Poštnina plačana v gotovini.
111.	V Ljubljani, dne 4. novembra 1927.	Letnik IX.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ljubljanske in mariborske oblasti.
itn
Y s e lb i n a:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca>.
449.	Ukaz, s katerim se otvarja redno zasedanje narodne skupščine.
450.	Pravilnik o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
451.	Izprememba razpisa o pobiranju poslovnine.
452.	Popravka k pravilniku o odkupovanju tobaka. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 453. Popravek k tarifnemu obvestilu o ugodnostih za železniška vozila.
Razne objave.
iz „Službenih Novin kraljevine Srba,
Hrvata i Slovenaca".
Številka 244 z dne 27. oktobra 1927.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. oktobra 1927.: Pomaknjen je iz 7. skupine I. kategorijo v 6. skupino I. kategorije ing. Ferdinand Šinkovec, direktor državnega rudnika v Zabukovci.
Objavi generalne direkcije davkov z dne 6. in z dne 7. oktobra 1927.: Plače vanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife sta oproščeni za vse vloge in prošnje', ki jih pošiljata državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah:
1.	) društvo «Prosvetni dom Petra Mrkonjiča» v Dvoru;
2.	) «Društvo planinara u Bosni i Hercegovini» z vsemi podružnicami.
Številka 246 z dne 29. oktobra 1927.:
Objava generalne direkcije davkov z dne 20. oktobra 1927.: Viljem Praprotnik, davčni upravitelj pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, je dne 5. oktobra 1927. umrl.
Zakoni in kraljevske uredbe.
449.*
Mi
Äleltsanclei» Z.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
smo odredili in odrejamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranje posle, na podstavi člena 52. ustave in po zaslišanju Našega ministrskega sveta:
Seje narodne skupščine, ki je bila sklicana na redno zasedanje na dan 20. oktobra 1927., naj se otvorijo dne 26. oktobra s čitanjem tega ukaza.
Predsednik Našega ministrskega sveta, Naš mi-nister za notranje posle, naj izvrši ta ukaz.
V Topoli, dne 26. oktobra 1927.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle:
Velja Vukičević s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
* Ta ukaz je razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. oktobra 1927., št. 245.
öndbe osrednje vlade.
450.
Na podstavi zakona o pristaniških kapetanijah, ki je bil razglašen v «Službenih Novinah» št. 190 z dne 30. avgusta 1922./XXVIII,* predpisujem ta-lo
Pravilnik
o prijavi in odjavi plovnih objektov v rečnih pristaniščih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.**
I.	Obče odredbe.
Člen 1.
Ta pravilnik dopolnjuje člene 21., 22., 25., 26., 27., 39. in 40. zakona o pristaniških kapetanijah.
Odredbe tega pravilnika se nanašajo na vse domače objekte, ki vozijo s strojnim (motornim) pogonom in vrše remorkažo objektov (vlcčenic [tegle-nicj, lesnih ladij, manjših čolnov [dereglij] itd.), katerih nosilnost znaša nad 50 metričnih ton ali ki prevažajo več nego 25 potnikov naenkrat, odnosno na vse vlečenice, lesne ladje, manjše čolne itd:, katerih nosilnost znaša nad 50 metričnih ton, kakor tudi na vse inozemske objekte, ne glede na način njih pogona, vrsto opravila, jakost ali velikost.
Člen 2,
Poveljniki (vodje, krmarji) omenjenih plovnih objektov se morajo ob prihodu v pristanišče po možnosti takoj, najkesneje pa v 12 urah, prijaviti pristojni pristaniški kapetaniji.
V obmejnih pristaniščih morajo izvršiti to dolžnost takoj, ko so privezali ali zasidrali svoj objekt.
Člen 3.
Poveljniki (vodje, krmarji) plovnih objektov, omenjenih v členu 1., morajo, ko izvrše v pristanišču svoje posle (operacije), po možnosti takoj, najkesneje pa v 12 urah, o tem obvestiti pristaniško kapetanijo ter prijaviti svoj odhod, če so odločeni za odhod.
Člen 4.
Predpisana tiskovina za izvršitev formalnosti prijave in odjave je «|F r i j a v a».
Prijava je sestavljena iz dveh delov, in sicer: iz enega dela, ki predočuje prijavo stranke in ki ostane pri pristaniški kapetaniji kot njen uradni dokument, in iz drugega dela, ki se vrne stranki v obliki dovolila za promet z bregom ali dovolila za odhod kot potrdilo o izvršeni prijavi.
Oba dela prijave mora izpolniti stranka po navodilih in pripombah, danih na nahrbtni strani tiskovine.
Poveljniki (vodje, krmarji) vseh objektov, na katere se nanašajo odredbe tega pravilnika, si
* Uradni list z dne 11. septembra 1922., št. 294/94.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. septembra 1927., št. 221/LXI.
morajo priskrbeti izvestno količino teh prijav, ki se dobivajo pri vseh pristaniških kapetanijah za predpisano nabavno ceno.	*
člen. 5.
To prijavo morajo predložiti:
A.	Ob prihodu na sedež pristaniških kapetanij:
a)	Vsi plovni objekti, na katere se nanašajo odredbe tega pravilnika, ko prispejo na sedež pristaniške kapetanije in ko hočejo opraviti v tem pristanišču trgovinsko operacijo.
b)	Vsi plovni objekti kakor pod a), ko prispejo na sedež pristaniške kapetanije, ki jim ni namen, opraviti v tem pristanišču trgovinsko operacijo, a se namerjajo v njem muditi dlje nego 6 ur.
Objekti, ki prispejo v pristanišče pod noč ali ponoči, da bi počivali, zjutraj pa zopet nadaljevali vožnjo, niso dolžni, predlagati kakršnekoli prijave, najsi se mude v pristanišču dlje nego 6 ur. Prav to velja, kadar morajo ostati plovni objekti v pristanišču nedoločen čas zaradi megle ali druge višje sile. Seveda velja ta izjema samo, če ne opravljajo objekti trgovinskih operacij. Prav tako se umejei samo po sebi, da morajo poveljniki (vodje, krmarji) zaradi reda in pozornosti proti državnim oblastvom kakorkoli obvestiti pristaniško kapetanijo o svoji navzočnosti (svojem bivanju) v pristanišču.
c)	Remorkerji (ali ostalo ladje, če remorkirajo), izpolnijo to prijavo samo v svojem imenu tor označijo svojo vlako v razpredelku, ki je določen za to.
Objekti, ki jih jo remorker odpel od vlake zaradi opravljanja trgovinskih operacij, predlože to prijavo posebe v svojem imenu ter izpolnijo razpredelke, ki so določeni za to.
Ostali objekti vlako, ki ne opravljajo trgovinskih operacij, nego) nadaljujejo vožnjo v vlaki remor-kerja ter so potemtakem samo prehodno v pristanišču, ne predlagajo prijav.
B.	Ob odhodu s sedeža pristaniške kapetanije:
a)	Vsi plovni objekti, na katere se nanašajo odredbe toga pravilnika, tik pred odhodom s sedeža pristaniške kapetanije, če so opravljali v tem pristanišču trgovinsko operacijo,
b)	Vsi plovni objekti kakor pod a) tik pred odhodom s sedeža pristaniške kapetanije, najsi niso opravljali v tem pristanišču trgovinskih operacij, a so se mudili v njem dlje nego 6 ur.
Tudi na tem mestu veljajo iste izjeme kakor ob prihodu.
c)	Remorkerji (ali ostale ladje, če remorkirajo), izpolnijo to prijavo samo v svojem imenu ter označijo svojo vlako v razpredelku, ki je določen za to.
Objekti, ki jih remorker pripne v svojo vlako po opravljenih trgovinskih operacijah, predlože to prijavo posebe v svojem imenu ter izpolnijo razpredelke, ki so določeni za to.
Ostali objekti vlake, ki niso opravljali trgovinskih operacij, nego nadaljujejo vožnjo v vlaki re-morkerja in so potemtakem samo prehodno bivali v pristanišču, ne predlagajo prijav.
C.	Ob prihodu ali odhodu v pristanišče (iz pristanišča) (kraja, nakladališča), kjer ni pristaniških kapetanij:
a)	Poveljniki (vodje, krmarji) vseh plovnih objektov, na katere se nanašajo odredbe tega pravil-
nika, morajo izpolniti predpisano prijavo tudi za vse one trgovinske operacije, ki so se izvršile v pristaniščih (krajih, nakladališčih) izven sedeža pristaniških kapetani j, ter jo vročiti prvi pristaniški kapetaniji, do katere pridejo na nadaljnji vožnji.
b)	če je šlo pri trgovinskih operacijah, izvršenih po prednji točki, za to, da so se plovni objekti odpeli iz vlako zaradi opravljanja trgovinskih operacij ali da so se pripeli v vlako po izvršenih trgovinskih operacijah, morajo izpolniti tudi ti objekti vsak po-sebe v svojem imenu prijavo ter jo naknadno vročiti prvi pristaniški kapetaniji, do katere pridejo na nadaljnji vožnji.
Člen 6.
Za trgovinsko operacijo je smatrati: izkrcevanje in vkrcevanje potnikov, natovarjanje in raztovarjanje blaga kakor tudi za remorkerje (ali ostalo ladje, če remorkirajo) odpenjanje in pripenjanje plovnih objektov v vlako ali iz vlake.
če se pretovori blago (prekrcajo potniki) z enega objekta na drugega iz navigacijskih razlogov ali iz varnostnih ozirov, se to ne smatra za trgovinsko operacijo.
Člen 7.
Ob prihodu objekta v pristanišče, kjer naj se izvrši prijava o prihodu, mora vročiti stranka pristaniški kapetaniji poleg svoje prijave o prihodu predhodno dovolilo za odhod. To obdrži pristaniška kapetanija s prvim delom prijave o prihodu vred za svoj arhiv, v zameno zanjo pa da stranki drugi del predložene prijave o prihodu, t. j. dovolilo za promet z bregom.
Dovolilo za promet z bregom služi stranki za dokaz, da je objekt ob prihodu v pristanišče zadostil vsem plovstvenopolicijskim in ostalim dolžnostim in predpisom.
Dokler ne dobi plovni objekt tega dovolila, ne sme pričeti nikakršnih trgovinskih operacij; tudi ne sme pred tem nobeno drugo oblast v o in nobena privatna oseba stopiti na plovni objekt, razen če ni to določeno z drugimi državnimi zakoni.
Šele, ko je dobil plovni objekt dovolilo za promet z bregom, smejo pričeti druga oblastva svoje uradno poslovanje ali stopiti privatne osebe na plovni objekt, kolikor ne veljajo o tem ali o stopanju posadke na breg posebne omejitve (naredbe) drugih oblastev (carinskih, policijskih itd.).
Dovolilo za promet z bregom velja samo za ono pristanišče, za katero se izda. Na njem je treba označiti: prostor, ki je začasno določen plovnemu objektu; prostor, ki se mu določi za raztovoritev ali natovoritev onega dne, ko pride na vrsto; rok, v katerem mora dovršiti natovoritev ali raztovoritev; potem še pripombe, ki se nanašajo na carinske dolžnosti, predpise in naredbe kakor tudi eventualen odvzem dovolila za promet z bregom ali odstranitev objekta z brega itd.
Če se zdi prist aniški kapetani ji iz pri stani ško-policijskih, zdravstvenih ali kakršnihkoli drugih razlogov potrebno, sme odreči izdajo dovolila za promet z bregom ali pa ga izdati samo omejeno, odnosno že izdano dovolilo za promet z bregom vsak čas odvzeti ali omejiti.
Omejitev dovolila za promet z bregom je lahko dvoje, in sicer: da se ladijski posadki prepove občevanje z bregom ali privatnim osebam stopanje na objekt, plovnemu objektu pa se dopusti opravljanje trgovinskih operacij, ali nasprotno temu, da se ladijski posadki dopusti občevanje z bregom ali privatnim osebam stopanje na objekt, plovnemu objektu pa se prepove, opravljati trgovinsko operacije.
če se dovolilo za promet z bregom odvzame (odreče), jo objektu prepovedano, opravljati trgovinske operacije, posadki pa občevati z bregom, odnosno privatnim osebam občevati s plovnim objektom.
Pristaniška kapetanija mora vpisati ta odvzem v dovolilo za promet z bregom, poveljnik (vodja, krmar) pa mora to označiti v svoji prijavi o odhodu, ker mu ni mogoče, vročiti pristaniški kapetaniji dovolila za promet z bregom, kakor to določa člen 8. tega pravilnika.
Člen 8.
Ob odhodu objekta iz pristanišča, v katerem je treba izvršiti prijavo o odhodu, mora vročiti stranka pristaniški kapetaniji poleg svoje prijave o odhodu tudi predhodno dovolilo za promet z bregom. To obdrži pristaniška kapetanija s prvim delom prijave o odhodu vred za svoj arhiv, v zameno zanjo pa d tl stranki drugi del predložene prijave o odhodu, t. j. dovolilo za odhod.
Dovolilo za odhod služi stranki za dokaz, da je objekt zadostil vsem dolžnostim, plovstvenopolicijskim, zdravstvenim, carinskim in drugim predpisom in naredbam, ki veljajo za plovne objekte, kakor
tudi da je plačal vse pristaniške takse, pristojbine, eventualne denarne kazni i. dr.
Člen 9.
če ne odpotuje- plovni objekt onega dne, za katerega je dobil dovolilo za odhod, mora poveljnik (vodja, krmar) tega objekta to prijaviti pristaniški kapetaniji, ki mu podaljša prejeto dovolilo za odhod na nahrbtni strani za nadaljnjih 24 ur, če je objekt odločen, v tem roku nadaljevati vožnjo.
če objekt ne more označiti časa svojega odhoda, mu izda pristaniška kapetanija dovolilo za odhod za nedoločen čas ali pa mu to dovolilo, če se je že izdalo, podaljša za nedoločen čas. V tem primeru se mora stranka tik pred dejanskim odhodom iznova javiti pristaniški kapetaniji, ki ji šele takrat vpiše v dovolilo točni čas odhoda.
Te naknadne prijave so združene s pristaniškimi taksami, ki jih mora plačati objekt za ves oni čas, ki ga je prebil v pristanišču.
Člen 10.
Ce poveljnik (vodja, krmar) objekta iz kakršnihkoli razlogov ne more sam izpolniti tiskovine za prijavo ali odjavo, jo sme izpolniti po njegovih podatkih kdo drugi, pa tudi organi pristaniške kapetanije. V tem primeru mora plačati stranka tej osebi 3 dinarje za večje delo; o tem znesku prejme uradno priznanico.
Poveljniki (vodje, krmarji) objekta ostanejo vedno materialno in kazenski odgovorni za pravilnost podatkov, navedenih v prijavah o prihodu ali odhodu, ne glede na to, ali so prijave izpolnili sami ali pa so jim jih izpolnili drugi.
člen 11.
Opravljanje poslov glede prijav in odjav kakor tudi glede ostalih uradnih opravil morajo uravnati stranke po uradnih urah pristaniške kapetanije. Uradne ure so te-le:
a)	od dne 1. oktobra do konca meseca marca od 8. do 12. in od 14. do 17.;
b)	od dne 1. aprila do konca meseca septembra od 8. do 12. in od 15. do 18.;
c)	ob nedeljah in praznikih od 8. do 11.
Ob praznikih, označenih za norme, ni uradnih ur. Vse službeno osebje pristaniških kapetani) mora biti, kadar je treba, pripravljeno, izvrševati službo tudi izven uradnih ur, vsak čas podnevi in ponoči, ob delavnikih ali ob praznikih. Za izvrševanje uradnih opravil izven uradnih ur mora določiti pristaniška kapetanija po prometni potrebi dežurstvo svojega osebja podnevi in — če lokalne razmere zahtevajo — tudi ponoči. Razpored dežurstva mora biti nabit na pisarniških vratih pristaniške kapetanije; v njem je treba označiti: ime in priimek kakor tudi stanovanje (ulico, številko in nadstropje) dežurnega organa, da ga stranka, če je treba, lahko takoj najde.
Člen 12.
Za vsako uradno opravilo, pa naj se imenuje kakorkoli, ki naj se izvrši v korist ali na zahtevo stranke izven uradnih ur, mora plačati stranka organu pristaniške kapetanije, ki je posloval, nagrado po tej razpredelnici:
a)	za opravilo, ki traja manj nego 6 ur: uradnikom po 15 dinarjev,
redarjem po 5 dinarjev;
b)	za opravilo, ki traja dlje nego 6 ur: uradnikom po 20 dinarjev, redarjem po 8 dinarjev;
c)	za pričakovanje in odpravljanje potniških ladij po členu 18. tega pravilnika organu obmejne pristaniške kapetanije, ne glede na uradne ure ali na dnevni ali nočni čas, 10 dinarjev;
č) za opravilo na krajih, ki so nad dva kilometra daleč od pisarne pristaniške kapetanije, poleg pristojbin pod a) in b) vozne stroške za odhod in povratek.
Člen 13.
če so plovni objekti uvrščeni v vlako ali če se privzamejo vanjo, ne plačajo gorenjih pristojbin, ampak za vse plača samo eno pristojbino ona ladja, ki opravlja zanje dolžnosti prijave in odjave. Posamezno plača vsak objekt zase samo takrat, kadar se sam prijavi ali odjavi ali kadar zahteva zase kakršnokoli uradno opravilo.
Plovni objekti ministrstva za vojsko in mornar-nico kakor tudi inspekcijski objekti ministrstva za promet, ministrstva za poljedelstvo in vode, ministrstva za narodno zdravje itd. ne plačujejo pristojbin po prednjem členu, če imajo vožnje njih objek-
tov značaj službenega potovanja. Drugače plačujejo — razen objektov ministrstva za vojsko in mornar-nico, ki ne plačujejo nikoli — plovni objekti državnih uradov samo 30 %, objekti direkcije rečne plo-vitve kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pa 50 % gorenjih pristojbin.
Pristojbino iz prednjega člena pod a), b) in č) morajo plačati stranke takoj po izvršenem opravilu; pristojbine pod c) pa se lahko plačujejo tudi po agenturah (zastopništvih) onih brodarskih podjetij, ki vzdržujejo promet z inozemstvom.
Člen 14.
Organi pristaniških kapetani), ki imajo po prednjih členih pravico, pobirati katerokoli izmed omenjenih pristojbin, morajo izdati stranki o vsaki prejeti pristojbini predpisano priznanico.
H. Odredbe za plovne objekte v prometu z inozemstvom.
člen 15.
Vsi plovni objekti, domači ali inozemski, ki prihajajo iz inozemstva, morajo, ne glede na to, čemu so prišli, ali na to, bodo li opravljali trgovinske operacije ali ne, prijaviti svoj prihod obmejni pristaniški kapetaniji. Če taki objekti ne namerjajo vršiti v obmejnem pristanišču trgovinske operacije, nego hočejo po opravljenih raznih formalnostih (carinskih, policijskih) takoj nadaljevati vožnjo, smejo izpolniti s prijavo o prihodu obenem prijavo o odhodu; nato jim izda pristaniška kapetanija redno dovolilo za odhod. Če pa hoče objekt opravljati v obmejnem pristanišču trgovinske operacije, mora predložiti pristaniški kapetaniji redno prijavo o prihodu kakor tudi po izvršenih operacijah in pred odhodom prijavo o odhodu.
Drugače pa veljajo tudi za te objekte povsem in brez izjeme odredbe prednjih členov tega pravilnika, ne glede na to, ali je prišel objekt v vode kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zato, da opravi trgovinske operacije, ali pa ker samo trauzi-tira (vozi) preko našega ozemlja.
Analogne odredbe tega člena veljajo v obratnem zmislu tudi za nasprotne primere, t. j. če odhajajo plovni objekti v inozemstvo.
člen 16.
Objekti, ki vzdržujejo potniški ali tovorni promet med obmejnimi pristanišči naše države in sosednjih držav, ne predlagajo posebne prijave o prihodu ali odhodu. Njim se izda samo dovolilo za promet z bregom za nedoločen čas ob prvi prijavi, ki jo morajo predložiti.
Da zadoščajo tudi ti objekti potrebam in odredbam tega pravilnika, mora imeti vsak knjigo, overovljeno po pristojni pristaniški kapetaniji. Nanjo se prilepi kolek za 25 dinarjev. Na prvi strani te knjige označi pristaniška kapetanija:
1.	) ime in vrsto objekta;
2.	) ime in priimek lastnika objekta, njega sedež, domovinstvo in državljanstvo;
3.	) ime in priimek poveljnika (vodje, krmarja) objekta, njega sedež, domovinstvo in državljanstvo kakor tudi število posadke;
4.	) dimenzije objekta: dolžino, širino in višino, njegovo gažnjo, kadar je prazen in kadar je popolnoma natovorjen;
5.	) nosilnost objekta v metričnih tonah in njegovo čisto (netto) prostornino v kubičnih metrih;
6.	) domovinsko pristanišče objekta;
7.	) kakšne vožnjo opravlja objekt, t. j. ali potniške ali tovorne ali oboje;
8.	) okoliš ali progo, kjer vzdržuje promet;
9.	) številko, pod katero je objekt vpisan v pristojnem registru.
Ta knjiga sme imeti največ sto listov in obliko približno 19 X 26 centimetrov.
Ob vsakem prihodu se mora poveljnik (vodja, krmar) objekta s to knjigo prijaviti pristaniški ka-‘ petaniji. Organ pristaniške kapetanije mu vpiše v knjigo prihod, količino raztovorjenega ali natovorjenega blaga, odnosno število pripeljanih ali odpeljanih potnikov, in vnovični odhod.
Poveljniki (vodje, krmarji) teh objektov morajo postopati po členu 20. tega pravilnika.
Ko je ta knjiga popisana, se d4 hraniti oni pristaniški kapetaniji, ki jo je izdala. Pristaniška kapetanija vodi o teh izdanih knjigah posebno evidenco.
Za objekte, ki nimajo take knjige, ne veljajo odredbe tega člena; ti objekti pa se morajo ravnati po vseh odredbah tega pravilnika kakor vsi ostali plovni objekti, na katere se nanašajo njegove odredbe.
III. Odredbe za potniške ladje.
Člen 17.
Potniške ladje, ki vozijo po stalnem voznem redu izključno v mejah naše države, ne predlagajo prijav. Njih poveljniki morajo podati po vsaki končani vožnji pristojni pristaniški kapetaniji odhodnega pristanišča kratko pismeno (ali ustno) poročilo o vožnji. V njem morajo navesti vse važnejše dogodke na ladji, opazbe in pripombe, ki se tičejo plovitve, vodne struge, signalizacije in temu podobnega, ali je bilo med vožnjo predloženo poročilo o havarijah, itd.
Ob važnejših dogodkih (kakor ob večjih havarijah, nesrečah, smrtnih primerih itd.) predloži poveljnik ladje takoj po prihodu v prvo pristanišče, kjer je pristaniška kapetanija, pismeno poročilo.
Člen 18.
Poveljniki potniških ladij, ki vzdržujejo promet z inozemstvom po stalnem voznem redu, niso dolžni, osebno prijavljati svojega prihoda v pisarni pristaniške kapetanije, ampak take objekte pričaka na pristajališkem mostu organ pristaniške kapetanije. Ta organ stopi pred vsemi organi drugih oblastev prvi na ladjo in prejme kratko ustno poročilo ladijskega poveljnika o okolnostih, ob katerih je vozil, o važnejših dogodkih na ladji ali opazbah med vožnjo glede navigacije, plovne struge, signalizacije i. dr.
Pristojni organ pristaniške kapetanije mu dovoli ustno promet z bregom ter mu izda v primerih, navedenih v naslednjem odstavku tega člena, dovolilo za odhod, odnosno mu vidira na nahrbtni strani prejšnje dovolilo za odhod. S to vizo vred se morajo vpisati eventualne izpremembe na ladji, kakor: izpremembe v številu ladijske posadke, vkrcanih ali izkrcanih potnikov, natovorjenega ali raztovorjenega blaga i. dr.
Te ladje dobivajo vedno novo dovolilo za odhod v odhodnem pristanišču na našem ozemlju, kadar odhajajo v inozemstvo, odnosno v obmejnem pristanišču na našem ozemlju, kadar prihajajo iz inozemstva ali — če vozijo v tranzitu preko našega ozemlja — v vhodnem in odhodnem obmejnem pristanišču na našem ozemlju. V ostalih vmesnih pristaniščih, v katerih ladja pristane, da izkrca ali vkrca potnike, raztovori ali natovori blago, se to dovolilo samo vidira, kakor je določeno v prednjem odstavku tega člena, če ni posebnih razlogov, da bi se moralo dovolilo odvzeti ali omejiti.
Člen 19.
Prijave o prihodu ali odhodu potniških ladij vseh vrst izpolnjuje v vseh razpredelkih in *?. vsemi podatki agentura (zastopništvo, ekspozitura, posredništvo itd.) one družbe (brodarskega podjetja), ki ji pripada ta ladja, ter jih tako oddaja pristojni pristaniški kapetaniji po členu 21. zakona o pristaniških kapetanijah.
Člen 20.
Poveljniki potniških ladij v lokalnem prometu morajo predlagati tedensko poročilo, navedeno v členu 17. tega pravilnika.
IV. Odredbe za splave.
Člen 21.
Splavi, ki prihajajo iz inozemstva, kakor tudi splavi iz domačih vodd se morajo ustaviti v prvem pristanišču, kjer je pristaniška kapetanija, ter ji predložiti prijavo za vsak splav posebe.
Da opravijo formalnosti prijavo, uporabljajo splavi isto tiskovino — prijavo — kakor ostali plovni objekti ter izpolnjujejo v njej samo one raz-Predelke, ki jih zahteva; značaj posla s splavi in ki so potrebni za kontrolo občevanja in prometa kakor tudi za zbiranje statističnih podatkov o splavih.
To prijavo izpolni vodja splava samo za odhod, pristaniška kapetanija pa mu vrne dovolilo za odhod. To dovolilo velja splavu, dokler se no razloži; z njim mora vodja splava v pristanišču, kjer naj se splav razloži, prijaviti svoj prihod pristojni prista-niški kapetaniji ter ji vročiti obenem svoje dovolilo za splav.
V vmesnih pristaniščih splavi niso dolžni, pred-lagati kakršnekoli prijave, če niso opravljali trgovske operacije, ampak prijavljajo se v primerih Vna 5. tega pravilnika samo z dovolilom za odhod lz odhodnega pristanišča; to dovolilo se jim vidira Па nahrbtni strani.
Člen 22.
Vsaka oseba na splavu mora imeti svoje držav-Vske listine, da se lahko, če jo treba, nedvomno ugotovi njena identičnost.
Splavi, ki prihajajo iz inozemstva ali odhajajo v inozemstvo, morajo imeti še predpisani s e z n a -m ek osebja, ki se lahko nabavi pri vsaki obmejni pristaniški kapetaniji.
V	notranjem prometu ta seznamok osebja ni potreben, če se ne odredi njega uvedba iz posebnih razlogov. V tem primeru se izdado naknadno potrebne naredbe.
Člen 23.
Splavi, ki prihajajo iz inozemstva, morajo imeti poleg svojih osebnih listin in dokumentov sanitetne listine o zdravstvenem stanju onih krajev (okolišev), iz katerih prihajajo. Tet listine smejo izdajati rečno-policijska oblastva dotično države in dotičnega kraja ali pristojni uradni zdravniki (fizikati). Drugače trpi vodja splava stroške za zdravniški pregled.
Na podstavi zgoraj omenjene sanitetne listine ali zdravniškega pregleda jim izdado obmejne pristaniške kapetanije predpisani zdravstveni list.
Splavi, ki odhajajo v inozemstvo, dobe ta zdravstveni list pri obmejni pristaniški kapetaniji. s
če je v državi zdravstveno stanje normalno, zdravstveni list v notranjem prometu ni potreben. Kadar ga jo treba uvesti iz posebnih razlogov tudi v notranjem prometu, so izdado pravočasno potrebno naredbe.
Člen 24.
Vsak splav, najsi je prišel iz inozemstva ali iz domačih vodd, mora imeti dovolilo za splav. To dovolilo izda za promet z inozemstvom uprava pomorstva in rečnega prometa, za notranji promet pa vsaka pristaniška kapetanija, ki jo stranka zaprosi zanje.
če splav ob prihodu v prvo pristanišče, kjer mu je opraviti formalnosti prihoda, nima tega dovolila, sme zaprositi v istem času, ko opravlja formalnosti prijave, pismeno tudi za to dovolilo.
V	prošnji je treba točno označiti: ime (znak, številko), s katerim bo vozil; vodjevo ime in njega priimek kakor tudi število posadke; odkod splav prihaja in kam je namenjen; pošiljateljevo in prejemnikovo ime in njiju priimek kakor tudi njiju sedež; dimenzije splava (dolžino, širino in koliko gazi) in količino gradiva v kubičnih metrih.
Vodja splava mora vročiti to dovolilo obenem z dovolilom za odhod iz odhodnega pristanišča oni i pristaniški kapetaniji, na katere sedežu ali v katere srezu naj se splav razloži.
Člen 25.
Splavom ni dovoljeno, prevažati potnikov. Dovolilo za splav velja samo za splava kot plovni objekt in za les (gradivo), ki se prevaža na njem; nikakor pa se ne nanaša na blago," ki ga je morebiti natovoril. V takih primerih morajo vzeti pristaniške kapetanije blago, ki se prevaža na ta način, v postopanje prav tako, kakor če bi se prevažalo blago z drugim plovnim objektom (ladjo, vlečenico, lesno ladjo itd.). Potrebščine, živila, oprema itd. za posadko na splavu se ne smatrajo za blago.
Člen 26.
Vsak splav mora imeti na vožnji tablo, na kateri je na obeh straneh napisano njegovo ime (znak, številka). Ta tabla mora biti postavljena na splavu vzdolž njega sredine 1*5 m nad površino; črko morajo biti najmanj 15 centimetrov velike.
Člen 27.
Pri splavu se smatra za trgovinsko operacijo njegova končna razložitev kakor tudi vsaka povečava (pridaja materiala) ali zmanjšava ali odtujitev njegove kubične prostornine zaradi trgovine.
Razložitev splava na krila in krpe in obratno se ne smatra za trgovinsko operacijo, če se izvrši iz varnostnih razlogov ali iz navigacijskih ozirov.
Člen 28.
Analogne odredbe, ki veljajo za splave, prihajajoče iz inozemstva, veljajo v obratnem zmislu tudi za splave, odhajajoče v inozemstvo.
V. Odredbe za ostale dokumente o prijavi in odjavi.
Člen 29.
Zdravstveni list, ki je predpisan s členom 22. zakona o pristaniških kapetanijah, mora imeti vsak omenjeni objekt, da se, če je treba (ob epidemiji ali iz drugega razloga), takoj lahko vzame v uporabo. Kdaj in ob katerih pogojih nastopi ta potreba, se odredi o pravem času.
če je v državi zdravstveno stanje normalno, ni treba v notranjem prometu voditi in vidirati zdrav-
stvenih listov. To ostane obvezno samo za objekte v prometu z inozemstvom.
Potemtakem mora biti vsak plovni objekt, ki prihaja iz inozemstva ali odhaja v inozemstvo, opremljen z izpolnjenim zdravstvenim listom —< bodisi domačim, bodisi inozemskim, kakor je pač objekt domač ali inozemski ali kakor odhaja v inozemstvo ali obratno prihaja iz inozemstva —, ki ga morajo vidirati obmejne pristaniške kapetanije ob prihodu in ob odhodu.
Objektom, pa naj so domači ali tuji, ki ob prestopu državne meje nimajo tega dokumenta, ga izda obmejna pristaniška kapetanija, seveda proti plačilu predpisane prodajne cene in določenih taks ali pristojbin.
Voditev zdravstvenih lis,tov pri splavih je urejena s posebnimi odredbami v členu 23. tega pravilnika.
Zdravstveni listi, ki jih izdajajo inozemska oblastva, veljajo tudi za našo državo tako, kakor veljajo naši zdravstveni listi v inozemstvu.
Veljavnost zdravstvenega lista traja, dokler niso popisani vsi razpredelki za njegovo vidiranje na nahrbtni strani lista. Vse eventualne izpremembe v besedilu zdravstvenega lista kakor tudi pripombe o šumnih primerih obolenj ali smrti na objektu se vpisujejo v razpredelek vidimacije na nahrbtni strani.
Glede voditve in vidiranja zdravstvenih listov je treba smatrati obmejni promet, o katerem govori člen 16. tega pravilnika, za notranji promet.
Člen 30.
Vsi plovni objekti, ki so omenjeni v členu 22. zakona o pristaniških kapetanijah, morajo biti opremljeni s predpisanim seznamkom osebja, da ga je moči v trenutku potrebe takoj uporabiti. Kdaj in ob katerih pogojih nastopi ta trenutek, o tem se pravočasno izdado potrebne naredbe.
Vsaka oseba na plovnem objektu mora imeti svoje redne državljanske listine, da se lahko, če je treba, nedvomno ugotovi njena identičnost.
Službenei ali plačilne knjižice, ki jih izdajajo delodajalci posadki svojih plovnih objektov in ki so opremljeno s fotografijo in potrdilom identičnosti, se smatrajo za uradne listine.
V	notranjem prometu in v normalnih razmerah ni treba izpolnjevati in vidirati seznamkov osebja, ampak to ostane obvezno samo za objekte v prometu z inozemstvom.
Potemtakem mora imeti vsak domači plovni objekt, ki odhaja v inozemstvo, že izpolnjen seznamek osebja v dveh istovetnih izvodih, ki ju preizkusi in vidira obmejna pristaniška kapetanija. Ob povratku iz inozemstva morajo imeti domači plovni objekti isti seznamek osebja, ki so ga predložili ob prvem odhodu v inozemstvo.
Kako se vodi seznamek osebja pri splavih, to je urejeno s posebnimi odredbami v členu 22. tega pravilnika.
Veljavnost seznamka osebja je trajna, t. j. nov seznamek osebja se sestavi šele, ko je prejšnji popolnoma izpolnjen.
Glede seznamka osebja jo smatrati obmejni promet, o katerem govori člen 16. tega pravilnika, za notranji promet.
VI. Končne odredbe.
Člen 31.
Vsak prekršek predpisov in odredb tega pravilnika se kaznuje po členu 48. zakona o pristaniških kapetanijah.
Člen 32.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi, ter razveljavlja dosedanji pravilnik o prijavi in odjavi plovnih objektov v pristaniščih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, razglašen v «Službenih Novinah» z dne 25. oktobra 1921., št. 239,* kakor tudi vse dosedanje naredbe, razpise in vsa dosedanja navodila, ki se nanašajo na dolžnost prijave in odjave plovnih objektov v pristaniščih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kolikor nasprotujejo odredbam in predpisom tega pravilnika.
*
(Pripomba: Ta pravilnik** se lahko nabavi pri vseh pristaniških kapetanijah zaa predpisano prodajno ceno.)
V	Beogradu, dne 21. septembra 1927.
Minister za promet:
Svet. T. Milosavljevič s. r.
* Uradni list z dne 15. novembra 1921., št. 327/137.
** V srbohrvaščini.	Op. ur.
451.
Izprememba razpisa C. br. 36.500 z dne 23. avgusta 1926. o pobiranju poslovnine.*
Na predlog carinskega sveta sem odločil na podstavi člena 273. carinskega zakona in člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi: Drugi odstavek točke 8.) v razpisu C. br. 36.500 z dne 23. avgusta 1926.** se izpreminja tako, da se glasi:
«Ob uvozu tega blaga se pobira poslovnina v znesku, ki je določen v točki 2. a) pod a) člena 19. v predlogu zakona o obči carinski tarifi.»
Ta razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 30. septembra 1927.;
C. br. 39.964.
Minister za finance;
dr. B. Markovič s. r.
452.
Popravka k pravilniku o odkupovanju tobaka.***
V	tem pravilniku (Uradni list z dne 10. oktobra 1927., št. 417/104) se mora glasiti zadnji odstavek § 5. tako-le:
Za zaupnika se ne sme izvoliti ne aktiven državni uradnik ne pridelovalec tobaka ne narodni poslanec.
Nadalje naj stoji v predzadnjem odstavku § 41. namesto besede: «materialno» beseda: «moralno».
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
U. št. 12.672.
Razpust društva.
«Okrajna kmetska zveza za Bohinj» s sedežem na Bohinjski Bistrici je razpuščena, ker že več let ne deluje, ker nima ne članov ne imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
V Ljubljani, dne 21. oktobra 1927.
Zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r.
L. št. 2043.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 15. oktobra 1927.
Srez	JS 3	II = 0	is N«	5 i	•s? M -X -2 g
	s	S-8	O >	3	o°
Skupina tifuznih bolezni					
Brežice		1	.			1
Črnomelj		2		1		1
Kamnik		1		1		
Kranj		1	i			2
Krško		1		i		
Laško	 Ljubljana, srez . .	1	i	•	i	1
Ljubljana, mesto . Logatec		4 3	i i	2		5 2
Novo mesto . . .	10	.	1		9
Skupaj .	24	4	6	i	21
Griža. —		Dysenterie.			
Kranj		2		1		1
Krško		2				2
Ljubljana, srez . .	1		1		
Novo mesto . . .	2	1	•		3
Skupaj .	7	1	2	. 1 6	
Škrlatinka.		— Scarlatlna.			
Brežice		1	1	.		2
Kranj		7		4		3
Krško		8				8
Laško 		2	1			3
Litija			2			2
Ljubljana, srez . .	i				1
Ljubljana, mesto .	2	1	2		1
Radovljica ....		5			5
Skupaj .	21	10	6		25
Srez	V 5 6	Nanovo 1 obolelih 1	Ozdra- ; velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Davica.	— Diphteria et Group.				
Kastav			1			1
Kočevje			1			1
Krško		i				1
Laško		i	i			2
Ljubljana, srez . .		1		i	
Ljubljana, mesto .	4	5		.	9
Skupaj .	6	9		1	14
Duiljlvi kašelj. — Pertussis.					
Logatec	| 13 |	.	| Sen. — Erysipelas.				•	13
Ljubljana, mesto .	•	1	•	.	1
Krčevita odrevenelost. -			— Tetanus.		
Brežice		1				1
Radovljica ....	1		.		1
Skupaj .	2	.	•	•	2
V Ljubljani, dne 18. oktobra 1927.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Št. 4442/119 ex 1927.	2213 3—3
Razglas.
Po naredbi ministrstva za finance (generalne direkcije davkov) z dne 31. maja 1927., št. 5370, se bodo prodajale pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, Krekov trg št. 1, na javni dražbi, določeni na dan 16. novembra 1 9 2 7. ob devetih, žarnice, ki so navedene v naslednjem izkazu:
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 28. oktobra 1927., št. 245/LXVH.
** Uradni list z dne 15. septembra 1926., št. 352/83.
*** Priobčena po popravkih v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca» z dne 28. oktobra 1927., št. 245/LXVH.
(Števec v ulomku qznačuje sveče, imenovalec pa volte.)
Kupci plačajo poleg kupnine še 1 % takse od kupnine v kolkih, ki se prilepijo na dražbeni zapisnik.
Dnevno časopisje v Ljubljani in Mariboru so vljudno prosi, naj priobči vsebino tega razglasa po možnosti in v primerni obliki med dnevnimi vestmi.
Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani,
dne 4. oktobra 1927.
Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 31. decembra 192 7. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 22. oktobra 1927.
2 žarnici .	. 16/100	154 žarnic .	. 10/120
3 žarnice .	. 25/100	5 žarnic .	16/120
7 žarnic	. 10/105	206 žarnic .	.	25/125
11 žarnic	. 16/105	317 žarnic .	.	50/120
1 žarnica .	.	5/110	559 žarnic .	. 100/120
150 žarnic	. 10/110	127 žarnic .	.	10/150
609 žarnic	. 16/110	167 žarnic .	.	10/155
42 žarnic	. 150/150	2 žarnici .	. 1200/220
1 žarnica .	. 10/115	1 žarnica .	. 2000/220
1 žarnica .	.	5/120		
Preds. 629/4/27—1.	3—3
Razpis.
Odda se sodniško mesto pri okrajnem sodišču v Višnji gori; prav tako se oddado vsa mesta sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa ali zaradi njega.
Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti do dne
25. novembra 192 7. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu, dne 18. oktobra 1927.
S 30/27—2.	2391
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Jožice Lozejeve, pletilke v Mariboru, Jezdarska ulica st. 8.
Konkurzni komisar: dr. Franc Peitler, višji sodni svetnik okrožnega kot trgovinskega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Vinko Rapotec, odvetnik v Mariboru.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 84 dne 5. novembra 192 7. ob desetih. Ogla-sitveni rok do dne 8. decembra 192 7. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 2 2. decembra 19 2 7. ob desetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 27. oktobra 1927.
2379
S 28/27—2.	2367
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Matije Trefa a r j a,, trgovca s čevlji v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6 in Prešernova ulica št. 30, registriranega pod firmo: Matija Trebar v Ljubljani.
Konkurzni komisar: višji deželnosodni svetnik Jakob Antloga v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Albin Smole, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dne 12. novembra 192 7. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 18. decembra 192 7.
S 13/27—35.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec: Ivan Guček, trgovec v Hrastniku.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 8. novembra 192 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Ta narok se določa obenem za ugotovitev terjatev, ki se morebiti prijavijo naknadno.
Okrajno sodišče v Laškem, oddelek L,
dne 18. septembra 1927.
S 25/27—49.	2390
Določitev naknadnega ugotovitvenega naroka.
Prezadolženec: Maks Mu r še c, trgovec v Ptuju.
Za ugotovitev naknadno prijavljene terjatve in do naroka še morebiti prijavljenih terjatev se določa narok na dan 18. novembra 19 2 7. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VIL, dne 26. oktobra 1927.
T 113/27—4.	2389
Amortizacija.
Na prošnjo, ki jo jo vložil Josip T o m m e 1, višji sprevodnik v p. v Studencih pri Mariboru, Franko-panova ulica št. 1, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil: Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Mariboru št. 19.662/161.812 na ime: Fink Terezija s hranilno vlogo 1500 Din.
Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice v šestih m e s e c-i h, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 23. oktobra 1927.
2387
T 101/27—6.
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Dno 25. julija 1926. okoli poldne sta se peljala zakonca Ivan Cene in Alojzija Cene z majhnega otoka v Dravi pri Slemenu v čolnu, obloženem z naplavljenimi drvmi, čez Dravo.
Ker je bila Drava narasla in je struga na dotič-nem mestu precej skalnata, voda pa valovita, je preobloženi čoln zajel vodo, se prevrnil in pokopal oba zakonca v valove.
Ivan Cene, ki je bil v kopalni obleki in je vešč plavanju, se je rešil, ko je brez uspeha poizkušal doseči in rešiti tudi svojo ženo. L e-ta je bila oblečena in ni bila vešča plavanju. Izginila je v valovih, preden jo je mož mogel doseči.
Odslej je ni nihče več videl in tudi ni več glasu o njej. Njeno truplo se doslej ni našlo.
Alojzija Cene je imela na sebi rdečo obleko i* celega, rjavo jopico, črne spodnje hlače in belo srajco.
Stara jo bila 27 let, srednjo rasti, črnih las, zob popolnih, le eden je bil zlomljen.
Kor jo potemtakem verjetno, da je Alojzija Cene u utrla, se uvaja na prošnjo moža Ivana Cenca P0-stopanje za dokaz smrti ter se izdaja vsakomur poziv, naj poroča do dne 7. februarja 1928. o pogre-
šank! sodišču ali obenem postavljenemu skrbniku Francu Kopiču, oficialu pri tukajšnjem sodišču.
Po tem roku in po sprejemu dokazov se bo odločilo 0 predlogu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 7. oktobra 1927.
T 88/27—8.	'	2388
Uvedba postopanja za dokaz smrti.
Franc Kosenburger, poljedelec na Bregu pri Ptuju, rojen dne 26. novembra 1889. v Spubli pri Ptuju, je odšel leta 1914. kot vojak s 26. domobranskim pehotnim polkom na rusko bojišče, kjer je prišel še istega leta v rusko ujetništvo. Zadnjič je pisal iz ujetništva dne 4. septembra 1916. pod naslovom: «Murasch-Perm-Katlaser Bahnlinie, Gow. Wiatka, Russland»; od takrat ni več glasu o njem.
Po’ izpisku iz uradnega zapisnika prič št. 59.120, 64.861, 54.340, v matričnem oddelku urada «Bundeskanzleramt, Wien» z dne 29. avgusta 1927., št. 43.043/ /27, je Franc Kosenburger dne 8. avgusta 1917. v bolnici v Vjatki, Rusija, umrl za jetiko.
Ker je potemtakem verjetno, da je Franc Kosenburger umrl, se uvaja, na prošnjo Ivana Fiderška in Elizabete. Fiderškove na Spodnjem bregu pri Ptuju postopanje za dokaz smrti ter izdaja vsakomur poziv, naj do dne 10. februarja 1928. poroča sodišču o pogrešancu.
Po tem roku in po sprejemu dokazov se bo odločilo o predlogu.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 11. oktobra 1927.
E 214/27—6.	2293
Dražbeni oklic.
Dno 14. novembra 19 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin:
a)	zemljiška knjiga Sv. Andrej, vi. št. 149 (hiša z zemljišči v izmeri 39.420 m,2, obremenjena s stvarnim bremenom dosmrtnega stanovanja in preužitka),
b)	zemljiška knjiga Sv. Mohor, vi. št. 154, in c) zemljiška knjiga Sv. Trojica, vi. št. 171.
Cenilna vrednost: ad a) po odbitku stvarnih bremen 8284 Din 5 p, ad b) in c) 2787 Din; najmanjši ponudek: ad a) 4756 Din, ad b). in c) 1858 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, oddelek II.,
dne 7. septembra 1927.
E 1551/27—9.	.2339
Dražbeni oklic.
Na predlog, ki ga je podala Ana S k a r 1 i n, pre-užitkarica v Malih dolah, bo dne 16. novembra 1 9 2 7. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiški knjigi za Malo dole, vi. št. 98:
Označba nepremičnin: hiša, cenilna vrednost 1300 Din, zemljišča, cenilna vrednost 3247 Din 60 p — skupaj 4547 Din 60 p; najmanjši ponudek 3085 Din 70 p.
Preživitnc pravice Ane Skarlinove so bile cenjene na 3000 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 460 Din.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek Ш.,
dne 4. oktobra 1927.
E 1847/27—9.	2298
Dražbeni oklic.
Na predlog Friderika Jakowitsch a, po dr ju. Juru Hrašovcu, odvetniku v Celju, bo dne 16. n o-v e m b r a 1 9 2 7. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnja Hudinja, vi. št. 486, hiša št. 52, cenilna vrednost 8750 Din, hlev z drvarnico, cenilna vrednost 750 Din, njiva, cenilna vrednost 766 Din, skupaj 10.266 Hin; najmanjši ponudek 6844 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 1026 Din 60 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek III.,
dne 5. oktobra 1927.
E 2665/27—11.	2328
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 1 9 2 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Kašelj, vi. št. 594 in 595.
Cenilna vrednost obeh vložkov: 166.097 Din 50 p; vrednost priteklin: 475 Din (že všteta! v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 111.000 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 4. oktobra 1927.
E 2591/27—6.	2155
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1 927. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Recenjak, vi. št. 30.
Cenilna vrednost: 17.297 Din 50 p; najmanjši ponudek: 11.531 Din 76 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 13. septembra 1927.
E 3172/27—15.	2163
Dražbeni oklic.
Dne 15. novembra 192 7. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 25 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 164.
Cenilna vrednost: 180.842 Din 50 p; najmanjši ponudek: 90.421 Din 25 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer .bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 23. septembra 1927.
Nc VI 938/27—2.	2385
Prostovoljna sodna dražba.
Dne 21. novembra 192 7. se bo prodajalo v občinski pisarni pri Fricu G1 a s e r j u v S m o 1 n i k u na prostovoljni sodni dražbi zemljišče: vi. št. 27, katastralna občina Smolnik, s pri-teklinami in premičninami vred, navedenimi v družbenih pogojih, sedaj last Angele Majaronove, Janka Majarona in Martina Košute.
Najmanjši ponudek znaša 220.000 Din ter se mora položiti v 30 dneh po domiku z 8!% pri sodišču. Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe vadij 22.000 Din.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 med uradnimi urami od osmih do štirinajstih.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI.,
dne 25. oktobra 1927.
E 81/27—20.	'' 2333
Dražbeni oklic.
Dno 1 9., 2 0. n o v e m b r a 1 9 2 7. in eventualno naslednje dni ob desetih se bo vršila na licu mesta v Velikem Cirniku, Lakencah, Podborštu, Kalu, Cerovcu in št. Janžu dražba nepremičnin; zemljiška knjiga za katastralno občino Št. Janž, vi. št. 63, 269, 278, 206 in 264, za katastralno občino Kal, vi. št. 443, za katastralno občino Cirnik, vi. št. 215 in 218, za katastralno občino Lakenco, vi. št. 1253, za katastralno občino Gondol, vi. št. 401 in 334, za katastralno občino Podboršt, vi. št. 356 in 338, in za katastralno občino Cerovec, vi. št. 374.
Cenilna vrednost: 873.703 Din 27 p; vrednost pri-toklin: 79.640 Din; najmanjši ponudek: 529.376 Din 23 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah,
dne 14. oktobra 1927.
E 432/27—8.	51220
Dražbeni oklic.
Dno 11. novembra 1927. ob pol petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Selce, vi. št. 24, 32 in 62, zemljiška knjiga Poklek, vi. št. 176 in 185, in zemljiška knjiga Presladol, vi. št. 90, 130 in 153.
Cenilna vrednost: 14.753 Din 47 p; najmanjši ponudek: 9835 Din 64 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 3. oktobra 1927.
E 463/27—8.	2191
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1 927. ob pol petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Leskovec, vi. št. 109.
Cenilna vrednost: 14.916 Din 50 p; najmanjši ponudek: 500 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 3. oktobra 1927.
E 543/27—4.	2221
Dražbeni oklic.
Dne 11. novembra 1927. ob pol petnajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Presladol, vi. št. 90, 130 in 153, zemljiška knjiga Poklek, vi. št. 185 in 176, in zemljiška knjiga Selce, vi. št. 24, 32 in 62.
Cenilna vrednost: 29.506 Din 95 p; vrednost priteklin: 1728 Din; najmanjši ponudek: 20.823 Din 30 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici,
dne 3. oktobra 1927.
2201 Vpisi v trgovinski register.
1 Vpisale so se nastopne firme:
6%. Sedež podružnice: Novo mesto.
Besedilo firme: slovenski: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Novem mestu, ali francoski: Succursale de la Banque de Crčdit de Ljubljana ä Novo mesto, ali angleški: Branch office ol the Credit Bank of Ljubljana in Novo mesto, ali nemški: Filiale der Laibacher Kreditbank in Novo mesto, ali italijanski: Succursale della Ban ca da Credito di Ljubljana a Novo mesto.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana.
Družbeno področje (§	10. bančnih pravil):
Družba
1.	) Eskontira in reeskontira menice in kakršnekoli druge terjatve.
2.	) Dovoljuje akceptne, kontokorentne, davčne in pokrite kredite, posreduje in izvršuje vsakovrstno finančne in kreditne operacije na račun države, pokrajin, okrožij, občin, korporacij, družb ali zaseb-
nikov ter izvršuje opravila, ki so v zvezi s temi operacijami.
3.	) Nakupuje in prodaja vrednostne papirje, devize, novce, kovine,* drugo blago in sirovine vseh vrst in terjatve kakor tudi nepremičnine ter posoja na vse to reči na lastni .kakor tudi na tuj račun, a z izključitvijo pravih poslov hipotečnih bank.
4.	) Sprejema denar ali na tekoči račun — tedaj sme razpolagati vlagatelj s svojo terjatvijo tudi po čeku — ali na vložne knjižice ali pa proti obresto-nosnim blagajničnim potrdilom z določenim odpovednim rokom.
Blagajnična nakazila se morajo glasiti najmanj na K 1001—. Prva vloga na hranilno knjižico mora znašati najmanj K 50—'.	i
Vloge, sprejete na vložne knjižice in proti blagajničnim potrdilom, je vsak mesec objaviti; oba zneska skupaj ne smeta prekoračiti dvojnega zneska vplačane delniške glavnice.
Obrazci vložnih knjižic in blagajničnih potrdil so zavezani državni odobritvi.
5.	) Nabavlja in prodaja tuzemske in inozemske privilegije na lastni ali pa na tuj račun.
6.	) Ustanavlja, pridobiva in opravlja industrijska, trgovinska, poljedelska in prometna podjetja ter se udeležuje pri njih; ustanavlja in pospešuje te gospodarskim namenom služeče delniške in druge družbe, vodi njih posle ter prodaja njih delnice in deleže.
7.	) Sprejema vrednostne papirje, valute in drugo pripravne predmete v shrambo in upravljanje.
8.	) Nakupuje, prodaja, eskontira in lombardira lastne bančne zadolžnice (§ 11. bančnih pravil), katerih prodajo si sme družba pridržati ob dovolitvi dotičnih posojil.
Po § 11. bančnih pravil jo banka nadalje upravičena, izdajati bančne zadolžnice v industrijske in trgovinske namene, in sicer:
I.	na podstavi posojil, dovoljenih v industrijske in trgovinske namene ali pridobljenih s cesijami, če je njih obrestovanje in poplačilo zagotovljeno s plačilno ali poroštveno obljubo države ali njene samostojne upravne celote;
II.	:
a)	na podstavi hipotečnih posojil, dovoljenih ob posebnih pogojih, ki so določeni v §§ 66. do 78. bančnih pravil, na tuzemske nepremičnine, ki služijo trgovinskim in industrijskim podjetjem, ali pa na podstavi tako vknjiženih, s cesijo pridobljenih terjatev;
b)	na podstavi onih vrednostnih papirjev ali zadolžnic tuzemskih industrijskih in trgovinskih podjetij, ki so v posesti družbe, če je v varnost teh papirjev v javni knjigi v knjižena zastavna pravica ali če obstoji zanjo plačilna ali poroštvena obljuba države, pokrajine ali druge samostojne upravne celote;
c)	na podstavi posojil, dovoljenih proti zastavi vrednostnih papirjev, ki so označeni pod točko b), in
d)	na podstavi posojil, dovoljenih v industrijske in trgovinske namene okrožjem, občinam in drugim tuzemskim javnim korporacijam.
Družba sme izdajati bančne zadolžnice le do višine glavnice, ki jo dolgujejo družbi dolžniki in ki služi zadolžnicam v podlago, oziroma do višine nominalne vrednosti vrednostnih papirjev, ki služijo bančnim zadolžnicam v podlago.
Vsota vseh bančnih zadolžnic, ki so v prometu, ne sme prese zati zneska vplačane delniške glavnice.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Delniška glavnica znaša 49,999.950 Din, razdeljenih na 333.333 delnice po 150 Din nohiinale, ki so popolnoma vplačane ter se glase na imetnika.
Družbene razglase objavlja upravni svet v «Slovenskem Narodu» in v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti», izhajajočih v Ljubljani.
Družbeno firmo podpisujeta pod besede «Ljubljanska kreditna banka» ali «Banque de Crčdit de Ljubljana» ali «Laibacher Kreditbank» ali «Banca di Crcdito di Ljubljana» ali «Credit Bank of Ljubljana», ki so po komerkoli napisane ali s štampilijo odtisnjene, en član upravnega sveta in en ravnatelj ali eden izmed uradnikov, pooblaščenih za podpisovanje.
Ravnatelji in uradniki, ki so pooblaščeni za so-podpisovanje, morajo pristavljati pred svoje ime črki «p. p.» (per procura). Zaradi poslovne olajšave sme podeliti upravni svet pravico podpisovanja za posamezne posle po dvema ali več višjim uradnikom, ki podpisujejo firmo s pristavkom kot pooblaščenci.
Lokalno vodstvo vsake podružnice je poverjeno posebnemu predstojništvu kot pooblaščencu upravnega sveta. Predstojništvo je sestavljeno iz zaupnikov, imenovanih po upravnem svetu, ki so temu odgovorni za izpolnjevanje navodil. Upravni svet določa število zaupnikov in njih poslovno dobo.
Vse pravnoobvezne izjave, ki se tičejo podružnice, se morajo opremljati s trgovinsko-sodno proto-kolirano firmo podružnice, nadalje s podpisom enega člana predstojništva in dirigenta ali pa njegovega namestnika. Dirigent in njegov namestnik podpisujeta s pristavkom «p. p.» (per procura). Namesto dirigenta in njegovega namestnika sme podpisovati na isti način tudi drug uradnik, ki ga upravni svet pooblasti za to.
Firmo Podružnice Ljubljanske kreditne banke v Novem mestu sopodpisujeta kot člana predstojništva Matija Marinček, notar, in Josip Kobe, posestnik — oba v Novem mestu.
Prokura za podružnico je podeljena vodji Antonu Burgerju.
Novo mesto, dne 23. septembra 1927.
697.	Sedež: Lesce pri Bledu.
Besedilo firme: Slavko in Milka Šušteršič, tovarna nogavic, Lesce pri Bledu, Slovenija, SHS.
Obratni predmet: tvornica nogavic.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. decembra 1926.
Družbenika: Slavko Šušteršič in Milka Šušteršič, trgovca in posestnika v Lescah.
Za zastopanje jo upravičen vsak družbenik samostojno.
Podpis firme: Družbenika podpisujeta, vsak samostojno, družbeno firmo tako, da pristavlja eden izmed njiju pod njeno natisnjeno ali po komerkoli napisano besedilo svoj podpis.
Ljubljana, dno 26. septembra 1927.
698.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Minka Arzenšek & Co., trgovina z mešanim blagom, družba z o. z.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Družbena pogodba z dne 6. septembra 1927. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 10.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodji:1 Minka Arzenšek, žena trgovskega poslovodje, in Leopold Arzenšek, trgovski poslovodja — oba iz Jesenic št. 27.
Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja samostojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja samostojno vsak poslovodja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali s pečatnikom odtisnjenemu besedilu svoj podpis.
Ljubljana, dne 19. septembra 1927.
699.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Bloudek in Co., družba z o. z. Obratni predmet:
a)	nakup zemljišča za tvornico, ki naj izdeluje kovinske predmete, konstrukcije, stroje in letala;
b)	zgradba take tvornice;
c)	obratovanje te tvornice;
č) trgovina S kovinskimi predmeti, stroji in letali lastne ali tuje izdelave;
d)	nakupovanje in obratovanje podjetij enake ali sorodne stroke;
e)	ustanavljanje podružnic v tuzemstvu;
f)	eksploatacija lastnih patentov ing. Stanka Blou-deka, zlasti patenta: «Rekord»-zapahi.
Družbena pogodba z dne 9. septembra 1927., posl.
št. 6025.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 200.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: ing. Stanko Bloudek v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17.
Družbeno poslovodstvo sestoji iz enega poslovodje. Družbeniki imajo pravico določiti, da se podeli prokura za ves družbeni poslovni obrat. Družbo zastopa postavljeni poslovodja na zunaj, proti ob-lastvom, sodišču in tretjim osebam, samostojno.
Družbeno firmo podpisuje poslovodja samostojno tako, da postavlja pod njeno besedilo, ki je lahko po komerkoli napisano, s štampilijo odtisnjeno ali natisnjeno, svojeročno svoje znamenje. Co se postavi prokurist, podpisuje firmo na pravkar navedeni način, vendar s pristavkom, ki označuje pro-kuro.
Ljubljana, dne 19. septembra 1927.
700.	Sedež: Trbovlje.
Besedilo firme: Miloš Rozin in drug, kleparstvo in pleskarstvo, k- d. v Trbovljah.
Obratni predmet: Družba nakupuje pločevino, železo in raznovrstne barve ter jih prodaja po predelavi na debelo in na drobno.
Družbena oblika: komanditna družba izza dne t. marca 1927.
Osebno zavezani družbenik: Miloš Rozin, kleparski mojster v Trbovljah.
Za zastopanje je upravičen družbenik Miloš Rozin sam.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu svojeročno svoj podpis družbenik Miloš Rozin sam.
Celje, dne 28. septembra 1927.
701.	Sedež: Žalec.
Besedilo firme: «Hed», hmeljska eksportna družba, družba z omejeno zavezo v Žalcu.
Obratni predmet: Družba
a)	nakupuje, predeluje za trg in prodaja hmelj;
b)	nakupuje in prodaja sploh poljske pridelke ter
c)	ustanavlja skladišča, in podružnice, pridobiva, upravlja, daje in jemlje v zakup ali najem podjetja in prostore, ki služijo tem namenom, jih obratuje ter se udeležuje pri njih.
Družbena pogodba z dne 26. avgusta 1927. Družba je ustanovljena do konca leta 1929. Osnovna glavnica znaša 250.000 Din; nanjo so vplačani zneski v gotovini 90.000 Din.
Poslovodje: France Piki, veleposestnik in trgovec, Ivan Virant, posestnik in trgovec, in Vinko Vabič, podjetnik — vsi trije v Žalcu.
Za zastopanje je upravičen vsak poslovodja zase. Firma se podpisuje tako, da postavlja vsak poslovodja zase pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo svoje ime.
Družbena pogodba ima glede stvarnih vlog (ap-portov) ta-le določila:
a)	Franco Piki je že vplačal v gotovini 45.000 Din (pet in štirideset tisoč dinarjev) in prinaša kot apport v družbo vse prostore v zgradbah bivše pivovarne v Žalcu, ki je njegova last, vse doslej sklenjene najemniške pogodbe, katerih plačana prostornina za hmeljsko sezijo 1927. gre s to pogodbo in ki se nanašajo na obrat, osobito na predelovanje hmelja v teh prostorih, nadalje svojo pogodbo s pivovarno «Union» kot zalagateljico piva; vsi ti ap-porti imajo vrednost 80.000 Din (osemdeset tisoč dinarjev); za to vrednost prevzema France Piki osebno odgovornost v enakem znesku v denarju, torej skupaj 125.000 Din (sto pet in dvajset tisoč dinarjev).
b)	Ivan Virant je že vplačal v gotovini 45.000 Din (pet in štirideset tisoč dinarjev) in prinaša kot apport v družbo svoje pogodbe kot dobavitelj hmelja z znanimi firmami 80.000 Din (osemdeset tisoč dinarjev); za to vrednost prevzema Ivan Virant osebno odgovornost v enakem znesku v denarju, torej skupaj 125.000 Din (sto pet in dvajset tisoč dinarjev).
Celje, dne 21. septembra 1927.
П. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
702.	Sedež podružnice: Črnomelj.
Besedilo firme: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana:
Blagajnične nakaznice, izdane po banki, se morajo glasiti odslej na najmanj Din 100—; prva vloga na hranilne knjižice mora znašati najmanj Din 50—.
Družba je poleg dosedanjega področja tudi upravičena, pridobivati obrtne koncesije in upravljati vsakovrstne proste in koncesionirane obrate, zlasti tudi take po § 16. obrtnega reda.
Delniška glavnica znaša Din 49,999.950-— in je razdeljena na 333.333 delnic po Din 150—', ki no popolnoma vplačane ter se glase na imetnika. Novo mesto, dno 23. septembra 1927.
703.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme:	Jadransko-Podunavska Banka,
filijala Kranj:
Vpisal se je član direkcije vicedirektor centrale in prokurist Ljubomir Djinovski v Ljubljani.
Prokura so je podelila Petru Kamenkoviću in dr ju. Miloslavu Radivoviču, bančnima uradnikoma v Beogradu, s pravico sopodpisovanja za centralo in vse družbene filiale.
Ljubljana, dne 19. septembra 1927.
704.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Drogerija Gregorič, družba z o. z.: Izbrisal se je poslovodja Josip Kramar. Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
705.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firmo: Jadransko-Podunavska Banka, filijala Ljubljana:
Vpisal sc jo član direkcije vicedirektor centrale in prokurist Ljubomir Djinovski v Ljubljani.
Prokura se je podelila Petru Kamenkoviću in drju. Miloslavu Radivoviću, bančnima uradnikoma v Beogradu, s pravico sopodpisovanja za centralo in vse družbene filiale.
Ljubljana, dne 19. septembra 1927.
706.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jadransko-Podunavska Banka, filijala Ljubljana:
Izbrisal se je prokurist dr. Janko Berce. Ljubljana, dne 19. septembra 1927.
707.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: R. Miklauc «pri škofu»:
Izbrisala se je javna družbenica Emilija Miklauc, ker je umrla.
L j u b 1 j a n a, dne 19. septembra 1927.
708.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Trgovska banka, d. d. v Ljubljani:
Izbrisali sta se podružnici na Rakeku in v Kamniku, ker sta ukinili poslovanje.
Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
709.	Sedež: Mengeš.
Besedilo firme: Stemberger & Mellitzer:
Izbrisal se je javni družbenik David Stemberger, ker je umrl.
L j u b 1 j a n a, dne 19. septembra 1927.
710.	Sedež: Radenci.
Besedilo firme: Zdravilišče Slatina Radenci Höhn & Comp.
Obratni predmet: trgovina z radensko slatino: Obratni predmet odslej: izvozna in uvozna trgovina z radensko slatino.
Maribor, dne 16. septembra 1927.
711.	Sedež: Vir-Dob.
•Besedilo firme: Podgoršek & Bolhar:
Ker je javni družbenik Jernej Bolhar iz družbe izstopil, je javna trgovska družba prestala.
Besedilo firme odslej: Franc Podgoršek.
Imetnik: Franc Podgoršek, usnjar na Viru št. 7. Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
Ul. Izbrisale so se nastopne firme:
712.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Kamenit», tovarna umetnega škrilja in elektrarna, družba z o. z. v Laškem:
Ker se je družba razdružila.
L j u b 1 j a n a, dne 26. septembra 1Q27.
713.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Albrecht & Strohbach, tovarna kisa, likerjev in esenc v Mariboru:
Ker se je firma razdružila.
Maribor, dne 16. septembra 1927.
714.	Sedež podružnice: Novo mesto.
Besedilo firmo: Trgovska banka, d. d., podružnica v Novem mestu.
Sedež glavnega zavoda: Ljubljana:
Ker se je Trgovska banka, d. d. v Ljubljani, združila z Ljubljansko kreditno banko, d. d. v Ljubljani.
N b v o m e s t o, dne 23. septembra 1927.
2271 Vpisi v zadružni register.
I. Vpisala se jo nastopna z a drug a:
715.	Sedež: Beltinci.
Besedilo firme: Zadružna elektrarna v Beltincih,
registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi članov; zato
1.	) dobavlja članom električni tok (silo) na skupni račun in skupno nevarnost; tok dobavlja iz lastne ali tuje elektrarne;
2.	) izvršuje za člane potrebne instalacije;
3.	) dobavlja članom stroje, svetiljke in druge Predmete, ki spadajo v to stroko in so potrebni za razsvetljavo in obratovanje.
Zadružna pravila z dne 6. avgusta 1927.
Opravilni delež znaša 100 Din ter se mora plakati takoj ob pristopu ali pa v roku', ki ga določi Hačelništvo.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njega dvakratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitkom razglasa na deski šolskega poslopja v Beltincih ali pa s pismeno okrožnico na vse člane ali tudi drugače.
Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: ing. Fran Mikuž v Beltincih št. 9, Peter Osterc v Beltincih št. 18, Albin Sagadin v Beltincih št. 22, Jožef Friedrich v Beltincih št. 48, Jurij Vogler v Beltincih št. 3, Anton Marič v Beltincih št. 52 in Anton Fister v Beltincih št. 40.
Pravico, zastopati zadrugo, imata skupno po dva člana načelništva.
Zadruga se podpisuje tako, da pristavljata skupno po dva člana načelništva njenemu po komerkoli napisanemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoja podpisa.
Maribor, dne 13. septembra 1927.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
716.	Sirovinska čevljarska zadruga v Brežicah, re-
gistrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 31. oktobra 1926. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorja sta člana načelništva Josip Golobič in Franc Šetinc, čevljar v Mihalbvcu št. 67.
Besedilo likvidacijske firme: Sirovinska čevljarska zadruga v Brežicah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firmo: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo skupno.
C e 1 j e, dne 5. oktobra 1927.
717.	Hranilnica in posojilnica v Dobu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Janez Kompare; v načelništvo pa je vstopil Franc Cerar, posestnik na Brezovici št. 4.
L j u b I j a n a, dne 3. oktobra 1927.
718.	Hranilnica in posojilnica na Dobračevi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Na občnem zboru z dno 12. junija 1927. so se iz-premenila zadružna pravila v §§ 26. in 31.
Načelništvo zadruge sestoji iz načelnika in štirih odbornikov.
Iz načelništva so izstopili Valentin Poljanšek, Anton Kopač, Ivan Kavčič, Ivan Potočnik, Ivan Blažič in Anton Grošelj; v načelništvo pa so na novo vstopili Matej Strlič, posestnik na Dobračevi št. 11, Pavel Grošelj, posestnik na Dobračevi št. 2, in Rudolf Ovsenk, posestnik na Dobračevi št. 15.
Ljubljana, dne 31.julija 1927.
719.	Hranilnica in posojilnica v Fari pri Kostelu,
r. z. z noom. za v.:
Izbrisala sta se izstopivša člana načelništva Martin Dimnik in Jožef Štefančič; vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva Andrej Stare, župnik v Fari, in Mihael Jurkovič, posestnik v Krko-vem.
Novo -mesto, dne1 23. septembra 1927.
720.	Pferdezuchtgenossenschaft für das norische Pferd in Gonobitz, reg. Genossenschaft mit beschränkter Haftung:
Izbrisali so se člani načelništva baron Oeden Vayde, Franc Kupnik, Viktor „Pregelj, Lovrenc Schmidt in Anton Kalscheg; vpisali pa so se novi člani načelništva Matija Napotnik, oblastni poslanec v Tepanju, Anton Toman, župan v Prežigalu, Ivan Cugmas, posestnik v Draži vasi, Anton Kolar, posestnik na Bregu pri Konjicah, in Andrej Sutter, posestnik v Konjicah.
Po sklepu občnega zbora z dne 8. maja 1927. se jo zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidator: Matija Napotnik, oblastni poslanec v Tepanju.
Besedilo likvidacijske firme: Pferdezuchtgenossenschaft für das norische Pferd in Gonobitz, reg. Genossenschaft mit beschränkter Haftung v likvidaciji.
Podpis likvidacijske firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo.
Celje, dne 21. septembra 1927.
721.	Hranilnica in posojilnica na Kočevski reki, rog. zadr. z neom. zav.:
Izbrisal se je član načelništva Hans Lakner; vpisal pa se je član načelništva Viljem Fürer, višji geometer v p. v Kočevski reki.
Novo mesto, dne 3. oktobra 1927.
722.	Hranilni in posojilni zavod, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Na občnem zboru z dne 30. junija 1927. so se izpremenila zadružna pravila v §§ 6., 15., 19., 29. in 43.
Po izpremenjenem HI. odstavku § 29. je treba priobčiti dan, uro, kraj in dnevni red občnega zbora vselej osem dni prej z razglasom na zadružni deski v zadružnih prostorih. Po izprevidnosti ga sme razglasiti načelništvo tudi v kateremkoli listu. Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
723.	Nova založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil dr. Alojzij Remec; v načelništvo pa je vstopil dr. Ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17/П. Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
724.	Zadružna hranUnica, registrovana posojilna in gospodarska zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani:
Iz načelništva je izstopil profesor Josip Breznik. Ljubljana, dne 3. oktobra 1927.
725.	Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Ivan Golnar; v načelništvo pa je vstopil Franjo Koren, ravnatelj v Ljubljani, Tržaška cesta («Stan in dom»),
Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
726.	Živinorejska zadruga v Moravčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo:
Po sklepu občnega zbora z dne 1. maja 1927. se je zadruga razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidatorji so dosedanji člani načelništva Janez Bergant, Anton Cerar, Janez Bizjan, Franc Gaberšek, Franc Orehek in Jožef Vidergar.
Besedilo likvidacijske firme: Živinorejska zadruga v Moravčah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo skupno.
Ljubljana, dne 19. septembra 1927.
727.	Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno v Planini, registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Anton Kušlan; v načelništvo pa je vstopil Josip Podboj, posestnik v Planini št. 115.
Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
728.	Splošna gospodarska zadruga v Sevnici, registre vana zadruga z omejeno zavezo:
Izbrisal se je član načelništva Jože Klemenčič; vpisal pa se jo član načelništva Anton Eržen, šolski upravitelj v p. v Sevnici.
Celje, dne 28. septembra 1927.
729.	Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo:
Iz načelništva je izstopil Franc Kek; v načelništvo pa je vstopil Ivan Veider, kaplan v Škofji Loki.
Ljubljana, dne 26. septembra 1927.
453.
Popravek k tarifnemu obvestilu o ugodnostih za železniška vozila.*
V tarifnem obvestilu št. 56.268/27 z dne 9. septembra 1927.** naj so prečrta predzadnji stavek: «Naredba G. D. K. O. br. 10.282 z dne 22. oktobra 1926. ostane še nadalje v veljavi».
Namesto tega velja to-le: «Lokomotive in vagoni iz Francije ali Belgije za Grčijo ali Turčijo so smejo od odpravim postaje do postaje v Gjevgjeliji ali v Caribrodu enkrat reekspedirati, n. pr. v Buchsu ali v Salzburgu. V tem primeru je treba priložiti tovornemu listu vnovične predaje tudi tovorni list, s katerim je pošiljka prispela na postajo, kjer se je izvršila reekspedicija, za dokaz, da je bila pošiljka v Franciji ali Belgiji predana v prevoz.»
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 19. oktobra 1927.; G. D. br. 62.981/27.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 28. oktobra 1927., št. 245/LXVH. j ** Uradni list z dne 4. oktobra 1927., št. 416/102.
Št. 8198.	2376 3—2
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem popravil na garaži in v stanovanskih prostorih gradbene direkcije na Viču javno pismeno ofertno licitacijo, ki se bo vršila dne 3. decembra 19 2 7. ob enajstih v sobi št. 2 gradbene direkcije v Ljubljani.
Natančnejši razglas glej v Uradnem listu 110 z dne 31. oktobra 1927.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 24. oktobra 1927.
Št. 8761.	2396 S—1
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dobave in instalacije parnih kotlov v moški kaznilnici v Mariboru drugo javno pismeno ofertno licitacijo, ki se bo vršila dne 2 5. novembra 1 927. ob enajstih v sobi št. 2 gradbeno direkcije v Ljubljani.
Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe se morajo glasiti v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	) za I. del................. 199.500 Din,
2.	) za П. del................. 40.000 Din,
skupaj . . 239.500 Din.
Podrobnosti razpisa so razvidno iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani.
dne 28. oktobra 1927.
Št. 3473.	2381
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo približno 900 pl m3 bukovine, izdelane v lastni režiji šumske uprave v Kostanjevici v hlode ali pa v železniške prage (ca. 10.000 kosov).
Ponudbe, spisane na tiskovinah, ki se dobivajo pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, naj se vlože do dne 2. decembra 1 9 2 7. ob enajstih pri navedeni direkciji.
Ponudbe morajo biti opremljene s kolkom za 100 Din in s 10%no varščino, ki se lahko položi pri blagajni računovodstva direkcije šum v Ljubljani že prej, najkesneje pa dne 2. decembra 1927. do desetih.
Pojasnila dajeta direkcija šum v Ljubljani, Blei-weisova cesta št. 1, in šumska uprava v Kostanje-
Direkcija šum v Ljubljani,
dne 22. oktobra 1927.
Št. 8009/11.	" "	2383 2—1
Dobava Samotne opeke in moke.
Razpisuje se dobava 19.535 samotnih opek in 29.400 kg Samotne moke.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se»vlože najkesneje do dne 1 8. nove m b r a 19 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 28. oktobra 1927.
Št. 8010Д1.	“	2382 2—1
Dobava ležaj nih blazin.
Razpisuje se dobava 16 polovičnih ležajnih blazin iz medenine.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 8. nove m b r a 19 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 28. oktobra 1927.
Št. 8013/11.	'	2384 2—1
Dobava pa silnic.
Razpisuje se dobava 2 konopnih pasilnic (g"urt) po 25 m dolgih.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dno 1 5. n o -vembra 192 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 28. oktobra 1927.
Št. 8048.	2393 I
Razpis dobave.
Razpisuje se ponovno dobava 160 šip.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 0. nove m b r a 1 9 2 7. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 29. oktobra 1927.
Popravek.
V razglasu o šestindvajsetem žrebanju 41Д%пЈћ zastavnih listov in 41Д%пШ komunalnih zadolžnic Kranjske deželne banke, priobčenem v Uradnem listu 108 z dne 22. oktobra 1927., se mora glasiti tretja vrsta pod naslovom: 4 % ‘% n i zastavni listi tako-le:
200 (ne: 100) K: št. 57.
Št. 8105/11, 8100/11, 8107/11 in 8108/11.	2397 2—1
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	2000 kg bencina 725/30;
b)	50 bal strešne lepenke;
c)	80 m3 smrekovih ali borovih plohov; č) 140 m3 jamskega lesa.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 6. n o -vembra 1 927. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 31. oktobra 1927.
Razne objave,
Št. 26.086/1927.	2392
Razglas o licitaciji.
V uradnih prostorih osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Preradovičeva ulica br. 44, II. nadstropje, se bo vršila dno 17. novembra 192 7. ob desetih pismena ofertna licitacija za dobavo koksa za centralno kurilno napravo v njegovi zgradbi v Zagrebu v Mihanovičevi ulici.
Ponudbe se morajo glasiti na celokupno dobavo 15 vagonov topilniškega koksa za kurjavo centralne kurilne naprave.
Ponudbe je treba opremiti s kolkom za 100 Din ter jih izročiti v zapečatenem zavitku do označenega roka v vložišču osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Na zavitek je treba zapisati: «Ponudba za dobavo koksa po licitacijskem razglasu št. 26.086/1927.».
Jamčevino v znesku 5 % za domače državljane, 10 % pa za inozemce, mora položiti vsak ponudnik pri blagajni osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu in vročiti potrdilo o tem komisiji, preden se začno odpirati ponudbe.
Za jamčevino lahko služijo: 1.) nevinkulirane vložne knjižice velike banke ali gotovina; 2.) državni vrednostni papirji, račun j eni po nominali; 3.) vložne knjižice Državne hipotekarne banke, zastavnice ali komunalne obveznice, ki jih je proglasil minister za finance za sposobne kot kavcijo in jim priznal papilarno varnost, vso po k ur zn i vrednosti, toda ne preko nominale; končno 4.) garancijsko pismo prvovrstnega denarnega zavoda, registrirano pri generalnem inspektoratu ministrstva za finance, samo kot začasna kavcija, ki se mora v osmih dneh zamenjati za eno izmed ostalih omenjenih kavcij.
Komur ostanejo dela, mora to jamčevino ob podpisu pogodbe zvišati na 10 % (inozemci na 20 %) proračunjene vsote.
Ponudbi morajo priložiti dražitelji pismeno izjavo, da so jim licitacijski pogoji znani in da pristajajo, dražiti po njih.
Vsak ponudnik mora predložiti pismeno potrdilo svoje pristojne trgovsko-obrtniške zbornice, svojega esnafa ali sindikata o pravici, da se sme udeleževati javnih licitacij.
Zaslužek se bo izplačeval na priznanice, opremljene s kolkom za 0-5 % one vsote, ki se dvigne; pri končnem obračunu pa plača podjetnik 1 % pogojeno vsote kot državno pristojbino za pravni posel.
Ponudbe, ki no bi ustrezalo predpisanim pogojem, in ponudbe, ki prispejo naknadno ali brzojavno, • se no bodo jemale v poštev.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ni zavezan, sprejeti nobeno, niti najcenojše ponudbe in tudi ne obrazložiti izbora d etičnega dražitelja.
Podrobne in dražbene pogoje dobivajo, dražitelji pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev za 15 Din; prav tako dobivajo tam eventualno potrebna pojasnila.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu,
dne 29. oktobra 1927.
2288 3-3	Poziv Upnikom.
Preskrbovalna zadruga «Obrok», r. z. z o. z. v Ljubljani, se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj ji prijavijo terjatve.
Likvidator: Svetoslav Premrou s. r. v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Št. 18/27.	2368
Razid društva.
Prostovoljno gasilno društvo v Mačkovcih se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo.
V Mačkovcih, dne 5. oktobra 1927.
L. Kocet s. r.,	Zdr. Škof s. r.,
bivši tajnik.	bivši načelnik.
2369 3—2	Objava.
Izgubil sem uradno legitimacijo, ki jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dno 12. marca 1923. pod št. 1015.,
Proglašam jo za neveljavno.
Franjo Bresovnig s. r.,
podpreglednik finančne kontrole v Črni pri Prevaljah.
2400	Objava.
Dne 13. oktobra 1927. sem izgubila na ptujskem kolodvoru potni list št. 161/284, ki ga jo izdal dne 21. februarja 1927. sreski poglavar v Ptuju in ki je bil vidiran dno 9. avgusta 1927.
Proglašam ga za neveljavnega.
Terezija Grabar s. r. v Podvincih pri Ptuju.
2372 3-2	Objava.
Izgubil sem dne 27. avgusta 1927. na potu med Marenbergom in prelazom Radiom naslednje tri legitimacije:
a)	legitimacijo s fotografijo po obrazcu 50. pravilnika za finančno kontrolo, ki jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 1. aprila 1926. pod št. 2222;
b)	legitimacijo za nošenje orožja, ki jo je izdala bivša sreska uprava finančne kontrole v Marenbergu dne 18. februarja 1926. pod št. 352;
c)	legitimacijo za polovično vožnjo po železnici, ki jo je izdala direkcija državnih železnic v Ljubljani dne 2. marca 1926. pod št. 172.457.
Vse tri legitimacije proglašam za neveljavne.
Konrad Pistotnik s. r., pripravnik finančne kontrole pri Sv. Treh kraljih nad Marenbergom.
2317 3—3	Objava.
Dne 15. julija 1927. sem izgubil uradno legitimacijo, ki jo je izdal oblastni inšpektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 22. novembra 1926. pod št. 2389.
Proglašam jo za neveljavno.
Hranislav Protić s. r., pripravnik finančne kontrole v Apačah.
2374	Objava.
Izgubil sem legitimacijo za polovično vožnjo p° železnici, ki jo je izdala direkcija državnih železnic v Ljubljani dne 20. oktobra 1925. pod št. 171.729. Proglašam jo za neveljavno.
Jožef Rajer s. r., pripravnik finančne kontrole v Cankovi (Prekmurje).
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani,