Telefon M. 74.
Pjonanma številka 10 h.
f1« , sštl projvMtn:
is
i?!o teto naprej 26 K — li
Gol leta fetrt . aaesec
I3, 6 ,60 ; 2 , 20,
i »pravniiivu prajamaa:
IK
™lo iftto naprej 20 K — h pol leta , 10, — , ietrt , , 6 , - , »aesec , 1 ,70,
Z* pošiljanje as <tom 20 h ca mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin* in InsemM •prejema upravni&tvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-tiiSkib ulicah st. 2, L, 17
izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 23
V Ljubljani, v sredo 29. januvarija 1902.
Letnik XXX.
pravosodne razmere na Štajerskem.
V seji proračunskega odseka poslanske zbornice dne 23. t. m. je slovenski poslanec Robič grajal pravosodne razmere mej Slovenci na Štajerskem ter rekel približno:
Ze precej časa je pri imenovanju sodnih uradnikov na Štajerskem navada, da se uradniki slovenske narodnosti kar največ premeščajo s Spodnjega Štajerskega na Kranjsko, da se naredi prostor nemškim uradnikom v slovenskem delu Štajerske.
Ta zistem, da se sodni uradniki slovenske narodnosti premeščajo iz ožje domovine, ni bil nikdar prej tako v navadi, kakor sedaj pod vlado gospoda predsednika deželnega nadsodišča grola Gleispacha.
Kakor znano, je bil grof Gleispach ob vstopu v ministerstvo tako previden, da si je zagotovil svoje mesto v Gradcu. Ko pa je odstopilo Badenijevo ministerstvo in je bil grof Gleispach zopet imenovan predsednikom deželnega nadsodišča v Gradcu, ga ondi niso ravno prijazno sprejeli. Od tedaj grof Gleispach dela pokoro ter vsak dan poljublja šibo, ki ga je tepla, ter vlada v smislu neke stranke, da si opere madež, ki si ga je po mnenju gotovih krofov nakopal kot član Badenijevega ministerstva. On torej dela pokoro, toda na račun slovenskega prebivalstva na Sp. Štajerskem.
Vsak narod pa ima pravico zahtevati uradnike svoje narodnosti. Dobro pravosod-stvo je le tedaj mogoče, ako je uradnik popolnoma zmožen dotičnega jezika in se ga tudi poslužuje.
Na Štajerskem pa je nesmiselna in krivična navada, da so praviloma uradniki slovenske narodnosti v istini izključeni od na-meščenja na Spodnjem Štajerskem, in daje ravno slovenska narodnost temu pravi vzrok. Naravno je torej, da v takih razmerah za nadarjene slovenske dijake pravosodna služba ni vabljiva.
Navzlic temu pa je vedno dovolj av-skultantov s sodnimi izpiti, ki so popolnoma
zmožni slovenskega jezika. Toda mesta sodnih pristavo v ostajajo prazna, da jih dobd Nemci, akoravno so okraji skoraj izključno slovenski.
Skoraj v vseh sodnih okrajih na Spodnjem Štajerskem prebiva nad 95 odstotkov Slovencev. Tako prebiva v ljutomerskem okraju 12 832 Slovencev in 469 Nemcev; v gornjem radgonskem okraju je 12.204 Slovencev in 410 Nemcev; v brežiškem okraju 17.483 Slovencev in 721 Nemcev; v šoštanjskem okraju je 12.344 Slovencev in 520 Nemcev; v ptujskem okraju ji najmanj 46 000 Slovencev.
Človek bi sodil, da so v vseh teh okrajih le Slove ci nanuščeni kot uradniki. Ali tu uradujejo skoraj izključno le Nemci, ki niso zmožni ljudskega jezika, ampak ga le za silo lomijo. Opozarjam na Ljutomer in Ptuj.
Gospod pravosodni minister bode sicer trdil, da to ni res. Mogoče, da bode to trdil tudi glede sodišča v Ljutomeru. Toda opozarjam na akte glede tožbe proti Ivanu Firbasu. Iz teh je razvidno, da priče niso razumele sodnika in sodnik ne prič.
Spodnje Štajersko vzgaja dovolj uradnikov slovenske narodnosti. Tako jih je šest rojenih v ljutomerskem okraju, toda od teh službujejo skoraj vsi v drugih kronovinah. Pri okrožnih sodiščih v Celju in Mariboru pa so ustanovljeni za nemške avskultante tečaji, v katerih se še le slovenščine uče. To vendar ni pravo. Nemogoče je, da bi se človek v kratkih mesecih toliko priučil popolnoma tujega jezika, da bi ga bil zmožen v pismu in besedi in bi mogel v pravem pomenu besede poslovati kot sodni uradnik. Ti nemški avskultantje pa dobivajo poleg adjutuma še po 200 kron nagrade, ker so tako dobri, da se uče slovenščine.
Sicer pa izkušnja kaže, da se navadno nikdar ne nauče zadostno slovenskega jezika, ako se ga prično učiti še le v službi.
Pri imenovanjih sodnih uradnikov na Spodnjem Štajerskem sploh niso merodajne sposobnosti, sodni izpit ali starost, marveč se deželno višje sodišče
ozira vodno na želje neke stranke.
Tako pozna sodna uprava v ljutomerskem okraju le 400 nemških prebivavcev, 12.800 Slovencev ne pozna. Istotako se ne ozira na 48.000 Slovencev v ptujskem okraju.
V posameznih sodnih okrajih se dogaja, da se stranke boje pred Bodnika, ki ne zna njihovega jezika. Zato si morajo stranke najemati zagovornike. Seveda so to slovenski kmetje, in na te se ni treba ozirati, ker tako žele nekateri kričači!
Proti takemu postopanju moram v imenu slovenskega prebivalstva odločno ugovarjati.
Mi ne zahtevamo drugega, nego da so priimenovanju sodnih uradnikov merodajne samo potrebe pravosodja, ne pa potrebe neke stranke.
Mi bi tudi proti nemškim uradnikom ne ugovarjali, ako so slovenščine v pismu in besedi popolnoma zmožni, ako hočejo slovenski uradovati in so pravični ter ne kažejo sovraštva do slovenskega ljudstva, kar se žal mnogokrat zgodi.
Konečno opozarjam gospoda pravosodnega ministra na interpelacijo z dne 19. novembra 1901 glede uravnave mest višjih sodnih svetnikov. Ta uravnava občutno prezira sodnike za slovenski del dež. višjega sodišča.
Iz budgetnega odseka.
Proračunski odsek je pričel včeraj razpravo o poglavju »naučno ministerstvo.« Kot prvi je govoril poslanec grof S t U r g k h. V svojem govoru se je mož pečal večinoma samo s popravo cerkve sv. Štefana ter zahteval, da se ne pokvari sedanji nje gotiški slog. Mož je menda ves vnet za lepoto božjih hiš. — Potem je govoril o stalnem nameščanju okr. šolskih nadzornikov v pesamnih kronovinah. V to svrho naj vlada predloži dež. zborom potrebne zakonske osnove.
Za njim je govoril specielno o šolstvu slov. posl. R o b i č. Rekel je, da na Štajerskem osrednje šolsko nadzorstvo ne vrši
v polnem obsegu svoje naloge, in s;oor radi tega, ker je preveč obremenjeno. 0.1 po-samnih organov se pač ne more zahtevati, da bi sa zadostno poučili o razmerah v nad 900 šolah, na katerih poučuje do 2500 učiteljev. Štajerski zakon o preosnovi učiteljskih plač se je že sedaj pokazal v vsej svoji nedostatnosti, ker ravno sedaj narašča pomanjkanje učiteljev. Z iznajdbo novih rubrik o politiškem vedenju v kvalifikacijskih tabelah učiteljev se ne bo povzdignilo šolstvo. V zadevi okrajnega šolskega nadzornika se govornik pridružuje mnenju grofa Sturgkha.
Naučni minister vitez H a r t e 1 govori obširno o povišanju dotacije za akademijo znanosti ter o popravi cerkve sv. Štefana in glede prodaje stolne cerkve v Krki na Koroškem solnograškim redovnicam. Za ta korak se je odločila vlada še le po daljšem preudarku. Pri prodaji se je pa sklenila taka pogodba, da je za ohra-nenje poslopja bolje poskrbljeno nego poprej.
Na izvajanja posl. Robiča o štajerskem učiteljskem zakonu je minister izjavil, da zakon ustreza vsem zahtevam in bo znatno izboljšal položaj učiteljev, vsled česar ga je z velikim veseljem predložil cesarju v potr-jenje. O stabiliziranju okr. šol. nadzornikov se je minister izjavil, da je treba odstraniti še mnogo težkoč.
Konečno je še posl. Derschatta čutil potrebo, da je »dokazal« neutemeljenost Ro-bičevih pritožb.
Zakon proti jezuitom v nemškem drž. zboru.
Katoliški centrum v nemškem državnem zboru je pričetkom sedanjega zasedanja zopet vložil interpelacijo na vlado v zadevi odprave zakona proti jezuitom. To interpelacijo je v včerajšnji seji utemeljeval drž. poslanec dr. Spahr. ter poživljal vlado, naj že vendar ustreže občni želji katoliškega prebivalstva v Nemčiji. Odgovarjal mu je mesto drž. kanclerja državni tajnik grof Posadowsky, ki je mej drugim izjavil: S predlogi v tej zadevi se že davno temeljito pečajo posamne državne vlade. Od katoliške strani se je opetovano naglašalo, da se pri
LISTEK.
Jetnik.
Spisal Josip K n a f 1 i C.
Peljali smo se na parniku po Dunavu navzgor proti Belemu gradu. Bili smo vsi potniki na krovu, kajti magično lep jesenski večer nas je razdivljal. Kakor pestrobojno zrcalo je svetlikal firmament, in njegove bleske so odbijali valovi reke v prav tako barvanih, toda živejih in bujnejih žarkih in pramenih, da je luč nebes in vodovja lila in plula v jednem mogočnem, lesketajočem toku čez gibke, [lahkokrile ladije, plitve ribiške čolne, čez bele prode in razvaline gradu na strmi skali . . . dočim so bregovi s svojimi zasenčenimi in vedno bolj gine čimi in nevidnejemi gozdovi in dolinami obdajali svetlobo večera s širokim, temno-modrim okvirjem. Zrak je bil mehek in zelo prijeten.
Parnik se je počasi bližal majhni postaji na srbski strani. Na lesenem, nizkem pomolu smo videli čakajočo gručo oseb, in ko je parnik varno pristal, smo razločili med njimi uradnika parobrodne družbe, fi nančnega stražnika, prodajalca melon, tri orožnike, v njihovi sredi Srba orjaškega
A " L , A
stasa in uklenjenega na rokah in nogah in zadaj žensko s culico v roki. Vkrcali so se od njih samo trije, namreč jeden orožnikov z jetnikom, kateremu so odpeli verigo na nogah, da je mogel, zastražen i od obeh ostalih orožnikov, prekoračiti ozki mostič, in ženska. Ko je uradnik vzprejel in oddal pošto, je parnik zopet odplul.
»Kaj pravite o teh ljudeh, gospoda?« je dejal gospod družbe, pokazavši s prstom pod krov, kamor so bili vstopili novi gostje. »Mar niso nekaj posebnega? Gotovo, stražnika ne mislim ... Ali njegov jetnik — kako plemenit človek to! Nemogoče, da je zločinec: ali je vstaš, ali je nesrečnik. In ženska, stavim, da je njegova žena. Pove-Sala je glavo, toda spoznal sem, da je mlada in zelo lepa . . . Ljudje me zanimajo; jaz slutim tukaj dramo . . .«
Koketna soproga tega gospoda se je smejala, nekateri so molčali, drugi smo bili več ali manj njegovega mnenja in smo i njim razno ugibali. Vsi pa smo bili jed-nako radovedni, in ni trajalo četrt ure, ko se je nahajala cela družba Bpodaj in najbliže v novodošli trojici.
Res, tu je stal jetnik, naslonjen ob steber ladije, in sanjavo gledal na vodo, kjer bo gasnili poslednji plameni večerne zarje,
ob nogah pa mu je klečala ona ženska in tiho plakala . . . Zdaj še-le smo mogli dovolj občudovati njegovo silno telo, vzorno rast in možkoponosni njegov obraz. In ni bil sličen ni podoben hudodelcu, opasnemu in groznemu, nego zdel se je kakor orel, kateremu so strte peruti. Za naše zvedave poglede se ni brigal, temuč je v enomer strmel tja preko valov, dočim mu je večerna sapica božala razgaljeni vrat in kodrasto, neuklonjeno glavo. Njegov duh je bil videti daleč odsoten ... Le včasih so Be mu povesile ugasle oči — in takrat je vzžarel v njih nenavadno mil in topel blesk, — na mlado ženo ob njegovih nogah, kadar je glasneje zaihtela ali s prsti tipala železne okove, da-li ga ne tišče prehudo . . . Enkrat samo je dvignila s črnim robcem zastrto glavo, ko ga je z zadušenim glasom nekaj vprašala, in on je zanikal, — in takrat smo se vsi začudili lepoti njenega obličja.
Naravno je, da nas je ganil ta prizor, in pol nevoljno, pol izzivajoče smo pogle-davali na orožnika, kateri je sedel, puško med koleni, lagodno na zaboju in nas gledal s samozavestjo, s katero gledajo orožniki celega sveta, vendar dobrodušno. Imel je rejen život, zamazano uniformo, in raz ud
orožja ni bilo prav nič strogega na njem. Ko mu je nekdo nas ponudil smodk in drugi čašico konjaka, je vzprejel oboje prav prijazno in na naše vprašanje, kam da pelje jetnika, uljudno povedal :
»V Beligrad, pred kraljevo sodbo«.
»Pa zakaj ga imate tako hudo uklenjenega?« je hotela vedeti sočutna dama.
»Ker bi mi ali utekel ali se utopil. Taki ljudje ne morejo živeti brez prostosti . . . Tudi v ječi ne bo dihal dolgo; pogine kakor lastovka v kletki . . .«
»In kakšen zločin je zakrivil ?«
»Nu, brata je ubil«, je zadovoljil mož naši radovednosti in s slastjo zapušil cigareto.
Družba se je ob vesti, da je simpatični jetnik morilec in celo morilec brata, zgrozila, in koketna gospa se je ironično ozrla v soproga, ki je kakor v neveri zmajeval glavo . . .
»Hu! Strašno! Nemogoče! Zakaj ?« tako bo navprek vzklikala naša usta.
Orožnik se je dobrovoljno smehljal in potem jel pripovedovati.
Opomniti moram, da jetnik ni mogel slišati našega pogovora, ker je voda močno šumela, in ker smo bili preoddaljeni; okre-njen pa je bil v drugo stran. (Konec prib.)
dušnem pastirstvu v gotovih delih dežele ne more pogrešati delavnosti pridigarskih redov, posebno jezuitov. Nasprotno je pa protestanško prebivalstvo (?) v velikih skrbeh radi zopetne naselitve jezuitov. Ta bojazen korenini globoko v ljudski (!) duši. V takih razmerah je pač umevno, da treba resnih študij o tem vprašanju. Pričakovati pa je, da bodo zvezne vlade še tekom tega zasedanja dospele do konečnih zaključkov in sklep se bo naznanil drž. zboru.
663 milijonov za nove kanale.
Francoska poslanska zbornica razpravlja te dni o vladnem načrtu, s katerim se za hteva 663 mil. za zgradbo oziroma zboljšanje raznih vodnih cest ter izvršitev raznih obrežnih del in ureditev pristanišč. Ta dela Be izvrše v prvi vrsti z ozirom na vojne potrebe, a bodo koristila tudi trgovini. Načrt bo brezdvomno obveljal, ker se zanj ogreva skoro tričetrtinska večina zbornice. Pri tej priliki se je tudi sprožila misel za gradnjo kanala ,,des deux mers", ki naj bi vezal severno in južno obal Francije in Angležem odvzel moč v Sredozemnem morju. S tem vprašanjem se bo pečala posebna komisija.
Grozovitosti v zadnji kitajski vojski.
Razni nemški listi priobčujejo te dni obširneja poročila o nekih grozovitostih v zadnji vojski na kitajskih tleh, ki so jih baje provzročili — ruski kozaki.
V tam daljšem opisu se pripoveduje po podatkih ruskega slikarja Vereščagina, da so dne 4. julija lanskega leta Kitajci jeli streljati na Blagoveščensk, glavno mesto v ruskem Poamurju, s katerim bo dotlej živeli v dobrih trgovinskih razmerah. Ta napad so pa Rusi naslednji dan odbili in prijeli vse v mestu bivajoče Kitajce. Naslednje dni so ujeli še tudi nekaj v obližju bivajočih Kitajcev ter vse skupaj odvedli na levi breg reke Amur, kjer se nahaja naselbina ko-zakov. Pritirali so tja več (12) t soč Kitajcev, mej njimi mnogo starcev, žena, otrok ter pohabljencev. Kdor radi bolezni ni mogel dalje, so ga prebodli takoj na potu.
Ko so na ta način z ubogimi kitajskimi žrtvami dospeli do obrežja reke Amur, ki je tam nad 500 m. široka, zapovedali so jim, naj poskačejo v vodo. Ujeti Kitajci so prosili in jadikovali, naj jim Rusi prizaneso, ker se hočejo pokristijaniti in postati ruski podaniki, toda vse prošnje so bile zaman, vojaki so jih potisnili z bajoneti in sabljami v neprostovoljno kopelj. Kdor se je ustavljal, je bil na mestu mrtev. Ti grozni prizori so se ponavljali več dni. Kdorkoli je bil na tem, da se reši iz vode, so ga enostavno ustrelili. Prizori, končuje Vereščagi-novo poročilo, so bili naravnost nepopisni. Gledati so jih mogli le najtrdosrčneji kozaki.
To je posnetek obširnega poročila nem ških listov, ki trdijo, da je strogo posneto po Vereščaginu, kateremu so bili na razpolago najzanesljiveji podatki. Vereščagin je objavil svoje popotne spise v listu »Westnik Jewropy«. Morda vse ni tako res, kakor se tu Blika, a če je le desetina tega resnična, je ta dogodek tak, da je sramota za sedanjo »prosvitljeno« dobo.
Izpred sodišča.
»Ta veliki šlibar" Kučera. Izven-redno podjeten »tiček« je stal včeraj pred dež. sodiščem ljubljanskim v osebi 21 letnega, v Kamniku rojenega Ferd. Kučera, bivšega odvetniškega pisarja pri dr. F u r 1 a n u v Ljubljani in pri dr. O. R y b a f u v Trstu. Predno so Kučeri dali stanovanje na ljubljanskem Žabjaku, bival je v Kamniku, kjer se je seznanil z ženo kočarja Aleša Korošca iz Šinkovega Turna, ki mu je pravila o neki svoji pravdi. Kučeri se jo takoj zasvetilo, da nevedni ženi lahko izvabi par kronic in tako odpomore suši v svojem žepu. Z izredno važnim obrazom je rekel ženi, da tožbo »iz usmiljenja« on prevzame, ker »ima tako učenost kot noben dohtar« in da mu je ženica na to učenost še bolj verjela, pristavil je, da je Blužil v Trstu že za »ta velikega šlibarja«, zato ji bo on naredil »tožbo in obtožbo«. Dobil je takoj od ženice nekaj na roke »za kolke«, a v par dneh je Kučera že priromal na njen dom, češ da je tožbo »prenaredil« in da bo tožba sedaj tako »držala, da bo dobila ko-štenge dvakrat povrnjene«. Zahteval je 10 K 40 h še »za kolke«. Ženica je hitela v Mengeš, »da tožba ne zastara« — izposodit si omenjeno svoto, ki je hitro izginila v
žepu Kučere in Bkoro tudi po njegovem goltancu. Ni minilo mnogo dni, že se je prišel Kučera zopet »informirat« k ženici v sinkov Turn. Ženica mu je žalostno pripovedovala, da je bila zadnje dni racli tatvine ene repe obsojena. »To se vse da izbrisati«, dejal je Kučera, »jaz vam naredim, da bo-dete popolnoma frej«. Vsa je mogoče na svetu, mislila si je ženica, in je z zaupanjem pogledala Kučero. »Mati, ali si upate priseči, da vi niste ukradli repe?«, vprašal je Kučera. »Naka«, vzdihnila je ženica. Kučera pa si je položil prst na čelo, malo pomislil, potrkal ženo na ramo in dejal: »Mati, le potolažite se, bova že naredila, da pojde«. Zenici se je razvedril obraz in prav nič se ji ni otemnil, ko je pričel Kučera praviti, da bo treba za to komisije, »ki bo vse natančno gor vzela« in da za pot komisije potrebuje — 36 K. Ženici je repica hudo ležala na duši, zato je šla in prodala prašička, Kučeri je pa dala 36 K.
Dne 2. decembra pojavil se je Kučera že zopet v Koroščevi koči. To pot pa je naletel na moža Aleša Korošca, ki je pa bil, kakor se večkrat na svetu prigodi, glede brihtnosti še daleč za svojo ženo. Alešu Korošcu je sijala sreča z obraza, da se je seznanil s .tako učenim dohtarjem, ki vse kamniške dohtarje da v aržet«. »Dohtar Kučera« je pogovor upeljal s tem, da je proBil malo vode, ker je žejen. Za tako učenega gospoda vendar ni voda, šinilo je v glavo Alešu Korošcu, zmuzal se je ven in tekel je, kar so ga noge nesle, za »g. dohtarja« po — pivo v gostilno. Z zadovoljnim smehljajem prezeritiral je potem Kučeri piva in domačega kruha. Storil je vse, kar je bilo v njegovi moči, da jo dobro postregel imenitnemu dohtarju, in ko je videl, s kako slastjo Kučera pije in je, legla je velika zadovoljnost na njegovo srce, da se je tako dobro izkazal. Pri pijači se je Kučeri seve razvozljal jezik.
Pričel je zabavljati kamniškim dohtarjem pri sodniji, da so malo učeni, ker ne morejo hitro rešiti njegove »tožbe in obtožbe", in ko si je odrezal zopet velik kos kruha, je dejal: „Pa jim že uro navijem. Še jutri morajo na komisijo sem". In ko je kos kruha pojedel, je pristavil: »Pa za komisijo se nuca šo 13 gld., ker bode morebiti treba komisije iz Ljubljane". Aleš Korošec in njegova žena pa sta imela pri hiši denarja samo eno krono. Kaj storiti ? Po treh vaseh je šel Aleš Korošec prodajat zadnjega svojega prašička. Prodati je mogel prašička le za 15 K, katere je dal Kučeri skupno z edino krono, katero je imel pri hiši. Kučera je pa dejal, da še manjka, in konečno se je zadovoljil poleg 16 K s tem, da je ženi potegnil prstan s prsta, češ „da vzame prstan na račun za 5 gld.", potem pa je naročil, da mora biti v hiši za komisijo vse lepo počedeno, pospravljeno in popravljeno. Naposled je zahteval Kučera za cigarete, a Aleš Korošoc ga je milo prosil, naj ne zameri, da mu za to ne more nič dati, ker nima bora pri hiši.
V par dneh je prišel Kučera na Šinkov Turn povedat, »da je po telegrafu" prišlo, da v dveh dneh pride komisija, zahteval je zato zopet 11 gld., toda žena se mu je vendar uprla menda zato, ker jo je že popolnoma obral. „Mati", zakričal je Kučera, »jaz imam vofenpos in lahko vsakega ustrelim, kdor se mi po robu postavi«. Ker kljub temu ni nič dobil, je odšel, a povrnil se je še isti dan in povedal, »da so radi tega vse tožbe odbite in da so proti Koro-ščevim ljudje še predobri".
Slava tega »učenega dohtarja" se je skoro izvedela in poslali so ga dalja štu dirat na Žabjak. Tu pa so se o »velikem šlibarju" zvedele še zanimive stvari. Ogoljufal je tudi sina ljubljanskega žapana dr. Ivana Milana Hribarja, ko je bil K. 1.1900 za navadnega pisarja pri Furlanu. Prišel je nekoč k dr. Hribarju ter mu med solzami pravil, da ga je oče obiskal, a da je očeta pri njem na stanovanju kap zadela. »Hitro moramo očeta spraviti v Gradec v bolnico", jokal je pred dr. Hribarjem in „pumpal" g. dr. Hribarja za 10 K. Globoko je ganila dr. Hribarja ta sinovska ljubezen do očeta in hitro je Kučeri dal 10 K. Ni pretekel teden, že je bil Kučera zopet pri dr. Hribarju, kateremu je pripovedoval, da je iz Gradca dobil pismo, da očeta niso hoteli v Gradcu v bolnico in da potrebuje zopet 10 K, da očeta Bpravi nazaj domov. In dr. Hribarju se je ginjenost še pomnožila in dal mu je zopet 10 K za očeta, 4 K je pa dr. Hribar Kučeri še posebej dal, ker mu je menda tako dober sin res imponiral in ker mu je obljubil, da mu vrne „ob novem letu". Pri dr. Furlanu je Kučera vzel toliko predplačila, da je bil plačan naprej za celi dec. in še za del januvarija. Dr. Furlan mu je iz usmiljenja odpustil 30 gld. a Kučera je po-neveril zlat prstan uslužbencu pisarne Ci-mermanu. Ko je od dr. Furlana zopet izvabil 5 gld. in „napumpal" razne stranke, je izginil v Trst, kjer je s ponarejenim spričevalom dobil službo v pisarni dr. R y -bala v Trstu. Tu je najprej pričel konfi-scirati razna denarna pisma, naposled se je I pa pripravil do »obširnejšega delovanja".
Ko je nekoč Antonija Brad prišla v pisarno dr. Ryb»fa radi nekih zemljeknjižnih zader, namignil ji je Kučara k sebi in ji dejal, naj doktorju nikar preveč ne zaupa, ker on vse boljše zna in ji bo vse ceneje napravil. Tako je s časom iz te stranke izvabil 374 K, napravil pa ni nič. Tudi Ant. S a n o i n u iz Barkovelj pri Trstu se je v neki kontumacijski zadevi ponudil za »dohtarja" in izvabil jo iz njega okolu 140 K. Porabil je Kučera ta denar s »svojim dekletom". Pred sod ščom je Kučera, ki je že dva meseca sedel v preiskavi, vse priznal, »ker je že grozno dolga preiskava". Izjave prič bo se večinoma prebrale, osebno je prišel včeraj k sodišču le Aleš Korošec, ki na sodnikovo vprašanje, ako je kaj v sorodu z obtožencem, ni nehal zatrjevati. nO,
00	nč, nč, oo nč " Zahteval je, da mu mora „ta veliki šlibar" vse povrniti, tudi »krugelco piva". Da je Kučeri toliko zdajal, zapeljala ga je v prvi vrsti »dohtarjeva učenost" in pa obljuba, »da bo dobil vse topelt povrnjeno«.
O Kučeri smo mi nedavno poročali v zvezi z nekim samomorom v Kam* n i k u. Kučera je v Trstu zapeljal neko dekle Marijo C e r n e , ki mu je slepo verjela. Ko |e Kučera v Trstu začutil vroča tla, hitel je na svoj dom v Kamnik, a ubogo dekle ni moglo vztrajati v Trstu brez „njega'', ki ji je obljubljal „zlate gradove", in šla je za njim v Kamnik. Tu se je skoro prepričala, kako grdo jo je ogoljufal Kučera. Poiskala si je grob v mrzlih valovih Bistrice ... Da je to dekle ogoljufal in uničil, zato Kučera ni bil obsojen, ker za to nimamo postav ... . za ostala dejanja pa je dobil 8 mesecev ječe, in obsojen je bil tudi, da mora ogoljufanim osebam povrniti škodo. Z globokim poklonom je „ta veliki šlibar" odšel izpred sodišča nazaj v ,,luknjo" v trdni zavesti, da škode nikdar ne povrne. Kučera je bil obsojen tudi radi vlačugarstva.
Goška afera št. 2. Strašno veliko so liberalci pisali o pogrebu župana Žgurja na Gočah in o nemirih, ki bo se baje takrat vršili. Od vsega tistega pisanja je ostala le današnja obravnava proti posestniku Janezu Jerončiču in njegovi materi, češ, da sta v zasramovanje izobesila na drog staro cunjo s „škrpetom". Dež. sodišče je danes izreklo, da se obravnava preloži, ker se je prepričalo, da je treba marsikatero pomanjkljivost izpolniti in zaslišati nove priče. Jutri bomo povedali, na kakih dokazih stoji obtožnica.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. januvarija.
Osebne vesti. Iz Trsta se poroča: Nj. velič. cesar podelil je c. kr. davčnemu višjemu nadzorniku gosp. Francu Z a r -
1	i - j u naslov in značaj finančnega svetnika. — G. sodni pristav Makso Čeme se je poročil z gospico Mimi Tomašič v Opatiji. — Na Opčinah je umrl včeraj pred-poludne g. Edvard Daneu, brat gospe soproge posestnika in dež. poslanca g. Ivana Goriupa. — Finančni minister je imenoval arhivarja pri loterijskem uradu v Trstu g. Ivana pl. Gannay,. upraviteljem loterijskega urada istotam. Dalje ]e bii kontrolor istega urada, Teodor Horvath na lastno prošnjo premeščen na Dunaj kot ofi cijal višjega loterijskega urada.
Malo- in velikoruski dijaki v prepiru. Z Dunaja se nam piše: V pone deljek ob llt8. uri zvečer so priredili ru-sinski visokošolci, katerih je prišlo po novem letu na dunajsko vseučilišče nad 300, v »re80ursi« velik shod v prileg maloru-skemu vseučilišču. A že ob 7. uri je bila vsa dvorana zasedena. Zasedli so jo pa di-jaki-rusofili, in ko bi Be imelo začeti zborovanje, so le ti začeli tako kričati in razgrajati, da je policijski komisar shod prepovedal. Rusofili so jo udarili potem po Alzerici, Malorusi za njimi. Prišlo je le do prepirov, do pretepov ne, ker so se Malorusi mirno držali, čeprav so bili v ogromni večini. — Videli smo zopet žalosten dokaz o tako opevani slovanski vzajemnosti. Policije je kar mrgolelo okrog zborovališča in po sosednih cestah.
Z Jesenic. Delo sedaj počiva, samo pod zemljo se nadaljuje. Poljski žid pa je začel prodajati svoje konje, in sedaj se jetudi p o tr d i 1 a v es t, dajepod-jetjo Gr os8 & B i schoff dobilo od železniškega ministerstva povelje, naj ga odpravi in vožnjo domačinom odda. Za danes le toliko v odgovor zabavljicam »Slov. Naroda« in nekaterih njegovih bravcev. Za ta vspeh se imamo v prvi vrsti zahvaliti svojemu vrlemu državnemu poslancu, ki je tako odločno pri ministerstvu zastopal naše koristi. Pri priliki
se hočemo s to stvarjo obširneje baviti. — Predstava »Lurške pastarice« se je v nedeljo v katoliškem delavskem društvu prav dobro obnesla. Udeležence so iznenadile lepe nove kulise, katere je prav ukusno izvršil slikar g. Kramaršič iz Ljubljane. Tudi naša pridna dekleta in deklice so zaslužile splošno pohvalo. Zabavo sta povečala tamburaški klub »Peričnik« in mešan pevski zbor, ki je prvič nastopil v društvu. Dvorana pa je bila tudi natlačeno polna. Mnogo jih je moralo oditi. Zato se bo v nedeljo predstava ponovila. Dobro došli sosedje somišljeniki!
Slovenski »Meksikaneo* umrl. Iz Sarajeva poročajo, da je umrl kalkulant pri tamošnjem deželnoračunskem uradu gosp. Franc Pire, bivši gardni nadporočnik ranjkega mehikanskega cesarja Maksimilijana ; dosegel je 63 let. Ranjki je bil svoj čas cesarju Maksimilijanu desna roka in je bil ž njim vred v Kveretaru po generalu Eskobedu ujet in na smrt obsojen, ali poznejši prvosednik ljudovlade Juarez ga je izpustil, na kar je šel k svojemu bratu v Jelšane. Študiral je v Gorici, potem se je posvetil vojaškemu stanu ; pri naših vojakih in v Meksiki je prejel več svetinj. — N. v m. p. 1
Štajerske novice. Izvanredno odlikovanje. Nadučitelj na graški mestni dekliški šoli in urednik »Padagogische Zeitung«, g. Fellner, je dobil naslov doktorja za svoje 34letno delovanje v učenih naravoslovnih razpravah. — Umrl je dne 12. t. m. v Braslovčah tesarski mojster Janez Čmak iz Preserjev v starosti 90 let. Svoj čas je bil kot tesar jako na glasu. — Novo sodno poslopje v Celju. Pri budgetni razpravi držav, zbora dne 24. t. m. je izjavil pravosodni minister, da se strinja z mislijo, da se zgradi v Celju novo sodno poslopje, češ, da Be pomanjkljivosti pri sedanjem poslopju, posebno pri okr. sodišču, res ne dajo tajiti. — Poročil se je Lavoslav Viher, učitelj pri Sv. Ilju v Slov. gor. z gdčno Mmko Zinauer, poštno upravi-teljico pri Sv. Jakobu v Slov. gor. — V o -dopad sredi gore. Skozi neko ras-poklino v znani gori Sehocklu pri Gradcu se čuje močno bobnenje ter se sodi, da je v notranjosti gore velik vodopad. — Obesil se je v Lehnu pri Sloven. Gradcu Janez Pistotnik, zapustivši štiri nedorasle otročiče.
Nemci na kamniškem sedlu. Odsek nemškega planinskega društva je izdal 1800 kron za podporo pota čez kamniško sedlo.
Nesreča. Dobrova, 28. januv. Včeraj zvečer po 9. uri je na Švici h. št. 15. v Krnici utonil posestnikov sin Anton Rozman, po domače Pleškov. Kako se je ta grozna nesreča pripetila, se ne ve. Bil je prav pošten mladenič, star 32 let. Vse svoje življenje bil je staremu očetu svojemu prava desna roka. Naj počiva v miru !
Visoka starost. Dne 26. t. m. je umrl v Mergu (občina Cres) najstarejši mož vsiga otoka Cresa v visoki starosti 104 let. Bil je jako siromašen in je živel skrajno zmerno. Bil je do zadnjega čil in zdrav ter pri povsem čistem razumu.
Zopet tatvina v župnišču V mariborskem predmestju sv. Marije Magdalene jo ulomil v župnišče tat in odnesel večjo svoto denarja.
Novi most čez Sočo pri Barki. O stavbi tega mostu se poroča, da je vsa železna dela pri mostu prevzela tvrdka Wagner v Gradcu. Železja bode 900.000 klg. Ves materijal bodo došel na mesto izgotovljen do konca tega leta, a meseca februv. 1903 pa mora biti most dovršen.
Stavka v Stračicah je končana.
Pet oseb obsojenih na vešala — pomiioščenih. O zadnjih porotnih obravnavah v Mariboru, pri katerih je bilo pet oseb obsojenih na smrt, smo obširno poročali. Cesar je sedaj petero izmed teh oseb pomilostil. Jakob Gerlič, ki je posestnikov© ženo Kocbek usmrtil s tem, da ji je prerezal trebuh, bo sedel 20 let; Jernej Letnik, ki je umoril moža svoje hčere in je bil tudi obsojen na smrt, bo sedel Bedaj tudi 20 let. Največjo senzacijo je vzbujala obravnava proti Alojziji Germič, Mariji R a n t u š a, Francu Lovrecu in Jožefu Holcu, ki so moža prvoimenovane umorili, razsekali in dali žreti svinjam. Od teh
je bil Lovrec obsojen na smrt, cesar ga je pa pomilostil na 151etno ječo. 15 let bode sedaj sedela tudi na smrt obsojena deto-morilka Marija Ve rtič. — Marije Ker-ček, ki jo umorila otroka svoje hčere ter je bila radi tega obsojena na vešala, je cesar pomilostil v 121etno ječo. Glede smrtne obsodbe Antona Mikleniča, ki je bil obtožen, da je svojo ženo vrgel v Dravo, je njegov zagovornik uložil priziv, in bo razprava o tem pred najvišjem sodiščem na Dunaju 26. februvarja t. 1.
Slovenska tovarna. V Rušah pri Mariboru se nahaja velika železnarna in livarna, katera je bila doslej last nekega Hermana. Zdaj je to tovarno kupil g. Alojzij Pogačnik, trgovec in župan v Cerknici. S tem je prišlo večje industrijalno podjetje v slovenske roke.
Ljubljanske novioe. Tatvina pri gospodu profesorju Zupančiču razkrinkana. Tatu, ki je okradel gosp. prof. Zupančiča, imajo, hvala marljivosti tukajšnje policije, že pod ključem. Tat je bivši petošolec v Kranju, Janez Pogačar, ki je bil do decembra meseca pisar pri g. Jamšku v Litiji, potem je pa »promeniral« po ljubljanskih ulicah. Pogačar je skoro gotovo bral v nemških listih, da ga zasledujejo, in je, meneč, da za to ve samo policija po nemških mestih, pripeljal se včeraj v Ljubljano, kjer ga je na lovu za njim res že skrajno izmučena policija radostno sprejela. Pri njem so našli samo 8 krajcarjev. Ako je ves denar zapravil, tedaj je mislil v Ljubljani skoro gotovo napraviti nov lov. Začetkoma je izjavil, da mu je cekine, katere je v Celovcu izdajal, dal stric, ko se je pa dognalo, da to ni res, u d a l seje in pripoznal tatvini pri čast. gospodu stolnem dekanu Zamejcu in čast. gospodu p r o f e s o r j u Zupančiču. Izjavil je, da je ves denar zapravil. Priče so ga izpoznale. Oblečen je v bolj zelenkasto obleko. — U m r 1 je g. Jernej Bučar na Ravnikar-jevi cesti. — Kolesarji v Ljubljani. Število dosedaj izdanih kolesarskih številk v Ljubljani znaša 2236. —
—	Po Resljevi cesti zdij sada akacije. Želeti bi bilo, da bi prej, predno luknjo izkopljejo, pogledali, da ne pride drevo ravno pred vežna vrata! — Kandelabri na novem mostu so nekaj čudnega. Osem jih bo, in vsak ima po štiri žarnice. Ali bi ne zadostovala dva visoka kandelabra z dobro lučjo ? Mesto tistih štirih zmajev, ki Be jim vedno zeleno cedi z repov in nosov, bi bili lahko postavili štiri lepe kandelabre, da bi ne bilo treba teh čudnih košar. Taki «o, kakor bi štiri velika jajca ležala v čajni. Morda jih pridejo kavke valit? Tucli prenizki so. Tudi ne vemo, zakaj jih mora biti toliko ravno tu, da v vodo Bvetijo, ko je okolica mostu z lučmi bolj slabo preskrbljena. — Tatvine na sejmu. Na tekočem sejmu so tatvine jako mnogoštevilne.
—	Tat kopal tatu jamo. Po Ljubljani ee govori, da Be je danes aretovani Pogačar po tatvini pri g. Zupančiču podal v Celovec, kjer mu je nekdo ukral cekin. Pogačar je šel na celovško policijo in to javil. Skoro na to je prišlo poročilo od ljubljanske policije o tatvini v Ljubljani in policijo so vedele, koga naj zasledujejo. Tako je tat tatu jamo kopal, pa je sam vanjo padel.
Sreča v nesreči. Na mariborskem kolodvoru je zagrabil vlak zapenjača Vrešna. Ubogi zapenjač se je samo smrtno prestrašil, ker se mu ni nič druzega zgodilo, nego da ga je vlak vrgel na stran.
Snega je na nekaterih krajih Krasa padlo za pedenj visoko.
Russkij kružok so ustanovili v Trstu. Vpisalo se je nad 60 udov. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. E. Slavik, v odbor go-epici E Bartel in Milka Mankoč, dr. I. Vilfan, Fr. Brnčič, A. Mandič in Drag. Godina.
Samomor v Zagorju. Iz Zagorja ob Savi se nam danes piše: Franc V o v -1 j a n, o katerem smo poročali, da se je ustrelil v glavo, je u m r 1 šo včeraj tekom dopoldneva. Zavedel se ni nič več. Zapustil je vdovo in štiri majhne otroke.
Utopljenca so našli minuli teden blizu Radoviča v Kolpi. V utopljencu so spoznali Jurija Vivodo od Sv. Florijana, ki e, kakor sodijo, bržkone sam šel v vodo.
Vlak skočil s tira Iz osebnega vlaka št. 10 se nam danes 29. januvarija piše, da bo je isti v Mariboru zamudil 30 minut. Ko so bili Btroj odpeli od ostalih vozov, da bi naj priklopil nov voz, skočil je s tira. Vsled tega so poiskali drugi stroj za vlak, ki je z zamudo samo 15 minut prišel do Celja. Ce bo šlo po sreči, bo ie če »noter spravil« četrt ure, d* bo v Ljubljano prisopihal pravočasno.
Razpisane učiteljske službe. Na
petrazreduioi v Ribnici ie do 20. febr. razpisano mesto učitelja. Od 15. febr. do definitivne popolnitve tega mesta so vsprejme začasna učna moč. — Na dvorazrednici v Koč Reki je razpisano učno mesto do 28 ftbruvarija. Prošnje za obe mesti sprejema okr. šol. svet v Kočevju.
Društva,
(Občni zbor društva »Pravnik«) so je opravil v ponedeljek 27 t. m. pod predsedništvom društvenega načelnika gospoda dr. Andreja Ferjančiča v »Narodnem domu«. 11 načelnikovega pozdrava, ki je očrtal glavne poteze društvenih dogodkov, kakor tudi iz letnega poročila, ki ga je podal društveni tajnik gosp. dr. F6r ster, je posneti, da je »Pravnik« v svojem zadnjem 13 letu prav živahno deloval. Pred vsem je dovršil pripravljalna dela za slovensko izdajo »Izvršilnega reda«, ki izide v samozaložbi društva že julija meseca letos opremljen kot ročna izdaja z vsemi stranskimi naredbami in ukazi ter z odločbami najvišjega dunajskega sodnega dvora. Rokopis je uredil gospod sodni tajnik Iv. Kavč-n i k, kateremu je izrekel občni zbor na njegovem odličnem delu prav laskavo zahvalo. Omeniti je nadalje poljudno-znanstvenih predavanj, ki so jih priredili letošnjo zimo po odborovi inicijativi društva »Pravnik«, »Slov. Matica« in »Društvo kranj. zdravnikov« v Mest. domu. ki ga je dala na razpolago občina ljublj. Glavna opora in dika je društvu njegovo plašilo »Slovenski Pravnik«, ki je izhajil kot XVII. letnik vzorno ureje-van po gospodu dr. Majaronu. Letno poročilo se spominja dalje društvenega izleta v Prosek, ter peticije, podane državnemu zboru v zadevi vseučilišča v Ljubljani. V znak so-žalja nad smrtjo zaslužnega, deset let delujočega odbornika in souatanovnika društva, gospoda notarja Ivana G o gole so se zbo-rovalci dvignili s sadežev. Zadovoljivo je tudi blagajnično stanje, o katerem je poročal blagajnik erospod dr. Svigelj. Dohod kov je bilo 4372 K 61 h. izdatkov 3466 K 64 h, prebitka torej 905 K 97 h, za 523 K 63 h več nego lani. Izredni marljivosti bla-gajnikovi je izrekel občni zbor glasno pohvalo. Odstopajoči odbor Be je vnovič izvolil, in sicer za načelnika deželnosod. svetnik dr. Andrej Ferjančič, za odbornike gg. sodni pristav dr. Vladimir Forster, sodni tajnik Ivan Kavčnik, odvetnik dr. Danilo Majaron, sodni pristav Fr. Milčinski, odvetnik dr. Makso Pire, odvetniški kan didat dr. Ant. S v i gel j, deželnosod. svetnik dr. Karol Wenger. Vnanji odborniki so minister, tajnik dr. Janko B a b n i k na Dunaju, odvetnik dr. Filipič v Celji in odvetnik dr. J. Zuccon v Pulji. Revizorja sta odvetnik dr. Ivan M u n d a in deželno-sodni svetnik Julij Polec. Na odnosni dopis gospoda župana Ivana Hribarja se je izvolilo v »vseučiliški komite«, osnovan po občinskem svetu ljubljanskem, kot zastopnike društva »Pravnik« gospode dr. Ferjančiča, dr. Forsterja in dr. K r i -s perja. Odboru se je konečno naročilo, prirediti letos društveni izlet na Štajersko.
(Ustanovni odbor t a m b u r a -škega društva »Zvonček«) pri sv. Juriju ob Taboru priredi dne 2. svečana ob
5.	uri popoludne veselico v prostorih gosp. Južna. Z ozirom na rodoljuben namen veselice pričakuje se mnogobrojna udeležba.
(Surovinsko društvo č r e v -ljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani) je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 26. jan. t. 1. ob pol 3. uri popoldne v gostilni »pri Maliču«. Udeležencev je bilo 42, izmed teh 8 izven L|ub-ljane. Na dnevnem redu je bilo: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorovalnega odbora. 3 Poročilo preglednikov. 4 Polaganje letnega računa. 5 Volitev načelništva.
6.	Volitev nadzorovalnega odbora. 7. Razgovor o remuneraciji delujočemu odboru. 8. Spremembp. pravil. 9. Predlogi in vprašanja. — Ravnatelj g. F e r d o Turna pozdravi najprvo navzoče in poroča o delovanju društva, za katerega ustanovitev bo je delalo že 12 let. Ker pa so bili časi tako neugodni, da ni bilo mogoče črevljarskim obrtnikom ustanoviti si z* nje tako važnega
zavoda z lastnimi močmi, katero težave _
tako nekako nadaljuje ravnatelj — so nam bile znane že naprej. Vedeli smo — pravi dalje — da se bo treba boriti prvo leto ne samo v financijelnem oziru ampak tudi z
našimi usnjarji, kateri so nas pri različnih tvrdkah počrnili, tako da nam pretežna polovica tovarn spočetka ni zaupala niti blaga; danes je seveda vse drugače! Vzlic temu nismo napravili ravno malega uspeha, kakor je to razvidno iz računskega zaključka. 103 3 kron 76 h se bo razdelilo med člane društva in 10% ostalo je v rezervnem fondu! Prihodnje leto bo gotovo ta sveta veliko večja, ker nam ne bo treba nabaviti si zopet mobilij, katere so nas stale 1172 K 27 h. Tudi je bilo pri-četkom le 42 udov in še ti bo se z veliko bojaznijo in brez vsakega zaupanja bližali društvu, ker so jih usnjarji begali, vendar ko so pričeli uvidevati, da bo društvo vendarle uspevalo, pričeli so pristopati in tako imamo zdaj že 62 članov. Pomisliti je treba tudi, da je društvo delovalo le devet mesecev in so nakladale tovarne v pričetku — nahuj-skane po izvestnih gospodih — neznosno visoke cene. Zdaj pa, ko vidijo, da poravnavamo njih račune redno, dobimo od vseh obst, ječih tvrdk polno ponudb in od dne do dne vedno večje zauptinje. Raztolmačiti si pa ne moremo, kako da nam morejo nekatere domače tvrdke nakladati tako visoke cene, da nam ni moči shajati, ampak smo prisiljeni, prejemati isto blago veliko ceneje od tujih tvrdk. Nadejamo se pa, da bodo pričele uvidevati naše domače tovarne, da jim ta kartel ne more koristiti. Poročilo pravi še dalje, da je dobilo društvo od trg. mini-sterstva ket podporo 3600 K, ket darilo pa je dal si. dež. zbor 600 K, slav. mestni magistrat 300 K, vis. trg. obrtna zbornica 200 kron in črevlj. zadruga 200 K. Vsem tem imenovanim korporacijam gre za to najuda-neja zahvala. Iz tega je tudi razvidno, da so se pričeli zanimati že višji krogi za malo-obrtniski stan in jo potem tudi naša dolžnost še večja, da delujemo z vsemi močmi po geslu: V slogi je moč. Vsak človek, ki že samo pogleda to našo skupno prodajalno, mora biti v resnici vesel tega velikega napredka in zalogo, ki nadkriljuje vse druge ljubljanske iste vrste. Kraj pa, kjer imamo zalogo, je popolnoma suh, vi. nad stropju in ne morda kaka mokra klet, kakor pri raznih usnjarjih. Odkar je ustanovljeno naše društvo, so nekateri prodajalci usnja svoje cene tako znižali, da smo v nekaterih slučajih celo prepričani, da dado svoje blago včasih celo v lastno izgubo. Prejšnje stanje in razmerje z usnjarji nam je bilo že neznosno. Konečno opominja govornik še, da naj stoje udje neustrašeni in naj se ne dado premotiti. Ker če se dado premotiti in bi propadlo društvo le po malomarnosti in brezbrižnosti članov, potem naj bodo uverjeni, da se bo to nad njimi maščevalo. S tem je bilo končano skoro enourn > poročanje ravnateljstva. Zatem poroča še nadzo-rovalni odbor in pregledniki, da so našli vse v najuzornejšem redu. Pri volitvah je bil izvoljen zopet ravnateljem enoglasno g. Ferdo T u m a, ravnotako blagajnikom zopet gosp. Ivan Z a m 1 j e n in preglednikom g. Alojzij Erjavec. Odborniki so gtr. Ivan G a č -n i k , Viktor K r a n j c, Matija Oblak in Ivan Rozman. Predsednik nadzoro valnega odbora g. Rud. V r t n i k priporoča še nadalje premembo pravil v tem smislu, da bi so prodajalo vsakemu in ne samo udom, kar je bilo tudi enoglasno sprejeto. Dalje poroča še, da je dobilo društvo od vis. trg. mimsterstva tri stroje v uporabo za izdelovanje gorenjih delov obutal. Ker se ni nihče več oglasil it besedi, zaključi isti zborovanje ob pol 7. uri zvečer. Društvu lahko pristopi vsak samostojni mojster na Kranjskem kot ud.
ser* Daues "^JE
javno predavanje
v „Katoliškem Domu", Začetek ob 7,8. uri zvečer. — Vstop prost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Rakek, 29. jan. Občinska volitev potrjena.
Dunaj, 29. jan. Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand odpotuje v Petrograd v sredo 5. februvarja. V njegovem spremstva bode grof Nostitz in mala družba.
Dunaj, 29. januv. Preporne točke glede celjske gimnazije, dalje radi češke gimnazije v Opavi in poljske v Tešinu še niso rešene. Nemci stoje glede celjskih slovenskih vsporednic na stališču, naj se v Mariboru uredita slovenska in nemška gimnazija, slovenske paralelke v Cel.u pa naj se sukcesivno opuste, tako da bo v Celju čisto nemška gimnazija. Slovenski poslanci nočejo o tem nič slišati in nočejo nobenega kompromisa glede celjske gimnazije. Glede gimnazij
v Opavi in v Tešinu zahtevajo Nemoi, naj se gimnaziji preložita v kako drugo mesto. Tudi vprašanje glede češke univerze na Moravskem ni še rešeno. Današnji jutranji listi so prinesli vest, da bode vlada demisijonirala, ako so Nemci ne bodo zadovoljili z njeno izjavo, o kateri smo včeraj poročali. Nemci stoje nepremično na stališču, da se more to vprašanje rešiti le v spo-razumljenju obeh narodnosti, torej z dovoljenjem Nemcev, in večerni listi že javljajo, da bode vlada podala izjavo v tem smislu. To bi pomenjalo popolno kapitulacijo vlade pred Nemci in Cehi so potem pripravljeni na najstrožje konsekvence. Parlamentarni položaj se vedno bolj poostruje.
Dunaj, 29. jan. Vedno bolj se kaže, da bo vspeh dela v proračunskem odseku slab, ker se nemški nacijonalci vedno srditejše protivijo Cehom.
Dunaj, 29. jan. Pri včerajšnjem občnem zboru društva ..Deutschnatio-naler Verein fur Oesterreich" je bil Wolf zopet izvoljen načelnikom in se je „Ostdeutsche Rundschau" izreklo zaupanje.
Poreč, 29. jan. Proti potrditvi volitve dr. Stangherja Lahi rujejo na najrazličnejše načine, ker se boje, da sicer vendarle postane deželnega glavarja namestnik.
Reka, 29. jan. Iz Londona se potrjuje, da se je angleški parnik „Ma-felmorr' z 900 konji namenjenimi v Južno Afriko, potopil.
Belgrad, 29. jan. V Bregnovi na srbsko bolgarski meji se je vršil sestanek srbskih in bolgarskih učiteljev.
Varšava, 29. jan. Tudi poljsko du-hovništvo je sklenilo nobenih stvari več kupovati pri Nemcih.
Berolin, 29. jan. V kratkem obišče cesar Viljem Poznanjsko. Na Poznanj-skem se vrše letos tudi veliki manevri (!)
Berolin, 29. jan. Sedaj se čuje, da je množica na častno kompanijo na potu k vsprejemu princa valeškega kričala: „Obrnite se nazaj!" »Živili Buri!" „Doli z Angleško!" Policija je s težavo naredila red.
Riin, 2:9. jan. V dvornih krogih se govori, da je car prosil kralja Viktorja Emanuela, naj pritrdi kandidaturi Ka-ragjorgjeviča kot srbskega prestolonaslednika. Z isto zadevo je tudi v zvezi potovanje črnogorskega kneza v Rim.
Rim, 29. jan. Kralj Alfonz XIII. španski bode po razglasitvi polnoletnim obiskal vse važne evropske dvore.
Zofija, 29. jan. Vest o osvoboditvi mis Stone se ni uresničila. Roparji jo imajo skrito v Bolgariji blizo meje in jo hočejo odvesti na Turško.
Monaeo, 29. jan. Santos Dumont je včeraj z velikim vspehom izvršil poizkušajo s svojim popravljenim zrakoplovom.
Xovi Jork, 29. januv. Ob eksploziji pri gradnji „Rapid-Transitu predora je bilo ubitih 6 oseb, 75 nevarne in 100 lahko ranjenih.
Amsterdam, 29. jan. Holandska vlada jl»I pričela z angleško vlado nobenih mirovnih pogajanj za Bure.
London, 29. jan. Do konca marca zahteva vlada pet milijonovfun-tov naknadnega vojnega kredita. — V spodnji zbornici e naznanil lord Balfour, da je od nizozemske vlade došel nekak posredovalen predlog v zadevi premirja.
London, 29. jan. Kitchener javlja: V minulem tednu je bilo 31 Burov ubitih. 20 ranjenih,' 322 ujetih, 53 se jih je udalo. — Močno patruljo so Buri zajeli in obkolili. Osem Angležev je padlo, 5 je ranjenih, 41 ujetih. Poslednje so Buri oprostili.
London, 29. jan. Iz Pretorije poročajo, da je general Hamilton 25. t. m. ponoči iznenadil burski tabor mej Ermelom in Bnthelom. Buri so ušli. Hamilton jih je zasledoval več milj. Izgubili so pa vendar 2 ubita, 4 ranjence in 82 ujetih. Tudi zaloge so se polastili Angleži, ki imajo enega častnik« in 2 moža ranjena.
FmHi no:
28. januvarija. Marija Grilc, slaščičarje«, 81 let, Sv. Petra cesta 63, ostarelost.
V hiralnici'
27. januvarija. Mihael Obreza, dninar, 76 let, jatika.
Dunajska borza
dne 29. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100-90
Skupui državni dolg v srebru.....10 -80
Avstrijska zlata renta 4%......120-50
Avstrijska kronska renta 4%.....98- —
Ogerska zla»a renta 4%.......119 63
Ogerska kronska renta 4%......9l>-75
Avstro-ogerske bančno delnice, 600 gld. .	1663-—
Kreditne delnice, 160 gld. ......	663 —
London vista......................239-32'/»
NemSki drž bankovci za 100 m. nem drž. velj.	117-121),
20 mark........................23 44
20 frankov (napoleondor)......19-03
Italijanski bankovci..................93 40
G kr. cekini...........11*31
Žitne cene
iln6 28. januvarija 1902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za pomlad......K	9-76
Rž za pomlad..............8 iy
Koruza za maj-junij....."	ft-63
Oves za potnlaU , ......°	7-79
Na budimpeštanski borzi:
PSenita za april.......K	9 C4
„ „ oktober........8-40
Rž za april.........7 U8
Oves za april..........7 52
Koruza za maj.........5*34
; (Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka...... K	9*o5
južne žel........9 75
-.........3*10
Jedmen „ ........720
„ ob Tisi........6-75
Koruza ogerska, stara. . . . „	5*60
, , nova......5-45
Cinkvaut , stara .... „	6 50
„ , nova . ... „	615
Oves srednji........n	7*70
Fižol............7*75
do 9-77 , 819 , S 64 . 7-80
do
9-55 8-45 7 99 7-53 5*35
do	10-30
,	l C*20
,	8-25
n	860
p	7*75
B	6-70
„	5-55
.	7-00
„	6-50
,	7*75
.	10-75
Meteorologi fino porodilo.
fiSina morjem ».'6*2 m. sredci) zračni tlak 736-01*«*
S
Cm opa-
zevunia
Stocj« i»ro-me;n I v mm
rntara | P) i Celziju :
| t t
! v i
I '
28j 9 zvee. i 729 3 | 0 2 | sl sever | dež „qi 7. zjutr. j 12. popol.j
T27 3 08 729-5 | 3 4 Srednja včerajšnja temperatura — l*!', normam
sl- sever I oblač. 24 1 sr. zah. |del. oblač.j
-19'
t
117 1-1
Mestni občinski zastop v Škofjl
IliOkl naznanja s tem žalostno vest, da je preblagorodni gospad
Valentin Sušnik,
mnogoletni blvšl župan ln častni meič&n mesta Skopja Loka Itd.
danes zjutraj ob 3. uri po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 75. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb drazega rajneega bo dnd 30. t. m. popoldne ob 2. uri na tukajšnjem farnem pokopališču.
Škofja Loka, 28. januvarija 1902.
VABILO
na
X. redni občni zbor
»Vzajemno podpornega društva,
registr. zadruga z omejenim jamstvom",
ki bc de
«lnč 13 februvarija 1902
ob 4. uri popoldne v društvenih prostorih
l>neviii red:
1. Pozdrav načelnika.
t. Odoprenje zapisnika IX. rednega občnega zbora dne 13. februvarija 1901.
3.	Volitev dveh overovatel|ev zapisnika X. občnega zbora.
4.	Poročilo o računskem zaključku za 1. 1901.
5.	Dopolnilna volitev članov ravnateljstva.
6.	Volitev pe'ero članov nadzorovalnega s eta in dveh namestnikov.
7.	Premernba pravil.
8.	Slučajnosti.
Ljubljana, dne 28 januvarija 1902.
Ravnateljstvo.
Opomba: Na podlagi § 27. društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopan deseti del vseh članov. Ako bi ta občni ne bil sklepčen, vršil se bode drugi občni zbor dne 27. februvarija 1902 z istim dnevnim redom, na istem kraju in ob isti uri, ter se bode sklepalo ne glede na število zastopanih deležev.	112 1_1
>v
Mil
>J
m
pristno, zanesljivo blago,
priporoča po zmerni ceni
L. POKORNY,
s v e e a r 1180 14 v Celji, Gledališke ulice št. 3.
Pekarija
na zelo ugodnem kraju se da v najem Sprejme, ne pa tudi pek na mesečno plačo. Zi družino je stanovanju na razpolago. — Sprejme se samo človek lepega krščanskega živl|f>nja. — O/lasiti se jo pri Martinu Kordiš-u posestniku in trgovcu n« Hribu 6t. 40, pošta Travnik, Kranjsko. 116 3-1
Velika * * izbera
* Velika izbera *
finega starega vina v buteljkah
Bordeaux-vina i. dr.
po zelo znižanih cenah
mr na prodaj
dokler ne poide zaloga pri
Iv. Hafnerju, 94 10~2
pivarna, Sv. Petra cesta št. 47
* * prave ruske * *
galoše
1888. iz Rige z znamko,zvezda'
Varstvena znamka. se dobijo po nizM ceni
na debelo in drobno samo pri
Anton prispet* in VQSo Petmeie V Iijubljani.
1175 Ž0-8	Ter nadalje tudi pri sledečih tvrdkah:
Idrija: Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice : Anton Treun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner.
Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartclme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. KriKo : Rupert Engelsberger.
Ljubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija: Lebinger & Bergmann. Novomesto : Josip Medved, M. Barborič. Posfojlna: D. Dolničar.
Radovljica: Leopold Flirsager, Frid. Ho-mann, Oton Homann.
Skofja Loka: J. N. Koceli.
mmjmmji
strokovni zdravnik za notranje bolezni in za bolezni v
vratu in nosu
ordi nira
na Resljevi cesti štev. 7
od 3 do 5 ure popoldne. — Ob nedeljah in praznikih od 11. do
12. ure dopoldne.
10G 3-2
Kupiti želi
imjl>oljše
sirovo maslo (Thsebutter) in sir (Topfen)
mlekarija Manser
v Opatiji, m 3-1
Vposlatev vzorcev se želi.
Bai
s katerimi more vsakdo barvati razno blago: sukti'1, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERIa v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vitanja naročila proii povzetju. 228 12 11—6
V najem se d&
prodajalnica
z mlinom in žago na vodo, obširnimi skladišči, kletjo in stanovanjem pri A. Liean-u v Ilirski Bistrici.
Letni promet znaša okoli 200.000 kron; trgovina obstoji 32 let, je zelo razvit* in d ibro upeljana. Mlin služi izključno za lastno prodajo, odda se pa tudi brez mlina in žaere.
Oglasiti se je pri gospej Ivani Ličan v Ilirski Bistrici.	88 3 2
Išče se že rabljen
107 3-2
klavir
pn nizki ceni. — Ponudba sorejema Jožef Pincolič, cerkovnik v Škofji Loki.
Častiti gg. ženini in neveste!
Največja izbira lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck), svečniki itd.
Veliki novi ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti-
Uljudno vabim in se priporočam	50 9—B
v
tf ■••HI I1il<|<>iii tirar, trgovina z zlatnino, srebrnlno, šivalnimi 1 111,1	stroji in biolklji v Ljubljani.
Svoji k svojim!
Brez konkurence!
Priporoča :
hrizgultiicc, cevi, pase, lestve i. t. d. za gasilna društva in občine.
C in kr. privilegovana
fvornica brizgainic, cevij, pasov in gospodarskih strojev
R. A. SMEKAL
iz Čeha, Moravsko.
Podružnica v Zagrebu.
nadalje
gospodarske stroje
in
|ieionos|iera-bnzgiiliiiee. i. t. d.
NB. Najnoveje: Izdelovanje aparatov za acetjlin-razsvetljavo s čistilnikom, motor-voz, gumi-cevij vsake vrste. 974 9
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7.263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zhvczo
v Ljubljani, Kongresni tri 2, L nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
pr- 4I2I0 "m
m
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 28
Izdajatelj; Or. Evgta Lampt.
Odgovorni vrednik s Ivrn Rakave0.
Tisk „ Katoliške Tiskarne v Ljubljani.