186 ^M Temešvar jM lavno mesto tamiškega komitatt na Ogerskem je trdnjavn TemeSr^^B To kraljevo sroliodno mesto jc pravilno in trdno zidano, snajno ^^ prijetno ter Steje blizu do S3.COO prebivalcev. Pravo ali nStranja mesto je trdnjaTa, ki je obdana s trojnim zidcvjem in vniinimi jnrki. K mestu m se prištCTiijo tndi tri jafco oddaljena predmestja, ki so: M i h a 1 a, pred dtt-n&jskimi vrati, kjer živ^ večinoma Ramuui; Jofcefovo predmestje pred petervaradinskimi vrati, jako pravilno zidano in od Beginega kanala pretrgtmo in f&briSko predmeatje pred sedmogrs3kimi ?rati s srbskimi preltiv&lci, V poslednjih letih se je Teaiešvar zeld povzdigoil in olepšal. Zunaj trdnjave so lepi zeleni dretoredi, ki peljpjo v preiimestja in dajejo mestn jako zalo podobo. Tndi za lepa izpiehajaliSfa se je skrbelo. Najznamenilejša poslopja so: stolna cerkev v gotiškem slogu zidana, cerkev nezedinjenib Grkov, farna cerkeT, sinagoga, stari Tlimvadski grad, škofoTska poslopja, nemika in gržka mestna bisa in vclikanske Tojažnice. Na gimnaziji se polcg latinskega in grškega nči tudi nemški, ogerski, rninunski in arbski jezik. V meata lirt veliko Stevilo rokodelcev in tovarnifarje^, posabno strojarjev, suknarjer, tkaloer, opekarjev ». t. d. Jako živahua jft kHpč-ija 2 raztičnim blagom. — Leta 1552, prilomastili so Turki na Ogersko, in tarški veiir Ahmet Paša oblegel je Temešvar. Mesto je bilo izročeuo necemu zM junaškcmu miin, Stepann LozonezTJu. Ta junak je sklenil taje nmveti nego sovvainikom prepustiti mesto, zatorej je napravil oporoko (testament) in jo poslal svojej ženi s po» veljem. Daj zastavi vse imetje tpr kupi smodnika io nabira novib vojakov. Njegov pisar, Stepan Foldvari, preoblekel se je v turško obleko in arečno odnesel pisoip, kanior jo bilo namenjeno. Nove vojaške čete so se nabirale, smodaik se je naknpil in vse je bil« užč pripravljeno, ali zaman. Vodj» Mihaos Xot'b, povedal je biizu inesta .sovi^.nikom, kam &e četa poinikfh in mnogo jih je pobegnilo. a drngi 80 bili od Tnrkov vjeti in pobiti. Lozonczr-jeva stanovitost se temo di tipognila. Velik del zidovja je ležal už^ podrt, ali Turki se veuder še niso upali mesta oapadati. Dva glavna bojevalca obojib strank, Kubad, od turške, in Blaž, od madžarske strani, .sta se spopala. Turek se je zadrl: ^Jaz se imennjein Kubad," in je zamabni! s svojo sabljo, iladžar se je turške sabljo ubranil iu zavpil: nA jaz se iinemijem Balaj," ter je vsekal Turka z vso moSjo pieko glave. Naposled se je moral Lozonczj-vender udati. Tnrki so mu bili obljubili prost izbod.iz mesta, ali obljabe niso držali. Lozodczj- je bil, ko se je še poprej fivrsto branil, od Turkov pre-inagan, kateri mn so potem glavo odsekali in jo Snltann poalali. Leta 1716. je bil grof Meizv za deželnega poglavarja v lianatu. On 3i je pridobil najveC-zaslug, da se je raesto Teme5?ar povzdignilo iz nekdanjih razvalin zopet do najlepše urejenega mesta na Ogerskem. On je tndi po-množil okope in vsa di-uga dela, ki se Stejsjo k trdnjavi. Drug dobrotnik TemeSvarskega mesta je bil Ivan grof Coronini, nekdaDJi odgojitelj naSega presvitlega cesarja. Coronini si je mnogo zaslug pridobil za prospeli in povzdigo mesta ter si je s svojo dobrobotnostjo in pravicoljnbnostjo pridobil prebivalce različnih narodnosti. On je bil 1850. 1. vojaski ia civilai poglavar. Teniešvarci so mu iz spoitotaojn in hvaležaosti poatavili v taestnem parku lep spomenik. V poslediuem časn je zadela mssto relika nesre