbek. Teoretičnemu delu seminarja bo sledil praktičen prikaz pouka. Seminar bo trajal 16 ur in bo organiziran po organizacijskih enotah jeseni 1990, 20 skupin. 8 IZOBRAŽEVANJE OTROK DRŽAVUANOV SFRJ, KI SO NA ZAČASNEM DELU V TUJINI a) Priprave za odhod učiteljev na delo v tujini Program: Delovnopravni status. Družbene teme. Delo v klubih in društvih. Sodelovanje s šolskimi oblastmi (za učitelje, ki so bili izbrani za delo v oddelkih dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku v tujini. Seminar bo vodila Dragica Motik. Sodelovali bodo tudi drugi delavci zavoda, učitelji Filozofske fakultete. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, Republiški komite za informiranje, ZKOS. Seminar bo potekal ob predavanjih in pogovoru, organiziran bo spomladi 1991 in bo trajal do 40 ur. b) Didaktično-metodična navodila za delo z novim gradivom in spoznavanje novih oblik dela (za vzgojitelje v predšolski vzgoji in učitelje dopolnilnega pouka) Stran 22___________________________________ PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 Program: Družbene razmere v tujini in domovini - vpliv na dopolnilni pouk. Vloga učiteljev v klubih in društvih naših državljanov na tujem. Vloga staršev pri vzgoji otrok. Seminar bo vodila Dragica Motik, sodelovali bodo tudi drugi delavci zavoda, Filozofske fakultete. Pedagoškega inštituta ter učitelji praktiki. Organiziran bo med pomladanskimi počitnicami v zahodni Evropi, 1 skupina, 32 ur 9 RAČUNALNIŠTVO a) 150-urni začetni tečaj za učitelje osnovne šole. Program: Osnovni tečaj DOS. Osnove dela na računalniku. Osnove programiranja. Spoznavanje programskih paketov in delo z njimi. Izvajalci bodo s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, sodeloval bo zavod. Delo bo potekalo teoretično in praktično. Seminar bo organiziran jeseni 1990 v Ljubljani in Mariboru, 6 skupin. b) Enak tečaj bo ob istem času tudi za učitelje srednjih šol, 6 skupin. c) 30-urni nadaljevalni tečaj za učitelje računalništva v osnovnih in srednjih šolah. Program: Operacijski sistem. Programski jezik. Uvod v programske strukture in algoritme. Računalniška orodja. Demonstracije programov. Izvajalci: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, sodeloval bo Zavod. Tridnevni seminar (24 ur) bo organiziran v Ljubljani, jeseni 1990, 18 skupin. č) LOGO-S (za učitelje osnovnih šol) Program seminarja: Uvodni: Predstavitev paketa in možnosti za uporabo. Začetni: Temeljni ukazi. Nadaljevalni: Programiranje zahtevnejših likov. Metodični: Pedagoška osnova za programiranje. Izvajalci bodo učitelji mentorji, avtorji programske)-1 jezika, svetovalci zavoda. Seminar bo organiziran v 10 skupinah po 8 ur v Ljubljani in Mariboru jeseni 1990. d) TURBO PASCAL (za učitelje računalništva v osnovnih in srednjih šolah) Učitelji se bodo usposobili za uporabo programskega paketa TURBO PASCAL pri pouku. Seminar bo sestavljen iz uvodnega, začetnega, nadaljevalnega in metodičnega dela. Izvajalci bodo učitelji mentorji, visokošolski učitelji FNT in svetovalci zavoda. Seminar bo organiziran v 10 skupinah po 8 ur v Ljubljani in Mariboru v jeseni 1990. e) d Base IV (sampler) za učitelje SŠ Namen seminarja je usposobiti učitelje za uporabo programskega paketa za delo z bazami podatkov. Sestavljen je iz uvodnega, začetnega, nadaljevalnega in metodičnega dela. Izvajali ga bodo učitelji mentorji, visokošolski učitelji FNT in Pedagoške fakultete v Mariboru ter svetovalci zavoda. Organiziran bo jeseni 1990 v Mariboru in Ljubljani, 10 skupin po 8 ur. f) Urnik (za učitelje mentoije ter učitelje v OŠ in SŠ) Program: Vpis podatkov za posamezno šolo: prostori, učitelji, učenci. Izvajalci bodo: Fakulteta za elektrotehniko, avtor programa, učitelji mentorji, svetovalci zavoda. Seminar bo organiziran po organizacijskih enotah, decembra 1990; 5 skupin po 8 ur g) Virusi (za učitelje v OŠ in SŠ) Program: Odkrivanje virusov. Zdravljenje in varstvo pred virusi. Seminar bodo izvajali učitelji mentorji, ZŠ, FNT Ljubljana, PF Maribor. Organiziran bo jeseni 1990 v Ljubljani, Celju in Mariboru, 10 skupin po 8 ur. h) Funkcije (za učitelje matematike in računalništva v SŠ) Program: Uporaba programskega paketa v matematiki. Preučevanje in risanje funkcij v matematiki. Izvajali ga bodo učitelji mentorji in svetovalci zavoda. Seminar bo jeseni 1990 v Ljubljani in Mariboru, 9 skupin po 8 ur i) Mreže (za učitelje računalništva v SŠ) Program: Možnost iz povezav matičnih računalnikov v mreže. Povezava računalnikov v mrežo in delo v njej. Seminar bodo izvajali učitelji mentorji, FNT Ljubljana, PF Maribor in svetovalci zavoda. Seminar bo oktobra in novembra 1990 v Mariboru, Ljubljani in Celju, 10 skupin po 8 ur. 10 SREDNJE ŠOLE 1. Šolski svetovalni delavci Trening ustvarjalnega dela (razvijanje ustvarjalnega mišljenja in sposobnosti za raziskovalno delo pri mladih) Program: Ustvarjalnost: ustvarjalno mišljenje pri naravoslovju, ustvarjalen učitelj - ustvarjalen učenec. Teoretične podlage za trening ustvarjalnega dela. Testi in metode dela. Praktično delo s srednješolci. Predavali bodo strokovnjaki s področja učenja in poučevanja ter razvoja mišljenja (Filozofska fakulteta. Pedagoški inštitut) v sodelovanju s srednjo šolo in z Izobraževalnim centrom pri Institutu Jožef Štefan. Seminar bo potekal frontalno (predavanja ter v manjših skupinah, praktično delo učencev). Literatura: Priporočamo dela. ki sojih napisali: R. Kvaščev. V. Pečjak, N. Jauševec, W. Labinovitz, P. Russell, B. Marentič-Požarnik. M. Makarovič. W. Nagel, E. Kobal, Buzant. in drugi. 2. Za učitelje, ki poučujejo v vseh programih ANGLEŠKI JEZIK Poglabljanje znanja za pouk angleškega jezika Program: Novi vidiki v metodologiji pouka angleškega jezika kot tujega jezika. Uporaba videa pri pouku. Projekti pri pouku. Seminar bodo izvajali: The British Council. Embassy of the United States of America in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Plenarnemu delu seminarja bo sledilo delo v skupinah - pedagoške delavnice. Seminar bo organiziran januarja 1991, trajal bo 40 ur: 1 skupina. 5 podskupin. FRANCOSKI JEZIK Jezik kot odsev življenja in kulture Program: Uporaba sodobnih učnih pripomočkov pri pouku ob predstavitvi programov. Nekatera bolj zapletena poglavja iz francoske slovnice. Novosti v kulturnem, političnem in gospodarskem življenju Francije. Seminar bodo izvajali strokovnjaki iz Francije in lektorji francoskega jezika v Sloveniji, vodil ga bo pedagoški svetovalec Boris Klemenčič. Delo bo potekalo v manjših skupinah ob sodelovanju lektorjev. Seminar bo spomladi 1991. trajal bo 4 dni; 1 skupina, več podskupin. DRUŽBOSLOVJE Uvajalni seminar Namen seminarja je predstaviti učiteljem zasnovanost celotnega družboslovja in jih usposobiti za celostno uresničevanje le-tega. Program: Predstavitev zasnove obvezne vsebine in izbirnih vsebin. Strokovno spopol-njevanje za uresničevanje učnih načrtov. Seminar bodo izvajali strokovnjaki s FSPN ter svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Delo bo potekalo v skupinah. Enodnevni seminar (8 ur) bo v Mariboru in Ljubljani jeseni 1990; 3 skupine, 12 podskupin. BIOLOGIJA Sodoben pouk biologije v svetu in pri nas Učitelji bodo spoznali katalog znanj, učbenike, gradivo za vaje, teste znanja. Program: Zunanje preveijanje znanja in ocenjevanje. Mednarodna matura. Naravoslovni program in naravoslovje v Angliji in drugje. Izpeljali ga bodo strokovnjaki z Biotehniške fakultete, učitelji naravoslovnih šol iz Ljubljane in Maribora ter svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Delo bo potekalo plenarno in v skupinah. Seminar bo potekal vse leto 1991, organiziran bo v Ljubljani in Mariboru v 4 skupinah po 16 ur. KEMIJA Program: Kemija za varovanje okolja. Učni program kemija v gimnaziji in tehniških šolah. Predstavitev novih učbenikov v kemijski usmeritvi. Izvajalci seminarja bodo visokošolski učitelji kemije ih svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Delo bo potekalo plenarno. Seminar bo februarja, marca in aprila 1991; 3 skupine po 8 ur. ZDRAVSTVENA VZGOJA Znanje iz diferencialne psihologije Program: Razvoj zdrave osebnosti. Nekatere razvojne značilnosti mladostnika. Nevroze in psihosomatične motnje in bolezni. Seminar bo vodila Fani Čeh (zavod), sodeloval bo prof. dr. Pavle Kogoj. Poleg predavanj bo delo potekalo tudi v skupinah. Seminar bo januarja 1991 v Ljubljani in Mariboru; 2 skupini po 8 ur. Za pedagoške delavce v gimnazijah Vpeljevanje novega vzgojno-izobraževalnega programa Gimnazije in spremljanje izpeljave (za vodstvene delavce in učitelje predmetov psihologija, sociologija, filozofija, matematika) Namen seminarja je motivirati pedagoške delavce za kakovostno uresničevanje programa. Program: Predstavitev novega gimnazijskega programa. Pomoč učencem in učiteljem pri izbiri predmetov. Predmet umetnosti - predstavitev priročnika. Predmeti psihologija, sociologija, filozofija, matematika - vsebine in metodične obravnave. Seminarje bo vodila Terezija Osterman-Cenc, sodelovali bodo profesorji Filozofske fakultete ter umetniških akademij. Delo bo potekalo frontalno (predstavitev programa) in skupinsko (vsebinske in metodične posodobitve novih predmetov). Seminar za vodstvene delavce bo avgusta 1990 in aprila 1991; za svetovalne delavce oktobra 1990 in marca 1991 pa po predmetih; 7 skupin'po 8 ur. NEMŠKI JEZIK Kultura in civilizacija nemško govorečih dežel. Seminar bo organiziran z namenom, da bi učiteljem predočili pomen med kulturnosti in jih navdušili zanjo. Program: Interkulturna vzgoja. Razumevanje drugačnega. Možnost za uporabo sredstev. Seminar bo vodila Berta Orešič (zavod), predavali bodo strokovnjaki nemških predstavništev. Delo bo potekalo plenarno in skupinsko. Tridnevni seminar (25 ur) bo v zimskih počitnicah 1991 (kraj določen kasneje); 1 skupina, 24 ur. LIKOVNA VZGOJA Program: Oblikovanje prostora. Predstavitev oblikovanja prostora z izdelki učencev osnovnih šol. Gimnazija - prenova likovne in umetnostne vzgoje. izvajalci bodo dr. Milan Butina, sodelavci s kadrovskih šol. dr. Helena Berce (Zavod) Delo bo potekalo frontalrio in skupinsko ter ob demonstracijah. Seminar bo izveden spomladi in v jeseni 1991 v Ljubljani in Mariboru: 2 skupini po 16 ur FIZIKA Fizikalna merjenja Uvajalni seminar za predstavitev novih vaj. Seminar bodo izvajali visokošolski učitelji in učitelji srednjih šol s sodelovanjem Zavoda. Delo bo potekalo skupinsko, eksperimentalno. Enodnevni (8 ur) seminar bo organiziran jeseni 1990 v Ljubljani, 1 skupina. PEDAGOGIKA a) Predmet pedagogika kot splošnoizobraževalni družboslovni predmet Program: Usposabljanje za sodobnejši pouk (metode, oblike dela). Vpeljevanje in uresničevanje programskih sprememb. Izvajalci bodo strokovnjaki s Filozofske fakultete in Alenka Vitman (Zavod RS za šolstvo). Delo bo potekalo plenarno (predavanja), sledila bo razprava. Enodnevni (8 ur) seminar bo februarja 1991 v Ljubljani. 1 skupina. b) Usposabljanje učiteljev za sodobnejši pouk (za učitelje srednje baletne šole) Program: Sodobne metode pri poučevanju. Uveljavljanje programskih sprememb. Mednarodni trendi v izobraževanju prihodnjih baletnih umetnikov. Seminar bo vodila Alenka Vitman (Zavod RS za šolstvo), sodelovali bodo strokovnjaki s tega področja. Delo bo potekalo ob predavanjih in razpravah. Seminar bo novembra 1990 v Ljubljani; 1 skupina po 16 ur Za učitelje, ki poučujejo v tehniških šolah STROJNIŠTVO a) Standardizacija (za učitelje strokovnotehničnih predmetov) Program: Razvoj standardov. Sistem standardizacije. Evropski in svetovni standardi. Trendi tehničnih standardov. Vklapljanje Jugoslavije v procese tehničnih standardizacij. Izvajalci bodo s Fakultete za strojništvo in z Zavoda za standardizacijo. Delo bo potekalo frontalno in skupinsko. Seminar bo v Ljubljani, od septembra do decembra 1990. 7 skupin po 16 ur. b) Tehnično risanje in strojni elementi (za učitelje tega predmeta) Program: Sodobni prijem pri poučevanju. Strokovno usposabljanje - novosti in posebnosti pri predmetu. Razprava. Seminar bodo izpeljali strokovnjaki Strojne fakultete in svetovalec Zavoda. Delo bo potekalo ob predavanjih, pogovoru in demonstracijah. Enodnevni (8 ur) seminar bo spomladi 1991, 1 skupina c) Energetika z energetskimi napravami (za učitelje tega predmeta) Program: Novosti pri predmetu doma in v svetu. Sodobni prijemi pri poučevanju. Problematika - razpravljanje. Izvajalci bodo strokovnjaki Strojne fakultete in svetovalec Zavoda. Delo bo potekalo teoretično (predavanja) in praktično. Seminar bo v Mariboru ali Ljubljani v prvi polovici 1991: 1 skupina po 8 ur. ZDRAVSTVO Zdravstvena nega Program: Spremembe pri zdravstveni negi in s tem povezani problemi. Vloga zdravstvene nege v zdravstvenem varstvu. Seminar bo vodila svetovalka zavoda, sodelovali bodo predavatelji Višje šole za zdrvstvene delavce ter učitelji praktiki. Seminar bo v pedagoških delavnicah (snemanje učne ure, pogovor). Organiziran bo avgusta 1991 v Ljubljani; 2 skupini po 8 ur. Za učitelje, ki poučujejo v poklicnih in tehniških šolah STROJNIŠTVO a) Varjenje (za učitelje predmeta tehnologija) Program: Načini valjenja. Procesi spajanja. Seminar bo vodil svetovalec Franc Najdič, predavali bodo strokovnjaki Inštituta za varilstvo. Delo bo potekalo frontalno, skupinsko in individualno. Seminar bo oktobra 1990 v Ljubljani; 2 skupini po 16 ur. b) Specialna didaktika strokovno-teoretičnih predmetov kovinarstva in strojništva (za učitelja teh predmetov). Program: Didaktične izkušnje. Izvajanje pouka. Ocenjevanje. Vpliv kakovostnega pouka pri teoretičnih predmetih na učni uspeh pri praktičnem pouku. Seminar bo potekal frontalno (predavanja), skupinsko in z demonstracijami. Organiziran bo januarja, februarja in marca 1991; 4 skupine po 8 ur. ELEKTROTEHNIKA a) Tehnologija izdelave polprevodnih elementov (za učitelje predmetov elektronski elementi, elektronska vezja, osnove elektrotehnike in praktičnega pouka). Učitelji bodo spoznali sodobno tehnologijo in postopke pri izdelavi diskretnih in integriranih elektronskih elementov. Program: Tehnologija za izdelavo diskretnih elektronskih elementov. Tehnologija za izdelavo integriranih vezij. Predstavitev proizvodnega programa polprevodnih elementov. Prikaz možnosti za uporabo polprevodnih elementov ter integriranih vezij pri vajah v elektroniki in pri praktičnem pouku. Seminar bo vodil Marjan Polanc, sodelovala bosta Matjaž Livar in Ludvik Dejak. Seminar bo izpeljan s predavanji, z demonstracijami, ogledom proizvodnje in s praktičnimi vajami. Organiziran bo oktobra 1990 v Trbovljah; 1 skupina, 8 ur. b) Ultrazvok (za učitelje predmetov industrijska elektronika, elektronska vezja, praktični pouk v elektroniki) Učitelji bodo spoznali možnosti upoabe ultrazvoka v industriji, izvedbe ultrazvočnih vezij ter teoretične osnove ultrazvoka. Program: Ultrazvok - teoretična obravnava. Viri ultrazvočnega valovanja, osnova vezja ultrazvočnih virov. Industrijska uporaba ultrazvoka. Ultrazvočne kopeli. Vodja seminarja bo Marjan Polanc. Sodelovali bodo strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan. Delo bo potekalo frontalno (predavanja) in z demonstracijami. Seminar bo decembra 1990 v Ljubljani; 1 skupina po 8. ur. c) Elektroenergetski sistemi (za učitelje predmetov elektroenergetski sistemi in praktični pouk v elektroenergetiki) Učitelji bodo spoznali novosti v proizvodnji in razdeljevanju električne energije ter njeni gospodarni uporabi. Program: Dolgoročne težnje uporabe električne energije v Sloveniji. Energetske možnosti proizvodnje električne energije. Načrtovanje razvoja električne energije. Vključevanje alternativnih virov energije v energetsko bilanco Slovenije. Ogled elektrarne Mariborski otok. Seminar bodo vodili Tine Zorič in strokovnjaki Elektrogospodarstva Slovenije. Predavanja bodo ponazorjena z ogledom diapozitivov in filma. Seminar bo predvidoma marca 1991 v Mariboru; 1 skupina, 8 ur. č) Avtomatizacija merjenja (za učitelje predmetov električne meritve, krmila in regulacije, digitalni sistemi) Učitelji bodo spoznali sodobne sisteme za avtomatizirana merjenja. Program: Možnosti uporabe sistemov za avtomatizirana meijenja in preskušanja elektronskih vezij. Pomen avtomatizacije meijenj za 100-odstotno preverjanje kakovosti. Računalniško vodenje merilnih procesov in preverjanje izidov. Programska oprema za avtomatizirana merjenja. Seminar bodo vodili Marjan Polanc in strokovnjaki iz razvoja v tovarni ISKRA v Novem mestu. Ob predavanjih bo tudi več demonstracij, sledila bo razprava. Seminar bo maja 1991 v Novem mestu; 1 skupina, 8 ur. GRADBENIŠTVO (za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov in praktičnega pouka) Program: Programiranje pouka. Podajanje učne snovi učencem (metode, oblike dela). Preverjanje znanja. Seminar bodo vodili Branka Paulik (Zavod RS za šolstvo) in strokovnjaki Filozofske fakultete. Potekal bo v pedagoški delavnici. Organiziran bo v jeseni 1990 v Ljubljani; 2 skupini po 8 ur. TEKSTILNA IN USNJARSKOPREDELOVALNA USMERITEV a) Estetsko modeliranje in oblikovanje (za učitelje strokovno-tecjetičnih predmetov in praktičnega pouka v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji). Program: Novi prijemi pri estetskem oblikovanju v tekstilni industriji. Novi prijemi pri estetskem programu v usnjarskopredelovalni industriji (podrobnejši program bo izoblikovan ob dogovarjanju s strokovnjaki). Seminar bodo vodili svetovalka Zavoda RS za šolstvo, sodelovali bodo strokovnjaki fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Delo bo potekalo frontalno in skupinsko. Seminar je načrtovan v avgustu 1990 v Ljubljani; 2 skupini po 16 ur. I w< Itran 21 ____ __________ ___________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 stran 20 PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 b) Nove vsebine v strokovnoteoretičnih predmetih (za učitelje strokovno-teoretičnih predmetov v programih tekstilne in usnjarske tehnologije). Program: Vrste novih tehnologij in materialov. Uporaba novih tehnologij in materialov. Izvajalci seminarja bodo strokovnjaki Tehniške fakultete v Mariboru ter Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Delo bo potekalo frontalno (predavanja, razprave) in skupinsko. Seminar bo februarja 1991 v Ljubljani; 2 skupini po 16 ur. GRAFIČNA IN PAPIRNIŠKA USMERITEV Pedagoško-psihološko spopolnjevanje učiteljev (za učitelje strokovnih predmetov) Namen seminarja je, da bi učitelji teh predmetov dopolnili znanja o pedago-ško-psiholoških temeljih pouka. Program: Psihološke značilnosti mladostnika (problemi odraščanja). Pouk, načrtovanje in prilagajanje učitelja učencem. Odnosi med učiteljem in učenci. Seminar bo vodila svetovalka zavoda, izvajali ga bodo strokovnjaki Filozofske fakultete. Delo bo potekalo v pedagoških delavnicah. Seminar je načrtovan za jesen 1990 in pomlad 1991 v Ljubljani; 1 skupina, 8 ur KMETIJSTVO a) Kmetijski stroji (za učitelje pr^dn- ' ki :roji - strokovno- teoretični predmeti in praktični pc Program: Razgovor o medpredmetni korelaciji v -graciji v ostale stro- kovne premdete. Spremembe v učnem (...om predmeta, kmetijski stroji - teoretični in praktični pouk. Predstavitev učbenika Kmetijski stroji. Izvajalci bodo prof. J. Duhovnik s Strojne fakultete, sodelavca B. Šket in Cveta Žumer, vodja seminarja Vera Veselič-Rožman. Delo na seminarju bo frontalno (predavanje), skupinsko, organizirana bo tudi okrogla miza. Seminar bo aprila 1991 v Novem mestu; 1 skupina, 8 ur. b) Poskušništvo in strokovne novosti v rastlinski predelavi (za učitelje predmetov rastlinska proizvodnja in varstvo rastlin in okolja) Program: Novosti oz. razvojni dosežki pri tehnologijah pridelave posameznih poljščin, sadnega drevja in vinske trte. Spremembe pri posameznih predmetnih področjih v učnem načrtu. Razprava o ustrezni sestavi teh predmetov. Seminar bo vodila Vera Veselič-Rožman, sodelovali bodo strokovnjaki z Biotehniške fakultete v Ljubljani, Višje agronomske šole v Mariboru, ravnateljica Srednje kmetijske šole Rakičan (M. Skledar), Cveta Žumer (Zavod RR za šolstvo). Delo bo frontalno, skupinsko, okrogla miza. Seminar bo maja 1991 v Rakičanu; 1 skupina, 16 ur c) Gospodinjstvo v programih kmetijstva (za učitelje gospodinjstva v teh programih) Program: Ciljno usmeijeni učni načrti. Oblikovanje letne priprave za predmete gospodinjstvo s prehrano, rastlinska proizvodnja, živalska proizvodnja, kmetijski stroji. Gospodinjsko pospeševalno delo (akcijska raziskava). Seminar bo vodila Marta Hrovatin, sodelovala bo Marija Bezovšek (gospodinjska pospeševalka kmetijske zadruge Mozirje). Delo bo potekalo frontalno in skupinsko. Seminar bo med zimskimi in poletnimi počitnicami 1991 v Ljubljani; 1 skupina, 16 ur. č) Strokovne novosti v tehnologiji mesa in mesnih izdelkov (za učitelje strokovnih predmetov in praktičnega pouka v VIP živilstvo) Učitelji se bodo seznanili z novostmi in živilske tehnologije ter vzgojno-izobraževalnega programa (učnih načrtov). Program: Novosti - razvojni dosežki v postopkih predelave in prodaje mesa in mesnih izdelkov. Predstavitev učbenika Procesna tehnika (1. in 2. del). Pogovor o učnem načrtu predmeta procesna tehnika in vsebinah tega predmeta pri praktičnem pouku. Seminar bosta vodili Cveta Žume in Vera Veselič-Rožman (Zavod), sodelovali bodo prof. dr. Milohnoja (Biotehniška fakulteta), mag. Vesna Kincl Smaka in dr. Božidar Žlender (avtorica in recenzentka učbenika). Delo bo potekalo frontalno in skupinsko, organizirana bo tudi okrogla miza. Seminar bo izveden med zimskimi počitnicami 1991 v Ljubljani in Mariboru; 1 skupina, 8 ur, LESARSTVO a) Sušenje lesa (za učitelje v VIP lesarstvo) Učitelji bodo spoznali novosti o sušenju lesa in nove metodične prijeme za izpeljavo vaj. Program: Teoretične osnove pri sušenju lesa (novosti). Priprava in izvedba vaj iz sušenja lesa. Seminarja bodo izvajali strokovnjaki Biotehniške fakultete in učitelji praktiki. Delo bo potekalo frontalno in v skupinah (demonstracije). Seminar bo januarja 1991 v Ljubljani; 1 skupina, 8 ur. b) Površinska obdelava lesa (za učitelje v VIP lesarstvo). Učitelji se bodo seznanili z novostmi pri obdelavi lesa in v metodičnih prijemih za izpeljavo vaj. Programi: Teoretične osnove iz površinske obdelave lesa. Priprava in izpeljava vaj. Seminar bodo izvajali strokovnjaki Biotehniške fakultete in učitelji praktiki. Izveden bo frontalno (predavanje) in skupinsko, izvedenih bo tudi več demonstracij. Načrtovan je marca 1991 v Ljubljani; 1 skupina, 8 ur. EKONOMSKA USMERITEV Aktualizacija učnih vsebin (za učitelje predmetov poslovna matematika, gospodarsko poslovanje, osnove ekonomije, osnove prava, statistika, knjigovodstvo, trženje) Program: Prenavljanje učnih načrtov za ekonomske predmete. Aktualno ekonomsko znanje. Uporaba računalnika pri pouku ekonomskih predmetov. Seminar bodo izvajali visokošolski učitelji Ekonomske fakultete v Ljubljani, Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, strokovnjaki iz gospodarstva, vodje aktivov učiteljev. Vodil ga bo svetovalec Elizej Prinčič. Delo bo potekalo frontalno, skupinsko in z vajami. Seminar bo organiziran v devetih skupinah po 8 ur in bo potekal po organizacijskih enotah vse šolsko leto. ADMINISTRATIVNA DEJAVNOST a) Pravna ureditev SFRJ (za učitelje predmeta uvod v pravno ureditev v SFRJ v SR VIP administrativna dejavnost) Učitelji se bodo seznanili s spremembami zakonodaje. Program: Pregled novih zakonov. Spremembe in dopolnitve novih zakonov. Predlogi za sprmembo učnega načrta in učbenikov za predmet uvod v pravno ureditev SFRJ in politično ekonomijo. Izvajalci bodo strokovnjaki Pravne fakultete ob sodelovanju z Zavodom. Delo na seminarju bo frontalno in skupinsko. Seminar bo v zimskih počitnicah 1991; 1 skupina, 8 ur. b) Nova zakonodaja za gospodarsko poslovanje (za učitelje ekonomskih predmetov v VIP administrativna dejavnost) Učitelji gospodarskega poslovanja, knjigovodstva in politične ekonomije se bodo seznanili s spremembami zakonodaje. Program: Novi zakoni s področja ekonomije. Spremembe in dopolnitve zdajšnjih zakonov. Predlogi za spremembe in dopolnitve učnih načrtov. Seminar bodo izvajali profesorji Ekonomske fakultete, sodeloval bo Zavod RS za šolstvo. Izveden bo frontalno (predavanje, razprava). Načrtovan je v zimskih počitnicah 1991 v Ljubljani; 1 skupina, 8 ur. PROMET IN ZVEZE Učitelji posameznih strokovnih predmetov v VIP s področja prometa in zvez se bodo lahko udeležili ustreznih seminarjev, ki bodo organizirani v sklpu drugih usmeritev (strojništvo, elektrotehnika, ekonomska). Za učitelje, ki poučujejo v poklicnih šolah STROJNIŠTVO a) Metode pt klicnega usposabljanja in učna sredstva (za učitelje praktičnega pouka v VIP strojništvo) 1 Učitelji praktičnega pouka bodo spoznali sodobne metode usposabljanja in pomen učnih sredstev pri praktičnem pouku. Program: Metoda demonstracij in uporaba učnih listov. Metoda malih vodenih projektov in uporaba video tehnike. Seminar bo vodil Anton Grebenšek, sodelovali bodo strokovnjaki s Pedagoške fakultete Maribor. Dopisna oblika dela, konzultacije, končni del - seminar. * Seminar bo novembra 1990 v Celju, Mariboru in Ljubljani; 3 skupine po 8 ur. b) Pedagoška analiza dela in operativizacija vzgojno-izobraževalnih ciljev in vsebin (za učitelje praktičnega pouka v strojništvu) Smoter seminarja je oblikovanje vzgojno-izobrazbene enote za praktični pouk. Program: Načrtovanje izdelka. Analiza delovnega postopka (tehnološka in pedagoška). Oblikovanje učnih vaj (algoritem vaj). Izbor učnih metod (algoritem učnih metod). Seminar bo vodil Anton Grebenšek, sodelovali bodo strokovnjaki s Pedagoške fakultete. Dopisna oblika dela, konzultacije, končni del - seminar Seminar bo januarja in februarja 1991 v Celju in Mariboru; 6 skupin po 8 ur. KOVINARSTVO Tehniško risanje in strojni elementi (za učitelje kovinarskih šol) Poenotenje dela pri predmetu Program: Novosti pri predmetu. Sodobni prijem pri poučevanju. Merila za ocenjevanje. Problematika. Predavali bodo strokovnjaki s Strojne fakultete, seminar bo vodil svetovalec Zavoda RS za šolstvo. Delo bo potekalo frontalno (predavanja) in z metodo grafičnih del. Seminar bo maja 1991 v Mariboru; 1 skupina, 8 ur. OSEBNE STORITVE Metodično načrtovanje praktičnega pouka (za učitelje praktičnega pouka za smer frizer v VIP Osebna nega) Namen seminarja je spopolniti metodično-didaktično znanje učiteljev. Program: Oblikovanje učne ure (metode, usmeijenost in strategija poteka). Praktične izkušnje in teoretična podkrepitev problema. Predavala bosta mag. Armand Papotnik in dr. Martin Kramar s Pedagoške fakultete v Mariboru. Delo bo potekalo frontalno (predavanje) in v pedagoških delavnicah. Seminarje načrtovan v septembru 1990 v Celju; 1 skupina, 8 ur. PEDAGOŠKO-PSIHOLOŠKO SPOPOLNJEVANJE (za učitelje strokovnih predmetov in praktičnega pouka v tri-letnih smereh srednjega izobraževanja) Namen seminarja je dopolniti znanje o pedagoško-psiholoških temeljih pouka. Program: Psihološke značilnosti mladostnika (problemi odraščanja). Pouk; načrtovanje in prilagajanje pouka učencem. Odnosi med učiteljem in učenci. Seminar bo vodila Marija Tome, koordinatorji bodo svetovalci za posamezne stroke, sodelavci pa strokovnjaki Filozofske fakultete in Svetovalnega centra za otroke in mladostnike in starše. Delo bo potekalo frontalno in skupinsko in v učni delavnici. Seminar bo oktobra 1990 in septembra 1991 v Ljubljani; 10 skupin po 8 ur. 11 ZA VZGOJITELJE V DOMOVIH ZA UČENCE Mladinska delavnica (za vzgojitelje in ravnatelje domov) Na seminarju, naj bi se vzgojitelji v domovih za učence usposobili za praktično uporabo interaktivnih iger pri vzgojnem delu. Program: Spoznavanje učencev. Sodelovanje z učenci. Verbalna in 'neverbalna kumu-nikacija. Vloga staršev. Sistema vrednot in morala. Seminar, bodo izvajali Alenka Kobolt, dr. Vinko Skalar in skupina mladih strokovnjakov s Pedagoške akademije, vodil pa ga bo Momčilo Jankovič. Delo bo potekalo frontalno (uvodna kratka predavanja), praktično delo pa v skupinah. Seminar bo med zimskimi počitnicami, maja in med poletnimi počitnicami 1991; 3 skupine po 24 ur. D II INSTITUT JOŽEF STEFAN LJUBLJANA, Jamova 39 Organizator izobraževanja Marjan Kroflič, prof. Telefon 061/214-399 SEMINARJI ZA PEDAGOŠKE DELAVCE V VZGOJNO-VARSTVENIH USTANOVAH, OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH IJS-l UPORABA RAČUNALNIKOV PRI POUKU IN VZGOJI V ŠOLI Seminar priporočamo vzgojiteljem, učiteljem v osnovnih in srednjih šolah; računalniške izkušnje niso potrebne. Cilji: Udeleženci seminarja: - spoznajo možnosti uporabe računalnika pri vzgojno-izobraževalnem delu - spoznajo banko računalniških programov s področja izobraževanja - spoznajo temeljna področja uporabe računalnikov v šoli - se usposobijo za temeljno uporabo računalnika kot orodja pri svojem vsakdanjem delu. Metode: - demonstracija računalniških programov za učenje in preverjanje znanja in razprava - vaje na računalnikih v dvojicah - dojemanje pojmov po korakih - sprotno preverjanje in praktično preskušanje pridobljenega znanja ob pripravljenih zgledih. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 32 UR: 1. sklop: Zgodovina računalništva. Delitev računalnikov. Arhitektura. Programska oprema. Osebni računalnik IBM PC. Uporaba računalnika. Osnove operacijskega sistema. Predstavitev urejevalnika besedil, pregled-^ niče, poslovne grafike in podatkovne baze. 2. sklop: Demonstracija izobraževalnih programov na osnovni in-srednji stopnji na računalnikih spectrum, apple in IBM PC. 3. sklop: Osnove operacijskega sistema in urejevalniki besedil. Pisanje učnih priprav z urejevalnikom besedila PCO. 4. sklop: Računalniške tabele. Urejanje podatkov in poslovna grafika. Obdelava podatkov o uspehu učencev s preglednico LOTUS 123. 5. sklop: Kartoteke. Podatkovne baze na osebnih računalnikih. Izdelava obrazca, vnos podatkov, popravljanje podatkov. Urejanje in iskanje podatkov. Uporaba: katalogi in evidenca učencev. Vaje s podatkovno bazo R Base. Koordinator seminarja: Bojan Rovtar, svetovalec. Kraj: Institut Jožef Stefan ali po dogovoru. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Če je seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo v dogovoru s prijavljenimi udeleženci. Razdelitev ur po sklopih prilagajamo zanimanju in potrebam udeležencev. IJS-2 UPORABA STATISTIČNIH METOD PRI PEDAGOŠKO-RAZI-SKOVALNEM DELU Seminar priporočamo svetovalnim delavcem v osnovnih in srednjih šolah, učiteljem, ki imajo veselje do raziskovalnega dela; potrebno je poprejšnje znanje o računalništvu. Cilji: Udeleženci seminarja: - spoznajo statistične metode obdelave podatkov po programskem paketu SPSS - spoznajo načine računalniške obdelave opisne statistike in večdimenzionalnih statističnih metod - se seznanijo z uporabo računalniškega statističnega paketa pri obdelavi podatkov - razprava. Metode: - praktično delo na računalnikih IBM PC s trdim diskom '>6 - uporaba grafoskopa - poster z raziskovalnim problemom - vaje na računalniku. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 24 UR: 1. sklop: Priprava podatkov. Opis strukture podatkov. Frekvenčne tabele in histogrami. Računanje opisnih statistik. Grafični prikaz podatkov, Konti-genčne tabele. Test Hi-kvadrat. Urejanje podatkov. 2. sklop: Demonstracija uporabe programa SPSS za večdimenzionalne statistične metode. Linearna regresija. Analiza variance. 3. sklop: Svetovanje pri posameznih problemih satatistične obdelave podatkov s programskim paketom SPSS. Razprava. Primer izdelave poročila. Predavateljica: Barbara Motnikar, dipl. inž. mat., v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo. Kraj: Institut Jožef Stefan ali po dogovoru z udeleženci. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Če je seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo po dogovoru z udeleženci. Število ur po sklopih priredimo zanimanju in potrebam udeležencev. IJS-3 USTNO SPORAZUMEVANJE IN JAVNO NASTOPANJE Seminar priporočamo pripravnikom: vzgojiteljem, učiteljem osnovnih in srednjih šol. ‘Cilji: Udeleženci seminarja: - spoznajo načela uspešnega ustnega sporazumevanja - se usposobijo za uspešno javno nastopanje. Metode: - vaje v nastopih pred videokamero - uporaba grafoskopa - poster - analiza videoposnetka nastopov - razprava - vaje pomnjenja. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 14 UR: 1. sklop: Ustno sporazumevanje. Razlogi za izboljšavo ustnega sporočanja. Način ustnega sporočanja. Uporaba vidno-slušnih pripomočkov. 2. sklop: Priprava nastopa. Potek govora. Razprava. Predavateljica: Slavica Smuč, dipl. inž. Kraj: Institut Jožef Stefan. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Opomba: Seminar izvajamo po dogovoru z udeleženci. Število ur po sklopih priredimo zanimanju in potrebam udeležencev. IJS-4 SEZNANJEVALNI SEMINAR O UPORABNOSTI RAČUNALNIKA Seminar priporočamo ravnateljem, pomočnikom ravnateljev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Cilji: Udeleženci se usposobijo: - za odločanje ob opremljanju šol z računalniki - za odločanje o nabavi in uporabi računalniških programov - s praktičnim delom si razvijejo predstavo o uporabah računalnika v šoli. Metode: - Praktično delo na računalnikih IBM PC. - Razprava ob ilustrativnih zgledih. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 16 UR: 1. sklop: Spoznavanje računalnika tipa IBM PC. STrojna in programska oprema. Priprava računalnika za delo. Delo z urejevalnikom besedil (Word-star). >tran 19________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 Stran IS PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 2. sklop: Delo s preglednicami (Lotus 1-2-3). 3. sklop: Delo s kartotekami (Paradox). 4. sklop: Delo s program: za grafiko, namizno založništvo in priročnim programskim orodjem. 5. Samostojne vaje 32 ur na Institutu Jožef Stefan. Koordinacija seminarja: Zoran Gaborovič, dipl. inž. Kraj: Institut Jožef Stefan, Ljubljana ali po dogovoru. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Če je seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo po dogovoru z udeleženci. Število ur po sklopih priredimo zanimanju in potrebam udeležencev. IJS-5 UPORABA RAČUNALNIKA PRI ADMINISTRATIVNIH DELIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV Seminar priporočamo razrednikom, vodjem aktivov, mentorjem mladinskega raziskovalnega dela, svetovalnim delavcem; poprejšnje znanje iz računalništva ni potrebno. Cilji: Udeleženci seminarja: - dobijo temeljno praktično znanje o računalnikih tipa IBM PC - se naučijo delati različne evidence, sezname, kataloge ipd. ob uporabi računalnika - si pridobijo znanje, kako urediti sistematično tekstovne ali številske podatke - se naučijo iskati, izločati in urediti podatke po določenih zahtevah - se usposobijo uporabljati programsko orodje Paradox. Metode: - Demonstracija računalniškega programa Paradox. - Vaje na računalniku IBM PC. - Študij primerov. - Razprava. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 16 UR: 1. sklop: Vstop in izstop iz programa. Urejevanje kartoteke. Nastajanje kartotek. Vpisovanje podatkov. 2. sklop: Iskanje podatkov po določenih merilih. Povezovanje kartotek. Popravljanje strukture kartoteke. 3. sklop: Razvrščanje podatkov. Uporaba matematičnih funkcij. 4. sklop: Priprava in tisk poroči). Varstvo polj. Oblikovanje zajemnih zaslonov. Delna avtomatizacija dela. Uporaba osnov DOS-a. 5. sklop: Samostojne vaje 32 ur na Institutu Jožef Stevan. Koordinacija seminarja: Zoran Gaborovič, dipl. inž. Kraj: Institut Jožef Stefan, Ljubljana ali po dogovoru. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Če je seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo po dogovoru z udeleženci. Število ur po sklopih priredimo zanimanju in potrebam udeležencev. IJS-6 SVETOVALNO DELO V KOMUNIKACIJSKEM TRIKOTNIKU UČENEC-STARŠI-UČITEU Seminar pripročamo svetovalnim delavcem v osnovnih in srednjih šolah. Cilji: Udeleženci seminarja - se seznanijo z načini komunikacije za boljše razumevanje - se seznanijo z načeli skupinskega dela -- spoznajo možne konfliktne situacije - se seznanijo z načini reševanja konfliktnih situacij. Metode: - teze za diskusijo - študij primerov in igra vlog * - razprava. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 8 UR: 1. Teoretične predpostavke komuniciranja. 2. Vzrok konfliktnih situacij. 3. Poti reševanja konfliktov. 4. Igranje vlog. 5. Spoznavanje neposrednih izkušenj iz prakse. Koordinacija seminarja: Marjan Kroflič, dipl. psih., v sodelovanju s Fride-riko Mičič, dipl. psih., Zavod RS za šolstvo, in Branetom Slivarjem, dipl. psih., vodjo aktiva svetovalnih delavcev. Zunanji sodelavci. Kraj: Institut Jožef Stefan ali po dogovoru. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Če je seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo v dogovoru s prijavljenimi udeleženci., IJS - 7 UPORABA RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMSKEGA ORODJA PRI POSEBNIH PRVINAH SVETOVALNEGA DELA Seminar priporočamo svetovalnim delavcem v osnovnih in srednjih šolah; učiteljem, ki imajo veselje do raziskovalnega dela. Cilji: usposobiti svetovalce - za drugačne načine učenja učencev in - za pomoč učencem pri razvoju ustvarjalnosti. Metode: - uporaba računalniških programov za učenje in preverjanje znanja - uporaba računalniških programov, ki vsebujejo načela razvrščanja - akcijsko raziskovanje - razprava. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 8 UR: 1. Teze o učenju. 2. Račnalnik kot motivacijsko sredstvo. 3. Ali uporaba računalnika pripomore k razvoju mišljenja? 4. Spoznavanje banke računalniških programov za učenje. 5. Načrtovanje spremljanja izsledkov akcijskega raziskovanja. Koordinacija seminarja: Marjan Kroflič, dipl. psih., v sodelovanju s Fride-riko Mičič, dipl. psih.. Zavod RS za šolstvo, in Branetom Slivarjem, dipl. psih., vodjo aktiva svetovalnih delavcev. Zunanji sodelavci. Kraj: Institut Jožef Stefan ali po dogovoru. Financiranje: Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Če bo seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo v dogovoru s prijavljenimi udeleženci. IJS - 8 CIKEL IZBRANIH PREDAVANJ IZ ADOLESCENCE Seminar priporočajo svetovalnim delavcem na srednjih šolah. Cilji: Udeleženci seminarja: - poglabljajo znanje iz stroke - se seznanjajo s sodobnimi dosežki psihologije mladostnikov - spoznavajo specifično problematiko nekaterih razvojnih vidikov. Metode: - predavanja - razprava. IZOBRAŽEVALNA VSEBINA - 8 UR: 1. Ustvarjalnost pri mladostnikih. 2. Nadatjeni mladostniki in vzgojno delo z njimi. 3. Vedenjske motnje pri mladostnikih. Koordinacija seminarja: Marjan Kroflič, dipl. psih., v sodelovanju s Fride-riko Mičič, dipl. psih., zavod RS za šolstvo, in Branetom Slivarjem, dipl. psih., vodjo aktiva svetovalnih delavcev. Zunaijji 'sodelavci. Kraj: Institut Jožef Stefan ali po dogovoru. Financiranje: Republiški komite za vzgojo ih izobraževanje ter telesno kulturo. Če bo seminar zunaj Ljubljane, šola doplača potne stroške predavateljem. Opomba: Seminar izvajamo v dogovoru s prijavljenimi udeleženci. D III SKUPNOST OSNOVNIH ŠOL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK LJUBLJANA, Splitska 13 Telefon: 061/ DOPOLNILNO USPOSABLJANJE UČITEUEV SLOVENSKEGA JEZIKA - MENTORJEV ŠOLSKIH GLASIL Tema: Kreativno pisanje kot eno od možnih sredstev stimulantne diferenciacije pouka v osnovni šoli. Izvajalci: mag. Branko Gradišnik, pisatelj in prevajalec (magistriral na lancastrski univerzi v Angliji iz »Creative vvritinga«); mag. Velemir Gjurin in gostujoči predavatelji iz vrst jezikoslovcev in ustvarjalcev. Namen: Usposabljanje empatično zmožnejših učiteljev slovenščine in mentorsko delo s pisateljsko nadarjenimi in izpovedno pogumnimi otroki. Programi 1. Pedagoški okvir: - idiosinkrazija med kreativnostjo in konformnostjo - slovenski literarni miti kot indokrinacija avtorepresije in analiza slavnih zgledov - diferenciacija pouka in metoda stimulacije jezikovnih in izraznih ambicij (ustanovitev regionalnega literarnega glasila, oprostitev od pouka slovnice za pisateljsko produktivne učence ipd.) - bralna značka in obvezno berivo slovenskih pisateljev grob - kreativno pisanje v predmetniku srednje šole - diverzifikacija programov v osnovnih šolah - metoda koncentracije talentov. 2. Praksa v živo: osnove kreatologike Tečaj, ki se opira na spoznanje o nuji diferencirane obravnave posameznikov v učno-vzgojnem procesu, pač ne more slepomišiti pred dejstvom,' da mora načelo diferenciacije po sposobnostih in preferencah veljati tudi za udeležence same. Vprašanja, ki jih bomo obravnavali, so delikatna, intelektualno zahtevna, mentorsko delo, ki naj bi ga pozneje opravljali udeleženci, pa terja nekaj izrazito individualiziranih lastnosti, kot so empatija (sočutenje), vsaj nekoliko ustvarjalno-oblikovalske spretnosti in energije ter nekonform-nost in požrtvovalnost. Visoka strokovna raven seminarja zahteva ustrezno znanje na seminarju, zato bo za udeležbo treba opraviti preskus sposobnosti kandidatov. Trajanje obsega dela: 1. del - 5 ur; 2. del - 3 ure; skupaj 8 ur Število udeležencev: 15. Predvideni roki: oktober, november 1990 in marec 1991. Prijave pošljite do 20. septembra 1990 na naslov: OS X. SNOUB Ljubljana, Ljubljana, Karunova 14/a. Če bo zanimanja več, bomo seminar ponovili. E I SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE LJUBLJANA, Gotska 18 Telefon: (061) 559-251, 556-164 I SEMINARJI: 1. Utrujenost in obremenjenost v šoli Seminar je namenjen ravnateljem in učiteljem osnovnih in srednjih šol, in svetovalnim delavcem. VSEBINA: Stanje in doživljanje utrujenosti v obdobju odraščanja. Znamenja utrujenosti. Vzroki slabega telesnega počutja in utrujenosti. Medicinski vidiki utrujenosti. Telesna utrujenost. Psihična utrujenost. Življenje učenca in dijaka in vsakodnevne obremenitve. Delovno mesto šolaija in obremenitve. Kako lahko šola zmanjšuje utrujenost otrok in mladostnikov. Možnosti za zmanjševanje utrujenosti doma in v prostem času. Praktični prikazi nekaterih sprostitvenih metod, ki jih je mogoče uporabljati v šoli. Psihološki vidiki obremenjenosti učiteljev. Učitelj in novosti v šoli. „ Izvajalke: dr. Anica Kos (vodja seminarja), Vida Sterle, dr. Marjana Šalehar, Marija Kavkler Število ur in način izpeljave: 16 ur (dvodnevni seminar). Kraj: šola. Čas: po dogovoru. 2. Kako zmanjšati stres v šoli Seminar je namenjen ravnateljem in učiteljem osnovnih šol. in šolskim svetovalnim delavcem. VSEBINA: Značilnosti današnje šole in njena stresogenost. Varovalni in ogrožujoči dejavniki psihosocialnega razvoja v šoli. Sistemski pogledi na delovanje in povezovanje šole, družine in širše družbe. Odnos med učitelji in otroki ter učitelji in starši. Prvo in drugo leto šolanja - kritično in pomembno obdobje za otroka. Psihosocialne motnje v šoli. Psihosomatične motnje učencev. Čustveni vidiki šolskega neuspeha. Strah v šoli in šolska fobija. Možnosti za preprečeanje psihosocialnih motenj v šoli. Izvajalke: dr. Anica Kos (vodja seminarja za osnovne šole), Vida Sterle, Vera Slodnjak, Maja Vodopivec (vodja seminarja za srednje šole), dr. Majda Gorišek in dr. Marjana Šalehar. Število ur in način izpeljave: 16 (dvodnevni seminar). Kraj: Svetovalni center ali šola. Čas: V Svetovalnem centru med semestralnimi počitnicami, na šolah po dogovoru. Leopold Sever, Jana Dornik in še nekateri učitelji. Število ur in izpeljava: 16 ur - dvodnevni seminar. Oblike dela: (I) na šoli, (II) predavanja, pogovor, učne delavnice Kraj: (I) na šoli, (II) Svetovalni center. Čas: po dogovoru. 5. Branje za učenje Seminar je namenjen učiteljem osnovne šole (razredna in predmetna stopnja) in svetovalnim delavcem. VSEBINA: Dojemanje vsebine besedila, ne samo razumevanje. Poudarek na predbral-nih, bralnih in pobralnih dejavnostih, ki se razlikujejo glede na vrste besedil (npr. leposlovno besedilo, matematične tekstne naloge, poljudnoznanstvena besedila itd.). Glavne faze branja za učenje: pregled besedila, postavljanje vprašanj, ustrezno branje in zapiski, ponavljanje in utrjevanje. Izvajalke: Ana Gradišar (vodja seminarja), Marija Kavkler in mag. Lidija Magajna Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar). Kraj: Svetovalni center. Čas: semestralne počitnice. 6. Specifične učne težave Seminar je namenjen: učiteljem osnovne šole, šoskim svetovalnim delavcem VSEBINA: Značilnosti učencev s posebnimi učnimi težavami (psihopedagoški in medicinski vidik). Motnje branja in pisanja, motnje računanja. Čustvene in socialne težave otrok s specifičnimi učnimi težavami. Psihopedagoški načini pomoči. Odpravljanje motenj branja in pisanja. Prevencija in pomoč pri odpravljanju čustvenih in vedenjskih motenj pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami. Izvajalci: Darja Strojin, Tereza Žerdin, Marija Kavkler in Minka Gradišar Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar). Kraj: Svetovalni center. Častsemestralne počitnice. 7. Stili učenja in poučevanja 3. Motivacija za učenje Seminar je namenjen učiteljem osnovnih šol in šolskim svetovalnim delavcem. VSEBINA: Pomen motivacije za učenje. Zunanja (ekstrinzična) in notranja (intrin-zična) motivacija. Pregled teoretičnih pogledov na motivacijo (psioanalitične humanistične, vedenjske in kognitivne teorije motivacije). Storilnostna motivacija in motivacijske značilnosti učno neuspešnega učenca. Vpliv doživljanja in razlaganja učnega položaja na motivacijo (pričakovanja, cilji, samopodoba, vpliv uspeha in neuspeha). Načini spodbujanja notranje motivacije. Izvajalki: Marija Strojin, mag. Lidija Magajna. Število ur in izpeljava: 16 ur (dvodnevni seminar). Kraj: Svetovalni center. Čas: po dogovoru. Seminar je namenjen psihologom in pedagogom na osnovnih in srednjih šolah VSEBINA: Individualne razlike v stilih učenja in poučevanja. Kognitivna, socialno-emocionalna, fiziološka in psihološka razsežnost stilov učenja. Odkrivanje stila učenja pri učencih. Stili zaznavanja in konceptualiziranja. Simultana in zaporedna predelava informacij. Stili učenja, učna neuspešnost in motnje učenja. Prilagajanje metod poučevanja individualnim stilom učenja. Uporabnost teh spoznanj pri načrtovanju poučevanja in pripravi učnega gradiva. Izvajalka: mag. Lidija Magajna. Število ur in način izpeljave: 8 ur (enodnevni seminar - delavnica). Kraj: Svetovalni center. Čas: semestralne počitnice. 4. Individualizacija vzgojno-izobraževalnega dela na šoli (I) Različni vidiki in problemi individualizacije vzgojno-izobraževalnega dela v šoli. Individualne razlike med učenci. Potrebe in možnosti diferenciranega dela v zdajšnjih razmerah ter potrebe po perspektivnih spremembah šolske organizacije. Samostojno učenje in samoizobraževanje ter samostojno učenje učencev. Različni vidiki in problemi individualizacije vzgojno-izobražealnega dela v šoli. Individualne razlike med učenci. Prikaz različnih oblik individualiziranega dela, ki so ga razvili posamezni učitelji in ga tudi preskusili v večletni praksi. Za razredno stopnjo prikaz individualiziranih oblik dela pri slovenskem jeziku, matematiki, spoznavanju narave in spoznavanju družbe; za predmetno stopnjo pri slovenskem jeziku, matematiki, fiziki, biologiji, kemiji, zgodovini in zemljepisu. Izvajalke: Anica Uranjek (vodja seminarja), Marija Kavkler in Tereza Žerdin. Poleg teh sodelujejo še Janez Svetina, Milka Žalik, Ignac Žačik, 8. Razvijanje otrokovega mišljenja in poučevanja Seminarje namenjen razrednim učiteljem, učiteljem matematike in naravoslovnih predmetov v osnovni šoli. psihologom in pedagogom. VSEBINA: Razvoj logičnega mišljenja in razumevanja naravnih pojavov po Piagetovi teoriji in glede na druge novejše smeri v razvojni psihologiji. Možnost za razvijanje logično-matematičnih pojmov v VVZ in šoli. Metoda prostega eksperimentiranja pri naravoslovju. Praktične izkušnje pri preskušanju različnih postopkov za spodbujanje logičnega in naravoslovnega mišljenja. Kooperativno učenje pri matematiki. Posebni razvojni zaostanki in motnje v razvoju logično-matematičnih pojmov. Korektivna obravnava. Izvajalke: mag. Darja Piciga (vodja seminarja), mag. Lidija Magajna, Marija Kavkler, Cirila Peklaj. Število ur in izpeljava: 24 ur (tridnevni seminar). Kraj: Svetovalni center, Ljubljana. Čas: semestralne počitnice. Stran 16 PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 ti l 9. Specifične učne težave pri matematiki Seminar je namenjen učiteljem razrednega pouka in predmetnim učiteljem matematike, svetovalnim delavcem. VSEBINA: Vzroki težav pri učenju matematike. Sposobnosti, ki so pomembne za učenje matematike. Razvojna diskalkulija. Razmejitev med razvojno diskal-kulijo in drugimi nespecifičnimi motnjami računanja. Odrivanje specifičnih in nespecifičnih težav pri računanju. Celostni prijem pri obravnavi učnih težav pri matematiki in načini korekcije specifičnih težav pri računanju. Izvajalki: Marija Kavkler (vodja seminarja) in mag. Lidija Magajna. Število ur in izpeljava: 8 ur (enodnevni seminar). Kraj: na šoli. Čas: po dogovoru. 10. Komunikacija med učitelji in učenci Seminar je namenjen učiteljem in ravnateljem osnovnih in srednjih šol. VSEBINA: Pomen ustrezne komunikacije med učiteljem in učencem za uspešnost učno-vzgojnega dela v šoli. Nekatere splošne zakonitosti komuniciranja in kako se kažejo pri šolskem delu. Besedna in nebesedna komunikacija. Spoznavanje konstruktivnih in destruktivnih načinov komuniciranja (besednega in nebesednega). Ozaveščanje lastnih čustvenih odnosov, spoznavanje svojih značilnih oblik komuniciranja in povečanje občutljivosti za nebesedna sporočila. Izvajalka: Anica Uranjek. Število ur in izpeljava: 8 ali 16 ur (enodnevni ali dvodnevni seminar, ki zajema predavanja, pogovor, praktične vaje, skupinsko delo in razpravo). Kraj: na šoli. Čas: po dogovoru. 11. Komunikacija med učitelji in starši Seminar je namenjen učiteljem in ravnateljem osnovnih in srednjih šol, šolskim svetovalnim delavcem. VSEBINA: Skupinsko delo za ugotavljanje najpogostejših problemov v komunikaciji med učitelji in starši. Pomen komunikacije med učitelji in starši za šolski sistem in otroka. Dinamika učitelj-starši. Oblikovanje ustaljenih oblik komunikacije: govorilne ure, obvestila, roditeljski sestanki. Nove in drugačne možnosti za komuniciranje s poudarkom na enakovrednejšem položaju staršev v šolskem sistemu. Komunikacija šola-starši ob izjemnih težavah otrok. Izvajalka: Marja Strojin. Število ur in izpeljava: 8 ur (enodnevni seminar). Kraj: na šoli. Čas: po dogovoru. 12. Delo z vedenjsko problematičnimi učenci in šola Seminar je namenjen učiteljem osnovnih šol in šolskim svetovalnim delavcem. VSEBINA: Poglavitne značilnosti psihosocialnega razvoja pri normalnem otroku. Nastanek vedenjske problematičnosti z biološkega, sociološkega in psihološkega vidika, kombinacije. Pomen ožjega in širšega socialnega okolja za nastanek in vzdrževanje motnje. Vedenjska problematičnost v šolskem okolju: vedenjsko problematični otrok na razredni in predmetni stopnji; vedenjsko problematični otrok in vrstniki; vedenjsko problematični otrok in učitelj. Vzroki neuspešnosti pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki. Pomen odnosa - komunikacije med učiteljem in učencem. Možnosti za odpravljanje motnje. Preventivne možnosti. Izvajalca: mag. Janez Bečaj (vodja seminarja). Zora Burnik. Število ur in izpeljava: 24 ur (tridnevni seminar). Kraj: Svetovalni center. Čas: semestralne počitnice. 13. Trpinčeni otrok in šola Seminar je namenjen učiteljem osnovnih šol in šolskim svetovalnim službam. VSEBINA: Trpinčeni otrok - oris pojava in vzroki. Možnosti za odkrivanje trpinčenih otrok v šoli. Trpinčenje v družini. Trpinčenje v šoli. Pomoč trpinčenemu otroku in njegovi družini. Sodelovanje z različnimi službami in timsko delo. Možnosti za preprečevanje trpinčenja otrok doma in v šoli. Izvajalca: dr. Anica Kos (vodja seminarja) in Marjan Čonč. Število ur in način izpeljave: 8 ur (enodnevni seminar). Kraj: Svetovalni center Ljubljana ali po dogovoru na šoli. Čas: Semestralne počitnice (v Svetovalnem centru), na šoli po dogovoru. 14. Prostovoljno delo v šolah Seminarje namenjen šolskim svetovalnim službam. VSEBINA: O prostovoljnem delu. Kako lahko prostovoljno delo pripomore k boljšemu delovanju šole in otrok. Kako pridobiti prostovoljce. Kako organizirati prostovoljno delo. Proces prostovoljnega dela in mogoči zapleti, kako jih preprečevati. Sodelovanje s prostovoljci, izobraževanje prostovoljcev, mentorstvo in koordinacija. Izvajalke: dr. Anica Kos (vodja seminarja), Marta Vodeb, Irena Andolšek. Število ur in način izpeljave: 8 ur (enodnevni seminar). Kraj: Svetovalni center Ljubljana. Čas: semestralne počitnice. 15. Preveijanje znanja Seminar je namenjen ravnateljem, učiteljem in svetovalnim delavcem osnovnih šol. VSEBINA: Preveijanje znanja in ocenjevanje v osnovnih šolah. Izidi ankete o preveija- nju znanja (anketiranci: učenci osmih razredov osnovne šole). Načini preverjanja znanja; individualizacija prijemov in zahtev glede na specifične razlike med učenci. Medsebojna izmenjava izkušenj. Izvajalka: Tereza Žerdin. Število ur in način izpeljave: 8 ur (enodnevni seminar: delo v skupinah, analiza gradiva, predavanja). Kraj: na šolah. Čas: po dogovoru. 16. Telesna govorica in navezovanje stikov Seminarje namenjen učiteljem, vzgojiteljem in svetovalnim delavcem. VSEBINA: Načini navezovanja stika po značilnosti govorice telesa. Faze telesne govorice pri navezovanju stika. Odkrivanje pomanjkljivosti in motenj pri navezovanju neverbalnega stika pri otrocih. Možnosti za uporabo teh spoznanj v praksi in pomoč otrokom s tovrstnimi težavami. Izvajalka: Zora Burnik. Število ur in način izpeljave: 8 ali 16 ur (enodnevni ali dvodnevni seminar). Kraj: na šoli, v VVO ali v Svetovalnem centru. Čas: po dogovoru. 17. Psihomotorične vaje in sprostitvene tehnike v šoli Seminarje namenjen učiteljem in svetovalnim delavcem v osnovni šoli. VSEBINA: Učenčeva potreba po sprostitvi (zaradi dolgega sedenja, napetosti ob frustracijah in napornem mentalnem delu). Metode sproščanja in možnosti, ki jih imamo za sprostitev v šoli. Težave motorično nespretnih otrok in povezanost motorične nespretnosti s šolsko storilnostjo ter splošno uspešnostjo. Metode in vaje za korekcijo tovrstnih primanjkljajev. Gibanje je mogoče uporabiti tudi kot metodo učenja. Praktični napotki za tovrstno učenje. Izvajalci: Anica Uranjek (vodja seminarja), mag. Breda Kroflič, Sonja Peternel. Milena Lipovec. Viljenka Jalovec in še nekateri učitelji. Število ur in način izpeljave: 16 ur - dvodnevni seminar, predavanje in pogovor, video posnetki (I); poleg teorije v obliki predavanja tudi učne delavnice (II). Kraj: na šoli (I). v Svetovalnem centru (11). Čas: po dogovoru. II DALJŠI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI 1. Študijska srečanja za šolske svetovalne delavce. Namenjena so šolskim svetovalnim delavcem. VSEBINA: Program študijskih srečanj bo objavljen kasneje. Število ur in izpeljava: 13-krat po 2,5 ure (vsakih 14 dni). Kraj: Svetovalni center. Čas: po dogovoru. 2. Trening večje učinkovitosti učiteljev Namenjen je učiteljem osnovnih in srednjih šol. šolskim svetovalnim delav- VSEBINA: Odnos učiteij-učenec. Problemi komunikacije. Umetnost poslušanja, javnost sporočil. Problemi avtoritete in reševanje konfliktnih situacij. Ureditev šolskega prostora. Problemi odgovornosti in discipline. Izvajalca: mag. Janez Bečaj (v Svetovalnem centru). Anica Uranjek (na šoli). Število ur in izpeljava: 10-krat po 2.5 ure (enkrat na teden) Kraj: Svetovalni center ali šola. Čas: po dogovoru. 3. Družinski pogovori za starše Namenjeni so staršem in učiteljem VSEBINA: Problem starševstva in starševske odgovornosti. Problemi odnosov med starši in otroci. Umetnost poslušanja in tehnika jasnega sporočanja. Reševanje konfliktnih situacij. Vprašanja vrednot. Izvajalka: Anica Uranjek. Število ur in izpeljava: 10-krat po 2 uri (enkrat na teden). Kraj: na šoli. Čas: po dogovoru. 4. Senzitivni trening VSEBINA: Nastajanje skupine in njeno končno oblikovanje (dogajanje pri nastajanju skupine, lastno doživljanje in vloga v tem procesu, lastno delovanje v skupini). Prispevek vsakega člana skupine v tem-procesu. Namen senzitivnega treninga je spoznati dogajanje v skupini in svojo vlogo pri tem ter prenesti te izkušnje v svoje delo z učenci in drugimi skupinami. Izvajalka: Zora Burnik. Število ur in izpeljava 21 ur (tridnevni seminar). Kraj: na šoli ali v VVO. Čas: po dogovoru. 5. Avtogeni trening za učitelje Namenjen je učiteljem osnovnih in srednjih šol in drugim delavcem v vzgoji in izobraževanju Izvajalka: Vida Sterle. Število ur in izpeljava: 9-krat po 1.5 ure (enkrat na teden). Kraj: Svetovalni center. Čas: po dogovoru. 6. Tečaj za prostovoljne delavce Namenjen je študentom, ki bodo opravljali prostovoljno pomoč otrokom z učnimi ali s psihosocialnimi težavami. Izvajalka: Marta Vodeb-Bonač (vodja seminarja) in sodelavci. Število ur in izpeljava: 8-krat po 2 uri. Kraj: Svetovalni center Čas: po dogovoru. 7. Učenje branja in pisanja - alternativni prijemi pri poučevanju in specifični korektivni načini Seminar je namenjen učiteljem razrednega pouka (predvsem 1. razreda) in vzgojiteljem v mali šoli. VSEBINA: Razvojna teorija učenja branja in pisanja. Sposobnosti, ki so pomembne za pridobivanje spretnosti branja in pisanja. Stili učenja in branje. Diagnosticiranje problemov opismenjevanja (prijemi, sredstva). Alternativne metode, prijemi pri poučevanju branja in pisanja. Spodbujanje zanimanja in motivacije za branje. Posebni korektivni načini pomoči pri branju in pisanju (specifičnih in nespecifičnih težavah) Izvajalke: Tereza Žerdin (vodja seminarja), mag. Lidija Magajna, Minka Gradišar, Livija Knaflič. Število ur in izpeljava: 7-krat po 3 ure na teden (21 ur - mogoče tudi tridnevni seminar ali 3-krat po 7 ur - 3-krat na mesec). Kraj: v različnih regijah. Čas: po dogovoru. Za seminarje in daljše izobraževalne programe se prijavite do 31. 10. 1990. Ut E II CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE CENE ŠTUPAR LJUBLJANA, Vojkova 1 Telefon: 327-244/314-737 1 PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE RAVNATELJEV V drugi sklop spadajo teme, ki jih želimo postopoma razviti v šolo za direktorje vzgojno-izobraževalnih organizacij. Pri tem smo še na začetku in želimo v letu 1990/91 to uresničevati poskusno. Namen: Oblikovali in prenašali naj bi tisto temeljno znanje, ki je potrebno direktorjem ter znanje postopoma poglabljali in hkrati aktualne teme (npr. ob spremembi Zakona o delovnih razmerjih, ob spremembah delovno pravnih razmerij v šolstvu). a) ZASNOVA ŠOLE ZA RAVNATELJE Utemeljitev potrebe: V Sloveniji se razvija precej izobraževalnih programov^ ki vsaj deloma zadovoljujejo potrebe po usposabljanju vodilnega osebja. Zal med njimi ni programov, ki bi usposabljali vodilne delavce v družbenih dejavnostih. Ker so na tem področju posebnosti, ki jih ni mogoče preprosto prenašati iz gospodarstva, je nujno sestaviti posebne programe za poslovodne delavce in vodje organizacij. Ker ni mogoče takoj razviti posebne programe za vse družbene dejavnosti, bi v začetku razvili program za vzgojo in izobraževanje, kasneje pa tudi za druga področja (zdravstvo, kultura...). Zasnova programa: Del tega izobraževanja že doslej razvija Zavod RS za šolstvo, zato bi tudi vnaprej sodelovali z Zavodom tako, da bi Zavod razvijal predvsem pedagoško usposabljanje ravnateljev, CPI Cene Štupar pa tisti del programa, ki je namenjen ravnatelju-organizatorju dela, poslovodnemu organu, kadrovskemu delavcu. Pri sestavljanju programa smo upoštevali potrebe, ki so jih izrazili ravnatelji sami. Program torej izhaja iz različnih funkcij, ki jih opravlja ravnatelj: -o 33 O < m H z o m y: < m o RAVNATEU PEDAGOŠKI PLANSKI KADROVSKI ORGANIZATOR VODJA FINANČNI VODJA DELA ODGOVORNA PRAVNA OSEBA ZA STIK VODJA OSEBA Z JAVNOSTJO MARKETINGA Našteli smo samo nekaj najznačilnejših funkcij, ki jih mora opravljati ravnatelj. Značilneje, da so v gospodarstvu to funkcije, ki jih poleg direktorja opravljajo strokovne službe, v vzgojno-izobraževalnih organizacijah pa teh služb povečini ni (razen računovodstva); to pomeni, da mora ravnatelj imeti vsaj temeljno znanje s tega področja. Za pripravo programa je treba upoštevati to dejstvo tako, da posamezne teme ne bi bile prenatrpane, temveč je treba z vsakega področja premišljeno odbrati najpomembnejše vsebine, hkrati pa dodajati čimveč praktičnih napotkov, saj ni mogoče pričakovati, da bodo imeli ravnatelji čas, da bi se natančneje poglabljali v posamezna področja. Ob sestavi programa je treba upoštevati tudi to, da imamo v tem primeru opraviti z različnimi vzgojno-izobraževalnimi organizacijami, vrtci, osnovnimi šolami, glasbenimi šolami, s srednjimi šolami, z višjim in visokim šolstvom, z zavodi za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, delavskimi univerzami, dijaškimi in študentskimi domovi. Na začetku ne bo mogoče pripravljati diferenciranih programov v celoti, ampak bi ob temah, ki so zanimive za vse, teme diferencirali tako, da bi udeleženci delali v skupinah. Če bo razvoj pokazal, da je nujno in tudi mogoče izvajati specializirane programe, bi to naredili kasneje. ZASNOVA PROGRAMA ZA LETO 1990: 1. INFORMACIJSKI SISTEM V ŠOLI - zasnova učinkovitega informacijskega sistema - sestavine informacijskega sistema - računalnik in informacijski sistem - računalniški programi Izpeljava: november 1990 2. MOTIVACIJA - prvine motivacije v šoli - ustvarjalno ozračje - spodbujevalni dejavniki - kako odpravljati negativno motivacijo. Izpeljava: december 1990 PEDAGOŠKA DELAVNICA ZA UČITEUE PRIPRAVNIKE IN NJIHOVE MENTORJE b) IZPELJAVA PROGRAMA Glede na obsežno problematiko je program mogoče izpeljati na dva načina: - v strnjeni obliki: to bi bilo z vsebinskega vidika učinkovitejše, vendar je vprašanje, koliko ravnateljev bi bilo lahko dalj časa odsotnih (najmanj mesec dni) - v ciklih (1 X na mesec po 2 do 3 dni); celotni program se lahko izpelje v letu dni. Gledena to bi bilo primernejše, da bi potekalo izobraževanje enkrat na mesec, trajalo pa naj bi 2 do 3 dni. Pri tem bi veljalo načelo, da se vsak posameznik lahko udeleži celotnega programa ali samo njegovega dela. Ob izdelavi celotnega programa bi zaprosili ustrezne organe za verifikacijo programa, tako da bi udeleženci dobili javno priznano potrdilo, da program obvladajo in to bi se lahko uporabljalo tudi v šolski kadrovski politiki. Program bodo izvajali profesorji ljubljanske in mariborske univerze, k sodelovanju pa bomo pritegnili tudi uspešne praktike. Sama metodično-didaktična izpeljava bo zasnovana tako, da bo omogočila posamezniku čim več dejavnejšega dela z razmeroma dovolj sodobnimi didaktičnimi pomagali. 1. IZVAJALEC: Center za izobraževanje učiteljev v sodelovanju s pedagoškimi svetovalci in drugimi zunanjimi sodelavci. 2. STROKOVNE PODLAGE PROGRAMA Temeljna izhodišča: - analiza anketnih vprašalnikov na seminarju za učitelje pripravnike, - analiza mnenj članov izpitnih komisij za strokovne izpite - analiza mnenj ravnateljev šol - analiza mnenj pedagoških svetovalcev Zavoda RS za šolstvo. Temeljne ugotovitve analiz: - med študijem dobijo prihodnji učitelji premalo praktičnega znanja in napotkov za samostojno delo v šoli - programi pripravništva, funkcija mentorjev pripravnikov in izvajanje programov pripravništva so le formalno rešeni - pripravniki so večinoma prepuščeni sami sebi in le redko so deležni organizirane pomoči - pripravnikom primanjkuje predvsem znanja za osmišljeno načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela. za vodenje vzgojno-izobraže val nega procesa in za vrednotenje učinkov M 01 i M- <0 <0 0 1 a« Stran 14 ______PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990 - št. 11 . »• - pripravniki premalo slišijo in vedo o organiziranosti šolstva, o družbenoekonomskih odnosih na tem področju, predvsem pa nimajo prave predstave, kako to vse smiselno umestiti v celotno delovanje naše družbe. Oblikovanje in sprejem programa: Program Pedagoška delavnica za učitelje pripravnike je sestavil Stane Jeraj, predstojnik Organizacijske enote Ljubljana - Zavod RS za šolstvo, sprejel pa Programski svet Enote za permanentno izobraževanje pedagoških delavcev DU Cene Štupar v Ljubljani 2.1 SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU: 2.1.1 Vrsta programa: Program za izpopolnjevanje in pripravo za strokovni izpit. 2.1.2 Naziv programa: Program za strokovno izpopolnjevanje učiteljev pripravnikov 2.1.3 Naziv usmeritve: pedagoška 2.1.4 Podlaga za program: Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, 201157/80); 2.1.5 Trajanje izobraževanja 1. etapa - 32 ur 2. etapa - 22 ur 3. etapa - 12 ur. 2.1.6 Pogoj za vpis: A smer: Končana pedagoška izobrazba, pripravnik pred strokovnim izpitom B smer: končana pedagoška izobrazba, opravljen strokovni izpit; imenovanje za mentorja. 2.2 PROGRAM 2.2.1 Vsebina programa: Zap. št. Teme Št. ur Smer 01 Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela 8 A. B 02 Vodenje vzgojno-izobraževalnega dela 12 A, B 03 Vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela 6 A, B 04 Spremljanje učenčevega razvoja 4 A, B 05 Delo strokovnih organov šole 4 A, B 06 Sodelovanje s starši 3 A, B 07 Nenehno samoizobraževanje 3 A, B 08 Šolska organiziranost 4 A 09 Šolska zakonodaja 12 A 10 11 Druga zakonodaja Učni jezik 4 6 A A, B 12 Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela 8 B 13 Temeljno andragoško znanje 4 B SKUPAJ UR: Smer A - 66 ur Smer B - 58 ur 2.2.2 Oblike, metode dela. učna sredstva - frontalno, v dvojicah, v skupinah, individualno - delo z besedili, podajanje novih vsebin, pogovor, vloge, delavnica, dopisovanje, odprti telefon, testiranje, vrednotenje znanja, učinkov - besedila, testi, folije, videokasete, zvočne kasete, izdelki. 2.2.3 Literatura Seznam in literaturo prejmejo kandidati skupaj z vabilom za izobraževanje. 2.2.4 Cilji: - Učiteljem pripravnikom teoretično in praktično omogočiti, da razumejo temeljito strokovno načrtovanje in stalno spremljanje učinkov vzgojno-izobra-ževalnega dela, in jih naučiti tehnik tega dela; - izmenjati izkušnje iz vodenja vzgojno-izobraževalnega dela ter spoznati učinkovite tehnike komunikacij in interakcij oziroma kakovost vodenega vzgojno-izobraževalnega procesa (video posnetki); - udeleženci spoznajo ter razumejo pomembnost različnih nalog šole, učitelja; - spoznajo in razumejo različne organizacijske oblike dela šole; - spoznajo in razumejo normativno urejenost šole in družbe. 2.2.5 Ciljna skupina: - učitelji pripravniki osnovnih šol (A), - učitelji pripravniki srednjih šol (A), - učitelji pripravniki osnovnih in srednjih glasbenih šol (A), - učitelji osnovnih šol - mentor pripravnik (B), - učitelji srednjih šol - mentor pripravnik (B), - učitelji osnovnih in srednjih glasbenih šol - mentorji pripravnikom (B) 2.2.6 Možnosti za izvajanje seminarja: DU Center za permanentno izobraževanje Cene Štupar v Ljubljani ima vsa potrebna tehnična in didaktična sredstva, ustrezne prostore in zagotavljene izkušene strokovnjake za kakovostno izpeljavo programa. 2.2.7 Obveznosti udeležencev - Vsi udeleženci seminarja morajo sodelovati v celotnem programu (B smer brez normativnega dela programa), - Vsi udeleženci morajo uspešno opraviti testiranje (lahko ponovijo), da bi dobili potrdilo o uspešno opravljenem seminarju. 3 DIDAKTIČNA DELAVNICA ZA UČITELJE PRIPRAVNIKE 3.1 Temeljni programski sklopi - Načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela - Vodenje vzgojno-izobraževalnega dela - Vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela - Spremljanje učenčevega razvoja - Sodobni prijemi in interakcija v razredu - Delo strokovnih organov šole - Sodelovanje s starši - Nenehno samoizobraževanje - Šolska organiziranost - Šolska zakonodaja - Druga zakonodaja - Učni jezik - Spremljanje vzgojno-izobraževalnega dela 3.2 Čas trajanja: 1. etapa - 32 ur 2. etapa - 22 ur 3. etapa - 12 ur 3.3 Urnik seminarja in predavateljev bodo vsi prijavljeni kandidti dobili pravočasno. 3.4 Literatura za pripravo udeležencev na seminarju. Seznam bodo kandidati prejeli skupaj z vabilom za izobraževanje. 3.5 Pedagoška delavnica bo potekala v prostorih CPI Cene Štupar. Kališnikov trg 12. Ljul Ijana (predzadnja postaja avtpbusa mestnega prometa št. 14: smer Savlje). Seminar se bo začenjal vsak dan ob 9. uri. 3.6 Termini seminarja: 1. faza: 2., 3., 4. in 5. julij 1990 2. faza: 22., 23. in 24. avgust 1990 3. faza: individualni stiki po želji kandidatov (oktober, november, december 1990). 3.7 Šole ali sami kandidati naj pošljejo prijave na naslov: Center za permanentno izobraževanje. Cene Štupar, Ljubljana, Vojkova 1, najkasneje do julija 1990. 3.8 Cena seminarja A je..........din. B pa.........din 4. Udeleženec mora seminar obiskovati in na njem sodelovati. Poleg tega mora uspešno opraviti preskus znanja z normativnega in organizacijskega področja ter pripraviti izdelek v zvezi z načrtovanjem vzgojno-izobraževalnega dela in ga uspešno interpretirati. Kandidat ima možnost za individualno svetovanje in ponovno testiranje. Na podlagi tega dobi potrdilo o uspešno opravljenem seminarju. E III MESTNA ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO LJUBLJANA LJUBLJANA, Komenskega 7 Telefon: 311-940 RAZPIS PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ZA UČITEUE TEHNIČNE VZGOJE IN MENTORJE TEHNIČNIH INTERESNIH DEJAVNOSTI ZA ŠOLSKO LETO 1990/91 Da bo obogatili tehnične interesne dejavnosti v osnovnih šolah, razpisuje Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljubljana v dogovoru z Zavodom RS za šolstvo za šolsko leto 1990/91 tele seminarje za učitelje tehnične vzgoje in mentorje tehničnih interesnih dejavnosti: 1. 10-ume seminarje iz osnov VIDEOTEHNIKE za pedagoške delavce - posamezne kolektive osnovnih šol s poudarkom na praktični uporabi video opreme. Kraj: posamezna osnovna šola. Čas določi šola sama po dogovoru z MZOTK. Predavatelj: Peter Poženel, dipl. inž. Literatura: članki iz revije Narodna obramba in skripta MZOTK. 2. 90-umi seminar iz MODELARSTVA za učitelje tehnične vzgoje v ljubljanskih osnovnih šolah j j. ,, , Kraj: Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo - Mladinski tehnični center, Kersnikova 4, Ljubljana Čas: petkrat na teden, vsak torek od 11. do 14. ure (od oktobra ' šolsko leto 1990/91. Izvajalci: delavci Mladinskega tehničnega centra. Literatura: skripta in načrti MZOTK - strokovne knjige in revije Število udeležencev: 12 v skupini 3. Tridnevni seminar iz RAKETNEGA MODELARSTVA IN LETALSKEGA MODELARSTVA Kraj: MZOTK Mladinski tehnični center, Kersnikova 4, LjuBljana Čas: zimske počitnice. Izvajalca: Jože Čuden, Peter Kovačič. Literatura: skripta in načrti MZOTK; knjiga Jožeta Čudna Raketno modelarstvo. 4. Tridnevni seminar iz osnov ROBOTIKE Kraj: MZOTK Mladinski tehnični center, Kersnikova 4, Ljubljana. Čas: zadnji teden poletnih počitnic, avgust 1990. Predavatelj: mag. Roman Dom - Fakulteta za elektrotehniko. Literatura: knjiga o robotih, osnove robotike - skripta. 5. 20-umi seminar za VODENJE FOTOGRAFSKIH KROŽKOV Kraj: MZOTK Mladinski tehnični center, Kersnikova 4, Ljubljana. Čas: enkrat na teden v popoldanskem času - september ali oktober 1990. Izvajalci: člani Foto-kino zveze Slovenije. Literatura: objavljena sodobna literatura. 6. 20-umi seminar iz osnov KONSTRUKTORSTVA Z UPORABO TEHNIČNE ZBIRKE FISCHER TEHNIK Kraj: MZOTK Mladinski tehnični center, Kersnikova 4, Ljubljana Čas: enkrat na teden popoldan - november ali december 1990 Predavateljica: Tončka Zupančič Literatura: didaktično-metodični priročnik 7. 30-umi seminar iz osnov RADIOAMATERSTVA Kraj: Radio klub Ljubljana, Drenikova 6 Čas: enkrat na teden popoldan - november ali december 1990 Izvajalci: Ladislav Čater, dipl. inž., s sodelavci - člani Radio kluba Ljubljana Prispevek bo določen kasneje. Vsi programi so pripravljeni tako, da udeleženci praktično delajo in svoje izkušnje lahko neposredno prenesejo v svoje delovno okolje. Največ 15 udeležencev. Prijave sprejemamo na naš naslov do 30. julija 1990. Prosimo za popoln naslov udeleženca in šole. OPOMBA: Prijavljeni kandidati bodo dobili nadrobne programe kasneje. Informacije vsak delavnik po telefonu 311-940. NASLOV IN IME DELOVNE ORGANIZACIJE NASLOVNIK (fakulteta ipd.) Datum:_________________ PRIJAVNICA ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE DELOVNA ORGANIZACIJA: ime:_____________________________________ ulica:___________________________________ kraj:------------------------------------ telefon:_________________________________ PRIJAVLJA ZA IZOBRAŽEVANJE KANDIDATA: naziv: _________:______,_______I__________________________________ PRIIMEK IN IME:_____________________________________________________ diplomant fakultete:________________________________________________ naslov kandidata:___________________________________________________ telefon:_____________________.______________________________________ FAKULTETA: i!___________________'______________1________________■___ IME IN ŠTEVILKA PROGRAMA: V ČASU: OD......................... DO PISNE INFORMACIJE ŽELIM(O) PREJETI NA NASLOV: KANDIDAT: RAVNATEU ALI VODJA ENOTE _______________________ ŽIG: ___;______________________________ ŽELJE IN POJASNILA DELOVNE ORGANIZACIJE ALI KANDIDATA IZVAJALCU PROGRAMA: 1 w< an 13____________________________________PROSVETNI DELAVEC - 25. junija 1990