Poštnina pavtalirm. V Ljubljani, nedelja dne 12. marca 1922 OanaSnfa Jtev. 1 Din — 4 K Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno » . M0 K mesečno....... K • za inozemstvo . . kCC . Oglasi za vsak nam višine stolpca (5S mm) . * K Btaii oglasi renco in z delom za vzpostavitev od-nošajev z Rusijo, tako da dogodkom na Madžarskem ne more posvetiti no- Indijska kriza na Angleškem GHANDI ARETIRAN. — ODSTOP INDIJSKEGA PODKRALJA. — INDIJSKA V^ADA ZAHTEVA REVIZIJO SEVREŠKEGA MIRU. London, 11. marca. (Izv.) /z Bombaya | veril Bonar Lawu nalogo, da vodi posle i javljalo, da le bil vodja indijskih vstašev,1 glede Indije. I Ghandi. danes v Admerl aretiran. | London, 11. mar«. (Izv ) Brzojavka, ki London, 11. marca. (Izv.) Urad za In- jo je indijska vlada poslala državnemu dik> potrjuje oficielno aretacijo Ghandi- tajniku za Indijo Montagneju, veli med ja." Aretacija dosedaj še ni povzročila ne- drugim, da smatra indijska vlada na mirov. Londonski listi imenujejo kot na- predvečer konference, ki se bo pečala z islednika indijskega podkralja Readinga : vprašanjem Orienta, za potrebno, izra-vojvodo Devonshire, bivšega guvernerja žiti zahtevo Indije po reviziji sevreške Kanade pogodbe. Indija vztraja zlasti na teh treh London, 11. marca. (Izv.) Kakor javlja točkah: Izpraznitev Carigrada, suvereni-«Pall Mal Gazette», je demisija indijske- teta sultana nad kraji, ki so Turkom sve-ga podkralja Redinga gotova stvar. Ven- ti ter vrnitev Smirne in turških delov dar se pa bo odstop objavil šele v dveh Tracije, izvzemši Odina Turčiji ali treh tednih, in sicer zaradi tega. ker i «Intransigeant» označuje aretacijo se angleški prestolonaslednik, waleški Ghandija kot zelo resno odločitev v tem princ, še nahaja v Indiji. V političnih vprašanju ter ugotavlja, da se je Llovd krofih menijo, da bo L!oyd George po- .George odločil za radikalno metodo. Spor za nemško zlato KONFERENCA ZAVEZNIŠKIH FINANČNIH MINISTROV. - RAZDELITEV PRVE MILIJARDE. Pariz, 11. marca. >'Tzv.) Na konferenci zavezniških finančnih ministrov se je razprava o najvažnejših točkah že končala.' Razdeljena je bila med drugim tudi prva milijarda zlatih mark, ki jo je plačala Nemčija na račun vojne odškodnine. Belgija dobi od tega denarja svoj privilegij od 330 milijonov. Anglija 500 milijonov, Francija 140 milijonov in Italija 30 milijonov. Sklenjeno je bilo tudi, da se vrednost saars-kih premogovnikov v znesku 30 milijonov zlatih mark, vračuna v francoske zahteve šele v letu 1923. Z izplačilom 140 milijonov je dobila Francija prvi delež na vojni odškodnini, ker niti pri prvi niti pri drugi razdelitvi ni dobila še ničesar. Zavezniški finančni ministri so ra<;» pravi jati tudi o načrtu za veliko mednarodno posojilo v svrho likvidacija nemških dolgov in sanacije nemških financ. Kakor se poroča iz zanesljivega > ra, je prišlo na posvetovanjih do Ostrih kontroverz med francoskim finančnim ministrom na eni in vsemi ostalimi finančnimi ministri na drug; strani. Francija .je namreč presenetila svojo zaveznike z novimi zahtevami, ki stoje v nasprotju z določili sporazuma v Cannesu. Današnja konferenca je zato končala v veliki disharmoniji, kj ji' tudi pariški listi ne morejo prikriti Kontingenti evrop. armad ANGLEŠKI RAZOROŽIT VENI PREDLOG V ZVEZI NARODOV. Pariz, 11- marca. (Izv.) Na zadnjem zborovanju razorožitvene komisije Zveze narodov je predložila komisija za znižanje evropskih kopnih vojsk zborovanju svoje predloge. Angleški član komisije. 30.000 mož. Po Esherjevem načrtu bi smela vzdrževati Belgija 2, Češkoslova-vaška 3, Danska 2, Francija 6, Anglija.?, Grška 3, Italija 4, Holandska 3, Norveška 2, Rumunija 3, Švedska 2, Španija 3, Švi- 5>Uje IJICUJUfeO. ilHJiiMO., W(UJ UMUH..JV, .v«—«....- --------- ' ' • ' lord Esher, je izdelal načrt ki predvideva ca 2 aimadna zbora. Nemčija pa toliko za posemezne države mirovno število vo- j kolikor določa versajska pogodba. Jakov. Načrt predvideva za vojaški zbori - Pred ločitvijo cerkve od države na Češkem SPORI ZA CERVENA POSLOPJA. Praga, 11. marca. (Izv.) Zakonski načrt ; Omenjeni ločitveni zakon, po katerem glede ločitve cerkve od države, ki ga je država v teh sporih nevtralna, vsebu-podpirajo Masarvk in češkoslov. napred- j "^opne načelne točke: Vsa ver«zpo-. ... - , 1 vedanja 60 pred zakonom enakopravna, ne stranke m ga pobija ceska katoliška Drfavf ^^ cerkev b verBto družbe ljudska stranka, se bo vendarle predložil parlamentu v marcu ali v aprilu. Spor med katoličani in pripadniki češkoslovaške narodne cerkve, ki je v zve- kot privatne družbe, čijih stališče ae določi s posebnim zakonom. Vse cerkveno premoženje bo država popisala. Premoženje, ki služi edino-le cerkvenim svr- zi t pravoslavno cerkvijo in ki se je ham, ostane dotični cerkvi, dočim morejo ustanovila po preobratu, postaja vedno država ali občine kupiti posestva, ki slu-bolj resen. Na deželi pride večkrat do žijo le neposredno cerkvenim svrham. 1 spopadov med obema strankama, ker za- ozirom na izpremenjene prilike se bodo hteva vsaka stranka cerkvena poslopja tudi novim sektam odstopila cerkvena zase. ! poslopja. Nezaupnica griki vladi j Novi reški predsednik V PONEDELJEK ZVEČER iV «UNION» NA KONCERT JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI I Vprašanje jadranske železnice Beograd, 11. marca. (Izv.) Danes se je vršila interparlamentarna konferenca, katere so se udeležili zastopniki vseh strank. Razpravljalo se je o železniški zvezi Beograd-Jadran. Razmotrivala sta se predvsem dva načrta, in sicer kot prvi tkzv. Jekčev projekt, ki predvideva železniško progo iz Beograda skozi Drinsko dolino preko Sarajeva v Naum, in drugi načrt po katerem bi šla proga preko Drinske doline, skozi Novi Pazar in Črno Goro v Kotor. Konferenca bo natančno proučila oba načrta, zaslišala strokovnjake in nato upoštevala tudi druge predloge, oziroma načrte. Beograd, 11. marca. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega komiteja, na kateri so bili navzoči Pašič, dr. Kumanudi, dr. Laza Markovič in Andrija Stanič, se je razpravljalo o ponudbi ameriškega konzorcija, ki se je ponudil, da zgradi jadransko železnico. Ponudbo se predloži seji ministrskega sveta. Samouprava oblasti in okralev Beograd, 11. marca. (Izv.) Na današnji dopoldanski seil zakonodajnega odbora se je razpravljalo v načelu o oblastnih in srezkih samoupravah. Govoril je kot prvi Kosta Timotijevič, ki je povdar-jal pomen tega zakona, kateremu je doslej žal posvečala vlada samo toliko pažnje, v kolikor se ie zanimala za kompe-tenco samouprav. Manojlo Sokič zahteva za samouprave sigurne finančne vire, da bi mogle samouprave izpolnjevati svoje naloge. Govorili so dalje poslanci Hohnjec, Lažič, Sušnik ta Žebot, ki so izia-' vili. da ne bodo tdasovali za zakon. i Hercigonjin kuri ski dekret Zagreb, U. marca. (Izv.) Brat Rudolfa Hereigonje, Dragotin Hercigonja je izjavil da je imel še 14. decembra v rokah kurirski dekret Rudolfa Hereigonje, katerega mu je izmamil neki mladenič. Poslanec Vilder je doznal od dija. Gnjotiča, da rau je v Zagrebu pripovedoval neki Priča, da je kurirski dekret Rudolfa Hereigonje v njegovih rokah in da Hercigonja z njim itak ne more čez mejo, ker je izdana tiralica za njim. Gnjotič je potrdil, da s« popis onega mladeniča, ki je Dragotinu Hercigonji izmamil dekret I zlaga s popisom zunanjosti Priče. IZ FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 11- marca. (Izv.) V ponedeljek se sestane pienum finančnega odbora k seji, na kateri bodo posamezne sekcije reicrirale o svojem delu. Razpravljalo se bo tudi vprašanje novih draglnj-skih doklad z ozirom na zakon o draginj-skih dokladah za državne, civilne in vojaške uslužbence in upokojence, ki je izšel v ^Službenih Novinah*. ZAHTEVA PO IZPT *ČILU VOJNE ODŠKODNINE. Beograd, u. marca. (Izv.) Naši delegati pri reparacijski komisiji v Parizu so zahtevali da se na našo državo odpadajoči del vojne odškodnine plača iz zneskov, ki lih je do sedal plačala Nemčija v te svrhe. SESTANEK LJUDSKE STRANKE V ZAGREBU. Zagreb, 11. marca. (Izv.) Noco} se ! vrši v Zagrebu sestanek hrvatske pučke stranke, na katerem bodo govorili Go-stinčar. dr. Deželic in Stanko Banič, i« Atene, 11. marca. (Izv.) Po izjavah ministrskega predsednika Gunarisa o zunanjem in notranjem političnem položaju je zbornica s 162 proti 83 glasovom od-I klonila dnevni red, ki izreka vladi zaupnico. Vlada bo vsled te nezaupnice podala demisijo. Po ameriški odklonitvi i Razočaranje v Pariza. Pariz, 11. marca. (Izv.) Vest, da ic Amerika odgovorila odklonilno na pova-: bilo na genovsko konfcrnco, tu ni presenetila, ker se je odklonitev splošno pričakovala. Večina listov konstatira, da I vsled bojkota Amerike genovska konfe-1 renca nc bo mogla tako plodonosno delo-| vati kot bi to siccr stoi da. «Liberte» nasprotno trdi, da so francoski politični j krogi zaradi odklonitve Amerike zelo : razočarani in se spiosno sodi, da bo se-■ daj konferenca prav hitro končana Prl-i čakuje se, da bodo vsa važnejša vpra-i Sanja, o katerih se bo razpravljalo na i genovski konferenci, predložena svetu ; Zveze narodov k nadainji obravnavi. BoliSeviki zasedli Vladivostok , Berilo, 10. marca. (Izv.) Boljše viška armada je po hudem boju vkorakala v Vta-divostok. Republike daljnjega vzhoda je ^s tem konec. I PRED SPREMEMBO AVSTRIJSKE VLADE. ' Dunaj, 11- marca. (Izv.) Pozno ponoči so se ugodno končala pogajanja med krščanskimi soclalci in VelenemcI. Dosegla se Je nova delovna večina. Kakor izgleda, bo prišlo do parlamentarizacije kabineta, kateremu pa najbrže ne bo načeloval dr. Schober, temveč prejkone vorarlberškl deželni glavar dr. Ender. PRED NOVO STAVBO V ČEŠKI INDUSTRIJI. Praga, 11. marca. (Izv.) Kakor poročam listi, se bo nedeljski konferenci distriktnih deli' organizacij steklarske industrije oč -.'.o, da-Ii prično steklarski delavci prihodnji teden s stavko. Trst 1L marca. (Izv.) Giuratti je danes na poti v Benetke v Gardonu kon-feriral z D'Annunzijem. Iz Rima ee do-znava, da italijanska vlada ne bo priznala imenovanja Giurattija za predsednika reške vlade, kar je izjavil minister i Castelli tudi v svoji brzojavki poslancu De Štefanu. Tudi De Facta je Giuratti ju odsvetoval sprejetje povabila. Giuratti je po zatrdilu italijanskih listov že demisioniral kot poslanec in zaprosil na Reki za podelitev tamošnjih državljan-jskih pravic. Konferenca baltiikih drisv Varšava, 11. marca. (Izv.) Jutri pričnejo tukaj pogajanja zunanjih ministrov Litvanske, Estonske in Finlandske s poljskimi državniki V pni vrsti gre pri teb pogajanjih za gospodarski sporazum Poljske s temi državami, torej zgoii za nepolitična vprašanja. Druga točka pogajanj pa se tiče mednarodno zelo važnega vprašanja ustanovitve bariere od Baltiškega do Črnega morja, ki ni naperjena samo proti Rusiji ampak ki naj tvori tudi jez med Nemčijo in Rusijo. Kakor se pa zdi ne najde ta misel tukaj mnogo odobravanja Zadnji ča* se čujejo glasovi za to, da bi tvorila Poljska gospodarski most med Nemčijo in Rusijo. Ta konferenca sicer pa ne bo imela važnih političnih rezultatov. V tukajšnjih krogih jo pričakujejo z velikim zanimanjem. toda brez vsakega vznemirjenja. POLJSKA VABI NAŠE DIJAŠTVO. Beo -ad, 11. marca. (Izv.) Poljski poslanik v Beogradu, Ockanskl. ie danes posetil zunanjega ministra in mu izjavil, da le poljska vlada z veseljem pripravljena, sprejeti na svoja vseučilišča jugoslc-venske dijake ter da iira bo kolikor mogoče olajšala obstanek. SPREMEMBA V VODSTVU PRESBI"°M. Beograd, 10- marca. (Izv.) Šef betv grajskega presbiroja g. Taletov, }e razrešen dolžnosti. Za njegovega naslednika pride predvsem v poštev profesor cacijo-nslne ekonomije na beograjski univerzi, g. Vojislav Jovanovid, ] -f Zopet hujskanje! ntja narodnih himen v cerkvah stališč«, da hrvatska in slovenska nikakor ic "odgovarjata cerkvenim predpisom, niti po melodiji, niti po vsebini, zlasti Dna poslednja, srbska pa ne odgovarja no svoji vsebini državnopravnemu in Političnemu stanju. Vsled tega naj bi >e kraljeva vlada pobrigala, da se čim prej sestavi himna za vse področje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsebina bi vsled uporabe pri službi božji imela biti odobrena tudi od predsedstva odbora katoliškega episkopata. Dodej naj £9 narodne hiznne "v cerkvah vohfie ne oaieio. V> se samo za uradnike nejugoslovanske narodnosti, so gospodje v zakonodajnem odboru povedali že čisto jasno, da naj bi se odpustili vsi uradniki - sovražniki države, t. j. v prečanskih krajih vsi oni, ki niso radikalci ali demokrati.* Tako »Jugoslavija* prosto po »Slovencu*. Za inteligentnega človeka je dovolj, če pokažemo na svoje poročilo, da je posl. Gjorgjevič stavil takšen predlog, ki je bil pa soglasno odklonjen od vseh demokratov in večine radikalcev. Za »Jugoslavijo* je značilno, da tega ne v<5, ali pa da tega noče povedati, pač pa črpa snov za uvodnike iz »Slovenca* v svrho hujskanje lažnjivimi navedbami. Duševna sorodnost Peskovcev s klerikalci po6taja od dne do dne bližja. Ignoranca, slab namen, jezuitsko zavijanje dejstev. Calumniare audactor, rešitelj slovenskega naroda! + aBeograjsbi slovenski uradnikl.» Politični »kartenšlager* piše zadnji čas po »Jugoslaviji* sam sebi spričevala o delavnosti in uspehih (— te »uspehe* mora sicer deliti tudi še s Hohnjeeem ■). Da pa vendarle nekako opozori vsaj del javnosti nase, se je spravil to pot na beograjske slovenske uradnike, ki so tega gospoda že zdavnaj spoznali in mu dali razumeti, da takšnih puhlic nič radi ne trpe med seboj. Prišlo je maščevanje v obliki podlistka v »Jugoslaviji*. Enesesar deli slovensko uradnike na tihe, i a sposobne bivše »itsche* in »tsehi-tsehe*, potem na razočarance in končno na štreberje, ki so hoteli v kalnem ribariti in dobiti čedne službice. Ta vrsta je seveda vsa demokratska, sedi v vseh uradih, opoldne pa pri »Triglavu* in »Slobodi*, »kjer prodajajo svojo modrost vsakomur, kdor jih hoče poslušati*. Srbi 60dijo Slovence po eksemplarjih, ki smo jih poslali v Beograd. Iz te sodbe izvirajo članki i la »Robske duše*. — Zanimivo je, kako Peskov klikovec sika svoj strup na uradnike, ki nočejo trobiti v njegov rog. Doma se jim dobrika po pasje, toda le. dokler ima upanje na uspeli. Če ne, jim pa pljune na suknjo. Mislimo, da se beograjskim slovenskim uradnikom ni treba še posebej braniti proti nesramnemu obrekovanju gosp. Brandnerja. Kakor doslej, se ga bodo tudi odslej izogibali, tudi če so bo »robskim dušam* še tako prijazno vsiljeval. 4- Narodno prosvetno delo in proti- učiteljska gonja. Zadnji »Učiteljski tovariš* predlaga, da osnuje UJU narodno prosvetni odsek, ki bi se posebno zanimal za snovanje in poslovanje šolskih, ljudskih knjižnic, odrov, pevskih zborov, ljudskih predavanj, v medsebojni zvezi teh prireditev. Naj-topleje pozdravljamo ta predlog odličnega* in odločnega stanovskega glasila! Ravnotako umesten je predlog, ki ga je stavilo glasom istega lista okrajno učiteljsko društvo krškega okraja: Kdor zahteva od učiteljstva izvenšol-skega prosvetnega dela, naj ga tudi ščiti! Kaznujejo naj se krivci, ki vodijo protiučiteljsko gonjo. — Seveda treba, da učiteljska organizacija krivce sama označi pristojnim oblastim in obenem skrbi za ožigosanje protikul-turnih hujskačev v javnosti. 4- Fantasti. Ako se ideja, ki stremi za katerimkoli človeškim ciljem, poslužuje nehumanih ciljev, bo dovedla v praksi do daleko slabšega in bolj nehumanega stanja kakor je ono, proti kateremu se bori. Ideja, ki hoče napredek ljudstva, ne sme grešiti proti osnovnim načelom človeške družbe. Ako to stori, izgubi sama sebe. Onega dne, ko je Alijagič za svojo idejo ustrelil moža poštenjaka, ko se je ta igral s svojo deco — onoga dne se je sam izročil krvniku kot morilec. Kdor hoče njegovo pomiloščenje, hoče potu-ho za umor. Ta umor ni nikdar dobro sredstvo. Zame Prinčip, Alijagič ali Holz niso različni. O Principu je tudi »Slovenec* napisal članek, v katerem je bil proti poveličevanju političnega umora. Kar je veljalo za jugoslovanskega fanatika, velja tudi za komunista. To si naj zapomnijo om hinavci buržuji in oni zaneseni omladinci, ki obsojajo, da je atentatorja morilca zadela kazen. Zahtevati pomiloščenje,_ se pravi dajati potubo za umor. Pomiloščenje dati, — to je nagib, drug čin. Zahtevati pa tako pomiloščenje more le, kdor je vzgojen v mišljenju mesečnega, ki se lovi za svojimi fantazijami in nazadnje pade s strehe. Toliko na kratko v odgovor nekaterim zagovornikom podivjanosti in nemoralnega nasilja. + Češki rektor obsoja klerikalno organizacijo akademikov. Rektor Ko-raenskega" vseučilišča v Bratislavi je v nagovora visokošolske mladine o klerikalnem dijaštvu izjavil tako - le: »Smatramo veliko nesrečo za narod, da sej e mali broj visokošolske mlade-ži organiziral na cerkveno - politični podlagi in da je odklonil sodelovanje pri vsenarodnem prosvetnem delu celokupne mladine.* Poslanec Hlinka. znani klerikalno - avtonomistični ro-var na Slovaškem, je radi tega naslovil na rektorja odprto pismo. Proti klerikalnim akademikom se je izjavi? tudi shod slovaških akademikov, na katerem je bilo zastopanih 597 slovaških vi&okoSolcev, --f Radič popravlja. Blokaškemu glasilu »Hrvat* razgovor Stipe Radiča x' urednikom »Pančevca* očividno ni po godu in pravi, da je imel Radič sicer res razgovor z omenjenim urednikom in da mu je odgovoril na deset vprašanj, »Pančevac* pa da je objavil samo tretjino razgovora, vsled česar slika ni izčrpna. Zlasti baje ni točno po-; dana Radičeva izjava glede avtonomije Hrvatske in glode Radičevih od-nošajev napram demokratom. -(- Horvacka mlsao. Pri usmrčenjuj atentatorja so z naslado gledali Srba-j dija, demokrati in rasica. (»Rašica* je psovka za primorske Hrvate. Vsi pošteni Primorci namreč ostro obsojajo blokaško blaznost in protijugoslovan-sko gonjo.) Dečko, ki je zgorajšnje vrste napisal v »Hrvatu*, je prepričan, da služi domovini. To prepričanje je žalostnejše, ko vse psovke. Porofne obravnave Po svefu Nov krematorij na Češkem. Mesto Pisek pripravlja zgrabo lastnega krema-torija. Razdelitev bivšega dvornega posestva v Avstriji. Prater Augarten in Hetzendorf, ki jih je po prevratu prevzel v last fond za vojne poškodovance, je prevzela sedaj avstrijska vlada. Tudi ie prevzela avstrijska vlada dvorno posestvo v Innsbrucku s številnimi palačami. — Reforme v ruski zakonodaji. Moskovski ljudski komisariat za pravosodje je predložil te dni osrednjemu lzvrševal-nemu odseku načrte novega trgovinskega zakona in novega kazenskega zakonika. Novi trgovinski zakon ureja razmerje države do zasebnih kontrahentov in teh med seboj in predvideva ustanovitev trgovinskih sodišč ter višje trgovinsko sodišče, ki bo pristojno za spore z inozemci, ki se mude v Rusiji ali ki Imajo z nio trgovinske stike. Novi kazenski zakon vsebuje 247 paragralov in je bistveno drugačen kakor slični zakoni drusrih držav. Softolstii vestnih I. Jugoslov. vsesokolski zlet. Godbo za proste vaje članov in članic, ki se bodo izvajale na zletu, je sestavil poznani češki sokolski skladatelj, br. Ka-rol Pospišil. Proti koncu tega meseca bodo partiture dotiskane. — Pretekle dni so se razposlali na vse župe in v inozemstvo predhodnji zletni plakati, ki naj kot oznanjevalci velikega sok. slavlja tudi opozore na napor, delo in požrtvovalnosti, ki čakajo naše Sokolstvo če hoče častno rešiti nalogo, ki si jo je postavilo. Pravi zletni plakat, delo umetnika br. Inkiostrija se razpošlje začetkom meseca junija Nova sokolska knjiga. V založništvu sokolske župe v Mariboru je izSel prevod češke knjige: »Dnevnik mladega človeka*, delo poznanega sokolskega delavca br. Vincenca Stepanka. Knjiga je pisana z izredno ljubeznijo do sokolske ideje. Članstvo se opozarja na to res krasno delo z željo, da se v kar največji množini razširi v sokolskih krogih. LJUBLJANSKA POROTA. Ljubljana, 11. marca. Zaključno zasedanje. Porotnemu senatu je predsedoval danes svetnik Pernuš, votanta sta bila svetnik j Golia in okrajni sodnik Kralj, javno ob- j tožbo je zastopal državni pravdnik Ve-hovar. Tatovi volov. Pred porotniki se je zagovarjal France Ur bas, ki je obtožen, da Je v družbi svojih tatinskih tovarišev Roberta Bončt-ne in Ivana Jeriše odpeljal Ivanu Rupni-ku in Ivanu Kuncu iz zaklenjenega hleva štiri vole v skupni vrednosti 59.500 K. Robert Bončina ni prisostvoval obravnavi, ker leži bolan v ljubljanski bolnici, Ivan Jeriša pa je pobegnil v Italijo. Imenovana posestnika sta kupila v Žirovnici pri Grahovem vsak en par volov in jih proti večeru dne 2. maja 1921. prignala v gostilno g. Leskovca v Laze pri Planini. Ker je takrat močno deževalo, sta spravila vole v gostilničarjev hlev. Pri tem poslu jima Je pomagal tudi obdolženec France Urbas s svojima tovarišema. Ob policijski uri sta posestnika volov odšla spat v gornje prostore hiše. Se isto noC okoli druge ure zjutraj pa je bia razbita na Leskovčevem hlevu ključavnica in so tatovi odpeljali iz hleva vse štiri vole tei jih gnali čez državno mejo pri Podgorju v bližini Planine v zasedeno ozemlje. Lastnika volov sta rano zjutraj zapazila, da sta okradena. Sum storilstva je padel takoj na trojico fantov: Roberta Bonči-no, Franca Urbasa ln Ivana Jerišo, ki so prejšnji večer popivali v Leskovčevi krčmi. Obdolženec pravi, da je nedolžen In da nI bil s tatvino v nikaki zvezi. On in Bončina sta že v preiskavi trdila, da sta okoli 3. ure ponoči slišala šunder na cesti v smeri proti Planini, kakor bi kdo gnal živino. Nato sta baje tatovom sledila in takoj razglasila v vasi, kaj sta videla in se stavila orožnikom na razpolago, da pomagata zasledovati tatove. Tudi zaslišane priče niso mogle potrditi, da bi obdolženec res sodeloval pri tatvini. Obtoženca je zagovarjaj dr. Vladimir Kreč. Ker so porotniki na tatvino stavljeno jim vprašanje zanikali z 10 proti 2 glasovoma, je predsednik senata takoj razglasil oprostilno razsodbo. S to obravnavo je bilo 14dnevno pomladansko porotno zasedanje zaključen«. Spori Otvoritev nogometne sezone v LJubljani — Gradjanski S. K. v Ljubljani. Prihodnjo nedeljo, dne 19. marca, otvori S. K. Ilirija letošnjo nogometno sezono v Ljubljani s tekmo proti Gradjanskemu S. K. iz Zagreba. Gradjanski nadaljuje potem potovanje v Barcclono, kjer nastopi dvakrat proti znamenitemu S. K. Barcelona, zmagovalcu praške »Sparte* in dunajskega »Rapida*. Nogometni trening S. K. Ilirije. Danes ob pol 3. uri prvi trening na igrišču. V garderobo je priti ob 2. uri. Trening je obvezen za vse igralce, posebej se opozarja nanj z ozirom na tekmo z Grad-janskim dne 19. marca I. moštvo. Trening se vrši ob vsakem vremenu. Prihodnje tekme na Češkem: V nedeljo dne 12. marca v Pragi: Floridsdor-fer A. C. proti D. F. C.; Teplitzer F. K. proti Slaviji. V Plznu v soboto: Česky Lev proti Floridsdorfer A C. Prvenstvene avtomobilne tekme v Ameriki. Te dni se je vrSila v Los An-gelos prva letošnja vožnja za ameriško prvenstvo na 250 milj. Vsled naliva pa so morali tekmo prekiniti že pri 94. milji, pri kateri je bilo stanje sledeče: L Milton 1 ura 2 min. 52 sek.: 2. Thomas, 3. Harty. Pri tekmi se je dogodila Italijanu Bordinu nesreča. Zavozil je v ba-riero, vendar pa sta on in voz ostala nepoškodovana. Čeprav se je tekma predčasno prekinila, ostans gornja kvalifikacija veljavna. Obvezna športna vzgoja v Nemčiji. V kratkem bodo v Nemčiji z zakonom določili, da se mora mladina udeleževati telovadbe in športa Pri tem pa bo igral zdravnik veliko vlogo. Ustanovili se bodo sportno-higienični in posvetovalni u-radi, ki bodo imeli nalogo, natančno določiti pri vsakemu otroku, za katero panogo športa bo najbolj sposoben. Vodili bodo to urade športni zdravniki, ki so v posameznih panogah telesne vzgoje po lastnih izkušnjah praktično izvežbani. V mestih, kjer so visoke šole za telesno vzgojo, se bodo ti uradi priključili tej šoli. V Hamovru so že pred dvema letoma, v Hamburgu pa pred enim letom u-stanovili take urade. V drugih občinah pa se smejo sedaj. CELJSKA POROTA. Celje, 11. marca. Obsodba morilcev orožnika Maverja. Dve smrtni obsodbi. Včeraj je bila končana razprava proti morilcem orožnika Petra Maverja. Dopoldne se je vršil plaldoyer državnega pravdnika dr. Rusa, ki Je govoril v zmi slu obtožbe za obsodbo vseh obtožencev in pa govori zagovornikov. Dr. Milko Hrašovec je imel kot branitelj bratov Franceta in Josipa Varleca očividno Jako težko stališče in zato tudi ni čudno, da je med njegovim govorom ponovno završalo po dvorani. Dr Ogrizek ie kot zastopnik Kostanjška in Cerjaka pričel prav neumestno napadati vojaško upravo, proti čemur Je senatni predsednik dr. Bračič odločno protestiral. Josipa Varleca Podgorskega je zagovarjal dr. Srebre, Levstika dr. Gvidon Sernec, Križančiča pa dr. Juro Hrašovec. Dr. Orožen je kot zastopnik umorjenčeve vdove Marije in nedoletnih sinov Danila in Zeljka predložil odškodninske in vzdrževainiške zahteve za vdovo in oba otroka. Popoldne ie imel predsednik dr. Bračič skoro dve uri trajajoč temeljit reasume, nakar so se podali porotniki k posvetovanju, ki je trajalo od 17. do 21. ure. Na podlagi pravdoreka porotnikov je nato sodišče obsodilo: Franccta Varleca v smrt na vešalih, njegovega brata Josipa Varleca, ker še ni 20 let star. na 15 let težke leče, Josipa Kostanjška v smrt na vešalih, Martina Cerjaka na 8 let težke ječe in Josipa Levstika na 6 let težke ječe. Josip Varlec-Podgorski in Andrej Križančič sta bila oproščena. Obtoženci so sprejeli razsodbo popolnoma mimo. Umorjcnčevi vdovi so bili priznani pogrebni stroški, ostale zahteve pa so bile zavrnjene na civilno - pravno pot * MARIBORSKA POROTA. Maribor, IL marca. Tri smrtne obsodbe. Od 8. ure zjutraj do poldruge ure da-Jr.es zjutraj je trajala pred porotnim so-Idiščem razprava proti morilcem vžitkar-' ja Košarja iz Sladkovcev v ljutomerskem okraju. Rezultat te dolge razprave je žalosten: obsodba na smrt na vešalah trojice ljudi, ki so inscenirali, oziroma izvršili 1. avgusta 1921 nasilno smrt vžitkar-!ja Košarja. i Posestni«! Marija Perša je imela na ! svojem posestvu Košarja kot vžitkarja in ' ker je smatrala, da je to za njeno posc-istvo preveliko breme, je Košarja strast-'no sovražila. Mož ji je padci v vojni in ! imela je ljubimca, nekega Muhiča, veli-' ko mlajšega moža: skupaj z njim jc skle-j nila odstraniti s sveta Košarja. Morilca ije naravnost najela v osebi nekft°a Hoj- nika, sodnijeko ie 18krat predkaznh-vanega. Ponudila mu je večjo množino žita, ako ubije Košarja, in Ilojnik je dne 1. avgusta 1921 Kožarja res zadavil. Kljub dolgotrajni obravnavi so 6lediH razpravi vsi z največjo napetostjo. Pozno ponoči je sodni dvor stavil porotnikom številna vprašanja, na katera odgovor ni bil lahek, ker je bila zadeva zelo komplicirana. Zato jo umevno, da je posvetovanje porotnikov trajalo precej dolgo. Šlo je predvsem za dvoje vprašanj: Ali je Hojnik zakrivil zločin najetega umora in ali sta Perš3 in Muhič zakrivila zločin umora s tem, da sta morilca najela. Občinstvo je nestrpno pričakovalo po-rotniškega izreka in ko je prvomestnik porotnikov objavil, da so porotniki soglasno potrdili stavljena jim vprašanja, je šel po dvorani polglasen šepet odobravanja. Tudi senat se je dolgo posvetoval in žalobno slovesen je bil trenutek, ko je predsednik ob grobni tišini proglasil sodbo: da so obtoženci zagrešili zlo-čin umora in da so vsi trije obsojeni na smrt na vešalah. Občinstvo je sprejelo to sodbo z oči-vidnim zadoščenjem, ker samo aa ta način morda prenehajo številni omoti, ki so se po vojni tako namnožili. • Danes je mariborska porota zaključila svoje pomladansko zasedanje. Na razpravi so bili trije slučaji tatvino, oziroma poneverbe. Tatinska družba. Trgovska pomočnika Zolger in Frane Kesser ter ključavničarski pomočnik Pačnik so izvršili v Mariboru, ko so bile trgovine opoldne zapite, razne tatvine ter napravili veliko škodo. Obsojeni eo bili Zolger na 3 leta, Kesser na 2 leti in Pačnik na 18 mesecev težke ječe. Tatica iz navade. Splošno znana tatica Marija Korošec je imela navado, da je po vstopu v kako službo to čez par dni zopet zapustila. Pri tem pa je vzela s seboj, kar ji je prišlo pod roko. Kradla je kakor sraka. Najraje je kradla obleko in perilo ter odvažala ukradene stvari kar z vozičkom. V Za grobu je ukradla nekemu trgovcu 62.000 kron. Pri razpravi ie bila zelo predrzna. Rekla je n. pr.: »Kar na kratko napravite, kaj bi se martrali!» Obsojena je bila na 2 leti težke ječe. Poneverba. Bivši poverjenik in blagajnik hranilnice v Ljutomeru, Milan Geb. je poneveril ljutomerski hranilnici nad pol milijona kron. Ponarejeval je hranilne knjižice ter si označene vsote tudi izplačal. Živel je zelo razkošno. Imel je tudi avtomobil. Pri razpravi je izjavil, da je samo špekuliral in da je hotel denar vrniti, todi da je imel v špekulacijah smolo. Oh?ow je bil na 2 in pol leta težke ječe. S to razpravo je bilo končano za? danje mariborske porote. Obfavc • Gostovanje članov ljubljanske drame v Celin. Člani drame Narodnega gledališča v Ljubljani: ga. Juvanova, g. Kralj in g. Gregorin, gostujejo v torek dn« 14. t. m. s Schonherr-jevo 5. dej. dramo: »Vražja ženska*, v celjskem mestnem gledališču. * Se pozabite na jutrišnji koncert ic-goslovanskih narodnih pesmi, ki se vrši ob osmih zvečer v Unionu. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Predprodaja V trafiki v Prešernovi ulici št. 54. * Prosvetn odsek Sokola na Viču priredi v ponedeljek dne 13. marca ob poi osmih zvečer iavno predavanje. Predava! bo g. dr. Ivan Lah o temi: »T. a Masa-ryk in njegovo delovanje v inozemstva za časa svetovne vojne. Predavanje bo spremljalo 90 skioptičnih slik iz svetovna vojne. Vstop vsakomur prost. — K obilni udeležbi vabi odbor. • Izgubljena je bila dne 7. t. m. ob osmih zvečer na kolodvoru Rakek listnica z važnimi dokumenti na ime Jakob Koči; in z malo vsoto denarja. Prosi se najditelj, naj obdrži denar in listnico, samo dokumente naj pošlje na naslov: »Hofei ,Slon' v Ljubljani*, kjer dobi še dvesto kron nagrade. Gledališče LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Opera. Nedelja, 12. marca: Dramska predstava »Žlahtni meščan*. Izv. Ponedeljek, 13. marca: Zaprto. Torek, 14. marca: »Trubadur*. D. Drama. Nedelja, 12. marca: Popoldne ob treh «Svet». Izv. Zvečer ob osmih »Prekrasne Sabinke*. Izven. Ponedeljek, 13. marca: «Maryša». A Torek, 14. marca: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 12. marca: Ob pol 15. uri »Pogumni krojaček*. Otroška. — Ob eol 20. mi »Cican baron*. Izv, ♦ Slavnosti o priliki kraljeve ženit- ve.. Kakor poročajo iz Beograda, se je v četrtek vršila plenarna seja odbora 7.1 določitev programa slavnosti ob priliki poroke kralja Aleksandra s orincoso M.irijolo. Slavnost bo trajala štiri dni. Princesa Marijola prispe v Beograd z ladjo ter bo njen sprejem eden najsiovesnejših trenotkov _ cele ; javnosti. Da se sprejem čim veličast-ueje izvrši, bo mestna občina beograjska poskrbela, da se obrežje razširi na \r,e strani. Kraljeva nevesta se s kraljico - materjo nastani v kraljevem dvorcu, dočim se romunski kralj nastani v starem, a naš kralj v novem dvorcu. Prvi dan, ko prispejo visoki gosti, sa priredi velika serenada pod okni dvorca, katere se udeleže vsa ngvska društva. Priredi so nadalje velika razstava narodnih ročnih del iz vseh krajev. Razstavo prirede ženska društva. Jugoslovanski in romunski slikarji pa prirede veliko slikarsko razstavo. V veliki dvorani kazine se vrši velik simfenijski koncert. Dan pi> reke še ni definitivno določen. Kralj r>ride k poroki po narodnem običaju na konju, spremljan od svoje garde, ter se poda v saborno cerkev, ki bo za to priliko izredno okrašena. Drug, katerega si izbere kralj sam. bo najbrže princ Pavle. Po poroki bo velika vojaška defilacija, popoldne pa velika narodna slavnost na Kabmegdanu m Topčidern. V narodnem gledališču bo ni večer slavnostna gala - predstava. Naslednjega dne bo velika revija vojaštva, katere se udeleži 50.000 vojakov, ter razne sportske tekme. Na Savi in na Donavi se priredi sijajen »beneški večer*. Odbor se bavj še z nadaljnjimi detajli slavnostnega pro-ETama. * Osebna vest. Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar je včeraj popoldne odpotoval v Beograd, kjer -e ho delj časa mudil. Sprejemi strank v tem času odpadejo. 4 Fašistovski napad na slovenskega deželnega odbornika. Dr. Mirko Vratov i č, član izrednega deželnega odbora za Istro, se je dne 6. marca povrnil v Pulj. svoj domači kraj, in je bil že isti večer v svojem stanovanju napaden od fašistov, ki so od njega zahtevali, da mora v 48 urah zapustiti mesto. Oblastvenih organov še blizu ni bilo. i- Kaj se lahko pripeti slovenskemu trgovcu v Trstu. Tržaška »Edinost* poroča, da sta v četrtek ob 4. zjutraj rlva kraljeva orožnika privedla na zdravniško postajo v Trstu Ladislava Premruja, ki ga je »neka skupina mladeničev*, ko je šel na postajo, pošteno pretepla in ranita. Tako je pripovedoval ranjenec sam. Italijanski listi pripominjajo le, da sc_ njegove navedbe »ne dajo kontrolirati*. — cEdinost* pristavlja, da je gos?-['remrii ugleden trgovec z Notranjskega, in pravi: »Spričo tega dejstva za-rlobiva ta dogodek svoj posebni po-inrm. Mari hočejo na ta način trgovce i? zaledja vabiti v Trst?! In to v času, ko si vsi prizadeti činitelji razbijajo giave radi popolnega gospodarskega mrtvila v našem mestu, in ko vsi nanašajo nujno potrebo, da se vzpostavijo gospodarski stiki z zaledjem! Kako naj si bo trgovec, ta glavni posredovalec gospodarskih stikov, še upal v Trst, če bo slišal, da se s tem podaja v nevarnost, kar se je dogodilo a;ori omenjenemu trgovcu'?' Taki napadi ne škodujejo le ugledu mesta, ampak so tudi naravnost zločin na njega življenjskih koristih. Ta slučaj bodi vsem poklicanim činiteljem v svarilo in opomin, naj že enkrat začnejo z energičnimi odredbami, da se vzpostavijo pri nas redne razmere, zakonitost in — spoštovanje ljudi, ki prihajajo semkaj na korist mesta! Naj le r,^mi^iin Hn šine. ki iih razbijajo iz- pa mu je hladno odgovoril: »VI ste, gospodine direktor, mislili valjda reči, da se ne de moči zaraditi, jer raditi se može i to kako...» * Kolonizacija Kosovega polja. Prejeli smo: Vsi tisti, ki se zanimajo za naselitev na Kosovem polju, se vabijo na sestanek, ki se vrši dne 15. marca ob 3. popoldne v restavraciji hotela »Llovd*, kjer se bodo dajale tozadevne informacije po gosp. Josipu Haki-ču, posestniku v Slavonskem Brodu. * Bolnice se ne zapro. Zdravstveni odsek za Slovenijo je prejel včeraj od ministrstva za narodno zdravje obvestilo, da so za vzdrževanje bolnic v mesecih januar, februar, marc in april odobreni zadostni krediti in da so ima bolnični obrat v dosedanjem obsegu zopet upostavitil * Nova brzojavna pristojbina. S 1. a- prilom stopi v veljavo nova pristojbina v notranjem brzojavnem prometu. Od o-menjenega dne naprej bo stala vsaka beseda 30 par. Dodatek pristojbini v znesku 1 Din, katerega je bilo treba plačati doslej, odpade v prihodnje. Pač pa bo treba pri oddaji vsake brzojavke plačati 20 par za brzojavni blanket. Predplačilo za brzojavna poročila efektnih in žitnih • Novo ogrerne sredstvo. NeM gospod Rado Nipič v Mariboru je iznašel ogrevno sredstvo »toplodar*, katero baje ogreje vsak prostor brez peči in kurjave. Njegov izum bi pomenil velik prihranek glfcde premoga in drva. Nipič je dal svoj izum patontirati in bo menda v kratkem pričel z njegovo eksploatacijo Bomo videli! * Miloščine za bivše železničarje in njih vdove. Direkcija državnih železnic v Zagrebu naznanja, da bo izplačala svojim bivšim nameščencem, oziroma njihovim vdovam, ki dobivajo miloščino, s 1. majem 1921 draginiske doklade, odnbr«ne z uredbo ministrskega sveta St. 79.830/21 j radi ukrepov finančnega ministrstva zelo za drugo kategorijo, to je 8 K dnevno j pomnožili. Dinarje bi radi spravili v ino-brez družinske doklade. Izplačilo so iz- zemstvo, ampak oni, ki jim ie dolžnost vrši 1. marca 1922, daljnje zapadle do- preprečiti to delo, so čuječi in iim tem«-klade pa bo direkcija izplačevala skup- ijito kvarijo posel. Uspehi bi pa bili S«, no z miloščino. Direkcija državnih želez- j večji in tihotapstva veliko manj, ako bi Maribor, 10. marca. Cene so začele po malem padati, čuti se nekako olajšanje in pojavlja se upanje, da se razmere vendar spremenijo na boljše. Zboljšanje tečaja našega dinarja v Ziirichu se zasleduje z naravnost nenavadnim zanimanjem in ako bo šlo to še naprej ter se ne jsojavi zopetna reakcija, postane finančni minister dr. Kumanudi naravnost popularen. Posledice njegovih ukrepov se dobro čutijo posebno tukaj na meji, kjer lovijo tihotapce valut, ki so se zadnje dni za- ___o tem obvestila tudi obratno rav- j mejni organi v resnici dobivali obljubljc- natelistvo južne železnice v Ljubljani, da ! nc nagrade v obliki oolovice zaplenjenega • • W lat __:____ _ J rtVill»•_ mc je tudi ono v zmislu sporazuma izplača o-dobrene draginjske doklade svojim milo-ščinarjem. * Za zaščito dece. Celjski zaščiti dece in mladine je daroval tamkajšnji odvetnik dr. Emest Kalan znesek 5000 kron. * Obupen klic s Poljanskega nasipa, i Prejeli smo: V blatu bomo utonili pre- borz znaša odslej 120 Din na leto. * Potni Usti za Madžarsko. Kakor se uradno razglaša, znaša pristojbina za vizum potnih listov za Madžarsko 31 Din, oziroma 124 kron, bivalci na ljubljanskem Poljanskem nasipu. Odkar so se g. župan preselili iz našega kraja, se živ krst ne zmeni več za nas. Iz mesta so nam navozili snega cele gore in voda se nima sedaj kam od- blaga, oziroma denarja. Tozadevne obljube pa se ne Izvršujejo, kar nikakor ni v interesu države, ker je zelo verjetno, in tu'M umljivo, da bi bi'a čuječnost obmejnih organov še veliko večja, ako bi se t« nagrade izplačevale. Mi se na mejah spioli slabo »reprezeiu tiramo*, v mariborskem obmejnem prometu posebno. Sedaj so odstranili ceio finančne stražnike nA carinarnice In njihovo službo opravljaio — graničarji. Redukcija števila državnih namcščcncev jc gotovo potrebna stvar, ker samo na ta tekati Podnevi se človek še nekako lo-; način pridemo enkrat do proračunskega * Prihodnja seja viš. šolskega aveta* PW'li" ! STS Ub£ oSovTafi zahtS v vsakem oziru, ker po njih dobi tujec prvi vtis o razmerah v državi; ako naleti takoj v prvi obmejni carinarnici na nase graničarje, pa ne more dobiti ravno najboljšega vtisa. Razmere na naši severno-zapadni meji se vrsi v četrtek dne 16. marca. Na dnev- nujne odpomoči! , , , nem redu je oddaja razpisanih služb na j * Nravnost«, ^pnčeva o je zah eval meščanskih šolah v Celju, v Ljutomeru pri mariborski policaji SOleta, L Seifert, in v Tržiču, več disciplinarnih zadav ! bivši knjigovodja tvrdke Cajnko v Slo-srednješolskih učencev, vloga »Odbora venjgradcu. Seifert pa j« nravni prerod* glede obiska Kina in dobd poprej, preden ne plača 8000 K, gledaliških predstav in slično, nadalje j katere je dolžan v Slovenjgradcu m bo izorememba naslova obema šišenskima j izročen sodmn. osnovnima šolama v Ljubljani, stalna od- : * Zagoneten umor. V furlanskem Trži-daja učiteljskih služb v Ljubljani, na Bu- šču se je te dni odigral v trafiki nekega čki, V Dobrunah, v Dol. Nemški vasi, v jMarcassija zagoneten umor V trafiki eo Gor Rpd^oni, pri Sv. Antonu v Slov. I našli lastnika s preklano glavo. Marcassi gor., pri sv. Barbari v Slov. gor., v Sov- !je bil premožen. Zato se domneva, da je niči, v Mrkolah, v Slov. Bistrici, v Ma-eilovem ter nadučifeljskih služb v Sv. Križu pri Kostanjevici v DoL Nemški va- .kratkim je . si, v Prevaljah in 4 služb nadučiteljie v begunka grofica Muravjeva. Njena smrt Mariboru. Disciplinarnih učiteljskih za-j ni sprva vzbudila mkake pozornosti, zadev je na dnevnem redu 19. upokojitev radi tega so jo pokopali brez vso nadalj-na 11. Na dnevnem redu je tudi predlog j nje preiskave. Sedaj pa se je ^vedelo da o razširjenju osnovne šole v Skofji Lo-grofica m umrla naravne smrti maj* t; v ^tr.Uednico. !da je bila zastrupljena. fcndi»če je od e- dilo obdukcijo grofičnega trupla, ki bo * Poziv ljubljanskim gospodičnam! Ruski dijaki si usoiajo vabiti za današnji dan vse one gospodične, ki bi hotele pomagati jim pri »dinarski zbirki* v korist slovenskim akademikom. Zbirališče n* magistratu ob pol devetih dopoldne. * Jugoslovansko akademsko društva *Jadran». Na rednem občnem zboru dirc 6. marca je bil izvoljen sledeči odbor: Bajič Stojan, cand. iur., predsednik; M«-tulovič Jerko, stud. tech., podpredsednik; Lučovnik Hinko, cand. iur., tajnik L. Teplv Ermin, stud. tech., tajnik II.; Ran-čič 11 i j a, stud. med., blagajnik; Mitrovič TriSun, stud. phil, knjižničar L; Gračncr Jože, stud. Iur., knjižničar II.; Strnad Stane, stud. med., gospodar; Mlakar Jakob, stud. techn., čitalničar in Teply Bo-go, stud. phil., arhivar. * Za invalide. Dokumenti ki so jih dobili vojni invalidi povodom zadnjega splošnega pregleda (po 1. septembru leta 1921.) od invalidske pregledne komisije, in sicer »Invalidsko izpričevalo* (Invalidsko uverenje) ali »Začasna objava* (Pri-vremena obiava) so edine merodajiii: uradne listine, s katerimi se dotični lahko veljavno izkažejo za vojne invalide. Zato se priporoča vsem, da te listine skrbno hranijo in jih po možnosti ne dajo i rok. Ako jili morajo priložiti kaki prošnjt, naj priložijo overovljene prepise, original pa obdržijo pri sebi. Prošnjam na invalidski odsek oddelka za socijalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani ni treh-' prilagati omenjenih dokumentov in tuoi ne prepisov, ker ima ta odsek sam zbrane pregledne spise za vse vojne invalide, ki so pristojni v Slovenijo. Prosilec nai v svoii prošnji navede samo. pri katen komisiji je bil pregledan (za ljubljanski, mariborski ali celjski vojni okrug) in pe številko, ki je zapisana v levem kotu so sploh čudne. Te razmere se iasno n:csovc.,a invalidskega dokumenta. Dr. zrcaiiijo iz razprav pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Umori, uboji in drugi hudi zločini, ki so bili včasih prava redkost, so danes takorekoč na dnevnem redu. Pa kaki umori! Med člani ene in Iste ... . družine, med stariši in njihovimi otroci, bil umorjen zaradi denarja ^ Ljudstvu ic treba dati prosvete; prosvet * Zag0netT KriSvcCu P ruska nemu delu se mora posvečati mnogo več ^^^^m'v Ljubljani opozarja ge potrebne dokumente, ki se ne tiče?* dokaza sedanje invalidnosti, je treba se veda prilagati kakor doslej. Izrecno se torej povdaria. da za invalide kaki dru';r dokumenti razun zgoraj navedenih nimajo nobene veljave. • Društvo stanovanjskih najemnikov za vse 6'ane-brezstanovalce, da se čim pre?e i oglasijo v društveni pisarni. Prihodnja iavna odborova seja se vrši v sredo dne 15. marca t. L ob 20. url v mali dvoran, pomislijo, da šipe, ki jih razbijajo vestne ° »skupine mladeničev*. mora plačevati naše mesto s svojimi živinskimi interesi, kajti s takimi izgradi se ne vabijo v Trst ljudje iz zaledja, marveč se odganjajo! * Italijanom gre tudi v Ameriki boljše kot Slovanom. Poroča se iz Amerike, da v Zedin jenih drža vali ameriških •zadeva prepoved alkoholnih pijač Slovane mnogo bolj kot drage narode. Italijani &o menda posebno spoštovani od oblasti kot Slovani, menda zato, ker imajo cele zalege opojnih pi.uič, so strah okoličanom, njih naselbini in pobijajo detektive. * Srgjan Tučič v Ameriki operiran Vsled eksudata v pljučih je bil nedavno operiran znani jugoslovanski novelist Ln dramatik Srgian Tučič. Operacija se je popolnem posrečila in je i«a-i-ijent že toliko okreval, da moTe nadaljevati svoje književno delovanje. Tučič piše sedaj dramo iz življenja i;asih izseljenikov. Zakaj nasprotujejo finančnemu ministru? Direktor Narodne banke kraljevine SHS gosp. Novakovič je bil nred nekaterimi dnevi v Zagrebu, da stopi v zvezo z zagrebškimi bančnimi krogi povodom zadnje zabrane kupovanja ' tujih deviz in valut. (Kakor znano, je ta zabrana izdana, da se (•meji arbitraža in dvigne dinar. V resnici na so se lahni uspehi že pojavili.) Na seji banč-iih strokovnjakov je direktor neke znane zagrebške banke ogorčeno vzkliknil: »Ako se ovo, go-spodine, priliva!i, onda se ne može više raditi!* Direktor Narodne banke ki v šestrazrednico. * Ljubljanski občinski svet ima svojo redno sejo v torek, dne 14. marca ob 5. uri popoldne. Na dnevnem redu je med druarira razpis pokrajinske uprave glede priključitve občin Moste in Vič k Ljubljani, nadalje gradnja novega magistra tnega pos!op:a. avtomobilizacija in reorganizacija gasilnega in reševalnega društva in gradnja mrtvaške veže. * Pobijanje draginje. Kakor se »Rije-ei» poroča iz Beograda, obrnilo se je ministrstvo za socialno politiko na pristojna ministrstva poudarjajoč potrebo, da se podrejenim organom naroči, kako bi naj čim strožje postopali glede pobijanja draginie. * «U5ite!jski dom». Pod tem imenom se je ustanovilo v Mariboru društvo, ki ima namen najeti ali kupiti stavbo za stanovanje učitel;skim otrokom za čas njihovih študij v Mariboru. * Redek jubilej. Kakor nam iz Prevalj poročajo, je dne 9. marca obhajal obče-znani, dolgoletni šolski nadzornik in ravnatelj g. Ivan T h u m a s svojo soprogo Franjo. roj. Sporn, v najožjem krogu svoje rodbine petdesetletnico svojega zakona. K zlatemu jubileju kličemo slav-Ijencema »Še na mnoga leta!* * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl podpolkovnik v pokoju Franc Wilfan po daljšem mučnem trpljenju. Pokojnik katerega pogreb se je vršil včeraj popoldne ob obilni udeležbi vojaštva in civilnega prebivalstva, je bil vedno zaveden narodnjak in naprednjak. — V Veliki čolnarski ulici v Ljubljani je umrl jermenar in posestnik Avgust P r e k u h. Blag jima spomin! * Zagrebško pokopališče na Mirogoju, ki obstoji že od leta 1875, je bilo že trikrat prekopano. Dosedaj je bilo na tem pokopališču pokopanih 80.7-15 oseb. * Stavka krojaških pomočnikov v Mariboru trpi dalje. Mojstri so sicer obljubili zvišati plače pomočnikom za 30 odst. toda pomočniki ne popuste, ker hočejo imeti plače zvišane za 50 odst. * Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani si je vzelo patent na posebno vrsto risarij pod imenom »Kremica*. Izumi-teljica je ga. Vida Baltiečva, soproga podnamestnika dr. Baltiča. Njen izum je ; našel v 1IIIIIU ...... — ---- pozornosti, kakor se posveča sedaj. Po- < surovelostl ie toliko, da je že skrajni čas j poiskati sredstev in načinov, da se omeji, '. da ponehajo umori, uboji, tatvine in dru-; 5j gi zločini, ki so se posebno ob naši st- v Prešernovi nliol št. S, kjer se sprejema 2006 v sredo in v soboto. L. fflikuš Ljubljana Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Ka drobnol Na debelo I Zaloga sprehajalnih palic. 531 Popravila točno in solidno I M. KUSTRIN LJUBLJANA Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in na debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in avtomobilske pnevmatike. Slavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „WALTER MARTINI'" Na razpolago je hidravlična stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Rimska cesta štev. 2. Telefon štev. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Telefon štev. 470. Maribor. Jurčičeva ulica štev. 9. Telefon št 133. Beograd, Knez Mihajiova ulica 3. « « « a o v* it s i* ».t o »t o » tt a it it it It « O « « tt H O O O « It « it IJ w itS d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: 2013 Prometni zbvoi! za premog, d. d. v Ljubljani, Hunsfca ulica 15. v-VtJ ».v v* « v* M Vfc VS M M U it It « U U V* i* it .t it « iS l* u 4'i \\ X C i* w (it m it it VTs it it 1 v ; IHP0HT Telefon št.: 17T15 4P5 G. m. b« H* Zinzendorfstrasse 2/b EJIP0RT Brzojavi: Trigiav - Oresden Alster 1119 HAMBURG, Steindamm 76 Triglav-Hamburg Generalno zastopstvo ljubljanskega velikega semnja za Nemčijo Stroji za poljedelstvo in obrt, železnino in orodje, kemikalije, droge, papir, sol, modra galica, steklo, kolonialno blago, manufaktiira itd. itd. Potrebščine vseh vrst za vrtnarje. Umetna gno ila. Važno sa gscfovaise v Nemčijo: Naša pisarna ie vedno na razpolago za izvriitev VaSe korespondence v vseh tujih Jezikih. Za časa Vaiega bivanja v Nemčiji pustite nasloviti korespondenco pod VaSim imenom na nato tvrdko. Preskrbimo Vam dovoljenje za potovanje od nemtkih oblasti in olajtamo VaS promet z bankami. Preskrbimo Vam stanovanja in smo Vam v vsakem oziru na razpolago. Živo in zaklano živino, deželne pridelke vseh vrst, žita, suhe slive, rudnine, zelišča itd. itd. J* Priloga »Jutru" št. 61, dne 12. marca 1922, Politični odmevi. Seton-Watson o Radice- vem memoraadu in o naši opoziciji »Nova Evropa* je prinesla v 7. štev. »Politične iniiskrecije* Scotusa "Via-toria. »Slovenec* jih je z naslado ponatisnil, misleč, da pomenijo te indis-krecije udarec za demokrate. Mi smo. še opctovano nanašali isto mnetje.1 kakor g. Seton-Watson, in obžalovali, da smo" demokrati vslod nera7umnega držanja brezglave opozicije prisiljeni v adino politično taktiko, ki je še mogoča. Istega mnenja pa je tudi g. Seton-Wateo*n, na katerega se »Slovenec* sklicuje. V 8. štev. »Nove Evrope* namreč pravi v dodatku k svojim »Političnim indiskrecijam*: »Odločitev g. Radiča, da predloži memorandum genovski konferenci v radevi avtonomne Hrvatske, dokazuje jasno kot beli dan, da on poleg vseh svojih sposobnosti za organizacijo stranke nima niti državniške modrosti, uiti zmisla za pravo stanje in potrebe današnje Evrope. Samo po sebi se razume, da bo konferenca molče prešla preko tega memoranda ali pa da bo — v najboljšem slučaju — izrazila svojo inkompetenco. Jaz osebno sem mnenja, da bi bilo popolnoma v redu, Se bi konferenca pozvala na red samega Radiča. Jugoslovansko jedinstvo ne bi bilo vzpostavljeno, da ni bila zanj ugodna evropska situacija, in da niso bile zavezniške vojske zmagovit". Sam način pa, kako se to jedinstvo izvede, in njegova ustavna oblika je ključno le delo Jugoslovanov samih. Ujedinjenje je zahtevalo in pozdravilo celokupno jugoslovansko prebivalstvo bivše Avstro-Ogrske in bilo je sprejeto od vsake korporacije njegovih nred-? ta vitel jev, ki se je dala takrat sestaviti, — sprejeto tudi od samega g. Radiča. Da so pozneje ozkosrčni in manj napredni elementi v Srbiji zadebili tabo nesorazmerno velik vpliv na državne posle nove tvorbe, je tega pred vsem krivo slabo in neodločno držanje Hrvatov in Slovencev in njihova neudeležba na državnih poslih. Lek proti temu stanju je v njihovih rokah, — če pa proklamirajo svoj politični bankrot pred Evropo, se samo smešijo in še boli škodujejo prestiža Jugoslavije v svetu». Naša opozicija seveda ne bo razumela te lekcije, kakor je doslej ni, ni bo še vedno zabavljaja po oštarijah na koruptne demokrate in velesrbske centraliste ter sedela doma. Doma pa bo zato sedela, ker ni sposobna za nič drugega. postajali široke volje. Bilo je ob 2. uri zjutraj. Kar se od poljskih miz začne govor (začnje tako na pol). Stjcpan Radič stoji tam in govori; govori in razlaga Poljakom, kakšna naj bo poljska agrarna reforma. Po'jaki so se grohotali...; smejali so se, a čim bolj so se smejali, tem resneje in strastr.cje je on razlagal. Smejali so se signrno za to, ker je Radič hotel vse najbolje znati in se je delal učitelja v stvareh, ki jim je bil tako — oddaljen, a sigurnejše še zato, ker ie s toliko resnobo govoril ob neresni uri... Taki kontrasti de'ujejo smešno. Slučaj mi ie pokazal jasno, da Radič nima perspektive in ne razločuie, kdaj in kje je kakšna stvar umestna in koristna, a kdaj in kje je ista stvar smešna tn naravnost škodljiva. Mož je skoro slep in zato mu realnost ne more korigirati njegove bujne fantazije, ki zida gradove — v dimu. Da je Radič prišel v Varšavo, kaj bi počel tam! To bi nam mogel naslikati samo kak satirik... Ridič je umetniška, ne politična oseba, zato pri njem ne odločujejo načela, ampak — trenutni pojavL Danes tukaj, jutri tam: kjer se mu zazdi nekaj novega, nekaj cpozlcionalnega, tam je on. Z neko mitobo se v njem druži velika budnlija, z nesebičnostjo veika sebičnost i Zdaj je telegrafiral muslimanskemu klu-' bu, naj se zavzame, da bi bil Alijagič pomiloščen — kakor da je bil na smrt obsoien musliman in ne mnrilec. A seveda, s tem telegramom je šel strankarski račun... Stipica Radič v — Varšavi Na Slovenskem te vsak hip vpraša io [judje: »Kakšen človek je prav za prav ta Radič?* — če namreč mislijo, da poznaš Zagreb in njegovo življenje. Na tako vprašanje ni lahko na kratko odgovoriti. Hočem danes Radiča prikazati ob eni posebni priliki, ki sem se je spomnil, ko je pred kratkim dr. A. Pave-lič, bivši podpredsednik Narodnega Vije-ča, omenil, da se je v Narodnem Viječu predlagalo, naj bi šel Radič za poslanika v Varšavo. V Varšavo Radič? Maja meseca 1918. smo bili v Pragi na gledaliških svečanostih, ki pa so prav za prav bile zadnje priprave za pogreb Avstrije. Radič in nekateri drugi so prišli en dan pred nami. Ko smo prispeli še mi. smo brž ču!i. kakšne je »lomil* Radič prejšnjega dne na vrtu neke restavracije, govoril je in govoril in vse se je smejalo njegovim govorniškim — izletom. Nikdo ga ni več jemal resno. Konference in svečanosti so končale. Nekega večera o polnoči je predsedstvo izjavilo, da so oficie'ne razprave končane, a vsi smo ostali še dolgo v družbi. Tu je nazdravljal dr. I. češkemu pesniku Macharju, tam je dr. C. prepeva! jugoslovanske pesmi, pri tretji mizi so Poljaki Giuseppe Mazzini f 10. marca 1872. Mette.rnich je o njem napisal: »Gospodaril sem s kraljestvi in cesarstvi, imenoval sem kneze, kralje in papeže, toda z nikomur nisem imel tolikih kri-žev in težav, kakor z nekim italijanskim brigantotn, tatinski prevejanim, apostolski gorečim, viharno zgovornim. Ime mu ie Giuseppe Mazzini. Pro-j ti celemu sv?*u je v skepticizmu one ; dobe siin izvršil čudež moralnega preroda v Italiji. Resnica, pravica in ljubezen! On je bil njihov glasnik. S »srcem Gracchov in mislijo Danteja* je gledal duhovno zmedo svojega rodu, vdanega slepemu egoizmu. Zasnoval je velik in enostavni sistem socialnega preroda na temelju moralnih zakonov, na katerih temelji vsa priroda. Prerok, apostol, agitator, umetnik, mislec, politik, sociolog, filozof, publicist, ekonom, revolucionar, značaj. Politika in moralna ideja Mazzinija je kakor ne-odoljiv imperativ nad kaotično zmedo sodobnih konfcrenc, mednarodnih pisarn in drugih delavnic, kjer se oblikuje bodočnost sveta. Temeljne zahte-*ve Mazzinija bodo slavile zmago, ker temelje na granitnih temeljih moralnega zakona, ki obvladuje človeštvo. Petdeset let je, kar je umrl. Vse svoje življenje se je boril proti Avstriji, proti reakciji v svojem lastnem narodu, proti tiranstvu, za svo-i bodo in za narodno ujedinjenje. Nje-govi s]>isi bi morali iziti v prevodu | na državne stroške, da bi jih imel v : rokah vsak Jugoslovan. Vldjub temu. : da ga danes slave fašisti za svojega ! in prirejajo posebne izdaje, slavnostne 'akademije in teatralne »commemora-zioni*. Kajti Mazzini je napisal med svojimi glavnimi idejami tudi to, da bodi ujedinjona Italija voditeljica in osvoboditeljica malih narodov, njih pomočnica pri dosegi in varstvu narodne svobode in njedinien;n. 7a?r';i! ie «Tretji Italiji* svetovno poslanstvo: Sporazum »eolla grande famiglia Slava* proti carizmu. militarizmu in za-padnim imperializmom. Mazziniju se ni nikdar sanjalo, da bo Italija kdaj tipična dedinja in naslednica Avstrije in njenih metal, nositeljica najbolj brez-obraznega imperializma in glavne za-ščitnico cinične laži. »Na oni obali Jadrana*. kjer je Mazzini iskal zavezni- kom In bratov v svobodi. Sir! danfsJSive pomešano, marveč so narod ki hoče uresničenje Mazzinije-i meje dovolj očitne, vib idej proii Italiji MussoLLnija, a An-' Nasprotno pa lc-Zi Litva y oneiu o-nunzija in della Torrette. Izemlju, kjer se stikajo Rusija. Polvka Italijo čaka ona kazen, ki jo je Maz- j in Nemčija. Po riškem miru s« je sicer zini prorokoval za narode, ki gredo \ Poljska razširila tudina vzhoto,. mejo njeno pot. i Litve tja ger do Dvine. tako da sega V času ko fašisti divjajo ua Reki. j kakor klin m.d Rusijo in Litvo, toda sc spoštljivo spominiamo velikega Ite- tudi v tem slučaju mora kovenska lijana, kakršnega danes Italija žal več i vlada računan z možnostjo ruske re-nima. Bližnji orijent Že dolgo se pripravlja konferenca velesil, ki naj obravnava in končno uredi orijentalsko vprašanje, ali točneje vprašanje bližnjega orijenta. Sedaj se poroča, da se vrši v kratkem vendarle odločilno posvetovanje v tej zadevi. Zanimivo pa je, da prihaja istočasno vest iz krogov angorske vlade, da pripravlja kemal is tična Turčija novo ofenzivo proti Grkom, ofenzivo, ki naj naposled premaga grško armado in jo potisne z maloazijske celine tor okupira znova sporno ozemlje okrog Smirne. Vprašanje jo seveda, če si je turška j vojska res toliko opomogla, kakor napovedujejo bojevite vesti iz Angore. Nemogoče bi ne bilo, kajti časa je imela dovolj, človeških rezerv Turčiji ne manjka in orožja ter municije si je mogla nabaviti od beljševiške Rusije, ki je ves čas ščuvala in podpirala an-gersko vlado zoper Evropo. Zelo mogoče pa je, da spušča Turčija bojevite napovedi v svet le zato, da z njimi podpre svoje diplomatske korake pri državah antante. Saj potuje ravno sedaj njen zastopnik po za-padni Evropi in brez dvoma mu bo služilo v največji meri, ako se bo mogel sklicevati na dobro vojsko. Ako bi se pa v resnici posrečilo Kemalistom, potisniti Grke nazaj na otoke, bi bila s tem njihova igra prav gotovo dobljena. Ze sedaj stoje šanse zanie zelo ugodno; Francija zagovarja očitno njihove aspiracije, vse kaže, da se Grkom na predstoječih konferencah ne bo dobro godilo. Za nas je rešitev spornih zadev me3 Grki in Turki v več sme membna ali celo važna. Tesnejše zbližanje med Jugoslavijo in Grčijo je skoro toliko kot nemogoče, dokler vlada v Atenah kralj Konstantin 6 svojo kliko, to so oni faktorji, ki so krivi, da jo Grška tako sramotno pustila Srbijo na cedilu jeseni 1. 1915. Dolgotrajna vojna za posest Smirne je ugled Konstantinov močno zmanjšala; ako se zadeva konča z grškim porazom, bo to za kraljevo pozicijo prehud udarec. Saj so porazi na bojiščih najsigurnejši pripomočki revolucije. Ista množica, ki je izrekla Venizelosu nezaupnico, bi se mogla sedaj obrniti zoper sedanje vla-stodržce na Grškem. Da bi tak izid nam ne bil v kvar, je jasno. Sicer se po vseh slabih izkušnjah na Grke ne moremo več zanesti, ali vendar nam ne more biti vseeno, kake strujo so na vladi v Atenah. =:avracije in jej j-oevečati primerno po-I zornost. j Razmerje Litve s Poljsko je vos čas I od osvoboditve obeh držav skrajno napeto; glavno sporno zadevo predstavlja vprašanje p<*esti Vilne in njene široke okolice. Znano je, da Litva volitve v vilenski deželni zbor ni priznala in vsl«d tega tudi njegovih zaključkov glede združenja s PolK-.o noč* akceptirati. Da se ta spor ne bo zaključil njej v korist, jo precej gotovo. Litva meji na za padu na Nemčijo. Sicer se z njo ni nahajala ravno v narodne i sTat^sn razmerju, toda fina pa v zvegS ' z njo Še eno zelo važno odprto sanje. To je vprašanje posesti Njeni fttiskega okrožja. Kakor znano, se je morala Nemčija odreči desnemu bregu reke Njemna v vzhodni Pni? i ji. Ta dw stri k t pa je ostal do danes brez držav* nega gospodarja., ker še vedno ui dole* čeno, ali bo litavski, ali ostane zaaa po vzgledu G danskega. Morda, so tudi tu izvrši nekak plebiscit. Po nemškem štetju je v deželici polovica Nemcem-, nolovica Litavcev, na obeh straneh so še začeli živahno gibati s pripravlja-« njem na eventualno občno glasovanje« Posest Njemenskega okrožja pa bi bila za Litvo posebno važna, ker sicer nima dohoda do morja, kajti zapad na pristanišča so pripadla Latiški. Pristanišče ob ustju reke Njemen bi bilo tem prikladnejše za Litvo, ker je reka plovna. Predno se ta sporna vprašanja nt rešijo, bo ostalo še vedno obilo političnega trenja ob Baltiku. Velike in male skrbi Litavske težave Istočasno ko se vrše razgovori glede skupnega nastopa Male antante in Poljske, se na drugem koncu srednje Evrope* pripravljajo konference, ki na; zbližajo baltiške državo med seboj in s Polisko. Kakor pri nas ne smemo preoptimistično presojati diplomatskih uvodov, ki se pričenjajo te dni, prav takoje treba tudi na severu odstraniti še mnogo ovir, ki so na poti uspešnemu zbliževanju. Največja nasprntstva obstojalo doslej med Poljsko in Litvo. Litva ima vsekakor najmanj ugolen položa; najmanj sreče v svoji dosedanji samostojnosti. Litva ima povsem drugačno lego nego na primer Latiška. Estonska ali Finska. Vse te države imajo onraviti ic z Rusijo kot velikim in močnim so-=eclcm. dočim jim vsem tr<— -"ako hrbet ščiti morje. Me.lsebojnih teritorialnih sporov ne more biti innogo. ker ne Naš Beograd Ko so po prevratu naši ljudje prihajali v Bengrad, so se zgledovali nad novo prestolleo. Vihali so nosove, zmrdovali se in se vračali nazaj za polovico ošab-nejšl nego so že bili preje. Oni so bili navajeni Dunaja In visoko civiliziranih nemških mest ter njih sijaja. Beograd, kl je bil poklican, da prevzame vlogo državne prestolice, pa ni imel ničesar na sebi, kar bl imponiralo. Ministrstva niso bila opremljena mnogo ali pa nič bolje nego vzemimo okrajna glavarstva po naši deželi, dvor na primer ie bil kakor ena izmed drugih zgradb, nič izrednega, kakor so dvori starih habsburških cesarjev, v katerih so bila nagromadena bogastva dolgih stoletij. Beograd ni imel svoje Karntneri-ce in Ringa in vsega onega, kar imponi-ra našemu Zemljanu in brez česar si on državne prestolice niti predstavljati ni mogeL Pa še ta Beograd, ki je bil torej le več ali manj skromna prestolica dežele in ie nosil v svoji zunanjosti vse značilnosti svoje dotedanje preteklosti, je bi! še ves v vojnih ranah. Bil |e prestal strašno bombardiranje, saj se je nahajal v prvi bojni vrsti Srbije — in prestal tudi brezobzirno in brezvestno vojno plenjenje. Bil je tedaj razdejan in oropan, kar ie njegovo zunanjost še prav občutno poslabšalo. Danes pa si Beograd hitro pomaga iz stare obleke. Nobeno naše mesto ni v preteklem letu postavilo toliko novih zgradb ko Beograd in prav tako jc za letos projektiranih sila mnogo novih stavb. Razvija se novo mesto, prestolica, ki bo tudi po svoji vnanjostl vredna svoie naloge, ki bo mogla tudi — imponirati. Na hitro rast Beograda smemo sklepati ne le s tega, ker je postal glavno mesto dvanajstmilijonske države, marveč tudi ker ima trgovsko in prometno Izredno srečno izbrano lego. Dozdaj sta bili na Donavi dve veliki milijonski mesti, Dunaj in Budimpešta, obe stolci večjih držav. Obema se je s katastrofo poraza zgodilo enako; ostali sta le stolici večkratno zmanjšane države. Zato je gotovo, da ju čaka nazadovanje, morda celo prav hitro; popolnoma izven dvoma je, da starega sijaja v novih razmerah ne bosta mogli ohraniti. K-kor sta se ob Donavi razvili dve novi močnejši državi, Ceškos'ovaška in Jugoslavija, prav tako ie začelo na Donavi nastajati dvoje novih trgovsko-prometnih središč, na severu Bratislava, na jugu Beograd. Prva postaja najvažnejša Izvozna točka Češkoslovaške, katere gospodarski razvoj je navezan na Don-.o kot prvo prometno črto. Naš Beo- po Donavi, Savi, Dravi, Tisi In morda ms bo treba predolgo čakati, da bomo mogli k njim šteti tudi Moravo. Vse to pa še okolnosti, ki Beograd še mnogo boli uspo-sobljajo za prvovrstno središče nego Dunaj ali Pešto. Pripombe k reformni debati Najslabši argument, kl ga navajajo zagovorniki latinščine v debati glede odprave klasičnih jezikov na srednjih šolah, je pač oni glede dosedanjih uspehov humanistične gimnazije. Njeni zagovorniki trdijo, da se je njena življenska upravičenost izkazala že s tem. da nam ]e vzgojila toliko generacij, toliko vodilnih mož v vseh panogah kulturnega življenja. Kajti vsi naši pisatelji in pesniki ter učenjaki so izšli iz humanističnih gimnazij, ergo moraio biti dobre. Z istim argumentom bi morit po tej metodi Nemci svoi čas onemogočiti sk>-veniziranje srednjih šol. Prav tako bl morali zagovorniki klasičnih jezikov vztrajati na tem, da ostane naša ljubljanska univerza — nemška, oziroma da še nadalje hodimo na nemške visoke šole, zakaj vsi naši prvi možje so se izšolali na njih. Edina izjema, kl moti to idilično dokazovanje, je Ivan Cankar, ki je k nesreči absolviral ljubljansko realko. To bi kazalo, da najboljše pisatelje vzgaja — realistični pouk, ne humanistični. Ali, Bog je usmiljen, zgodilo se je, da ie rajnki Cankar ob neki priliki rekel, kako mu je žal, da ni — hodil v šolo na gimnaziji. Rešeni smo; posrečil se ie dokaz, da more imenitne može vzgajati le latinsko-grška gimnazija. Pripomnimo, — če je dovoljeno ostati še nekoliko pri tem znamenitem dokazovanju, — da se je Cankar kljub svoii zgoraj navedeni izjavi šolal na ljubljanski realki, in da se zato, če je pozneje obžaloval, da ga niso učili profesorji na humanistični gimnaziji, še vedno ne mora prištevati k humanističnim sadovom, marveč da ostane argument za realistično šolanje. Seveda to ne more biti res. Sličnesa argumentiranja ne bo mogoče eksploati-rati ne pro ne contra. Modri možje so se pač vedno in povsod šolali na takih šolah, kakršne so bile na razpolago, ali nemške, ali humanistične ali realistične. Nemške in humanistične srednje šole so se že »obnesle*, ker drugačnih kratkom i-lo imeli nismo, realistične se še bodo, ko izidejo iz njih prvi gojenci. Kdo pa je ljubljansko realko hodil preje na ljubljansko realko — n uon^.o koi m«u piuuiuuu uu>. mariborski in celovški sploh ne govoriti grad leži sredi naip^dovitejšega predela ne moremo, saj za Slovence nista priha- države, na križišču najvažnejših želez- * "----f—- nic, to je one iz srednje Evrope (Dunaj. Praga, Nemčija) ob Moravi na So'un in jali v poštev. Koliko je biio kmetskih fantov, ki so zašli na realko? Pri tem še eno. Da veljajo kmetski si- i-rasa, iNcuiiajj/ uu fiuia»i ua ^v uu •»» * — —- ..... Carigrad, in diug- iz za;--da preko Trsta, novi za mnogo boljše dijake nego mestni, . . .. __. . . I _t_ • . j____t;_____T/l!.oznajo in da se te zrlen° živalice jako dobro počutijo v moji družbi. Zgodilo se je celo. da sem šla k njim po svet Klepetala sem z njimi kot z ljudmi in zelo dobro so me razumele — zato, ker sem si odgovore na vprašanja, ki sem jih stavila žabicam, vedno sama sestavljala in to seveda po navadi tako kot je bilo meni všeč. Klavdija nas je namreč povabila, naj gremo žabe lovit, mene. Lipa. Ma-rie-Fleur in vojvodo. Odzvala sem se povabilu in sklenila, da bom z žabicami lepo ravnala. Po lovu smo bili povabljeni v La Glaudee. Imela sem seboj vso lovsko opravo, toda sklenila sera, da ne bom lovila. Bila sem dobre volje; bilo je toplo in na sinjem nebu so se pa?li_ ljubki beli oblački. Imela sem bluzo iz roža-ste svile, belo krilce in belo čeveljčke. Polna sem bila ljubezni do ^ življenja, zdravja in mladosti, najraje bi se vrgla v travo in se valjala po njej. Do teh misli sem prišla ravno v trenutku, ko sem pred seboj zagledala Lipa in Klavdijo, ki sta šla pred mano na dru-hajali po raznih kotih in delali svoje . pombe...» Tako Viktor Auburtin. Ko sem prečital ie vrstice, sem se spomnil, da so tudi v Ljubljani iajca padla v ceni od 10 na 4 krone in lira od 18 na 13, pa vendar... In sem sklenil, da naj »Jutro> pona--tisne Auburtina. Auburtin ie Nemec, in piše za nemške razmere. Zato upamo, da tu pri nas ne bo zamere. Kvečjemu, da bo kdo zabavljal nad < 'ntroTTi->. Zato pa smo tu! Delavska mladina V nekem socialističnem listu — ne pri nas, ampak v Nemčiji — čitamo zanimiva izvajanja o duševnem stanju delavske mladine. S samim političnim agitator-stvom se pri tej mladini ne dajo doseči nikakršni uspehi, pravi dotični list. Komunisti, ki so hoteli napraviti iz vsakega mladega delavca gorečega komunista in iz vsake mlade delavke vneto sodru-žico, so vzgojili le prav majhno številce mladih komunistov, velika množica pa se sploh ne briga za izobraževalno delo, pa tudi ne za zgolj politične manifestacije in napore. Pač pa je uspelo organizaciji za igro in izobrazbo, da reši vsa) neki čeprav manjši, del množic in jih iztrga duševnemu lenarjenju. V listu čitamo dalje: »Če opazujemo današnji tip delavske mladeži v Nemčiji, spoznamo, da prinaša štirinajst do osem-najstletna mladina, ki pride najbolj v po-štev, znaten telesni !n duševni manjko. Na duhu in telesu delavske mladine vidimo strašne posledice večletne svetovne morije, nezadostne prehrane, povsem ne-dostatne šolske vzgoje in znatnih duševnih muk. Telesna mladina nima več do-voljne moči, prožnosti, vztrajnosti. Duševno bi se pa celo dalo govoriti o »primitivnih ljudeh...» Za duševno delo mladine sedaj ne moreš lahko pridobiti, gotovo pa mnogo težje, ko v dobi pred vojno. Bistveno omejeno je stremljenje mia-dine, da bi zbirala spoznanja ali se uče seznanila s kompleksi mišljenja. Pač pa se opaža nagnenje po takozvanih »napetih doživljajih*. Kino in šund uprav »idealno* podpirata to razpoloženje, dobra knjiga aH gledališka predstava pa v današnji delavski mladini ne vzbujata zanimanja. Zato je razumljivo, zakaj se današnji mladi proletarijat tako malo zanima za resne cilje mladinskega gibanja.. Tako nemški avtor. Ko se ob njem spomnimo domovine, se prestrašeni zavemo, koliko, koliko smo zamudili. Tudi ml, ... pa če nam gospod Deržič še enkrat prav zagrizeno ponatisne to priznanje, tudi mi... Ne bomo se tolažili, da so drugI še slabši. Morda se le posreči organizirati še letos, še pred veliko nočjo vsaj ponižno serijo predavanj? Koncentracija zaščite delavstva Razvajeni smo, da danes govorimo samo o socialni zaščiti delavstva. Niti na druge nesamostojno pridobitne delovne sloje veliko ne pomišljamo. Jedro cele naše socialne politike tvori manu-elni delavec. Gotovo je popolnoma upravičeno, da se dosedaj izkoriščanemu in v velikih ozirih resnično brezpravnemu delavskemu razredu z raznimi socialnimi odredbami zaščiti tako življenje, iz katerega more vzkliti njegov kulturni in gospodarski razmah. To je v splošno korist naši narodni kulturi in gospodarskemu razvoju. V socialni politiki pa je treba velike previdnosti, da ta socialna politika ne postane nesocialna in da ne rodi nehotenih, škodljivih posledic. Socialna politika ima težko nalogo izjednačiti socialne krivice, socialno in gospodarsko slabim za jamčiti sigauren obstoj in miren razvoj. Danes se dozdeva, da socialna politika na eni strani ustvarja pravica in enim slojem zagotavlja sigurnejše zmožnosti. bojevati uspešno življenjski boj, na drugi strani pa škoduje drugim slojem. Posebna nevarnost preti obrtniškemu stanu. Nočem spominjati na težak gospodarski položaj, v katerega je obrtništvo vklenila splošna povojna kriza in ki mu podvezuje vsak zdrav razmah, omejujem te v kratkem samo na nevarnost, ki izvira za obrt in industrijo iz nebroj zakonitih določil o varstvu in zaščiti delavstva. Ta konstatacija nikakor ne vsebuje trditve, da so U določila neupravičena. Potrebna so do skrajnosti Toda stremljenje, ta določila energično izvajati in nestrpno in nezadovoljno delavstvo z energičnimi ukrepi pomiriti, ta način udejstvovanja ustvarja za obrtniški stan in tudi za industrijo mnoge nevarnosti. Primitivno upravno načelo je, da naj bo za eno in isto stvar pristojna in odgovorna ena in ista upravna oblast. To zahteva enotnost uprave, to preprečuje kompetenčne konflikte. Pa kaj vidimo? Za delavsko varstvo so pristojne v velikem kar štiri oblasti: obrtna oblast, policijska oblast, inšpekcija rada in nezgodne zavarovalnice. Vsaka teh oblasti je »pristojna* oblast, da ščiti zakonita določila o varstvu in zaščiti delavcev. Kako taka raztrganost kompetentnih oblasti škoduje delavcem samim, je jasno. Koliko bolj bi bili interesi delavstva varovani, ako bi za delavsko varstvo nosila odgovornost ena sama upravna oblast. Iz gozda predpisov, naredb, odredb, nejasnosti bi delavec in delodajalec prišla na eno pot, kjer bi jima ne bi bilo težko najti pravo smer. V tem oziru je enotna kodifikacija vseh predpisov o varstvu in zaščiti delavcev nujno potrebna, potrebno pa je tudi, da je za izvrševanje vseh mogočih predpisov odgovorna ena sama oblast. Ta edina oblast bi morala biti ona oblast, ki nosi vse škodljive posledice kršenja teh predpisov, in ta oblast je nosilec socialnega zavarovanja. Nosilec socialnega zavarovanja, ki je po novem zakonu v osi-guranju radnika za vse panoge socialnega zavarovanja okrožni, oziroma središ-nji urad za osiguranje radnika, je na strogem izvajanju vseh varstvenih predpisov najbolj interesiran. Taka enotnost bi bila v veliko korist delavcem in delodajalcem. Ta enotnost je gotovo vredna, da se zanjo poklicani či-nitelji potrudijo. VAŽNA SOCIALNA KNJIGA* Dr. Josip Goršič: Socialna zaščita dece in mladine. (Zbirka političnih, gospodarskih in socialnih spisov, IX. zv.) Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani 1922. 126 str. Cena 10 Din, po pošti 75 p več. — Skrb družbe in države za sirote in nezakonske otroke je postala po vojni silno važna, ker je število takih otrok zelo narastlo. Samo Slovenija jih šteje okoli 76.000. Zato je zelo hvalevredno, da je pisatelj zbral vse tozadevne podatke, povedal, kaj smo do sedaj že pri nas za mladoletne in sirote storili, ter kako je skrb za nepreskrbljeno mladino urejena v drugih državah. Zanimiva so zlasti poglavja o zaščiti mater in dojencev, dece v predšolski in šolski dobi ter moralno zanemarjene mladine. Spis jo neobhodno potreben za učitelje, sodnike in duhovnike, ki se največ bavijo z mladinsko oskrbo. Knjiga, ki je spisana zelo pregledno. poučno, pa zanimivo, bo izpolnila veliko vrzel v našem socialnem slovstvu. Izdala jo je Tiskovna zadruga v Ljubljani. POLOŽAJ VISOKOŠOLSKEGA- NARAŠČAJA V PARIZU. Draginja v Parizu je najbolj občutna v dijaških krogih. Vseučiliščnik si le s težavo omišlja knjige, plačuje vpisnine, hranarino in stanarino. Zato jih mnogo stopa kot pomožna sila k notarjem in ad-vokatom, v ministrske pisarne, kot pazniki v srednješolske zavode; nekateri poučujejo v imovitih družinah, še več pa jih je zaposlenih z igranjem, popeva-njem, pisateljevanjem, drugi pa živč z modistkami in tipkaricainl Seveda takemu dijaku, ki pride iz pisarne, iz orkestra, ne diši več knjiga. Zato po navadi ostanejo pri začasnem poklicu, celo kot sprevodniki avtobusov! Pred vojno je bilo na univerzi 17.000 dijakov, lani pa 11.200. D- Novi zvezek „Umetnosti" »Umjetnost*. almanah za slikarstvo, grafiku i skulpturu. V. ivezek. S petim zvezkom stopa »Umetnost* v svoj četrti letnik, kar imamo zahvaliti požrtvovalnosti čeških in jugoslovenskih so-trudnikov, ki so omogočili krasni reviji napredek in nadaljnji razvoj. Kakor je začelo češko slikarsko društvo »Manes* brez denarnih sredstev izdajati svoj umetniški list »Volne Sme-rv». ki so danes poleg »Dila» prva umetniška revija v Češkoslovaški, tako je začel tudi kolegij jugoslovenskih grafikov izdajati revijo »Umetnost*, ki se je povzdignila danes že na prav dostojno višino. Peta številka je posvečena velikemu hrvatskemu slikarju Vlahu Bukovcu. čigar »Crnogorka* je bila leta 1878. sprejeta v pariški »Salon des beaus arts*. »Umetnost* prinaša tudi studijo o Bukovcu izpod peresa drja. I se Krš-njavija. Milenko Gjurič je napisal študijo o čeških slikarjih, ki bo gotovo dobrodošla, ker češko umetnost tako malo poznamo. Dalje vsebuje »Umetnost* Strahiničev članek »Sa izložbe Bukovca v Pragu*, »Pregled umjetničkih izložba u Českoj i Jugoslaviji*, »Umjetni obrt*, v umetniški prilogi pa prinaša enajst Bukovčevih slik in štiri reprodukcije čeških umetnikov. »Umjetnost* se dobiva pri »Upravi Umjetnosti*, Zagreb, Mažuraničev trg 13 pa "tudi v nekaterih naših knjigarnah v Ljubljani. Šesti zvezek bo prinesel reprodukcije slovenskih umotvorov in opozarjamo nanj že danes. Odkritja ruskih učenjakov v bolj še viški dobi Maksim Gorki se tačas baš nahaja v pljučnem sanatoriju Sv. Blaža v Sehwarz-waldu v Nemčiji Obenem z zdravljenjem pa namerava tudi izročiti več rokopisov ruskih učenjakov v založbo. V Pctrogradu je nekak »Odbor za izboljšanje položaja učenjakov in pisateljev* s sedežem v prejšnji palači velikega kneza Vladimira. Načelnik mu je prof. Pin-kevič, rektor petrograjske univerze. Odbor zalaga ruske učenjake in pisatelje z obleko in živili, pa jih tudi podpira v znanstvenem delu. Gorki pa je ustanovil v Berlinu rusko založništvo, čigar redakcija ia vodstvo se nahajata v Rusiji, toda dela se tiskajo in izdajajo v Berlinu. Vkljub rdečemu terorju in ogromnemu pomanjkanju živil ruski učenjaki v zadnjih letih niso opustili znanstvenega dela. Cela vrsta znatnih in dragocenih znanstvenih del se bo ob ja rila v tej založbi. Zdravnik dr. Manuhin, ki je bil j svoječasno odlikovan s Pasteurjevo pre-| mljo, učenec Mečnikova, je našel bacil, j ki povzroča špansko bolezen, razen tega : pa se mu je posrečil dodaten izum k 'Steinachovi teoriji sekrecije potom lastnih eksperimentov. Od Manuhinovega izuma si obetajo izredno pomoč pri zdravljenju pljučnih bolezni potom rfintgeno-vega obžarjanja vranice. Njegova metoda borbe proti pljučnim boleznim je torej indirektna. Sedaj se Monahin nahaja že zopet v Parizu, kjer deluje na Pasteurjevem institutu. — Slavni fbik Hvolzon, čigar dela so tudi znatno napredovala v zadnjih letih, je pred kiatkem prispel iz Petrograda v Berlin, da stopi osebno v stik z Einsteinom. Naše narodne pesmi (H koncertu »Ljubljanskega Zvona* dne 13. t. m.) Potnik vzame palico v roke in pot pod noge in gre ogledovat tuje kraje, tuie življenje. Truden je, pa sede kje na obronku gore, odkoder je lep razgled po dolini, ali leže malo v senco pod samotno dre- vo sredi polja ali kra) vasi ln če se J* nagiba dan k večeru, stopi v vaško go-stiino, da po večerja in poprosi prenočišča. In ko sedi tako sam sredi tuie krajine daleč od domačih ljudi in premišljuje o preživetem in videnem, pa mu naenkrat zagostoli na uho brezskrbna pesem pastirčka, ali mu seže globoko v srce otožno petje žanjič, ali ga razvname življenja kipeči spev ciganov kraj vasi, ali pa mu razvedri lice svobodna popevka vinskih bratcev v obcestni krčmi. In več se ne čuti tako osamljenega, ker pesem ga je podružila, pobratila s pevcem in zdi se mu, da prihaja ta pesem i^ njegovega grla in da so vse te besede njegove iastne besede... Ni je stvari, ki bi tako čisto, tako jasno pričala o duševnem in materija'nem življenju posameznega dela naroda, kakor je ravno narodna pesem. V nji je zapo-padeno vse, kar Je kdaj vzncmiriaio, valovalo dušo narodnega pevca in našlo potem odmev v sorodnih srcih njegove okolice. In naj se ie bila zapeta prvič pred petdesetimi, pred petsto, pred tisoč leti, ie vendar živeia in cvcla toliko časa, dokler jo ie dotični narod razumeval is svojega lastnega bodisi političnega, bodisi družabnega življenja. Spreminjale so se življenske razmere, spreminjala se je tudi pesem, ali je pa poča kor jih imamo mi, bi jih bili raznesli že po vsem svetu. Na sporedu ponedeljkovega koncerta si Dobroničeve, Adamičeve, Zgončeve, Prc-lovčeve, Brajšove in Devove priredbe narodnih pesmi v moških zborih, za mešani zbor slovita Hubadova prireditev koroške »Je dro uštno*, Mokraničev pestrobarvr.i. nepozabni »Kožar*, ki so ga peli nedavno v Ljubljani «Kolaši», dalie zopet Adamičeve, Zgončeve, Devove in Pirnatove pri-redbe, de'oaia nove. Ga. Thierryjeva bo pela tri pesmi * spremlievanjem klavirja, med njimi Kon- ;.leti, češ da se je obnašal jako ne-rkusno; tu pa pride ostala družba. ;>ed njimi se nisem hotela pričkati, •Ja bi nc rekli, da sem prepirljiva. KJavdija je celo storijo pripovedovala oružbi: kako ji je smuknil čeveljček iz noge in ji padel v vodo, kako si je nogo ranila in da bi brez Lipa nikdar prišla na domenjeni kraj. Calbo ji je hitel obvezovati nožico ~ jako modnim žepnim robcem, ki je ' vi na enem oglu grofovsko krono; s.nio smo šli dalje, toda Klavdijo je i1 'v5-i! odslej Calbo. Ta ženska je znala j\.i6 vsak položaj zase izrabiti. Dospeli smo v Goutle-Verte. Vrbe so raslo krog in krog ribnika in se žalostne ogledovalo v njem. Ob bregu f-o žarele v šopih perunike, bolj proti --edini pa sam nežni beli lokvanj in njegovih širokih plavajočih listih so ■ lele žabe; oči so imele napol odprte T.nkor da bi dremale. Klavdijo so posadili v travo in jo ; i pustili vso nejevoljno. Marie-Fleur ■ ostala pri njej in ji nabrala cvetli- 1 . mi drueri pa smo se razšli po močvirju. Nazadnje naj bi prišla vrsta na ribnik Goutte-Verte — kar pa sem hotela zabraniti. Calbo in Lip sta šla naprej m se veselila vsake nesrečne žabe, ki sta jo ujela. Jaz nisem lovila, sem raje hodila po travi. Franc je stopal s povešeno "lavo kraj mene. Naenkrat se je vzravnal: »Ce bi vaši teti povedal, da vas ljubim — ali 'M zavrnili m o, o ponudbo?* Da poročim Franca — to ni bil romantični dogodek mojih sanj. Prizar devala sem si, da bi mu to kolikor mo-iroče lepo povedala. »Poglejte, Franc, naravnost vam povem: zelo rada vas imam, toda mislim, da midva nisva vstvarjena, da bi hodila roko v roki skozi živi ion je. Jaz bi vas ne osrečila. Jaz sem vsa muhasta, nestalna, ne dovolj umirjena. Včasih sem razumna kot kak odrasel človek, včasih otročja kot kaka punčka.> Cisto prav sem se naslikala. Seveda ne trpela bi, če bi kdo drug tako govoril o meni. »Torej me zavračate? — Ravno napake. ki ste jih našteli, me tako vlečejo k vam.» »Nekaj časa bi bile zanimive, toda ne za celo življenje. — Vi potrebujete nežne, ljubeznjive, mirne ženske kot je na primer Marie-Fleur.» Dalje prihodnjič.) O violinah Violino imenujejo kraljico instrumentov. V resnici je nekaj drugega in več kakor samo kraljica med instrumenti Violina stoji izven primere s podobnimi produkti človeške roke; ni iznajdba, katere mehanizem je zavisen od vsakokratnega stanja tehnike, ni instrument, čigar izdelava in izpopolnitev bi za-visela cd katerihkoli tehničnih pridobitev- Violina je z eno besedo nekaj gotovega, enkratnega, kar se ne da in na mora «15 dalio stormjevati aU j njevati. Čudno toda resnično je to, da | se najvišje umetniške zmožnosti razode-| nejo na objektu, ki je po_ svojem namenu ! samo sredstvo umetnosti. Sama na sebi je violina glasbilo, iz-j razno sredstvo. Poleg samo umetnoobrt-nega namena ima pa tudi še čisto poseben, individualen pomen, je samostojna umetnina, je estetično popolna pojava oblikovanega hotenja v slikanju z zvoki. Ker je violina kot organično popolno razodetje produktivne oblikujoče sile popolnoma nedostopna vsemu razumno-spekulativnemu in eksperimentalnemu, so si ljudje izmislili o njej celo vrsto legend in pripovedk. Vse, kar nam je pri pojmu »violina* nepojmljivega, naj bi tako postalo razumljivo na nadnaraven način. Racionalizmu človeškega duha ie nasprotno, da bi smatral, da je umetnina nastala iz napetosti ustvarjajoče potence. Vera v genij je vedno nekaj nepriklad-nega in to tembolj, čimbolj so vidne in opazne sledi manuelnega dela in roko-| delstva. Da skrivnost Shakespeareja, Rembrandta, Beethovena ni nič drugega kakor samo skrivnost genialne osebnosti, to vsekakor še priznavajo. Pri Ama-tiju, Guarneriju, Stradivariju in Stainerju pa taka razlaga nič ne pomaga. Tukaj si pomagajo ljudje s pripovedkami, da si morejo raztolmaeiti skrivnost nastanka zvanrednega čudesa — violine. Vsekakor pa moramo priznati, da ima »skrivnostna* teorija tolmačenja izdelo-I var.ja goji; nrkij vzrokov za svojo po-! pulamost. Izdelava go4i sama na sebi i je rokodelsko delo, ki se da nriučiti I.Spretne roke so dobile v roke klasične : modele violin in so jih ponaredile do '• '.adnje podrobnosti, kljub temu pa je ostala stara violina še vedno stara in 'nova se žnjo ni mogla primerjati. Temu ie najti prispodob tudi v upodabljajoči imetnosti, kar se pa da razlagati brez raznih skrivnostnih hipotez. Toda upodabljajoča umetnost šteje več period, dočim ima umetnost izdelovanja gosli eno samo veliko klasično dobo: sedemnajsto stoletje ter par decenijev osemnajstega. To lahko rečemo, ne da bi hoteli zapostavljati dela poznejših mojstrov a ne ua bi verjeli v apriorno nedosež-lost staroitalijantke violine. Danes ima- o veliko novejših :- Ielkov, ki so boljši id mnogih starih in bedasto bi bilo podcenjevati moderne gosli v korist starih. Xa drugi strani pa tudi ni nikjer več na svetu modela gosli ki bi se smel po svoji lepoti harmoniji forme in plemenitosti ter izravnanosti tonskega materiala meriti s Stradivarijevimi izdelki, in zgodovina izdelavanja gosli ne pozna nobenega genialnejšega mojstra, kakor so bili nekateri mojstri koncem sedemnajstega in začetkom osemnajstega stoletja. Ljudje pravijo, da so tedanji mojstri vedeli za skrivnost, katere poznejši niso več vedeli. Pravijo tudi. da so tedaj izdelovali violine iz lesa, katerega pozneje ni bilo več mogoče dobiti. Dalje govore tudi o nekakšnem fizikalično-akustičnem načinu uglašanja. potem katerega se da 'doseči gotovo sorazmerje med toni s [pomočjo različne kombinacije lesa. Dalje mislijo ljudje, da je vzrok dobri kakovosti staroitalijanskih violin posebne vrste lak. Ta tolmačenja pa so vsaj v toliko diskutabilna, ker iščejo vzroka v materialu. Se bolj v zmoti so tisti, ki iščejo tega vzroka v starosti instrumenta, zakaj dokazano je, la jc zob časa bolj škodoval starim instrumentom kakor koristil. Najbolj bedasta izmed vsega tega pa je izjava nekega hambu.--škega prodajalca violin, ki je rekel da je spiritističnim potom od Stradivarija ir-vcdel za njegovo skrivnost... Medtem pa tudi vsi mogoči poizkusi uglašania in lesnih kombinacij ter lakiranja niso dovedli do določnih rezultatov. ki bi se bili mogli meriti s Stradivarijevimi izdelki Ftradivarijeve skrivnosti do danes še niso odkrili Seveda so morale eksistirati v starih delavnicah gotove tradicije, katere pa absolutno niso moglo biti merodajne. saj bi bili sicer Stradivarijevi sinovi delali najmanj tako dobre violine kakor ooe, o čemur pa je dokazano, da ni bilo tako. Prava in edina skrivnost je tukaj samo skrivnost osebnosti Opravičeno je tu samo vprašanje, kako je mogoče, da so živeli vsi talenti te vrste v istem stoletju. Ce računamo od Gašperja Bertolottija (1552 —1609) in Da Sola k prvemu mojstru današnje obliko violine, Nikoli Amatiju (1596—168-1). najgenialnejšemu njegovemu nasledniku, in učencu Antoniu Stradivariju (1645—1737), Giuseppeju Gaur-neriju del Gesu (1687—1742) in nemškemu sodobniku Jakobu Stainerju (1621— 16831 tedaj moramo rečL da obsega teh Jovičevo tako polno narodne 'duše »Aman dievojko*, ki jo je že enkrat pela v »Unl-onu». Q. Kovač bo zapel dva Lhotkova ia en Adamičev solospcv s klsvirjem. Program je pester in ne bo utrudil, ker Trna vsaka pesem svoje posebno muzika-lično zrno v sebi. Bolgarski slikarji so te dni kolektivno razstavili v dunajskem «K3nstlerhausu*. Razstavili bodo tudi v Berlinu. Stoletnica rojstva Teatlleta se le praznovala v Franciji dne 5. t m. Feuillet je najbolj sladek romancier vseh časov in narodov in hrvatski esejist Matoš je po pravici nadel njegovemu idealizmu ime li-monadni stil. Feuillet je smatral, da je pravi Francoz samo tisti, ki se vozi vsako jutro v Bois de Boulogns in ima ložo v operi, vsi drugi pa sploh niso ljudje, o katerih bi se splačalo pisati, t Iz življenja in sveta DAN IN NOČ NA PLOŠČI LEDA. Mučen nočni doživljaj dekleta. — V lahki obleki na ledu sredi Donave. — Onesve-ščena. Ta doživljaj nI iz Amerike, ampak lz Jugoslavije. Osemnajstletna deklica Jelena Preličeva, modistka iz Novega Sada, ?e doživela nočno prigodo, kakor najbrže se nobena druga modistka. Preličeva se je pred kratkim vrnila na svoj dom v Flankamnu ob Donavi, da se odpočije ln pozneje nastopi v Beogradu svojo novo »jjužbo. v dneh, ko je bi! mraz najhujši, le dekle nekega večera šla z doma na Donavo po vodo. V Slankamnu — kakor v mnogh drugih krajih bivše Madžarske .— nimajo niti vodnjakov, ampak zajemajo vodo kar iz Donave. Za zdravje to sicer ni najboljše, toda kal hočemo! Dekle je torej odšlo na Donavo po vode in nosila dva čebra. Na Donavi so bile v led vsekane luknje, skozi ktere je prebivalstvo s čebri zajemalo vodo. Preličeva je svoja dva čebra na ta način napolnila in se hotela z leda vrniti domov, ta hip pa zapazi z grozo, da se je ogromna plošča, na kteri stoji, odločila od obale in da polagoma plava s strujo! Dekle j3 pričelo klicati na pomoč, toda plošča se je vedno bolj oddaljevala od obale pro-li sredini širne Donave. Bilo je v mraku okrog 4. ure popoldne, 29. februarja t. U torej že pod noč, in nikdo ni čul dekletovega klicanja na pomoč. Slankamen je zaostal za samotnim le-'čer.im splavom in počasi so se mimo njega gibali enolični griči donavskega obrežja. Vse belo, pusto, prazno, nikjer naselbine. Ledeni splav plava potem mimo vasi Surdjak. Dekle od daleč opazi lučke, /opet kliče na pomoč, toda zopet zaman. Sicer sliši neke glasove, — menda so v Stirdiaku gnali živino napajat. — toda oni re slišijo nje ali ne verujejo, da je ta čas kdo na vodi sredi Donave. Preličeva klekne, potem utrujena počepne na svoji ledeni plošči, polagoma vsa obupana zapade v neko stanje, po! nezavestno, pol dremavico. Tako nezavestno ?o ie ledena plošča msila vso noč in ves prihodnji dan. Očividno se ie plošča kje vlovila med druge plošče in se tako zakasnila, sicer bi bila priplavala do Zemuna že do jutra. Tako pa so v Zemunu še le okrog 4. ure popoldne zapazili, da leži na eni izmed mnogih ledenih plošč nekaj, kakor človeško truplo. Čoln odrine in za pol ure se vrne z onesveščenim dekletom, ki ne kaže življenja. V zemunski bolnici pa zdravniki kenstatirajo, da srce še utriplje, in z raznimi sredstvi zopet obade življenje. Proti večeru se dekle zave, toda ne razume, kje je, in ko se spomni, da je bila na leden! plošči sredi Donave, misli, da js že umrla in da je sedaj že »na onem svetu*. V tem smislu ali nesmislu tudi nekaj časa govori, dokler ji docela ne vrnejo zdrave zavesti. Sedaj je tudi povedala ves svoj doživljaj. Doma so jo že objokavali. Brzojavno CDveščenl oče je prihitel po dekleta v Ze-rmrn in Jo odvedel na dom, kjer Je ležala se štirinajst dni, vsled živčnega pretresa. Zdravniki pa se čudijo življenski moči dekleta, ki se ni niti prehladila, dasi je kila celih 24 ur v dokaj lahki domači obleki na ledeni plošči sredi vode, v ledenem vetru... Tudi v Jugoslaviji so takšni doživljaji •mogoči, ne le v Rusiji ali Ameriki... Gospodarska vprašanja KAKO NADZORUJEJO TOČNOST EINSTEINOVE TEORIJE. Znanstvena ekspedicija In solnčni mrk. Britanska ekspediclja za proučevanje solnčnega mrka se Je te dni odpravila na takozvani Božični otok v Indijskem oceanu, da prouči točnost Einsteinove teorije tekom 31/2 do 4 minute trajajočega solnčnega mrka, kl nastopi v septembru. Na otoku samem pa je treba seveda še marsikaj pripraviti. Vodja podjetja je g. Spencer Jones od observatorija v Green-wichu. Učenjak je dal pred svojim odhodom nekatera pojasnila o nalogah te eks-pedicije. Opomnil Je povpraševalce na eno izmed trditev Einsteinove teorije, da se namreč svetlobni žarek, ki šine mimo materije, da odstraniti od svoje poti. Širina te odstranitve pa je tako drobna, da je edino telo, na katerem se da ta materija dokazati, naše solnce, ki je 330.000 krat večje od zemlje. Zvezdin svetlobni žarek, ki šine mimo solnca v njegovi bližini, se odstrani od svoje poti, in mi opazimo to odstranjenje, ko se nam na videz zdi, da je dotična zvezda naenkrat menjala svojo postojanko napram solncu. Toda solnčna svetloba je tako intenzivna, da se zvezda ne da fotografirati v polni solnčni lučL To je mogoče le, kadar solnce mrkne, ko se luna postavi med solnce ln zemljo. Opazovanja pri solnč-nem mrku 1. 1919. so že potrdila Einsteinove trditve, le da niso bila še dovolj eksaktna, da bi odpravila vsak dvom. »Prihodnji solnčni mrk*, izjavlja g. Spencer Jones, »za ta namen ni tako ugoden, kakor oni iz leta 1919„ ker bodo zvezde v solnčni bližini svetile letos mnogo bol) medlo in bo njih fotografiranje ežavr.ej-še. Ker pa uporabljamo letos tudi že izkustva, ki smo jih nabrali v Braziliji, in ker imamo še izboljšane in večje instrumente upamo, da bomo letos vendar le imeli kaj več uspeha. To je tembolj želeti, ker sedaj dolgo vrsto let ne bo več tako ugodnega solnčnega mrka, kakor bo letošnji 21. septembra. Vendar treba opozoriti, da je efekt, ki ga moramo izmeriti, sila droban. Zato bodo važna le najtoč-nejša opazovanja z najtanjšimi metodami. Prememba položaja ozvezdij se bo dognala s primerjavo iotografij, posnetih med solnčnlm mrkom, z drugimi fotografijami, posnetimi tri ali štiri mesece poprej ponoči na istem mestu. Slike ozvezdij v solnčni bližini na fotografijah, posnetih med so'nčnim mrkom, bodo za eno dvatisočinko palca (angl. cola) divergira-le od svojega naravnega mesta. Z izmer-jeniem tako drobnega delca pa stoji in pade cela Einsteinova teorija. Toda metode moderne astronomije zmorejo tudi io nalogo. Bolj opasna je druga težava. Na Božičnem otoku je dnevna temperatura 90 Fahrenheita, pon~*na pa na;.nanj 70°. Pri takšni toploti se fotografski posnetki na ploščah težje razvijajo, in treba je največje previdnosti, da se želatin-ski film ne omehča, kar bi popolnoma uničilo vrednost fotografij.* * Maks Reinhardt v Peterbnrga. Peter- burški gledališki list »2izu Iskustva* poroča, da se pogaja uprava peterburškega gledališča »Tragedija* z Maksom Reln-hardtom za režijsko gostovanje Rein-hardta v Peterburgu. NAŠ IZVOZ V LETU 1921. Predvčerajšnjim smo prinesli po podatkih generalne direkcije carin pregled lanskoletnega izvoza po vrednosti in po udeležbi raznih držav na našem izvozu. Vrednost celokupnega izvoza je znašala 2-460,737.562 dinarjev. Iz pregleda je razvidno, da je bilo lani glavno izvozno blago živina sploh in meso. Vrednost izvoženih konj, žrebet, goved, svinj, drobnice, perutnine in mesa je znašala skupno 804,9 milijona dinarjev, t j. 32,7 odstotkov celokupnega izvoza. Za živino pridejo žitarice, moka, zdrob in makaroni v skupni vrednosti 667,5 milijona dinarjev, t. j. 27,1 odstotka. Izvoz lesa in lesnih izdelkov je znašal komaj 188 milijonov dinarjev, t. j. 7,6 odstotka. Izvoz jajc je znašal 146,7 milijona dinarjev, to je 5,9 odstotka, in izvoz suhih češpelj 144,2 milijona dinarjev, t. j. 5,8 odstotka od celokupnega izvoza. To so naši glavni izvozni predmeti, ki obetajo tudi v bodoče najživahnejši izvoz. Izvoz v letu 1921. je narastel napram letu 1919. in 1920. po količini in vrednosti. Leta 1919. smo izvozili 263.847 ton in 144.246 komadov, leta 1920. 910.298 ton in 253.354 komadov, a leta 1921. 1,510.650 ton in 830.104 komade. Po vrednosti smo izvozili leta 1919. za 686,845.000. leta 1920. za 1..320,606.000, a leta 1921. za 2..460,737.562 dinarjev. Porast uvoza po vrednosti v švicarskih frankih znaša v letu 1921. proti letu 1920. okoli 9,5 odstotka, po količini pri tonah okoli 40 odstotkov, a pri komadih okoli 227 odstotkov, po vrednosti v dinarjih okoli 83 odstotkov. Od leta 1920. do 1921. je po vrednosti narastel izvoz koruze od 11,40 % na 13,25 %, mesa od 8,11 % na 10,94 %, goved od 0,29% na 9,57%, svinj od 2.03 % na 8,50 %, jajc od 2.28 % na 5,96 %, konj od 0,24% na 2,56%, hmelja od 0,22 % na 0.52 %. Istočasno je padel izvoz lesa od 24,46% na 8,05%, pšenice od 8,46 % na 6:14 %, moke od 7,31 odstotka na 5,15 %. Da je izvoz lesa padel, je kriv slab promet — in gotovo tudi visoke cene, oziroma nizko stanje avstrijske krono, kar je povzročilo uspešno konkurenco avstrijskega lesa našemu. Na zunanjem lesnem trgu pa nam je lani uspešno konkurirala poleg Avstrije tudi Češkoslovaška. Istotako sb gotovo krive nazadovanja izvoza pšenice in moke poleg slabejše letine tudi visoke cene. Po državah je znašal leta 1920. izvoz v Avstrijo vrednost 42,67 % od celokupnega izvoza, leta 1921. 35 86 %, v Italijo 26.98% jfi 23,43%, v Nemčijo- 7,52 % in 16.15%. v Švico 3.68% in 6.87%, v Grčijo 4,57 % in 5,19 %, v Češkoslovaško 5,12 % in 4,10 %, v Francijo 3,13 odstotka in 1,66 %, v Madžarsko 2-14 % in 1,21 %, na Reko — in 1.50 % itd. Po tem je torej padel naš izvoz v Avstrijo, Italijo (radi slabega izvoza lesa in zabra-ne živine), v Češkoslovaško, Francosko in Madžarsko, dočim se je v Nemčijo in v Švico znatno povečal Naš izvoz je narastel tudi v Grčijo. Faktična vrednost našega izvoza je seveda mnogo večja nego nam jo izkazuje generalna direkcija carin, kajti vrednost izvoženega blaga je označena v tej statistiki po domačih cenah in ne po cenah, po katerih se je na zunanjih trgih blago v resnici prodajalo. Poleg tega seveda ni tu všteta vrednost iztihotapljcnega blaga, ki je brezdvomno velika, ker žalibog tihotapstvo bujno cvete kroginkrog naše države. Ce bi se resnična vrednost vsega iz države v tujino prodanega blaga mogla dognati, bi naša trgovinska bilanca izkazovala mnogo manjšo pasivnost. GOSPODARSKO RAVNOTEŽJE. Vojna je narode pokvarila. Ni ljubezni do dela, ne čuta dolžnosti in poštenosti Vse hoče obogateti brez dela. Premalo jih je, ki mislijo na resno produktivno delo. Ali brez tega dela pridobljeni milijoni so kakor mehurji iz milno vode in se bodo sami od sebe razpršili, ako bo ostalo tako, kakor je danes. To vidimo in čutimo z vsakim dnevom jasnejše. Z vsakim dnevom smo revnejši, vrednost našega denarja se ne more prav popraviti Prirodni zakon ravnotežja velja ravno-tako za narodno gospodarstvo, kakor velja za vse pojave v mogočni naravi. Lovilci papirnatega bogastva ni80 in ne bodo prevrgli tega naravnega zakona o ravnotežju, uspelo jim je le, da so povzročili v narodnem gospodarstvu nered in njegovo posledico: splošno draginjo. Današnje gospodarstvo je le premikanje dobrin. Produkcija se ne veča. pač pa raste konzum. Nemogoče je, da bi imeli vsi dovolj kruha, če se premalo orje in seje, nemogoče je, da bi bili vsi obuti in oblečeni, če ni obleke in obutve. Pri ras v Jugoslaviji se premalo misli na potrebe ravnotežja v gospodarstvu. Napravili smo nepripravljeni preveliki korak iz sužnosti v svobodo, in sedaj razume na o svobodo tako, da vsi politiziramo in kritiziramo, se cepimo, ne samo strankarske, temveč cepimo tudi dlako. Politični hujskači vzbujajo od vojne porojene slabe instinkte, samo da bi si pridobili lahkoverni narod in razširili svojo moč. Z vsem mogočim hujskajo. Nekateri spravljajo v nevarnost vero, drugi pravijo, da bi ne bilo treba ne davkov ne vojakov, tretji hujskajo kmete, naj ne pošiljajo otrok v šolo, češ da je to v škodo "kmetu, zopet drugi hujska delavca, češ da z delom podpira kapitalizem, naj tedaj ne dela, nego zahteva le visoke mezde. Ni čuda. Če delavec-trpin rad posluša take evangeliste in čestokrat res le za malenkost štrajka. Mnogo jih je tudi, ki trdijo, da ie naša državna oblika zanič, da "moramo imeti avtonomijo, republiko in ne vem kaj še vse, kjer ne bo treba tako delati, pa bomo vseeno imeli jesti in piti dovolj in bomo živeli kot Izraelci v puščavi ' S hujskanjem ne bomo odpravili nereda v našem gospodarstvu, ne bede, ampak samo z delom. Sami smo krivi, če se nam godi slabo. Saj smo tudi sami potrpežljivo, celo navdušeno, podpirali zločinsko delo Habsburgovcev in ubijali ter stradali za nje, uničevali to, kar si jc ustvaril človeški um in roka tekom stoletij. Sami smo krivi če nimamo denarja, kakor ga nima mnogo drugih narodov. Kar imenujemo danes denar, je le papir. Nam treba zvenkečega denarja iz zlata in srebra, ne pa zadolžnic države ali banke. Ali zlati in srebrni denar moremo dobiti le za proizvode produktivnega dela, ne pa za vikanje na kapitalizem. Seveda nas na drugi strani samo delo brez dobre gospodarske in trgovinske politike ne bo rešilo. Mi lahko delamo do onemoglosti. Lahko proizvajamo mnogo čez svojo potrebo, pa ne bomo imeli koristi, če se ne bomo znali z dobro gospodarsko politiko obraniti pred izkorišanjem po drugih. Tudi pri nas morajo voditi gospodarsko in trgovinsko politiko strokovnjaki. V Nemčiji so pozvali na to odgovorno mesto trgovca in fabrikanta Rathenaua. N"e sme odločati strankarska pripadnost ali naslov, odločati mora sposobnost. Fr. Zelenlk. = Knilea trgovinskega ministrstva o! = Prodaja škartnega materiala odpad- J ® .. ... .______S_ PA irrS! 17 tr»Ko^ni tnviir. stanju naše industrije. Ministrstvo trgovine in industrije bo izdalo v kratkem strokovno knjigo o stanju naše industrije in o njenih perspektivah. kov ln zabojev se vrši v tobačni tovarni v Ljubljani dne 18. aprila ob 11. uri dopoldne dražbenim potom. Predmetni oglas je na vpogled v trg. zbornici — Razdelitev skupin na ljubljanskem velikem sejmu bo sledeča: 1.) Strojna industrija. 2.) Izdelki iz železa in jekla. 3.) Ostali kovinski izdelki. 4.) Poljedelski stroji. 5.) Avtomobili dvokolesa. 6.) Elek trotehnika in razsvetljava. 7.) Kozmetika, farmacevtični in kirurgični izdelki. 8.) Papirna industrija, grafika, kartona®* in pisarniške potrebščine. 9.) Pohištvo in stanovanjska oprema. 10.) Ostala lesna trgovina. 11.) Usnje in konfekcija usnja. Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, perilo. 13.) Klobuki, slamniki, vezenine. 14. Lončena roba, majolika. fa-vence. 15.) Galanterija, bižuterija, dra-guljarstvo, fina mehanika. 16.) Kemična industrija. 17.) Industrija živil. 18.) Poljedelstvo. 19.) Stavbarstvo. = Rok za prijave kot razstavljavec na ljubljanskem velikem sejmu traja do 15. aprila. Prijavnice se pošiljajo na urad »Ljubljanskega velikega sejma*. = Vpisi v zadružni register. Vpisa., sta se sledeJi zadrugi: Prva notranjska izvozna in uvozna gospodarska zadruga v Cerknici, r. z. z o. z.; Kmetijsko društvo v Mirni peči, r. z. z o. z. Izbrisale so se nastopne Firme: Tiskarna *Sava» v Kranju; Centralna nakupovalna in proda ialna zadruga za obrtnike v Sloveniji, r. z. z o. z; Skladiščna zadmga za nabavo ln vnovčevanje r. z. z o. z. v šuji-ci- Živinorejska zadruga za občini Zmi-nec in Skofja Loka r. z. z o. p. v Skofji L®1*'- . ,r . , = Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se naslednje firme: Dravogradska rafinerija mineralnega olja G. Goli sen. v Dravskem bTodu pri Tolstem vrhu: Ma-ri;a Hrast in drug, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Ivančni gorici, podružnica v Spodnji Šiški; D, Ce-ferin & Co., trgovina z lesom in deželnimi pridelki na debelo v Ljubljani: »Merkur*, trgovsko-industrijska d. d. v Ljubl;ani; Zorman in Korbar, trgovina 7. vinom, Ljubljana-Spodnja Šiška; «Lu-kul*. d. z o. z. za izdelovanje in trgovanje hranilnih snovi v Zgornji Šiški. Izbrisale so se nastopne firme: F. Dolinar* Nachfolger, Wšischcerzeugung, Celje; O-to Sehvrarzl & Comp., Apotheke zur Ma-riahilf. Celje; Janko Soster, trgovina z mešanim blagom in z deželnimi pridelki na debelo. Celje; Franz Majcen, trgovina z mešanim blagom, Dol pri Hrastniku: »Balkan*, trgovska, špedicijska in komi sijska d d. v Trstu, podružnica v Mariboru; Vinska kletarstva Vilko Hoppe specialna trgovina z vinom v steklenicah. Maribor; Franc Jonke, sen., mlin in iagn Oplotnica: Franc Skaza. Kunstmiihle und Holzgesehiift, Velenje. = Carinski dohodki od 1. januarja do 21. februarja 1922 znašajo 122,253.918 dinarjev. = Dobava soli. Uprava državnih monopolov v Beogradu razpisuje na dan 20. aprila ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov v Beogra du ofertalno licitacijo glede dobave 25 i tisoč ton kamene soli. Predmetni oglas ' je v pisarni trgovske in obrtniške zbor niče v Ljubljani na vpogled. = Dobava ovsa. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se sklene dne 23. t. m. ob 10. uri dopoldne v intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani pismena neposredna pogodba glede dobave 10 vago nov ovsa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljublja ni, pogoji pa pri divizijski intendanturi v Ljubljani na vpogled. = Italijani povprašujejo po dinarju. fi zasedenega ozemlja nam poročajo, da je tamkaj te dni veliko povpraševanje po dinarjih. V Trstu in Gorici je bilo te dni izmenjanih lir v jugoslovanske krocp za vsote, kot še nikdar poprej. V borznih in bančnih krogih so trdno prepriča ni. da se kurz dinarja v najkrajšem času izdatno izboljša. Novi pravilnik o pro^ metu 7. valutami in devizami je povzročil to nepričakovano povpraševanje po dinarju. 150 let približno vse, kar se da povedati o zgodovini razvoja violine, ki se je izpopolnjevala roko v roki z glasbo. Zgodovina vseh iiistiumentov, tudi čisto "mehaničnih, ni nikaka zgodovina slučajnih iznajdb. Renesančna glasba se je nagibala h kantabilni monodiji, katero js imel instrument spremljati. — Predpogoj za nastanek violine je moral biti flan v trenotku, ko se je morala srednjeveška polifona umetnost a capella umakniti pozneje nastalim težnjam po k o in o nof oni jI Boj med tema dvema stiloma pa seveda ni bil takoj odločen. In leznltat tudi ne povsod enoten. Medtem ko je v Italiji homofoni, instrumentalni individualni stil zmagal, je dosegla polifona umetnost v Nemcu Bachu še en višek. In Bach je pisal tudi za violino skladbe v skoro polifonem stilu, dočim je violina po svoji naravi instrument za monofoni stil Tiste Čase torej se je v Italiji povsem razvila violinska virtuo-? i te ta in violina je postala tamkaj prvo-boriteljica za melodično-homofono rnuzi-ka!no občutje. In tedaj se je razvila violina v to, kar je danes, in Stradi vari jeva skrivnost tiči v skrivnosti ustvarjajoče-ga duha dotične dobe. Smatrati moramo torej postanek in iz- , popolnitev violino za postulat tistega | ustvarjajočega hotenja, ki je dajalo smer j celokupni muzikalični menjavi stilov do XV71L stoletja. Zato je jasno, zakaj s-o ' ravno poznejše dobe nekako zaostale j na tem polju. Pozneje ni več popolnoma : zadostovala glasbenim potrebam nevc-j- j žib časov, *®k*i instrumentalna fanta- I I zija. ki ni bila več vezana na linearno j umetnost kontrapunktičnega reda, je jstiemela po harmoničnem in koloristič-nem obogačenju izraznih sredstev. Za-' vladala sta godalni in pihalni orkester I in klavir. In violini se je nudila le še ena sama možnost nadaljnjega razvoja, zapustiti solistično individualnost, razvoj I k zvočni mnogoličnosti. Temu stremljenju odgovarjajo dela poznejših izdelo-Ivalcev violin, odgovarjajo tudi izvajajoči talenti. Zadnji veliki virtuoz na violino, Paganini, je umrl komaj sto let po smrti GiSrnerija, čigar najboljši iz-| delek mu je pripomogegl do slave. Spchr, Joachim, Viestemps, Ernst in Isave ne spadajo več v dobo čiste violinske virtuoznosti. Zakaj njihova umetnost ni več samostojna violinska Paga-ninijeva monodija, ampak temelji na razmerju do orkestra, kakor se je tudi razvila današnja violinska literatura v simfonični smeri in s tem nekako prenehala biti samostojna. — Jaz že vem. Toliko lahko rečem, da se vam vsem skupaj kaj takega še sanjalo ni nikoli. — Povej! — No, pa bom. Ko sem še! v soboto zvečer proti kolodvoru, da bi se odpeljal domov, me nenadoma ustavi na cesti mlado dekle. »Dober večer, gospod!* Mislil sem, da me hoče dražiti in se nisem ozrl, a dekle je ponovilo pozdrav. — Ste se zmotili, gospodična. Gotovo ste me zamenjali s kom. »Ne, ne! Lepo bi vas prosila —» — Kaj pa? »Ali bi me mogli vzeti v službo?* — V solzah se ml Je zazdela čudno lepa. Zlodja, sem pomislil, temu dekletu bo res treba kako pomagati. Samo, kako? »Zdaj ste mogoče celo zamudili vlak?* — Seveda sem ga Kako pa veste, da sem se hotel odpeljati? »Čemu naj bi sicer hodili proti kolodvoru?* — Moral sem se nasmejati in deklina ml je bila zdaj še bolj všeč. Skoro nevede sem jo brž malo pobožal po licu, a ona se je odmaknila in je skrila obraz. Tudi to mi je bilo po volji. »Če bi hoteli, bi lahko za silo prebili to noč pri nas. Jaz moram itak čuti pri mami, vam bi pa že postlala kje. Bilo bi Jaz? Liuba moja, saj pravim, da ste mi hudo. če bi morala misliti, da sem vam . . ________ U/lnlI*« I/A rom U9C C se zmotili Jaz sem zidar, »Vem, saj vidim. Tudi pri zidarskih 1 delih rabijo ženske, ali ne?* — Včasih že, toda Jaz vas ne morem najeti. Saj sem navaden delavec In nimam nič besede pri tej reči. Popotna skica Ko sem se minuli pondeljek peljal z iutranjim vlakom v Ljubljano, sem naletel na kupe, ki je bil poln samih mladih fantov-delavcev. Bili so v živahnem pogovoru. Menili so se, kaj je dala nedelja dobrega temu, kaj onemu, kako je bilo lepo in prijetno in kako je hitro minilo. Vmes se ie nenadoma oglasil mlad fant, ki je bil mršav in zopem. _ To ni vse skupaj nič. Jaz sem za- Vlinčil teden, da ie res vredno besede! povzročila kake izdatke, ko sem vas s svojo nadložnostjo zadržala, da se niste mogli odpeljati.* — Ta dekletova topla skrb me je pre-, sunila ln trdno sem sklenil, da vso noč ' ne zatisnem očesa, če pojdem z njo, am- am me Descae pri icj »>- --—------- J , . j _„ j.h. - Komaj sem izrekel, sem zaslišal, da pak bom straztl bolno mater, da se dekle že sopiha mol vlak. No, adijo, sem si de-! sirota enkrat pošteno spočije. Čeprav mi Ja!, zdaj bom nazadnje še brez postelje. j je bila njena ponudba prav dobrodošla, Deklina pa Je le silila vame. I sem se izprva vsaj z besedo branH ker ^Mogoče bi hoteli reči kje dobro bese- sem se bal da je ne bi razzahl. Naposled do zame? Saj veste, kako se mu godi, če pride tuj človek k tujim ljudem. In pri nas je tako hudo —* 2CI11 jv —" J—---— *--------- sem privoiil. Sla sva po vsem mestu in daleč venkaj v predmestje, kjer so ulice mrtve in temne, da je človeka kar strah. —'llUaz sem vam vendar tndi tuj! Pred majhno hišico, sva naposled ob- 2e — ali pa tudi ne! Šla sem že' stala. »Tukaj, prosim! Kar skozi vrt* _ V temi sem se opotekal in ona, vajena pota, me je prijela za roko. Kako to dobro dere, taka mehka roka! Zavidal sem mater, ki je deležna dan za--dnem. mnogokrat tam mimo, kjer delate, in sem vas videla, kako ste z vsemi prijazni, pa sem sklenila, da vas zaprosim pomoči.* — Začela je jokati. »Pri nas je tako hudo. Mama i<* na smrt bolna, očeta Je vzela voina.* _ gla sva po vrtu in nato po vijugastih stopnicah v podstrešje. Res, peljali me je v kuhinjo in je prižgala luč. Poten: je stopila v sobo in se ie hitro vrnila. »Mati spč, jim je menda odleglo.* — Nato sva posedela v razgovoru. Prinesla jc pijače, žganja, takega, hmm! be na misel mi ni prišlo spanje, tako je bik. prijetno Izvedel sem, da je- dekletu ime Ar.i:a A še marsikaj. Saj sem poizvedoval do jutra. Tudi bolna mati je ozdravela še prer: polnočjo in je od časa do časa prišla k nama. Vedela je mnogo povedati, same vesele zgodbe, da je hotek človeku kar kri iz ŽIL Pili smo ga, da se je kresalo, in Anica je več ko desetkrat povedala materi, kako pretkano mr je vjela in zvabila k sebi. »Takega cucka še nisem imela niko*i in nisem prav vedela, kako se naj bi ga. bila lotila. Pa je vzel vse, sol in med, kar sem mu dala, hi, hi, hi.* — Tako vam je znala pravit!, da sem se moral smejati. Or.a ic mislila, da je vjela mene, jaz pa seve, da sem vjel njo. Kje bi si bil jaz sicer upal misliti na takega dekleta! — Nazadnje mi je obrni!* vse žepe, aJI kaj tisti ficki! Taka Je bila. Sicer je pa dovolj za vas otroke. Tovariši so poslušali njegovo zgodba in so se smejali. — Si pustil ves teden tam? — Ves. Komaj za vožnjo sem odnesti. In prav nič ne vem, kako sem prišel nroč. i Včeraj zjutraj sem se pač zbudil n:; j lodvoru. — To ie pa nekaj, kaj? Vlak je obstal in delavci s* med j hom izstopiti- JOSIP SOCHYž Dogodljaji kriStofovega Pepčka Črtice izza mladih dni. L 0 Meksikanar jih. Najbrže so takrat tudi v mojem rodnem mestu že zaznali za potek nem-sko-francoske vojske. Pa kako ne, saj so se zanimali tudi za prekucijo v Me-ksiki in v našem mestu je bilo takrat precejšnjo število «Meksikanarjev», to je onih od solnca zagorelih, mračnih, rrnobradih mož, ki so bili svojca« oprode meksikanskega cesarja Maksimilijana. Še danes jih zrem pred seboj. Mati me je pri vsaki priliki opozorila nanje. »Vidiš, Pepček,» je rekla, «to so tisti možje, ki so šli daleč tja preko velike luže. Le oglej si jih, ali vidiš, kake škornje imajo, to so ,meksika-narce' (namreč škornje).* In res so prišli v modo. Prej je naš kmet nosil one dotee, iz enega kosa izdelane škornje, Id so segali preko kolen in bili še zgoraj »zarobljeni*, to se pravi, dali so se razvili, da, bo eega2 prav gori do konca noge. Sedaj pa, odkar so prišli ; Meksikanarji nazaj, so jih polagoma začeli nadomeščati e takimi škornji. ki i so bili okoli meč nabrani v gube kakor harmonika. Odvsad za peto so imeli nekako ostrogo. Rekli so, da r ta ostroga radi tega, da se škornji lažje sezujejo. O tem jaz takrat seveda nisem dosti razmišljal. Ko sem zopet enkrat lovil pse na glavnem trgu rodnega mesta, me zaloti ravno v trenntku, ko sem psa držal za rep, kosmata roka (vsaj tako se mi je zdelo, ker je bila tako črna). Ko sem prišel k »zavesti*, sem zrl v lice —-Meksikanar ju. Sprva sem se prestrašil, potem pa se mi je že prst zmaknil med usta (znak, da sem bil v zadregi) in končno sem korajžno pogledal meču v oči. Pa. da opišem, kakšen sem bil. Namreč star sem bil jedva tri leta-pravili so mi stara mati, da sem kljub svoji debelušasti formi, oziroma nabreklemu trebuhu in debeli zadnici znal strašno hitro teči. Prav rad sem ji verjel, ker sera se privadil hitremu teka- nju zbog večno preteče nevarnosti sosednih sovrstnikov in psov. Psi so me pa radi tega tako nadlegovali, ker sem (takrat je bilo to v modi) nosil obleko, to se pravj hlače in telovnik iz enega kosa. ki je imela pa to neprilično slabo stran, da se je odpirala zadaj na hrbtu. Odzadaj je skozi vedno odprti spodnji del telovnika, v smeri, kjer 60 se začenjale hlače, drzno silila na svetlo -srajčica. In le-ta kos platna je bil večni »spodtikajoči kamen» za vse mestne psage. Ta kos srajčice je imel za mene sicer neprilično, za onega pa, ki me je hotel doteči, jako prilično stran, to namreč, da sem, čim je okrutna roka usode zgrabila za srajčnik, telebnil z debelim trebuhom na tla. Včasih je potem po odprtini pela tudi šiba. Takrat so bili »štaberli* v navadi, to je neke vrste španska trstika. Pri Pod-rekarju na trgu so jih prodajali j>o dva solda komad. Le-te štacune smo se vsi paglavci bali. In po vsej pravici. Pri nas je bila namreč navada, da so umeli kazen poostriti s tem. da smo morali sami hoditi po mučeniško palico v šta-cuno. Izza tistega časa je prišlo tudi v običaj «tlaKovanje» zadnjega, ob tako občutljivega dela telesa. Pri nas smo imeli deklo Micko, ki nas je «pamže> strašno rada imela. Vsikdar (in to je seveda Micka že vnaprej vedela, ko se nam v naši zakrknjeni kosmati vesti še sanjalo ni), če nam je pretila nevarnost »batinanjav nam je s svojo milosrčno roko (Bog ji daj večni mir in pokoj) podtaknila skozi dotično odprtino podlago, obstoječo iz «flanele». N' čuda. da so se potem mati vedno jezili, češ. glej ga no. še ne zmeni se. Pa kako bi se zmenil, ko so se udarci odbijali od podlage, kakor bob od stene. Ta «furtel», kakor smo ga pozneje nazivali. mi je kaj dobro služil v šolskih letih. Mojstrsko sem se ga znal posluževati. Toda. da pridem zopet k Meksika-narju. Bil je to neki Ožba (najbrže spačeno ime Osvald), velikan, kateremu sem segal komaj do meč. «Pep-ček», je rekel, poid' z menoj, povedal ti bom kako lepo storijo.* Pa sva šla tja v njegovo delavnico (bil je mizar). Posadil me je na skobeljnik, mi dal v roko kos kruha ter si prižgal pipo. Ol*. — Trgormki oglasi, dapitenMe. »raraltalaa da 80 tMiadl 6 Din., «»»tl» nadal|n|ll> 8 Data« 9 Oln. - Plaaa aa «apra|. (Lahka tu« • —— caamkak.) Na »praJanSa ta odgovarla 'a. aka |a fpraSanJo orllotan. znamka aa adgo»o». —■ Spretna prodajalka, jjopoiaoma iznžena v papirni stroki, se sprejme. Oferte je poslati na upravo «Jutrs» pod št. 594. 694 Prodajalka 649 te takoj sprejme proti dobri plači. Iznr,ena mora biti v vezenja na šivalne stroje. Naslov v upravništva «Jutra». Pisalni stroj, 663 dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra* pod št. 663. Samsko kolo, 630 dobro ohranjeno, se kupi. Ponudbe na upravo «Jutra» Steklenioe, šampanjske in buteljke, ku-»nje v vsaki množini tvrdka fr. Kbam, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. 651 Oprava za trgovino z mešanim blagom, še skoraj nova, ee proda po jako nizki ceni. Naslov povč uprava »Jutra*. 650 Proda se balonski orkestralni pianino na elekrični tok ali ročno igranje, imajoč 30 godbenib komadov. Cena nufea. foizve se: Kavčič, Celje, Gosposka ulica. 669 Avto * štirimi sedeži, angleški, 24 kor. jskib moči, ta koj vporabeu, se proda. Enako tudi moto-cikel, francoski, dve konjski tr.oči. Cena niaka. Vprašati je pri Kavčič, Celje, Gosposka ulica 6. 670 Proda se 638 več dobro ohranjenih stanovanjskih vrat in sobnih peči. Simon Gregorčičeva nI. 11/1. Trgovski lokal 635 za maujšo pisarno in manjše ročno ali večje skladišče pritlično v Ljubljani se išče. Oboje je labko tudi na dvorišču, eventualno združeno t enem večjem prostoru, najraje v sredini mesta. Ponudbe pismeno na npravo »Jutra* pod »Trgovski lokal*. Trgovoo 643 išče prostore za trgovino na deželi za v najem ali kupiti. Ponudbe jo poslati pod »Trgovec* na upraTo »Jutra*. KrojaSka delavnioa z vsem inventarjem se odda v podnajem, oziroma sprejme se kompanjoo ali prostor odda za kako drugo porabo. Naslov pore uprava »Jutra*. 597 Elegantno stanovanje v Ljubljani s tremi sobami, kopalnico, kuhinjo iu sobo za služkinjo oddam ouemu, ki mi plača za pet let naprej najemuino. Stanovanje je za dobiti v treh mesecih. Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod št. 661. 661 An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna nI. 5. ^vens^.plBsfearsiia in :ičar- sfca delavnica Dunajska oesta 16. so priporoča. Izvrtitev točua, cene zmerne. S33 Zidano poslopje (v ploščini od 200 m* dalje), ki se da preurediti za mehanično delavnico s® isce Krojaški salon K. PUČNIK LJUBLJANA, SODNA UHC& 3 se priporoča za pomladno sezono. Angleško blago — lino delo. Tndi za doaešeno blago najboijša postrežbi. Piksn.m nameščencem plačeralnl pogoji po kulantnem dogovoru. ce» 653; Mladenič, trgovsko naobražen, 28 let star, se želi v grrho ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo, ki ima lastao trgovino ali kapital, katerega bi potem skupno obrnila v trgovski promet. Le resne ponudbe je poslati s sliko pod: »Kovati si bodočnost* na upravo »Jutra*. 625 za nakup ali pa proti d"bri najemnini v sre-I dini mesta ali tudi okolici. Ponudbe pod »Mehanična de'avuica» na A oma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. Mestna občina Brežice Ženitna ponudba. VdoTec brez otrok, 48 let star, sedaj v stalni službi, želi znauja v svrbo ženitve z vdovo ali starejšo gospodično. Prednost imajo one i trgovino, gostilno ali lesno trgovino. Besne ponudb© z sliko do 20. marca pod »Resna misel 1872» na upravo«Jutra«. Molčečnost zajamčena. 641 Lepo meblovano sobo išče ravnatelj do 15. aprila. sprejme 3osjlgo¥€>djo moško ali žensko moč, z znanjem strojepisja. Nastop s 1. aprilom 11. — Plača po dogovora. Županstvo mest. občine Brežice. ! v sredini mesta ali v vili na periferiji Najemnina postranska stvar. njene ponudbe pod „Lepa soba" na upravo „Jutra . Ce-622 Zenitna ponudba. Gospod, 26 let star, z trgov, naobrazbo, sedaj v stalni državni službi, želi znanstvo v svrbo ženitve z gospodično od 20 do 27 let staro, vdove z enim otrokom niso izključeno. Prednost imajo one, ki imajo v ali bližini Ljubi ane, Maribora, Celja ali Ptuja posestvo z trgovino ali gostilno. Cenjene dopise, katerim naj se priloži sliko, naj se pošlje na upravništvo »Jutra* pod »Lepa bodočnost 26-26*. PREKLIC. Podpisana Josipina Bezrukov, trgovka v Ljubljani, Dunajska cesta 6, izjavljam s tem, da so vsa moja očitanja proti gospe Mariji Miklavec, trgovki v Ljubljani, radi kožuha in radi tatvin pri gospej Mlillerjevi neresnična in se zahvaljujem gospej Miklavčevi, da je odstopila od kazenskega postopanja proti meni. es7 Josipina Sezrukov. Hiša 654 z lepim trgovskim lokalom na prometnem kraju, 4 minute od električne železnice, se radi bolezni zamenja za posestvo na deželi ali pa se ceno proda. — Naslov pov6 Premog, 655 2500 kalorij, droban, za kurjenje parnih strojev, se proda po Din 1150"— pro vagon. Anton Srebotnjak, Ljnbljaca. Kolodvorska ulica 31. sobi za pisarno, s posebnim vho-Idoro, išče solidna trgovska tvrdka. 1 Najemnina se plača na željo za eno !leto vnaprej. — Ponudbe pod šifro: | „Dobro plačilo" na anončno družbo Aloma Companj, Ljubljana, Kongresni trg i!. 3. 65« Natečaj. Uprava državnih monopolov po* tr obsije takoj M mlajšo strojna ali eleMrotehniii iraerja za teiinišliD dela u tobacnlii tvornlDh in drugih njih instalacijah. Reflektanti, ki morajo biti državljani kraljevine SHS, naj predlože svoje listine o svršeni fakulteti in praksi, po katerih se jim bo odredila plača, primerno zakonu o ureditvi ministrstva za zgradbe. Rok prijave je do 15. aprila 1922. Iz pisarne uprava državnih monopolov JM br. 1208 Beograd._ Sobo 66i nemebloTano išče dr. Pavel V. Brez ik, profesor drž- realke. -Najstarejša $pecSis*žsfca Svrdfta w SOoveniH = 627 1B visoke in nizke, v veliki izbiri, se doba najceneje pri „Vrt' Dža-aioiija in drn^ovi, druž Da z o. z., BŠaribor. su NAZNANILO. f b eni kom, hišnim posestnikom, zavodom in cenjenemu občinstvu se priporoča nova ustanovljena ??efsli zima kM, KMiiMl^Lhinii — iT** t • -v -i Braojan Banzinger. Franc Staric g——■— Ljubljana šped cij^a pisarna Jesenice Podjetje tu prevažanje blag-' jn;:ne žcleznice Brzovozm in tovorni nabiralni promet U Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče • posebnimi saprtinu kabinami sa pohištvo. Brzojavi Baazlnger. Interurban telsfon 60. acatsavnsieanBsssssMaaMr -TSSBB v Kolodvorski ulici št. 28 «71 Z^3ruga bo vsa v te stroke spadajoča naročila po lastnih ali danih aiortih točno in natančno po kol.kor mogoče zmernih oeaah izvrševala. Jadranska montanska družba Srsojavi: „Montana". d. Z O. Z. Ulica na grad štev. 7, se priporoča za izdelovanje šivanii in ortopedičnih čevljev po meri. 657 Teleion si. B.. LJubljana, Zvonarska ulica 5 (J) . - Vse vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse inda- rfCuaja tn Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v radarsko, fužlnarsko Smpopt. ln ketJ'k0 ,tr0k0, EKsport. na debelo: „TRANSXT0" MAKS0 MAIER, ZAGREB, Kukovičeva ulica 30. Trgovina šumskim prolzvodima i tehničkim materijalom. Kupuje i prodaje sve vrsti gradjevnog i gorivog drva uz najpovoljnije cijsne. j Brzojavna adresa: M&XITO, Zagreb. 611 polne M M in drug, Maribor Slavna tofcčna zalego. 3» Bukove, smrekove in hrastove lilode kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah SVAN S1SKA, g i tovarna parket in parne žage Ljubljana, Metelkova ulica št. 4. ^ kavarnah, gosiilnah, brivnicah in javnih lokaiili ________ifi« Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem našega nepozabnega Miroslava Malovrha ki so nas tolažili ob neizprosni izgubi in spremili pokojnika k večnemu miru izrekamo srčno zahvalo. Osobito naj sprejmejo našo iskreno zahvalo: blag. gospod pokrajinski namestnik Hribar, gospod general Maister, gg. zastopniki demokratskega kluba, odvetniške zbornice in trgovske obrtne zbornice, mestnega magistrata in učiteljstva, upravni odbor uredništvo, uprava in uslužbenci ,,Ts"arodne Tiskarne", stanovski tovariši rajnkega in zastopnik „Udrnženja novinarjev'1 «*.'Dušan Sijački in odbor ljubljanske sekcije, ter g. dr. Konrad Vodušek za poslovilno, rajnkega častečo nagrobnico. — Iskreno zahvalo gg- pevcem „Glasbene Matice"' in ^Ljubljanskega Zvona" ter vsem pokloniteljem spominskih vencev ter vsem znanim in neznanim udeležencem. Toliko prisrčnega spoštovanja do nepozabnega našega Miroslava nas je resnično vtolažilo. LJUBLJANA-JEZICA, 11. marca 1922. Žalujoči ostali.