Izhaja vsak četrtek- ako je ta dan praznik, pa dan poprej.	„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. »a	Oglasi se rafnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri
Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v.	večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine
na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so	NaroCnina se plaCnje vnaprej. Posamezna številka	za oglase je plaCevati po pošti na naslov: »Narodni
poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.	stane 10 vinarjev.________List" v Celju._____
Leto TIII.	V Celju, dne 9. oktobra 1918.	Št. 41.
Glavni zbor Narodne stranke za Štajersko.
Nedeljski glavni zbor narodne stranke za Sta- : jersko je pomenjal veliko presenečenje celo za one, ' kj so navzlic vsemu nasprotnemu pritisku in po- j razom na volilnih bojiščih ostali zvesti strankini pristaši in delavci. Duhovščina trdj, da nimamo nič pristašev, in glej, zbere se navzlic neugodnemu vremenu do 250 zaupnikov iz cele dežele na strankin glavni zbor. Od zelene Mure doli do naše slovenske Save je bil zastopan vsak okraj, vsaka večja občina. Prišla je gospoda vseh stanov, prišli trgovci, obrtniki, delavci; prišli so kmetje, korenjaki, ki se trdno drže narodne misli in so mnenja, da prosti možje ne smejo biti slepi sužnji mladih poiitikujočih kaplanov. In ne le lepa udeležba nas je na letošnjem gavnem zboru tazveselila; vzra-dostilo nas je še bolj sveže, mladostno veselje do dela in boja, ki si ga čutil iz vseh poročil. Kjer je komodnost, mir in lenoba, vlada smrt., kjer je boj, tam vlada življenje. Ni tudi čudno, da so se začele naše vrste zopet gibati. Na Balkanu je zmagovalo letošaio zimo in spomlad slovansko orožje. Pokazalo se je, da doseza ne le surova sila, temveč tudi junaška vstrajnost in požrtvovalnost velike uspehe. Slovenski narod se je iz njih naučil, da mu tudi v njegovem težavnem položaju ni obupati. Te zmage so ga okrepile in osvežile — in kako se ne bi to Pioznalo v prvi vrsti pri narodni stranki, katera stavi narodno misel in službo narodu med najvišja svoja načela? Na Goriškem so nadalje došli letos narodnjaki po hudem boju do zmage in veljave, na Kranjskem je začelo pokati v klerikalni stranki. NajodHčrtiejše njihove vodje je razkrinkalo časopisje kot sebične nepoštenjake, kot pohotne razuz-dance. Naše kmečko ljudstvo, ki živi verno in pošteno, ho moralo uvideti, s kakimi nameni mu vsiljuje razuzdana duhovščina sebe in svoje plačane politične hlapce kot vodje. In naš štajerski kmet vidi, da ga ne bode zveličal »Slov. Gospodar« in »Marijine družbe«, temveč pridno delo in politična ter gospodarska samostojnost. Obrača se zopet k pravim ljudskim prijateljem v narodnem taboru in ni dvomiti, da bodo dale temu-razpoloženju izraza že prihodnje volitve.
Glavni zbor narodne stranke se je vršil v veliki dvorani celjskega Narodnega doma. Strankin načelnik deželni poslanec dr. Kukovec se je po otvoritvi zborovanja in prisrčnem pozdravu došlih zaupnikov, osobito pa v obilnem številu zbranih trških in kmečkih županov, spominjal najpopreje zaslužnih mož, ki so nam v minulem letu umrli. So to: dr. Karel Chloupek, bivši zdravnik v Ljutomeru; Ivan Kočevar, bivši deželni poslanec štajerski in župan središki; Lud. Filip Furlani, bivši urednik »Domovine« in »Narodnega Dnevnika«, Josip Lipuš, bivši župan višnjevaškj; Josip Fischer, bivši nadučitelj šentpavelski; kmetovalca Ivan Bincl v Trnovljah in Lovro Slana v Moravcih ter kmetski mladenič A. Samec v Št. Jurju. Slovenski narod na Spodnjem Štajerskem pa tudi objokuje letos izgubo dolgoletnega svojega zastopnika v štajerskem deželnem odboru, Franca Robiča in pa našega solčavskega rojaka, ki je živel v dalnji Rusiji ter prišel tam do odličnih časti, Franca Štiftarla. Zborovalci so se v počast umrlim vzdignili s sedežev in zaklicali pokojnikom: »Slava!«
Nato je prečital dr. Kukovec brzojavne in pismene pozdrave glavnemu zboru. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke na Kranjskem je brzo-javil: Pošiljamo glavnemu zboru narodne stranke najiskrenejše pozdrave. Naj plodonosno vaše delovanje od lepe Štajerske pravočasno odvrne narodno nesrečo, kakršna je zadela Kranjsko v boju z narodnimi nasprotniki, kakor tudi z domačimi škodljivci naroda. Bodi naše geslo: Narod nad vse! — Dr. Tavčar, dr. Triller, dr. Ravnihar. — Slovensko politično društvo v Gorici je brzojavilo: Pozdravljamo glavni zbor narodne stranke, želeč najboljšega uspeha. Predsednik dež. pslanec dr. Podgornik. >— Nadalje so poslali brzojavne pozdrave deželni poslanec Ad. Ribnikar iz Ljubljane, dr. Jak. Rajh iz Gradca, dr. Zdolšek iz Gradca, vpokojeni nadučitelj Vidic v Št. Pavlu in ljubljanski izobraževalni klub. Državni poslanec dr. Ravnihar je pisal glavnemu zboru krasno pismo, v katerem se zavzema za ustanovitev Enotne narodne stranke za vse slovenske dežele, ali vsaj za najtesnejše sodelovanje že obstoječih. Končal je svoje pismo z zagotovilom, da je kot državni poslanec vedno rade volje na razpolago spodnještajerskim narodnjakom, dokler si ne pribore zopet lastnega zastopstva v državnem zboru. —-- Lepi pismi sta pisala tudi središki župan Šinko, ki ni mogel priti v Celje zaradi bolehnosti in posestnik Malgaj iz šmarskega okraja. Vsi pozdravi so bili navdušeno sprejeti; izvrševalnemu odboru narodno-napredne stranke na Kranjskem hi4 Slovenskemu političnemu društvu v Gorici se je glavni zbor tudi brzojavnim potom na pozdravih zahvalil.
Nato so posamezni člani izvrševalnega in glavnega odbora narodne stranke poročali podrobno in poučno o vseh važnejših političnih in gospodarskih dogodkih, ki so se zgodili od zadnjega glavnega strankinega zbora na Spod. Štajerskem. Tako je poročal Miloš Stibler o našem trgovstvu in obrtništvu,. dr. Antoni Božič o našem kmetijstvu, dr. Tone Gosak o delavstvu, dr. E. Kalan o časopisju, dr. Lev Brunčko o društvih. Strankin načelnik deZ. posl. dr. Kukovec pa je izvajal prilično sledeče:
»V državnem zboru se narodna stranka tudi preteklo leto seveda ni udejstvovala. Tozadevno celotno zastopstvo, pa tudi vsako odgovornost za varstvo pravic našega naroda nosi sedaj le nam nasprotna klerikalna stranka, ki si je z volilno nasilnostjo pridobila vsa slovenska štajerska poslanska mesta. Za nas volilce je pa velikega pomena, da slovenska klerikalna stranka za naše ljudstvo na Dunaju v zadnjem času ni dosegla sploh nikakih vspehov, niti na gospodarskem polju, tem manj pa v narodnem oziru. Obžalovati moramo seveda kot Slovenci te neuspehe slovenskega zastopstva na Dunaju. V kolikor so klerikalni poslanci v državnem zboru tu pa tam nastopili za varstvo naših narodnih pravic, storili so to nerodno ali nedosledno ter so se zmiraj brez vspehov umaknili. Temu primerno se je pa tudi zaupanje v politiko klerikalnih poslancev na Dunaju zelo omajalo in nikjer, niti med pristnimi pri vrženci klerikalcev po deželi niti umetno ni mogoče vzbuditi kakega navdušenja za stranko, ki je mnogo obljubovala, toda po svojih poslancih nikjer ni bila na svojem mestu.
Štajerski deželni zbor je tudi preteklo leto spal spanje pravičnega, ker slovenski klerikalni poslanci, ki imajo izmed 13 slovenskih poslanskih mest 12 v svojih rokah, niso privolili v mirno,
stvarno gospodarsko delo v deželnem zboru. Klerikalna stranka je skusila tudi v ti zadevi javnost predrzno varati rekoč, da ne more pripustiti rednega dela v deželnem zboru, ker se nam ne priznajo naše pravice. Ce bi se bilo šlo klerikalnim poslancem odkritosrčno le za varstvo našega ljudstva na gospodarskem in kulturnem polju in ne za strankarsko klerikalno politiko, bila bi njih dolžnost, organizirati ves narod brez razlike strank za vspešni boj proti nemški večini. Povdarjain pa tudi letos, da temu ni bilo tako, ampak da so klerikalni politiki hodili svojo pot in da sploh v narodnem občinstvu niso niti iskali opore za njih baje narodni boj proti Gradcu. Vsak boj za narodna prava je jia^ še zmiraj bil brezvspešen ali pa je končal le z malimi uspehi, ako voditelji niso imeli v celem naroda zaslombe in ako te zaslombe sploh iskali niso.
Ker je pa klerikalna stranka vsaj na zunaj po-vdarjala, da se ji gre za boj za narodne pravice slovenskega naroda, zato narodna stranka kot taka postopanju klerikalne stranke nikjer ni izrecno na-sjprotovala,) akoravno smo polnS nezaupanja nasproti vsaki potezi v klerikalni politiki, ki se je še malokdaj izkazala kot odkritosrčno narodna. Kakor pa nismo bili poučeni o pogojih vspešnosti od klerikalcev vprizarjanega boja proti Gradcu, nismo mogli tudi zadušiti izrazov ljudske volje in ljudskega mnenja. Naše slovensko ljudstvo na štajerskem je pri svojem praktičnem razumu prišlo skoro vseskozi do spoznanja, da se boju klerikalcev zoper deželni zbor ne more zaupati. Velik nered pri okrajnih cestah ini drugih panogah deželnega gospodarstva je vzbudil tudi v slovenskem kmečkem prebivalstvu nevoljo in nezaupanje nasproti postopanju klerikalcev glede deželnega zbora.
Jaz sem stopil tekom leta z ljudstvom ponovno na javnih shodih v dotiko, da izvem njegovo mnenje in njegove zahteve glede štajerskega deželnega zbora ter sem poizvedel povsod, da se ljudstvo izraža proti nadaljevanju obstrukcije, ker tiima zaupanja v uspešnost iste. Po celi deželi se je začelo tudi ponovno živahno gibanje, ki je zahtevalo delavnost deželnega zbora, da se morejo urediti sedanjemu času primerne učiteljske plače. Narodna stranka je seveda svojemu prepričanju in svojemu programu primerno, to opravičeno zahtevo, ki je postala ob enem važna slovenska narodna zadeva, odobravala in podpirala. To je nam bilo tem ložje mogoče, ker se je vkljub nazadnjaškemu hujskanju nasprotnikov naše kmečko ljudstvo pokazalo kot pravično tudi nasproti učiteljskemu stanu in šoli ter se je na pr. na javnem shodu v najbolj klerikalnem slovenskem okraju kozjanskem, v Podsredi, sklenilo zahtevati, da deželni zbor uredi na pravičen način vprašanje učiteljskih plač. Klerikalni de-želnozborski klub, kakor iz njegove zadnje izjave posnamemo, sam ni mogel ostati gluh proti opravičenim zahtevam cele dežele v tem vprašanju ter je vsaj načelno priznal potrebo zboljšanja učiteljskih plač. Narodna stranka vidi v tem svojo zmago nad nasprotniki šole, kateri se konečno niso mogli vsaj načelno še nadalje zoperstavljati v nasprotje z opravičenimi zahtevki učiteljstva. Ali bodo besedam sledila tudi dejanja v deželnem zbora, Se sicer ni gotovo, vendar je pa gotovo, da se bode vsaj deloma ugodilo zahtevam učiteljstva v štajerskem deželnem zboru, če ne v soglasju s slovenskimi klerikalci, pa brez njih.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju
Delniška glavnica 8 miljonov kron.	Rezervni zaklad 1 mlljon kron.
Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune.
Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5% večje, vloge proti odpovedi po 51/2%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.	68 50-37

NARODNI
::::::; DOM
obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dna vloge do dasa vzdiga po
Rentni davek plačuje sama. :::::
Ako smemo verjeti časniškim prerokovanjem, spremenil je slovenski klerikalni deželiiozborski klub glede delazmožnosti štajerskega deželnega zbora sploh svojo stališče. (Kakor poročamo na drugem mestu, je sklenil sploh obstrukcijo opustiti in se z Nemci pobotati. Op. ur.) Preprfcan sem, da se je mogel temu stališču prilagoditi kierikalni klub Ie vsled sile razmer in da obvaruje stranko še večjega poloma. Ker se le ljudstvo po večini izreklo proti obstrukciji in za delavnost deželnega zastopstva, mora nas kot prijatelje ljudstva seveda veseliti, da se je konečno morala tudi klerikalna stranka udati temu pritisku.
Ne moremo pa videti v klerikalni dosedanji obstrukciji v deželnem zboru prav nikakih vspehov za naše ljudstvo. Prazne besede so le, ako se pov-darja, da utegnemo dobiti Slovenci vsled triletne obstrukcije meščansko šolo in da smo torej splošno vsled obstrukcije kaj pridobili. V svojem zadnjem poročilu o meščanskih šolah je štajerski deželni zbor že pred začetkom obstrukcije izjavil, da prizna opravičenost slovenske zahteve za ustanovitev meščanskih šol ter da priznava, da so lani pogoji za ustanovitev takih šol, brž ko bodo tudi denarna sredstva na razpolago. Klerikalna sranka je pa takrat odločno izjavila, da deželnemu gospodarstvu ne dovoli zvišanja deželnih doklad ter je s tem sc-tfveda tudi pokopala zahtevo slovenskih meščanskih šol, katero je že v prejšnjem deželnem zboru utemeljevalo ponovno po svojih zastopnikih takrat vo-lilstvo in v sedanjem deželnem zboru moje volilstvo po meni kot svojem zastopniku. Ako pride sedaj do delazmožnosti deželnega zbora in ako ob tej priliki dobimo tudi Slovenci zagotovilo glede kake meščanske šole, zgoditi se bode moglo le s tem, da dovolijo slovenski klerikalci zvišanje deželnih doklad, proti katerim so se pred 3 leti uprli in tudi dosedaj upirali. Brez dovoljenja sredstev za velike njegove potrebščine, med katerimi bi tudi troški slovenskih meščanskih šol zavzemali skromno mesto, poslovanje deželnega zbora itak ni mogoče. Ali Je bilo torej treba, to drobtinico proti odplačlu z zvišanjem deželnih doklad baš sedaj sprejeti, ko je cela dežela in ko so zlasti spodnještajerski kmečki okraji skozi 3 leta vsled obstrukcije v gospodarskem oziru pretrpeli ogromno škodo? In sicer škodo za stokrat večji znesek nego bodo znašali troški slovenske meščanske šole.
Smejati se pa mora človek naravnost, ako na-glašajo klerikalni poslanci po svojih glasilih, da se je vsled obstrukcije dosegla ali da se bode doseglo nadaljevanje regulacije Drave in Dravinje. Ta nujno potrebna dela so se že davno začela opravljati in so bila prekinjena ravno vsled slovenske klerikalne obstrukcije. Zelo omejen mora biti človek, ki vidi v tem kak vspeh obstrukcije, ako se bodo ta že prej sklenjena dela nadaljevala, če se slovenski klerikalni poslanci zopet povrnejo k mirnemu delu v deželni zbor.
Z eno besedo se lahko reče, ako nameravamo za odkup klerikalne obstrukcije to dobiti, kar se izza kulis izve, da ne dobimo pravzaprav ničesai, česar bi ne mogli dobiti pred 3 leti pred obstrukcijo in brez obstrukcije. Na drugi strani pa velikanska gospodarska škoda, ki smo jo vsled obstrukcije zlasti spodnještajerski Slovenci trpeli, ne najde nikjer pokritja pri načrtu za delazmožnost deželnega zbora.
Smatram torej kot edino pravilno ono nazira-nje, da se podajo klerikalci k stvarnemu delu v deželni zbor, ker jim je začela voda v grlo teči in ker se je njihova politika izkazala kot neuspešna, ki je izgubila pri lastnem volilstvu vsako zaslombo. Ona zmagovita klerikalna stranka, ki še pred malo leti ni znala kaj druzega med svet trobiti, nego proslavljati svoje zmage, postala je skrajno skromna in tiha. Shodov skoro nič več ni, kar se pa shodi vršijo, vidimo, da so čim dalje manj obiskani; redke prikazni, ki za klerikalno zastavo hodijo, so pa ljudje brez zaslombe pri ljudstvu. Ako bi stvar šla v jednaki smeri še nekaj let ali vsaj mesecev še naprej, utegnila bi ostati klerikalna stranka pri njjenih volilcih v popolnoma drugačnem položaju nego pred 4 leti, utegnil bi jo zadeti polom. To je
pravi vzrok, ako se klerikalno vodstvo danes vsaj navidezno resno pogaja za delazmožnost deželnega zbora in če se umika iz vseh zavzetih bojnih postojank.
Da se je morala klerikalna stranka prilagoditi ti ljudski zahtevi, pripisujem jaz v veliki meri kot zaslugo narodne stranke, ki je vkljub obrekovanju in natolcevanju skozi ves čas obstrukcije neustrašeno dala na shodih, v svojem časopisju in s svojimi sklepi izraza ljudski volji glede delazmožnosti deželnega zastopstva, katero stališče je mogla tudi klerikalna stranka sedaj po mnogih Leiih kot pravilno priznati.
Ali bode se pa klerikalni stranki posrečilo, u-makniti se iz bojnih vrst obstrukcije brez občutnih porazov, je drugo vprašanje, o katerem naj klerikalna stranka sama premišljuje. Mi povdarjamo le, da obstrukcija slovenskemu ljudstvu v resnici ni prinesla nikake velike koristi. To bodemo imeli priliko razpravljati tudi pri morebitnih novih, dežeinu-zborskih volitvah in zato za danes zadostuje, kar sem omenil tukaj o štajerskem deželnem zboru.
Naši okrajni zastopi so bili zlasti v zadnjem letu v vsakem oziru v žalostnem položaju, ker vsled obstrukcije v deželnem zboru niso dobili običajnih prispevkov od dežele; morali so zanemarjati temeljno svojo nalogo za vzdrževanje in izboljšanje prometnih zvez, zlasti cest. Kar se je zamudilo v tem oziru v našem javnem gospodarstvu, se zdi meni velikanska izguba, katera se ne bode nikdar več popravila in katero moramo spodnještajerski Slovenci zapisati med neizbrisljiva pas>va današnje dobe. Nikdo mi ne pravi, da bode se dalo to v poznejši dobi popraviti, ko bode deželni zbor konečno vendar enkrat zopet moral priti do rednega/delovanja. Štajerske deželne finan<fc?[[S© tako neugodne in čakajo štajerske de£ele tako ogromni novi izdatki, da se iz dohodkov dežele v poznejši dobi nikakor ne bode pokrilo to, za kar so bili okrajni zastopi sedaj prikrajšani. S poznejšimi ori-spevki dežele se bodo za silo mogle izvršiti najnujnejše naprave; to, kar se je sedaj zamudilo, bode pa ostalo zamujeno. Mogoče bodo poznejši časi izkazali, da je prekinjenje rednsga gospodarskega dela v naših okrajnih zastopih v zadnjih letih ceniti kot velika gmotna izguba in velik udarec za naše gospodarstvo, za kar se imamo zahvaliti modri taktiki naših sodobnih deželnih poslancev, ki so našim okrajnim zastopom odgrizli vir deželnih dohodkov z obstrukcijo.
Žalibog so tudi v zadnjem letu ostali najvažnejši spodnještajerski okr. zastopi deloma v nemških rokah, deloma pod vlado komisarjev. Tako je na primer ostal slovenjebistriški okrajni zastop v nemških rokah; istotako po večini koniiški m mam. berški okrajni zastop, zlasti vsled krivičnega volilnega reda za okrajne zastope. Pod nemškim komisarjem sta ostala ptujski in brežiški okrajni za-stepjoPod spremenjenega okrajnega komisarja je prišel tudi celjski okrajni zastop. Glede tega okrajnega zastopa je narodna stranka po političnem društvu »Naprej« s tozadevnim javnim shodom v Gelju zahtevala konec dosedanje neustavnosti in razpis novih volitev, katera zahteva ie našla v okraju še precej odmeva. Ker se pa merodajna politična klerikalna stranka, oziroma nje vodstvo, ti zahtevi ni hotelo dejanski sploh pridružiti, ker za njeno strankarstvo mi bilo pričakovati posebnega dobička, ostalo je naše gibanje glede vpostavljenja rednih razmer v celjskem okrajnem zastopu le pri protestu, dejanski je pa vse pri starem ostalo.
Zanimivi dogodki so zabeležiti v našem občinskem življenju v zadnjem letu. V narodnem o-ziru je obžalovati, da smo izgubili Spodnjo Polj-skavo na Nemce. Istotako Pohorje pri Mariboru, Slovenjo vas pri Ptuju, Leitersberg pri Mariboru in nekatere haloške občine. Propadli so pa štajer-cijanci v Negovi, v Šmarjeti na Dravskem polju in v Vurbergu pri Ptuju. Velezanimivo in za živ-ljensko moč narodne stranke važno je, da so se na-prednjaki z vspehom udeležili občinskih volitev v Obražu in Vitanu pri Središču, v Armeškem pri Rajhenburgu, v Rušah pri Mariboru, v Petrovčah, v Št. Pavlu pri Preboldu, v Zakotu pri Brežicah,
v Dobjem pri Planini, na Bizeljskem, v Loki pri Zidanem mostu in v Sedlarjevem v kozjanskem okraju, kjer so dosegli ponekod sijajno zmago nasproti klerikalcem oziroma Nemcem. Manj srečen je bil nastop v Škofji vasi, kjer bode pa volitev vsled Sleparij nasprotne stranke skoro gotovo razveljavljena in v okoliški občini Št. Jur ob juž. žel., kjar je pa narodna stranka v primeri s prejšnjimi volitvami znatno napredovala. Sijajno sta se držala Vransiko in Mozirje, kjer so naprednjaki vkljub resnemu klerikalnemu naskoku na te občine popolnoma zmagali. V trgu Rajhenburg in Št. Jur ob juž. žel. se bije še boj za odločitev, ki je povzročil tudi vodstvu stranke mnogo tihega dela in zamude. Splošno se je pokazalo, da je klerikalna nasilnost pri občinsikih volitvah v manjši meri imela vspeh nego v prejšnjih letih in bi se dalo dobiti še mnogo važnih postojank v napredne roke s primernim temeljitim in požrtvovalnim delom.
Narodna stranka je seveda živahno zasledovala gibanje v strokovnih organizacijah ter je pospeševala po vseh svojih močeh krepko gibanje v organizaciji slovenskega obrtništva na Štajerskem, v katerem oziru pa prepuščam podrobnejša izvajanja posebnemu poročevalcu. V strokovni kmečki organizaciji, zlasti v kmečkem zadružništvu, či-nitelji istotako niso rok križem držali. S sodelovanjem naših mož je bil obvarovan kmečki okraj šoštanjski gospodarskega poloma v šoštanjski posojilnici, v katerem oziru- se sklicujem na svoja podrobna izvajanja na zaupnem shodu obrtnikov v Rajhenburgu.
Načelo se je zopet delavsko vprašanje in, se nam je zdelo potrebno razpravljati tudi o tem na današnjem glavnem zboru ter opozarjam v tem o-ziru na dotično poročilo.
Skupnost narodnjakov na Spodnjem Štajerskem se je skoraj še bolj nego v političnem življenju pokazala v zadovoljivi meri v delovanju naših nepolitičnih narodnih društev. Društveno življenje je po mojem opazovanju v letošnjem letu zelo napredovalo. Narodna društva so pokazala mnogo živ-ljenske sile in se je ljudstvo prireditev istih udeleževalo to leto v mnogo večji meri nego poprej, kar je v utrjenje narodne stranke širom dežele mnogo pripomoglo. Razpravljanje o podrobnostih v tem oziru pridržano je poznejši točki današnjega dnevnega reda. Narodno-obrambno delo so martjivo izvrševali slovenski akademiki. V podrobnosti je izvršil velikansko delo Narodni svet po svojem predsedniku g. dr. Hrašovcu z njegovimi pritožbami na oblasti zaradi kršenja naših narodnih pravic. V narodno-obrambni organizaciji je seveda najodlič-nejše mesto zavzemala šolska družba Cirila in Metoda, katere delo je naša stranka zmiraj podpirala in kjer so pristaši naše stranke z najboljšo voljo in deloma z vspehom zahtevali zboljšanje razmer.
Politično gibanje na javnih in zaupnih shodih pa v preteklem letu ni bilo posebno zadovoljivo. Nekaj je menda kriva utrujenost iz prejšnjih let, ko se je ob času pogostih volitev prirejalo od strani klerikalcev, kakor tudi od naše strani brezštevilno shodov. Opažati je splošno, da si ljudstvo v zad- -njem času niti ni želelo shodov, marsikje je bilo pa težko dobiti primerno udeležbo. Glavni vzrok premajhnega delovanja na političnih shodih je pa iskat« pač v opešanju mnogih mladostnih navdušenih sil, katere so se zlasti v začetku gibanja narodne stranke naravnost v občudovanje vse naše javnosti žrtvovale z nastopi na mnogoštevilnih javnih shodih. Prav iz srca mi je govoril v tem oziru nek člankar v dopisu »Dneva« iz Maribora, ki je bolestno vskliknil: »Kje so časi, ko je narodna stranka s svojimi čilimi mladimi močmi zmagonosno udrla med ljudstvo na shode! Kje je oni mladostni ogenj, ki je obetal osvojiti ljudsko maso za napredno stvar!« Z zadovoljstvom opažam, da se vračajo nekatere izmed onih sil, ki so v tako obilni, mert vodile delo narodne stranke v njenem začetku, zopet v vrste aktivnih delavcev stranke ter izražam le upanje, da bo njih nastop obudil tudi druge naše odlične može k zopetnemu delu in veselju do javnega dela. Baš ker je klerikalna stranka, kakor sc
Dokazano je, da ima 50 do 100°/o več
jedrnatega mila v sebi Schichtov pralni prašek »Ženska hvala" nego drugi podobni izdelki. »Ženska hvala" ne vsebuje nikakoršnih škodljivih sestavin. Izrek: »Največja potrata je kupovati slabo blago" se ne ujema pri nobenem drugem predmetu tako dobro, kakor pri pralnemu prašku in drugih sredstvih za pranje. — Ime »Schicht" jamči za dobro blago.
409 2-2
TrgoVsKo-obrtna Hrcditna zadruga V Celjn
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje po
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
50/ Rentni davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso /O in iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih.
529
mi dozdeva, s svojim delom med ljudstvom že popustila ter izgubila stike z njim, ker je isto tudi večinoma sito praznih besed in obljub klerikalnega vodstva, baš vsled tega naj bi narodna stranka zastavila s tem večjo silo svoje moči ter nastopila na shodih, četudi z morebiti nekoliko drugačnim postopanjem in v drugačni smeri, kakor isto sploh zahteva naše napredovanje s tokom časa.
Zamišljena preosnova narodne stranke z ustanovitvijo novih politjčnjh društev preteklo leto žalibog ni napredovala, kar moram zelo obžalovati. Izmed obstoječih političnih društev je naravnost vzorno delovalo politično društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj. Sklicalo je lepe javne shode in sicer v Šmarju pri Jelšah, v Mestfnju, v Loki pri Zusmu, v Polju pri Podčetrtku, v Št. Petru pod Sv. Gorami in v Podsredi. Istotako je mlado politično društvo »Kres« za sevniš-ki okraj priredilo 2 shoda v Rajhenburgu in lep shod v Sevnici. Društvo »Kmečka sloga« za brežiški okraj je priredilo izvrstno vspeli javni shod v Župelevcu. Politično društvo za Št. Jur ob juž. žel. in okolico je zborovalo v Dramljah in v Kalobiu. Politično društvo »Naprej« je priredilo dve večji zborovanji in sicer v zadevi komjisarijata v celjskem okrajnem zastopu in nazadnje v zadevi javnih varnostnih razmer v Celin, kjer se je zahtevalo podržavljenje celjske policije. Izvrševalni odbor narodne stranke sam je priredil javno zborovanje v Št. Pavlu pri Preb., v Žalcu, v Zidanem mostu protestni shod proti Siidmarki in dobro vspeli shod zaupnikov v Mariboru, kjer se je zlasti razpravljalo o jugoslovanskem vprašanju. Jaz sem se udeležil dobro o-biskanih javnih shodov v Župelevcu, v Polju pri Podčetrtku, v Št. Petru pod Sv. Gorami, v Podsredi, v Sevnici, v Zidanem mostu, v Celju, v Mariboru, obeh shodov društva »Naprej«, v Št. Pavlu pri Preb. in v Raihenburgu. Na naših letošnjih shodih sta največkrat sodelovala člana izvrševalnega odbora Lešničar in Spindler.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da naše delovanje na pojitiČnih shodih sicer ni bilo neznatno, vendar smo pa, kar moram zelo obžalovati, daleč zaostali za prejšnjimi leti.
Če kratko izpregovorim še o moči narodne stranke in o razpoloženju za isto, moram povdai-jati razveseljivo, pa naravno prikazen, da je malo-dušnost in umikanje pred klerikalstvom znatno zmanjšano, da je tudi uskoštvo v nasprotno stranko skoro prenehalo in da dvigajo naprednjaki zopet samozavestno svoje glave ter da se je ljudstvo v veliki meri sprijaznilo z narodno stranko ter pokazalo dejansko, da se rado vojskuje za naš vzor. Če tudi nimamo poslancev, vendar uživa naša stranka v naši javnosti velik ugled in predstavlja tudi znatno silo, s katero se je v preteklem letu računalo in se bede moralo računati tem bolj v prihodnjosti, ako se povrne v naše vrste prvotna čilost, delavnost in požrtvovalnost. Prepričan sem, da je narodni stranki obstoj in napredek z ozirom na njen program in razpoloženje ljudstva mnogo bolj zajamčen, nego klerikalni stranki, ki je v marsikaterem oziru grdo dogospodarila. Moč in vpliv naše politične stranke tudi ni odvisen od številnega razmerja naprednih in klerikalnih volilcev, ampak od zadostnega števila požrtvovalnih vodilnih močij v naši stranki. Smatram kot verjetno, da bode klerikalna stranka z ozirom na svoje napake v prihodnje znatno propala, toda napačno je misliti, da je s tem že vse to, kar klerikalna stranka izgubi, pridobljeno za napredno stranko. Ljudstvo se bode združilo v narodni stranki v čimdalje večjem številu le, ako imamo čimdalje več izurjenih vodilih sil, ki si bodo znale z nesebično požrtvovalnostjo ugled in vpliv na množice pridobiti. Narodna stranka bi na Spodnjem Štajerskem bila že davno nasproti Nemcem in klerikalcem v premoči in bi pobila odločitev v naši javnosti, ako bi naprednjaki ne bili, kakor doslej, mnogo preveč razcepljeni in ne-edini in ako bi se porodil večji smisel za politično organizirano skupno delo.
Pri volitvah so bili izvoljeni v glavni in izvrševalni odbor skoro isti možje kot lani. V izvrševalni odbor sta bila na novo izvoljena gg. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju in dr. Kari Koderman, bodoči odvetnik v Mariboru. Predsednikom izvrše-
valnega odbora je bil znova izvoljen dež. posl. dr. V. Kukovec.
Pri razgovoru se je oglasil k besedi veleposestnik Fr. Roblek iz Žalca in je stavil sledeči predlog: »Glavni zbor narodne stranke izreka izvrševalnemu odboru, posebej še njegovemu marljivemu predsedniku dr. Kukovcu na njegovem delu v prid slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem iskreno zahvalo.« Predlog je bil z živahnim odobravanjem soglasno sprejet.
Dalje se je oglasil k debati dr. Gorišek od Sv. Lenarta glede naših časopisov, v isti zadevi tudi Jakob Zadravec iz Središča; Franjo Piki iz Žalca izreka željo, da se naj vse naše društveno delo vrši bolj v smislu strankinih načel in ciljev kot doslej in pa željo, da bi se delo pri nas bolje razdelilo; navadno pade na posameznike vse društveno in še politično delo, tako da omagujejo in se naveličajo; Franjo Brinar je opisoval, kako nepošteno se po deželi agitira proti narodnemu časopisju od duhovniške strani in dr. Tone Gosak je stavil v smislu svojih izvajanj sledeče rezolucje:
Glavni odbor narodne stranke želi:
1.	da se ustanove v Trbovljah, Celju, Mariboru, Škalah in Grižah delavske organizacije, ki bodo delavce izobraževale, jih narodnostno vzgajale ter jim nudile gmotno pomoč v slučaju brezposelnosti in štrajka; svoje središče naj imajo z delavskimi organizacijami vVed v Ljubljani;
2.	da prosvetna društva, včlanjena v »Zvezi narodnih društev«, posebno Čitalnice in Bralna društva dajo svoje knjige in vsaj že prečitane časopise slovenskim delavcem brezplačno za čitanje na razpolago.
Glavni odbor Narodne stranke poživlja vlado:
1.	da izvede zavarovanje viničarjev za slučaj bolezni in starostno zavarovanje s primernimi zakoni;
2.	da se izvede zavarovanje živine posebno tudi viničarjv in malih posestnikov.
S tem je bil glavni zbor narodne stranke po triurnem zborovanju zaključen. Zborovalci so se podali deloma k skupnemu obedu v Narodnem domu, deloma pa so si šli ogledovat mesta in okolice.
Beležke.
Homatije na Balkanu. Srbi so albansko vstajo z orožjem v roki na izvanredno krvav način potlačili. Po poročilih, ki so došla v torek iz Belgrada, je večji del Albancev že pobegnil čez mejo nazaj. V vseh krajih, katere so zasedli v novi Srbiji vstaški Albanci, so se ustanovile zopet nove srbske oblasti. Da se bo pa lažje vzdržal red in mir, je dal srbski kralj Peter v novo osvojenih pokrajinah ob albanskih mejah razglasiti vojno stanje in uvedla se je vojaška uprava. Vsakdo, kogar se bo dobilo z orožjem v roki ali kdor bi se poskušal ustavljati, pride pred vojaško sodišče, kjer se po navadi sklene take ljudi na mestu ustreliti. Ureditev albanskih mej proti Srbiji bo delala še veliko težkoč, ker nameravajo Srbi zahtevati to mejno ureditev tako, da bodo delale meje reke in visoke gore. Na tak način se bode lažje braniti proti albanskim roparjem. — Napetost med Grško in Turčijo še vedno obstoji in tudi Bolgarija se bojda pripravlja na novo vojno, v kateri bi skupno vzela Grkom in Srbom večje kose Macedonije. Vse kaže, da na Balkanu še dolgo ne bode miru. — Bivši branitelj Odrina, Šukri paša, ki je bil dosedaj v vojnem ujetništvu pri Bolgarih, je imenovan za vojnega ministra.
Vodstvo narodne stranke. Na nedeljskem glavnem shodu so bili izvoljeni v strankin izvrševalni odbor sledeči možje: predsednik dež. po-il. dr. V. Kukovec, podpredsedniki: Josip Sirca, župan v Žalcu, Josip Šinko, župan v Središču in dr. A Božič, posestnik iu odvetnik v Celju. 0'tborniki: Franjo Rnblek, veleposestnik v Žalcu, Ivan Kejžar, nadrevident J. ž. v Mariboru, dr. Janko Sernec, zdravnik v Celin, dr. Ljudevit Kt.iker, posestnik in odvetnik v Brežicah, Anton Mahne, posestnik v Trn vlja, dr. Erne^t Kalan, odvetnik v Celju. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju, dr. Kari Koderman, odv. kand. v Ljub-
ljani, Vek. Spindler, posestnik v Celju Miloš Stlbler, tajnik Zadružne Zveze v Celju, Franjo Voglar, učitelj v Celju, Benjamin Kunej, posestnik in revizor v Celju, Janko Lešničar, urednik v Celju. V strankin glavni odbor so izvoljeni: Lavoslav Apat, Kaplja, Maks Berlisg, Žetale, Jos. Božič, Zabukovje, Fr. Brinar, Gotovlje, dr. Lev Brunčko, Ptuj, Fr. Cvetko, Vučja vas, Jos. Čulek, Št. Jur ob J. ž., Avg. Drukar, Gornji grad, dr. J. Fermevc, Ptuj, Fr. Ferlinc, Šmarje, dr. Jos. Goričar, Mozirje, dr. Milan Gorišek, Sv. Lenart, A. Gmelner, Vojnik, A. Gnus, Dol, Janez Hudina, Št. Peter pod Sv. gor., Miloš Jarnovlč, Dramlje, Ivan Kac, Šmartno, J. Klemen 16, Ptujska gora, J. Krammer, Trbovlje, Fr .Kolene, Juvanje, A. Kunej, Stolovnik, Iv. Križan, Sevnica, dr. Fr. Lašič, Ormož, Dav. Lesjak, Ruše, Iv. Malus, Bizeljsko, A. Malgaj, Sv. Štefan, Jos. Mohorko, Zidani most, Peter Mravljak, Vuhred, Jos. Mursa, Cven, Juro Naglav, Trbovlje, M. Oevirk, Mala Pirešica, Pavel Ogorevc, Konjice, Jak. Omladič, Gaberje, Iv. Pavlovlč, Armeško, Fr. Pahernlk, Vuhred, Lovro Petovar, Ivanjkovci, Franjo Piki, Žalec, Feliks Roblč, Lembah, dr. Gvidon Sernec, Ormož, dr. Fr. Stanj ko, Ljutomer, Fr. Schaur, Vransko, Joško Rajh, Mota, Kart Sehwentner, Vransko, Iv. Šporn, Braslovče, Iv. Verdnik, Meža, Jakob Zadravc, Središče.
Rodoviten trs. Graški krčmar Jagerič ima ima pri svoji gostilni 25 let star trs. Letos visi na njem 2000 grozdov.
Boj za pravice slovenskega jezika na Južni železnici. Kakor znano, zavračajo uradniki Južne železnice na Sp. Štajerskem več ali manj sirovo vozne listke s samoslovensko označbo šta-cije, kamor je blago namenjeno. Ne pomaga vam nič sklicevanje na to, da je dežela slovenska, da so skoro vse postajo kraji s prastarimi slovenskimi imeni, ki so tndi med ljudstvom edino kot taka v rabi — uradnik se zadere nad vami: Mi smemo sprejemati vozne liste, na katerih so spod-nještajerske postaje označene kot v tarifu. No in ta tarif je nemški ter ne navaja za Sp. Štajersko dvojezičnih postajnih imen; zato se ne sme sprejeti vozni list s slovenskim postajnim imenom! To je logika, ki dela vso čast onim, ki nas namenoma in nasilno spravljajo ob naše jezikovne pravice. Zanimivo pa je zvedeti, da se je enako prakti-ciralo tudi na Moravskem. Neki trgovec v Kro-merižu je oddal vozni list z namenilno postajo „Mestečko". Uradnik ni hotel voznega lista sprejeti, češ, da tega postajnega imena ni v tarifnem imeniku. Odpošiljatelj je dal blago železnici na razpolago in ga ni hotel nazaj peljati, ker ni bilo drugega razloga za zavrnitev. Adresat je tožil odpešiljatelja za škodo, ta pa železnico. Okrajno sodišče je razsodilo v prid tožitelju, češ, da nima on nositi posledic, ako ni v tarifnem imeniku imen postaj v češkem jeziku. Železnica je plačala odškodnino in pravdne stroške. Priporočamo našim trgovcem in obrtnikom ta vzgled za posnemanje. In še enkrat: pritožite se pri upravi Južne železnice glede vsake krivice, ki vam jo povzročijo švabski uradniki. Ne vtaknite ničesar v žep, nič ne potrpite, enkrat se vam bo moralo ustreči že zaradi reda in miru. Če Švabi dobe povsod v svojem jeziku postreženo, zakaj bi se pa nam na zemlji, kjer smo doma, godila krivica.
CtljsKi »Kraj.
Dramatično društvo v Celju je imelo minuli torek svoj občni zbor v »Narodnem domu". Od zadnjega občnega zbora je priredilo društvo 11 lepih in dobro obiskanih gledaliških predstav, enkrat je celo gostovalo Trbovljah. Vseh dohodkov je imelo društvo K 4600, vseh stroškov pa K 4020, torej je še doseglo lep prebitek. Društvenega predsednika, g. Rafka Salmiča je izvolil občni zbor za društvenega častnega člana in sicer zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj slovenske dramatike v Celju. Za društvenega predsednika je znova izvoljen g. Rafko Salmič, v odboru pa ste gospe Anica dr. Kukovčeva in Ela dr. Ka-lanova ter gospodje dr. Ernest Kalan, Mravljak, Stibler in Vošnjak. Ker g. Salmič ne more za-
P Mp
\irolilTRoche
olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod,
infllieilCO, astma. Originalni zavoj^o 4 K se',dobi v vseh lekarnah.
radi svoje bolehnosti več voditi režiserskih poslov, stopi celjsko dramatično društvo v pogajanja z mariborskim glede skupnega poklicnega režiserja. Kot tak bo nastavljen bivši član ljubljanskega slov. gledališča g. R. Molek. Letošnjo zimo namerava dramatično društvo prirediti 8 predstav.
„Snegulčica" na celjskem slov. odru. V nedeljo, dne 19. oktobra popoldne priredi ženska podružnica C. M. D. v »Narodnem domu" krasno petdejansko otroško igro „Snegulčica".
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši v četrtek, dne 9. oktobra, v gostilni G. Podgoršeka v Zavodni pri Celju.
Iz Gaberja pri Celju. Ponovno opozarjamo slavno občinstvo iz mesta ter okolice na veliko vinsko trgatev, kojo priredi gaberska Ciril in Metodova podružnica v nedeljo, dne 12. oktobra v dvorani „Soko!skega doma". Ker ta prireditev nudi vsako leto obilo zabave in smeha ne bode nikomur žal, kdor bode ta dan veselico posetil. Začetek trgatve ob 6. uri zvečer.
Iz Celja. V ponedeljek in torek so šli vojaški novinci služit cesarja in obleč njegovo suknjo. Po ulicah je bilo ob tej priliki mnogo prepevanja in juckanja, četudi se je marsikateremu fantu videlo, da mu veselje ni šlo od srca. Oko marsikatere mamice in marsikaterega deklica se je solzilo. Skrben oče pa se je vprašal: Pride-li moj fant zdrav in nepokvarjen nazaj? Naj bi naši vrli fantje tudi v vojaški suknji ne pozabili čuvati starišem in sebi na ljubo nepokvarjeno svoje srce in zdravje in naj bi ne pozabili na svoj slovenski rod!
Tinsko trgatev priredi v nedeljo, dne 12. oktobra t. 1. gostilničar Špajzar na Lavi pri Celju.
Še dve lepi brzojavki, poslani glavnemu zboru Narodne stranke, priobčimo tu dobesedno. »Izobraževalni Klub" v Ljubljani je brzojavil: „Vaše delo na severu in naše na jugu bodi železni obroč, ki naj v jugoslovanskem duhu druži Slovence v odporu proti vsemu domačemu pro-vincijalizmu." Deželni poslanec ljubljanski, Adolf Bibnikar je brzojavil: „Vaše prizadevanje naj rodi obilo sadov. Ključ za svobodo in narodno bodočnost iščimo v delu na deželi.'4
Poročila na glavnem zborn nar. stranke, ki jih danes zaradi pretesnega prostora nismo nikakor mogli vseh priobčiti, ponatisnemo v celoti in v izvlečkih v prihodnjih številkah.
V	posnemanje. Posestnik Ferdinand Glojnarič v Sedlarjevem, ki se ni mogel udeležiti glavnega zbora narodne stranke, je poslal namesto tega za narodni sklad 2 K. Prisrčna hvala in v posnemanje!
Kdor se ni mogel udeležiti glavnega zbora „Narndne stranke", naj pridobi med sosedi in znanci vsaj enega naročnika za „Narodni List".
Zanimivih novic se vedno kaj dobi iz vsakega kraja. Poročajte nam jih!
Na delo za »Narodni List"! Po Savinski dolini bi lahko imel ..Narodni List" še več naročnikov, po trgih in na deželi. Čim več odjemalcev bo list imel, tem preje bodemo lahko Izvedli trajno razširjenje na 12 strani. Premožnejši somišljeniki lahko k temu pripomorejo s tem, da ga plačajo revnejšim, osobito pa naročajte list mladini. Društva, naročite ga v več izvodih in iste razdelite med člane! Poglejte, kako širijo klerikalna društva ,.Slov. Gospodarja", ki napada vedno le narodno čuteče in delujoče ljudi, nemškutarjem pa prizanaša! Trgovci, glejte, kako širijo naši nemški tovariši »Štajerca"! Kdor bi hotel „Narodni List" prodajati, dobi znaten popust.
Iz deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob Juž. žel. V štev. 37. tega lista je bilo razglašeno, da se naj vpošljejo prošnje za sprejem v prihodnji 10 mesečni tečaj do 1. oktobra t. 1. Število prošenj je pa tako pičlo, da bi se zasedle z vsemi prosilci komaj dve tretjini prostorov. Podaljša se toraj rok za sprejemanje prošenj do 1. oktobra, dasiravno je to podalšanje iz različnih razogov zelo neprimerno. — Menda je pa v celi Spodnji Štajerski, ki se peča pretežno s kmetijstvom, še kaj kmečkih mladeničev, ki imajo veselje do svojega stanu, katerim je za napredek v njihovi stroki. Menda je vendar med kmečkimi gospodarji razsodnih očetov, ki uvidijo potrebo strokovne izobrazbe svojih naslednikov. Slabi časi, preobilo dela in trpljenja, toraj beg od kmetij, nazadovanje istih, je vendar le posledica neuka, pomanjkanja prave razumnosti. 10 mesecov radi pouka pogrešana delavna moč postane potem toliko več vredna, toliko izdatneja.
V	Štorah se je ponesrečil železniški prevodnik Andrej Radler pri skladanju železniških tračnic. Eoa mu je padla na desno nogo in mu iztrgala kos meč. Spravili so ponesrečenca v graško bolnišnico.
Hmeljska kupčija v Savinski dolini. Iz
Žalca nam poročajo: Letošnji hmelj je po veliki večini že ves prodan. Cene gredo kvišku; zadnje dni se je nekatere partije poznega hmelja prodalo po 440 K za 100 kg.
Imenovan je za izvanrednega profesorja slovanska filologije na graškem vseučilišč dr Rajko Nachtigall, doslej docent na dunajski eksportni akademiji in lektor na dunajskem vseučilišču.
Iz Braslovč. Narodne deklice Marija, Magda in Hanika Pauer in Ida in Angela Lorber so priredile otroško igrico „Mati" in darovale čisti dobiček v znesku sedem kron za podporo društva slovenskih visokošolcev. Otroci posnemajte jih!.
Iz Št. Petra na M. s. Zadnjo nedeljo je naš župnik g. Gomilšek v župnišču zbranim dekletom začel pridigati o pogubnosti naše „Ljudske knjižnice". V ognju svete jeze se je gospod tako razvnel, da je postal naravnost robat in se ni mogel več vzdržati. Kako nesramno je razgrajal, je dokaz, da so kar tri njegovih „Marijinib deklet" vstale in odšle, ker se jim je početje gospoda župnika zdelo pač pregrdo. — Zlasti peče našega gospoda ples. Menda naša zabavica ob priliki našega občnega zbora dne 19. sept. t. L? Kaj? Morda še duhovnemu gospodu ni znano kdo je takrat delal za ples muziko ? — če že gospod župnik hoče, naj pometa pred svojim pragom, saj ste, kolikor vemo, vloženi dve tožbi proti njegovim pristašem. Kadar bo pa gospod pregoreč, naj se spomni dr. Kreka Prepričani smo, da „Ljudske knjižnice" g. župnik ne bo uničil. Vendar pa bi knjižničnemu odboru svetovali, naj vrne milo za drago: naj pojasni ljudstvu dogodke zadnjih dni v kranjskem deželnem zboru! Predvsem pa naj g. župniku pove, da zahteva brezpogojno mir pri delu za izobrazbo ljudstva. Član ljudske knjižnice.
C. M. podružnica na Vranskem je nakazala glavni C. M. družbi vsoto po K 17'60, katera se. je nabrala ob priliki odhodnice dveh članov gg. Mele Jezovškove in Fr. Donaja.
Iz Bočne. Snaga velja povsod, nesnaga nikjer. Mnogokrat sem že potoval, oziroma se vozil skozi to vas in videl marsikaj nespodobnega, posebno pa ravno tam, kjer pošta postaja, se nahajajo kupi otročjega dela. Ker pa se vedno vozijo potujoči ljudje mimo omenjenega kraja, bi se naj pazilo, da bi otroci svoja nesnažna dela opravljali na za to pripravnem mestn ne pa na cesti.
Čebelarska podružnica za Savinsko dolino
priredi v nedeljo 12. t. m. ob 3. uri popoldne pri g. Pečarju v Dolenjivasi pri Št. Pavlu čelarsko zborovanje združeno z občnim zborom po sledečem sporedu: Poročilo predsednikovo, blagajnikovo in tajnikovo ter volitev novega odbora. Čebelarji — bodisi člani ali ne, pridite v prav velikem številu!
Gemilsko. Na splošno željo občinstva se igra »Divji lovec" v nedeljo, dne 12. t. m. ponovi. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
I mammmmmam ^nmmmm&mmms}. ■——
IStec&enpf erd - IHijno - mlečno milo
Bergmann & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E.)
ostane slejkoprej nedoseženo v učinku zoper pege ter pri nmnem negovanju kože in lepote, kar je z dnevno prihajajočimi priznanji nepobitno dokazano. Po 80 v se dobi v lekarnah, drogerijah, parfimerijah itd. — Istotako izborna je Bergmannova lilijna krema „Ma-nera" za ohranjenje nežnih ženskih rok; v tubah po 70 v se dobi povsod. 147 50-23
JtfarihrsHi oHraj.
Iz poštne službe. Poštna praktikantinja Alojzija Lendovšek pri Sv. Barbari pod Mariborom je imenovana za poštno ekspeditorico v Makolah.
V Šmartnem na Pohorju je vrgel krčmar Potočnik kmečka fanta Miho in Janeza Kapuna ter težaka Vedenika zaradi razsajanja iz krčme ter zaprl vrata. Ti trije siroveži so pa vdrli šiloma v hišo nazaj in grozili oštirju z odprtimi noži. Potočnik je na to ustrelil v silobranu iz svoje puške in obstrelil Miho Kapuna na levi nogi. Ko so došli orožniki, se jim je postavil Ve-denik po robu in še le, ko ja dobil sunek z ba-jenetom v levo nogo, se je udal. Šmartno je že od nekdaj na posebnem glasu zaradi sirovosti svojih prebivalcev.
Iz Slovenske Bistrice. Gospod in gospa Ignacij ter Vera Založnik v Celju sta podarila mesto venca na krsto umrlega učitelja g. Milana Vršiča tukajšnji »Dr. Josip Vošnjakovi ljudski knjižnici" 10 K. Iskrena hvala!
Jezikovni tečaji v Mariboru in okollei.
V ljubljanskih časnikih povprašuje neki mariborski gospod, zakaj da še se niso ustanovili v Mariboru in okolici jezikovni tečaji, v katerih bi se otroci slovenskih starišev vsaj za silo naučili slovenski brati in pisati. Take jezikovne tečaje so s precejšnjim uspehom osnovali Čehi v takih krajih, kjer ni čeških ljudskih šol. Morda bi bilo res dobro poskusiti s takimi tečaji tudi v Mariboru in okolici, koder še nimajo prepotrebnih slovenskih šol.
Ponesrečil se je v Rotenbergu pri Sv. Lovrencu nad Mariborom drvar Juri Jelfnko. Strlo mu je desno nogo. Ponesrečenca so spravili v mariborsko bolnišnico.
piiijsli ol(raj.
Iz Oslušovec pri Ptuju. Oh ti ubogi Oslu-šovci! Sedaj so v enem listu, drugič v drugem. Kak tuj človek bi si mislil, da so tukaj sami razbojniki. Pa dragi čitatelj, saj ni tako hudo. Le par visokih glavic je, ki bi rade vse pod svojo komando imele. In znate, kdo je to? To je tista naša „odlična" mladeniška zveza. Njenih udov dobre lastnosti že itak dobro poznamo. V zadnji številki „Slov. Gosp." kvasijo o nesreči, ktera se je lani zeodila pri posestniku J. F. ter pravijo, da je bil to kriv ples dotičcih sosedov. Jaz pa vprašam našo mladeniško zvezo, kdo pa bi bil kriv enake nesreče, ako bi se zgodila enemu fantu naše mladeniške zveze, kateri prenočuje po Cvetkovskem vrhu (kakor svojčas g. predsednik in tajnik) ali ceio po sosednih župnijah ter se tam kratkočasi z dekleti pri plesu, ker se v domači vasi sramuje zaradi svoje »poštenosti", da potem ložje ogovarja njemu nepokorne vaščane. Je sploh smešno, da se dajo stari možje takim nezrelim mladeničem komandirati! Ali dragi moji fanteki, vi se zelo motite, če mislite, da bodete z ogovarjanjem kaj dosegli, ker vi še sploh niste tam hodili, kjer se učijo olike in izobrazbe, ne pa da bi jo poznali; čeravno pravite, da eden od treh prvih toliko „zastopi". Ako pa se hočejo fanti naše mladeniške zveze tako pošteno opravičevati, morajo takoj nastopiti drugo pot, ne pa ponočevati ter tihotapiti in se po oknah posla-njati kakor pravi ponočnjaki. Stari pregovor pravi: Vsak naj pred svojim pragom pometa. Jaz pa pravim: Muzika je bila in muzika bo; Dokler J. K. živel bo, ČeDrav za en jerbas kcuzice bo. J. K.
Narodno časopisje je zgubilo v našem okraju s prenehanjem „Sloge" dokaj naročnikov. Prijatelji naši, skrbite, da si vsi bivši naročniki „Sloge" naroče »Narodni List". Pošljite nam naslove, da jim pošljemo list na ogled! Ne pripustite, da bi se med ljudstvom vgnjezdila „Štajerc" in »Slovenski Gospodar". Močna je vedno le tista stranka, ki razpolaga z močnim časopisjem!
Trgatev v ljutomerskih in ormoških goricah. Pišejo nam iz ormoškega okraja: Čas trgatve in obenem kupčije z letošnjim pridelkom je tu. Potrebno je, da se ne prenaglimo z bratvo, pa tudi ne s prodajo. Čakati moramo do skrajnosti, cen pa tudi ne smemo nastavljati po lanskih. Še nobeno leto se ni tako nestrpno čakalo na novi pridelek kakor letos.
Toča, ki je ni bilo. Po nekaterih časnikih se je raznesla vest, da je toča hudo poškodovala gorice okoli Ormoža in Sv. Tomaža. To ni resnica, toče letos tod ni bilo in pričakovati je jako dobrega vina.
Pri občinskih volitvah v Ormožu so bili izvoljeni v vseh treh razredih Nemci in nemškutarji. Slovenci so dosegli sknpno 75, Nemci pa 242 glasov. Med temi »nemškimi" glasi pa je več ko polovica slovenskih. V Ormožu in okolici je namreč še vedno mnogo takih ljudi, ki drže raje s privandranimi Švabi kot z ljudmi, ki so njihovega, t. j. slovenskega rodu. Mnogo glasov pa so si Nemci tudi prisleparili.
V	Budini so imeli rekrnti v Brusovi gostilni običajno odhodnico. Pri tem je nastal pretep in brata Tašner sta z noži usmrtila kmečkega fanta Vnuka.
V	Pušincih pri Ormožu je umri kovaču in posestniku Blažu Košajnču edini čvrst in živahen sinček, osemletni Ivan na posledicah davice. Narodni obitelji naše sožalje!
SlofttijggraiHi oKraj.
Iz Šoštanja. 17 let stara ciganka Terezija Rosenfeld je ukradla pri gostilničarju Karničniku v Št. Vidu večji denarni znesek. Karničnikova žena ja tatico še dobila pri delu in so jo tudi v Šoštanju prijeli, denar je pa med tem že neznano kam skrila.
Imenovan je zdravstveni asistent dr. Miklavž Šebela za zdravstvenega koncipista pri slovenj-graškem okrajnem glavarstvu.
			
qa "cčPTl^ t=~ (=3 IS a-'	Veletrgovina vsakovrstnih mm j JUatkovic dalmatinskili vin ci-e, fe....................... - . ...... i	te ft\ _ PO « —j- eo ' j 1=3 ca CD k-S|	
Mnogo boljša ftot ribje oije
je Scottova emulzija iz ribjega olja. To se razlaga tako, da je Scottovo skozi desetletja preiskušeno postopanje popolnoma o.istranilo vse slabe strani ribjega olja: težko prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je tudi v resnici tako lahko prebavljiva in dobrega okusa, da se lahko da tudi dojenčkom, katerim zlasti koristi v času, ko dobivajo zobe. Raba Scottovega ribjega olja zasigura tudi malim otrokom rast krepkih kosti in čvrstega telesa, najboljša pomoč za poznejše življenje.
Zaradi tega tudi ne dajajte otrokom ribjega olja, temveč belo sladko Scottovo emulzijo iz ribjega olja, ki vpliva enako po leti in po zimi.
Cena steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Proti vpošiljatvi 50 v v pismenih znamkah na naslov: Scott & Bowne, z v. z o. z., Dunaj VII., in sklicujoC se na naš list, se Vam dopošlje od kake lekarne enkrat za posknšnjo.	544 1
BmiJHI ot|raj.
Iz Brežic. Po dolgem odmoru uprizori Čitalnica v Brežic h v nedeljo, dne 12. oktobra 1.1. ob 7. uri zvečer v brežiškem „Narodnem domu" gledališko predstavo. Igra se burka „Vražja misel", ki bo s svojo velekomično vsebino gotovo vsakega obiskovalca zadovoljila. Ker se predstava konča že ob 10. uri iu ker je Čitalnici nujno potrebno novih kulis, se pričakuje obilna udeležba.
Iz Pišec v brežiškem okraju nam poročajo: Priholnji teden se prične v našem okraju splošna trgatev. Vkljub spomladnemu mrazu se nadejamo boljše vinske kapljice kot v prejšnjih letih. Ža-libog je bode tretji del manj ko lani. Portugizec je v naših kraj h že splošno obtrgan ter tehta 20—22 stopinj, navadni mošt kaže 18—20 stopinj. Cena portugizca je 58 K za bi. Kar se tiče letošnjega vinskega pridelka, upamo, da se nam vinogradnikom ne bode cena znižala. Tem potom opozarjamo kmete, da se držijo svoje cene.
popisi.
Iz Dobove pri Brežicah« Kdo je
tisti srečni, ki se je oklenil tako tesno vašega srca, da ne morete zapustiti naše Dobove, ter ste po sprejetju dekreta zabrusili nekemu v obraz: „Ne grem!" Oprostite, če vam delamo krivico, mogoče imate kot kranjski rojak pri škofu posebne olajšave. Pa kako tudi ne, saj ste vendar postali momentano bolani, ko je prišel dekret, da smo se bali za vas. Ljudje, ki vprizarjajo v gostilni nasproti mihalovške kapelice, take teatre in ki pri zadnjem dejanju potegnejo na tako žalosten način rep med noge, se nam zde res malo bolani. Kaj še le tedaj, ko bi omenili različne koncerte, katere dajece večkrat v farovški jedilni sobi z različnimi spremljavami, pri katerih imate tudi večkrat poslušalce, čeravno mislite, da igrate za 4 stene, da pri različnih komadih pride taka dizonanca, da si mora ubogi župnik iskati zavetja v drugi sobi, potem bi si šele ljudje mislili, da ste res bolani. G. kaplan, to ni več človeški, kar počenjate vi z gosp. župnikom. Veliko imate na vesti. Marsikatero kapljo pelina ste vedoma izlili v njegovo čašo — a on je pijačo tiho izpil, dasi je bila grenka, ker je predober, da bi vaše nesramno počenjanje ovadil, veliko bridkih ur bi mu bilo lahKo prihranjenih, marsikateri las ne bil bi še mogoče osivel, ako bi vas bil škof prej piestavil. Žalostno — ali resnica je! Toda podrobnosti o teh rečeh si prihranimo za drugič. Tako počenjajo ljudje, ki se smatrajo za božje namestnike; Kristus tega ni delal, on ni sejal sovraštva, prepirov in zdražb, ampak postavil je za celo človeštvo velepomemben stavek: ,,Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe", ,.Kdor ne ljubi, ostane v smrti". (Jan. 3, 14). Razlage k tema dvema stavkoma ne potrebujete, kajti kot veroučitelj jo morate itak znati. Prej omenjena stavka si pa blagovolite na strani 84 velikega katekizma natančneje ogledati in se naučiti na pamet.
s 7 nemškimi eno meščansko šolo s slovenskim podučnim jezikom in se ustanovi v Št. Jurju ob Juž. žel. slovenska gospodinjska šola na državne stroške. Zvišajo pa se zato deželne doklade na pivo od 2 na 4 K takoj in vse druge deželne doklade v 1. 1914. Opozarjamo na izvajanja dež. posl. dr. V. Kukovca v poročilu o glavnem zboru Narodne stranke.
„Oktobersko slavje" Zveze narodnih društev je bila ena izmed najlepših prireditev, kar smo jih imeli letošnje leto spodnještajerski Slovenci. Podrobno poročilo še priobčimo.
Iz Žalca. V nedeljo 19. oktobra se vrši slovesna otvoritev novega društvenega gledališkega odra v dvorani g. Robleka. Na sporedu je slavnostni govor, koncert Narodne godbe in ljudska igra „Rokovnjači".
Podravska podružnica akad. fer. društva „Prosveta" v Mariboru opozarja še enkrat na akademijo, ki jo priredi to soboto, 11. oktobra 1913 v zgornjih prostorih mariborskega „Narod-nega doma". V „Prosveti so sedaj združeni vsi napredni (nar. - radikalni in svobodomiselni) slovenski akademiki in s to prireditvijo hočejo vliti malo več energije med precej zaspano podravsko akad. mladino. Ta razveseljiv pojav na naši jezikovni meji je treba gotovo pozdravljati; zato je želeti tembolj mnogobrojne udeležbe ne samo tt. ^kademikov, ampak vseh narodnih slojev sploh.
Za župana v Slovenjgradcu je znova izvoljen inženir Henrik Pototschnig.
Obesil se je pri Veliki Nedelji nagornjak Viccenc Dovečar v gozdu nemškega viteškega križa. Še le po treh dneh ga je našel viseti orož niški stražmešter.
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dna 19. vinotoka 1913 večer se bo vprizorila na našem odru priljubljena ljudska igra »Naš župnik, gospod Jakob« pod režiserstvom g. Josipa Molek, bivšega člana deželnega gledališča v Ljubljani. Imenovana igra je najlepša ljudska igra, kar se jih je sploh vprizorilo v Mariboru. To je splošno mnenje vseh mariborskih obiskovalcev slov. gledišča. Tokrat sodeluje orkester »Glasbenega društva«, ki je zadnjikrat izostal vsled nepričakovanih zadržkov. Konečno pripomnimo, da se vrši ta predstava na čast našemu izbornemu in prav marljivemu igralcu g. Francu Pajnhart, ki se s to predstavo poslavlja od našega odra. Odbor.
Razne noVosti.
Zadnji dopisi.
Vojska med Grki in Turki? Iz Soluna poročajo dne 8. oktobra: Ker so se pogajanja med Grško in Turčijo radi posesti otokov v Egejskem morju razbila, se prično te dni pomikati grške čete proti Turčiji. Okoli Drame in Kavale je zbrana vsa grška armada.
Štajerski deželni zbor je sklican jutri k * seji. Slovenski klerikalci so se z nemškimi na-cijonalci pobotali vsled posredovanja cesarskega namestnika na Štajerskem, grofa Claryja. Za ustavljenje obstrukcije dobimo Slovenci obenem
Ob nevihtah. Slučaji, da zadene koga strela, so mnogo bolj pogosti, kakor se to navadno domneva. Zato je tudi upravičeno, da se poučimo o tem. kaj naj se stori, oziroma opusti, kadar pride nevihta, s tem pa še ni rečeno, da bi hoteli strašiti ljudi z nevarnostmi nevihte. Pravila udarcev strele se dado zbrati sledeče: V splošnem smo v hišah bolj varni pred strelo, kakor na prostem in zopet v velikih hišah bolj, kakor v majhnih. Okna in vrata naj bodo zaprta. Šupa, v kateri so domače živali, je bolj nevarna za nas, kakor če bi bili pod milim nebom. Če pa smo že pod milim nebom se je treba gotovih stvari ogibati, pred vsem žične ograje, potem živih mej, rek in ribnikov, posamezno stoječih hiš, pa tudi večjih skupin ljudi in čred živine. Privlačnost skupin ljudi in čred izvira najbrže iz gorkote in vlage v njih bližini. Izmed dreves se moramo ogibati zlasti hrastov, najmauj privlačna za strelo je bukev. Kadar pa stojimo pod kakim drevesom, moramo gledati, da nismo preblizu debla, če smo v kakem gozdu, smo popolnoma varni. Zdi se pa tudi, da smo sede ali leže bolj varni, kakor stoje, bolj varni, če smo mirni, kakor če bežimo pred nevihto. Tudi je boljše, če dežnika ne razpnemo.
V slaščičarni. Iz Ljubna na Zg. Štajerskem poročajo: Vsled neke ovadbe na deželno preisku-ševališče za živila se je vršila pred kratkim preiskava v dveh tukajšnjih slaščičarnah. Preiskavo je izvršil uradnik zgoraj omenjenega zavoda v spremstvu tržnega komisarja. Našla sta v delavnici strašen nered. Testo, ki je bilo pripravljeno za pecivo, je bilo umazano, že več dni staro in na pol gnilo. Marmelade so bile pokvarjene in v eni steklenici sta našla uradna funkcijonarja celo mlado miško, Zaplenila sta čez 200 ke blaga in ga poslala deželnemu preiskuševališču v Gradec. Na njihovo ovadbo se je pripeljal v Ljubno deželni sanitetni nadzornik dr. Scbonauer iz Gradca, da se sam prepriča o razmerah, ki vladajo pri teh dveh obratih. Proti lastnikoma teh obratov so uvedli sodno preiskavo.
Zločinstva učitelja Wagnerja. Dve osebi, ki jih je Wagner obstrelil, sta umrli, tako, da znaša število umorjenih oseb petnajst. Sodna komisija je spoznala Wagnerja za duševno normalnega. Morilec je izjavil, da bi, če bi se mu posrečilo pomoriti vse prebivalce v Miihlhausenu, šel v Eglosheim, da bi tam umoril svojega brata in njegovo rodbino.
Dober nssvcti se zanimate dobro vinsko kapljico ter hočete biti s postrežbo ter blagom popolnoma zadovoljni, tedaj se zaupno obrnite nanovo upeljano zalogo
MJužnotirolskih ter štajerskih vin"
551 5-1
Nesreča na manevrih. Iz Pariza poročajo: Francoski jesenski manevri so se začeli s težkimi nesrečami. Posebni vlak, ki naj bi peljal prvi bataljon 96. polka na manevre, je pri Montpellierju skočil s tira. Trije vozovi so skočili s tira. En podčastnik je umrl, 12 vojakov je težko ranjenih, trije bodo najbrže umrli.
Neznana zver v Labodskih planinah. V Labodskih planinah, zlasti ob Štajersko - koroški meji zapadno od Voitsberga, se klati že celo poletje neznana zver, ki je po planinskih pašnikih podavila že več stotin ovac, telic in krav. Vse dosedanje zasledovanje te neznane zveri je bilo brezvspešno. Kakor pravkar piše inženir Haus-mann v graških listih, gre po vseh znamenjih za kakega leoparda ali jaguarja z mladičem. Deželna vlada je poslala okrajnega komisarja dr. Hofferja v planine, da organizira lov na to škodljivo žival in reši prebivalce velikega strahu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dobava: Kakor vidite, imamo že en dopis o dotičnem gospodu. Hvala in pozdravljeni!
Celje.
Gostilna ,pri Jelenu1, Graška c^sta št. 37.
Celje.
Najboljša, najbolj preizkušana, cena
obratovalna sila za kmetijstvo in industrijo
h
lokomoblll ln motorji.
Se sme postaviti brez koncesije. — Brez dima, brez saj, brez duha.
Naprave s sesalnim plinom.
najcenejše, obratovalno sredstvo sedajnosti.
Mlini za debelo in fino moko S^vodi!Hgemret)a-
Nedosežena delavna zmožnost. — Ponudbe, katalogi brezplačno. -- Iščejo se zastopniki. — Najboljša priporočila O. ln kr. prlv. tovarna za motorje ln stroje
G. Bernhardt-a sinovi,
Ustanovljeno 1862. Telefan 37.204.
Rudolf g Geburth
c. i. kr. dvorni	strojnik
Dunaj VII., Kaiserstr. 71 (na voglu Burggasse)
Zaloga štedilnikov in peči
za ?sako porabo
Vse vrste raznih peči, vlivanje železa, emajlna tovarna, kopalne peči. pat. kosi za lončarske peči. Sušilne priprave Pasta za snaženje
peči „Helios". 161 26-13
O SCHUTZ-MARKE
O JULIUS HERBABNY WIEN
Za spomladansko zdravljenje
Harbabnyjev sestavljeni
Že 42 let v rabi, zdravniško preskušan in priporočan. Vpliva s pospešenjem snovne menjave kričistilnO| odstranja zaprtost. Najboljše sredstvo zoper zaprtje( izpuščaje na koži, hemoroide, debelost. Cena 1 steklenici K 1'70, po pošti 40 v več za zavoj. — Edino pristen z zgornjo varstveno znamko. — Izdeluje in ima v glavni zalogi edino:
Dr. Hellmann, lekarna „zur Barmherzigkeit"
Dunaj VII., Kaiserstr. 73.-75. 163 26-12 Se dobi skoro v vseh vetjih lekarnah, — Po poŠti se pošilja vsak dan.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 Vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer = inserat ne priobči.	—-
Rakete
od 25 vin. naprej in raznovrstni nmetalen ogenj za vinsko trgatev se naroča pri Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. goricah. Preprodajalci znaten popnst. 522 3-1
Papirnati možnarji
počijo dosti močneje ko prepovedani ter nevarni železni in se lahko ž njimi strelja brez dovoljenja gosposke. Komad stane 40 v. Naročila sprejema: Zinauer & Co., Sv. Jiknb v Slov. goric. Preprodajalci znaten popust.	550
Gramofonske plošče
znam. „Zonofon", 24 cm v premeru, popolnoma nove, komad po K 1 60, gramofoni 10 K. 1000 igel K T30 se dobe pri Zinauer & Co., Sv. Jakob v SI. gor. 547
! 500 kron !
vam plačam, ako moje „Ria- balzam" ne odstrani kurjih o^es, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena skatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštui predal 12/227, Ogrsko
Loterijske številke.
Line, dne 4. oktobra 1913: Trst, „ 8. „ „
20, 23, 1, 40, 27. 23, 14, 89, 76, 21.
Slavna
Prva češka delniška družba za zavarovanje na življenje
v Pragi.
Podpisani Ivan Uratnik, posestnik v Pod-logu št. 5, se Vam javno zahvaljujem, da ste mi tako hitro izplačali celi zavarovani znesek po smrti mojega pokojnega sina g. dr. Radoslava Uratnika, ki je pri Vas zavarovan komaj dve leti. Priznavam javno, da ste zadevo izvršili v popolnem redu in v mojo popolno zadovoljnost, tako da Vaš cenjeni zavod lahko prav toplo priporočam vsakemu, ki bi se hotel zavarovati na življenje.
V Podlogu, dne 30. septembra 1913.
646	Ivan Uratnik.
Proda se mala hiša
blizu Celja, obsegajoča 3 sobe, klet in vrt, pripravna za penzijonista. Naslov pove upravništvo „Narodnega lista".	541 3—i
Pr. Pari Bcrpann
ordinira slej Ho prej §
V Žalcu št. 40.
Županstvo trg Žalec razpiše konkurenčnim potem adaptacijo starega šolskega poslopja
V stanovanja; prenovitev pročelja ter zidavo kletij za preračunjeao vsoto 8359 K 36 v.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so razpoloženi v občinski pisarni. Pismene ponudbe je vložiti do 20. oktobra 1913 občinskemu uradu v Žalcu.
Prezidava stanovanj je mogoča do pozne jeseni pri zaprtih oknih in durih.
Županstvo trg Žalec, dne 6. okt, 1913.
542
Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob J. žel. se začne 10 mesečni tečaj dne 5. novembra 1.1. Namen istega je, pripravljati kmečki naraščaj za v današnji dobi prepotrebno umno gospodarstvo na kmetijah. Do sedaj se je pa premalo prošnjikov zglasilo, torej se podaljša rok za sprejemanje prošenj do 10. oktobra.
Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Jurju ob Jnžni železnici.
550
Kmečka hiša
v celjskem okraju na Spodnjem Štajerju
je na prodaj.
ZemljišCa je IOVj orala z 200 rodečimi sadnimi drevesi in s 6 orali gozda. Hiša obsega 3 sobe, kuhinjo, kamre itd.; zraven je hlev, pod, shramba za orodje in ota za voze. preša, svinjski hlev. Posestvo je posebno primerno za mlekarstvo. Gena z inventarjem vred 16.000 K Pojasnila daje na kupce brezplaCno Uprava „Reaiit'atenmarkt", Gradec, Hamerlinggasse 6 (3145).	553
Med. url tat
distriktni in zobozdravnik
naznanja, da ordinira od 30. t. mes. naprej v Žalcu v hiši g. trgovca Vodenika nasproti
cerkve.	615 3—3
Dobra rodbina na Reki (Fiume) išče za takojšnji vstop
samostojno Kuharico
ki bi bila voljna tudi droga hišna dela opravljati. Dobro ravnanje se ji jamči. Ponudbe z navedbo plače in z opisom dosedanjega službovanja se naj pošljejo na naslov: Gospa ing. M. Calagovič Reka (Fiume).	534 3-2
promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje
Adolf Bursik v Celju
Cena zmerne. Postrežba točna
OftftftO^OOO OOOr^^CO
i?

i. £
C*
o C
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi
§ Jaroslav Koci&n, tkalnica
c Cerveny Kostelec, Češko. o
c	o
c 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za g
o obrisače, platna ali druka pošiljam za b jj K 24"— proti poštnemu povzetju. 413 -11 C*	o
Preselitev trgovine.
(
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu v Celju in okolici, posebno še mojim častitim odjemalcem, da sem preselil svojo
trgovino s pohištvom in tapetarstvo
iz Gosposke ulice št. 25 v Gosposko ulico £t. 16 (Špegličevo hišo).
Prosim, da se mi dosedanje zaupanje izkazuje tudi na novem mestu. Opozarjam na razne novosti, kakor prave carigrajske vezenine, celuloidove za store za vrata, patentirane umivalnike i. dr. Veliko imam vedno zalogo modrocev, pernatih odej, zglavnikov i. t. d. — Priporoča se za naročila
Anton Baumgartner,
trgovina s pohištvom in posteljnim ter tepetar v Celju, Gosp. ul. 16
538 2—2
te-
Prva slovenska izdeloval-nica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in obrt. Stavbeno in umetno ključavničaistvo
IVAN REBEK
Celje, Poljska ulica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki na razpolago brezplačno in franko. 340
Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic i<i utež.
I Superfosfat f
najuspešnejše, najzanesljivejše in najcenejše
fosfornokislinsko gnojilo
—za vse vrste zemlje	—
dalje
42 30-30
amonijakove, kalijeve in soliterne superfosfate
prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgevoi, kmetijske zadruge in društva.
Le superfosfat
v ceni ni poskočil!!
88 ----- 88
88 Osrednja pisarna društva avstr. tovarn 88 za superfosfat Praga, Pfikopi 17.
Ochsena-krogljice za juho po 3 vin.
zabelijo in krepijo vse juhe, omake, guljaž itd. 1 kocka za krožnik zadostuje za napravo okusne in redilne goveje juhe s kiompirjem ter sočivjem ter dobiva okus po mesu. Ochscna kot nadomestilo za meso se lahko kupi za
dobro kosilo za 3 6 vm. na osebo.	545 2-1
Poskus zadostuje. Stane v škatljah po 48 kock le 3 vin. franko in prosto colnine v vsak kraj Avstro-Ogerske. Plača se po sprejemu ali koncem meseca. Neugaiajofe vzamemo vedno nazaj. Za preprodajalca v škatljah po 900 kock ceneje. Ochsena se vedno drži in je patentirana.	.. .v Mnun s « •	_
'	Altona (Laba), MOHR & Co., dr. z o. z., Nemčija.
Grand Prlz na svetoval razstavi v Pariza 1900.
Kwizdov korneuburški živinski prašek
dijetetično sredstvo, za konje, govedo in ovce:
Cena I ikatljl l K 40 v, pol ikatlje 70 v.
Nad 6: let v vseh hlevih v rabi pri
pomanjkanju teka, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in
pomnoženje množine mleka.
Pristno samo z zraven stoječo varstveno znamko, dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Ilnstrovan cenili gratis in franko. Glavna naloga: Franc Jan. Kwizda, c. in kr. avstr. - ogrski, kr. rumunski in kr. bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneaburg pri Duaaja.
1

>
kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peči, navadne, preproste pa do najfinejših izpeljav, štedilnike, kotle za žganje in piČO kukati, slamoreznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice za grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno
Veletrgovina z železnino | Jerliiir", P. Majdič v Celju. jj
ftajvečja iznajdba nove dobe
je žepna ura za gospode „Concurrenz" s pravim švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 3'90, 3 komadi samo K 10"50. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	463 16—7
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.)
flri lota 18781 P0V80(1 priznana domača sredstva UU lGld. 1010! pri vetjih naroČili!) znatni popusti y cenah
A. THIERRY-j a BALZAM
edino pristen z zeleno usmiljeno sestro kot varstveno znamko. 331 20-17	Oblastveno varovan.
12/2 ali 6/1 ali I velika steklenica K 5 60.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja kakega drugega balzama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznnje. Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influencif pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobo-bolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in izpuščajih itd. — 12 malih, ali 6 dvojnih steklenic, ali 1 velika specij. steklenica K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry-a edino pristno cenltfolljsko mazilo
je zanesljivo in naj goto vej šega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnetjih, tvorihj odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah
itd. — 2 dozi staneta K 3-60. Naroči se: Lekarna k angel.)u varihn. Adolf Thlerry v Pregradi pri Rogatcu.
Dobi se v večini lekarn. — Na	Pri večjih na^
debelo v medicinalnih drogerijah.	ročllin popust
Steckenpferd - bay - rum
Bergmannn & Co., Dečin n. L. (Tetschen a. E)
ostane slejkoprej najboljša voda za glavo, za umno negovanje las, zabraDjuje tvorbo luskin, predčasno osivelost in izpadanje las in krepi lasne korenine. Mnogoštevilna priznanja! V steklenicah po 2 K in 4 K se dobi v vseh lekarnah, drogerijah, parfimerijah in brivnicah.	148 20-17
Pozor!
Pozop !
80.000 parov čevljev!
! 4 pari čevljev za le 9 K!
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se je meni naroČilo razprodati večjo zalogo Čevljev globoko pod ceno. Prodam zato vsakemnr 2 para moških in 2 para ženskih Čevljev na zavezo iz rjavega ali črnega nsnja po najnovejši modi. Velikost po centimetrih. Vsi 4 pari stanejo le 9 K. Pošilja po poštnem povzetju. S. A. Leser, Krakov, Jožefova ul. 10 L 3223. — Se lahko zamenja, tudi denar vrne. 524 10—2
siroc^
encan
Triesfe
33 prekomorskih parnikov. 33 prekomorskih parnikov.
Ekspresno iz Trsta v Južno Ameriko
v 10 dneh od kontinenta do kontinenta 53522 Dve posebni vožesji
z dvovijačnim brzoparnikom
Cesar Franc Jožef I.,
16.500 ton, 10.676 indiciranih konjskih sil.
Odhod iz Trsta : 30. oktobra in 18. decembra, Neaplja: 1. novembra in 20. decembra, Barcelone : 3. novembra in 22. dec., Las Palmasa: 6. novembra in 25. decembra, Rio de Janeira: 14. novembra in 2. januarja. Prihod v Buenos Aires : 17. novembra 1913 in 5. januarja 1914.
Pojasnila daje ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo št. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor.
Za njive in travnike, za sadje, zelen jad, za žito, vinograd, moraš žlindre pridat.
Tomaževa žlindra
Zvezdne

znamke
453 10-5
je priznano najboljše in poceni fosfornatokislo gnojilo za jesensko setev.
Gotov učinek! Bogat donesek! Pozor!
Tomaževa žlindra zvezdne znamke prodaja se le v plombiranih, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebino fosforove kisline, ki je na vrečah označena, se da popolno jamstvo.
Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina „Merkur" Peter Majdič v Celju.
Naročila na debelo in drobno se takoj izvršujejo
Pozor!
Kdor hoče priti poceni v Ameriko, naj se obrne zaupno na mene. Vsakomur dam natančna pojasnila	187 -29
A, Gruden, Geestemunde (Bremerhaven).
175 -29
Nova, stara
vina in droženko
lastnega pridelka prodaja v poljubni množini Fr. Ferlinc v Šmanji pri Jelšah.
HaauiiHC!i!a*aaBaaBaBgj|I«BBSHH&BBBflHEgiS<-;Htll
?	T b
Slovenci! Nikar tujcem svoj denar!
Priporoča se Vam v nakup
E, Salmic, Celje
Narodni dom.
To je največja in'najcenejša razpošiljalnica pravih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in optike.	66 50-38
Zahtevajte cenike! Zastonj in poštnine prosto!
Opomba: Blago tvrdke R. Salmič je najbolj pripoznano po celem svetu.
..........................................................

LIKAR
.. PLESKAR
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
MIHAEL DOBRAVO, Celje
46	Gosposka ulica štev. 2.
51-39
za jesenske in zimske obleke.
Veliko zalogo vsakovrstnih garnitur, preprog in zaves priporoča najstarejša »a-	n a p o d na trgovina	77 49-37
— Napodni dom - CELJE - Narodni dom	-
Postrežba točna in soiidna!	Vzorci na razpolago.

Nagrobne
vence
v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
v Celju.
40 12-9
- Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov:
Zvezna trgovina,
(Goričar & Leskovšek, Celje
»J
£
Vplačani deleži K 126.100'-
Rezermi zaklad K 344.683'87. — Lastno premoženje zadruge K 534.382'17,


POSOJILNICA V MARIBORU
V LASTNI HIŠI V NARODNEM DOMU.
Sprejema hranilne vloge na ^ / | knjižice in jih obrestuje po
oziroma vloge proti Z 31 O odpovedi po * |4
Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. u? 12-10	Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu
|J„B i a ■ B_a_B a 0 i S	M
BBBBBBBBBBHHMMBHBBBBBBl
Slikar in pleskar
I prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dala kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Pxi-poroča se za obilna naročila. Svoji ksvojim!
Viktor Bevc, Celje
76
Graška cesta št. 43.
49-39
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip
itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih
35	del!	52-41
Na debelo! Na drobno!
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 9 K 40 h; prima pol belega 9 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 E; belega, finega 10 E, najfinejši prsni pah 19 K. — Kdor vzame 5 kg, 396	dobi franko.	50-11
Zgotovljene postelje
Iz gortonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zgiavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 E, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, E 14*70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 om Široki E 4 50, E 5 20, E 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetjn od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773. Češko.
Bogato ilustrirani oeniki zastoij in fr«
Kdor hoče za 6 v kupiti škaiijico, naj zahteva izključno svalčični papir
,Ottoman'
10 c
Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Glavna slov. zaloga ter velika izbira kranjskega vrvarskega blaga, kakor štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Vedno sveža žgana kava.
Točna in solidna postrežba I
J. lavttikar
Celje
Graška cesta 21
NT a drobno in na debelo.
Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev,
firneža in lakov. Kupujem po najvišji ceni deželne pridelke, vosek in vinski kamen.
Zialogra rudninskih voda..
Darujte družbi sv. Cirila in Metoda!
v.
\ jc šolsHe potrebščine ■§
Ha debelo.
39 52-41
za ljudske šole kakor:
Na drobno.
Svinčniki, peresa, peruniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljice za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri
mr Goričar (lesHoVselj V Celjn m i
Lastna zaloga Ijudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade.
i
m:<\
1B i ■
>
o
e
0
ca
1
«3
a	_
.„	M
a
>	_
CS	«
•■->	C
O	N
N	O >
PQ	N
ZVEZNA TISKARNA V CELJU.
Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polja moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
•P O O ®
pr
5. §
p —
3
3 95 s. «<
E7 c f3 P
o ISO •
bo 1-1
P77I
Laslna Knjigoveznica.
registpovana stavbena, in stanovanjska zadruga omejeno zavezo ¥ GABERJU PRI CELJU
z
XXXXXXXXXXXXX XX xxxxxxxxxxxxxxxx
sprejema vloge od svojih članov, ki nameravajo zidati hiše in jih obrestuje po
xxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxx
pet od sto S
Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 U lepih stavbenih prostorov na razpolago.
10 Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30% vrednosti projekt stavbe.
86 49-39
Pisarna je v Celju,
Rotovška ulica št 12
Avstr. postne hranilnice račun štev. 54.366.
xxxxxxxxxxxxxxx Uraduje se vsak četrtek od 9.-12. ure, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. ure XXX dopoldne. XXX
11 Južnoštajerska hranilnica v Celju ■■
oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. O dopoldne in iih obrestuje po t i I /
do 12. are

v Narodnem domu.
dopoldne in jih obrestuje po od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta b kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, So-
4
11 o 2 0
Stanj, Sevnica, Vransko In Gornji grad in rezervna zaklada, katera znašata že Dad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 125 -34
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
trn;