<*«n>tnin» olaCan« • eo lovi nI. Leto Xm, st 279 Ljubljana, torek 1« decembra 1936 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. st. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi ae ne vračajo. Prvi december Bilo je zvečer 1. decembra pred 18 leti. Tema je že legla na beograjske ulice, na katerih je le tu in tam brlela kaka električna svetilka. Padal je vlažen sneg in pokrival s svojim plaščem razvaline in podrtije porušenega mesta, ki je po strahotah vojnega časa komaj prihajalo spet k zavesti. Delegacija Narodnega viječa iz Zagreba, ki se je že nekaj dni nahajala v Beogradu in vsak dan razpravljala z odposlanci srbske vlade, je bila svoj posel dovršila in enodušno sprejela aareso, ki je imela v svečani obliki izvršiti voljo vseh osvobojenih delov našega naroda za zedinjenje s kraljevino Srbijo v državo celokupnega našega naroda pod žeziom dinastije Karadjor-djevičev. Dogovorjeno je bilo, kaj bo na adreso odgovoril vladar kraljevine Srbije. Vsaka beseda v aaresi in v odgovoru je bila pretehtana in odposlanci Narodnega viječa. kakor tudi zastopniki Srbije so si bili svesti, da se približuje največji trenutek v jugoslovenski zgodovini in da smo na pragu novega življenja, ko stopajo Slovenci, Hrvati in Srbi kot nova nacionalna in državna edmica na poprišče svetovne zgodovine. V razpoloženju, ki se ne da popisati, so odhajali delegati Narodnega viječa po zasneženih uiicah v skromno Krs-manovičevo hišo na Terazijah, ki je takrat služila kot dom prestolonasledniku in regentu Aleksandru. Zunaj na Terazijah se je zbralo navzlic neugodnemu vremenu precej sveta. Beograd je štel takrat komaj nekaj tiso: prebivalcev. Ni bilo bučnih manifestacij. Le tu pa tam se je pojavila narodna zastava, iz-vlečena iz kakega skritega kota, kjer je bila shranjena od zvestega srca za časa suženjstva Beograda. Na Krsmanovi-čevi hiši sta poleg srbske vihrali hrvatska in slovenska trobojnica. V mali dvoranici, kjer danes posluje Savez Sokola kraljevine Jugoslavije, so se zastopniki Narodnega viječa razvrstili v polkrog. Neslišno so se odprla vrata in obdan od trojice svojih srbskih ministrov je stopii pred delegacijo regent in prestolonaslednik Aleksander. Bil je to trenutek najglobljega ganutja :n glas govornika Narodnega viječa je drhtel, ko je čital zgodovinske besede adrese in nič manj ginjen ni bil regent Aleksander, ko je spreje1 izjavo Narodnega viječa in proglasil zedinjenje. Zgodovinske besede od 1. decembra 1918. so zapisane v temeljne kamne naše državne in narodne eksistence. One predstavljajo v svojem bistvu konstitutivni akt ustanovitve nove države, ki je bil le svečan izraz nepreklicne volje vsega našega naroda, ne samo v pogledu same države, temveč tudi v pogledu njenega osnovnega nacionalnega in organizacijskega programa. V današnjih časih zmede in nejasnosti v osnovnih pojmih našega narodnega in državnega življenja se je vredno znova spomniti, da je Narodne viječe kot nesporni predstavnik celokupnega jugosiovenskega naroda z ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, v posesti avtoritete, kakršne še nobeno narodno predstavništvo našega naroda nikdar ni imelo, na svoji seji v Zagrebu, v nedeljo 24 novembra soglasno sklenilo, da se jugoslovensko področje bivše monarhije, ki se je bilo organiziralo v začasno državo SHS, zedini v eno državo s kraljevino Srbijo, ki se ji je bila takrat pridružila že tudi Črna gora. Na ta sklep se poziva adresa predstavnikov Narodnega viječa od 1. decembra 1918 in ga sporoča vršilcu vladarske oblasti uradno in v svečani obliki, z zanosom proslavljajoč zedinjeni jugoslovenski narod in zedinjeno svobodno Jugoslavijo. Odgovor regenta in prestolonaslednika je bila svečana proglasitev izvršenega zedinjenja. »V imenu Nj Veličanstva kralja Petra I. proglašam zedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države SHS v enotno Kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev.« Od dne torej, ko je Jugoslavija biia obujena k življenju, je ona postavljena r-a temelje ideje narodnega edinstva in državne enotnosti. Od prvega dne njenega življenja je identificiran jugoslovenski narodni program s samo eksistenco jugoslovenske narodne države. Ne more se dovolj poudariti, da glede tega programa takrat ni bilo nobene večine in manjšine v našem narodu, nego da je bila to enodušna volja celokupne naše nacije. Ce je kdo imel rezervacije, si jih vsekakor ni upal iznesti in bi jih tudi iznesti ne mogel, ker bi ga bilo narodovo ogorčenje odpihnilo kakor pero. Tudi mi Slovenci smo bili brez izjeme v taboru narodnega in državnega edinstva. Narodova duša je bila takrat nedostopna vsaki intrigi. Živeli smo v času, ko se pokaže in zmagovito uveljavi življenjski instinkt narodne celote. V Narodnem viječu so bile zastopam- prav vse pomembne takratne politične skupine. In narodnemu in državnemu edinstvu od 1. decembra 1918. so enodušno vzklikali i naprednjaki i klerikalci i socialisti. Osemnajst let je prešlo od onega zgodovinskega dne v letu zedinjenja. Kakor v človeškem življenju, tako se tudi POLJSKA IN ZVEZA BERLIN—TOKIO Poljska zunanja politika vznemirja Berlin — Nemško < skuša zmanjšati pomen Antonescovega obiska v Varšavi Berlin, 30. novembra, b. Kakor že ob Be- ckovern londonskem obisku, tako se tudi sedaj po obisku rumunskega zunanjega ministra Antonesca v Varšavi nemško časopisje na vse načine trudi, da bi zmanjšalo njegov pomen, pri tem pa ne more prikriti nervoznosti, ki se polašča nemških političnih krogov že nekaj časa zaradi nove usmeritve poljske zunanje politike. Znano je. da je bil še pred Beckovim londonskim obiskom napovedan obisk generala Goringa v Varšavi. do katerega pa navzlic nemškim željam ni prišlo. Pa tudi po Beckovem po-vratku iz Londona so se znova pojavili glasovi o možnosti Goringove udeležbe na nekem važnem iioljskrm lovu, ki bi ga priredil sam predsednik poljske republike Mo-scieki. toda tudi to nemško cvetje ni šlo v klasje. Namesto Goringa ie prišel v Varšavo n.muns1.-:; zunanji minister Antcnescu, čigar nastopne izjave o potrebi ponovne utrditve poljsko-rumunskega prijateljstva je nemško časeprsje sprejelo še s simpatijami. Po vsem tem ie sedai razumljivo, da nemško časopisje n? želi d?ti prevelikega poudarka obisku, ki ne odgovarja sedanjim težnjam nemške zunanje politike. Varšavski dopisniki vseh večjih nemških listov zitrjnjejo da se Antonescu in Beck nista dotaknila mnog;h delikatnih vprašanj, kakor n. pr. vprašanja madžarskega revizionizma in poljskega razmerja do CSR, vendar ne morejo prikriti vznemirjenosti zaradi prihoda šefa rumunskega generalnega štaba v Varšavo, kar spravljajo v zvezo z velikimi medsebojnimi koncesijami glede obrambe rumunskih in poljskih meja ter z zagetovili medsebojne vojaške pomoči. »Frankfurter Zeitung« je celo mnenja. da je bil pri tej priliki dosežen sporazum glede vojaškega prehoda z ozemlja ene na ozemlje druge države, če bi se to pokazalo potrebno. Listi sicer zelo na kratko legistrirajo tudi znane Beckove in Anto-neseove izjave, da Poljska in Rumunija odločno odklanjata »križarske boje dvre dovoliti, di si ustvari komunizem v Sredozem-1 'u — na španskem teritoriju — novo politično in vojaško operacijsko bazo. Bruseij, jO. novembra b. Edenovo zagotovilo na banketu, ki ga je v Londonu priredila na čast predsedn ku be gijskega ministrskega sveta va-n Zeel-andu mednarodna trgovska zbornca da bo Velika Britanija »v vsakem prmeru neizzvanega napada od zunaj« priskočila Be.g.ij;i mi pomoč. je v tukajšnjih političnih krogih ze-ko ugodno odjekni .o. V din'omatsk:h krogih smatrajo izjave ki so bi'e ob tej pri- v življenju naroda pokaže, da je velike darove, ki jih poklanja usoda, treba nele najprej zaslužiti, temveč tudi naknadno opravičiti in osigurati. Morda se je naš narod predolgo in preveč vdajal onemu radostnemu razpoloženju prvih dni, ko se mu je zdelo, da je izvršeno zedinjenje rešilo vse njegove probleme in da bo vse drugo navrženo. Pričela se je doba pogrešk in marsikaj, kar se je gradilo, se je z isto vnemo zopet podiralo. Ustanovna misel naše države se je dostikrat izgubljala v medsebojnih interesnih borbah in delo 1. decembra 1918. leta je do danes ostalo nedovr-šeno. Še več! V marsikateri pesimistični duši se je vgnezdil dvom in pojavljali so se vseznalci. ki so si domišljali, da vedo bolje, kaj bi bilo narodu koristno. nego ta narod sam. Toda v zakajeni in zastrupljeni atmosferi naših notranjih sporov se lahko za trenutek zamegli pogled na veličino prvodecem-berske stavbe, vendar pa vsak odločilni trenutek v narodovi usodi vedno znova razprši dvome in razdvojenosti in z ne-odoljivo silo se v duši in v srcu našega naroda zopet uveljavlja spoznanje, da je njegova odločitev od 1 decembra 1918. bila v resnici glas božji. liki podane v Londonu, za podaljšanje fran-osko-angleškega sporazuma o medsebojni pomoči, katerega točne obveze so bile domenjene ob nedavnem obisiku francoskega ministra brez portfelja (Jfoautunpsa v Londonu, tudi na Belgijo. Po mnenju tukajšnjih krogov pa velja ta spo. a/um le za primer, če bi ne uspela pogajanja za sklenitev takozvanega zapadnega pakta. Begija bo sicer storila vse, da pride do pc-dpisa takega pakta med vsemi zapadno-evropskimi državami, vendar pa ne more ostati brez solidnih jamstev svoje samostojnosti za pr mer. da bi navzlic vsem naporom ne prišlo do takega sporazuma. V zvezi s tem se doznavajo iz bližine uradnih krogov nekatere podrobnosti o zadnji angleški noti glede razgovorov o sklenitvi zapadnega pakta. Anglija ponuja Nemčiji in Franciji garancije o medsebojni ponoči v zameno za enake nemške in francoske garancije, edino Belgiji je pripravljena garantirati njeno ozemlje pred slehernim napadom brez protigarancij. Glede načina medsebojne pomoči v primerni neizzvanega napada želi Anglija obdržati mehanizem lokamske pogodbe, toda v tem pogledu obstojajo za sedaj še velike razlike, dočim se pojavljajo prava nasprotja v vprašanju teoretične določitve, koga naj se smatra za »neizzvanega napadalca«. V senatu je grof Lippens kot poročevalec zunanjepolitične komisije poudaril, da hoče Belgija spoštovati vse svoje svobodno prevzete mednarodne obveznosti in da nikakor ne stremi po »nevtralizaciji«, ne more pa preko svojih realnih možnosti prevzet; novih mednarodnih obveznosti Glede Španije vztraja Belgija pri svoji dosedanji politiki nevmešavanja. V debati sta socialistična senatorja Rolin in Vos nripo-čala nadaljevan1!« politike kolektivne varnosti s tesno naslonitvijo na Francijo in Anglijo. mentar vladne »Gazete Polske«, ki odločno in z vseh vidikov odklanja poljski pristop k nemško-japonski protikomunistični zvezi. Poljski vladni organ poudarja namreč. da je za Poljsko povsem postranskega pomena, ali je novi nemško-japonski sporazum naperjen proti Sovjetski uniji kot državi ali samo proti kom interni. Poljska se v nobenem primeru noče vezati na ta sporazum. Poljska ostane slej ko prej nasprotna ustanavljanju kakršnihkoli blokov in protiblokov, odklonilno stališče glede takozvanih »križarskih vojn« raznih ideologij pa je že ponovno poudarila. Spričo teh odločnih poljskih izjav ni nič čudnega, če se v tukajšnjih političnih krogih pojavlja čedaljo večja nervozno siki jo razen tega večajo še poročila iz Pariza in Londona, ki ne morejo prikriti splošnega odpora obeh prcstolnic proti nemško-japonski zvezi, katere pomen skušajo sedaj nemški listi v dolgih uvodnih člankih na vse načine omiliti. Anglija za ustvaritev mirotvorne fronte London, 30. novembra, br. V spodnji zbornici se je danes razvila debata o nemško-japonski pogodbi. Pri tej priliki je Eden sporočal, da je Nemčija po svojem londonskem poslaniku ponovno sporočila, da ta pogodba ne vsebuje nikakih tajnih dodatkov, marveč samo to, kar je bilo objavljeno. Eden je v imenu vlade izjavil, da Anglija pazljivo motri razvoj nemško-japonskih odnošajev ter izvajanje te pogodbe, da pa nikdar ne bo dopustila, da bi se svet razdelil v dva nasprotna si ideološka tabora, ker bi to neizbežno dovedlo do katastrofe. Vsi resnični prijatelji miru so na delu, da ustvarijo čvrsto mirotvorno fronto, in morda bo imel v kratkem priliko podati o tem podrobnejša pojasnila. Za sedaj prosi spodnjo zbornico, naj se zadovolji z izjavo, da je vlada budno na straži ter ne bo opustila ničesar, da primerno zaščiti interese britanskega imperija. ČSR strogo nevtralna Praga, 30. novembra, br. Pravosodni m> nister clr. Derer se je včeraj na shodu y Chomotovu bavil v svojem govoru z zunanjo in notranjo politiko in med drugim naglasi!, da ostane Češkoslovaška v medna?-rodni borbi med fašizmom in komunizmom, ki daje sedanjemu mednarodnemu položaju glavno obeležje, strogo nevtralna vztrajajoč na načelih demokracije, ki 90 slej ko prej temelj vse politike češkoslovaške republike. Češkoslovaška hoče živeti v miru z vsemi, toda enako čvrsto j« odločena do skrajnosti braniti svojo neod" visnost. Prav zato pa je potrebno, da je r©. publika tudi na znotraj močna in konsoft dirana. Močna Češkoslovaška je srednj Evropi potrebna, ker tvori steber miru tem delu Evrope. ^©jevifo razpoloženje esovjetskem kongresu Ostri govori proti nemškim ln japonskim nakanam Moskva, 30. novembra, b. Iz zanimive razprave na v esovjets em kongresu, katere se udeležujejo odgovorni krogi iz vseh ;ovjeb:» dii največjo pozornost govor prvega po močnika vrhovnega poveljnika rnfike voj« ske generaJla Kripina, ki je med drugim poudarili, da razpolaga Rusija sedaj 4 7-000 moderno opremljenimi vojnimi letali in nad 100.000 dobro izvežfbanimi piloti, Vojska tetaloev se lahko po potrebi 9« poveča. Poizkusi Nemčije in JapooPfte, da cb" olnta Rusijo, bodo ostali brezuspešni. Ruski letalci ne bodo Nemcev in Japoncev premagali na Ruskem, nego na nJEhov«a tereruu. Admiral Olaf, poveljnik podmamiSka brodovja je v svojem poročilu naglasi!, d» so ruSke podmornice hitrejSe in da vzdrži, jo več časa ped vodo kakor vse droge tuje podmornice. Sklicanje sveta DN Društvu narodov grozi zaradi pritožbe madridske vlade nova huda kriza Pariz, 30. novembra, br. Tajništvo Društva narodov je danes brzojavno Obvestilo vse člane sveta Društva narodov o pritožbi madridske vlade zaradi priznanja vlade generala Franca po Nemčiji in Italiji. Španija rmatra, da predstavlja to očiten napad na ustavno in zakonito špansko vlado ter zahteva, naj proglasi DN proti Italiji in Nemčiji sankcije. Tajništvo DN predlaga, naj bi se svet DN sestal v ženevi 7. ali 14. decembra. V Ženevi pričakujejo odgovore še jutri ali najkasneje pojutrišnjem, nakar bo dan sestanka sveta DN definitivno določen. Predlog generalnega tajništva za sklicanje seje sveta DN kaže, da fe ne bo mogoče izogniti zahtevi španske vlade. Generalni tajni'-? Avenol svenske g-češkoslovaškega sodelovanja. To sodelovanje naj dokaže vsemu svetu, da »o &e znale tudi slovanske države zbrati v državno skupnost ter da si v Piemeniti tekmi Prizadevajo doprinesti svoj Prispevek za učvrsti- tev miru iin mednarodnega sodelovanja^ Svoj pomembni govor je prezident dr. Be* neš zaključil z zagotovilom, aa bo češkoslovaški narod vselej ic ob vsaJci priliki tesr Pod vsakim pogojem oetai zvesrt načelu »ZveS-toba za zvestobo«, ki tvori že davno temelj jugoslovensko _ češkoslovaškega so- vid, poslanec Rivženovič itd. Vsi ti sploh ne ekaisrUrajo. Zato je treba toženčevo pozivanje na take priče zavrniti kot neumestno, ker mu )e namen očividno le zavlačevanje. Prav tako se je zastopnik tožiteljlce proti vil drugemu odložilnemu predlogu, ke* gre v predmetni zadevi za povsem samostojno kaznjivo dejanje, Po kratkem posvetovanju aocHjSCa Je predsednik razglasil sklep, da se ngo<3 predlogu zagovornika, naj se zaslišijo v»e od njega predLagane priče. V utemeljitvi pravi sodišče, da Je treba nuditi obtožencu vsestransko možnost obrambe, kar se da izvesti le na ta način, da se izvedejo vat od njega predlagani dokazi. DrugI zagovornikov predlog je sodišče odklonilo. Razpraav je bila nato preložena «a nedoločen čas. Medtem bo treba zaslišati 125 prič, v kolikor pač eksistlrajo ... „Qbmr" se razburja Previrjanje med pristaS bivše SDS vzbo ja v Zagrebu vedno večjo pozornost 2e sc pojavljajo tudi tipične, na zagrebbških tleh tako udomačene spletke, katerih glavno zatočišče je seveda »Obzor«. Ta skuša izkon-struirati nasprotstva v bivši SDS na osnov> vprašania, kdo se je prav za prav razše? s jx>kojnim Svetozarjem P ribiče vičem. »Obzor« seveda ve, da so današnji glavni predstavniki bivše SDS v maju 1929 podpisali deklaracijo, ki se je v nasprotstvu • pok. Pribičevičem posta-vila na stališče, da je treba brezpogojno očuvati moralno za-jednico SDS in njeno jugoslovensko ideologijo, ki mora biti osnova tudi za bodočo preureditev države. Zato je jasno, kaj bi rad »Obzor« s svoio razpravo dosegei Da pa bi bila stvar še bolj očitna, ae je list zaletel tudi v banjaluško »Otadibino«. ki jo izdaja prota K ec mano vi 6, eden najuglednejših prvakov pribičevičevskega tabora. Ali smo uvodni članek tega lista citirali kot dokaz iztreznjevanja v gotovih krogih tega tabora, »Obzor« pa že trobi na alarm, češ da stališče, ki ga zavzema g. Kecmanovič, nd v skladu s cilji bivše KDK in tudi ne s službenim stališčem bivše SDS. Zagrebški starina deli svoje lekcije na levo in desno »Otadžbrni« očita, da se je najmanj prenaglila in da je načela važno vprašanje, o katerem se ne bi smelo tako na lahko roko razpravljati, da se ne ustvarjajo prejudici za njegovo končno rešitev. Silno razburjeno citira »Obzor« tudi naše, v »Jutru« zabeleženo mišljenje, da je »Otadžbina« napisala program, ki mu ni kaj ugovarjati »Obzoru« se zdi, da stoji »Jutro« skoraj na istem stališču kakor glasilo g. Kecmanovida. To je v njegovih očdx seveda strašno. Toda ravno »Obzorovo* razburjenje je morda najboljši dokaz, da je banjaluska »Otadžbina« na pravem potu. Na krivem potu bi bil g. Kecmanovič gotovo le takrat, če bi »Obzor« njegove nazore hvalil in odobraval Bolgarsko odlikovanje patriarha Varnave Beograd, 30. novembra, p. Bolgarski poslanik Karadjov je bil danes v patriarhi-ji, kjer je patriarhu Varnavi izročH zvezdo sv. Aleksandra Nevskega I. stopnje, s katero ga je odlikoval bolgarski kralj Boris. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved za danes: Po v ej državi toplejše vreme, povsod v notranjosti oblačno vreme, nekoliko bo deževalo ali pa snežilo. Deloma oblačsno na primorju. Dunajska vremenska napoved za datrx: Padavine, temperatura se bo dvignil« aa 8 do 9 stopinj, vpadni vetrovi. »JUTRO« 8t 279 S "»■■ 1 'flBuuHU E 73L 1BSL » 111U vseh ... Tuja, so\Tsžna sila bo zavladala nad Srbijo in potlačila bo zemljo, kakor še nikoli. In nastali bodo tako strašni in nesrečni časi za naš rod, da se bodo živi, ki bedo hodili mimo grobov svojih prednikov, ustavljali ob njih in bodo vsi solzni vzdihovali: Odprite se grobovi, da ležemo v vas še mi živi; blagor vam, ker ste pomrli in vsaj vaše oči ne gledajo naših teža\> in bridkosti ___ (Iz prerokovanja Matije iz Kremana) Mašo državo, kraljevino Jugoslavijo, so ustvarjali naši narodni mučeniki in junaki. Zgodovina o nastajanju naše države je prav za prav zgodovina teh mučenikov in junakov. Osemnajsto leto je preteklo, odkar je bilo nagrajeno in ovenčano delo ustvari-teljev kraljevine Jugoslavije. Na današnji dan se je izvršilo uedinjenje jugosloven-skega naroda z besedami blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinite-ija: — V imenu Njegovega Veličanstva kralja Petra I. proglašam uedinjenje Srbije z deželami neodvisne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.« Ob tej, za naše narodno življenje najvažnejši obletnici, na ta največji državni fn narodni praznik nam veleva srce, da se »pomnimo z največjo pieteto in spoštova-rjem onih narodnih mučenikov in junakov, ki so ustvarjajoči to državo umirali. Med njimi je pač največja in najsvetlejša žrtev naš kralj Uedinitelj. Kakor da se je prerokovanje Matije iz Kremana popolnoma uresničilo nad vsemi onimi, ki so gradili narodno državo, brez »avstrijsko-ogrskega okvira«. Ko se spominjamo teh svetlih žrtev, ne moremo drugače, kakor da postavimo na prvo mesto najzaslužnejše sotrudnike in največje na-rvnlne mučenike: hrabro srbsko vojsko, ki jo je podpirala narodna cerkev, katero so vodili narodni duhovniki, na preeanski strani pa nacionalni element ki je imel glavno jedro in oporo v Sokolstvu. Obe komponenti sta tekmovali med seboj, katera doprinese več k rušenju črno-žolte Avstrije in k ustvaritvi nacionalne Jugoslavije, in to nc pod habsburškim žezlom, temveč pod narodno dinastijo Karadjor-djevičev. V tej herojski borbi je sejala zlasti Srbija svojo deco, najboljše sinove, po vseh pokopališčih in potih na Balkanu Razpršila je ves narod jx> širnem svetu, še morske globine — »sinja grobnica« so sprejemale vase bataljone srbskih junakov; med njimi naj omenimo posebej poveljnika mrtvih, legendarnega junaka, generala I Ii jo Gojkoviča___ »Srbski gene- t~] «e ne preda«, so mu bile zadnje besede. ko jc držal revolver v roki in je stal pred avstrijskimi vojaki na morju, v katero je trenutek kasneje omahnil. Spomnimo se »Otoka smrti«, kjer spe tisoči srbskih mučenikov in odkoder sporočajo skoz usta narodnega pesnika svojim ljubim in dragim, da se jim ne povrnejo nikoli več v objem. — »Na humkama u tudjini, neče srpsko cve- če niči; Pozdra\'ite našu deca, nečemo im nikad s tiči t... Ta hrabra vojska je bila pravi nosilec narodnih idealov. Bila je sonce Svobode, ki je z enakim žarom grelo vse tiste, ki so bili tega sonoa željni Grelo je rod za rodom. dokler ni dozorela nova doba. Kosovsko sporočilo in tragedija majke Ju-jgovičev se je prenašala iz roda v rod Ni- komur ni bilo žal žrtev. NajnebogljenejSe dete je poznalo domoljubje majke Jugo- vičev, veličino njenega patriotizma. Ves narod je prepeval njene bolne besede, s katerimi se je tešila, ko so ji javili smrt moža in vseh devetih sinov: »Ja ih mlada ni rodila nišam, »Da mi leže na meku dušeku (otomana) »Več da brane zemlju od dušmana«... Se mar te besede, izgovorjene 1389 leta, ne zrcalijo tudi v govoru velikega rodoljuba Ljube Kovačeviča, člana »Akademije r.auka«, profesorja beograjske »Velike šole« in prosvetnega ministra, ki je govoril na grobu lastnemu sinu Vladeti sinu edincu, vsej nadi staršev, kateri je padel v kumanovski bitki: »Sinko Vlada, pojdi mirno, saj si storil dolžnost do Domovine. Sinek moj, vidiš, da ne jočem; saj si bil vendar med vitezi, ki so prišli po stoletnem trpljenju, da rešijo s svojo smrtjo milijone drugih življenj. Idi, sinko, mirno idi pred prestol Večnega in povej veselo Dušanu in Lazarju, povej vsem kosovskim mučenikom, da je Kosovo maščevano« ... Od pokolenja, ki so imela take može, so se s pravico pričakovala tudi velika dela. Taki možje so pripadali rodu, ki je bil ves razpet na Golgoti. Na vrhuncu vseh muk in trpljenja je bil ta rod našim srcem najmilejši. In ko je v začetku svetovne vojne vse grmelo proti mali Srbiji in ko so se teptale narodne svetinje v prahu, se nam je najbolj krčila pest in stiskalo srce v strahu za njeno in našo bodočnost. Čvrsta vera v odpornost in življenjsko sposobnost bratskega plemena nas ni zapustila ... Tebi, mučeniška in hrabra Srbija in Tvoji s slavo ovenčani vojski, gre danes večna slava in hvala. Nobeno razočaranje nas ne more odvrniti od hvaležnosti. Vate smo zrli, predvojna Srbija, od Tebe in Tvojih odločnih voditeljev smo pričakovali rešitve. Rili smo Tvoji simpatizerji, tihi zavezniki in pomočniki, Sokolstvo nas je spajalo, njegova slovanska ideologija nas je družila. Hrepeneli smo za enako nacionalno Jugoslavijo, kakor Tvoji sinovi. Naša nacionalna preteklost je čista in svetla. V suženjskem položaju je bila naša pomoč sicer skromna, zato pa tem dragocenejša. Zavedni naši možje so odhajali v vrste osvobodilne vojske; in pokrajine z jačjo sokolsko zavestjo so dale tudi več prostovoljcev. Trpljenje zavednih nacionalistov v naših krajih je šlo sporedno s srbskim Na cesti razvoja, napredka, upadanja, dviganja, stapljanja, razdvajanja našega narodnega in državnega življenja postav-Ijamv od leta 1918 dalje pregledne mejnike in postaje. Vsakega 1. decembra zakoplje ob to cesto zgodovina tak mejnik in sezida tako postajo. Tu nam usodna roka zapiše vprašanje: Kaj ste storili, kaj opustili, kaj ustvarili, kaj zagrešili, kaj nameravate? Vprašanja padajo kakor udarci kladiva na njega, ki se mu oglaša vest in nosi v sebi težo odgovornosti Ta se resno zamisli, sklone račune in stopi korak dalje. KdoT nima vesti in ne čuti odgovornosti, se samo požene naprej: kam, ne vpraša; kako in čemu — to ga ne vznemirja. Toda mi nečemo bita sodniki drugim, še manj hočemo, da bi Viteški Uedinitelj — večni čuvar Jugoslavije trpljenjem. Kdor nI imel prilike, da preide v osvobodilno vojsko, je moral z nejevoljo v srcu služiti so vragu, legal je zanj v grob, gonili so ga po temnicah m taboriščih, ▼ najboljšem primeru pa so ga označile avstrijske oblasti kot nezanesljivega in bo prežale nanj in na njegove svojce vso volno. Sokolstvo je ostalo zvesto svojim načelom, ki se niso nikoli ujemala z avstro-ogr-skim okvirom, niti z žezlom Franca Jožefa. V današnji naši skupni domovini glodamo uresničen svoj stari ideal; zato jo ljubimo neprestano, ne glede na mnoge nevšečnosti, ki jih prinaša s seboj tok življenja. Nikdar nismo bili m ne bomo sezonski rodoljubi, zato pa tudi ponosno odklanjamo lekcije tistih, ki so — hote ali nehote — storili vse, da ne pride do današnje Jugoslavije. V temelje naše državne tvorbe so vzidane kosti mnogih tisočev in tisoč ev, ki t« svete kosti so ji najčvrstejša podlaga in najgranitnejši stebri. ... »Ako pade seme na zemljo, pa ne umre, ostane samo. Ce pa umre, obilno rodi«, pravi narod. In prav zaradi doprinešenfh žrtev predstavlja Sokolstvo danes silo, pred katero se trese vse ono, kar je neslovansko. Pred njo tro-pečejo vsi oni, ki nimajo čiste narodne preteklosti in sedanjosti; pred Sokolstvom drgetajo vsi oni ki niso verovali v zna-go nacionalne zavesti in njenega orožja; pred njim drhte tudi vsi tisti, ki se boje bodočnosti, ker niso doživeli željno pričakovanega trializma... Naš mladi sokolski rod naj se ne o/im po vzorih v drugih narodih in državah, kako naj služi Narodu, Domovini in Slovan-stvu. Ozre in ravna naj se po onih, ki so osiveli v dolgotrajni borbi za našo Svobodo. Srca teh starih borcev mu pokažejo pot, ki je vodila do naše Jugoslavije in povedo mu ceno, za katero se je ustvarila. Ta srca mu pojasnijo, kdo in koliko je žrtvoval za osvobojenje. Prisluhne naj na stare sokolske prsi... Ne boj se, mladi rod, ničesiar se ne straši, vse je slabše od tebe, vse je manj vredno od tvojega idealizma! Zavidajo vas, Sokoliči, ker ste junaki, ker ste lepi ko bogovi... Za primer naj vam bodo oni, ki so polagali svoja življenja na oltar Slovanstva ... Kaj je kdo d-al Jugoslaviji — vcano. Vendar je dobro, da se to cesto omenja, če ne za drugo, vsaj zato, da opomnimo tiste, ki so zavestno ali podzavestno grešili, in da tega nikoli ne ponove. Dolžnost naša je še vedno, da dvigamo Nj. Veh kralj Peter II — naš prvi sokolski brat ono, kar je Avstrija rošRa, da lečfrno ooo, kar je Avstrija zastrupila, in da se zgodi po besedah pesnikovih: »Da se dvJgne što Je bilo paJo — Da zapeva što je proplakalo — Da se spoji što je razdrobilo — Da se združi što se otudjdlo — Da se zbrati što se odrodilo — Da uskrsne što u grobu bilo — Da se slavi sloga i jedinstvo«.^. Velik je jugoslovenski narod ki čvrsta je jugoslovenska miseL Naj pridejo kakršnekoli težave, naše edmstvo stoji in osta- ne trdno, ker nf aamo pridobitev zadnjih pokol en j in desetletli Temelji so mu bili zgrajeni ie v daljni preteklosti a utrujenost ali pa brez idealna doba enega samega naraščaja pomenita lahko samo prehodno, kratko krizo brez nevarnosti. Naše edin-stvo je ogromna, gkrboka pridobitev. Današnji praznik nam bodi resen opomin na slogo in edmstvo, na umu naj nam pa bodo vsekdar besede blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedmitelja: »Jugoslavija bo vredna svojih slen-nih zmag, če bo vzgajala svoja pokolenja na večnih primerih naših narodnih mučenikov in junakov.« MEJNIKI IN NAŠE F odkrivali njihove grehe in kazali nanje, da s tem sebe dvignemo v luč in na račun nam tujih ljudi poveličujemo vrednost svojega dela. Tega nečemo, ker se nam zdi tak način podčrtavanja lastne vrednosti nemožat in nonraven. Hočemo opraviti sami s seboj brez crzira na to, ali nas kdo hvali ali nas kdo graja. Tudi letos — ob tem osemnajstem mejniku in na tej osemnajsti postaji — se zavedamo resnice besed plemenitega Francoza Ernsta Denisa: »Ni znanosti nad nravnostjo, ni zakona nad resnico, ni moči nad vztrajnostjo, ni bogastva nad pravico, ni življenja nad ljubeznijo!« — In zavedamo se pomena Tvrševoga moka: »Samo tam, kjer je naša stvar dovedena tako daleč. da se nam ni treba sramovati ta m bati vzporeditve z vsem inostranrtvom, samotam je storjena usluga naši nalogi ▼ narodnem življenju in vsej odrejeni fcežnjL Kdor bofio manj, Je toliko, kakor da neče ničesar!« Naš narod je po dokazih svoje zgodovinske minulosti prepojen c demokratičnim mišljenjem. Se danes imamo oele rodove, ki žive r zadrugah po zakona preprosto, narodne nravnosti: enake dolžnosti — enako pravice; enakemu dela — enaki pogoji za skromno, pošteno, a človeka vredno in dostojno Svljenje. — In težnja nagega človeka se gibi je dane« v tem praven, da plodove svojegfa. dela prezidava v pogoje svojega obstanka in obstanka svojcev, bi to s prenosom zadružne misli vseh panog in smeri -r svoje stvarno delovno življenje. Hočemo s izkustvi in dognanji sedanjosti nazaj v stare čase, da tradicija minulosti, njena čeetitost in poštenost poveže preko vihravosti, iztirjenosti, beganja, zmedenosti in razkošnosti sedanjih dni našo bodočnost, ki bo naša, pristna, narodna in državna le takrat, če poraste iz dravih, globokih svojih temeljev in korenin. Potem bo možno lažjo in uspešneje dozSdavati in ojačevati narodno kulturno m narodno gospodarstvo, ki bosta rasli od znotraj navzven v pospešenem toku in zamahu. Kadar so narod pritiskale sovražne sile, ki so zaeuinjervale njegovo narodno in državljansko svobodo, je v njegovi duši dalje tlela iskra njegovega demokratičnega mišljenja, čeprav je narodovo nravno in gmotno samostojnost dušila in uničevala kruta moč jačjega tujca aH izdajalskega brata, j Ta iskra je vzplamtela v odporno in zma-govito moč, kadar so zabučale bojne trom-be, porivajoč pod zastave in pod orožje množice naroda, ki jih je vezala v nepremagljivo celoto težnja po oni svobodi narodnega in državnega življenja, ki hna svoj izvor v narodni demokraciji Iz te demokracije — narodne, praBtare, enotne in nepolitične — izžareva en duh in ena volja, ki se 8tapljata v orožje in ščit narodove časti in državne skupnosti samostojnosti m celote. Ako ima naš narod in naša zemlja kjerkoli sovražnika, mora biti proti njemu pripravljena naša skupna obramba, osredotočena v tem enem duhu in v tej eni volji in usmerjena k eni in enotni zmagi. Junaška dejanja naše vojske in naših dobrovoljcev nam gorore, da je borba za pravico ln pravdo dolžnost, ki nikdar sovražnika ne prosi milosti, ld so z orožjem v roki nikomur ne preda, ki se smrti ne boji, ki za narod in državo žrtvuje Bvojo kri in svoje življenja. Različnost jezika, njegovega zvoka — te najlepše pesmi na svetu — in njegovega pisma nas ne razdvaja, temveč nas dopolnjnje, nas s ponosom n.v vdaja, ker nam kaže bogastvo naše narodne besede in govorice, Spoznavajmo se med seboj, navezujmo drug z drugim osebne stike, stike prijateljstva in bratstva! Z najlepšim in najboljšim, kar hna ln zmore poedinee, bogatimo vsakega brata in vsako sestro, da se bo naša notranja, duhovna vrednost stalno množila in rasla v višavo m širino. Kar je kdajkoli v našem narodu bilo ustvarjeno lepega, velikega, dobrega, plemenitega — vse to ostane na veke. ostane naša last h minulosti v sedanjosti za bodočnost — pa naj bo napisano v latinici ali cirilici ali v materini besedi Prešernovi, Njegoševi ali StTOssmaverjevi ali pa z junaškim mečem Aleksandra Karadjordjeviča prrborjeno m ustanovljeno za vse rodove in sa vse čase. Zaupajmo, verujmo sami sebi, ljubimo bo kot bratje in sestre enega rodu in enega duha m ne bojmo Be nikogar! Da! Mi Sokoli se nikogar ne bojimo! Vse to, kar čujemo sedaj — kakor da smo že nekoč čuli, že nekdaj doživeli v sebi saj se vse, kar iz resnice izhaja, vekomaj obnavlja v krvi in duši pokolenja za po-kolenjem. Goreči grm božjega razodetja plameni rz vseh vekov v vse veke! Resnica je! To skrivnost in to neizčrpno moč delovnega življenja smo srkali vase iz materinega mleka, kakor ju je ona pila iz čudovitega vrelca ljubezni svoje matere. To skrivnost, to neizčrpno moč dela, besede in življenja smo v dediščino prejeli od svojih očetov in dedov, ki so bedeli nad našo mlado ra6tjo in s svojimi grodrni zaslanjali cve- tove naše mladosti pred uničujočimi viharji Oni nam, kakor drugi njim. Oni so aasn dali vse — in kar imamo in kar smo, to imamo in to smo iz njih, iz te skrivnosti in iz te neizčrpane moči — iz onega gorečega grma, plamenečega iz veka v veke. Mi znamo, mi čutimo v sebi, mi se zaveda^ mo, da smo Sokoli Višje cene in višje vrednosti ne moremo dati svoji domovini v priznanje in zahvalo, ker se natn je razprostrla kakor ljubeč objem rodne matere, da se nam žrtvuje s svoj km bogastvom in s bvojo lepoto, a tudi e svojim siromaštvom in svojo zapuščenostjo. Ce bi sebe ocenjevali po načinu blaga, ki je razpostavljeno na tržiščih in sejmih, bi v našo tehtnico padla vešča beseda prekupčevalcev: devet desetin Sokolov je gmotnih bednikov. — Res je to, toda to ni naša sramota. Nismo grabili na kupe vsak zase — temveč smo iz skromnosti in poštenja razdajali vedoč, da se naše bratstvo, naše socialno mišljenje in naše demokratično čuvstvovanje more izražati samo tako, kakor se izraža: da nu pa tudi novosti, ki » t najtesnejši zvezi z življenjem in ud e jat vo vanj em čitatelja. Kratko rečeno: časopis je za vse in ia vsakega. Ko tako vsak Človek če že ne 865-krat na leto, pa vsaj 300 krat najde y njem, kar ga zanima, kar mu nudi tudi mnogo pobud in koristi, se vendarle dogaja, da se 305 krat ali 300 krat nihče ne spomni, da utripajo za pestrimi časopisnimi stolpci živa srca. Časopis je pač ogledalo dneva in ker nudi vsak dan nove dogodke, se ljudje na njegove tvorce niti ne utegnejo spominjati. Tvorci časopisa so tudi ljuuje, ki bi prav tako kakor številni čitatelji raje prejemali, kakor pa dajali. Giavua doižnoBt njihovega poklica pa je ta da morajo venomer dajati drugim, vsem. Vsem utr.pom javnega mnenja mora novinar prisluškovati ter vse dajati .javnosti v obliki in harmoniji kakršno ona za/h te va. kar je mogoče samo na ta način, da popolnoma prikrije in zataji svoja naziranja, sploh vso svojo osebnost. Iz odgovornega in napornega dela pa prehaja anonimnobt novinarjev tudi na njihov socialni položaj. Precej novinarjev je tudi v Sloveniji brez vsakega zavarovanja, brez vsake socialne zaščite. Tako imajo novinarji edino oporo v svoji poklicni organizaciji in zaradi socialnih nalog, ki jih ta organizacija vrši, se slovenski novinarji vsako leto samo enkrat obračajo na javnost, ko jo vabijo na svoj koncert 1. decembra. • Za današnji novinarski koncert na Taboru v proslavo narodnega in državnega praznika se bodo prodajali vstopnice in sedeži od 9. do 12. predpoldne v veži kina Matica na Kongresnem trgu. popoldne pa od 5. ure dalje v veži na Taboru. (Vhod pri stranskih vratih poleg glavnega vhoda). Se je na razpolago nekaj sedežev, zato naj se požurijo interesenti že predpoldne, da lahko dobijo še vstopnice. Sedeži ao po Din 35, 30, 25. 20 in 15, stojišča po 8 in 5 (dijaška), lože za zaključene družbe g 5 sedeži in nekaj stojišč pa po Din 150. Opozarjamo na to. da dajo vstopnice za koncert pravico do znižane enotne voznine po Din 1 na tramvaju od 6. zvečer dalje od vsake točke tramvajskega omrežja do najbližjega postajališča na Taboru na Fiignerjevi ulici in na Šmartinski cesti. Glavna garderoba bo v mali dvorani v prvem nadstropju, desna garderoba v pritličju je rezervirana za predstavnike oblastev in korporacij. Svetina ima novo šolo Dve in pol ure hoda iz Celja proti iugo vzhodu stoji na lepem Prelaznem sedlu e 775 m nadmorske višine hribovski kraj Svetina s staro zgodovinsko cerkvijo iz rezanega kanina. Postavili &o Jo celjski grofje. V notranjosti Lnia prav čedne freske. V lem hribovskem kraJu se je vršilo v nedeljo 22. t m. Pomembno slavje. Blagoslovili in otvorili so novozgrajeno šolo- S tem je rešeno dolgoletno šolsko vprašanje, katerega sami Svetinčaoi niso zmogli rešiti. Šele zdaj, ko je bila bivša občina Svetina dodeljena občani Teh ar jem, je bila dana možnost realizacije lega tako važnega vprašanja, za kar je tudi uPrava teharske občine poikaza-La v«e razumevanje. Načrt za šolsko poslopje je izvršil Pri tehničnem oddelku banske uPrave g. arh. inž. Navinšek. Vse prvo nadstropje je leseno, in ima dve prostorni učilnica, pritličje Pa primerni stanovanji za učiteljstvo. Blagoslovil jo je domači župnik g. Jagor. Slovesnosti se je »Pričo lePega jesenskega dne udeležilo zelo mnogo občinstva. Bane ko jipravo je zastopal, banovinsici šolski nadzornik g. štrukelj Ivan, sreskega načelnika Pa sreaki šolski nadzornik g. Pe®tevšeik Ri-hard. Po blagoslovitvi je imel domači g. župnik poučljjv govor, nato Pa »o še izpregovo-riilii gg. predsednik krajevnega šolskega odbora na Svetim ini šolska nadzornika in Predsednik krajevnega šolskega odbora v Svetnu. Navzočen je bji tudi novi žmpan občine Teharje. Šolska mladina je pod vodstvom učiteljice Škofove Ane (šolskega upravitelja začasno še ni) zaPela in Prednašala netkaj pesmic. Z državno himno pa «e je končala ta lepa in za Svetino zelo pomembna Proslava. Vsak učenec je tudi prejel majihen »po* BON-BON glavno zastopstvo za dravsko banovino BON-BON, Ljubljana, Miklošičeva c. 80. KEKSI BISKVITI ČAJNA PECIVA OBLATI V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH urinski dar Gostje ao bfl nato Pogoščeni t šolsfld «c»b4. Na maki južira »o se izrekle razne napdtnice. predvsem na Nj. VeL kralja Petra H. Pri vseh «lavnoetih se je tudi prav lepo udejstvovala znana svetinska godba na pihala. Tragična smrt starega Florjana Po vsej Šaleški in Gornjesavinjski dolini so poznali 701etnega Vrhovnikovega Flori-jana, pristojnega v obščino Topolšico. Njegov dom je bila cesta, na kateri je preživel pretežni del svojega bridkega življenja. Zato je narava vtisnila vanj tiste značilnosti človeka brezdomca, ki so ga storile mrkega, živel je svoj svet, zraven pa se je trudil, služiti si drobtinice kruha, da bi se tako ognil beraški palici. Florijan je bil urar-samouk. Bogve kje se je naučil urarstva. Z leseno torbo, na kateri je dal napraviti napis »Florijan - urar«. je pešačil iz kraja v kraj in popravljal ure. Večkrat si je navezal na rame tudi svojo staro harmoniko in zaigral najljubšo iCeščena si Marija .. .« Bil je pobožen možak. Sedmi križ pa je sicer dokaj čvrstega Florijana potlačil. Noge so mu opešale, spomin ga je zapuščal. Znašel se je v one- moglosti in nikogar nI Imel ki bi mu pomagal. Pred tedni ao mu baje Se pokradli iz njegove torbe urarsko orodje. Postal je berač in zastonj se je otresal nadlog starosti. Pred dnevi ga je zastopnik topolške občine odvedel v bolnišnico, kjer ga pa niso sprejeli. Ob povratku ga je zapustil prepuščenega samemu sebi. V soboto zvečer je še starček moral doživljati krutosti današnjega sveta. Ves zmeden in preinrazen je taval po mestu in odpiral vrata. Povsod so ga, raztrgahega in ušivega, odklanjali. Zatočišča ni našel nikjer in v nedeljo v ranih urah so ga našli ljudje, ko so šli v cerkev, ležečega na Levstikovi cesti. Ko so ga prenesli v neki hlev, je čez nekaj minut umrl. Tragična smrt starčka je pre-sunila vse. Gotovo je bila dolžnost pristojne občine da bi se pobrigala zanj. »Delavska politika« pa je prejšnji teden prinesla o njem notico, v kateri pravi med drugim: »Neki 701etni siromak, po poklicu urar j« bil vedno zvest član katoliških društev, član tretjega reda ln Marijine družbe. Ta človek bi rad zavetja in oskrbe, toda nihče se ne briga zanj. Gol, lačen in ušiv tava okoli kakor deseti brat; povsod se ga bojijo. To pripovedujemo, ne da bn njega poniževali, ampak da potrkamo na ».srca« tistih, ki vedno toliko govore o javni morafl in ljubezni do bližnjega —« Dobrodelnost društva „Kneginfa Zorka" Društvo deluje že četrto leto, vzdržuje v lastnem zavodu 25 srednješolcev in zasluži podporo javnosti Morda je prav današnji dan najbolj primeren, da izpregovorimo o društvu, katerega pododbor že štiri leta razvija v Ljubljani svoje tiho, skoro neopaženo narodno, kulturno tn dobrotno delo. Društvo se dtči z imenom visoke duhovne zašfiitnice, plemenite črnogorske princese Zorke, prerano umrle matere našega velikega Uedinitelja, Viteškega kralja Aleksandra L Ljubljani pododbor, ki je od glavrae-ga odbora v Beogradu denarno povsem neodvit en, ne daje svoji matici niti najmanjšega denarnega odstotka lastnih dohodkov, je ž njim povezan le idejno, po istih mislih in pravilih. Po teh je društvo človekoljubno, kulturno, rado pomaga vsepovsod, prav posebno pa si je nadelo nalogo, da zaščiti naš telesno in moralno zdravi narodni p^tmladek in ga vzgoji v pozitivno silo naše velike u edin jene domovine. V duhu teh pravil si je ljubljanski pododbor takoj po svoji ustanovitvi nadel nalogo, da ustanovi v Ljubljani internat za nadarjene, telesno in moralno zdrave dečke iz pretežno >mefckih, delavskih ta malomeščanskih poštenih družin z dežele, fcl ne zmorejo visokih oskrbovalnin, pa bi vendar še rade šolale nadarjene "dnove. Zamisel je podkrepilo dejstvo, da prav pri nas propade velik odi totek nadarjene mladine telesno pa tudi moralno, keir se prestrada in izčrpa po instru' cijali v nevarni dobi srednješolskega študija. Zaščititi, kar je dobrega, in pomagati živemu talentu do razvoja ta razmaha, je pač zaslužnejše nego po-tavljati po smrti na grobove kamenite spomenike. Z veliko .(kepso ln previdnostjo ,a s še večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo je šlo članstvo mladega pododb ra pod vodstvom svoje predsednice ge. Franje Tavčarjeve na delo. Gospe niso vedele ali bodo njihove mo5i zadosti silne, da premagajo vse težkoče in p'imorejo lepi zamisli do zmag«. S svojo vero, z ljubeznijo ta zaupanjem v ziravo jedro naše mladine in našega človeka vobče rečno davršuje-jo prvo štirilletko svojih prizadevanj. Dom »Kneginje Zorice« živi, se zdravo razvida, Vdjubuje malim viharjem in jfe Sirarn banovine na najboljšem glasu. V domu je danes 25 gojencev, dijakov rrtžjih razredov srednjih in mešftan tkth šol. Nadzorstvo vodita dva prefekta, vtso-koSoJca, katerima nudi dom obenem rave-tiflče v dobi vseučlliSkega študija, ker tudi pr efekte izbira društvo med potrebnimi študenti. Vrhovno vodstvo je v rokah odbora ta kadra za to določenih go ipa, M dnevno po večkrat obiskujejo zaivod ta se prav z materinsko ljubeznijo posvečajo malim in velikim brigam svojih mladih varovancev. Morda se dame niti ne zavedajo, kako veliko sc«aalno to narodno de>-lo vršijo, kako predejo zlate niti mod več ali manj imovito meščansko hišo ta delavskim domom, med mestno intelektualko in preprosto kmečko materjo. Da bi podprle svoj dom tudi gmotno, so morale letos seči še po javni loteriji, ki so jo opremile z bogatimi ta otousn±ml dobitki. Ali ni dolžnost nas vseh tn vsakega izmed nas, da žrtvujemo tudi ml nekaj malega v teh spominskih dneh ta km. pdimo od požrtvovalnih go ipa. vsaj po eno srečko, da bo dom nthovih varovancev čimbolj topel in svetel, da jim bo odvzeta težka skrb za gmotna sredstva in da bo. do mogle v še večji meri presti svoje zlate in Irobojne niti! Ameriki nam proži' razširjenost slovenskega časopisja v USA, saj premorejo naši rojaki onstran oceana več dnevnikov v svoji materinščini, kakor .jih ima njihova stara domovina- Nič manj kakor 6 slovenskih lisitov izhaja v Ameriki vsak dan: »Ameriikanski Slovenec« v Chicagu, »Glas Naroda« v New Yorku. »Prosveta«. v Chicagu, »Enakopravnost« in »Amerišika Domovina« v Clevelandu in »Obzor« v Mil-waukeeju- Razen dnevnikov tisflcaijo naši izseljenci v posameznih sred:SJih Severne iin Južne Amerike še okrog 10 tednike* in mesečnikov, ki zavzemajo v prosvetnem in društvenem življenju naših Ame-rikancev nič manjj važno mest©. V Združenih državah imajo Slovenci okrog 50 narodnih domov in d rušit vernih dvoran, tako da se njilwvo javno izživljanje lahko manifestira v zboru amerišikib narodov na prav dostojen način. Manj ugodne so razmere v Kanadi, kjer so slovenski izseljenci raztreseni takio, da se o kolonijah ne da govoriti. Mnogo iih je, ki imajo svoje farme, drugi so zaposleni kot vrtnarji m poljedelci, največji del pa je raztresen po rudnikih, kamnolomih in Po obratih lesne industrije. V krajih, kjer se nahajajo večje skupine naših izseljencev, 90 pod okriljem Podporne jed-note is Združenih držav usitanovili svoja drušitva, nekaj podružnic pa imata tudi Kranjska in Jugoslovenska jednota. V Argentino 90 se pričeli Slovenci izseljevati lete 1924.. ko 90 Združene države rtnejile priselj&vanje na kvoto 845 oseb-Argentinslk; Slovenci 90 raztreseni po vsej obširni republiki, največ pa jih je v Buenos Airesu, kjer živi po lanski uradni ce- nitvi okrog 5000 naših ljudi. V glavnem mestu Argenti-ne in po drugih večjih središčih imajo naši rojaki svoje dbbro organizirane prosvetne edinice. med katerima je zastopan tudi Sokol kraljevine Jugoslavije. Razen dveh slovenskih tedenskih glasil (»Slovenski tednilk« in »Novi list«) maijo naši Argentinci tudi še list »Jugoslavijo«, ki prinaša poročila v hrvaščini in slovenščini- Po zadnjih vesteh, ki so prispele v srtari kraj, so razmere naših izseljencev v Argentini precej neugodne. Lmed ostalih južno-amer škili držav ima največjo slovensko kolonijo Sao pao1«, kjer delujeta Slovensko izobraževalno društvo Primorje in Jugoslov^nskio podporno združenje. V Uruguayu najdemo po večini izseljence iz Prokmurja. Samo leta 1926. se je izselijo tja 300 prekmurskih deklet, ki so dobile zaposlitve kot služkinje v Mon-tevideu. Izseljevanje v vse te države pa je zaradi gospodarske kirize zadnji čas skora poznega večera skrbno na delu za gospo darski in kulturni napredek "vole nfcči.ne-Pomagal je vsakomur, premožnemu kakor siromašnemu, ni poznal Prav nikake pri-stranosti v svojem uradovanJu. Njegovo pre-mišliiemo delo in vsestransko p-izadevanje je povsod vidno. Dr. Milan Gorišek je Prevzel občino Št Lenart popolnoma Pusto, nohtnih naPrav ni bilo, ki bi lepšale trg. On pa je uredil drevored in razpeljal pešpoti, sredi trga je dal naPraviti dva parka z rož-iUni nasadi. Tudi so se v dobi njegovega županovanJa uredile ceste skozi Creto do kopališča m iz trga k Sv. Rupertu v Slov. goricah, vse to Pa l-omaj s 30°/o občinskimi dokla lami. On je izvedel Po hudih naPorih zadružno elektri fikaciio do skrajnih me; katastra n? občine šentlenartske in ni Pozabil Jen4lenartskih kulturnih in človekoljubnih ustanov. Ob vsaki priliki je priskočil z znatnimi zneski na pomoč. Vsi, ki pravične in odkrito mislijo, ve^o, da dr. Milan Gorišek za trudaPolno deio nI bil a?!ežen dolžne hvale. A nai mu l>o ▼ za-ooSčmte neoporečna, poštena Preteklost in ro6et>"čno delo v blagor na-:oiu, posebno pa v iorir-t občine. S«v. Lenart v Siov goricah. Vsi. ki vemo ceniti njegov tru I se mu za storjeno delo naji&kreneje zahvaljujemo. Leoarški občan. Postani in ostani član Vodnikove družbe! čel položaj našega delavstva v Nemčiji v zdržema slabšati in gospodarska kriza je nazadnje povzročila, da je danes polovica naših izseljencev ostala brez zaslužka in živi že par let samo od podpor raznih socialnih in dobrodelnih organ;zacij. Velik del naših ljudi pa so nemške oblasti zadnji čas izgnale v domovino. V Francijo hi Belgijo so se naši rudarji in Dovamiški dekvoi začeli izseljevati v letih 1924. do 1930, a zadnji čas se tudi v teh deželah pojavlja občutna brezipo- • se-lnost. zaradi katere se j« že mnogo naš^h ; dlružin vrnilo v domovino. V Holandiio eo i se naši delavci z družinorni z«"c-K 7a.ttekati ' pred desetimi leti. Socialna oslfbR ie bnls tam sicer precei dobro ureien?. a zaradi pomanjkanja dela se je že lani mnogo iz^p^iencev vrnilo domov Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdTavje in njegovi organi ood vodstvom šef« državne izseljenske službe dr-Fedorja Aranickeg« skrbe po svodih močeh za točno izvrševanje vseh izseljenskih zadev. Banska uprava v Ljubljani je pred leti postavila svojega izseljenskega referenta, pa tudi zasebna iniciative se je v novejšem času uspešno lotila dela m izšel ience Pod okriliem .banske uprave dehrie v Liubliam sklad za podpiranje jzselieneev. katerega nredsedmlc je oodžman dr RavnihaT. Narod-ni izšel slrf odbor v Ljubljani in Družba sv. Rafaela peno empirijo, o katerih pa Je imel vedno žive slutnje, zvezane z mukotrpno, strastno in žgočo željo njih dojet ja«. Ena osnovnih potez njegove na ture je bila bogoi^kateljstvo. Drugo njegovo značilno stremljenje je težnja po organsko ruski kulturi in umetnosti. Tretje: njegova strastna potreba, da pronikne v vse globine in temine človeške duševnosti, da Pogleda človeka od znotraj. V uvodu svojega eseja ga dr. Prijatelj karakterizira na splošno po teh treh Prevladujočih značilnostih, kakor jih razodeva njegovo delo. Označuje vplive njegovega ča-ea (slavijanofilstvo i. dr.) % očitno Podčrtava nadčasovni značaj in Pomen njegove ametnosili ter ga konfrontira e Turgenjer vom. Nato prehaja dr- Prijatelj k posameznim razdobjem življenja Dostojevskega in kaže na tej kronološki osnovi genezo in raz voj njegovih nazorov in spisov. Tako se vzporedno razvijata in prepletata biografija in literarno znanstvena študija, osebnost Dostojevskega ra^te preko zgolj človeškega in zemeljskega v dimenzije genialnega dela, v velike epe o ruski duši, kakor so »»Zločin in kazen«, »Idiot«, »Besi«, »Bratje Karamazo-vi«. Zaključna beseda veže vse prejšnje na globoko in široko razPleteuie niti v nekoliko klenih ugotovitev. Dostojevski j je sekularen 'pisatelj s svojevrstno umetnostno tehniko* poln strašnih disonanc v duši, kakor vsak Pristen Rus, a Prav tako \-z svojega rustva vedno razgledan v vse človeštvo. »Dostojevskega leposlovje je neizmerno razširilo sfero umetnosti. Tolikšne umetniške latitude ni svet poznal pred njim. Od najpreprostejših občutkov do najkontplioiiranejših duševnih procesov, od elementarnih nagonov, do demoničniih, mističnih, eke ta ličnih, vizionar-nih povečav, do najglobljih duševnih prePa-dov, do tja, »kjer mistični strah« diha v človeka, je Prodrla Dostojevskega umetnost, od organskega, preko mehaničnega in racionalnega do podzavestnega«, Pravi Pa^ec ▼ r-aključku. Dostojevski-,- kot nadrealiert Preprosta in hkrati točna označba bistvenega značaja njegovih del. Toda dandanes, ko modni nadrealizem (6urrčali®me) tako neresno meša podzavest in stvarnost, ideje in »anje. je označba >nadrea'ist« skoraj že izgubila kredit. Kakšen velikan je Dostojevski v primeri s temi surrealisti, ki gomezijo na literarni revščini naših dni kakor drvi y starem siru! Po eseja o Oostojevekenn ee • tem večjjim veseljem oprimemo dr- PritjateBevega Tolstega Dosedanji največji svetovni realist — taiko ga označuje slovenski esejist. In nadalje; »največji iskatelj resnice Tseh vekov, najdrznejši rušitelj vseh predsodkov, najpo-gumnej&i graditelj novih kulturnih kvadrov, ki jih je lomil ta veliki realist neposredno iz osrčja Prirode«. Esej o Tolstem je zgrajen tako, da po uvodu spoznamo najprej biografijo jasnopoli anSkegu »trinajstega aPostola« in dobimo na to v tretjem Poglavju prerez skozi njegovo umetnostno delo — prerez, ki ga je izvršil fin, občutljiv za vse življenjske živce Tolstega umetnosti pazljiv literarni raziskovalec. Kakor dober učitelj anatomije nas opozarja na najvažnejše ner-ve, kite in žile tega dela, ki je nesmrtna duhovna podoba smrtnega človeka. Oba dr. Prijateljeva eseja nista samo lep slovenski donesek literaturi o dveh vodilnih izpovedovalcih ruske duše. marveč tudi pol" nokrven izraz Piščeve osebnosti. Zaznavamo jo v načinu, kako dr. Prijatelj obravnava že tolikokrat literarnokritično in esejistično obdelano tvarino. ZoPet in zopet moramo obžalovati, da tiči v piščevih predalih še mnogo gradiva, ki bi lahko — Prav kakor ta drva eseja — v knjižni izdaji blagodejno vPlivalo na literarno kulturo našega občinstva Uspel monakovski koncert Anite Mezetove 2e v sredo 25. novembra je na®toPila gd?. Anita Mezetova s samostojnim koncertom v znani dvorana *Bayerisedpja v Stični je b-la odkrita v nedeljo 6 Primerno svečanostjo, katere so se udeležili tudi razni cerkveni civilni dostojanstveniki. SUčna je bila okrašena z zastavami. Ljrjb ljanski škoi g. dr Rozman je ob Pol 10. imel Pridigo v stiski saaiostauki eerkvj m je obširno opisoval trpljenje pokojnega goriškega nadškofa, ki |e mora Pregnan za pustiti lastno škofijo- svoje 4ves(e vernike in opustošene cerkve. Sveto mašo je nato opravil nadškof dr. Jeglič »b številna asistenci Peii so akademiki iz Ljubljane Po maši je bilo slovesno odkritje spominske plošče, pred katero so njprej zapeli pevoi Pesem »Komur Gospod ne zida doma .« Skupina primorskih akademikov in akade-mičark je glasno od molila očenaš, potem Pa je postavila pred spominsko Ploščo po sodo s prstjo, zajeto s pokojnikovega grvo življenje. Pokojni Ivan šegi je užival velik ugled v svoji ožji domovini ka''ior tudi v Kamniku. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob pol 16. na kamniškem pokopališču. B di mu ohranjen blag spomin. Za tople otroške oblekce različne tkanine ▼ srčkanih vzorčkih nMamifaktura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17 u— Ljudska univerza v Ljubljani. V sredo 2. t. m. bo predaval univ. profesor Aleksander Maklecov o problemu zločina in psihoanalizi. Predavanje se začne ob 20. in bo v mali dvorani Filharmoničnega društva (Kino Matica;. Vstopnine ne bo. u— Izredno zanimiv koncert bo v petek 4. decembra ob 20- v mali filharmoniji dvorani. Ta dan koncertirata v Ljubljani umetniški Par Rolf Enneler, flavu&t in Marija Enneler, pianistka. Oba uživata v slednji Evropi sloves pravih umetnikov. Ta večer bomo slišali Mozartov koncei za na flavto v c-duru. Jarnacbovo sonatino za flavto in klavir, 3 skladbe za flavto, dalje Beethovnovih 32 variacij za klavir. Slavenskega Jugo*lo-vensko suito za klavir Ln Maks RegerJeve improvizacije na Straus^ov valček An der schonen blauen Donau za klavir. Ce>ne običajne od 20 Din navzdol. Sedeži 6e prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. n— Na prvem rednem občnem zborn Šahovskega klnba »Oinladina« je bil v prisotnosti zastopn-kov šahovskih organizacij in klubov ter mnogoštevilnega članstva izvoljen naslednji odbor: predsednik Bizjak Fer dinand. tajnik Urš-ič Milan, blagajnik Voj-ščak Ludvik odborniki; Pirievec Anton, ing Bstea prebava je pol zdravja! Lahko, normalno izpraznjenje pri zapeki, lenivosti črevesja vam omogočajo AHTIN-URAŽEJEdr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v Škatlicah po 12 dražej Din 8.—. in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.30 Ogl. reg. pod S. br. 7724/34 * Tragična smrt skrbne matere, lz Bre žic nam pišejo: V Soboto 28. novembra je tuka, tragično preminula gospa Pečnikova Marija, rojena Klabučarjeva, ^oProga založnika Pivovarne Uniona V duševni zmedenosti se je Pognala v valove Save. Njenega trupla le ni^o našli. Zapušča moža in dva nebogljena sinčka. e katerimi vsi so čustvujejo Bila je skrbna žena in mati, za_ to je njena smrt žalostno odjeknila. Blag ji spomin! * Novi grobovi, v Primskovem pri Kranju je umrla gospa afAntonija Gorjančeva, posestnica in gostilničarja. Pokopali jo bodo danes ob 15. — V Ljubljani je umrla gospa Marija Dejakova, soproga uslužbenca dravske finančne direkcije v p. Pogreb bo dane« ob 14 e Karlovške ceste 28- — V Novem Sadu je Po daljšem bolehanjiu umrl edinec Vili Levee iz Ljubljane, vojak 7. pešpolka. PokoPali 60 ga v soboto. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Pogrešan uredniK. Jz Brežic nam pi5e- jo, da bo v četrtek ob 9.30 na tair.ošnjera okrajnem sodišču razprava proti Ivanu Kreftu, biv§emu uredniku »Ljudske pravice«, im* tovarišem, ki so obtoženi Po paragrafu 130 k. z. G. Kreftu vabilo ni moglo biti dostavljeno, ker njegovo bivališče ni znano. * Naše gledališče odre in njigo^e voditelje opozarjemo na novo dramatizacijo Jurčičevih >Rokovniačevc, ki so '•zšM v priredbi Ferda Deiaka pri založbi »Naš oder« ▼ Ljubljana Gajeva ulica 8. Odri, ki si nabavijo 15 izvodov »Rokovnjačev« za ceno 2o0 Din, so oPnoščeni vseh anorakih dajatev za uprizoritev tega dela. V novi Delakovi dramatizaciji so Jurčičevi »Rokovnja&i« PoPol-noma novo, sodobnemu odru odgovarjajoče močno dramatično delo. ki bo pri otofcnstvu gotovo našlo popolno razumevanje in močan odmev. Posamezni izvod stane 20 Din. UA | Resnica o največji tragediji habsburške dinastije MATERUNG Kakšna je bila Marija Vetsera? Kakšna je bila Katarina Schratt ? Kdo je bil Bratfisch? FILM - KRONA SEZONE ! Rako je prišlo do katastrofe v Mayerlingu? Tragična usoda prestolonaslednika Rudolfa in baronice Vetsere — predstavljena ▼ filmu od Charlesa Royer-a in Darrieux-jeve. _ Adamič Milan, Krašovec Franjo, Požun Alojz revizorja; Stare Leo, Stare Egon. Šahovski klub »Omladima« je na svojeim občnem zboru razvil mnogo lepih mi^li o bodočem društvenem delu ter dokazal, da je močna in delavna šahovska organizacija Zanimanje zanj rase dan za dnem, kar je vseikakor razveseljiv pojav in na tem mestu še posebno vabi vse aktivne šahiste. zlasti mladino, t Pristopi v njegov krožek, ki ima svoj društveni lokal v felemburgovi ulici 7. IL Klub prične v sredo e splošnim turnirjem-Igralni dnevi »o: »reda, petek, sobota od pol 20. dalje ter nedeLia; mesečna članarina 3 Din. Prodaja vstopnic za novinarski koncert danes v veži kina Matice od 9. do 12. ure. Mostn'na- Zimski čas pomnoži vrste brezposelnih v toka meri, da mestna občina s svojimi sredstvi ne more lajšati pomanjkanja prizadetih družin, ker vsem n« more nuditi dela. Žeto zbira sklsd za brezposelne s prostovoljmmn prispevki na »obe in uslužbence m s pobiranjem pro-atovoline mostnine. Obojno je prostovoljno. Ves nabrani denar se pobira izključno za zaposlitev brezposelnih pri obče koristnih javnih delih- Mestna občina daje podpore ]e s>tar:m onemoglim in bokrm-Zdravi ljudje si morajo vsako izplačilo za" služiti. Naloge sodobne občine v socialn-ih vprašanjih so take narave, da morajo vsi občani močno sodelovati z občino, ako naj nje prizadevanje ima uspeh- Talko je potrebno dvoje: Prebivalstvo naj dosledno odklanja dajatev vsake podpore z.a delo zmožnim ljudem in naj namesto izdajanja ■ranBBBBKHB PREMIERA V ELITNEM KINU MATICI S. decembra 1938. HBBBBBttBiš BBBBB * Za tekstilno šolo ? Kranjn. Z^eza delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji seM 2. t. m. soglasno sklenila, naj tkalnice- njenega Področja tudi v bodoče Prispevajo letno Po 5 Din od vsakih statev za namene tekstbtan; šole v Kranju. S tem soglasnim sklepom je naša tekstilna industrija pokazala popolno razumevanje za potrebni razvoj tekstilne šole v Kranju, kj se bo morala izpoPoiniti še z oddelkom za Predilstvo in kemično tehnologiji vlaknin, \isem, ki s« se zavzeli za znatno podporo tekstilni šoli, zla&li ravnatelju »Jugočeške« g. Honvitzni, vse Priznanje. Kavarna „EM0NA" prireja od danes naprej vsak dan POPOLDANSKI in VEČERNI KONCE odličnega salonskega in jazz-orkestra. * Predavanje Narodnega doma v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3 V sredo 3. t. m. ob pol 21. bo predaval g- Ljudevit Gies-bach o našem Jadranu (s Projekcijami 200 krasnih diapozfltivov) Vstop prost * Narodni dom » Zagrebu, društvo za grebških Sloveneev, priredi v 6oboto 5. decembra Miklavžev večer v Novlnarskem domu in sicer za otroke ob 17.30 uri, za od rasle ob 20.30. Darila za otroke se sprejme jo od 16. do 17. ure, za odrasle od 19. do 20. ure Po razdelitvi daril svobodna zabada s plesom, za dobro postrežbo in vsestransko zabavo je poskrbljeno. Odbor pričakuje obilno udeležbo zagrebških Slovencev. * Najlepša Miklavžega darila za otroke so knjige. Zato obdarujte Vaše malčke s knjigami. Lepe mladinske zbirke za Miklavževa darila po zelo nizkih cenah Vam nudi knjigarna Ti 'kovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3, in njena podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 3. . »Spomini iz Sibirije, ki »o tehaJali teto« I v »Domovine« in budili obče zanimanje, &o izšli v knjigi in 6e dobe Pri Tiskovni zadrugi Po 12 Din. + Tovarna JOS. REICH sprejema mehko tn S trobi j eno perilo v najlepšo izdelavo. ♦ Oglejte si danes razstavo mi^lavtevlh in božičnih daril v poslovnih prostorih tvrdke M. Tičar, šelenburgova L lz Llubijane u— Ljubljanskim volflcem v Zbornico za TOI. Poop:sani se zahvaljujem vsem, ki so mi ob priliki nedeljskih volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izkazali svoje zaupanje ter volili za našo sporazumno listo. Izjavljam, da bom vedno z največ iim veseljem in ljubeznijo zastopal upravičene interese ljubljanskega kakor tudi ostalega obrtništva. Miroslav Urbas n— 1 prosvetni večer Brazde bo v nedeljo 6 t." m. ob 20. v Delavski zborniei. V nedeljo 29. t. m. Pa uprizori gledališki od^r Brazde Rem^evo »Magdo« v režiji Fer<»a Deiaka. Vstopnice za obe prireditvi se dobilo v društvenem lokala. Wolfova ul. 1. I. vsak dan med 18.—19. oro. Vabimo. Odbor. n_ Opozorilo. Posebna komisija je za- meiičila novo mestno mejo z upravnimi občinami Št. Vid nad Ljubljano. Jezico. Polje, Dobrunje in Rudnilk z betonskimi mejniki. _ Me»t'no poglavarstvo opozarja, da se vsa ko poškodovanje katasterskih znakov po zakonu o zemljiškem katastru ka^nuJe ▼ denarju od 100 do 2-000 Dim PoVzročUelp morajo povrniti tudi vse stroške za upoeta-vitev v prvotno sitanje teh podpor prispeva izdatno v mestni socialni sklad za zaposlitev brezposelnih, ki ga zbira socialnopoiitični urad. Ne sme se več dogajati, da bi delavci zapuščali delo z navedbo, da s podporama občanov laže ln boljše žive. Občani naj podpor« opuste, mestna občini pa omogočijo, da bo dobivala toliko na socialnih prispevkih, da bo mogla vse potrebne zaposliti. n— V petih urah se naučite v^e najvažnejše družabne piese edino v plesnem zavodu »Jenko« v Kazini — Zvezda. Posebne ure za posameznike in družbe dnevno. Informacije od 11.—13. in 15.—19. ure. a— Umrl fe desetf »in, kralJer kršženec. V družini železniškega uslužbenca Ziher-la v Stepanji vasi so praznovali 23. avgusta izredno sla%'je. Srečnima zakoncema. Juriju in Heleni, se je roddl sin Peterčefc, ki ie dobil ime po visokem kumu Nj. Vel. kralju Petru II. Usoda pa je pretrgala nit življenja štiri mesečnemu neboglJenčku v nedeljo ob 22. uri. Pogreb malega Peterčjka bo jutri, v sredo, na štepanjsko Pokopališče- U— Za vSe, ki častijo radodarnega sv. Mi^avža, je vsako leto na današnji dan važen dogodek prekrasna izložba tvrdke K. Soss na Me itnem trgu. Tudi letos se je tvrdka potrudila, da Je na najboljše načine pokazala svojo veliko izbiro modernih in res lepih oblačil, zlasti perila in damske konfekcije. Današnja izložba je vredna, da si jo vtsnJk ogleda, in prepriča, ni srno, da ne bo nihče štedll 3 pohvalnim priznanjem veliki izbiri in spretnim aranžerjem. Predavanje v Domu vtsokošolk. Jih tri v sredo 2. L m. bo na drugem rednem sestanku društva Dom visokošolk predaval g. univerzitetni profesor dr. Evgen Spektor-ski o temi »O postanku sociologije«. Predavanje bo ob 20. v Domu visokošolk, Gradišče 14-/I. Vabljeni! Odbor. tt_ Diskusijskj sestanki društva »Prav-uika« o Predhodnem načrtu o. d. z. bodfr meseca decembra v dneh 3., 10. in 17., vsakokrat ob 16. uri v Prostorih Advokatske komore. Predmet razgovora dne 3. fizične osebe, dne 10. in 17. juristiene osebe. Monuir.^nta ni veiefl m izredne napetostll Spi j oni. njih opazno rovarenje 'n borba proti nJim! IZDAJALCI W:lly Birgel — Uda Baarova Premi i-ral S a ".'nI kitajsici derektlv ln nji-govl uspohi na daljnem Vzhodu CHARLIE C H AN V ŠANGHAJU Izredno napeto in novo! Ob 11 dop. matineja pri nainlžlih ofnali BDIAKD TAUBER: PESEM POMLADI Ljubezen e'avne žene v prekrasnem filmu IVI A K K 1 Z A P O M P A D L' R Kathe Nagy — Willy EirUber?er — Leo Slerak CoPatna akcija društva Rdečega *riaa Pododbor društva RK v Ljubljani namerava Prirediti za sedanje čase prav Primerno copatno akcijo za re^ne učence ljubljanskih osnovaih šoL Mnogo otrok ima že v šolah to-pJe copate, vendar je pa še dosti revnih učencev, ki Prihajajo v šolo z mokrimi in premrlimi nogami, a nimajo copatk, da ba se preobuM. v mokrih čevljih morajo sede ti v šoli, kar ne škoduje le zdravju, temveč tudi uspešnemu šolskemu napredku. Tem revežem hoče Pomagati Pododbor z napravo večjega štev'iia copat. V ta namen pa rabi pomoči v«ega meščanstva. V vsaki rodb.;ni Je mnogo odloženih nogavic, copat, klobukov, suknenih krP, ostankov volne, bombaža, vrvic in kakršnihkoli usnjenih Predmetov, kar v»e se da predelati v copate. Naše požrtvovalne odbornice bodo pripravile kroje ter bodo Priredile Posebne tečaje, h katerim &e Tljudno vabijo v&e članice društva RK, samaritanke, kakor tudi V6e žene in dekleta, katere bi bii]€ pripravljene pomagati Izvedbo akcije si predstavljamo tako. da se bo delalo skupno Pri posebnih tečajih ali pa, da se bo oddajalo delo na dom. Da bo Pa mogoče čim preje izvesti to človekoljubno akoiio, prosiimo, da zberete omenjeni material tar ga pošjete našemu odboru. Go^PoSvetfka ceeia 2-IL ali da nas obvestite z dopisnico ali telefonično na številko 32-18. Dan in uro tečaja bomo pravočasno objavila. u_ Miklavževa pravljica (Miklavževa igrica) 3. t m. ob pol 17. v dvorana De.av-ske rborniice Prispevek za kurjavo 3 Din. Starši, privedite evoA' malčke. A t en a TE2KE POSLEDICE ZAPRTJA se niti ne dajo vse našteti. Tu pomaga na prijeten način rogaška slatina in sicer v lahkih slučajih iz vrelca »Tempel«, v težjih pa »Donut«, ki je že od nekdaj znana kot izvrstna zdravilna voda. Vprašajte Vašega zdravnika! Reg. pod br. 3369/36 \\ Iz Maribora Odbor za postavitev s^omenfka kra. lja Uedinitelju v Mariboru bo danes na drža^vmd praznik povodom slavnostne otvoritve nove magdalenske šole s pomočjo sOcavtov razpečeval bJoike z ttsttoi po eo dinar v prid fondu za kraljev spoanenfki Vsa javnost ie naproša, da z eaodirsar-skim prispevkom podpre akcijo za poatar vltev spamenfka kraltu Aleksandru v Mfcu ribo-ru. a— Gregoričev ve6sr v Lju umetniške prireditve. R. P- e— Na slavnostnem koncertu, ki ga bo priredilo Celis-ro pevsko društvo dianes ob 20. v veliki dvorani Celjskega dama, bo pel društveni mešani zbor 14 novejših pesmi slovenskih skladateljev. Ob tej pri-Kki bodo doživele nekatere pesmi krstno izvedbo. Poleg pev fkega zbora bodo nastopili tudi trije odlični umetniki-solisti in sicer koncertna pevca ga. Lida Vedra-lr>va iz Ljubljane ter gg. violinski virtuoz przi. Taras Poljanec in koncertni piani-t prof. dr. Roman Klasinc iz Maribora Koncert bo gotovo nudil globok umetniški užitek . e— Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine celjske in njenih podjetij za proračun ko leto 1935 36. bo razpoložen na splošni vpogled pri mestnem računovodstvu od 2. do 9. t. m. ob navadnih uradnih urah V tem roku se tudi lahko vlagajo pismeni ugovori. Pravico do vpogleda in ugovorov ima vsak član mesta Celja, kakor tudd vsaka oseba ki od kateregakoli dohodka v mestu plačuje drž. neposredni davek. e— Kino Union. Danes zaprto- Jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Avgu t M"čni« z Mihaelom Bohnenom in zvočni tednik. KINO METROPOL, CELJE. Danes ob 16., 18.15 in 20.30 »ANIMATOR« Matineje ob 10.15 in 14. uri »DETE PODZEMLJA. Postani in ostani član Vodnikove družbe! ospodarstvo Nova tržišča za les Medtem ko je lani pred uvedbo sankcij in prejšnja leta šlo okrog 60% našega izvoza lesa v Italijo, ostanek pa. smo izvozili v glavnem v Španijo, Madžarsko. Grčijo in Francijo, se je situacija letos zaradi sankcij docela spremenila. Naši lesni industriji v Bosni in lesni industriji v predelih, ki ima-jo ugodnejšo lego nasproti morskim lu-kam, je v razmeroma v kratkem času uspelo nadomestiti del izgube italijanskega tržišča z izvozom v druge države, zlasti v Anglijo in Nemčijo, pa tudi v prekoimorske države. Naš izvoz gradbenega lesa v posamezne države se je zadnja leta gibal takole (v milijonih Din): lOmes. 1933. 1934. 1935. 1936. Anglija 18.5 42.4 46.5 72.9 Nemčija 4.7 11.4 58.1 71.2 Madžarska 11.8 19.9 19.4 33.0 Italija 358.5 387-4 371.0 23.1 Grčija 26.3 21.1 16.3 22.1 Španija 36.4 50.6 46.4 19.4 Avstrija 71> 14.2 15.1 16.0 ostale drž. 103.4 124.4 130.5 IO6.7 skupaj 567-1 671.4 703.3 364.4 Gornja primerjava nam kaže. da zavzemata letos prvo in dmgo mesto pri našem izvozu gradbenega lesa Anglija in Nemčija, ki prejšnja leta nista igrali važne vloge. Izvoz v Anglijo je že v desetih mesecih letošnjega leta dosegel 73 milijonov Din in bo do konca leta dosegel gotovo 100 milijonov. kar pomeni povečanje nasproti prejšnjim letom za več nego. 100%. Samo v oktobru smo v Anglijo izvozili za 13 milijonov Din gradbenega lesa. v novembru pa se je izvoz, kakoT znano, še znatno dvignil. Tudi izvoz v Nemčijo je v desetih mesecih že znatno prekoračil lansko vrednost za vse leto. Prav tako se je bistveno povečal izvoz lesa v Madžarsko. V Italijo smo v desetih mesecih izvozili le za 23 milijonov Din gradbenega lesa, to je še manj nego lani v enem samem mesecu. Znatno nazadovanje opažamo tudi pri izvozu v Španijo, ker je zadnje mesece izvoz zaradi državljanske vojne docela zastal. Nekaj več izvažamo v prekomorske države. Tako smo ▼ desetih mesecih izvozili v Argentino za 16 milijonov, v Alžir za 13.7 milijona, v Egipt za 12.4 milijoua, v Turna za 8.2 milijona, v Maroko za 6.7 milijona itd. V Francijo je znašal naš izvoz le 13.2 milijona Din in se je nasproti prejšnjemu letu le malo povečal. Zelo slab je bil naš izvoz v Švico, ka^ mor smo v desetih mesecih izvozili le za 3.6 milijona Din gradbenega lesa (lani v»e leto za 11.8). Znaten dvig Izvoza v Anglijo Navzlic trgovinsko političnima oviram, ki so bile šele te dni odstranjene b sklenitvijo novega trgovinskega sporazuma med na?o državo in Anglijo, je naš izvoz v Anglijo zadnje mesece rapidno naraščal, tako da je Anglija prišla v oktobru celo na prvo mesto med vsemi državami našega izvoza. Razvoj našega izvoza v Anglijo v zadnjih mesecih nam kaže naslednja zanimiva primerjava. julij avgust september oktobor Samo v zadnjih dveh mesecih je znašal naš izvoz v Anglijo 138.1 milijona Din nasproti 42.1 milijona Din v istih dveh mesecih lanskega leta in 34.7 milijona v ietih dveh mesecih 1934. Od vsega našega izvoza v oktobru je šlo v Anglijo nič manj nego 15 8% Kakor se zdi, bodo številke za november pokazale še večje razlike. Naš uvoz iz Anglije pa je znašal v oktobru le 15.3 milijona Din nasproti ?7.3 milijona Din v lanskem oktobru. Tako smo imeli v poslednjem mesecu za 58.8 milijona Din aktivno bilanco, medtem ko je bila lani v tem mesecu naša bilanca z Anglijo pasivna za 8.9 milijona Din. Znaten izvoz v oktobru je tudi povzročil. da izkazuje naša trgovinska bilanca za 10 mesecev letošnjega leta le še n vozni presežek v višini 4.1 milijona Din. do^im smo bili lani v 10 mesecih pasivni za 151.5 milijona Din. 1934. 1935. 1936. 6.8 16.8 18.6 9.7 12.7 29.7 13.2 14.8 64 0 21.5 27.3 74.1 Mestna hranilnica izplačuje vioge da izplačuje vse vloge, ki 1. dec. 1936. niso presegate zneska 5.000 Din, vsak čas v gotovini. Obrestjia mera za stare vloge znaša tudi v bodoče 4%. Glej oglas na 10. strani. -Anglija Francija Italija Belgija Poljska Češkoslovaška Romunija Jugoslavija Pride! KINO UNION RENATA MtlLLER GEORG ALEKSANDER Amerika terja vojne dolgova Iz \Vashingtona pojo^ajo, da ckj umen-ška vlada v kratkem poslala evropskim državam pozive za plačilo obrokov za vojne dolgove, kei zapade 15 dectmbra nov anuitetni obrok. Kakor je znano evropske države po večini že od leta 1933. ne plačujejo Zedinjeniim državam zapadlih obrokov. Tudi po poteku Hoowerievega moratorija nobena država na obnovila plačil razen Finske, ki pa ima le majhne obveznosti. Glede na sedanji finančna položaj Evrope je malo verjetno, cLa bi evropske države ugodile tej zahtevi Zedinjenih držav, ki kaže, da ameriška viada nima namena odreči se tem terjatvam, kakor to zahtevajo evropske države. Verjetno je, da bodo Zedinjene države morale precej popustila, ne samo zaradi tega, ker bi Evropa težko plačala te obveznosti, temveč tudi zaradi tega. ker bi taka plačila spravila iz ravnotežja valutne odnošaje, ki so se komaj pričeli stabilizirati. Kakšno je sedaj stanje vojnih dolgov posameznih držav Z-e-donjenim državam glede na zaostanke pri plačilih nam kaže naslednja primerjava (v milijonih dolarjev) dolžni kapital zaostala plačala 4340 668 3852 325 1993 63 396 43 205 37 162 11 63 5 61 2 Anglija dolguje danes samo na neplačanih obrokih za vojne dolgove 668 milijonov dolarjev, Francija pa 325 milijonov dolarjev. Dne 15. decembra, ko zapade v plačilo nov obrok, bi morala Angli/ja plačati 116 milijonov dolarjev. Največ pripravljenosti za ureditev kaže trenotno Francija, to pa zaradi tega ker pričakuje, da bo potem lahko dobila v Ameriki večje posojilo. Ameriška vlada je, kakor znano, prepovedala emisije državnih posojil za vse one države, ki vojnih dolgov ne plačujejo v redu Kaj ponuja Francija za ureditev tega vprašanja zaenkrat še ni znano- Vendar ni verjetno, da bi mogla ponuditi takšno vsoto, ki bi zadovoljila Ze-dinjene države. Gospodarske vest! — Načrt zakona o cestnih fondih in taksa za nakladnje in razkladanje. Načrt zakona o cestnih fondih je bil, kakor znano, na konferenci zbornic v Ban jaluki v glavnem odklonjen. Ziasti so se predstaviniki gospodarstva uprli predlagami novi davščini za nakladanje in razkladanje na železniških po&ta.iah, kj bi Po Predlogu zakona znašala 10 Din od v^ake tone- Seda j Poroča io iz Beograda, da bo gradbeno ministrstvo načrt zakona spremenilo v tem smislu, da bj ee ta taksa pobirala v višini 1% železniške voznine. = Guverner naše Narodne banke t Varšavi. Po končani konferenci guvernerjev novčaničnih bank Male antante v Pragi se ie guverner naše Narodne banke dr. Ra-dosavljevič odpeljal v Varšavo, da Po&efei guvernerja Poljske banke. Tudi generalni direktor Narodne banke dr. Protič spremlja guvernria na potu v Varšavo. ESKAPADAI (Njegova oficijelna žena) g = Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Nedavno smo poročali, da je v Budiijnp3>što odpotovala delegacija naših državmih železnic Pod vodstvom generalnega direktorja inž. Naumoviča. Omenili smo, da je Potovanje v zvezi z zahtevo Madžarske, da naša država za saldo naših terjatev v Madžarski odda naročila madžarski industriji, zlasti indu- striji železniškega materijala. Naše terjatve v Madžarski znašajo okrog 90 milijonov Din. Ce pa se od zgornjih terjatev odbijejo proti" terjatve madžarskih izvoznikov. ostane neizravnan saldo v višina okrog 45 milijonov din in za ta znesek naj bj naša država kuPila v Madžarski železniškega materija la. Kakor poročajo madžarski listi, si je naša delegacija ogledala madžarske tvornice strojev, lokomotiv, vagonov in telefonskega materijala ter signalnih naPrav. Naš interese gre predvsem za lokomotive Ln motorne vozove za ozkotirne proge, ki ba jih [»" rabili na progi Beograd — Dubrovnik. Ka kor se zdi je v tem pogledu do®ežen že načelni sporazum. Včeraj so se pričela v Beogradu pogajanja z Madžarsko. Ob tej priliki bo padla tudi končna odločitev glede dobave železniškega materijala iz Madžarske Ce ee to vprašanje ugodno reši, lahko računamo e Pov-očanimi možnostmi za izvoz le-<=a v Madžarsko- — Znatno povečan nvoz strojev in Pre voznih sredstev. Z zopetnem oživljen jem investicijske delavnosti ee je letos občutno povečal naš uvoz strojev in aparatov. Tako smo leto® v desetih mesecih uvozili za 218.2 milijona Din strojev in aparatov, dočim je znašala lana v istem času vrednost tega uvoza le 142.8 milijona Din, predlanskim pa 129.9 milbjona Din. še znatnejši dvig pa beležimo Pri uvozu prevoznih sredstev (avtomobilov). Medtem ko smo v desetih mese-nadaiie povzPel kar na 126.2 milijona Dan-prevoznih sredstev, se je ta uvoz Povečal že lani na 55-3 milijona Din, letos pa 6e je nadalje Povzpel kar 126.2 milijona Din. = Sestanek vinogradnikov. Ljutomerska podružnica Vinarskega društva Zaščita liu-tomerčana priredita »kupen sestanek vinogradnikov ▼ nedeljo 6. t m. ob 9- uri v Zavratnikovi gostilni, da s© vinogradniki poučijo in zavzamejo stališče k načrtu uredibe o sanaciji vinogradov. Razen tega se bodo obravnavale tu (Ž druge vaine zadeve, ki so ▼ zvezi z vinogradništvom. Pridite! = Vin«ka razstava in lejem v Ormoiu. Za vinsko razstavo in sejem, hi ju Priredi 15. dec. 1936 Kletarefto društvo v Ormožu, viada v krogih interesentov, tako vinogradnikov kakor vinskih trgovcev in gostilničar jev, veliko zanimanje in ee interesenti za nakup ljutomerskih vdn že sedaj obračajo na Kletarsko društvo za podrobnejše informacije. Vsem tem Sporočamo, da se bo razstava vršDa samo na dan 15. dec* da bodo razPožl^ri vzorci popolnoma sveži. Razstavljena bodo vina iz orenoškoliutomer s2k 21730 — 227.50; »5« 197.50 — 207.50: »6« 177-50 — 187.50; »7« 140 — 150; «8« 105 _ 110. Otrobi: baski. sremski, banailskii 75 — 80. Fižol: baški beli brez vreč 215 — 220; z vrečami ladja 2— 230. Podplrajmo slovenske krošnjarje! Slovenska straža na Kočevskem nem je poslala: Naši slovenski kroSnjasji • kočevskega ozemlja so se te dni razšli skoraj po vserj državi. Njih obstoj na kočevskem ozemlju je zelo ogrožen in težaven, ker živijo v hudem gospodarskem položaju nasproti gospodarsko močnejšemu kočevskemu sosedu m ker jim zemlja ne nudi toliko, da bi se mogli preživljati. Kočevski Nemoi krošnja«)© po Nem čiri m prinašajo vsako 1«U> težke tisočake v domovino in z njimi kupujejo slovensko zemljo in spodrivajo slovenski živelj po Kočevskem. Iz Ntmčije prinešem kapital ustvarja nemško industrijo in obrt, spodnaša tla slovenskemu živijo in jemlje zaslužek slovenskemu delavcu na Kočevskem. NaAi Skrv«noJ na Kočevskem nimajo tako obodnega položaja niti zaslužka, so skromni in se le s težavo branijo proti gospodarsko močnejšemu elementu- V zadnji sili so ae napotiti Srora Jugoslavije, da rešijo s krošnjarsrtvom svojo zemljo ki vsaj delim poplačajo doljjove in bremena, da jih ne spodrinejo narodni nasprotniki X lastne grude. Pozivamo narodno čuteče in awd» Jrr-goslovene, da podpirajo t« Slovence krošnjarje pni irvr&eNranju njihove obrti ki jim gredo na rofco- Ti naši rojafkj imajo svoje narodne znake in legitimacije, da pripadajo narodnoobrembna organizaciji v Kočevju. Matineja ldna Sloge Danes ob 11. dop. in poelednjič Jutri ob 14.18 mi Rlchard Tauber PESEM POMLADI Matinejske cene 8.50 ln 5.50 Dtn Pojasnilo g. Krefta Režiser g. Bratko Kreft Je smatral za potrebno, da je na mojo kritiko o uprizoritvi »Konjeniška patrole« v Celju objavil na moj naslov neko pojasnilo. Ne glede na to, da smatram za stvar okusa, če recimo režiser polemizira s kritikom ln njegovo svobodno besedo moram g. Kreftu ža! pojasniti, da mi ni'povedal ničesar novega. Glede prostora pa Je moje mnenje, da je bolje, če po dejanjih dvigajo izrezani zastor, kakor pa če dvigajo veliki zastor, pri čemer se dogaja, kakor n. pr. v »Konjeniški patroli«, da skočijo »mrtveci« pokonci ter s tem skvarijo iluzijo in napravijo skok iz tragičnega k smefinostL Zato je velik zastor v takem primeru napačen, če pa uporablja režiser velik zastor, je pe pogoj, da ostane zaključna scena ne-izpremenjena, ali pa vsaj ne sme postati s »pregrupacijamic nenaravna. Kakor sem videl po svetu, se ravnajo moderni režiserji po tem principu. Seveda pa nikakor nisem proti dviganju zastora, če se prak-ticira smiselno. Ob zaključku moram še g. Kreftu resnici na ljubo pojasniti, da sem urednik in ne samo dopisnik. Menda se razumeva. Bado Pečnik. Javljamo pretužno vest, da nam Je nafi nadvse ljubljeni, edini sin in brat LEVEČ VILI vojak 7. p. p. po dolgi, težki, mukepolni bolezni o vojni bolnici Novi Sad umrl in bil 28. novembra 1936 tam pokopan. Maša zadušnica se bo darovala v tukajšnji cerkvi Marijinega Oznanjenja 5. decembra 1936 ob pol 7. url zjutraj. LJUBLJANA, NOVI SAD, TRST, MATERIJA. LEVEČ JAKOB, oče; MARIJA, mati; VALU A in ANA, sestri — ter ostalo sorodstvo. 9 TbrtC, l XII BES. se« Kraljica polžkor Trgovina s stilu}! cvete dalje za madridsko vlado Na neki tekmi v Londonu je prejela ta mlada dama naslov »kraljice polžkov« namreč zavolj »polžkov« v svoji pričeski Megleni dmvl • • . petdeset, sto metrov nad našimi glavami pa sije najlepše sonce Pozna jesen se je odela spet v sivi plašč megle in ga nosi tuipbnu skozi mesta in deželo. Včasih je ta meglena obleka tako gosta, da ne vidiš s te strani ceste na drugo stran, zvečer pa visijo močne električne svetilke kakor daljne lune v zraku. A tudi v dnevilta, kadar megla ni tako gosta in propušča nekaj svetlobe, je vse sivo v sivini, barve so blede in umazane, sonce pa je tako nevidno, kakor da je odpotovalo od »as in ogreva ter obseva nekje v vesolj-nosti druge premičnice. Nevoljni, zakrknjeni in pokašljujoči opravljamo v takšnih dneh svoje vsakdanje posle, le neradi vdihavamo mrzlo vlažni Megla nad Londonom London je obiskala te dni prvič v letošnfl zimi ena tistih njegovih proslulih megel, ki spreminjajo dan v noč. Na sliki vidimo, kako morajo na Parliament Squareu za orientacijo prometa prižigati luči »ob belem dnevu« zrak in raztresamo svojo slabo voljo nad ljubimi bližnjimi. Tako globoko tičimo v megli, kakor da sedimo v temnem vodnjaku, iz katerega ni izhoda. Pri tem se niti ne zavedamo, kako »mo kratkovidni. Ce si ogledamo poročila vremenskih postaj, bomo namreč naleteli na besede, kakor te-le: »V višinah sončno, vedro in toplo, v nižinafo megla«. To ne pomeni, če prevedemo v jezik vsakdanjosti, nič drugega, nego da se smeje petdest, 8to metrov nad našimi glavami najbolj žarko sonce z najbolj modrega n^eba. Za nas je svet. kakor za vso večnost zamegljen, pri tem pa se nam godi kakor otrokom, ki »o si nataknili zaveso pred oči in mislijo, da je noč. ker je v njihovih očeh vse temno. Svet nikakoT ni zavit v meglo, ie mi smo tako kratkovidni, da ne moremo skozi tenko plast talne megle videti sonca. Ptič noj vtika baje glavo v pesek v neam-nem upanju, da neke nevarnosti, ki mu je pretila in ki je sedaj ne vidi, ni več. Tudi mi oganjaano pogostoma v vremenskih in tudi drugih. duševnih ozirih neko vrsto obrnjene politike nojev: Buljimo v našo talno meglo in ne verjamemo, da bo petdeset, sto metrov na našimi turobnimi glavami smeje najlepše sobice. Napoleon je hotel v angleško mornarico V mornariškem arhivu britake admiraH-tete hranijo pismo Napoleona Bonaparteja, v katerem je ta prosil, naj bi ga sprejeli v angleško vojno mornarico. Prošnja izvira ii Jasa, ko je Bonaparte Študiral na vojni akademiji v Briennu. Učitelji »o m« tedali spričevalo, da bi ga čakala kot mornariškega častnika sijajna bodočnost Napoleon m je na kratko odločil in zaprosil, naj ga sprejmejo v angleško mornarico. Svetovna zgodovina bi bila krenila gotovo v popolnoma drugo smer, da »o Angleži usliŠaM. mladega gojenca brienneeke vojne akademije. Pa kakor v mnogfi* drugih stvareh, so jo polomili tudi tu. Kakor poroča amsterdamski Kat »' m Vaderteod« orete trgovin* • sužnji, ki je imefat prej troja glavna torišči r Abe-siniji dalje, samo da m je po zasedbi te dežele po Italijanih preložila r Kenijo, S»-daa, Somalijo in Arabijo, Se preden so Ita-iija-ni prikorakali v negusovo deželo, eo tzgorei a rainji troje ii o blago spravili r omenjena oaemlja, Kakšnih 7000 sužnjev eo takrat odvedli iz Abesnrije is jih voaifi dolge tedne skozi vso Arabijo. Mnogi teh nesrečnikov so po poti zavoljo pomanjkanja in slabega ravnanja poginili Po arabskih m afriSkih »oženja k ih poteh eo našli r zadnjem času mnogo okostij, ki izvirajo od umrlih sužnjev. Središče trgovine i bo-žaji je sedaj pristanišče Tajoral, ki leži v majhnem, samostojnem softanatn med Francosko in Angleško Somalijo. Vladar tega sultarnata, ki je aelo bogat, je lastnik raa-nih industrij, r katerih delajo samo sužnji. V Tajuralu vkrca-rajo sužnje sa Arabijo hi Daljni Vzhod. Nesreča londonskega rektorja Rektorja londonskega vseučilišča, srra Edwina Dealerja, je zadela težka nesreča. Kv je nadziraj gradnjo novega poslopja za ▼senčil išča, je padel težek predmet nanj in mu zlomil hrbtenic«. Njegovo stanje je brezupno. Prebivalstvo Valendje manifestira za madridsko vlado, ki ima sedaj, kakor zna,io> svoj sedež v tem mestu zlrorajejo Med vsemi kongresi hi shodi, ki so se vršili t zadnjih mesecih, je bil pač najzanimivejši tisti, ki se je zaključil pred nekoliko dnevi v Indiji. 400 najznamenitejših indijskih fakirjev se je zbralo v mestu Ma-horjn v državi Hajderabad. da bi se pogovorili o važnih vprašanjih svojega poklica. Hoteli so se tudi »kazati pred skeptičnimi gospodi iz Evrope. Ne da se namreč tajiti, da postaja položaj pravih fekirjev zavoljo čedalje hujše konkurence s strani fak irskih mazačev čedalje slabši. Kakor povsod je tudi v svet« nadnaravnega in čudežnega dosti poklicanih. a malo izvoljenih. Izvoljenci pa se branijo z rokami in nogami, da bi mazači kvarili ugled stanu. Tako je kongres sklenil, da bodo pravi fakirji za-čeli nastopati z najostrejšimi pripomočki proti nepoklicani konkurenci. Poročevalci so pri tem omenjali v prvi vrsti mlade ljudi, ki jim nedostaje potrebne moči in izkušnje, da bi mogli pravilno krmariti sile svoje volje. S posebno slastjo pa so »e vrgli ti kopitarji v zadnjih letih na to, da se dajejo živi pokopati Na vsak način hočejo prekositi delo starih in priznanih mojstrov in so že v m a rs i kakšnim primeru to težnjo za rekordi morali poplačati s smrtjo. V zadnjem času je bilo več takšnih neuspehov, ki gredo samo na rovaš nedostatne notranje priprave psevdo-fakfrstva. Kakor vidimo, gre to r precejšnji meri za tradicionalni boj med »starimi« in »mladimi«, v katerem stari po starem običaja odrekajo mladim vse sposobnosti in jih pripisujejo sebi. Da utegne hiti res tako, je bilo najbolje razvidno te tega, da so »borovnici na licu mesta podajali dokaze, da nikakor ie ne spadajo med staro železo. Pokazali so eelo vrsto novovrstnih fakte-skih umetni j. Neki čudodeinik te Radžpo-tane je n. pr. h golih dlani »izstreljeval« mlade riževe rastline r srak. Niti kritična očesa njegovih kolegov nisv mogla ugotoviti skrivnosti tega trika — če je Bo za trik. Najbolj čudovito delo pa je pokazal neki drugi kongresist. Z bodalom se je dal zabiti k tlom. ne da M niti malo zmrdnfl ali pokazal kakšen znak bolečine. Nobena kapljica krvi ni pritekla te rane. V tem neudobnem položaju je mol prebil nekoliko dni in je s največjo pozornostjo sledil delu kongresa, se udeleževal debat in delal strokovnjaške medklica Nekoliko w potem, ko je končal svojo produkcijo, so ga videli spet zdravega te veselega med njegovimi prijatelji in učenci S posebno strastjo so se obračali govorniki proti tistim fakirjem. ki delajo fakir-ski stroki nečast s tem, da izdajajo njene skrivnosti in dovoljujejo, da jih preiskujejo in opazujejo angleške ter ameriške študijske komisije. Po mnenju zborovalcev je vsaka razlaga pogrošna, kajti neverni be-lokožci niso niti sposobni pravilno uporabljati svoje oči in pravilno sklepati Iz tega, kar vidijo. S tako zvanimi znanstvenimi metodami se fakirske umetnije ne dado razumeti pa naj se sapadni učenjaki še tako trudijo. Kongres fakirjev je evropski znanosti napovedal torej tako rekoč boj. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Škot ®e je vozil z železnico. VUak je trčil v dinugega, vse je razbito. Škot je težko poškodovan. Zdravnik je spoznal, da ne bo več dolgo migal in de: »ALj želite duho-v^ na?c — »Hvala«, pravi škot, »toda pošljite mi postajnega uradffiiikac — Čemu pa?« ee začudi zdravnik. _ »Da mi bo potrdil prekinitev vožnje«, zastoka Škot. ★ £ena: Da me ne ljubiš več, vem 4e da»« no. Mož: Kako moreš kaj takšnega trditi? žena: To je jasno! Preden sva ee pon>. čila. si mi pisal vsak dan tri pisma, vdaj pa že grdo gledaš, če bi mi moral kdaj podpisati majhen ček! Jesse (hveas — poklicni igralec Najodličnejši tekmovalec na berlinski o!in>» pijadi, »loviti ameriški zamorec Jesse Owens ki se je vrnil s štirimi zlatimi medaljami v domovino, je sedaj javno izjaviL da na bo več startal ko amater. Že pred časom, takoj po oiimpijadl so govorili da misH postati prof ee ion aL Sedaj se je mož zapisa! filmu in odide v kratkem v HoHywood. kjer bodo ob njegovem sodelovanju izdelali fiim o lahki atletiki Zanimiva je Owensova trditev, da je od konca oJimpijade. torej od avgusta dalje, zaslužS že 50.000 dolarjev. Horthy v Rinra Kralj Viktor EmanueJ se vozi z madžarskim regentom Horthvjem (na levi) ob njegovem prihodu v italijansko prestolnico Agent smrti Skrivnostno življenje in lahka smrt najmogočnepfega oboroževalnega magnata naših dni Te dni je umrl. kakor smo poročali, ste Basil Zaharoff. eden najmogočnejših in obenem najskrivnostnejših mož našega časa. V njegovih rokah je bil velik kos zgodovine naših dni Začetki tega moža so zaviti v prav takšno meglo kakor njegovo delovanje. Se vsak, ki je poskušal doslej ugotoviti kaj stvar-nega o teh začetkih, je zadel samo na domneve, možnosti, v najboljšem primeru verjetnosti, nikoli pa se ni mogel pohvaliti z gotovostjo. Niti leta njeeova rojstva ni še nihče tirlno dognal, in prav tako ne njegove prave domovine. Eni so smatrali mo-gočnika za Turka, drusri za Grka. tretji za Rusa. Ne da bi n^dostajalo dokumentov o njem. v kolikor jih je mož potreboval, ■ si jih je znal priskrbeti na kupe, z uradnimi pečati in overili. Druiro je vprašanje, koliko so bili ti dokumenti dejansko vredni. On sam je elednl dosledno na to, da sta ostala njegova preteklost tn izvor zavita kolikor moeoče v temo. Dnne.g je dognano le to. da je začel kot majhen acent za pro-dnjo orožja ;n je končal kot neizmerno bogat gospodar orožarn ladjedelnic in rudnikov od preveinnpgn izkoriščevalca trenutnih malih proHtov ki so se ponujali, je postal gospodar nnd s+o tisoči možganov v laboratorijih odvetniških p;sirnah. časopisnih podjetjih in parlamentih. F,as?l Zaharoff je v svoji mlndosti — ro-s,P je okrosr 1. 1S50 - uganjal baje te-erne posle v najtemnejših predalih Carigrada. V kram ari ji svojega strica se je spoza-bfl, kakor pravijo, nad tujim imetjem in so ga zavoljo tega zaprft. Toda le t tem Saša je knel prijatelje, ki so poekzbeH sa to, da so ga izpustili Most te umazanega predela bede v Carigradu do pravljičnega dviga, si je ustvaril menda s tem, da je rab® za vodnika. Seveda ni bil vodnik v današnjem pomenu besede, kajti takrat pri vodnikih ni šlo za to. da bi razlagali tujcem spomenike, temveč je bila njJhova prva dolžnost, da jih seznanijo z igralnicami, zloglasnimi hišami in vsakovrstnimi prilikami, ki so bile za to tu. da bi imovite tujce na prijeten način olajšavale za velike vsote. Bil je premalo stanovitna narava, da bi vzdržal za večno v velikem obmejnem mestu dveh celin. Tu si je pridobil le vsakovrstne spretnosti in znanje jezikov, ki je omogočilo, da « je žnjhni lahko pomagal tudi drugod, v Odesi, Soluna ali r Atenah. Neki grfflri pofitik ga Je nekoč priporočil kot uporabnega agenta komercialnemu oddelku Vickereove orožne družbe, ki je iska-te svojih odjemalcev po vsem svetu. S tem je stopfl na najnižjo prečko svoje sijajne kariere, a ie tedaj je vedri, da je vsako sredstvo dobro, ki ti pomaga v viSino. Gr-gko-turška vojna je bila prva velika priložnost te Zaharoff jo je znal »koristiti V letih 1877. in 1878. je odkril, da ima prav aa prav dve domovbti. Obema je zato izdaji, kakšno orožje in koliko kupuje nasprot-tuk, obema Je todl orožje prodajal — hi je pri tem staffl kupe denarja. Dobra kup®)© so mu v drufM kmahi pripomogle do vplivnih mest. PocnaH so njegovo brezobzirnost, zato vo mu teročaK najbolj defikatne posle. Tako so njemu nadeli nalogo, da tevojuje boj * izumiteljem strojne puške, NordenfeMom. m ta boj Je -rodil tako, da Je izumitelja končno prisilil skleniti mir hi sprejeti sodelovanje z Vicker-soro družbo. Zaharoffa so pošiljati r Petro-gtad, na Dunaj, v Berlin, če je bilo komu prav ali ne, si Je znal pridobiti učinkovito besedo v pogajanjih »krvave toteTnaciona-le«. Mimogrede si Je pridobival vpliv po vseh velikih podjetji » »delovanje orožja, po bankah, ladjedelnicah te jeklarnah. Vojna proti kateri m Zaharoff seveda niti mignil s prstom, je ogromni oboroževalni stroj prisilila do blaznega obratovanja. Naj je kdor koli vojno tegnbil. ZaJh.v roff Jo Je gotovo dobil, vrgla mu Je neizmerne dobičke. Bila je menda sama hvaležnost. da je pozneje drobec teh dobičkov uporabil za ustanavljanje bolnišnic. Zaharoff Je doživel tadi »izbruh ttirvc. / Lahko nra je bilo vložiti ogromne vsote v vojno, ki je na njegovo prizadevanje nastala v Mali Aziji med Grki in Turki Turška omaga je hnela. za posledico, da je mož iagubil za velikansko imetje denarja, toda to mu ni Škodovalo, saj so mu vojne v Južni Ameriki te tegnbe bogato nadomestile. »Agent smrti«, kakor so ga začeli imenovati se ni dal po nobenem neuspehu spraviti s konja. Menda ni vplivnega, politika in državnika v svetu, ki bi pobližje ali od daleč ne prišel v »tik s tem možem, ki je vojne uprizarjal in financiral poganjal mirovne konference v zrak. snoval znanstvene zavode, dobival rede Častne legije in ba-ronske naslove, ali pa ustanavljal na željo nacionalne oboroževalne Industrije, ki 90 prinašale internacionalne dividende. V življenju Zaharoffa so imele tudi Ženske neko ulogo. V svoji mladosti je bil baje poročen in v Londonu živi preko fiO lot star mož. ki se s precejšnjo verodostojnostjo izdaja za njegovega sinu. V njegovem življenju pa je igrala v tem pogledu odločujočo ulf>go vojvodinja Villafranca de los Caballeros, princesa te burbonskesra rodu. Desetletja je čakal na, smrt njeneca moža. ki je bil interniran v blarnici. in bilo mu je že 74 let, ko se je mogel ž njo poročiti Učinki delovanja tega moža v zgodovini zadnjih 40 let fin morda tudi bodočih štirideset) se Se ne dado pregledati. Morda jih svet precenjuje, morda tudi podcenjuje. Dobro je znal skrivati ozadja svojega življenja. Smrt mu je bila lahka. Brez dolgih bolečin se je poslovil s tega sveta in za večno zapustil svoj kneževski grad. ki si ga je bil pridobil kot služabnik smrti. ANEKDOTA Neki francoski poslanik je bil Sest let * Petrogradu. kjer se je pa zavoljo podnebja ln pomanjkanja družbe čutil zelo nesrečnega. Ko so ga končno premestili drugam, se je na poti domov ustavil v Berlinu pri kralju Frideriku Velikem. Ta ga je med pogovorom vprašal, koliko mu je let. »Petdeset, veličanstvo«, je dejal poslanik. »Toliko ste jih šteti vendar pred šestimi leti, ko sva govorila ob vaSem potovanju v Petrograd!« se je začudil kralj. »Gotovo, veličanstvo*, je odvrnil posla« nik, »toda mislim, da mi bo dobri Bog r svoji pravičnosti teh šest let odpisal«. VSAK DAN ENA »Natakar, prinesite mi kavo«. »Prosim, želite moko, dvojno moko, pre» cejeno kavo, brazilko ali turško »Hm n prinesite mi skodelico čaja!« (»Dansk Familie Blad«* »JUTRO« St 279 9 s« Torek. L XIL 193& P O R T Danes: Tek uedinjenja Dopoldne ob II.30 bo s startom In ciljem pred Narodnim domom tradicionalna spominska športna prireditev „Tek uedinjenja" po ljubljanskih ulicah z udeležbo najboljših atletov iz vse banovine — Ob 16. v hotelu Miklič svečana razdelitev nagrad Tekme za podsavezao blagajno V LJubljani ob 14.30 na igrišču Primorja tekma Ljubljana—Železničar in še številne druge po vseh važnejših nogometnih središčih. Nogometne sezone bo sedai menda konec. Po sporedu bi bili morali tudi ligaši sesti že za zapeček, le Gradjanskega turneja v Anglijo je povzročila, da je par tekem še v zaostanku. Podsavez je za to jesen prvenstveno tekmovanje zaključil Dokler bo kaj prida vremena, se bodo igrale sem in tja še kake prijateljske tekme. Za današnji praznik pa je podsavez odredil devet parov, ki naj igrajo v njegovo korist. Spored je dokaj zanimiv. Ljubljana: železničar Na igrišču Primorja se bosta srečala gornja kluba. Ljubljana je po dobrem startu v ligi v zadnjih časih precej zaostala. Nedeljski rezultat proti Concordiji je bolj blamabel kot slaven. Zato pa se je Železničar v svojem tekmovanju močno uveljavil in je v svoji skupini zasedel prvo mesto. Trenotno je brez dvoma najmočnejše mariborsko moštvo. Ker gre Mariborčanom za to. da dokažejo na terenu, da so Ljubljani kos — ljubljanske prvorazredne klube gledajo preko ramen — se bodo potrudili tn dali gotovo dober odpor Po drugi strani je moštvo Ljubljane zadnje čase igralo samo zunaj, pa bomo radovedni in šli gledat, kaj je prav za prav z moštvom. Tekma se prične ob 14.30, v predtekmi % začetkom ob 13.15 nastopita dve garnituri pomladka. Maribor : Rapid Maribor je v ponovljeni tekmi odpravil x boljšo in močnejšo igro Celjane ter jim demonstriral da kdor z malim zadovoljen ni, velikega vreden ni Prvi rezultat je bil samo 2:1 za Maribor, sedaj so knjižili 3:0. Plasirali so se v tablici takoj za Železničarjem in se bo spomladi razvila med njima dirka za prvim mestom. Rapid je slabo začel, med drugim je podlegel Mariboru z 1:3. Proti koncu sezone so se Rapidovci izdatno popravili, sedaj se jim nudi prilika, da se za nedavni poraz v neoficielni tekmi revanširajo. Tekma se igra na igrišču Rapida in se prične ob 14.30. Ostale tekme Korotanu v Kranju so določili po vsej priliki premočnega nasprotnika. Reprezentanca ljubljanskega prvega razreda je že taka kombinacija, da ji bo Korotan tudi na svojem igrišču težko kos. — Celjani imajo v reprezentaci ostalih celjskih klubov sličen položaj. Dasi so bili še nedavno tega močan nasprotnik, najbrže ne bodo današnji nalogi dorasli — Amater ■te bo na svojem igrišču boril proti izbrani enaj-storici ostalih trboveljskih klubov Trenotno je Amater na čelu tablice v ljubljanski prvorazredni skupini, pa se mu mora že prisoditi sposobnost, da se z uspehom spoprime z ostalimi Trboveljčani. — Na Jesenicah bo danes neoficielna repriza nedavnega derbyja. Takrat je Kovinar po trdi borbi podlegel Bratstvu z današnjo tekmo si sicer položaj v tablici ne more popraviti. toda prilika je pa le, da si malo jezico ohladi; če le ne bo zopet poraz! — V Ptuju igrata domača kluba, od katerih je Ptuj v tablici za spoznanje boljši od Drave, dasi je v medsebojni prvenstveni borb' podlegel baš proti Dravi. — Naposled igrata v Cakovcu domača rivala, ki tekmujeta v raznih tekmovalnih #skupinah, tako da nimata mnogo prilik za srečanja. V nekaj vrstah Na nedeljski ustanovni skupščini novega lahkoatletskega podsaveza v Ljubljani je bilo med slučajnostmi načetih več vprašanj glede sodelovanja mariborskih klubov v novem podsavezu. Dalje so razni delegati sprožili zelo umestne predloge glede polovičnih voženj za tekmovalce glede trenerjev in lahkoatletskih strokovnih tečajev, dalje glede zakona o obvezni telesni vzgoji. o likvidaciji odbora za dvoboje in glede novega načina razdelitve tekmovalcev po kvaliteti. Sprejet je bil tudi predlog o uvedbi športnega znaka. Med službena glasila podsaveza spada tudi »Jutro«. Italij ini so povabili naše smučarje v Pon-te di Legno, kjer bodo priredili 21. januarja na svoji veliki skakalnici mednarodno ska-kalno tekmo. 0 tej skakalnici se je že svo-ječasno veliko pisalo in na njej so. kakor znano, tudi izvedljivi skotci preko 100 m. Italijani bi radi okoli 10 naših tekmovalcev. ki bi bili sposobni za take skakalnice. Obenem so povabili v to smučarsko središče. kjer bo takrat zborovala tudi italijanska smučarska zveza, tudi zastopnike Fise. da bi si ogledali to najnovejše predvajanje skokov Zanimivo je. da problem smuških' skokov in smuških poletov Italijanom ne povzroča toliko skrbi kot nam in bodo prireditev izvedli celo v navzočnosti strogih zastopnikov mednarodne smučarske federacije. Znana italijanska tvrdka je zgradila v velikem italijanskem zimovišču Sestrieresu dve novi skaklnici. in sicer eno za 50. drugo pa za 115 met,rov. Kakor poroča »Ziiri-cher Šport«, sta bili te dni obe skakalnici že dograjeni, tako da ima Italija sedaj že drugo skakalnico za skoke preko 100 m. Službene objave LNP Službeno št. 2, 7. seja u. o. dne 25. nov. 1. Načelno se sklene, da v bodoče u. o. v smislu zadevne naredbe saveza ne bo več dajal dovoljeni /.a gostovanja igralcev v drugih moštvih razen za mednarodne tekme Zat0 naj v bodoče klubi take prošnje opustijo. — 2. Uvede se postopek proti Mariboru zaradi zavajanja LNP v zmoto pri predložitvi podatkov za verifikacijo igralca Starca Dra«top:la na tekmi Grafika - Moste 18 oktobra t. 1. s suspendiranim igralcem — 4 Poziva se o. o. Maribor, da v roku treh dni sporoči, kako ie moge' -a/n-av ;-ri n p-■'tožbi Maribora v smislu dopisa od 27. oktobra t. L, ako Maribor take pritožbe ni vložil. 5. Zavrne se protest Korotana-Kr., z d.ne 24. t. m. proti sk'epu p. o., s katerim je verificiral tekmo Korotan-OIimn s 3:0 za O! mpa Ugotovljeno je. da je Korotan na omenjeni tekmi nastopi] z igralcem Ves-naverjem Svetozarjem, ki ie bil verificiran za drug klub Tflksa 100 Din zapade v korist podsavezne hlagaine. — 6. BLP na dorj>is od 18. novembra glede tekme Ljub-liana-Bogrid sporoči, da LNP niti na pogoj 10-000 Din ne more prisra-ii n v/traja pri ?voj; ponudbi od 14 t. m Predligani termin 3 de.vmS-fl ;e df'dsaveTi; dan 1 d^cembr* t | . s tprf da | se na p o spremeni spored v Ce- j 1 ju b» Kranj«. — 1J. Nt tekmah n pode«' i vezni dan 1. decembra t. I. imajo pravico nastopa vsi za klube verificirani igralci, ki niso kaznovani ali pod suspenzom. — 12 Po referatu g. dr. Kuhlja se zadeva Gra-fika-Dorčec-Erl.ch v zvezi s prijavo ss g-Macorattija da a. a. zaradi pomanjkanja dokazov. — 13. Opravičilo Litije glede prireditve javne tekme proti VrhniSki se vzame na znanje s tem, da ima dostaviti o tekmi poročile; postopek proti Litiji se s tem ustavi. — Tajnik I. Službeno iz LNP, Za predtekmo juni-orjev določam postavi: Makovec (Slovan); Ture! (Ljubljana), Rupnik (SI); Kroupa, Sedej (Lj.). Plečko, Accetto. Ro* (Si), Če-bohin, Vovk. Erber (Lj.); rezerve Žefram, Rausch. Novak (Lj.). Smole (SI.). _ Ber-gant: Butara (Svoboda). Potočnik (Korotan): Pešl (Reka), Korošec (Sv.), Ci.gon (Mladika): Skoporec (Hermes), KimeT (K.), Zaje (Sv.), Drašler (Ml.), Burne (R.): rezerve Rogel (Sv.), .Poljšak (H-), Gale Žargi (R.). — Vsi ti igralci naj bodo na igrišču Primerja ob 12.30 Pods. kapetan-Drsališče SK Ilirije pod Cekinovim gradom j-e bilo včeraj otvorjeno. Spričo ostrega mraza je led prav dober in je privabi! že obilo gositov na gladko ploskev. Prodaja sezijskih vstopnic je že vsak dan od - 15. v drsalvški blagajni. Vabimo sta-riše, da se poslužijo tega praktičnega darila za sv Miklavža. Napisi za informacije o stanju ledu So v kavarnah: ».Ev- ropa«. »Majcen«. »Tabor« in »Miklič«. SK Ilirija: Današnie redne plenarne' seje u. o. zaradi drž. praznika ne bo. bo pn jutri v sredo ob 20.30 v damskem salon-kavarne Fvmpe. — GZSP (slnžheno). Na znanie ee vza me na rednem občnem zboru, dne 22 t. m izvoljeni odbor SK ^Bohinj« v Boh" Bistrici s Predsednikom tov. Jožetom Podlipni-kom. tajnikom I. A, Snkličem in tajnikom H. Mihe Rurio na čelu Dopis ASK Gorenjca. se zavrne. v^rok se javi Gorenjcu P;«me-no Na Podlagi odgovora komande mesta Mo^rana. se kooptira v u. o. GZSP ko* v0i delegat g poročnik Dane T. Padajo v namestnika pa g. poročnik Soeerb A. Boži? Na dopise SK .Tezerrcko Se odgovori Pismeno. Blagajniško poročilo S K Dovie— Mo^trana. Se kot Pravilno odobri. Poučilo mladinskega odseka SK Dovje -Mo^tra nase odstrvnj MO G7SP v pregled in Pismeno izjavo Rezultati m^dinckecra im sPniorske-ga gozdnega teka SK Dovie_Mo;stra,na. ki se vrši! dne 22. t m., se odstopijo TO GZSP da iih Preseda in verificira. Na do-P?« .TZ^ p c odgovori pismeno. Poročilo delegata Cr79P nri ohčnom zhorn SK RoV-nia. tov predsednika ^'nkovica ,T.. se odobri kakor tudi povračilo efektivnih ptro-škov. !ci po v zvez! s tem potovanjem I«to pe odobri poročilo tajnika Sitahka Ravnika o rezunatu Posrajan!a s SK Dovie—Mo^tra-na. rad; Prireditve lkoprometno »kionti^no prpiavan'p in Prcs:mo da na o-nen'»ni dan klub? svc*?e o^i^airo nnncte *at-o da ho ndeVžba čim več.la fz Tpfy?jvel? t_ RaHPsk« mofnV. Radi.Vki narocruiki v Trbovliah-Vorlah nwiin Ponovno in nujno poštno direkcio v Liubljan'. da ukrene čiin pre; v«P pofr°hno. da se odpravijo Pri nas neznosne mofnie. ki nam onemo- živIize°Lae„"a dežeK Sovjetska vojna mornarica Zanimiva vprašanja ob mednarodni napetosti zaradi Španije — Rusija se mrzlično oborožuje tudi na morju s— Zvočni kino Radio predvaja dane« ob a. poj*, in ob 6. uri zvečer vesel velefilm »Sen ztavtke nočd<. Med dodatki barvan film »Mačka lovi miftl< ln SeMi&-Barret«. LOGATEC. Volilcem v Zbornico za TOI sa logaški in kočevski srez. Vaše zaupanje, ki se zrcali v sijajni zmagi naše obrtniške samozavesti in složnega dela mi daje novih pobud in vere v uspešnost bodočega našega dela. Vsem moja najiskrenejša zahvala. asl bodočnost pa združimo vse svoje sile, da s podvojeno energijo dosežemo svoj cilj v korist vsega našega gospodarstva. Vsi za enega, eden za vse. Josip Rebek predsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino v Ljubljani . SOKOL goca.'o = r>i,- sn-piem Sokolsko društvo Št. Vid nad Ljubljano vabi svoje članstvo in o talo občinstvo na 1. svečano akademijo v proslavo državnega im so oiškega praznika uedinjenja 1. t. m. ob 17. v dvorani br. Kratky-ja. — Miklavžev večer 5. t. m. ob 17. t dvorani br. Kratkyja. Deca in naraščaj naj prri-de v sprem:itvu staršev. Darila »e sprejemajo v dvorani isti dan pred obdaritvijo od 15. do I7. V topmine ni. General Franco je napovedal blokado Barcelone ia ostalih Španskih pristanišč, ki eo pod upravo madridske viade. Po ladnjih vesteh m te tb«ra nacionalistična, Franco va. mornarica v blokiranih vodah, da izvede povelje maršala španske desničarske revolucije. Blokada je prvenstveno naperjena proti Sovjetski Rusiji, ki že odkrito podpira špansko vlado 1 vojnim materialom in vojaškimi strokovnjaki Zato je razumljivo. da Moskva ni molčala na ta poslednji Francov ukrep. Naročila je komandi črnomorske sovjetske vojne mornarice, naj takoj izvede najstrožjo pripravljenost vseh vojnih edinic. In tako čujemo iz Sevasto-pola, da leži vsa sovjetska črnomorska vojna flota pod paro. pripravljena v6ak trenutek na akcijo. Baje so že tudi odrejene posamezne vojne ladje, ki bodo v bodoče spremljale sovjetske trgovske ladje na poti v španska pristanišča in se z orožjem uprle poskusom Franco ve mornarice ustavljati jih na poti V zvezi s tem poeti ja zelo aktualno in zanimivo vprašanje, kakšno je danes stanje sovjetske vojne mornarice. Kakor je znano, je bila ruska vojna mornarica po revoluciji temeljito reducirana, ako ne skoraj uničena. V Baltiškem morju so ji prizadejali Angleži nekaj hudih ndaroev ln onesposobili za vsako akcijo večino najboljših ladij. V Črnem morja pa je prišla skoraj vsa v roke »belih« pod vodstvom generala Vrangla. ki je po svojem neuspehu z njo prepeljal ostanke svojih dobrovoljcev v Carigrad in druge evropske luke. Ostanki te flote leže še danes deloma priklenjeni v Bizerti. kje-slavije- — 1950: Akcija r* razširjenje bolnišnice- — 20: II. skladateljskd večer: He-ribert Svetel. Sodelujejo gdč- Štefka Ko-renčamova (sopran), gg. Heri Svete] (klavir), Mirko Premelč (bariton). Svetozar Bahovec in moški zbor »Sloge«. — 21: Rusice baletne sutte (Radio orkester). — 22: Cas, vreme, poročila, spored- 22.15: Zvoki v oddih (Radio orkester)- Beograd 18: Plošče. — 18-20: Skladbe sa flavto. — 20: Koncert vojaške godbe- — 22-20: Orkestralna glasba. _ Zagreb 17.15: Violinski in pevski koncert. — 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.30: Plošče. — 22-20: Lahka m plesm muzrika- — Praga 19,25: Praška komiki- — 20.55: Bachove skladbe (kitara). — 22.15: plošče- — 22.25: Stravinskijev bele* »Ruska svatba«- — Varšava 19-30: Poljske pesmi in plesi- — 21.15: Poljske skladbe za pevske zbore- _ 22-15: Lahka glasba in ples- — Dunaj 12: Koncert orkestre. — 16-15: Mešan glasbeni program- — 17.30: Operne arije. — 1730: KLavirsfki koncert. — 1930: Ptotj-ske melodije v pesmi in plesa. — 21: Zvočna igra. — 22.40: Scene iz operete »X»ve-thr z rožo«- — Berlin 18: Vedri naperi • plošč. — 20.10: Pet kapel igra za ples- — 22.30: Nadaljevanje plesne muzdke- — Munchen 18: Koncert godbe na pihala. — 19-15: (Plošče. — 19.35: Prenos Reutterjeve opere »Johanes Faust«. — 2245: Godba za ples- — Stuttgart 18: Neminljivi operni nape vi — 21: Pester glasbeni večer po željah poslušalcev. — 22JO: Sk!ada*e*jska ura- — 23: Plesni koncert iz Berlina. — 24: Koncert Griegove glasbe- • Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek L decembra: Na ledeni plošči Isvea. Cene od 20 Din navsdoL Sreda 2. decembra: zaprto. Četrtek 8. decembra: Kadar ee ntzga otatak. Red Četrtek Petek 4. decembra: zaprto. (Gostovanje v Celju). Miklavi v drami V soboto 5. t m in nedeljo 6. t. m. ob 15. bo Pri Predstavi Golje-ve Pravljice »Uboga Ančka« nastopil Miklavž z vsem svojim spremstvom. Darfla, » katerimi bo obdaroval otroke, se sprejemajo v drami pri vratarju in naj bodo opremljena z natančnim naBlovotn obdarovanca. Sedeže za to predstavo se lahko rezervira pri dnevni blagajni v operi. OPERA Začetek ob 20. uri Torek L decembra: Ob 15. rri Matija Gobec. Izven. Cene od 24 Din navrdoL Sreda 2. decembra: Seviljski brivec. Red Sreda. Četrtek 8. decembra: La Bobeme. — Red B. Petek 4. decembra: zaprto. ★ Risto Savinova opera »Matija Gobec« t Proslavo narodnega Praznika. Ta narodna opera Predstavlja kos zgodovine za osvoboditev nagega naroda izPod jarma tujcev. Sodelujejo Primožič. Bete trto, Marveč, Franci Petrovčič, Zupan, Kolacio, Janko, Burger, Gorski, SekiiLa, Hvastja, Krietaneič. Koge-Jeva, Ribičeva S LAVI J A' JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJIBLJAMI, b > .' starši tudi materialno niso zmogli nove takse. V Ločrviku pri Gorici je prišlo ob priliki Ljudje zadnje bdnne do odkritega odpor*« ljudje zahtevane takse zlepa niso hoteli plačati in nekaj botrov je z birmancd celo ostentatdvno zapustilo cerkev. Drobne novice meji je bilo Pretekli petek izvršenih nadaljnjih Pet aretacij. Aretirani eo bili 2ria. da naktpi arrate sa malčke. praktična darila n odraste 1 273-48 Danes in jutri bo dobro pr Roiikj t go-■»titai »pri Universa* t Židovski stezi Imenitne pe-oemi-oe. krvavice ter prvo-vrst Wftga, vajenesa finega Fohištva, sprejme tvrdka g. Rcf>-e. Ljubljana, Te-tajrska ul. 7. 30737-1 Kuharico ljubiteljico otrok in pripravno z* vsa h-'£na de-ia, Bj^ejm^m takoj k mali dru-,*rni. Nasi ov v vseh pošlo-vaJnieab Jutra. 30746-1 Brivskega pomočnika in frizerko, sprejmem. Ponudbe na og!. o«id. Jutra pod »Goren iska«. «3608-1 INSERIHAJ V ..JUTRU'1! Kuharico aa me iščem. Predcoet imajo od«, kj »najo nekaj i i ve. ti. Naslov v vseh po siovalnioah Juti«. 30788-1 tra pod »Popoldnet. Vsaka »(»eda 80 par: lavek 3 Dio n dajanj* Taslova 5 Dta, najmanj® uteeek 'S Die- Popoldansko službo v pisarsl ali prepisovanje aa stroj domov, sprejmem. Ponudbe na oel. odd. Ju >oi( 3075« Tkalski mojster Jugoeioven, 36 le« star, — pred odhodom k vojakom je vodil samostojno tkalnico s 50 statvami, išče kvalifikaciji primerne službe. Naslov Filip Talhajmer, Kovin 325. Dunavska banovina. 30759-2 Pekovski pomočnik žeii premerit; ataibo rarad*. pomanjkanja dela. Zmožen vsega t to stroko »padajočega dela. Nastop službe lahko 10. decembra. Ponudbe na ogL odd. Jutra t«od »Zmožen«. 80730-2 Z večletnimi spričevali vajena kuhe in hišnih del, želim službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj«. 30732-2 Šofer mahaarik, išče slu £bo. Po-nudbe n« ogl. odd.. Jntra pod »Šofer«. 30735-2 PoUk Beseda 1 Dta, 4avei 8 Dia u slfro aH dajani* naalova 5 Dia. Najmanj« 17 Dia. Strojepisni pouk (po de»«tprstn«n sistemB). Vefeerml tečaj u začetnike in (ivotbanse. Posebni tečaj za stare j ie dame in gospode. Vpisovanj« 2. decembra cd i. do pol. 6. zvečer. Pričetek pouka 8. decembra. Najnižja šolnina, učna ura samo 2 Din. — Cliristofov učni zavod. Domobranska cesta 16. 30580-4 Inštruktorja za dijaka I. »red. teho. šole, gradbenega oddelka, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »In-letnik«. š traktor DL 30794-4 Prodamo oooeda i Dta. tevek 8 Dm w Sifr« all la fante naslova > Dia. NajmanjS caeeei 17 Dia. Za Miklavža *ra.£ni vozički sklroji tli oikljt Kslenderil zvtomo bilftld konjički m dobe aajceneje pri »TRIBUNA«, F Batjel. KartovSki c, 4. Podružnica; Maribor AJ« ksandrora e. 26. — Ceniki frankol 06734-« »Kraljica peči« PATENT ie naloži le enkrat dwvn« n g"ori ves den. Zahtevajte pros[>ektel Zaloga A. Se memi in drug. lelesnina. jlikiosičeva cesta 15. 30420-e Tulipane joanoij« dobit« zopet prt Serv«r & Co. Ljubljana. 80+71 fi Igralne karte I>ooeni prefereos. poker, jo-kerom nove, kolkovane, francoske Piatnik. Zavojček 75. dva 140. tri 200 dmarjev franco po povr/etjn M. Koludrovič, Murvica Zemunik. 3075S-6 TVRDKA F. M. SCHMITT Pred Škofijo 2, Lingerjeva 4, LInbljana iiljudno vabi cenj. odjemalce k nakupu praktičnih mlklavževih daril in igrač! 273-6 Jazz-trio sa pt^nc prireditve, se priporoča. A. Kdljčenko. L:pi-čova 2. 307M-r Absolventinja dri. dvora-z. trg. š-ole t prav dobrim uspehom. 10-mes-ečno prakso. zmožna Jov., srbohrv., nemžkega. deloma italijanskega jezika, slovenske in nem*ke stenografije, nrna strojepiska, išče kakršnokoli pisarniško mesto. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolventka«. 80731-2 Sreske poverjenike iščem. Plača 1.200 Din tn 10% pro>-izije mesečno. — Ponudbe z znamko za odgovor na o.— pri Ludvik IlerJič; Ljub-liana, Rimska 13. 30602-29 Bmeda 1 Dta tarek 3 Mi i» šifro «11 dajanje lasiov« • Dia. Najmanjši tneaet 17 Dia. Polnojarmenik rVo&gatter) rabljem, r par-fektnem sitanju, kupim. — Tržar Gregor. Dol. Logatec. 80420-7 'l ragocenosti Beseda 1 Dta. tavel 8 Dii za šifro al] iajan»e naslov). 5 Dia. NajmanjSi cneesk 17 Dta. Vsakovrstno ttott* ^-upoj« oe najriijall Mnar CERNE • jnvelii Ljnbllana VVotfov« ulica 1«-» Beseda 1 Dta. lavek I D> ta lifro aH dajanje aasiov S Ka NajmaijS tne^-i 17 Dia Hranilne vloge kepto ii>. prodaM« najbolji« potom moj« pieorne Rudolf Zore Ljubljana, Gledališki i? Telefon 88—10 80777-16 Hranilne vloge rasb denarnih tarodo-i nakar ta prodajo proti takojlnjemp jlačiii ((▼ril najneodneje AL PlaninSeb LJnbUaoa, Beethovnov* o 14/L Telefon « 1' 81«« V najem, Beseda I Dta lavek 8 D> za šifro all dajanje naslov. 5 Dta. Najmanjši ine*<-> 17 Dta. Ljudska kuhinja io brezalkoholna gortilna s stalnimi abonenti in gosto, v ve':je prevzeti. Posestva po vsej dravski banovini, r različnih cenah ia velikostih ugodne lege. Stavbene parcele v eentm Ljubljaa« ki na por 11 ariji proti Pristave« Franjo * Liobijani, Sr]avč«va e. 4a. Telefon 23-81. — Nasproti iramskegs gledališča. 86386-»' V Brežicah •n okohoi «• naprodaj fcBe. stavbišča. vinogradi, sadovnjaki ro»dov, * » okrožen laL Attemaovega velepooestva. VpraSati: Iaj. M:kUn 0, Breiica. 887-80 ll-stanovanjsko hišo v bBSnt gtov. kolodvora, eeoa Dia 860.00®, dom* nad •irt%, proda Adamič, Go-mosvptska e. 8/11. arree-ao Dvodružinsko vilo za Bežigradom, prodam. — >na 1120.000 l>"n, prevzem hipoteke. Staničeva ul. 33, Bežigrad. Dvosob. stanovanje manjše, čisto, v L aastr., oddam 15. decembra aH 1. januarja sa 830 Din. Pro-dovičeva ahca 1-1, blizu tramvaja. 30741-81 Dvoje stanovanj erKeobno ta dvosobno, prostorni, takoj poc«nl odd* Tribuč, Glino«, Trfažka tt, tel«Ion 36-05. «7»vai 2 lepi stanovanji emosobni ta jm.ttto tobo, oddamo takoj ali poaneje manjšim so4idn:m strankam. Stani fera lfi/I. _ 30796-31 Stanovanje obrtojoč« is trefc aob, kopalnice ta pritBvlta. oddam za 1. docember boljii, mirni stranki. Gregor5i<«va 1S/I, 307{M-ai Dvosob. stanovanje • dvema balkonoma, solnčno, parketirano. oddam takoj ali za januar. Rožna dolina, Cesta YIH. »t. 13 30798-31 V okolici Ljnbljane dofcl VreapfaUSoe ftaaov*nj« maVa drofina, 6e prevzame oskrbovanj« vfl« ta vrta, M leži 10 km od Ljubljane ob Ponudbe * navedbo poklica pod lifro »Pošten zakonski par« aa ogl. odd. Jntra. 30797-91 Vam bo pomagal, da ropot aadoblte zdravje a pomoCJo zdravilnih zeliSč. Ne bodite neprljatetj samenra sebll Obolenja pri meni ali bolečine pri meseCnl CJSO (menatmac^JI) Vam ublaži Hersan-čaj. Ali Vas moti odebelelost (zamafičenoet) T _ Ali hočete biti vitki? — Potem morete uporabljati HERSAN CAJL Zakaj bi trpeli na revmatlzmu in protinu (glhtu), Ce to ni potrebno? HERSAN CAJ je sredstvo, ki Vam lahko olajša muka. HERSAN CAJ pomaga tudi pri arterijosklerorf ht hemoroidih (zlati žili). _ All res ne veste, da je HERSAN CAJ dobro sredstvo pri obolenja falodca, jeter in ledvic? HERSAN CAJ se dobiva samo v originalnih zavojčkih v vseh lekarnah. — Zahtevajte brezplačno broSuro in vzorec pri: »RAMOSAN«. ZAGREB, DUKLJANINOVA ULICA 1 br. 19894/1098 Lepo prazno sobo oMn takoj ▼ Beetbevaorvi ulic» 4. Mary. _ 8CTTS6S3 Sobo Eno ali dvosobno stanovanje oddam takoj solidni itrankl. P"?!aJ«a, Zadružna 3, Ko-d-aljVvo. 80T96-31 Novozidana hiša Ivomadstronma. 7-et«novanj-^ka, komfort, donos letno »0.000, eena 650.O00. napro-!aj. Pisnma ADAMIČ, Go--posvetska S/H. 8c7-i0-sc Dvosobno solnčno Posestniki! ■a. rvoje resa« tatere^eote »otrebojean različne h3e, rile, stavb, parcel« ta poee--tva. Prodaj« icvrSiai r oajvei^ tajnosti. Pristave« -ranjo, Ljubljana, Erjavče-,-a L 4a._»C-a) Iliše - posestva - vile d dinarjev 80-000 aapcej; Gostilne - trgovine rnaSčine. pekartje, žage — orodaja Posredovalnica Ma-ibor. Slovenska ulica 95. 807«e-30 -seda 1 Din. davek 8 Dta . lifro ali lajviie sadova Din. NajmanjS taeaek 17 Dia. itirisob, stanovanje v oentrumu b 1. februarjem •a razpolago. Informacije "Sledwei60va SO/L levo od 1.3—<16 ure. 30G.5-31 Trisobno stanovanje ; vsemi pirtiklinami za_ 1. ;anuar 1987, odda v Gajev! ilieJ 9 Hranilni in pooojilni ;onzorcij. arrai-16 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalmoo, od-leim v r veoh poeloralnfeah Jutra. 80783-91 Enosob. stanovanje mbo. oddan takoj odrasli družini KavSkova 6T[. 80774-9i Dijaikt sobe i Dta, te vek „ Dta « Šifro ali dajanje h4ot, 5 Dia. NajmanjU 17 Din. tneeek Dijaško sobo ■ *re«aa po- steJ.^rma^J, mjtikom, oddam v bližin) TebiriSke srednje fcie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro >.N -aka eena«. arrss-9a odtea 1 ali S eaoDama v vili Podroini-koaa. V«6na po« 14. 30734-83 Veliko sobo tepa, premo, oddam takoj, prod škofijo, H. 9, lev«, SubadobnDc. 807C-33 Dve gospodični »tanat takoj aa itano-vanj«. Naelov t vati poslovalnicah Jntra. 80735 33 Opremljeno sobo oddaan. Poeeben vhod, Ran-potna 6, Trnove. 80756-33 Opremljeno sobo • posebnim vhodom, oddam r Gradiiča. Naeiov t vtei poafovalatoah Jutra. 80751-88 Sobo •d dam aa 800 Sta Hulor v vaek poelovaisicah Jutza. S0748-£3 Beseda 1 Dta. lavek 8 Dta sa litro ali dajanj* naslov* l Dia. NejmanjM steaek U Dta. Sostanovalca s hrano ta vso oskrbo, — sprejmem takoj. Sv. Jakoba trg 6. 80035-23 Lepo sobo * dvema posteljama, takoj poceni oddam. Ginkarjevo nabrežje šfcl/H. nadstr. »>785-33 Elegantno sobo kopalnica, vhod • rtopntHa, v centru, takoj oddam «o- lidnemu gospodu. VpraSati: Miklošičeva 1)4, trafika. 30705-93 spre. BoljSa družina rej me odno v na brano prav dve gospodični. Ogled po-poldoriak« ur«. JegKčeva 10, IX. itopniMe, I. nsdstr. 807«5-23 Solnčno sobo masno, parketrrano, poee-nen vhod, visoko priUičje, oddam za takoj ali pozneje. Cena ugodna. Staretova 26. 80730-23 Sostanovalca iSfemo v tfsto. svetlo, sepa-rirann. kurljivo sobo. Mlekarna, Celo>ška cesta 42. 60760-23 Opremljeno sobo ■i udi, parket, elektrika, ■ dvema posteljama, poseben vbod, parter, takoj oddam v Rožni dolini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 80790-23 Sobico opreerfjeno, i vbodom it veiie, takoj oddam. Rožna ulioa 19. »5796-23 Opremljeno sobo čisto, oddam gospodo. Mi UoSičera 16TV, levo. 30772-25 Opremljeno sobo i uporabo kopahitoe, i centralno kurjavo, t eentm, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 80778-98 Opremljene sobe poaeba vbod, • eno ali dvema posteljama HoO—950 Din, eveut. • brano, bliau tramvaja, oddam. C-eraetova 31, Bifika. 80778-93 Sobe išče Beseda 1 Dta, lavek « uit m lifr* alt lajaata sadova S Dia. Najmanj« caeaek n Dta. Abiturijentka išče lepo sobo * vso oskrbo in souporabo kopalnice, pri boljši rodbini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod lifro »V centru mesta«. _ 30787-33a V Celju OSea toplo sobo m deset noči. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod lifro »Center«, 90786-88» Izgubljeno Beseda 1 Dta. lavek 8 Din i« lifro all tejaoi* našteva 6 Dia. NajmanjU nosek 13 Dta. Zlata verižica sa )s izgubila aa pa« od 33ke do Zv«ede. Oddati jo je v ogi- odd. Jutra. a076W8 Beseda 1 Dta. tevek 8 Dta u lifro al! lajanle aaaiova 8 Dia. NajmaajB laesek t7 Dta. ZIMSKE SUKNJE boljše vrste. I Hubertu« nepre-močljiv 250 Din, perilo m vsa praktična oblačl-] la nudi po re-| klamnih cenah PBESKEB, I Sv. Petra c. 14. Najlepša darila ^ MIKLAVŽA Otroške harmonike Din TS.— Violine Din 68.— Gitare Din 120.— in druga glasbila najceneje pri M. M O D I C, LJUBLJANA. Kopitarjeva 4. Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, prlatno-barvnl, »Paket Serija A« za moSko, tensko, posteljno, namlzno-perllo ln rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih toorlngov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z< z vsebino S m blaga za zimsko suknjo all ženski plašč, moško obleko all damskl kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi Spedjalnl paket »Original Koamos D« z vsebino 10 do 25 m najfinejših p 1J a m a f lanel, modnih bar-hentov za obleke In blnzo ter toplega moškega tn ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.--V»e poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je Se zaloga pri RAZPOSILJALNICI »KOSMOS* MARIBOR, Dvofakova cesta it. 1 PrUdjaček industrije« na 220 voltov enako-smerni ali 380 v. vrta. toka, 50 do 100 ka razpoložljive vodno sile s kalorično rezervo, ev. para za tehnične namene, potrebni svet ob tekoči vodi v zelo ugodni legi na Gorenjskem poleg železnice, ev. lndustr. tir, želi pritegniti večje podjetje. Dobra prilika za nastanitev finalne kemične, metalne ali tekstilne industrije. Ponudbe pod »Nova industrija« 113 ogi. odd. Jutra. Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I« Pogačnik, trg. a kurivom BOHORIČEVA Telef. 20-59. Mod mostom In deželo posreduje Jutrov mali oglasnik Staro lito železo (strojno) kupim po najvišji ceni, pfeu3jfvo takoj. 2ELEZOLIVABNA SMOLE, DOBROVA pri LjubljanL Telefon 38-S4. f Do trpel Je po kratki mučni bolezni naS stoti soprog, očka, ded, praded, stric in tast, gospod IVAN ŠLEGL K večnemu počitku ga spremimo lz hiše žalosti v torek, dne 1. decembra ob 15.30 na pokopališče na Žalah. V KAMNIKU, dne 80. novembra 1936. Globoko žalujoče rodbine: 8LEGEL, TOROŠ, BERNIK, MARTIN — in ostalo sorodstvo. 115'U ■ je tisti, M obdaruje z trapu Izbira je velika ~ črpežnost neprekosljiva Cene najnižje! R. URBAN: O Ud. i gospoda Treeja Roman »Res mislite, da obstoji druga oporoka?« je Ro-bin prekinil te izpade in se obrnil k slugi Stone je nekaj časa srepo gledal predse, nato pa globoko zasopel in dejal: »Da, druga oporoka obstoji!« Kakor da bi ga pičila kača, je gospod Taylor poskočil in za vpil: »Kje je ta oporoka?« »Ob svojem času bo prišla notarju v roke,« je s porogljivim nasmehom odvrnil stari mož. »Tu se godi nekaj nepoštenega,« je vzkliknil Taylor in zardel kakor kuhan rak. »Kakor je videti, je bilo temu človeku mnogo do tega, da bi moj brat umrl —« Počasi, počasi,« ga je opomnil višji nadzornik; »kakor stojijo stvari s kriminalističnega vidika, ste doslej vi edina oseba, ki si je mogla obetati od smrti vašega brata kori3t.« Po teh besedah je poprosil gospodično Adlercreuzovo in gospoda Tay-lorja, naj zapustita sobo in naj ne govorita drug z drugim, dokler ne bo preiskava končana. Ko sta odšla, se je Robin obrnil k slugi: »Kje je torej oporoka, ki govorite o nji?« Stone je nekaj trenutkov premišljeval, preden je rekel: »Saj veste, gospod, kaj je prisega. Gospod Tree je to oporoko, s katero je prejšnja razveljavljena, tik pred smrtjo sam spisal, in oporoka je pravomočna, ker sta jo potrdili dve priči Jaz sem pa pokojnemu gospodu s prisego obljubil skrbeti za to, da se oporoka ne objavi pred določenim dnem. Če hočete potrpeti, dokler se ne snide porota, tedaj upam, da bom mogel izročiti oporoko kronskemu sodniku.« Robin je dvomljivo majal z glavo, in Bartonove ustnice so bile postale čisto tenke. Na vprašanje, kdo sta priči, je sluga molčal. »Nič drugega vam ne morem reči kakor to,« je dejal nazadnje, »da bo nekdo doživel strašno razočaranje.« Barton je bil dober detektiv, ker ni imel samo bistrega uma, ki je potreben za njegov potkiic, ampak tudi to, kar navadno imenujejo izvrsten nos. Ta čut ga je zdaj napotil k poskusu. »Veste, Stane,« je premišljeno dejal, »da utegne ta skrivnostna prisega pogubi ti vas in gospodično Adlercreuzovo, če--no, kaj menite?« Sluga je skomignil z rameni. »— če bi se izkazalo, da igra gospodična AdHer-creuzova v novi oporoki kako važno vlogo.« Udarec je zadel. Stone je kar posivel v obraz in zajeolja! neikaj nerazumljivega. Višji nadzornik mu je mignil, naj gre. »Ali se spoznate v tej tetoiiji ?« je Robin vprašal mlajšega tovariša. »Niti sanja se mi ne,« je ta priznal. »Vsekako sem pa prepričan, da druga oporoka obstoji in da igra v njej gospodična Adlercreuzova znamenito vlogo. Zvezo naj pa sam vrag ugane.« Ko je Stone po zaslišbi odšel iz obednice, je zunaj zagledal gospoda Taylorja, ki je slonel ob galerijski ograji in ga je menda čakal. »Dve besedi moram govoriti z vami,« je vljudno rekel Taylor in pustil slugo naprej v tujsko sobo. »Prejle sem bil nejevoljen,« se je jel izgovarjati mladi človek, ko je zaprl vrata, »ker se mi je zdelo, da me hočete z oporoko samo prestrašiti. Povejte mi resnico, Stone, knežje vas poplačam. Saj ni mogoče, da bi bil gospod Tree zadnje dni pred smrtjo izpremenil svoje mnenje in napravil novo oporoko.« »Da,« je s hripavim glasom rekel sluga in stopil tik pred Taylorja, »tako mislite vi, podla morilska duša, in vaš pajdaš!« In z močjo, ki mu je ne bi nihče prisodil, je mladega človeka toli strašno udaril za uho, da je omahnil naravnost v naročje nadzornika Bairtona, ki je tisti hip stopil v sobo. »Nu, otroka, nikar se ne stepita,« je dobrodušno rekel detektiv in prijazno se smehljaje pogledal mlademu možu v spačeni obraz. »Sicer pa, spoštovani gospod Taylor: kako je z najinim alibijem?« 3. poglavje Spoštovani gospod. Ker imam za vas važno poslovno ponudbo, vas prosim, da bi me drevi v ta namen točno ob osmih čakali na vogalu Towerskega mostu in Herring Street. S posebnim spoštovanjem (Podpis nečitljiv) Takšno je bilo pismo, ki ga je našel brezposelni elektrik James Morton. ko je nekaj pred osmo uro zivečer stopil v podstrešno sobico, kamor je hodil za tri šilinge na teden spat. Pismo je bfic spisano s strojem, in prinesel ga je bil postrešček. Mladi mož je najprej mislil, da gre za slabo šale in da je funtski bankovec, ki ga je našel v pismu ponarejen, zakaj po nekaj meseceh jalovega stokanja za delom si skoraj ni mogel predstaviti, ds bi kdo prav njega vabil v kakršno si bodi poslovno podjetje. Zato je šel v spodnje nadstropje, kjei je stanoval neki pismonoša s svojo rodbino, in se je z njim kot strokovnjakom posvetoval zastran bankovca. Mož mu je potrdil, da. je bankovec pravi, na kar je Morton kakor puščica zletel v svojo podstrešno sobico, obrnil ovratnik, od znotraj z obližem zalepil luknjo na kolenu svojih hlač in zdirjal na ulico. Pet minut pred osmo je bil že na kraju snidenja. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Mahoma je tik ob pločniku naglo zavrl avtomobilski izvošček, nekdo je iz temne notranjosti odprl vratca, in moški glas je porabil Mortona, naj brž prisede. Trenutek ali kaj se je Morton obotavljal, a v tesm mu je prišlo na misel, da nima česa izgubiti; sikočil je v vocz in sedel v naslednji sekundi zraven človeka, ki mu zaradi teme ni mogel razločiti obraza. »Ali smem vprašati, kdo ste, odkod me poznate in s čim vam morem ustreči,« se je Morton obrnil k tujcu. Mož pa ni odgovoril, ampak je skozi ii-nico v zadnji steni avtomobila, ki je zdaj vozil kakor obseden, gledal na cesto. Šele čez nekaj minut se je obrnil in presenetil soseda s čudnim vprašanjem, ali je danes že bral kak časnik. Ko je Morton rekel da ne, je hotel tujec vedeti, zakaj ne. PLAŠČ — OH PMTOMA KER DOBITE VSAKEGA DESETEGA ZASTONJ. O ČEMER SE NATANČNEJE INFORMIRAJTE V TRGOVINI KONFEKCIJE PAULIN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5 darila za »MIKLAVŽA" v veliki izbiri pri R. M I K L A U C »PBI ŠKOFU« - LJUBLJANA Lin garjeva ni. — Pred Škofijo. Praktično in poceni! iJCdor ogtaiuie ta ttafrredute S V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da naa je za vedno zapustila, previ-dena s tolažili sv. vere naSa ljubljena soproga, teta, gospa MARIJA DEJAK roj. GUBE soproga sluge drav. fin. dlrek. v p. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v torek dne 1. decembra 1936. ob 2. url popoldne iz hiše žalosti Karlov-ška c. 28 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 30. novembra 1936. Žalujoči: DEJAK J02E, soprog, ter ostalo sorodstvo. JOSIP KAGER MARIBOR, MIKLOŠIČEVA 4 IZDELUJE DRAGULJE IN ZLATNINO. PRIPOROČA SE ZA PREDELOVANJE BRILJANT-NEGA TER DRUGEGA ZLATEGA NAKITA. VEŠČE STROKOVNO DELO PO ZMERNI CENI. I Največjo izbiro damskega na]Hla na pr: svi ene, volnen, lr ma JhtVl AM« ko triko Jiomblneže. majce. hiai. ke. zimske spaine srajce. pidžanw. jutranje halje dobite t novi Specljalnl trgovini za perilo F. I. Gori čar, Ljubljana, sv. Petra e. SO. ] Da t*e trgovina vpelje, dobi vsak kdor kupi nad 25.— Din primerno reklamno darilce! < ••i^sSfS?« vit ZAHVALA Vsem, ki so spremili in na kakorkoli način počastili spomin pokojne gospe KLOTILDE ENGELSBERGER se najiskrenejše zahvaljujemo. KRŠKO, 29. novembra 1936. Rodbina Engelsbergerjevih Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Riboikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jena. 3a Hwrmtrtl del je odgovoren Ak>jz Novak — Vsi j I^ddjaai