PoStnlna plačan? »olnvin' Leto IX, št. 285 Liubffana, spada 5. decembra 1928 Cena 2 Din mm !«■•)« mt» «jw«r»). — meaediu Uin ij—, t* Dir Telefon it. aogfe, loamviai oMtltki Ljubljana, Pr io?> uHca it. 4. — Telefon it. *«c* Podrotnid: Maribor, Alets* >drova It. 13 — Celje. Aleksandrova cest« itafan pr* postnem cek. zavrniti: Liub« lana (t 11.M42 Praha čisto 78.180. Wi«n, Nr. 105. Ljubljana, 4. decembra. Jutri bo v Avstriji voiitev predsednika republike. Fo avstrijski ustavi ne voli prezidenta neposredno narod, marveč obe zbornici »narodni svet» in •zvezni svet». ki se v ta namen sesta-neta v skupno ^zvezno skupščino«. Predsednik se voli z navadno večino glasov. Dosedanji zvezni predsednik dr. Mihael Hainisch stoji na čelu sosedne republike že osem let. Prvič je bil izvoljen I. 1920., drugič pa pred štirimi leti. Zaradi svoje objektivnosti in odličnih zmožnosti je dr. Hain sch jako priljubljena osebnost in uživa zaupanje vseh strank, tudi socijalna demokracija nima proti njemu tehtnih očitkov. Če bi bilo po avstrijski ustavi sploh mogoče. ni nobenega dvoma, da bi bi! doktor Hainisch jutri v tretje izvoljen za predsednika republike. Toda ustava izrecno do'oča da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma zvezni predsednik. Treba ie torej ali izpremen:ti to točko ustave ali pa iskati drugega kandidata. Prvotno je zvezni kancelar dr. Se:-pel predlagal vsem strankam, nai bi se avstrijska ustava izpremenila ne le sede te določbe, marveč nai bi se pravice zveznega predsednika v toliko razširile, da bi mogDl razppščati parlament in imenovati vlado, česar dosei ne sme. Razen tega nai bi ga volil narod neposredno. Socijaln' demokrati so ta predlog energično odklonili, predvsem zato ker so sunfli. da bi on direktnih volitvah kand:dira1 sam dr. Se;pel.^Tak r>o-litično eksnoniran. energ<"en krščmsko-SOciia'n; zvezni pred«edi'k z las+no vob'o in s neizrazito kopalnimi tendencami soe:ialVom n'k^Vor ni po volii Brez nrhoveea nris'an^ Da ie iz-prememha us+ave n°mosroča. ker s*1 za-nio zahteva dVPtr°ti;nska več'na ki ie koa':rane m°?čanske stranke n:majo Po izjalovljenju tega načrta bi mogel dr. Seipei skušati pr,dobiti socija.ne demokrate vsaj za to. da se izpremeni samo ona ustavna doio-ba. ki onemogoča tretjo izvolitev dr. Hain.scha. Tega pa ni storil, marveč .e poiskal drugega kandidata iz vrst krsčansk ,-socijalne stranke, predsednika Naiodnega sveta. Miklasa. Tej kand daturi pa se protivita obe s krščanskimi-soc.ja ci zvezani stranki, velenemci in kmečka zveza, ki želita na čelo republike strankarsko neekspon rano osebo. Mi-klasu posebno zamerjata, da je 1. 1918. glasoval proti priključitvi Avstrije Nemčiji. Čeprav se je Mik as kot predsednik poslanske zborn ce izvrstno obnesel in mu vse stranke s socijalnimi demokrati vred priznavajo nepristranost, vendar se doslej ni posreči o pridobiti nobene stranke — razen krščansko-so-cijalne — za njegovo kand:daturo Fo-cijani demokrati imaio lastnega kandidata. duna;skega župana Seitza. kme;-ka zveza in Velenemci pa bi na.raje iz-vo ili v tretjič dr Hanischa. Kdo bo torej novi predsednik avstrijske republike se še sedaj ne ve. Ce vztrajajo krščanski soci.alc. pri Mik a-su, je gotovo, da bo treba več glasovanj, preden pade odloč tev Ce ne pridobe končno vsaj ene izmed koaiiranih strank a.i pa, če se socijalisti navsezadnje ne vzdrže volitve, bo treba opustiti Miklasovo kandidaturo. Doslej se ni resno predlagalo še nobeno ime, ki bi imelo upanja na izvolitev. Ako vse kombinacije izpodlete. bo prišel v poštev zopet dr. Hainisch. Velenemci in kmečka zveza so se že obrnili na socijalne demokra:e s pozivom, naj omogočijo za to potrebno izpre-membo ustave. Zdi se. da se socijalisti temu ne bi protivili. Toda vse k:že, da z izpremembo ustave ne bo n.č. ker se sedaj krščanski socijalci ne interesira-io zanjo Upajo namreč da bo po štirikratnem brezuspešnem glasovanji) postal zvezni kancelar dr Seipei avtomatično nas'ednik dr Hainischa Sme se pa smatrati več kot sigurno, da te eventualnosti socijalisti nikakor ne bodo pripustiJi. marveč raje pri četrtem glasovanju volili makar samega krščan-sko-socijalnega kand:data Miklasa, samo da ne pride dr. Seipei na čelo avstrijske republike. Bebijev zagovornik poslan z Dunaja Praga, 4. dec h V zadev1' umora Bebija današnji listi ne registrirajo nobenih novih momentov. Vaš poročevalec doznava iz od= vetniških krogov, da je bil Bebi ju od sodi= šča najprej dodeljen ex offo zagovornik ker se je mislilo, da je Bebi popolnoma za= puščen m da bo ostal brez pravnega zastopa &tva V zadnjem momentu pa se je javi! pri sodišču drug odvetnik, ki ie prevzel za fctopstvo Bebija Vaš poročevalec doznava da je bil ta odvetnik, ki se imenuje dr Wutik, naročen od tujega konzulata na Dunaju. Severingovo posredovanje Dortmand, 4. decembra (be.) Semkaj je prl-itpel notranji minister Severrng in }e imel prve iraraovore i vodilnimi krogi železne industrije. Priprave na ofenzivo proti Zagrebu * Konference pri min. predsrrniku. - Vukičevicevci so za najostrejše ukrepe. - Demclirati brez orijentacije. - Av- dijence na dvoru Beograd, 4. decembra p. Danes je v Beogradu zopet prazni.k in dan je minul brez posebno važnih političnih dogodkov. Sobotni zagrebški dogodki so še vedno edini predmet razgovorov v političnih krogih. Lojalno je treba priznati, da edino beograjske »Novosti« kažejo razumevanje za pomen teh dogodkov. »Novosti« povdarjajo tudi važnost dejstva, da je vodstvo HSS sklenilo. da ne sodeluje v procesu proti Pu-niši Račiču. kar znači. da so radičevci prekinili sploh vse zveze z Beogradom. celo toliko, v kolikor se je imelo zaupanje v sodišče. Na drug: strani piše ostali beograjski tisk poDolnoma Po želji vlade. Rekord nosi »Pravda«, ki stalno zahteva še ostre;še ukrepe proti Zagrebu in vodstvu KDK. Glavno vprašanje, ki se sedaj razpravba v vladi, je vprašanje ukrepov, ki jih namerava podvzeti. Predsednik vlade dr. Korošec je imei danes ves dan v notranjem ministrstvu konference s svo;im pomočnikom 2 ko Lazičem, načelnikom iavne varnosti Rado Todorovičem. z zagrebškim velikim županom dr. Zrelcem in š^fom zagrebške policije dr. Vragovičem. Zadnia dva sta dobila obširna navodila ter sta odpotovala nazaj v Zagreb. Zanimivo je. da je razgovorom deloma prisostvoval tudi višji državni oravdnik pri zagrebškem sodnem stolu dr Aleksander. Kakor se zatrjuje, bo vlada znatno povečala število orožništva v Za^ebu. Kot važnejša dogodka današnjega dne je označiti opoldansko ponovno avdi'enco V. Vuk'čeviča in večerno av-di . enco dr. Korošca. Avdijenco g. Vuki-čeviča se interpretira kot karakterističen znak. Vprašan'0 ukrepov proti Zagrebu in vodstvu KDK je v osta'em poostrilo nasprotstva v vrstah vladn-h skupn RadikaM zahtevajo, naj se rodvzame o najstrožji ukrepi proti vodstvu KDK. zahtevajo nai se odstavila ve!;ki župan dr. Zrelec in šef policije dr. Vragovič. Poslanec iz skupine V Vukičevica 0;uro Jankovič ie v tem smislu vložil :nterpe'ac;jo na dr Korošca Na drugi stkani na «o demokrati brez orijentacije. Pri njih nr^vlnd^je na-7'-ranie. da bi hi'o iako nenrl'"no podvzeti ostre ukrepe in da bi bilo mnogo Ponovna aretacija urednika „Nar. Vala" Urednik Desio je bil včerrj zon <>f aretiran radi r^šaljenja Veličanstva v posebej fed^js »Narodnega V?la« Zagreb, 4. decembra č. Danes ob 1. bolj oportuno. ako bi vlada dala inici-jativo za mirno rešitev spora. Mnogi demokrati trdijo, da ima Uavidovičev ultimat od preteklega tedna tendenco izzvati krizo vlade, da bi s>e mogli za-početi razgovori za ustvaritev sporazuma. Predsednik vlade dr. Korošec je ne-od očen. Vendar ga imajo radikali tako v rokah, da bo moral končno — kakor vedno — storiti to. kar oni zahtevaj. Zatrjuje se, da bo jutri sk ical konferenco šefov vladnih skupin in nato sejo ministrskega sveta, kjer bi se naj razpravljalo, kako najti izhod iz sedanjega položaja. Nocoj se je vaš dopisnik razgovarjal z nekim radikalskim ministrom, ki mu je izjavil, da po njegovih vtisih prevladuje v viaui želja, da bi se šlo na volitve. Sedanja večina bi pri -tala, da se Narodna skupščina razpusti in razpišejo volitve, vendar bi moralo vodstvo KDK pojasniti, kako jamstvo bi se moralo dati, da bi te volitve zares smatralo kot svobodne. Ne imelo bi nobenega smisla iti v volitve, čeprav bi bile svobodne, ako bi vodstvo KDK kasneje oporekalo, da so bile svobodne. Bilo bi najboljše, ako bi vodstvo KDK bilo zastopano v novi volilni vladi ter bi se tako ustvarila koncentracijska volilna vlada . . . Po neki drugi verziji naj bi vlada do 15. januarja (?) dala od svoje večine izglasovati proračun in ponudila nato KDK vstop v vlado, ki bi bila volilna. Po dosedanjih informacijah bi KDK tega ne sprejela, nakar bi izvedla volitve sedanja vlada sama . . . Nocojšnji avdijenci dr. Korošca s* pripisuje poseben značaj, vendar pa se o njej ni moglo ničesar točnega izvedeti. Mnogo je bil dares opažen sestanek vodife!ja zemlioradnikov Joče Jovam-viča s posl. dr. Sveti iavom Popovi-čcim. Pozneje ie Joca Jovanovič izjavil novinarjem, da mu razmere med Beogradom in Zagrebom vz! ujajo skrKi in da ie po zadnjih sklenih vodstva KDK sporazum še bob' otc^kočen. Baje je JMO sklenila, da odnošlje Posebne delegate k vodstvu KDK v Zagreb in da odpotuje tja posl. Šalih Ba- popoldne ie bil pred Seljaškim domom na Zrinjevcu ponovno aretiran odgovorni urednik »Narodnega Vala«. Kre-šimir Desič. Na vprašanje, zakaj ga policija hoče aretirati, so redarji odgovorili. da izvršujejo samo na'og ki so ga prejeli od prednostavPenih Krcšimi-ra Desiča sta spremPala na ocl cijo urednik »Narodnega Vala« Drag?n Bublič in odvetnik dr. Šafar. Imenovana sta se pridružila aretiranemu De-siču. da vidita na policiji, zakaj je bil Desič aretiran. Desič je na policiji protestiral proti svoji aretaciji in proti nasrlju, toda tu mu ie bilo rečeno, da je redarstvo prejelo nalog od državnega pravdnika. naj ga aretira in da ie redarstvo dolžno izvršiiti vse naloge državnega odvetništva. Krešinfr Desič je bil aretiran zaradi posebne izdaje »Narodnega Vala«, ki je izšla včerai opoldne. Ta izdaja ie biia prvotno zaplenjena, a sodišče jp kasneje 'aplembo razveljavilo. Državni nravdn'k obtožuje Krrš mira Desiča. da -e s to izdaio zagreši razžal tev Veličanstva. Posebna izdaia »Narodnega Vala« -ie obiavlla kakor znano sklene vodstva HSS s katermi se proglaša, da predstavniki hrvatskega naroda ne bodo nricosfvoval: rsznravi proti morilcu Pun:šn R?.č'ču ker preiskovalni sodn'k ni raztegn'1 preiskave na vse 0-sumb'ene ose^e. ki so d^z^evno sodelovale ori tem umoru ;n da n' zlast' zasijal m'"'stra dvora. Dragotma Janko viča ki ga ie že pok. St'eoan Pad'č obdolžil sozn^n;a za nameravan! atentat na hrvatsiVe poslance v Narodni sikiHpščni. V besed lu so bile tudi alu-z''|e. ki so dale povod za postopanje dr* n,ravdn'štva. Zakon o tisku nikier ne predvideva preventivnega ranora za ti9knvne grošVe. Zarirmvo le. da '> b'l Desič že enkrat are^ran zarad' sl^n^ga nrestor*-ka. da na ie k^sne;e sodišče razvel;a-v;ln preventivni rapor. Poliči^ ie KrešImTa Desiča oddala v preiskovalni zapor na sodišču. »Hrvati lahko še čakajo" Govor posl. dr. Mačka na velikem shodu HSS v Zlataru Zagreb, 4. decembra, n. Danes je bila v Zlataru vedka skupščina HSS Na zbor so prišle organizacije iz vsega okraja ter tudi veliko število rudarjev iz bližnjih rudnikov, iz Podkoštine. Hrastine, Trgovišta itd. Zbralo se je tako kakih 10 tisoč ljudi. Dr. Maček je prišel na shod v spremstvu dr. Koš.iti-ča ob 10. v avtomobilu. Navzočih je bi'o tudi nekai drugih poslancev HSS. Poslanec dr. Maček je v svojem govoru izvajal med drugim: «Otroci so oni, ki mislijo, da so to->ovi In puške danes najjačji argument. Ma'jačja ie na svetu I udska m sel zlasti kadar sta za njo pravica n svoboda. Mi vodimo veliko vojno: kakor je pri vsaki voini na fronti se vojska danes pomika naprej jutri naza\ danes na levo. jutri na desno toda tako dolgo dok'er je «na okupu*. je nezloml'i-va. Včasi je potrebno, da se fronta potegne za 100 km nazaj, toda narod bo ostal čvrst, ker ve, da bomo jutri šli- zopet 200 km naprej. Mi vemo, da hrvatskemu narodu ne more pomagati skupščina v Beogradu. Zahtevamo svobodno Hrvatsko, da bomo ločeni od onega, kar je nezdravo, a za to bo treba še težkih bojev in vztrajnosti. Kako dolgo bodo oni v Beogradu še vzdržali, ne vem. a'i dolgo ne bodo več. To vidijo tudi njihovi dosedanii zavezniki, ki iim za M svetujejo: ooravnajte se s Hrvati! Mi lahko še čakamo.* Potoo?jen čoTn Tirana, 4. decembra (be.) Na albansk® obali se ie potopil neki ribiški čoln tz Barija. Utonilo ie fi ribrčev. Odhod dr. Stresemanna v Lngano Berlin, 4. decemhra (be.) V spremstvu državnega tajnika voti Schubert a in dr. Gausa odpotuje nemški zunanji minister dr. Stresemann v petek v Lugano. Bolezen angleškega kralja je trajno resna Včeraj je sicer nastopilo trenutno izboljšanje, vendar pa so zdravniki zelo skeptični. — Ustanovitev državne komisije, ki bo vršila kraljeve posle London, 4. decembra, (lo). Dopoldne ob 11. uri je bil izdan o kraljevem zdravju komunike, ki pravi, da je prebil kralj noč razmeroma mirno. Zdravstveno stanje bolnika povzroča zaradi oslabelosti srca še nadalje veliko bojazen. Zdravnik Stanley Hewett je ostal v buckinghamški palači vso noč, kar se je zgodilo v zadnjem času že večkrat in temu dejstvu ni pripisovati posebnega pomena. Kralj je bolan že 14 dni. Snočni in današnji komunike opravičujeta Po mnenju zdravnikov upanje, da bo kralj prebrodil težko krizo, ki nastopi v enem al. dveh dneh. Male količine kisika, ki so bile dane bolniku v nedelio, so zelo pomagale Naglaša pa se, da to ni bil zadnji poskus da se reši kralju življenje, ampak da se mu omogoči lažje dihanje. Ker kralj zaradi bolezni ne more podpisovati državnih listin, je bilo sklemeno. da se ustanovi posebna državna komisiia. ki bo to opravlja v njegovem imenu. Komisija, kateri pripadajo lord Hailsham. canterburv-ški nadškof. yorški vojvoda ministrski predsednik Baldwin in prvi predsednik lord Balfour se je sestala prvič davi Zadnjič je bila imenovana ta komisija leta 1925. ko se je podal kralj po bolezni na potovanje po Sredozemskem morju. Današnji listi objavljajo obširna poroč;la o kraljevi bolezni Zdravniki, ki so bili pozvani na konzultacijo se izražajo v svojih izjavah zelo previdno vendar pa ne prikrivajo, da ie bolezen kralja zelo resna in da lahko vsaka najmanjša komplikacija povzroči katastrofo Sprva so se zdravniki zelo zanašali na kraljevo močno telesno konsti- tucijo. zaradi dolgotrajnosti bolezni pa ja kralj sedaj zelo opešal Zato ie njegova odpornost zelo zmanjšana. Glavno skrb pa povzroča oslabelost srca, ki se ie zadnje dni vidno stopnjevala. Z umetnim dovajanjem kisika, injekcijami so zdravniki trenutno sicer dosegi močnejše delovanie srca, vendar pa se bo še le v dveh dneh pokazalo, aH bo bolezen k>-en'la na bolje. Z dvora so ukrenili vse potrebno, da bi po nepotrebnem ne razburjali prebivalstva. Čiani kralievega doma se ostentativno kažejo na ulicah, da bi na ta način razblinili verzi :e o bl žaioči se katastrofi. Tudi listom se redno izdajaio uradna poročila, ki so sestavTena zelo pomirljivo. London, 4 decembra s. V bolniški sobi kralia se ie danes vršila se;a angleškega državnega sveta, katere so se udeležili Yorški vojvoda, nrnistrski predsednik Bald-win in notranji minister Johnsen Hic-ks. Kralj ie podpisal dekret, s katerim se imenuje regentska komisija, v kateri so kraljica wa'eški orinc. .vorški voivoda canter-burvški nadškof lord kancelar in ministrski predsednik Ta komis\ia ima nalo.sro podpisovati za časa bolezni namesto kralia važna državne akte Kralj je dopoldne prebil precei mirno, vendar pa se ie temperatura dvignila na 38. Razvoj kraljeve bolezni spremlja vsa država z veliko nanetost;o. Pred buokimrhmn-sko polnčo so stale rl^nes veli1;*3 "možice, ki so pričakovale nadaljnjih poročil. London. 4. decembra, (lo.) GIa>om >-ad-nioga komunikeja, ki ;e bil izdan nocoj ob f). uri 55 minut, io kraljevo zdravstveno stanje nespremenjeno. Danes volijo v AvstrJl novega predsednika republike Volitve bodo ostale bržkone brezuspešne in se bodo morale ponoviti. — Stranke se niso mo£le zediniti na enotnega kandidata Dunaj, 4. decembra, g. Jutri se vrši voli tev novega zveznesja predsednika. Pričako vati se mora. da bo ta volitev ostala brez uspeha, ker so krščanski socijalci na svojem današnjem popoldanskem posvetovanju skle nili vztrajati rri V^^Haturi or^dsednika Na rodnega sveta Miklasa. Pri jutrišnji volitvi bodo torej vse stran ke Narodnega sveta postavile svoje kan li date. tako da se mora računati z breznspeš nimi volitvami. Prihodnv* dni bo sklicana nova seja. na kateri se bodo volitve ponovile. Meni se. da bo v tem času mogoče doseči sporazum med strankami glede kandidata. Pri jutrišnji volitvi zveznega predsednika dr. Hainisch ne more biti več izvoljen, ke* po zvezni ustavi nima več pasivne volilne pravice Priromniti je treba, da vlada 1o~e-daj ni stavila nobenega izpreminievalnega predloga ustave, ki bi omogočal zonetno izvolitev dr. Hainischa. Ker so krščanski .-.oci-jalci odklonili izvolitev dr. Hainischa in ker so bili socijalni demokratje za izpremembo ustave, da bi se omogočila zopetna izvolitev ■ir. Hainischa, naslaja sedai vprašanje, kdo bo izvoljen za predsednika. Ni izključeno, da bo po štirikratni brezuspešni volitvi postal zvezni predsednik dosedanji zvezni kancler dr. Seipei. V tem primeru bi postal zvezni kancler dr. Schmidt. Zanimiva debata o kraljevskem vprašanju v madžarskem parlamentu Razkritja socijalnih demokratov o načrtih bivšega avstrijskega nadvojvode Albrechta, ki hoče v kratkem postati madžarski kralj Budimpešta, 4. decembra, s. V poslanski zbornici se je danes pri debati o reviziji poslovnika zopet načelo vprašanje kralja. Socijalni demokrat Gyorki je izjavil, da zasleduje vlada s tem, da je vložila predlog o poslovniku. prikrite cilje, ki so v zvezi s pred časno rešitvijo kraljevskega vprašanja. Gyorki je sporočil, da ie nadvojvoda Aibr-dit šele pred kratkim na banketu v Debreeimi »pričo 40 gostov v popolnoma treznem stanju izjavil, da bo kmalu postal madžarski kralj. To razkritje socijalnodemokratskega poslanca je pri vladnih strankah povzročilo senzacijonalno vznemirjenje, zlasti še, ko ,ie liberalni član vladne stranke Ugron zakli-al: ^Nadvojvoda Albreht drži že štiri leta take govore.« Poslanec Gyorki je končal svoja izvajanja z zahtevo, da se mora vprašanje državne oblike nujno rešiti. Ta problem je važnejši nego modifikacija poslovnika. Krščanskosccijalni poslanec Nikolaj Gri-ger je izjavil, da nadvojvoda Albreht po njegovem mnenju ni podal take izjave. Ako bi pa vendarle kaj takega izjavil, lahko zagotavlja. da bodo on in njegovi tovariši smatrali Albrehta za uzurpaterja ter nastopili proti njemu. Te besede so napravile trk vtis na poslance, da več minut sploh ni nihče govoril. Končno se je dvignil poslan°c Zoltan Me-sko. ki pripada skupini, ki zable^n svobodno volitev kralja. Izjavil je: «Ao bo Albreht izvoljen z"i krrdja. se me mora smatrati za uzurpatorja.» Ta iziava e pri krščanskih socijalcih naletela na viharne proteste. Splošna nerveza ie izginila šel^ tMaj, ko -o začeli razpravljati o drugih stvareh. Podrobnosti potresne katastrofe v Ameriki Še vedno ni točnih vesti o obsegu katastrofe, ki je zahtevala ogromno število človeških žrtev in povzročila neprecenljivo materijelno y^odo Newyork, 4 decembra r. O potresni katastrofi, ki je zadela Južno Ameriko, prihajajo zelo pičle in deloma ze.o nasprotujoče si vesti Oficiijelna pomiila iz Sant^a.. ga, glavnega mesta rcipulike Chile. govore o številnih smrtnih žrtvah in o stotinah in stotinah porušenih hiš v celi vrsti večj h mestih, dočim objavljajo chilensk: poslaniki v inozemstvu uradne komunikeie. ki zanikajo katastrofalni obseg potresa in zatrjujejo, da je prizadeto eno samo mesto ter da je katastrofa zahtevala samo par človeških žrtev. Vsekakor bo treba počakati točnejših in podrobnejših vesti, da si bo mogoče ustva;'ti pravo sliko o tej katastrofi. Treba pa je tudi upoštevati ogromen obseg potresnega ozemlja. Država Chile se razteza v dn'žini preko pet tisoč kilometrov od severa proti iugu. Spričo razmeroma redke naselitve se ni čuditi, da v glavnem mestu še n;so pod ob;io informiranj o dogodkih v oddaljenejših pokrajinah Vrhu tega co prekinjene skoro vse telefonske iti prometne zveze Santiago de Chile, 4. decembra (ri.) Glasom zadnjih vesti je zavzela potresna katastrofa velike dimenzije. Mesto ra!ca je skoraj do tal porušeno. Ubitih ie bilo 300 oseb in nad 21KJ0 ranjen.h. Nad 20.000 o.-eb ie ostalo brez strehe. Celotni obseg katastrofe še tudi danes ni znan, ker so telefonske in brzojavne zveze večinoma še prekinjene V potresno ozemlje so bili odposlani letalci v s\ rho reko-gnosciranja Iz njihovih poročM se da posneti. da ie 7avzela katastrof,, ogromen obseg V Tamp; je ostalo neporušenih kod firmo angleškega kralja, vsebuje ta moderna državna zajednica mani razvite narode, ki jih vlada zuvener no navodilih metropole in celo take, ki iiih vlada direktno London. Slednje oa samo še čakajo razvojne stop-nie, k? Hm bo omogočila vstop v višjo formo državnosti. Po besedah Chamberlaina je ansleSkl svetovni imperij prvo ln staro društvo narodov, zgrajeno na modrem sporazumu in spravliiv:h kompromisih. V niem se zrcali vsa državniška modrost anglosaške rase in v njem je veličina in moč imperija. _ ir ^ ^»»»»'elanii Carigrad. 4. '«» čase 7e'o razširil Proti ti-no-nllrem 90 o^rw'v<;l',riP močne vr>ta» Stre Vrn;,*->m v katerim iih noz^vlia. nni ta* toi rrrnži-e. Tr P^Savnria se rwvroea, da so obkolili uporniki kraljevi plavni stan, FrpncoR^o-lčHais£a ootfafanja Pariz. 4. decembra (be.) Kakor poročajo, so se začela v peteJk v Narikimgu podajanja med ki-taJsMm zunanjim ministrom Wangrom in franco-stom poslanikom glede revizije IttiKOsko-ktoaJ- j sk« pogodbe. Ni v okviru tega kratkega članka, da obravnava vsa njegova vprašanja. Le ona naj se dotaknejo, ki so te dni sporna. Bolj bi bilo važno paziti, da po tem zakonu dežele s popolno osemletno šolsko obvezo ne bodo padle vsled kakih prenagljenih ukrepov kulturno nazaj. Mesto tega doživljamo spor o katehetih, o stanovanju učiteljev, o sestavi višjega šolskega sveta. Katehetil Komu so na poti, če puste politiko v župnišču in če se zavedajo, da v šoli niso gospodarji, ampak del učiteljskega zbora? Prav nič nimamo proti temu, da oni na podlagi svoje »missio canonica« poučujejo verouk. Isto naj si urede pravoslavni. Pametni kateheti izvrstno izhajajo z najboljšimi samostojnimi demokrati - upravniki šol. Le učite deco o veri in morali, vsak razumen človek vas bo podprl. Se-veda, kjer katehet poskuša agitirati v šoli za svoje politične organizacije in špiionira druge učitelje, tam je spor. Kakor učitelj v šoli ne sme agitirati za Sokola, tako malo sme katehet agitirati za Orla. V interesu reda in discipline je, da se cerkev v šoli odloči samo za pouk o veri, ne pa za agitacijo za razne kongregacije: to kvari edin-stvo šole. Izven šole se otroke sme pridobivati za eno ali drugo dovoljeno organizacijo, a v šoli razun čisto službenih organizacij nobena nima privilegija. In učni načrti Seveda ga bo predlagala dotična cerkev. Šolska oblast pa ga bo odobrila, ne da se meša v vsebino, pač pa da bo v skladu z ostalim načrtom. Zelo bode v oči, da bodo morale občine skrbeti ne le za šolsko poslopje, kurjavo in razsvetljavo, ampak tudi za učiteljska stanovanja. Nedvomno jim zato gre nadomestek stanarine. Drugače pa stvar izgleda bolj grozna nego je. Kako naj učitelj zdrži, če nima kam položiti svojih udov, če je brez doma, če mu odpovedujejo celo sobice, ki mu itak ne nudijo najmanjše udobnosti. Vsi se pritožujemo, da so učitelji premalo privezani na deželo. Komaj zazvoni, hajd na kolodvor. Poprej so bile samo gospodične. Kam naj gredo sicer revice, kakor domov? Zda so pa moški tudi, tako da Je soboto Nevzdržno stanje železniških uslužbencev Sila kola lomi ln sila ne pozna mila! Ta dva izreka lebdita danes vsem železničarjem na ustnih, ko se zbirajo na vseh večjih postajah naše ožje, kakor širše domovine v mogočna protestna zborovanja, da jasno in odločno povedo celokupni javnosti, da v takem pravcu naprej ne morejo in ne smejo Kajti dolžni so svoji vesd, svoji možatosti in svojim družinam, da zahtevajo za svoio težko in odgovornosti polno službo, ki stoji po meri in važnosti na prvem mestu v človeški družbi, vsaj toliko prejemkov, kolikor je potrebno za vzdrževanje telesnih moči in družine, kakor jih že dolgo posedujejo njih poklicni tovariši v sosednih severnih in za-padnih državah. Prirejajo zborovanja, da Jih sliši javnost in da potom te javnosti izvedo merodajni da so železničarji siti neprestanih resolucij, ki niso nikdar nič zalegle. Obračajo se zato s svojimi protesti samo še na javnost in potom te do železničarjev vseh kategorij 'n vseh železničarskih organizacij brez razlike svetovnega nazirania z mogočnim klicem »Združite se In pomagajte si sami«! Tako zborovanje se je v nedeljo vršilo v Celju v prostorih »Narodnega doma<. Velike prostore so napolnili lačni in strgani železničarji do zadnjega kotička. Po konsta-taciji razmer je bil enodušno sprejet sledeči ogorčeni protest: Številno zbrani železničarji na protestnem zboru, ki ga je sklicalo UJNŽB v Celju v Narodni dom dne 2. t. m., z največjim ogorčenjem protestirajo proti krivicam, ki se jim gode in katere so specijalizirano na« vedene v komunikeju, ki je bil sprejet na delegatskem zborovanju UJNZB v Ljubljani dne 14. oktobra t. 1. Posebno dvigajo železničarji svoj glas proti nesramno nizkim plačam odnosno urninam v vseh panogah železničarske službe, proti krivičnemu zapostavljanju, proti krivičnemu zvišanju čakalne dobe za dosego položajne plače, proti nečloveškim kaznim, proti nepravilnemu postopanju v to-vornem skladišču postaje Celje, kjer se sili delavce skoraj stalno delati brezplačno čezotrno delo, z zahtevo, da se ta nepravilnost takoj odpravi. Nadure se morajo plačati ali opustiti. Protestiramo proti sistemu premeščenja substitutov v svrho nadomeso vanja bolnih in na dopustu se nahajajočih uslužbencev, proti po krivdi direkcije na od države deponiranem premoženju bivše Gospodarske poslovalnice, katere premoženje leži mrtvo za svoje prave lastnike, bivše konsumente, posebno pa proti neprestanemu reduciranju urnin na plače, ter končno proti vsem krivicam, ki jih uprava zagrešuje nad železničarji. Zahtevamo slednjič v interesu vseh državljanov, da se zasigura že« /ezniškim delavcem in nenastavljencem eksistenca za starost. V prepričanju, da izvirajo te krivice deloma posredno, deloma neposredno od direkcije v Ljubljani, izrekajo vodstvu te direkcije ogorčeno svoje nezaupanje in zahtevajo od merodajnih mest, da se to vodstvo čimprej izpremeni, ako se ta pravec takoj temeljito ne spremeni. Centralni odbor UJNŽB v Beogradu energično pozivamo, da stopi na plan in pripravi teren za čimprejšnjo rešitev oziroma raz-vozljanje našega gordiiskega vozlja, našega nevzdržnega stanja. . . popoldne pravo preseljevanje narodov. To je nezdrav pojav. Ne da se ga pa zdraviti s prosto naredbo, ampak odstraniti treba globlje vzroke. Eden je gotovo v stanovanju. Dom je sreča in če je še družina zraven, bo zadovoljstvo popolno. Največji naš interes je vezati inteligenco na deželo. Za farovž nihče ne ugovarja, da mora biti udoben in prostoren, čeravno je župnik samec Učitelj, ki je vasi vsaj ravno tako potreben, pa naj se potika po mrzlih podstrešnih sobicah. KdoT ga hoče privezati na kraj tudi izven šolskih ur, mu mora poskrbeti vsaj dostojno stanovanje. Ni tako grozna ta stvar in kapitala, ki sicer gre z dežele v mesto, tudi ne manjka. Tu se nadzida eno nadstropje na občinski dom, tam se zgradi mala vila v domačem slogu. Treba samo enake volie, kakor je ob sebi umljiva. kadar gre za župnišče. Klerikalizmu je zadnjih par let uspelo zadržati rastoči ugled učiteljstva, ki mu ga je izvojevala SDS in idealni boj starejše generacije. Upajmo, da to mrtvilo kmalu spet preneha. Ugled se pa pridobiva samo, če je poleg vzornega šolskega dela videti še mnogo izvenšolskega prostovoljnega dela. Glede višjega šolskega sveta: Pod krinko vpliva staršev se uriva čim večje število oblastnih poslancev Ne vemo prav za prav še, kaj bo oblast žrtvovala za šolo. Občin vsekakor ona zastopati ne more. Dobro, ima naj kontrolo zastopstva, ne pa take moči, da prav za prav odloča. Oblastni poslanci in to še brez proporca, to je če-sto gola partija, kakor če daš tajništvu SLS imenovati več članov višjega šolskega sveta. Če se hoče potom zastopnikov staršev več zveze z gospodarskim življenjem, je že bolje vzeti zastopnika kmetov, obrtnikov, trgovcev ali zastopnike strokovnih organizacij. Kaj pomenijo zastopniki oblastne skupščine, nam je znano iz zloglasnih Lam-pe - Jarčevih časov Kdor si iih želi nazaj, naj raje predlaga, da dotične zastopnike v Sloveniji imenuje kar škofija. Oblast je čisto politična korporacija in ntej dajati močan vpliv v višjem šolskem svetu je toliko, kakor celo šolstvo izročiti dnevni politiki. Dopoldne istega dne se je vršil protestni shod v Velenju, kjer so številno zbrani železničarji z ravno takim ogorčenim prote-stom sprejeli isto resolucijo kot v Celju. Z enakim ogorčenjem so protestirali železničarji na protestnih shodih v Kočevju, Trebnjem in Novem mestu, kjer se je tudi konstatiralo, da so zahteve železničarjev skladne z občimi državnimi interesi, kajti če uprava ne bo hotela ugoditi zahtevam železniških uslužbencev, posebno železniških delavcev, tedaj se nam ie bati vedno novih železniških nesreč, ker je železniško osobje ravno tako izčrpano do skrajnosti kakor železniški materijal. Anglija in izpraznitev Porenja London, 4. dec. (r.lo.) V odgovoru na ne» ko interpelacijo je na včerajšnji seji spod« nje zbornice izjavil zunanji minister Cham« berlain, da Nemčija nima pravice zahteva« ti predčasne izpraznitve Porenja, ker ni iz« polnila vseh obveznosti, izvirajočih iz čle« na 431. mirovne pogodbe. Nemčija bi ime» la pravico staviti tako zahtevo samo tedaj, če bi izpolnila vse svoje reparacijske ob* veznosti. Ta izjava je izzvala živahno polemiko in komentarje v angleškem tisku, ki zastopa povsem deljeno mnenje zlasti glede inter* pretacije člena 341. mirovne pogodbe. «D ailv Telegraph« pravi, da pri* znava jo angleški juristi Nemčiji pravico zahtevati takojšnjo izpraznitev Porenja. «D a i 1 y News» menijo, da bi morala Anglija v porenjskem vprašanju varovati svojo čast, ne pa se vdinjati francoskim interesom. Končno povdarja «Daily Ex« p r e s s», da ni mogoče rešiti porenjskega vprašanja z juridičnega stališča. Odmev v Nemčiji Berlin, 4. decembra, (be.) Nemški list ostro kritizirajo Chamberlainove 'zrave glede izpraznitve Porenja in izražajo svoje začudenje nad neobičajno ostrim tonom Cham-berlainovih izjav. Listi povdarjajo, da se to ni zgodilo niti s francoske strani in da so odlični angleški politiki priznali Nemčiji pravico do izpraznitve Porenja. Končno povdarjajo listi, da je Nemčija v polni meri zadostila svojim obveznostim in da je vsaka zahteva po nadaljnjih garancijah neupravičena. Poljsko-španska razsodiščna pogodba Madrid, 4. decembra (be.) Tu }e bila podpisa na potiskio-španska razsodiščna pogodba. Hmeljski trg Žatec, 4. decembra, h- Tendenca mirna, cene neizpremenjene in čvrste, 1300 do 1750 Kč za 50 kg. Včeraj se je plačalo za prima blago 1850 Kč. Azija v evropski nosi Londonski «Times» poročajo iz Ka« bula, da je afganistanski kralj Aman UUah odredil, da se ima prebivalstvo njegove dežele obleči po evropsko in ODustiti dosedanjo domačo nošo Kot prvi dan izpolnjevanja te naredbe ve« lja 21. marec 1929. Tega dne in poz« neje morajo prebivalci Kabula obleč' evropske obleke in odgovarjajoča po krivala. Tudi ljudje, ki pridejo v Ka« bul, morajo odložiti dosedanjo tradi« cijonalno afganistansko nošo. Vsakdo, ki bi se pregrešil zoper Aman UUaho« vo naredbo, bo kaznovan zaenkrat z denarno globo 5 do 10 afganistanskih rupij, pozneje pa tudi z zaporom. Otvoritev Narodne galerije Ker smo nedavno objavili članek, kaj nas čaka na našem knj.ževnem trsru, bo občinstvo gotovo tudi zanimalo, kaj imamo pričaikovati še ta mesec v umetnostnem življenju. V muzeju bo do 12. še odprta razstava godobne angleške umetnosti, ki ne vzbuja toliko zanimanja, kakor ga zasluži. Občinstvo nai bi vsaj zato posetilo razstavo, da lahko samo ugotovi, kakšne stvari so razstavljene Po svetovnih umetnostnih centrih na internaciionalnih umetniških razstavah. ki vživajo tak sloves, kakor mednarodna umetnostna razstava v Benetkah, odkoder so Dri šla tudi na angleški razstavi tzložena dela. Potem bo naša publika tudi Jahko spoznala, kako visok ie splošen nivo umetnosti v Angliji in v ogromnem britankem imperiju sploh Na drugi strani pa je s tem že sama ob sebi dala pri'iko za primerjani«. kako visoko stoji naša umetnost, povdarjamo. še zelo mlada umetnost, uprav malenkostnega narod iča v primeri z angleško mogočnostjo. Omenjamo pa samo le to, da se bo vsak obiskovalec z razstave po kratkem premiš'jevanju in razsojanju vrni! iz muzeja nad vse zadovoljen nad stanjem naše domače umetnosti. Tri dni potem. 15. t. m., ko ne bodo več plapolale angleške zastave po liubManskih ulicah, odpre v Jakopičevem paviljonu svojo razstavo Božidar Jakac. Ker je toliko 'jgibania. kai ie prinese' iz Afrike, če je tam sploh kai delal in celo, če je tam siploh bil. bo vse nergajoče občmstvo presenetil z veliko kolekcio samih svojih afriških slik in skic. Še važnejši dogodek bo prinesla prihodnja nedelia. ko otvori Narodna galerija svoie prostore v predelanem Narodnem domu. Narodni dam ie že adaptiran. Sobe so po večini že posekane v prav prijetnih in za sli^e primernih barvah, zlasti pa prav srečno rešena adaptaciia stoonišča ter velike dvorane, kier so padla vsa vrata, tako da tvor' velika dvorana in stopnišč" % malo dvorano oreannčmo celoto in nekako ladio. tako da ie že s stopnišče popolnoma odprt i trinoga nt en pocrled v veliko dvorano Do nedelie bodo ^otova tudi še maniša adaptacijska de'a. obešan'e s'1 k i. dr., tako da bo mogoča interna prireditev za člane in povabljene eo^te z ogledom provizorič-fio razobešen:h slik. Za splošni ofrsk p3 bo odmrla Narodna galerija svoie prostore v nedeljo, dne 16. t m ob proslav' svoie de<;et1etn:ce. da se iavnost nreveri. ko'ikn pozitivnega je v tei ra^ki dobi mirno društvo storilo za našo šulturo. _ Anketa 73 umri vo7Tii rod Jutri se bo vršila pri direkciji državnih Železnic v Ljubljani anketa arlede novega voznega reda za dobo 192930 Tu sko-pro-metna zve za z* marborsko obast bo zastopala na tej anketi s stališča najnujnejših potreb p-ebivaistva mariborske oblast; naslednje spremembe odriosno izpopolnitve: Vlak 621—522. ki vmzi od Ljubljane do Celia. naj se podališa do Maribora s pri-odom v Maribor med 18.30 in 19 uro. Prebivalstvo v okrožiu oostai Štore-Maribor ma od vlaka 617—518. ki odhaja iz Ljub-ane ob 12.15. pa do vlaka 62.5—526. ki od-aja ob 17 40 torei ce"h 5 in Pol ure, nobene možnosti za vrnitev. Vlak 573—674. ki vozi od Celja do Tr-oveli samo ob delavnikih, nai vozi tudi b nedeljah in prazn;kih. da bo preb'val-tvu tudi ob teh dnev h d^na možnost po-oldanskeea poseta zdravilišč. Na progi irobelno-Pogafec naj se uvede dopoldan- 1 ?l a u u n ■i m 'il I Premijera! Popolnoma novo! Pustolovščine pogumnega reporterja v senzacijonalnem filmu Besni reporter Kako tvegajo novinarji svoje žrvfjenje v k>vu za vedno novimi senzacijami. — V zahvalo za izredne uspehe je dobil hrabri Nick Stuart srce hi doto lepe ameriške milijonarke. Ve sek)! Zabavno! Izredno zanimivo! Pusto lovno! Predstave ob 4., pol 6., po! 8. in 9. ari. raji m* ljudje ska zveza na vlak 516 in od vlaka 519. Na progi Maribor-Kotoriba nai vozi vlak 1166 do Cakovca. Prebivalstvo v okrožju postajj Sred.šča in Cakovca, posebno pa še številni šolarji nimajo od 10.22 do 18.20, to.ej celih 8. ur netiene možnosti za vrnitev iz Ormoža. — Proga Mariber-Prevalje naj dobi še en par potniških vlakov. — Za poletno seizonu naj se uveljavijo zopet izletniške in kopalne karte vsaj Pod istimi pogoji kakor v letu 1928. Enako bo seveda tudi ravnateljstvo ljubljanske Zveze za tujski promet ponovilo svoje, v splošnem že znane pred oge za ureditev in izpopolnitev voznega reda, ki pa doslej navzlic vsemu prizadevanju ravnateljstva niso bili upoštevani. Gre za modifikacije predvsem na gorenjski progi, nadalje na kamniški in v ostale smeri. Koncem oktobra je ravnateljstvo stavilo predlog za vpeljavo zimsko-sportnih vlakov, in sicer po vzorcu poletnih turistovskih (ne turističnih) vlakov. Tudi je pripravljen predlog za izboljša- nje zvez potniških vlakov Ljubljane s Splitom in Sušakom, posebno v zimski sezoni, ko je na razipolago dnevno v eno smer samo en vlak. Na Sušak moremo namreč potovati le z jutranjim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.33 in prihaja na Sušak ob 19.30. Isto velja za obratno smer. Nočne zveze so ukinjene zaradi nerodnih odhodov in prihodov v Karlovcu. Tako na primer odhaj aveee.rti osebni vlak iz Sušak a ob 22.03 uri ter prihaja v Kariovec ob 4.30, to je 35 minut pozneje, ko odhaja iz Karlovca potniški vlak za Ljubljano Iz Ljubljane pa voz-i v zimski sezoni večerni dolenjec samo do Novega mesta, tako da ostane človek, ki hoče potovati v Belo Krajino, Kariovec ali pa na Sušak. brez zveze. Če pa kdo hoče potovati čez Kariovec na Split, ere iz Ljubljane ob 13.18 ter mora potem čakati v Karlovcu na zvezo z brzovlakom od 19. do 20.26. torej nad dve uri. Nazaj grede je ista mizeriia. To se bo moralo v bodoče na vsak način spremeniti. Člani vodovodnega odseka v Laškem, ki jim pripada zasluga, da je mlado mesto dobilo nov vodovod. O otvoritvi smo včeraj poročali. V prvi vrsti sedijo od leve proti desni: podžupan g. Els-bacher, župan dr. Roš, predsednik vodovodnega odseka sodni svetnik doktor Pernat, davčni upravitelj g. Pleskovič. Zadaj stoje: inž. Homan. zdravnik dr. Lovšin in ključavničar g. Sipek. Telefon 2124. inuBUHU« Elitni kino Matica. Kalemegdan je omrtvel... Beograd, začetkom decembra Kalemegdan, nad Savo in Dunavom v daljo strmeči, spomladi m preko poletja tako blesteč in poln zeienda, živahen, smehljajoč, je omrtvel . . . Listje njegovih kostanjev je orumenelo, odpadlo, na be.ih stezicah parka ni čuti več veselega čebljanja in kbitanja mladih sprehajajočih se zaljubljencev, p.zane so prav tako tudi klopice pod drevjem, kjer so še nedavno — ob toplih nedeljskih večerih — mladi kaplari dvoril kuharicam in pestunjam in jim obljubljali večno zvestobo. Samo včasi pod večer se prikaže na nekoč tako živahnem glavnem sprehajališču parka samoten tujec, obstane za hip, zadivljen nad prelestjo in razkošjem barv. ki je z njimi zahajajoče solnce obrobilo ob laike nad Zemunom in sremsko ravnino, ozre se pod se na jekleno sivi po ukrog Save, za katerim se v svetlobi električnih žarnic iznenada posveti po bregovju Beograd — in spet izgine, kakor je prišel, tesno zavit v suknjo, mrk, po-kašljajoč. Skozi gole krošnje kostanjev vzplahutava oster severovzhoden veter... Beograjski meščan, ki se poleti tako rad sprehaja Po gajih, livadah in travnikih, ki je sredi božje prirode ves blažen in srečen, da se je za nekaj uric iznebil neznosne prašine, se nahaja sedaj pred zimo, ko je minila sezona izletov — tako bi mislil človek — v zelo težkem položaju. Ali prebrisani tiček si tudi sedaj, v teh jesenskih dnevih, zna pomagati iz zagate, da mu ni treba zdehati v dolgočasju! Ž.vopisani plakati na glavnih trgih ti povedo, kaj se je zahotelo Beograjčanu. Zabave, plesa! To naj mu od sedaj naprej vse do nove pomladi nadomešča sprehode po Kalemegda-nu, Topčideru in Košutnjaku. Prve veselice pri »Ruskem caru«, »Grozdu« in »Petro-gradu« so pokazale, da tempo beograjskega življenja ne zaostaja mnogo za tempom življenja v večjih evropskih mestih. Beograjčani znajo živeti! Omrtvel je Kalemegdan, oživel pa je zopet koizo v Beogradu Knez Mihajlova ulica, zvečeT ob lepem vremenu od šeste do sedme ure nabito polna šetajočega se mladega ženskega in moškega sveta, nudi tako bizarno panoramo vseh mogočih obrazov in oblik teles, tako bleščečo sliko raznovrstnih oblek plaščev in klobukov, da imaš vtis. kakor da so se tukaj zbrali ljudje od vseh štiirih strani sveta. Ženske flirtajo, kakopak, po svoji stari navadi, a do ušes zaljubljeni beograjski gigerli in »mangupi« stoje v dolgi vrsti na trotarju in odmeži-kujejo. Med ženskimi obrazi naletiš v tej gneči včasi na tiipe prave orijentalske lepote; ali treba pripomniti, da so take ekso- tične krasotice, ki se neredko pojavljajo v Beogradu, večinoma zelo sumljive t.čice z burno prošlostjo in da na vsak njihov korak nezaupno gleda oko postave . . . Kavarne in gostilne in neštevilne beograjske beznice so sedaj pred zimo postale pravo pribežališče vseh mogočih grešnikov, brezdomcev, popotnikov in potepuhov, a tudi pristojno oblečenih meščanov, posebno onih iz zakonskega jarma, ki v kavarni ob črni kavi, v družbi kvartopircev, uživajo nebeške urice Pi i misli, da se jim je posrečilo uitS za nekaj časa od doma, iizipred oči zlojezikavfh Ksantip. Tu, v kavarnah in gostilnah, boš redko kdaj naletel na politični prepir; če pa nanj slučajno naletiš, boš zvedel, da je Zagreb hudobni škrat, a Beograd čista devrica. Takih političnih prepirov se najraje udeležujejo okrogli, dob. o rejenj možje iz prestolnice.. Popotnik in potepuh, ki premražena ždita v kotu ob svojem jertižu, pa mesto politike rajši pramlevata sladki sipomine iz spomladanskih in poletnih časov — ko sta se za tem ali onim grmom pod Kalemegdanom podnevi solnčila kakor mucka, a ponoči tako imenitno in brezplačno v božanskem spanju odpočivala v dišeči travi — in vzdihujeta sama pri sebi: Bože mili, daj da bi že čim prej spet prišla pomlad, da bi Kalemegdan spet oživel! . . . —K.— Odpravite petrolejke na koroški progi! Pišejo nam: Pri vožn'ah po koroški progi od Maribora do Prevalj se občutno pogreša moderna razsvetljava na postajah Limbuš, Bistrica. Fala, Sv. Lovrenc na Pohorju in Brezno-Riibnica. Te postaje, ki ležijo neposredno ob daljnovodih električnih tokov, Imajo še vedno petrolejske svetiljke, dočim so občinske ceste in skoraj že vsaka kmečka hiša v neposredni bližini postaj razsvetljene z elektriko. Imenovane postaje so glavne izletniške točke na Pohorsko pogorje, frekvenca potnikov ob vsakem letnem času je velika, naval na večerne vlake vračajočih se izletnikov ie posebno ob nedeljah in praznikih ogromen. Petrolejska luč, ki brli nad prometnim uradom, ne daje dovolj razsvetljave niti do nasproti stoječih vagonov, zadnji vagoni vlakov stojijo navadno v popolni temi, in ie pripisovati le sreči, da se ob takih frekvencah niso pripetile do sedaj usodne nezgode. Napeljava električne razsvetljave v teh postajah od že obstoječih naprav bo povzročila železniški upravi prav malo stroškov, podala pa bo potnikom večje udobnost in telesno varnost za potovanja, pro- metu saimemu pa udobnejše obratovanje. Ker do sedaj vse tozadevne prošnje županstev kakor tudi Tmsko-prometne zveze v Mariboru niso imele nikakega uspeha in se na nje sploh ni dalo odgovora, se obračamo tem potom ponovno na direkcijo državnih železnic v Ljubljani, da opremi imenovane postaje v interesu potujočega občinstva kakor tudi v interesu železniške uprave same z električno razsvetljavo. Zimsko zasedanje ljubljanske porote Za letošnje zimsko porotno zasedanje, ki bo zelo zanimivo, je razpisanih 9 razprav. V ponedeljek 10. t. m. bo razprava proti Janezu Fraklju, ki je znan pod imenom pater Frakelj in ki se je odlikoval s tatvinami svetih podob. Druga razprava isti dan bo proti Zdravku Deleji zaradi hudodelstva umora Ljubice Likarjeve. Obe razpravi bo vodil višji sodni svetnik dr. Kaiser, prvega obdolženca bo pa zagovarjal dr. Oblak. V torek bo razprava proti Jaki Andrlatu radi hudodelstva po paragrafu 140 k. z. Zagovarjal ga bo dr. Lemež. Dalje bo ta dan razprava proti Viktorju Gombocu, radi talvi-ue. Tega bo zagovarjal dr. Božidar Vodu-šek. Obema razpravama bo predsedoval sodni svetnik dr. Gradnik. V sredo bodo porotniki odločali v zadevi Radivoja Krasnika zaradi hudodelstva goljufije. Zastopal ga bo dr. Pegan. Isti dan se bo zagovarjal tudi Anton Rousek zaradi hudodelstva tatvine. Ta dan bo predsednik porotnega senata višji sodni svetnik Antlo-ga. Rouseka bo zagovarjal dr. Stare. V četrtek se bo vršila razprava proti Janezu Koželu in Francetu Mainu, ki sta ob-dolžena hudodelstva ropa. Zagovarjal bo prvega dr. Zirovnik, drugega pa dr. Trampuž, dočim bo zagovarjal obtoženca Tomaža Dra-garja, ki je obtožen težke telesne poškodbe, odvetnik dr. Tominšek. Porotno razpravo bo vodil sodni svetnik dr. Gaber. V petek in soboto se bo vršila najbolj zanimiva razprava tega zasedanja proti Janku Klemenčiču radi hudodelstva ropa v poštnem vozu kočevskega večernega vlaka. Predsednik razprave bo višji svetnik Mladič, Klemenčiča bo zagovarjal dr. Sajovic iz Kočevja. U □ □ □ □ □ □ □ □ jtfiklavž na Taboru v sredo, 5. decembra za mladino ob 16., 15323 za odrasle ob 20 □ □ □ □ □ □ □ □ oTiou j^mfLcu ki daje solnčno svetlobo, ker Je njena svetloba trikrat močnejša od one drugih svetilik. a porabi tretjino goriva kot druga svetilika. ALLAOIiN svetilika ie čudo tehnike, ker sveti s 94% zraka in 6% petroleja, daje čisto, belo solnčno svetlobo, močnejšo od 80% sveč. Sveti brez vonja. sai. dima in šumenja, ni treba pumoati. ne pred-girevati. Ravnanje ie tako priorosto. da se jo zamore zaupati komurkoli v hiši. Zahtevafte brezplačen oni* od generalnega zastopstva! ALADDIN BARZEL 0. 0. SUBOTICA Čuvajte se pred slabimi ootvorbami in zahtevajte samo pravo ALLADIN SVETIL.IKO. Fot. Dreja Rovan, Ljubljana. Najboljši plesni par Ljubljane, ga. Elza Stojkovič in g. Stane Seunig, ki se bo udeležil 13. t. m. plesne tekme v Zagrebu, katero priredi Prva jugoslovanska tvomica gramofonov Edison Bell Pehkala v hotelu Esplanade. Prireditve se udeleži tudi več Ljubljančanov. Kulturni pregled Gled*''^n reiwtoarji: ljubljanska drama Sreda 5.; Zaprto Četrtek. 6.: Ob 15. Modri osliček Miško. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izv. Pe»ek 7. Herman Celjski C. Sobota 8 ob 15 • Dobri vojak ?vejk. Ljud-pred po znižanih cenah Izven, ob 20 7vo?«>r Rfi»»T->o in Tnliia Ttvpu. Nedelja, 9.: Živi mrtvec. Izven. Ponedeljek. 10.: zaprto. ljubljanska opera Breda, 5.: zaprto. Četrtek, 6.: Lepa Vida. D. Petek, 7.: Zaljubljen v tri oranže. B. Sobota. 8. ob 15.: Nikola Šubic ZrinjskL Ljudska pred. po zniž cenah. Izven. Nedelja. 9. ob 15.: Poljska kri opereta. Liudsk8 pred. po zniž cenih. Tzven. Ob nol 20.: Boris Godunov Izven. Ponedeljek. 10.: Dalibor. A. fientjakobsi gledališki oder: Petek, 7.: rCankariev večer* f Abonma.) Mariborsko gledališče Zafptek ob 8 zvečer Sreda, 5.: Zaprto. četrtek, 6.: ob 20. >Adieti Mimic. B. Kuponi. Petek, 7.: Zaprto. Sobota, 8.: ob 15. uri »Jesenski manever«. Gostovanje gd?. Lnbejeve. Kuponi. — Ob 20. >Dobri vojak Švejk«. Kuponi. Gostovanje gosp. Daneša._ Ljubljansko gledališče ostane na Miklavžev večer zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. abonente, da poravnajo četrti obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t m. Gostovanje gdč.. Lubejeve v mariborskem gledališču. Še enkrat .je omogočeno priljubljeni subreti gdč. Lubejevi, da gostuje v nad vse zabavni opereti (Jesenski manever* in to na Marijin praznik, 8. dec popoldne. Na to predstavo se zlasti tudi opozarjajo okoličani. Cankarjev teden v mariborskem gledališču. Desetletnice smrti našega velikega Ca n kana se spomni mariborsko gledališče p tremi predstavami njegove izvrstne drame «Hlapci». ki se vrše priuodnji teden, prva (v torek. ll. dec.) za širše občinstvo, druga za dijaštvo (v petek 14. dec. pop.), tretja v soboto (15. dec. zvečer) za delavstvo. !>red vsako predstavo bo predavani* o Cankarju. Spominski večer Ivanu Cankarja na Šentjakobskem gledališkem odrn. V petek, 7- dec, priredijo člani Šentjakobskega gledališkega odra spominski večer nesmrtnemu našemu geniju. Spored je razviden na lepakih. Vabimo cenjeno občinstvo, da po-seti v obilnem številu to prireditev. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra Šterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. Večer je namenjen abonentom in drugemu občinstvu. Koncert pianista Ivana Noča. V ponedeljek, dne 10. t m. se vrši v Filharmonič-ni dvorani klavirski koncert s sledečim sporedom: Bach - Noč: Orgelski koncert v a-molu, Rameau - Godovski: Sarabande in Ri-gaudon. Brahms: Rapsodija v h-molu in Balada v g-molu. Schumann: Karneval. Šker-janc: Klavirska skladba. Marx: List v album. Glazunov: Miniatura. Borodin: Au Couvert Debussy, Ples v e-duru. Liszt: Pa-ganinijeva etuda. Vstopnice so od 45 dinarjev navzdol v predprodaji v Matični knjigarni. Koneert pevskega zbora Moravskih učiteljev v LjubFani. Kakor javljeno, priredi najboljši moški pevski zbor, pevski zbor Moravskih učiteljev v Ljubljani koncert v soboto. 8. t m. ob 20. uri zvečer v dvorani hotela Uniona. Zbor Moravskih učiteljev se pravkar nahaja na koncertni turneji po Jugoslaviji. katero zaključi ravno ljubljanski koncert Na sporedu so sledeči zbori: B. Smetana: Pisen na mori, dr. A. Dvofak: Milenka travička, Hostina. Dr. B. Vomačka: Vykriky. Leoš Janaček: 70.000. J. Suk: Ra-neny, Varaždinski Ban. O. Ostrčil: Zimni. K. Bendl: Svoji k svemu. Srbske pisne: Jelena, Kumovina. Slovacke pisne: F. Vach: Kebysce tv. J. Pokorny: Tancuj. Na ta koncert opozarjamo vser prijatelje lepega »bo- rovega petja, saj bo ta koncert največja umetniška atrakcija letošnje sezone. Pred-prodaja v Matični knjigarni. Novosti zagrebške drame. Zagrebško dramsko gledališče pripravlja vprizoritev dveh novih domačih dramskih del: Miroslava Krleže »Glem-bajeve« in Cihlara-Nehajeva »Klcip v mesečini*. Žiga Zalewskl v Zagrebu. Zagrebški operi se je posrečilo pridobiti slovitega pevca Žigo Zalewskega za tri predstave. Pel bo med 13. In 18. decembrom trikrat, m sicer v operah: Boris Godunoiv, Knez Igor in Fanst. Dva zagrebška pevca, ga. Marta Pospišllo-va hi g. Al. Griff, sta, kakor smo že javili, gostovala v Sofiji. Njuna turneja je bila kronana z velikim uspehom. Altisrtka Pospišilova se Je posebno odlikovala koit »Canmen* im v »Aid;* kot Amneriis, g. Grafi pa v »Faiustu« in v »Onje-ginu«. Benevento prepovedan na odru. V Madridu se je prošle dni imela vršiti predstava Bene-ventove drame »Para e! cielo y los altares«. Vlada pa je dramo v zadnjem trenutku prepovedala. češ da meri pisatelj i njo na razmere na §pamskem dvoru. češki skladatelj m dirigent O«kar Nedbal, ravnatelj Nair gledališča v Bratislavi, je imel dne 2. t. m. gostovati s svojim simfoničnim orkestrom v Zagrebu. Radi znanih dogodiko>v pa se je moral koncert (Čajkovskij, Suk, Beethoven) od godi ti. Prireditev bo zato dne 23. decembra, naslednjo nedeljo, 30. decembra, pa bo še en koncert, na katerem se bodo izvajale kompozicije Berldoza in Wagnerja. Tatovi in tatvine Ljubljana, 4. decembra Tatov v LjublOani kar mrgoli. Sleherni dan je na policiji prijavljenih po več primerov najrazličnejših tatvin. Posebno včeraj podnevi kakor ponoči so ljubljanski uz-moviči zopet pokazali svoje spretnosti. Strojevodja Polde je snoči v neki gostilni v Šiški preveč dobrovoljen padel nekajkrat po stopnicah. Pripetilo pa se mu ni nič zlega in po padcih ni občutij bolečin. Nasprotno, postal je še bolj razpoložen; stopil je v drugo, v malo gostilniško sobo, kjer je zabaval z raznimi šalami nenavadno pisarno družbo. Poklical je na mizo kar dva litra in račun je zahteva] šele pozno ponoči. Polde bi gotovo tudi plačal, na žalost pa je moral ugotoviti, da je v gostilni skoro sani, in — da mu je zmanjkala listnica z 1800 Din. Razburjen je hote! pogledati na uro. pa tudi te ni bilo več. Gromko je zaklel Polde in se odpravil jezen proti domu. Trgovski potnik Stanko, lep in podjeten fant, je zbral pred snočnjrm okrog sebe večjo druščino tovarišev. Odpravili so se v znano gostilno na Vidovdanski cesti. Okrog veselih in najsijajneje razpoloženih fantov se je sukalo par natakaric, pa še nekaj drugih deklet in pozno ponoči ie videl Stanko pred seboj le še meglo. Čudno mokro in težko meglo. Zjutraj se je znašel v popolnoma tuji postelji. Ko pa je vzel v roke svojo listnico, se mu je tudi ta videla nekam tuja. Dočim je imel prejšnji večer v niiej še nekaj nad 1400 Din gotovine, je našel v njej še samo borih 100 Din. Okradla ga je vražja namiguša. ki jo je videl morda prvič in zadnjič. Najsipretnejši in najpridnejši so menda ljubljanski »kolesarji«. Njim ne uide nobena prilika in ne mine dan, da ne bi pokradli kar več koles. Včeraj dopoldne se je zopet pritožil v rdeči hiši na BIeiweisovi cesti posestnik Martin B., da miu je drzen tat odpeljal izpred neke gostilne na Gospo-svetski cesti skoro novo kolo, vredno 1509 dinarjev. Tatvin vedno več. tatovi povsod, sam« ne v zaporih . . . Specijalist za zimske suknje Maribor, 4. decembra Mariborska policija je ujela navihanega sleparja Frana Antoliča, ki se je izdajal za zastopnika neke zagrebške tvrdke za povečavo fotografij. Ko je prišel v Maribor, je v gostilnah najiprvo igral Mico Kovačevo, nakar ga je policija iz Maribora izgnala. Slepar se je Pa zopet vrnil in izvršil večino drznih tatvin, ki so se množile zadnje čase v Mariboru. SpecijaJiziral se je za nove zimske suknje. Tako je nedavno jutro stopil k neki mesarici in v imenu njenega moža zahteval novo usnjato suknjo, češ, da mož prezeba na stojnici in jo nuj. no potrebuje. Mesar svoje nove suknje se-vega ni več videl. Kmalu nato je Antolič prodal suknjo starimarju za 140 Din, češ, da jih nujno potrebuje za ocarinjenje neke pošiljke od svoje tvrdke Ln da ne utegne domov po denar. Ob proslavi 10-lentice so bile v Mariboru kavarne in gosti'ne vso noč odprte. Tudi to je slepar dobro izrabil. Naslednji dan pa je prijavil sam na stražnici, da mu je nekdo odnesel iz kavarne še čisto novo sukmio. v kateri je bila precejšnja vsota denarja. Policiji se je njegova prijava zdela sumljiva in začela je poizvedovati, kdo je prav za prav Antolič in kako se ie tatvina v kavarni pripetila. Izkazalo se je, da je bila sukn'a ukradena nekemu Mariborčanu in ne Antoliča Tat je zamenjal svojo staro obnoženo suknjo z novo in to je potem Antolič zahteval za svojo. Ob tej priliki je policija konfrontirala Antolič* z mesarico, ki je v niem takoj spoznala sleparja, kateremu ie nasedla. Uveden^ Je obširna preiskava. Antolič ima v Mariboru najbrž svoje pomagače. katerim je. oddajal ukraden« stvari x razprodajo. Domače vesti »Princeska Zvezdana" Danes je izšla prva številka «Mla-dinske knjižnice «jutra*, ki je začela priobčevati priljubljeno mladinsko pravljico »Princeska Zvezdana«. Posamezne snopiče «Zvezdane». ki bodo izhajali po dvakrat na teden, bodo prodajali samo razpečevalci novin, trafikanti, kol-porterji, razen njih pa tudi prijatelji mladine, ki bodo hoteli prevzeti raz-oečavanje «Zvezdane». Vsak snopič bo stal samo 1 Din. Danes je priložen vsakemu izvodu «Jutra« prvi snopič »Princeske Zvezdane*. za reklamo, prihodnji snopiči pa bodo naprodaj pri razpro-dajalcih novin. * Dostava »Slov. Naroda« v škofjo Loko. Da ustreže številnim zahtevam in željam naročnikov iz škofje Loke. je preskrbela uprava »Slov. Naroda«, da bo prihajal list od danes dalje vedno še istega dne v Škofjo Loko. List bo ob 19. uri zvečer pripeljal s fCboj lastnik avtobusa g. Pavel Strauss, trgovec v Škofji Loki. Naročniki raj dvignejo list pri njem takoj po prihodu avtobusa. V predprodaji se bo list dobil pri ttgovcu g. M. Zigonu v Škofii Loki — Naročnina za »Slov. Narod« znaša komaj 10 Din za vse one. ki so že naročniki »Jutra«, za ostale pa 20 Din. Nove naročnike »prejema uprava »Slov. Naroda« v Ljubljani. Knaflova ulica št. 5. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine so sprejeti: učitelj Josip Fatur v Borovnici, zasebnica Marija Edelhausen v Mariboru, mesarski pomočnik Ivan Krivec v Spodnji Rečici, mehanik Ludvik Nesvadba v Tržiču in bančni uradnik Vasilij Mirk v Mariboru. PRIZNANO najboljša oblačila pri najnižjih cenah nudi renomirana tvrdka J. Maček Ltublana. Aleksandrova c. 12. * Izstop iz našega državljanstva. Iz jugoslovenske državljanske zveze so izstopili: Henrik Hrovatič. delavec v Velikem Resnu na Češkoslovaškem, pristojen v Celje; Ivan Emberšič. zidar na Dunaju, pristojen v Gorenjski vrh pri Ptuju; Josip Gaber. gostilničar v Jennersdorfu v Avstriji, pristojen v Serdico v Prekmurju; Josip Kranjc, delavec na Dunaju, pristojen v /rotovlje; Ana Pavlin na Dunaju, pristojna v občino Križ pri Kranju, in Pavlina Lopatic, privatna uradnica na Dunaju, pristojna v Cerklje na Dolenjskem. * Poroka. V Šmartnem pri Slovenjgradcu sia se poročila gdč. Tončka Pačnikova, hčerka gostilničarja in veleposestnika, in gosp. Tone Žerjav, ekonom v Brežicah Bodočima mladima gospodarjema obilo sreče * Bivši notar v Ptuju Franc Straieila t. V Gradcu je 3. t. m. umrl bivši notar v Ptuju Franc S t r a f e 11 a. Kot notar je služboval sprva na Kranjskem, nato pa v Rogatcu in Ptuju. Ob prevratu se ie izselil iz Ptuja in živel pri svojem sinu v Gradcu, kjer je sedaj tudi umrl, star 72 let. Pokojnik je bil nemškonacijonalnega mišljenja, njegovi pradedje pa so bili Italijani. * Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrla po daljšem trpljenju ga. Marija P f e i f e r j e -v a, roj. Franzot. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — V Hrastniku je nenadoma izdihnil snažilec svetilk g Gašper Oberster. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno scžalje! * Trg Stjepana Radiča v VIrJu. Občina Virje je te dni prekrstila svoj trg v »Trg Stjepana Radiča«. Svečanost proglašenja se bo proslavila 8 t. m. Na svečanost je povabljeno predsedstvo in vodstvo HSS iz Zagreba, narodni prvaki in narodne in kulturne organizacije. * Razpis natečaja. Razpisana je služba pogodbenega poštarja pri pošti Sv. Križ pri Kostanjevici (III/l). Jamčevina 80G Din. Letni prejemki: redna plača 7200 Din, doklada 3600 Din, za telegraf 240 Din, za odpravo in prevzem pošte izven uradnih ur 182 Din, za prenašanje pošte 2184 Din. — Prošnie naj se vlože na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani do 10. t. m. * Premestitve poštnih nameščencev. Da se pospeši nakazilo prejemkov poštnih uslužbencev, premeščenih v območje kake druge direkcije, je ministrstvo odredilo, da morajo v bodoče pošte in druge ustanove brzojavno naznaniti svoji direkciji dan razrešitve takih uslužbencev. * V zagrebškem občinskem svetu je podal predvčerajšnjim župan dr. Srkulj naslednje poročilo: »Preteklo soboto je naš dragi Zagreb ponovno zadela težka nesreča, ki je utrnila hič življenja mladi narodni sili, mnogo drugih pa težko poškodo-vala. Mladenič, ki je izdihnil svojo dušo, je sin Slovenije, otrok slovenskih planin, a KINO IDEAL Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri dražestno lepa Xenia Desni v filmu ljubezni rn pesaii Majske sani Ljubezen plačilnega natakarja, njegova hčerka in njena poroka z mladim genijal-nim glasbenikom! I—■■■■■■■■■■■■■■■! .N ■ ■ nesreča ga }e zadela v Zagrebu, na hrvatski zemlji. Občina glavnega mesta vseh Hrvatov je smatrala za svojo dolžnost, da nesrečni žrtvi razmer v katerih živimo, določi časten grob na Mirogoju tam, kjer sanjajo večni sen zagrebške junijske žrtve; Obveščam mestno zastopstvo o tej odredbi ter prosim gospode zastopnike, da vzkliknejo: .Slava Stanku Petriču!'« * S plenarne seje Udruženja jugoslov. inženjerjev ln arhitektov. Glavna uprava Udruženja jugoslov. inženjerjev in arhitektov je imela minulo nedeljo v Zagrebu plenarno sejo pod predsedstvom inženierja Avramcviča. Seje so se udeležili tudi delegati ljubljanske sekcije. Udeleženci so odobrili poročila o kongresu v Sofiji, na katerem se je ugotovil splošen in znaten napredek zlasti na tehničnem področju bolgarskega bratskega naroda, resoluciji Ligi narodov in o tisku ter referate o stanju in potrebah prometa ter o zaposlovanju tujcev Sprejet je bil končno sklep, da se naj prihodnja skupščina Udrtiženia inženjerjev in arhitektov vrši v Sarajevu meseca maja 1929. ter da se naj ob tej priliki izda slavnostno poročilo o lOletnem delovanju na tehničnem področju. Prihodnja seja plenuma se bo. vršila v Ljubljani meseca januarja 1929. leta. * Jagode In trobentice. Iz Stare vasi pri Vidmu smo prejeli zavojček z naslednjim pismom: »Gospodje uredniki! Blagovolite sprejeti od zvestega naročnika par jagodnih cvetov. Je pač čuden primer, da se še sedaj najdejo cvetoče jagode. Prilagam pa tudi zrelo jagodo. Bi jih poslal več, pa saj se itak stisnejo.« — Iz Arje vasi pri Pctrov-čah pa nam je gdč. Anica Pešec poslala lep šopek trobentic, ki jih ie našla v domačem vinogradu. To urednikom za Miklavža. Prisrčna hvala! — Nesreča pri delu. V Lobnici se je ponesrečil pri rezanju 26 letni Janez Kodrič. Slamoreznica mu ie odrezala prste na desni roki, 70 letni preužitkar Fran Leskovec iz Gor Poliskave se je ponesrečil, ko Je pe-ljaj na Pragersko voz z deskami Pokvaril si je desno roko ter je moral v bolnico. Elitna darila za Božič in M klavža krasni damski plašči, najmodernejše obleke za večerne družabne prredltve. F. LUKIC - STRITARJEVA ULICA. * Občinski uslužbenci mariborske oblasti so na svojem sobotnem zborovanju v Mariboru osnovali stanovsko organizacijo pod predsedstvom občinskega tajnika g. Alojzija Kranjca iz Slovenjgradca Na tem zborovanju se je. sklenilo povabiti odsotne, tovariše iz mariborske oblasti, da iavijo svoj pristop najkasneje do Novega leta predsedstvu tega novega stanovskega društva. Izrazila se je tudi želja da bi se tovariši iz ljubljanske oblasti čim prej odzvali vabilu Zveze organizacij občinskih uslužbencev in vpokoiencev v Sloveniji ter tudi oni končno pristopili k osnovanju prepotrebnega lasttjefca društva. * Orkan na jugu naše države. Potniki iz južne Dalmacije poročajo, da je v zadnjih dneh divjal tamkaj močan orkan, ki je povzročil v mnogih selili veliko škodo. Mnoge hiše;so tako poškodovane, da ni več mogoče prebivati v niih V Trasah je vihar porušil več hiš, vzburkani morski valovi pa so opustošili vinograde. * Snežni zameti v Bosni In Hercegovini. Iz raznih krajev Bosne in Hercegovine prihajajo vesti o velikih snežnih zametih. 2e začetkom prešlega tedna je zavladal mraz, koncem tedna pa je začelo snežiti. Na mnogih krajih so nastali zameti, tako da ie promet znatno otežkočen. deloma celo ustavljen. * V blaznosti ubil ženo in sina. V selu Grabariu pri Brodu na Savi je seiiak Pere-ševič usmrtil svojo ženo Kato in sina Stjepana, sam pa se je obesil. Grozen čin ie izvršil v nastopu blaznosti. * Odlikovanja. Razen včeraj v »Jutru« imenovanih »o bili povodom desetletnice kraljevine SHS odlikovani med drugim še naslednji Slovenci: travni referent ljubljanske 0'blasti dr. Rudolf Andtejka z redom Belega orla V., nadalje z redom sv Save IV Viktor Kukovec, veleposestnik v Ljutomeru, z redom sv Save IV dr. Stanko Majcen, šef kabineta notranjega ministrstva, Stanko Masič, lajnik notranjega ministrstva in Andrej Mejač, župan v Kaplji vasi, z redom SV. Save V pa Janko Bračko. šef telefonskega m brzojavnega oddelka v Mariboru in železniški uradniki Ivan Zapečnik, Karel Regor-šek, Aniton Klemen&č. upravitelj kolodvorski pošte v Mariboru, Iv Robnik, učitelj v Mariboru, Anton Trstenjak, akademski slikar v Mariboru, Jožef PcIJanec, učitelj v Mariboru, Franc Kot nitk, železniški nadzornik v p. v Guštanju, dr. Franc Sušnšk, profesor v Mariboru ter žel. uradniki: Alojz Plantan, Mirko Pernat, Josip Mohorko, Franc Suhadolnik, Ernest Jeras, Franc Majcen in Franc Skof. Ž zlato kolajno za državljanske zasluge so odlikovani župani: Josip Trobec na Črnem vrhu, Anton Cerar v Moravčah, MiJiael Čolnar v Trzinu pri Domžalah, Karel Prelesnik v Stahovici. Karel Kramar v Dolenji vasi, Vinko Resmian v Radovljici, Ivan Drmec. posestnik v Štepanji vasi, Valentin Stangl. občinski tajnik v Marenbergu. Roea Urlainb. veleposestniki v Kaplji pri Prevaljah. Filip Oalun-der, posestnik pri Sv Križu nad Mariborom. Anton MoČilnik. železniški uradnik v p. v Mariboru. Anton Rebolj in Ivan Skvarča. železniška uradnika v Mariboru, Viktor Kontčnik. Joža lamnikar ln Karel Petejan. strojevodje. Karti Jakob, železniški zvaničnik v Ljubljani. lončki: Cvitanič, gostiilničarjeva žena v Guštanju, Aloj zija Tašman, šivilja na Remšniku, Josip Reiter posestnik v Ceršaku, Beno Kotnik, posestnik v Podkraju, Gregor Zeleznlk, posestnik v Gradišču pri Mariboru, Jakob Gradišnik, posestnik v Gradišču pri Mariboru, Ivan Urbas, župan na Slemenu. S srebrno kolajno za državljanske zasluge sta odlikovana: Franjo Veronek, železniški delavec v Maribbru in Franc Medveščei:, železniški delavec v Mariboru, • Odločitev o justlllkacfjl Prplčeve tolpe. Vsi akti o zločinih Prpičeve tolpe se nahajajo sedaj pred stolom sedmorice v Zagrebu. Prihodnji tedee se bo sestal plenum tega sodišča, ki bo dokončno sklepal o razsodbi ter predložil svoj sklep ministrstvu pravde, da ga potrdi. Pričakujejo, da se bo ■ vršila justifikacija meseca januarja 1929 Največje filmsko delo te sezije Človek, ki se smeje... S v glavni vlogi Conrad Veidt Pride! Pride! KINO IDEAL * Dve žrtvi zavrnjene Ijubavl. V nedeljo ponoči se je v Subotici odigrala ljubavna tragedija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Neko delavsko kulturno društvo je priredilo zabavo, katere sta se udeležila tudi ključavničarski pomočnik Bela Havas in 18!etna kroiačica Marija Kovač. Havas je bil že del j časa smrtno zaljubljen v lepo kroiačico, ki pa ni hotela ničesar slišati o tem, da bi postala njegova žena. Ko sta se skupno vračala domov v družbi starejše Marijine sestre in še nekega drugega mla-deniča, je Havas, preden se Je poslovil, nenadoma potegnil revolver ter ustrelil Marijo v glavo. Marija se je mrtva zgrudila na tla. nakar je Havas še sebi pognal kroglo v sence. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. kjer je kmalu nato izdihnil * Pri slabostih in krčih je naravna »Franz Josef« grenčlca najprijetnejše domače zdravilo. ki zmanjša vse neprijetne bolečine. Dopisi znamenitih ženskih zdravnikov nam pričajo, da so imeli vedno uspeh z uporabo vode »Franz Josef«, ki dobrodejno vpliva na nežno žensko telo. Dobi se v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Obledele obleka barva v različnih barvah In plisira tovarna Jos. Reich. Izdelava čudežno lepega velefilma Človek, ki se smeje ...! je stala nad milijon ln pol dolarjev. To je triurni filmske umetnosti, igre in grandijozne režije. Pride! Pride! KINO IDEAL. k UiibHane u— Proslava šestdesetletnlce dr. Ivana Regena Zoološki institut ljubljanske univerze bo priredil v nedeljo 9. t. m. v zbornični dvorani univerze cb 11. dopoldne proslavo 601etnice svetovno znamenitega, na Dunaju živečega slovenskega znanstvenika - zoolo-ga in fizijologa dr. Ivana Regena. O zelo interesantinh rezultatih dolgoletnih raziskovanj slavl.ienca bo predaval g. profesor di. Pavel Grošelj. Vsi, ki se zanimajo za prirodoslovne vede, so vljudno vabljeni. u— Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola. Ljubljanski Sokol je ob priliki proslave 65 letnice svojega obstoja prejel med drugimi tudi naslednji brzojavni pozdrav iz nebes: »Pazljivo sem motril Vaše delo skozi celo leto. Čeprav nisem dobil vabila na Vašo slavnostno akademijo,, sem se je udeležil inkognito. Vse mi je ugajalo in vse je bilo prav. Zategadelj sem se odločil, da Vas posetim letos s posebnim slavnostnim spremstvom in tudi bogato obdarim. Sv. Miklavž.« — Odborniki bi prišli v veliko zadrego. če ne bi imeli v svoji sredi toliko iz-bornih rediteljev, ki bodo sv. Miklavžu in njegovemu spremstvu pripravili vse tako, kakor se njemu in njegovemu spremstvu spodobi. Ta dan bo dan plačila. Ob tej priliki bo odlikoval po zaslugah vse sokolske delavce. Zaradi tega je sveta dolžnost slehernega člana, da pride na ta večer po svojo zasluženo medaljo. Odlikovanja bodo podeljena vsem pravično in pošteno. Prihod je javljen danes 5 t. m in sicer za sokolsko mladino ob 5. popoldne, za članstvo točno ob 8. zvečer. Po uradnih obredih se b^ vršilo ljudsko veselje s plesom. u— Sokolsko društvo na Viču priredi danes 5. t. m. svoj običajni Miklavžev večer in sicer za otroke ob 6. zvečer, za odrasle ob 8. — Darila se sprejemajo od 3. naprej I v Sok. domu na Viču. Stariše opozarjamo, i ako imajo kake posebne želje za svojo de-! co jih lahko sporoče Miklavžu že od 3 ure dalje. Največj' umetni 5 k- trio ;gralcev CONRAD VEIDT, Mary Phylbin im Olga Baklanova so podali in ustvarili v filmu Človek, ki se smeje...! več kot človeško. — Pride! Kino Ideal u— Katastrofa, ki preti Ljubljani. Kakor smo že poročali, obstoji največia nevarnost. da ostane Ljubljana za letošnjo zimo brez trboveljskega premoga. Po svojih navedbah je TPD primorana oddajati železnicam tako ogromne količine trboveljskega premoga da ga za privatni konsum ne ostaja nič ter bo to stanje trajalo predvidoma še ves mesec decembor. ako ne morda še deli. Zaradi pomanjkanja trboveljskega premoga priporoča sedai TPD nabavo kočevskega premoga Zadruga trgovcev s kurivom se ie ponovno obrnilr na vlado s prošn'o da prepreči katastrofo V; pr*'1 IJitbllnni 73 letošnV> rfmn. u_ pri Javni borzi dela v Ljubljani 'e v fc;«u (hI H" novi mbrji 1928 isl-:nlo cMa «81 moSklb In 871 žensk skopaj 100? br«z posplnih Prostih mest je bilo 93 moških in 9 ženskih, skupaj 102. Posredovanj se je izvršilo 25 moških in 7 ženskih, skupaj 82. (»potovalo 112 moških in 1 ženska, skupaj i 13; odpadla pa je 1 ženska brezposelna. -u— Razne nesreče In nezgode. V lovišču barona Borna pri Tržiču se je predvčerajšnjim nahajal na lovu strojnik Anton ZA MIKLAVŽA samo . ronnnnannmnnonnDoajuuuuLJuun u KINO »DVOR*. Telefon 2730. □ Ruski velefflm g □ RADID APARAT I * Klub šesterice" * * ^ ® ® "»a a N y Usoda mla/lp ni<;Ic<> aristokratinip. karfe«. špecijalne trgovine RADIOV AL, Kongresni trg 3. VVeisseisen. Nesreča je hotela, da se mu je v gozdu nenadoma sprožila karabinka ter ga težko ranila v levo roko Ranjenca so prepeljali s prvim vlakom v splošno bolnico. V Kranju se je ponesrečila predvčerajšnjim, vračajoč se iz cerkve, užitkarica Marija Zupanova. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Med delom se ie občutno poškodoval na levi nogi 171etni delavec Ivan Obed. zaposlen pri družbi Jezersko v Kokri Na nogo mu je padel težak hlod ter mu jo zlomil. Tudi zadnja dva ponesrečenca sta morala iskati pomoči v ljubljanski bolnici. Ne zamudite ugodne prilike od 1. do 20. decembra ž £ Popust pri vsem blaju. — Velika izoira r. ■5 ostankov za darila po najnovejših cenah JOSIP SNOJ, maunfaktura LJUBLJANA, Prešernov« ulica u— Nesreča mlade delavke. V tovarni pločevinastih izdelkov na Selu se je v ponedeljek težje ponesrečila 231etna delavka Ivanka L., stanujoča na Bizoviku št. 11. Med delom pri stroju za stiskanje pločevine je nevede vtaknila levo roko v stroj, ki jo je pograbil in ji tisti hip zmečkal vse štiri prste razven palca. Nesrečno delavko so morali nemudoma spraviti v splošno bolnico. kjer so ii odrezali prste do členkov. u— Čajanka Družabnega odseka privatnih nameščencev ZPNJ se bo vršila v petek 7. t. m. v veliki dvorani hotel3 Uniona. Pri-četek ob 20. uri. Godba danzing band Merkur. 2214 u— Za Miklavžev večer Huhljanskih maturantov se sprejemajo darila samo danes popoldne od 2. do 5. v Kazini (balkonska dvorana). 2213 u— Plesni odbor SO »Preporoda« bo priredil v petek 7. t. v areni Narodnega doma Miklavžev večer s plesom. Prihod sv. Miklavža točno ob pol 20. uri. Darila se sprejemajo v petek od 15. do 17. ure v areni. 2197 u— Miklavžev večer pri Sokolu na Taboru bo v sredo 5. decembra. Za mladino popoldne ob 4. z lepiin sporedom. Darila sprejema društvena nišama v sredo od 9. do 15. ure proti odškodnini 1 Din; vstopnice se dobijo pri oddaji daril; vstopnina za sedež 5 Din, za stojišče 3 Din. — Za odrasle v sredo zvečer ob 8. s plesom. Darila sprejema društvena pisarna v sredo od 9. do 19. proti odškodnini 1 Din. Vstopnina 10 dinarjev _ Koncert! Restavracija Koncert! :: »LJUBLJANSKI DVOR« :: Danes zvečer svira Ruski akademski zbor balaiajk »Kremelj« 15.319a Se priporoča M. PETRIČ. u— Miklavž bo prišel v Kolezifo drevi ob pol 8. uri. 22i>0 u— Miklavžev večer pri Turku ob pol 8. zvečer. 2215 u— Sokol Ščška bo priredil Miklavžev večer v Kregarjevi dvorani ob 20. uri. Darila se sprejemajo popoldne od 14. do 20. ure v dvorani. Vstopnina 5 Din za osebo. Otroci v spremstvu so prosti. Po nastopu prosta zabava. 2212 u— Miklavžev večer SK Ilirija. Miklavžev večer, ki ga priredi v soboto 8. t. m. SK Ilirija, bo ena najlepših in naj-zabavnejših družabnih prireditev te vrste, kar se jih prireja te dni v Ljubljani. Na programu večera je nastop Miklavža in njegovega spremstva ter ples. ki bo trajal do 2. zjutraj Pri prireditvi bo svirai prvovrsten jazz - band. Posetnikom večera bo na razpolago dobro založen buffet. Darila se sprejemajo v soboto popoldne od 14. do 19 ure v areni Narodnega doma. Atrakcija večera bo nastop Antona, na kar opozarjamo vse članstvo in prijatelje Ilirije 2201 u— Klobuke popravlja, čist', barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj. Ljubliana. Stari trg 14 263 u— Policijski drobiž. Od ponedeljka na torek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina žepne ure. 1 tatvina perila. 1 tatvina goloba, 1 tatvina gotovine, 1 tatvina drv, 1 tatvina kolesa. 1 poneverba Vsakovrstne ure, >lataina in srebruina po nizki ceni pri L.VIIhar,urar Ljub ja na St. Petra cesta št. 38 ■l-M.M Meta - kravate najprimernejše □ □ □ Usoda mlade ruske aristokratinje, katere- q □ je one-častilo 6 pijanih kozaških oficirjev ~ □ Predvojna carska Rusija! □ Danes ob 4., Yt 7., K 8. in 9. uri. dežnika, 1 tatvina perila. I prestopek ka-Ijenja nočnega miru, l primer trančenja ži-vali, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, I nezgoda. 18 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. — Aretirani so bili: dva moška in neka Tončka zaradi nedostojnega vedenja v pijanosti, neki Feliks zaradi prepovedanega povratka. neka Angela zaradi viačugarstva in neki Jurij iz inozemstva zaradi razgrajanja. Za Jtfikiavža tn jjozič najboljši nakup nogavic, kravat, robcev, rokavic, oblek, sukenj itd. samo pri A. PRESKER, Sv. Petra cesta. Čudovite uspehe dosežete z LIKER-ESENCI, ki so pripravljeni za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Dobite jih v drogeriji A. KANC sinova, Židovska ulica 1. 15.282 Nafiepše darilce za naše malčkče kupi Sv. Miklavž le pri tvrdki Stanko Fšorjančič Ljubljana Sv Petra cesta 35 in sicer krasne aluminijaste kuhinjske zar- niture za otroke _Ogleite si veliko izbiro! DAMSKE šifon SRAJCE in HLAČE jako trpežne od Din 28 naprej kembineže bele in barvaste ....... od Din 38 naprej reform trikot hlače barvaste ....... od Din 28 naprej maje trikot in pletene . od Din 25 naprej nogavice vseh vrst ... od Din 7 naprej nudi: F. in l. Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cesta 29. h Maribora a_ Zgodovinsko društvo v Mariboru bo imelo v nedeljo, 9. t. m. ob 10. redni letni občni zbor v čitalnici Študijske knjižnice. a_ Nevarna otroška bolezen. Po izkazu mestnega fizikata je bilo v Mariboru pretekli teden 28 obolenj na ošpicah. Tudi prejšnji tedenski izkaz beleži veliko število na tej nevarni otroški bolezni obolelih otrok. Ošpice so se pojavile predvsem v hišah, kjer so stanovalci prisiljeni živeti na tesnem v nezdravih prostorih. a— Smrtna kosa. V ponedeljek je umrla ga Marija Mencej v 62. letu. Zapušča dva sinova in hčer. Pogreb se bo vrši! danes ob 15. na mestnem pokopališču v Pobrežju. a— Tatvine koles so spet na dnevnem redu. V dveh dneh beleži kronika kar štiri. Dosedaj se je posrečilo vjeti samo enega »kolesarja«, ki je ukradel 2500 Din vredno kolo izpred Turadove trgovine. Tatu so spoznali v Ptuju, ga aretirali in poslali v Maribor. Mož je s Koroškega, doma v bližini Velikovca. Kradejo pa tudi predmete kakor kljuke od hišnih vrat, svetilke, žarnice itd. Iz Celia Miklavževo darilo iui>ixuxxi]ajxxjufirc e— Razpis božičnih nagrad. Obrtno dru. štvo v Celju razpisuje več božičnih nagrad za revne in onemogle obrtnike, njihove vdove in sirote. Pismene in nekolkovane prošnje je vložiti do 15. decembra t. I. v pisarni tajništva Obrtnega društva Za Kresijo 4. e— Umrlo je v Celju meseca novembra 27 oseb in sicer 2 v mestu 25 pa v javni bolnici. e— Nagla smrt. Snoči so pripeljali v tukajšnjo javno bolnico 44 letnega Janeza Bezgovška iz Št. Ruperta nad Laškim, toda Bezgovšek je danes zjutraj nenadoma umrl. Vzrok smrti še ni ugotovljen. e— Spoštuj svetost pendreka! Z organi, ki čuvajo javno varnost, red in mir v dr< žavi, ni dobro češenj zobati. Resničnost te» ga nauka bo občutila neprijetno na sebi ne» ka gostiiničarka iz severnega predmestja Celja, ko bo morala dajati bridek odgovor za svoje konservativno državljansko prepri čanje. Bilo je menda v petek zvečer in ura se je v prijetnem kramljanju, zamakanju in zalaganju kaj hitro približala dvanajsti« ci. Odprla so se vrata in napovedana je bila s suhim uradnim glasom policijska uTa. Gostiiničarka pa tega nikakor ni mogla verjeti in je stražniku povedala v precej energičnih besedah, da je malo prej poka' zala ura pri nekem njenem gostu točno četrt na 12. Stražnik ji je nato pokazal svojo točno služben^* uro. nakar se je go» stilničarka kratko, a jedrnato odrezala: «Pojdite se solit Vi in Vaša ura!» Ker Je tako mera prekipela, je sledila neizogibna ovadba. e Sumljiva najdba. V petek, na dan Andrejevega sejma v Celju, je bilo na seim« skem prostoru izvršenih več žepnih tatvin, o katerih smo kratke poročali. Policiji je prijavila hotelirka «Pri belem volut>. da ji je istega dne izročil neki nepoznani kmeč« ki možakar usnja to žensko ročno torbico, ki jo je baje našel v hotelskem stranišču. V torbici se je nahajal samo žepni robec? in slonokoščen rožni venec, dočim ni bilo o denarju ne duha ne sluha. Hotelirka tre* nutno ni pomislila, da bi mogla torbica izvirati iz kake sejmske tatvine in zato ni stvari pripisovala posebne važnosti. Naj« brže pa je bila torbica ukradena kaki ude« fcženki sejma io jo je tat po izpraznitvi denarja odvrgel na omenjenem kraju. e— Tatvina kolesa. V ponedeliek opoldne le pustil posestnikov sin France Mimik iz Medloga v veži hotela Skobrne na Ljubljanski cesti svoje kolo in odšel za trenutek v gostilniško sobo. Ko se je vrni'1 v vežo. Je opazil, da mu je med tem neznan tat izmaknil kolo in io odkuril Kolo ie znamke »Tpak«. črno plesano in le vredno 750 Din. Tatvine je osumlien neki znani tat in postopač, ki je videla v kritičnem času neka priča peljati se s kolesom. SlavnosN koncert 1. decembra v Celiu Združena slovenska kulturna društva v Celju so priredila v soboto, dne 1. t. m. ob r.smih zvečer v veliki dvorani Celjskega doma slavnosten koncert v proslavo 10 letnice ujedinjenja. Dvorana ie bila polna tn kon-rerl je dobro uspel. Namesto obolelega okoliškega župana gosp Mihelčica je dirigiral združene pevske zbore gosp Zvonko Le-nardon. namesto istotako obolelega mestnega župana gosp. dr. Goričana pa je »mel slavostni govor sreski sanitetni referent g-dr. Anton Schwab Ostale točke so bile izvedene po programu. ... , • Državno himno so zapeli zdruzem pevski zbori Celjskega pevskega društva, pevs. in Katoliškega prosvetne-oa društva ob spremljevanju orkestra Celjskega godbenega društva in gojencev O jas-bene Matice ter s sodelovanjem viiolim-«tov g. ravn. Karla Sancina in g. Du»ana Sancina. Gosp. dr. Schwab je nato spregovoril o pomenu 1. decembra za Jugoslovane, zlasti za Slovence. Sledila je Vilhaneva »Slovenec, Srb Hrvat>, ki so jo zapeli združeni pevski zbori a capella. Pomnoženi orkester Celjskega godbenega društva je zaigral pod taktirko gosp. K u b i š t e Mozartovo overturo k operi in zanimivo Adamičevo . Zbor in orkester je dirigiral s temperamentom in sigurnostjo pevovodja g. Pe-gula. Orkesler žal ni zvenel docela enotno. Dočim so godala ustrezala, so bila pihala preglasna, tako da so često zasenčila pevski zbor. V splošnem pa je bil orkester točen v ritmu. Godbeniki nudijo jamstvo, da se bo ta pomnoženi orkester, ki je ta večer j>rvič nastopil, še zelo izpopolnil, tako da bo mogoče prirejati v Celju koncerte večjega sti-ia 2 dobrim domačim orkestrom. Mešani, moški in ženski zbor so bili sigurni v into-naciji, prožni in v pogledu dinamke prav zadovoljivi. Kaor že prej omenjeno, tenorji niso odgovarjali razmerju ostalih glasov. Sicrr pa je treba za orkester, obstoječ iz 40 godbenikov, najmanj 100 pevcev, da pride zbor do polne veljave. Kljub temu je kantata uspela tako, da so lahko tudi pevci in godbeniki ž njo zadovoljni. Sopranski solo je zapela gdč. Zinka Lovrečeva sigurno, a se ni mogla povzpeti nad orkester; ima dobro šolan glas. ki mu pa nedostaje jakosti, da prevlada močan orkester. Baritonist g. Marjan Rus razpolaga z bogatim, visoko kul-tiviranim glasovnim materijalom. ki zveni neprisiljeno, krepko in polno. Svoj pari je odpel z rutino, efektno in z dramatičnimi povdarki. Izvajanje kantate je trajalo 36 minut. Celjsko pevsko društvo beleži s svojim nastopom nov uspeh, ki mu mora dati vzpodbudo za še inLenzivnejše delo na polju pevske kulture. _R- P- PREMOG. DRVA, KOKS »ILIRIJA« Vilbarieva cesta, za glav kol- Kralja Petra trs 9, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2820. Iz Kranja društveni knjižnici, za odrasle pa od 18. dalje v pisarni br. Osvvalda. s— aTujl pogled» je naslov zanimivi tro» dejanski ruski drami, ki fo jo uprizoril na predvečer narodnega praznika naš sokol« ski od^r Dejanje drame se vrši okoli leta 1813. na Ruskem. Igralcem se je posrečilo postaviti dramo v zadovoljivi obliki na de« ske. Scenerija je bila dobra, posebno v dru« gem dejanju Med odmori je marljivo svi« rala društvena godba Občinstvo, ki je dvo» rano skoro docela napolnilo je bilo razme« roma zadovoljno. Prihodnjič pa kaj sodob* nega! Iz Litije i— Miklavlevanje se bo vršilo danes v Sokolskem domu za deco ob 17. popoldne, za odrasle pa ob 20 zvečer. Iz Zaeoria z— Miklavžev večer. Sokolsko društvo bo priredilo Miklavžev večer, in sicer da« nes ob 16. za otroke, ob 1930 za odrasle. Darila se sprejemajo daneb popoldne. z— Angina v Zagorju. V Zagoriu se je pričela širiM angina V ponedeljek so pre« peljali v novo izolirnico prvega bolnika uslužbenko Francko P. z— Nezgode pri delu. Ru^ ka delav« ka Ana Hrlinova je pri spravljanju premo« ga padla tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Prenesli so io v bolnico bratovske skladnice. odkoder so i včeraj zjutraj od« peljali v ljubljansko bolnico — Rudar Franc Plevnik se je nevarno ranil z zarjavelim železom, da se je moral zateči po pomoč v ljubljansko bolnico. — Pri popravilu hi« še št. 11 v Toplicah je padel 8 metrov glo« boko 16 letni Slavko Pole ter dobil hude notranje in zunanje poškodbe. Iz Novega mesta n— Pod voz fe prilel. V vasi Malene bli« zu Štrekljevcev »e je težko ponesrečil po« sestnik Janez Ucman iz Vel. Slatenka. Vo« zil je dva soda vina iz semiškib goric tr« govcu in gostilničarju g. Antonu Malenšku na Težki vodi. Ko je pripeljal do vasi Ma= lene. je hotel na klancu zavreti voz, pri čemer pa je po nesrečnem naključju prišel ped kolesa, ki so mu šla čez levo »tran prsi. Ucmanu je takoj udarila kri iz ust ter je obležal na cesti v nezavesti. Slučaj* no se je vozil s ponesrečencem lastnik to? vora g. Malenšek, ki je odnesel Ucmana v bližnjo hišo ter ga prepustil tamošnjim lju« dem v oskrbo Naslednjega dne so Uema« novi domači poslali po ranjenca nekega avtomobilista, ki je prepeljal ponesrečen« ca v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. Ucman je družinski oče, star 49 let. V Vel. Slatenku ima malo posestvo, ki pa je pre= cej zadolženo, zaradi česar ie zadel dru« žino tem večji udarec Ucmanove poškodbe so težkega značaja, ker mu je udrt prsni ko5. n— Na proračunski seji mestnega občin« skega zastopa je bil sprejet proračun za le« to 1929 Klerikalci so glasovali proti dve« ma postavkama, in sicer proti postavki za županovo plačo in proti postavki za poli' cijo Seja je sicer potekla brez vsakega in« cidenta. Pričakovati je, da se bo občinski zastop tudi v novem proračunskem letu tako marljivo udejstvoval na komunalnem področju, kakor se je letos, ko je dovršil več prav važnih nalog v prid celokupnemu meščanstvu. Iz Trbovelj r— Dražba občinskih dohodke . V torek 11 t m. ob 10 dopoldne se bo vršila v j obč. pisarni javna dražba oddaje mestnih dohodkov v zakup za . leto 1929. Oddali •>e bosta tehtnici pri kolodvoru in v kokr« »kem predmestju, tržnina od živinskega "rga ter stojnina na Glavnem trgu. r— Zadnja pot Mavrilija Mayrja Vče« raj popoldne se položili v rodbinsko grob« oico na mestnem pokopališču veleposest* nike g. Mavrilija Mayerja Številna udeiež« ba iz mesta in okolice je pričala v veliki popularnosti blagega pokojnika. Na mestni hiši in na Narodnem domu so visele črne zastave. r— Kranj dobi konjskega mesarja? Ka» kor doznavamo. bo neki podjetnik odprl v nai'- -jšero času mesnico s konjskim me« som Tako bomo dobili prvo konjsko mes« nico v Kranju in menda tudi na Gorenj« skem sploh. Z Jesenic s— Proslava 1 decembra se ie tudi na Jesenicah vrnila dokaj slovesno Na pred« j večer ie bila velika bakljada s sokolsko j godbo Po obhodu se ie pred kolodvorom > zbrala velika množica občinstva Govorov ni bilo, pač pa je igrala godba in so peli združeni pevski zbori. Na narodna praznik je bila običajna cerkvena in šolska prosla* v a. s— Sokol na Jesenicah priredi drevi ob 18. Miklavžev večer za naraščaj in deco v telovadnici, ter ob 21. za odrasle v kolo* dvorski restavraciji. Darila se sprejemajo danes v sredo za naraščaj od 15. dalje v t— Miklavžev večer v Nerodnem domu Danes popoldne ob 5. bo v Narodnem do« mu v Hrastniku Miklavžev večer za deco. Darila se sprejemajo danes popoldne v Narodnem domu. Plesna šola bo priredila Miklavžev večer jutri ob pol 8. zvečer. t— Rezervnim oficirjem trboveljske sekt cije. V petek 7. t. m. ob 30 sestanek v ru !niški restavraciji. Predsednik. t— Članom Vodnikove družbe. Knjige Vodnikove družbe dospejo v kratkem — Knjige b~do dobili člani pri poverjenikih, pri katerih so iih naročili. S seboj naj pri« neso 20 Din kot članarino za leto 1929. t— Akademija trboveljskef- Sokola. — Akademija, ki jo je priredil trboveljski Sokol v proslavo 10 letnice ujed.njenia. je pokazala, da ima naš Sokol pod vodstvom načelnika g. Kužnika odličen prednjački zbor. Zaradi finančnih težkoč, s katerimi se mora boriti naš Sokol, se obrača vso pozornost san^siji teh razmer, premalo paž*-je pa se posveča pravemu sokolsk mu delu v telovadnici. Da je ostal naš Sokol kljub temu na višini in da je celo napredo* val, je glavna zasluga prednjačkega zbora in načelnika g. Kužnika — Program za akademijo "e bil srečno izbran, izva* janje pa je naravnost zadivilo mnogoštevil« no občinstvo. Hlastanova vrsta je .topi« la na orodju z dvema točkama. Izvajanja so bila težka, i izvršena s p jciznost jo in eleganco. Moški narašča i je nastopil pod vodstvom g. Torija odlična prav tako tudi obrtni naraščaj pod vo. p Kuž« nika Velik vtis ie napravil nastop članov v simbolični vaji «B či morje Adrijansko® ob prepevanju ^evskega društva «Zvon». Ž?nska deca je nastopila s prutom jako dobro. " ' ii. rarrmanje ie sledilo občinstvo izvajanjem, najmlajše Sokolice, 3 letne hčerke a Odlazka ki je izva jala vse vaje z isto točnostjo kot njene starej« še tovarišice. Naravnost zadivile pa so vso publiko vaje, ki so jih izvajale članice in pa ženski naraščaj To niso bile več navadne telovadne vaje. to je bil pravi balet, izvajan z eleganco in gracijoznostjo Žen« ski naraščaj je vodil g Jurčec, ostale toč« ke pa g. Kužnik. Preaniačkcmu zboru, po« sebno niega načelniku g Kužniku ter vsem telovadcem in telovadkinjam čestitamo k lepemu uspehu. — R. P. Šport Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše' Drago Hržlč, baritonist zagrebške opere, bo koncertiral dne S. t. m. na Dunaja io bo pel poleg pesmi hrvatskih skladateljev tudi operne arije iz Hovanščine, Mrtvega mesta, Hoffman-novlh pripovedk iti Zaze. Član beogralske opere, tenorist Marli Šimenc, bo gostoval dne 6 m 9. t. m. v Zagrebu Pel bo v »Lobengrinu« in v »Medvedgrajski kraljici«. Prva faponska opera. Prvo Japonsko opero v evropskem pomenu besede so dobili Japonci pred kratkim. Zložil jo Je skladatelj Yamada Kusaku in se bo izvajala tudi v Newyorku. Redni letni občni zbor SK Ilirije Od« bor SK Ilirije sklicuje 17. redni občni zbor kluba, ki se vrši v petek, 14 t. m. ob 19.30 v velikem vrtnem salonu restavracije «Pri levu», Gosposvetska cesta 16 Dnevni red: I Poročilo o delovanju kluba v letu 1928.. 2. poročilo revizorjev; 3 volitev novega od» bora; 4. smernice tt bodočo poslovno do* bo. — Otvoritev novega kopališča v sezo* ni 1929. — Slučajnosti. — Odbor SK IHrije. Službeno tt LNP. Današnis redna seja upravnega odbora odpade zaradi Miklav* ževega večera. — Redna seja (»oslovnegfl odbora se vrši jutri, v četrtek ob 20. uri v kavarni «Evropa* ter odslej vsak četrtek (ne več ob sredah). — Tajnik I. SK Ilirija (nogom. sekcija). Danes in jutri (v sredo in četrtek) ob 15. trri tre» ning, V garderobo pridite ob pol 15. uril Običajni trening v petek odpade, ker se na praznik in v nedeljo vrše tekme. — Na« čelnik. Perika, Bablč In Vragovlč, trije igrači Gradjanskega, praznujejo v kratkem deset« letnico svojega aktivnega dela kot nogo« metni igrači. Ob tej priliki priredi Grad« janski ane 8. in 9. t. m velik nogometni turnir, pri katerem bodo sodelovali Grad« lanski, Hašk. Concordia in Viktorija. Oospotiarstvo Anuitetska služba za nase fundirane državne dolgove Po predlogu proračuna za I. 1929. /90. zna-ša^ anuitetska služba za državno dolgove 868 milijonov Din, od tega odpade okrog 670 milijonov Din za anuiMsko službo funiira-nih državnih dolgov, ostanek pa za anuitet-sko službo dolgov predvojne Srbije, Črne 7 % invest. posojilo ..... 4 % bos. agrarne obvezn. ... 8 % Blairovo posojilo . ... , 7 % Blairovo posojilo..... 4 % % boni za odkup orj. žel. . . ZXA% Vojna škoda...... 5 % pos. za nabavke v Franciji . Reliefni dolg Angliji..... Vojni dolg Angliji...... Vojni dolg Ameriki...... Za odkup Južne žel....... Za anuitetno službo Caisse com. gore in ostalih pokrajin. V naslednji razpredelnici so navedeni glavni podatki rd:vie anuitetske službe naših fnndiranih državnih dolgov, pri čemer so zneski v tujih valutah preračunani po dnevnem tečaju v dinarje (vse v miliion>"b Din): neamortJz. obresti prvotno 500.0 496.1 34.6 130.0 124.4 4.9 867.7 867.7 69.5 1707.0 1707.0 119.6 332.9 233.1 14.9 4542.2 4292.1 112.5 537.9 537 9 31.1 po pogodbi doViJ. anuiteta po pogodbi do loč. anuiteta po pogodbi dofoč. anuiteta anuiteta v Pariza anuiteta amortiz. 1.6 1.1 33.3 32.0 39.2 68.8 11.4 4.6 95.3 Zanimiva statistika tovornega prometa Prometno ministrstvo je objavilo statistiko o naloženih tovornih vagonih, iz katere je razvidno, kako naglo narašča naš tovorni promet; pri tem naraščanju prometa pa žal ne opažamo skoro nikakega občutnega povečanja števila razpoložljivih vagonov, kar je gotovo glavni vzrok današnje prometne krize. Od 1. 1919. do 1927. je bilo nato-vor jenih: leta vagonov % 1919. 352.174 100 1920. 447.406 127 1921. 505.942 149 1922. 571.598 162 1923. 702.767 200 1924. 885.110 251 1925. 945.745 270 1926. 1,152.345 327 1927. 1,257.972 357 V tekočem letu pa je bilo v prvih 3 četrtletjih natovorjenih že 1,057.490 vagonov. tako da je računati, da bo do konca t. I. doseglo število natovorjenih vagonov že 1,500.000, kar predstavlja preko 400% prometa v 1. 1919., odnosno 200% prometa v 1. 1923. Ni dvoma, da je letošnje katastrofalno pomanjkanje vagonov predvsem posledica vedno večjega tovornega prometa. Navzlic vsakoletnemu povečanju prometa pa prometno ministrstvo doslej skoro nič in skrbelo za izpopolitev voznega parka, niti za novozgrajene proge, za katere so se prevozna sredstva enostavno vzela iz obstoječega voznega parka. Prav tako ni prometno ministrstvo poskrbelo, da se do izvozne sezije popravijo številni pokvarjeni vagoni. Gornje številke dovolj jasno dokazujejo, da je danes povečanie voznega parka najvažnejša naloga prometnega ministrstva. gotovo pa trenutno važnejša, kakor gradba novih prog ki more prometne težkoče le še povečati. = Povečanje števila konkurrov v Srbiji, tiazadovauje v prečanskih krajih. Jugoslo-vensko društvo za znščito upnikov v Zagrebu je objavilo statistiko konkurzov za november, iz katere je razvidno, da je bilo v tem mesecu v vsej državi registriranih 91 konknrjsov (nov. 1927 71) napram 66 v oktobru, 68 v septembru, 62 v avgustu in 57 v juliju. Po pokrajinah je bilo otvorjenih v Srbiji In Črni gori 78 (nov. |927 52) konkurzov, v Hrvatski in Slavoniii 7 (6). v Sloveniji in Dalmaciji 4 (6), v Boani in Hercegovini 1 (2) in v Vojvodini 1 konkurzov. ?z gornjega je razvidno, da povečanje števila konktinsov odpade izključno na Srbijo in Črno goro. kjer je bilo v novembru otvir-ienih 26 konkurzov vež kakor v istem mesecu preteklega leta. dočim je število konkurzov v prečanskih krajih istoČa=no naia-dova'o 19 na 13. V preteklem mesecu ie torej ni* manj kakor 85.7% vseh konkur-zor odpadlo na Srbijo in Črno goro. Seveda odpade v Srbiji precej konkurzov na pre-zadolžene osebe, ki stojijo izven gosmdar-stva. — V prvih 11 mesecih t 1. je bilo v vsej državi registriranih 830 «»nknrzov napram 980 v istem razdobju preteklega leta. V posameznih pokrajinah je bilo v tem razdobju registriranih konkurzov v Srbiji in Črni gori 609 (11 mesec. r.ret. 1 660), v Sloveniji in Dalmaciji 75 (98), v Hrvatski in Slavoniji 74 (110). v Voivodini 55 (81) in v Bosni in Hercegovini 17 (31). Napram toni ie torej skupno število konkurzov v 11 mesecih t. 1. nazadovalo, in sicer v Srbiji fn Črni gori za 51 ali za 7.7% v prečanskih krajih pa za 99 rod 320 na 221) ali za Sl^ — Sannciia Hrvatske sveop^e banke. Iz Zagreba poročaio. da le te dni rešila seia upravnega odbora Hrvatske pve opde kreditne banke, kateremu -e bila pred ložena bilanca ta 1. 1927. V tez bilanci so bile velike Izgube iz prešnjih let eliminirane. Ker Izkazuje bilanc? skupno s prenosom dobička h 1. 1926. čisti dobite1 27 tisoč Din, se zdi, da so rntronnnfni instituti (Madžarska splošna kreditna banka, dunajska Kreditansfalt in Union Europčenne Tn-dustrielle et Financi^re. Pariz) deloma črtali svoje terjatve napram tej baiki in da *o bile valorizirane tihe rezerve. Svoje?asni načrt fuzije s Kreditnim zavodom v Ljubljani je bil opuščen ter bo Sveopfa kreditna banka ostala samostojen zavod. Za novega ravnatelja banke je bil imenovan dr. Milan Vrbanid. Občni zbor delničarjev se bo vršil 15. t. m. = Načrt konk urinega sakona. Te dni je komisija stalnega zakonodajnega sveta pri mipistrstvu pravde dokončala definitiv. tek6t načrta konkurznega zakona, ki bo v krnt-kem predložen Narodni skupščini. V komisiji so bili naslednji strokovnjaki: G joka Nestorovič, državni svetnik v pok., dr. Anton Skumovič prof. ljubljanske univerzo, dr. Srečko Zuglija, profesor zagrebške uni-veree in dr Velizar Mftrovič profesor beograjske univerze. = Varedha o izdelkih is zlata. Trgovinski minister je izdal naredbo (od 6. t. m.) po kateri ie prepovedano izdelovati Izdelke iz zlata, »rebra in platine v čistoči 250/1000. Producenti in prodajalci morajo svoio »taro zalogo takih izdelkov prodati najdalje do 1. maja prih. leta. = Nova organicaeija prodaje viigalic. Po sprejetju in objavljen ju zakona o monopolnem posojilu od 22 milijonov dolariev, s katerim je švedski vžigalčnl Irusl dobil izključno pravico za organizacijo prodaje vžigalic v naši državi, so te dni prispeli v Beograd predstavniki švedskega vžigaličn«-ga trusta, da izvršijo predpriprave za novo organizacijo prodaje. Pri tej priliki se bo tudi razpravljalo o razdelitvi produkcije in o eventuelnem nakupu onih tvora ic, k? so ostale še neodvisne od švedskega trusta. = Fnziia t industriji mila. Jugosloven«ko d. d. Georg Schfchl bo v kratkem povišala delniško glavnico od 6 na 8 milijonov Din v svrho fuzije s Prvo osiješko tvornico nila. od katere Ima £e v zakupu tvornifne obrate v Oaijeku. = Knnkurs je razglašen o imovini zapuščine po Amaliii Flalšmanovi v Metliki St 45, umrli 4 septembra 1928 (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišča v Novem mestu 14. decembra, oglasitveni rok do 28. decembra, ugotovitveni narok 11. januarja rrih. leta). = V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: I. Cesenj. elektrarna na Bro-du pri Vižmariih; Milan Paiič, veletrgovina z vinom v Ljubljani: Ivan Omerzu, trgovina r. mešanim blagom v Lokah pri Zagorju o. S.; Lovšin Anton, trgovins t flvimi in %a-klanimi prašiči in teleti; Fortunat Certanec, trgovina z meianim blago?« na Vačah. Znižanje diskonta v Bolgariji in Grčiji. V zveri s pripravami za zakonsko stabilizacijo bolgarskega leva In po prejemu prve tranše stabilizacijskega posojila je Bolgarska narodna banka znižala diskont od 10 na 9%. V soboto pa je bolgarskemu vzgledu sledila tudi grška Narodna banka, ki je prav tako znižala diskont od 10 na 9%. Borze 4. novembra. Na ljubljanski borzi je bilo danes povpraševanje po devizah izredno veliko. Razen malenkostne potrebe v devizi na Newyork je vso ostalo potrebo krila Narodna banka, predvsem v devizl na Curih (preko 2 milijona Din), Dunaj (skoro 1 in pol milijona Din). Berlin in Prago. Devize aa London, Dunaj in Prago so za malenkost popustile. Med efekti jp bila zaključena Ljubljanska V ppd i tna po 125. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna Skoda obdržala včerajšnje tečaie. Zaključena je bila samo promptna po 490. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Hrvatski po 65. v Praštedioni po 920. v Liubljan- Tezka glavo in bolečine, kadar se čifa pozno v noči 1—2 Aspirin tableti takoj pomagajo in misli postanejo zopet jasne. Zahtevajte pa vedno originalni zamoi „8t ldse spoznana modro-belo-rdeči varstveni znom-td. ski kreditni po 125, v JugobanKi pu iu v Poljodelski (nova emisija) po 16. Med industrijskimi papirji ie Gutmann popustil na 190 zaključek, v ostalem pa so bil: še zaključki v Trboveljski po 480. v gederani po 4o prejemu blaga po 430—435. Dunajska borza za kmetijske proizvode (3. t. m.) Navzlic prijaznejši tendenci na inozemskih borzah in višjim budimpeštanskim tečajem je razpoloženje na dunajski borzi ostalo nespremenjeno mirno. Promet je bil slab. V turščici in ovsu je bila ponudba znatna. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domča 35.75 — 36.50, madžarska potijska f->9 do 39.75. jugosiovenska 37 5 — 38; rž: marchfeldska 35.25 — 35.75, madžarska 34.25 — 34.5; turščica: madžarska 335 do 34, cLa Plata> 36 — 36.5: oves: domači 32 — 32.5, madžarski 35 — 35 5. Dunajski goveji sejem (3. t. m.) Dogon 2832 komadov, od tega 238 iz Jugoslavije, 1067 iz Romunije in 673 iz Madžarske. Pri nekoliko živahnejšem prometu se je srednje in slabo blago podražilo za 5 grošev Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.70 — 1.95 (izjemno 2.05 _ 2.20), II. M5 — 1.65, III. I do 1.15, biki 0.95 — 1.30, krave 0.85 — 1.55 in slaba živina 0.Č5 — 0.85. VREMENSKO P0R0ČR0 Meteorološki m?01? r MnbHun« 4 decembra 1928 Višina barometra m. rvra; Cac opazovanja L]ab ,uiia >.«ribOf Zagreb Beograd Š.. ajevo SkopUe D> brovtilk Split Solnce vzhaja ob 7.21, zahaja ob 16.19, lu«na vzhaja ob 23.36, zahaja ob 13.12. Najvišja temperatur« danes v Ljubljani 4.6, najnižja 1-0. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Vreme se bo izboljšalo, možnost megle, podnevi temperatura pod ničlo. darom. i empet. *1 5 c > ~ Smei ve ra in brzina 0 •G -« Padavina '"70 '67-0 10 20 X 80 v m. in sek nirTto SSE 2 jO J-O 10 b Vr>ta nm J> / ur» 7ri4*l 10 95 sw 1 10 dež 0-6 7638 1.0 95 oJroo 10 • 7636 40 55 NNE 3 3 življenja m V ledeni puščavi krščeni ateist Doslej neznana epizoda iz Malmgreenove tragedije. — Fašist in katoličan, ki pošilja moža znanosti v nekrščansko smrt V Parizu izhaja klerikalni list «Le Croix». Povodom polletnice Malmgree« nove smrti je objavil doslej neznano epizodo iz Malmgreenove traged.je, ki je značilna tako za pisanje imenovan nega dnevnika, kakor za tiste, ki so bili pri stvari direktno udeleženi. Malmgreen, Mariano in Zapp'j so odšli iz Nobilovega taborišča Bili so slabo opremljeni in tudi z živežem ni* so bili dovolj 2aloženi. Ko j«m je zače« ia pohajati zaloga živil in so začele odpovedovati tudi moči. je vprašal ma* jor Zappi. vodja trojice, ki ni samo prepričan fašist, ampak tud> vnet ka. tolik in klerikalec. Malmgreena, uče« njaka evropskega slovesa, kaj misli o posmrtnosti in o veri. Malmgreen. ki so mu tačas rojile po glavi vse drugačne misli, se je lahno nasmehnil. Odvrn.I je, da je mož zna* nosti in ateist in da ga prav malo bris ga, kaj ga čaka na drugem svetu. K mas lu potem je onemogel Zappi in Mari« ano sta mu izkonala grob in sta 2a po* iožila brez oBleke v odprtino. Preden Reforma brarnega zakona v Nemčiji Nemčija ima eno osmino nezakonskih novorojenčkov, na Bavarskem doseže o Istotek cetfh 15.6 ne vzroke za ločitev Tam, kjer vlada pa sta ga izročila smrti, je Zapp1. od= lomil kos ledu in je «krstil» izčrpanega Malmgreena, ki se ni mogel tega ubra. niti. Pokrižal ga je na čelo in štl svojo pot. «Croix» ugotavlja, da je bil takrat pač brez učinka, ker se n'» izvršil s pri« Stankom krščenca. Zato pa je imela učinek ateistova obleka, ki je obvaro« vala Zapija pred smrtjo in tudi pred nadlogami, ki so obiskale Mariana Zappi je vsekakor ostal vzoren v vsem. v krščanskih in fašističnih dolž« nostih. * Mariano je te dni dospel v Turin. Fašisti, zastopniki oblasti, godbe so ga sprejemale. Pričakoval ga je celo sam vojvoda od Puglie. Množica mu ie vzklikala, godba je sv.rala in v vagon je prva stopila invalidova mati Tre« nutek svečane tišine Ihtenie. Sin je objel in poljubil mater. So'ze med množico in zopet «eja, eja alala!» Take nobilijade so pač zmožni samo fašisti. Nemški državni zbor je prošle dni razpravljal o reformi bračnega zakona s posebnim ozirom na pravice ločenk in nezakonske dece. Socijalni demo* krati so namreč stavili predlog, naj se razna dosedanja določila izpremene in omilijo. Za slučaje, kjer sta se mož in žena razšla, pa bi zopet želela priti sku« paj, naj se to dovoli. Družinam s šte« vilnimi otroki naj se da podpora, da ne bo deca gladovala mesto da bi se razvijala, nezakonska deca pa naj se zaščiti in poskrbi naj se tudi za oskr« bovanje materinstva. Ženski poslanec socijalno*demokrat« ske stranke, Pfiilfova, je ob tej priliki prečitala statistične podatke, ki ugo« tavljajo, da je cela osmina vseh na Nemškem rojenih otrok nezakonska Na Bavarskem, kjer vlada klerikalk zem, pa je odstotek še večji in znaša celih 15.6 odst. Justični minister Koch je priznal, da je bračni zakon potreben temeljite preosnove in da je treba posebno od* pomoči v tistih primerih, kjer je v praksi omajan. Proti volji zakonskih tovarišev ne more in ne sme obstojati nobena bračna zveza; reforme morajo biti zlasti v tem pogledu radikalne in ne smejo komplicirati sedanjega polo« žaja. Poleg soc. demokratov, ki so sprožili važno vprašanje, je govoril v tem smi« slu tudi poslan. Stresemannove stranke prof. Kahl. Izjavil je, da vsebuje nem-, ški bračni zakon velike nepopolnosti in da zijajo med življensko prakso in pravom velikanski prepadi. Te je tre« ba odstraniti. Neharmoničen zakon ustvarja pogoje za nesrečno življenje in ne zadeva samo obeh zakoncev, am» pak tudi otroke, če jih imata. Treba bo latorej ustvariti po potrebi celo umet* prisiljenost, je svetost zakonskega živ« Ijenja izključena, atmosfera pa zastrup« Ijena. Po tej debati sodeč izgleda, da bo Nemčija v doglednem času dobila mo* deren bračni zakon, ki bo skušal olaj= šati ločitev in razvedbo ter ne bo tiral poostremh razmer med nesporazumni* m'1 zakonskimi tovariši do skrajnosti Pokojnina za zakonsko življenje Češkoslovaški socijalnopolifčni odsek je sprejel zelo zaninrvo točko zakonskega načrta glede penzij vdovam in ločenkam. Ta točka se glasi v prevodu sledeče: »Ce se ločen zavarovanec znova poroči čigar zakon se ni ločil po krivdi žene ali pa se je ločil po krivdi obeh zakoncev, teda- ima ločena žena če se ni znova poročila pravico na d^l vdovske rente, ki bi pripadla drugače vsa pravi vdovi. Vdovsko rento si delita vdova in ločena žena v razmerju let, ki sta jih preživeli z umrlim zavarovancem. Vsako začeto leto je smatrati kot polno leto. Čas med razvedbo in ločitvijo pri tem ne prihaja v poštev.« Nadaljnja točka določa, da ločenka n:ma pravice do vdovske pokojnine, če ie prejela pred polnomočnostjo tega zakona ob ločitvi kakšno odpravnino in sicer izrecno kot vdovsko rento. Te določba so bile spre ete brez posebnega odpora in spreminjeva'nih predlogov tako, kakor jih je predlagala vlada sama. Angleški prestolonaslednik in poglavarji črnega plemena Wale$M princ (v klobuku za tropske dežele) pozdravlja afriške črnce, ki so se ma prišli poklonit. Na potovanju skozi ie kraje le prestolonaslednika dohitela vest, da mora nemudoma domov. Zadnja beseda k Toralovi obsodbi Iz Mehike City poročajo, da se je te dni bavilo vrhovno truhiško sodišče i ničnostno pritožbo Toralovega za« govornika. Pritožba je bila odbita in potrjena sodba prve instance Prav ta« 'raz ni bil kakor druge večere! Notranji nemir je odseval z njega. Dragi! Menda se nisi preveč dolgočasil v moji odsotnosti? V njenem glasu je bilo nekaj resnega, kar ga je iznenadilo. .— NekoLko sem delal... No. kako Je. bi'o na plesu? • — Seznanila sem se z nekom, je odgovorila Odette z goreč.mi očmi. Od tedaj sem vsa vznemirjena. Ena tvojih občudovalk, prijatelj! Cele strani iz tvojih knjig mi je citirala... Sicer pa je pik> vse lepo. Nikdar nisem mislila... Celo uro sva bili skupaj — in dama je neprestano govorila o tebi... Bilo me je sram. da je ona bolj poznaia tvoja dela nego jaz. Zato sem tudi zamolčala, da sem žena Marcela Regisa... Toda nekdo je izgovoril moje ime. Ako bi jo bil videl v tem trenutku! Obledela je, se tresla in se skoro onesvestila. Preden sem odš a, je pristopila k meni in me prosila, naj tebi ne povem n česar o najinem srečanju in naj predvsem ne izdam njenega ;mena ... — Stella Mtiriel. ali ne? je vprašal Marcel s tresočim glasom. — Kako veš z.a njeno ime? A'i jo poznaš? — Še nikdar ie nisem videl! Kakšen vtis napravi... fizično? — Njen obraz ni grd, toda njeno telo je pohabi eno. Marce1 ie o' ledel. Pod^a ki ie bila zanj nQorimer'j:va, ie umrla in on žalu-ie. Nikdar ne bo odoustil Stelli Mjriel, da ni lepa in da ima obraz, ki ga ne zasluži. Porogljivo se je nasmehnil. — Tu je njeno pismo; Vzel ga je iz majhne skrinjice in ga izročil ženi. Odette je zgrabila razgrnjeni List in ga prečitala. — O! Mojstra te imenuje — mojstra! Marcel je opazoval na lepem obrazu svoje žene vtise, ki jih je delalo vanj pismo. Ko je prečitala pismo do kraja, je vstala. Pogledala sta se in bi o je, kakor da bi se videla prvič. Po petnajstih letih zakonskega življenja sta se motrila s spremenjenimi pog edi, z očmi, kakršne sta imela v sveži mladosti, ko so v njih klile nade ljubezni... Odette je skromno spregovorila: — Marcel! To si bil torej za vse te ženske! Ideal, mož. vzrok življenja, zame pa nisi bil nič!... Samo zakonski mož kakor so drugi... Toda ta Stella mi je odprla oči in prebudila mojo sipečo dušo. Marcel! Ali mi odpustiš, ker te tako dolgo nisem poznala? — Molči! je rekel in iztegnil roki proti svoji spremenjen1 ženi. Nj gove misli so se oorostile ženske ki ie ravnokar umr'a. in se približale njej, ki je nanovo oživela. — Kadar v umetnikovem srcu ugasne star plamen. Sledeče srečke drž. razredne loterije knoljene orj Zadružni hranilnici, r z. z o. z., v LjuMjani, Sv Petra cesta št. 19, so bile dne 29. novembra 1923 izžrebane Din 20.000 - 109.729 Di i 40«,0 - 46.107 Din Din 10.923, 30.935, 46.037, 58.305, 84.606. 99.837. 108.158. 120.289, 3000 500 14.108. 30.991. 46.048, 58.387. 84.628. 99.839. 108.191, 123.895, 34.721. 5.755, 20.012. 34.619. 46.052 66.629. 84.647 99.870 108 285 123.905. 40.533, 7.511, 20 U18, 34 695. 46 095, 66 633, 84 682. 99 889. 108.287. 123.965. 70.217. 7.514. 20 U22. 34 774. 46 137. 70228. 91 703 KM) 7U6. 109 760. 7 623. 99.711. 7.533. 20.0V2. 34.789, 46.172, 70.284, 91.707. 1011.707. 109.774, 160.709, 7.563. 20.111 40.509. 53 414. 70.295. 91.716. 100 749. 109.805. 7.607, 20.134, 40 518. 58.204. 70 395. 91 746. 103 126. 109.856, 115.642, 123.845. 7.647. 20.166, 40.524. 58.218. 84.508. 97.405. 103.130. 115-143, 10.807, 30 927. 40 552, 58 270. S4 509, 99 717. 103.150, 115.659, 10 864. 30 9t>0. 40 591. 58 272 84 5tyU. 99 743 103 152 120.168, 10.898. 30.982 46 017. 58.282, 84.599, 99 795' 108 138. 120.199. Žrebanje dne 30. novembra 1928. Din Din 10.888, 34.688, 53.463, 84 505, 99.734. 108.189. 120.206, 72.387. 2000 500 10.922, 34.728. 53.487. 84.531. 99.754. 109 747. 123.842, 70.384, 5.706. 14.124. 34 795, 58.243. 84.666. 99 775 109.763 123.867. 97 419, 5.730, 14.127, 40 529. 58.267. 91 751. 99 877 109 294 123.894, 120.246. 5.757, 20 127. 40 569. 58 284. 91 763. 100 740. 109 813. 16 014, 120.281. 7 543. 20 128, 40.582. 58.314, 91 766. 103 127. 109 S16. 15.403, 7.558, 20 182. 46.015, 58.340. 97.407. 103.128. 109.818. 69.811, 7.588, 30.901, 46 038, 66.684, 97.435, 103.188. 115.651. 122.034, 7 612, 34.614. 46.082. 70.238. 97 436. 103.190. 120.157, 15.425, 7 683. 34.643. 46 139. 70 247. 97 454. 103 196. 120 161. 15.426, 7 685. 34 652. 46 142. 70.256. 97 497. 108 112. 10.871, 34 667, 46 144, 70.287, 99 723, 108 162, 120 175. 120.190, 121.137, 16.021. Izžrebane srečke na dobitke D 500 sprejemamo v zameno za neizžrebane XVIL kola Kdor želi igrati v novem kolu nai nam oošlje takoj izžrebano srečko da mu poš« Ijemo novo. ki bo z izžrefanim zneskom plačana že za vseh 5 razredov. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Liubijan? Sv. Petra cesta 19. Kraljev jubilej in pobijanje raka Nedavno so na Švedskem praznovali 70 letnico švedskega kralja, ki je pa v svoji skromnosti in demokratičnosti odklonil vse proslave ter si je postavil trajen spomenik s tem, da je daroval večjo vsoto denarja, ki se bo porabila za zdravljenje raka. Z darovanim denarjem bodo kurili 6 gramov radija pri neki firmi v Brus; lju. Za radij bodo plačali več nego miliion švedskih kron. Doslej so imeli na Švedskem v celem 3 4 grame radija. S sedanjo količino tega dragocenega sredstva se bo zaloga radija na Šved* nelerine iz oriv;nalneep t;rolskega ka-melhar - lodna namenite fvrdke Frai Bauer & i ne Tnnsbn'ck v -"i tvrdki: DRAGO SCHWAB, Ljubljana skem skoro potrojila. Bruseljska firma je prodala radij švedskemu narodu proti izredno nizki ceni, monarh, ki se je tako plemenito oddolžil svojemu narodu ob 70 letnem jubileju, pa je s tem dokazal, da mu je ljudski blagor n.d lastno osebo. Loos obsojen Znani dunajski arhitekt Adolf Loos, ki so ga pred nedavnim obtočili, da zavaja mladoletne deklice, se je moral 1. t. m. zagovarjati pred porotniki. Sodniki so ga te težke obtožbe oprostili, ker ni bilo zanjo nobenih dokazov, pač pa so ga obsodili na pogojni štirimesečni zapor, ker so našli m "d preiskavo v nje govem domu skicirko. iz katere je izhajalo, da je Loos risal deklice v razuzdanih položajih. Loosova afera je vzbudi'a silno senzacijo po vsem svetu, saj slovi kot eden najboljših sodobnih arhitektov. Njegovo stalno bivališče je v Parizu. Zadnji vihar na Holandskem Rotterdamskl predel V laardingen pod vodo. Ladja v nevarnosti! Zadnji vihar Je zadel nemško korveto »Pommern« na odprtem morju. Vso polomljeno so |o t težavo zvlekli v irancos ko pristanišče Granviile. JC —> er «M O" o b. C3 N — Ž •i/t _ U '■TJ JC u 5? — u O) > č e « a» tri-. č u _ čš u C > N ™ i. to *Z ■c e s r^ E -C v> n c -J t a ■C 5 * 1 4) k a c £ 13 33 o> au . DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Daven-try 1604 ra 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw). STOCKHOLM (Motala 1380 m 30 kw) Sreda, 5. decembra LJUBLJANA 12.30. Repruducirana glasba in borzne vesti. — 18.. Milanski pripoveduje pravljice. — 19.: Srbohrvaščina. — 19.30: Vpiiv grške in rimske kulture na razvoj Evrope — 20.: M.klavž v radiu. — Schubertov večer. - ZAGREB 17.30; Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert aru in pesmi. — PRAGA 20.15. Program iz Brna — BRNO 19: Mozartova opera »Gledališki ravnatelj«. — Mešan večer — VARŠAVA 18.. Orkestralni koncert — 20.30: Koncert komorne glasbe — DUNAJ 11.. Dopoldanski koncert — 16.. Koncert orkestra _ 20.30: Dramski večer m koncert lahke glasbe. — BERLIN 17.30: Koncert orkestra — 20.: Stolzova opereta »Ples k sreči« - FRANKFURT 2015 Millocker-jeva opereta »Siromak Jonatan«. — LAN-GENBERG 17.40: Koncert Schumannovib pesmi. — 20. Koncert orkestra. — 21.: Melodrama in lahka godba — STUTTGART 2Q 151 Prenos programa iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 12.20: Ciganska sodba. — 17.10: Koncert vojaške godbe — 19.30 Operetni večer in koncert lahke godbe. — LONDON 19 45: Schubertove klavirske skladbe" - 20.15: Lahka glasba. — 20.45 Klavirski koncert — 21: Beethovnove in Brahmsove violinske skladbe — 22.35: Heuschelova komična opera »Razburkano morje«. — RIM 1730 Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45. Pevski koncert in komorna glasba - STOCKHOLM 19.45: Violinski koncert. — 21.: Kabaretni večer Četrtek, 6. decembra LLJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba in borzne vesti — 18.30: Gnojenje z umetnimi gnojili. (Predavane) — 19 Italijanščina — 19.30- Predavanje iz zgodovine Slovencev — 20: Klavirski večer ge Osterčeve Vmes poie gdč Olupova. Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17.30 Koncert ruskega pevskega zbora in balalajk. — 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage — PRAGA 16 30 Popoldanski koncert — 19 30: Simfoničen koncert češke filharmonije - BRNO 19.30 Prenos sitni, koncerta iz Prage. - VARŠAVA 20.30: Koncert finske glasbe — DUNAJ 11.: Dopoldanski koncert — 16 : Koncert kvarteta — 17 20 Glasbeni program za otroke — 20.15- Verdiieva opera »Pigoletto«. — BERLIN 16 30- Ponoldansk; koncert. — 20 ■ Zabaven večer — 21.: Primeri sodobne poeziie — FRANKFURT 20.15- Mešan večer - LANGENBFRO 20 Večerni koncert orkestra — O pesnikih vagabnndih — STUTTGAPT 20.15: Proeram iz Frankfurta — Koncert sk!adb za čelo in klavir — BUniMPFSTA 12 20: Klavirski koncert. — 1715: Popoldanski koncert zbora in salii-stov. — 18 ■ Cerkveni koncert zbora in or. kestra — 19 3D- Prenos gala-predstave Iz kr opere — Ciganska godba. — LONDON 19.45: Schubertove klavirskp skladbe. — 20.15: Lahka glasba — 20 40- Simfoničen koncert iz M?nchestra. — 23.15: Pevsk; koncert- — T?TM 17 20- Vokalen in instrumentalen koncert — 20 45- Rellinijeva komična ooera »Prihod odposlanca«. — STOCKHOLM 18.30- Večern; koncert. — 20 15- K"r>ncf,r+ voiaške godbe Naročila, ut, ara. LlČc*6*,jo, tnalih. !*. fsujiah- mi> OgLojrurod y«- fsujiah, d*L*h Ju Pruarn&ja.f. Jutra,', hubJ^asia, T*L ri JLalt, orjlcurv. h- slu tujo pafidjCHjaJufL* tn. rocyaX Ujl pristojbin* p opoAa, L (»m*« « *urocihm*t JU • Prislojbuut ta. rifrt> J)ia, p* Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter eksoozituro v Šiški telei *tev. 3203. Podružnica „Jutra" v Celju, Kocenova ulica 12. - Telefon 190 Tvornica vagonov v 6ieui iiitrovici -p"Jlur ključavničarje ličarju. oii-jarje in dva strugarja — miti RABITE TUNGSRARff *D0R or,l AŠUJE, TA I^U^^jtit Korespondentinjo z znanjem slovenske in nemške stenografije, strojepisja, slovenske, srbohrv. in nemš>ke korespondence, sprejmemo Rellektantinje naj predložijo spričevala o dosedanji zaposlenosti in naj se javijo v tovarni Saturnus, d. d. v Mostah 43434 Natakarico na dežt-lu t>oljšo sprejmem takoj v restavracijo Po goj. t 50(i Din kavcije Ponudbe na ogl odd J pod »restavracija« 43138 Uradnika ali praktikanta sprejme tvorniško podjetje v Ljubljani Naslov v ogl. oddelku »Jutra. 43420 Posredovalnica Ogrinc, Miklošičeva c. 28 rabi natakarico z osebno pravico, več služkinj m kuharic Za odgovor priložite dvodinarsko znamko. 43352 Pridno natakarico sprejme hotel »Europa» — Bled. 43395 Brivskega pomočnika solidnega in dobrega delavca sprejme d0 14. t m. F. Klobučar. Kamnik. Šut-na št. 42. 43396 Vzgojiteljico '»o možnosti učiteljico aH otroško- vrtnarico sprejme k dečku petih tn deklici štirih let boljša rodbina v Zagrebu Zahteva se znanje nemščine Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 43411 Korespondentinjo ^ znanjem nemške stenografije in strojepisja, za Irancosko in nemško kore--podeneo, po možnosti tudi -rbohr.vatsko, sprejme tovarna »Saturnus* d d. — Moste. 43433 Klobučarskega pomočnika ki zna izdelovati c o p s t © (fahati) sprejme Pavel Jam-nik. Škof.ja Loka. 43454 Gdč. negovalko ki 'ma praksi, pri otrokih ter vestno in pošteno ieli dobra hiša k dveletni deklici Nastop službe takoj ali kasneje - Ponndbe z zahtev0 plače na ogla?ni oddel^li »Jutra* pod Šifro od »Stalna službo 58« 42758 Zastopnike ■a prodajo zelo dobro ido- čega predmpta na letna odplačila, iščemo Mesečna ilača in provizija do 6000 Din Nikaka kavcija — dokument zadostuje. Zumbu-lovič. Ljubljana. Miklošičeva cesta 14. 43444 Fina krojačica in šivilja za perilo, se- priporoča na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43452 Italijanščino poučuje tesen uradnik — Cenj dopise pod »Primorje« na ogl odd. »Jutra«. — 43035 Šoferska šola iblastno dovoljena, se pri-ine 9 decembra Prijave >ri prejšnjemu komisarju Za šoferske izpite, BIeiweisova cesta 52. 43410 Francoski in angleški poučujem po ugodni ceni na Starem trgu 8/II. desno 43422 G. Th. Rotman: Janko in Stanko 5. Toda neko no?, ko je Janko spal na svojem ležišču — positljali so mu s slamo za velikim nakovalom — je zdajci začul rahel šum. oPgledal je in videl kovačevo sestro kako je s polnim krožnikom jedi in s svečo v rokah izginila skozi skrivnostna vrata. Pei niinnt še ni bilo prešlo, ko se ie spet vrnila in skrbno zaklenila vrata za seboj. — «Tc stvar moram dognatib je pomislil Janko cKairor nosijo jed. tam mora biti živ elo-vek!> B Kmetski hranilni in posojilni dom reg. zadr. z nsomej. zav. v Liubliani, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1., pritliee sporoča da je otvoril podružnico v Mariboru, | ki je začela s poslovanjem dne 22. no-vermbra t. 1. v svojih poslovnih prostorih Slomškov trg št. 3, pritličje poleg stolne cerkve. Naša podružnica v Mariboru bo izvrševala vise hranilnicne in posojtilnične posle. 15339-a L J n b 1 j a n a, dne 5. decembra 1928. Načelstvo. Učenka Zdrava. moCna stara 17 let, želi mesta v mauulak-turni sli modni trgovini v Mariboru Ponudbe na — upravo »Jutra« Maribor pod »1. december« 42844 Knjigovodja bilancist (tudi za špedicije) vešč arbohrv in nemškega jezika, želi raposlenji za popoldne — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod zna&ko »Sposobnost 364». 43364 Postrežnica želi zapo--lenja od 7. ali 6. ure zveč&r. 43415 Mlad moški sprejme kakršnokoli notranje delo Naelov v ogl. oddelku »Jutra*. 43419 HM t Trg. pomočnik solden, ieli nameščenja v trgovini mešanega blaga — kot pomočnik ali poslovodja. — Položi 5000 Din kavcije Naslov v oglasnem dddelku »Jutra*. 43401 Kontoristinja z mnogoletno prakso v korespondenci in knjigovodstvu, želi premeniti službo — Dopise pod »Samostojna moč» na podružnico Jutra v Celju. 42747 1000 Din nagrade*« tobj tisti, ki preskrbi služ-io trg pomočniku v ma-nufakturni »li špecerijski trgovini. Zmožen tudi kav-ije. etar 21 let. agilen in postrežen, i vi 61etno prak-o. Naslov v oglasnem odr ielku »Jutra* 43393 Trg. pomočnik .. ?2 let star. s 3 razr. gimnazije. pošten in z dobrimi spričevali, ?e'i kjerkoli aiužbe. Nalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4SS$Ž Ydova starejša, inteligentna, feti službo prj kakem gospodi ali gospe Prevzame postrežbo Ho'niVa ali varstvo otroka Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 43468 NOVOST! NOVOST! Črnilo, k| se takoj 42770 poSuŠl uporabljajte samo t naliv oim Mrwom Everdry! Cena samo 1S0 Din hi dveletno jamstvo Primerne z* Miklavža m Božič. Dopisnica zadostuje na zastopnika O Benedfk. B.ed. Pošlje po povz-tjn Božična drevesca (smreke) večjo množino različne velikosti prodaja po ugo tni ceui posestvo v najbližji okolici Maribora. Naslov v ogl odd »Jutra« 42828 Pletenine Vse vrste v to sti oko spadajoča dela obleke po meri, sprednji deli v veliki množin- in osemključno blago na metre P n trgovcem tudi in aoposlane volne Najsolidnejša izdelava in postrežba Nizke cene Priporoča «Solnčevo» strojno pletenje, Ljubljana. Gruberjevo nabrežje štev 16. 43106 2 vinska soda 430 in 7041 naprodaj v gostilni Novak. Rimska c. 43439 Pri »Soincu« za vodo - Pogačarjev trg. Največja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila za dame, gospode in otroke Ncgavice. rokavi ce. kravate itd. Priporoča K Widmayer 43107 Za venecijan. žago prodam takoj kompletno napravo z vso pripadajočo železnino. vozom, valčki itd Vse je v najlepšem reda in le malo časa v obratu Prodajam radi na. mestitvf polnojaremnrka. — Na ogled in pojasnila daje Franc Kunstlei, parna Žaga in mizarstvo v Litiji 43294 Wertheim blagajno in Meje« konverzacijski leksikon. 24 zvezkov skoraj nov. proda Viktor Prežel. Ouštanj. Koroško 43398 Perie okošje tmrjr iS laravno iS «tro)<*0' MM1 no lobuvlU » v«aki tnnoiint E Vajda Oakovec M«dji naurje Telefon 60 8 60 HH Puhasto perje ratpojiljain po povzetja najmanj 6 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brosovtč, Zagreb. Hlca 82 kemična Sistilnioa perja 189 Koks tab. po #> Dil. lot tg - vedno y aalogi v mestni olinarm 261 Pozor! volno u> oumtHii mpitr u»jcen«je (jri tvra vzameir l Stavbno parcelo kupim ob Dunajski cesti ali za Bežigradom Cenjene ponudbe na oglas oddelek «Jutra, pod .Parcela W2». 43ooo Lepo posestvo t) m.nut, od kolodvora, 20 minut od ceste, pod ugodnimi pogoji proda Franc Jug, k-iadje, pošta Blanca. Enodružinsko hišo ; vrtom, gospodarskim po-ilopjem. studencem, blizu Maribora prodam Naslov v o^las. oddelku »Jutra*. 43094 Hišo z vrtom oddam v najem za posojilo 30.000 Din. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pol »Okolica — takoj*. 43451 Specerij. trgovino z inventarjem in zalogo takoj oddam ogl. odd. J. Naslov v 43132 Sostilno in trgovino kupim ali vzamem v najem kje " industrijskem ali prometnem kraju Slovenije. — Cenjene ponudbe pod »Agilen 315* na oglas, oddelek »Jutra*. 43315 Gostilno dobro idočo, s stanovanjem, kegliščem — vsem komtortom lepo renovira-110, v večjem mestu Hrvatske. blizu Slovenije prodam. Ponudbe na postanki pretinac 1, Karlovac. 43185 Pekarijo lam s 1 marcem pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Oglasiti se je osebne- pri i. Ivanu Mertik. Sv Jurij ib Sčavnici. 43186 Gostilno z veliko kletjo m lepim stanovanjem — v sredini Ljubljane oddam takoj v najem - Potreben kopital 32.000 Din — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Gostilna 56* 43456 Velik lokal v pritličju uporaben za pi -arno ali drugo obrt, oddam takoj ali s 15. t. m. Poizve se v Kolodvorski ulici štev 26 — trgovina Orehek. 43448 Dijake ali gdč. sprejmem takoj na stanovanje Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 43288 Dijaka iščeta stanovanie z zajtrkom Naslov je pustiti v oglasnem oddelku »Jutra* nod šifro »Dijaka 2* 43463 Dva gospoda sprejmem na dobro domačo hrano z vso oskrbo. Isto-taiko sprejemam tudi abo-nente na hrano A. Stajer, Sv. Petra nasip št 17/1. 43455 V Celju najbi'?]i okolici želim •> 1 januarjem ali pozneje stanovanje 8 sob - priti-iilirami če mogo6- 1 vr- Mirna stranka brez otrok, želi stanovanje 1 sob, kuhinje in piritiklin za takoj ali s 1. januarjem. Ponuibe na ogla.-ni oddelek »Jutra* pod šifro »Din 1200*. 43406 2 gospodični sprejmem na stanovanje — event. s hrano. Na-!ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43405 Stanovanje d d a m e 1 februarjem. Saslov v oglasnem oddelku »Jutra». 43412 Orehe in orehova jadierca nudi najugodneje M. Geršak & Co. Ljubljana, Prečna ulica 4 42818 Sladke mrve okrog 3000 kg proda Anton Bončina, Polje, Višnja gora. 43440 Hlode bukove m d ras to ve (hrastove ie od 20 cm naprej) k n p u j e parna žaga V Scagnetti v Ljubljani. 257 Ia bukova drva -uha in pol.-uha, k n p i m vsako množino Fiksne ponudbe na naslov: S, Praznik, Zagreb. Kajial. 43361 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo takoj oddam Pbizve se v oglasnem oddelku »Jutra*, 43284 Lepo sobo ■ vso oskrbo oddam 1 ali 3 gospodičnama na Zrinj-kega cesti 6/11 — levo. 43409 Akademik teli sobo s separiranim vhodom, po možnosti v bli-■.ini univerze ali na Ta-. noru. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 43430 Opremljeno sobo lepo in soinčno, parketi-rano, s posebnim vhodom ter elektriko, s souporabo kopalnice takoj oddam — Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43416 Opremljeno sobo = posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43421 Opremljeno sobo epo. z elektriko in souporabo kopalnice odda gospo-lu Ivan Tavčar, Korenova ulica 3 (ob bivšem nemškem drsališču). 43426 Majhno sobico posebnim vhodom želi mirna gospodična državna uradnica. — Cenjene ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek «Jutra» pod »Mirna 313». 43427 Opremljeno sobo posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v bli-iini glavne pošte iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Takoj*. 43431 V vlU oddam solidnemu gospoda lepo opremljeno sobo — z električno razsvetljavo in posebnim vhodom s stopnic Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43407 Sostanovalca sprejmem takoj na Poljanski cesti 54/11, vrata 34. 43388 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam enemu, event dvema gospodoma n« Starem trgru št. 17/UI. 43295 Opremljeno sobo lepo, v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 43442 3 opremljene sobe in sicer sobo v I. nadstr. z 1 posteljo za 250 Din, sobo v podstrešju z 1 posteljo za 130 Din in sobo v podstrešju z 2 posteljama za 260 Din s postrežbo takoj oddam. Poizve se v Kolodvorski ulici štev. 26 43449 Lepo sobo oddam na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43462 Prazno sobo veliko in svetlo, s strogo separiranim vhodom, v sredini mesta odriam takoj ali s 15. decembrom Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 43464 Na Glineah, v gostilni « Amerika » priredi godbeno društvo «GRADAŠCA» danes ob 8. uri zvečer Miklavžev večer Velika izbira peklenskih domačih in dalmatinskih vin, vražjih likerjev, nedolžnih biezalkoholnib pijač, nebeškega čaja in kave ter angeljskih slaščic. Pa tudi za posvetna, okusna gorka in mrzla jedila je preskrbljeno. 43446 r«7 Slovo Ob priliki preselitve iz Ljubljane v Beograd, se nisem mogel od vseh posloviti. Zato izrekam tem potom vsem svojim osebnim in poslovnim prijateljem ter znancem iskreno zahvalo za naklonjenost jn -e obenem priporočam za bodočnost Na svidenje! — Mr Miro Rozman s soprogo, -em.' ravnatelj Salus d. d., Ljubljana. 43424 Dekle srednjih let, prijetne zunanjosti, želi tem potom dobiti moža, plemenitega srca — DopiSb na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Kdor vse razume, vse odpusti*. 43403 Gospodična iz boljše hiše, želi znanja '. izobraženim gospodom — starim okrog 30 let. Dopise pod šifro »Mirni* na osl-s. oddelek »Jutra». 43404 ~~~ E. Ljubim in hrepenim. Ves Tvoj M. 43402 Vdovec —Beli volk V četrtek javite nov sestanek na stari naslov. 43399 Trg. potnik Jernej Jama naj 6e javi Ak0 je komu znan njegov naslov, naj ga blagovoli sporočiti Trgovskemu gremiju v Mariboru. 43390 Mladenič 25 let Star, s 16.000 Din gotovine, se ieli poročiti t gospodično neomadeževane preteklosti, ki bi imela mv ,0 poseetvo. Naslov v ogL oddelku «Jura». 43391 Žel. uradnik želi znanja z neodvisno damo — radi ženitve. Cenj. dopise s sliko, katero na zahtevo vrnem, na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro »Strojevodja 436». 43436 ILL Gramofon dobro ohranjen, po nizH ceni naprodaj na Rodelje« vem št. 259. 43350 Kovčeg-gramofon kupim 6 ploščami. Naslov, v oglasnem oddelka Jutra» 4342«: Gramofonske plošče 18 komadov, vse skorai nove. za 400 Din naprodaj v Rožni dolini VI/26. 43447 Phonola (Selbstspielapparat) za klavir, s 50 valji prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 43469 Kanarčki pevci in kletke poceni mu. prodaj v Aškerčevi ulici, • baraka I. 43263 * Kravo mlekarico prvovrstno, ki daje 21 litr. mleka dnevno, proda Oskrbništvo Volčji potok, pošta Radomlje. 43012 Psa čuvaja kupim Ponudbe z navedbo pasme, starosti in cene na naslov P. Šterk. Ljubljana, Gallusovo nabrežje 17, II. nadstr. 43413 Doberman pes se- je zatekel. Vprašati Je: Stožice št. 103. 43472 Pletilnih strojev 8/40 več popolnoma dobrih prodam Ponudbe na oglas.-oddeleik «Jutra» pod šifro' •Pletilni stroji*. 41978. Pletilne stroje različnih tovarn in po-trebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pleten-nje na navadnem stroja —• nudi F Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5. 42984 Specialni stroj za kuhinjo Jupiter prodam za 400. namesto 570 Din. >e nič rabljen. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra*. 43433 Copate trpežne in močne izdelujem po meri točno in poceni. — Vošnjakova ulica štev. 22. 43465 Kdor zna računati bo spoznal tudi Škodo, k! more človeku povzročiti ne. zanesljiva žepna ura. ker čas je denar Zatorej, čredno kupite uro, pišite stari strokovni tvrdki Anton Snežne čevlje in galoše sprejme o popraoifot tvrdka Matija Trebar; L;ubljana Sv. Petra cesta 6 13679 '»allusovo nabrežje št 29. 43441 Ročni voziček dvokolestii. dobro ohranjen in močan, kupimo — Ponudbe z navedbo cene nasloviti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Voziček 53». 43453 Družabnika a 50—100.000 Din, za izvršitev po > četni h naročil sprejmem — Ponudbe pod »Dvojui zaslužek' na ogl. oddelek «Jutra». 43417 Trgovec srednjih let ieli radi razširjenja trgovine neodvisno •trnžabnico z 10.000 Din. ki bi bila obenem gosi>o-dinja Neanonimne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Dražabnica 50* 43460 Družabnika z nekai kapitala, sprejmem za dobičkonosno podjetje. Biti mora trg. naobražen. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Družabnik 66*. najem celo manjšo hišo ali vilo Plačam tudi za del) čas« naprej lam co sojilo ali event kupim — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Januar 1929» 43025 Stanovanje sob in kabineta, z vsem komfortom oddam za februar pod Rožnikom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Terasa> 4S425 Stanovanje v centru mesta, obstoječe z 3 ali 4 Bob, s pritiklina mi iščem za februar Plačam tudi nekaj več Po-iudbe na poštni predal 183 - Ljubljani. 43437 Stanovanje t -2 -ob. kuhinje jn priti-;lin. po možnosti v centru nesta išče samostojna starejša gospa za takoi Pla-a za eno leto najemnino naprej Ponudbe na oglas lddelek «Jutra» pod Šifro »Najemnina naprej 38» 43438 Stanovanie sobe in kuhinje oddam mirni družini. Naslov: Sp. ŠiSka, Aleševčeva (Sloven-43466 ska) cesta 36, 43467 Dobrovpehno pletilno podjetje s preko 60 stroji, motorji in vsemi pri-tiklinami ter enonadsiropna hiša z vrtom, dve minuti od električne postaje, še prostovoljno proda. Vprašanja in ponudbe na Franjo Pristovšek, Za Bežigradom XIII ali poštni predal 44. 15338-a Tuižnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša nad vse ljubljena maima, teta, svakinja gospa Marra Mencej v ponedeljek, dne 3- decembra 1928 ob pol 24. uri, previdena s tolažili sv vere. mirno v Gospodu zaspala v 62. letu starosti. Pogreb drage nam pokojnice se vrši v sredo, dne 5. decembra 1928 ob 15. uri na mestnem pokopaKSču v Pobrežju. Sv. maša zadušrtiča se bo darovala v četrtek, dne 6. decembra ob pol 9. ari v frančiškanski župnš cerkvi. MARIBOR, dne 4. decembra 1928. 15345-a Žalujoča: Henrik Mencej, soprog. Henrik in Franjo, sinova. Ivana, hčerka. Sinclair Glack: Zlati panter 67 Razen oči je izražal ves ta ozki, bledi, goli in globoko razgrebeni obraz brezdanjo otožnost — toda otožnost, v kateri ni bilo človeške toplote. Usta so bila ostra in široka, nos velik in zakrivljen jn podočnice so neobičajno močno štrlele naprej. Obraz je z neverjetno ravnodušnostjo zrl proti vratom. Nečloveška okrutnost, ki je izvirala bolj iz brezmejne neobčutljivosti in zaničevanja nego iz čutnosti, in nečloveška trudnost sta se zrcalili v njem. Toda iz globokih jam so mu gledale take oči, da si moral mahoma pozabiti ves ostali obraz, pa naj se ti je zdel še tako tuj in nenavaden. Bile so bledovišnjeve in motne kakor nepološčen porcelan. Toda v njihovi globini je žarela neusmiljena moč, nepomir-ljivo častihlepje in okrutna zavest oblasti, ki nas je tako presunila, da smo kakor vkopani obstali pred njim. Blede oči so počasi gledale od enega do drugega, ustavile se za trenutek na mojem obrazu in se nato obrnile k šefu. Priznati moram, da me je med tem, ko je on gledal name, obšla želja, da bi se skril, kamorkoli že. Vsekako je bilo v pogledu tega človeka nekaj hipnotičnega. Toda ko so se njegove oči pogrezmle v šefove, sem odvrnil pogled od njegovega obraza in jel opazovati njegovo tela. Ukletja je bilo konec. Njegovi udje so bili oviti z mehko črno svilo in prav tako tudi trup. Ze itak je bil mršav; ta obleka pa je še podčrta vala dojem slokosti. Trenutek po tem, ko so se njegove oči odtrgale od mojih, je izpregovoril. Nismo se mu upali seči v besedo. | »Hm —,« je rekel počasi ter nazval šefa z njegovim imenom. »Vendarle ste me našli! Clayton je imel srečo, a le zato, ker so meni slabo služili; drugače bi se bil držal še dolgo. A ker ste vdrli v mojo ubogo hišo, mi pač ne ostane drugega, kakor da jo zapustim. Ali mi imate kaj povedati, preden odidem?« Šef je stopil korak naprej. Videl sem, kako se je stresal, prav kakor bi se boril z vplivom tega človeka. »O tem bova takoj govorila,« je rekel naposled z osornim glasom. »Vdajte se!« Lahen nasmeh je zletel po obrazu moža, ki je stal pred nami — nasmeh, ki je bil tako brez radosti in tako nepodoben človeku, da sem nehote odstopil pred njim. »Vdam naj se?« je odvrnil počasi. »Vdal se ne bom nikoli, ne vam ne kakemu drugemu človeku. Toda služili so mi slabo, in zabitost tega človeštva mi že davno preseda. Nocoj pojdem — že kam — toda z vami ne. Ali mi imate še kaj povedati?« Šef je izdrl samokres in ga nameril na zloveščo prikazen. »Roke kv'šku!« je zarjovel s hripavim glasom. »Ali pa vas ustrelim kakor psa!« Zdelo se mi je, da zveni šefov glas nekam negotovo. Besede ne morejo izraziti nepremagljive moči in nadčloveške volje, ki sta izhajali iz črn postave pred nami. Nič čudnega ni bilo, da sta Mal-lardi in Vining vzlic različnosti svojih značajev s slepo vdanostjo služila temu tako zvanemu »cesarju«. Zato ne očitam šefu n.cesar; še bolj od njega sem čutil sam nepremagljivo silo, s katero je ta čudni človek krotil svojo okolico. Mož je prekrižal roke na prsih in rekel z brezzvočnim glasom: »Le streljajte, zabavalo me bo!« Kasneje mi je šef pripovedoval, da le zato ni ustrelil, ker je hotel zvedeti kaj več o cesarjevih načrtih in ga ujeti živega. Morda je to resnica. Morda pa je bil tudi samo ped cesarjevim hipnotičnim vplivom, ki mu vobče ni dal sprožiti samokresa. Vedel sem. da bi se bil na njegovem mestu tudi jaz obotavljal, iz samega strahu pred to nepojmljivo močjo. Toda nekdo je bil pri nas, ki je trpel zaradi tega moža in nI imel najinih pomislekov. To je bil Larry. Mahoma je planil naprej, iztrgal šefu samokres in naglo zaporedoma siprožil tri strele na postavo pred nami. Streli so odjeknili v prostoru, steklo se je žvenketaje usulo po tleh in postava pred nami je izginila, kakor da se je razblinila v zrak. Gledali smo v so retno nastavljeno zrcalo! Mož, ki smo govorili z niim, je stal tik zraven nas za zaslonom in s pomočjo kdo ve kakšne naprave vodil svoj glas v bližino zrcala, tako da je dozdevno prihajal iz tiste smeri. Vse to smo hitreje spoznali, nego je moči povedati. Rjoveč od jeze je planil šef v sobo, in mi za njim. Porogljiv smeh se je tisti mah razlegel iz. kota — in nekje so se odprla vrata in se prav tako naglo spet zaloputnila. Šef je planil k vra-tom, da bi jih odprl. Toda kljubovala so nje-govim naporom. Odstopil sem, da bi jih mogel vlomiti s svojim dletom. A šef ni imel toliko potrpljenja. Tudi on je odskočil nazaj in se nato z vso silo zaletel v vrata. Ena izmed deska v opažu je počila. Šef je segel z roko skozi odprtino m odklenil vrata z one strani. «Za menoj!« je kriknil in stekel naprej, jaz pa za njim. Tedaid pa je zavpil. Slišal sem zamolklo padanje telesa, ki se je kotalilo nizdol. V naslednjem trenutku sem začutil, da mi je nestalo tal pod nogami. V temi sem se trkljal na vrat na nos več nadstropij globoko Med padcem se mi je zdeJo, da sem vselej, kadar sem zadel s telesom ob kak rob, priletel na glavo ali na ranjeno ramo; vsekako pa je bila rama tista, s katero sem najprej udaril ob vrata ob znožju stopnic. PREŠERNOVA ulica, poleg frančiškanske cerkve 4 H. SUTTNER Lastna, protokollrana tovarna UR v SvIcI Največja zaloga UR, ZLATNINE ln SREBR. NINE NIZKE CENE. SOLIDNA POSTREŽBA. SAMO SAMI) št. 100. Kovinasta anker-Roskopf Din 49.60 Št. 111. Kovinasta anker-Roskopf z radiuro številkami in kazalci Din 69.20 Št 105. Budilka 16 cm visoka s prvovrstnim anker-strojem. Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOOATO ILUSTRIRANI CENIK S KOLEDARJEM, GRATIS IN FRANKO! od H. Suttner, Ljubljana 4 Kupujte samo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE, S PETDESETLETNO TO-VARNIŠKO GARANCIJO pri H. SUTTNER Ljubljana. Prešernova ulica WMF 4 Dr. med. iiUDOVIK ZflliflR EliZA ZflliflR foj. SCtflVIIDT POROČENA dne 4. decembra 1928. LJUBLJANE 15322 BERLIN Vaš'- zobje ostanejo vedno zdravi in beti. a dih Iz ust svež in prijeten, ako uporabljate ODOFORM-PASTO za zobe. Dobi se v lekarnah tn droger®. Glavna zaloga parfumerija URAN, L]ubl]ana, Mestni trg M. itA Zastopnika vinske stroke za vso Slovenijo IŠČE reno-miirana vinska veletrgovina, v poštev pride le najboljša moč s prima referencami in označbo dosedanjega službovanja. Nastop s 1. januarjem 1929. Cenj. ponudbe z zahtevkom plače naj se pošljejo na Aloma Gom-pany pod »Vino«. Za Miklavža 3 serije 1.) Din 39.— 2.) Din 49.— 3.) Din 58.— V A. kravat! Po kvaliteti in ceni nedosegljive! , nasl. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ zaprisežen sodni io mar tanat~nnT0lHrUMlrJ?*r h? ^Ste pdtem S f za Prodalamo ta aaini? io dnevno een« prvo 'rsma r-zsj>ania in h-meroidov 3-oizvala m -arnMiHa rxwzettu lekarna dr Semellč » Dubrovniku 2 Cena 3 steklenicam 105 T)tn. 8 st&k! MS O in 1 tKiskticn: veklenic* 4P fTn Najprimernejše damo za Miklavža in Božič Izvanredna prilika se Vam nudi. garantirano da kupite kot darilo 14 karatno zlto nalivno pero izvrstne kakovosti, katero Vam pošliem f r a n k o. ako pošljete Din 50.—. Navesti ie treba le. ako želite oero z ostro mani ostro malo topo ali močno topo končnico. Izrabite to izvanredno priliko ker vem. da boste isto vsakomur ori-Doročali Pero ie v cen: brez konkurence in imam edini samoorodaio za celo Slovenijo. — Zahtevaite isto tndi * domačih trgovinah! I5327a Eksoort In veletrgovina: VILKO WEIXL. MARIROR ? Nazn nilo« i5343a Naznaniam. da sem se preselil Iz Rožne ulice Štev. 41 na Vidovdansico cesto št. 22 ter se mofim odiemalcern najtopleiše zahvaiiu:em in se novim kot staln'm naročnikom najtopleiše priporočam. — Točna i>ostrežba# JERNEJ PERDAN. čevliarski mojster. £alueva|it znamko Jim' faloše m snežni ftevljt t JIH' ntmait tekmec. Poznavalci finih čevljev kupujejo samo znano najboljše „Dcko" čevl e Za Miklavža in Božič izredno nizke cene. »DOKO« Prešernova ulica 9. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „ Jutru" NAZNANILO ♦ Puškama Kaiser se e oresettli na Kon«resn *rp 9 v poslopje «Kino Matica» — desni lokal. t Vsem sorod nikotn. prijateljem in znancem iavljamo. da ie naša predobra soproga, mamica, sestra, in teta. eosoa Marija Pfeifer roj. Fr^nzct bila danes ob K 7. uri odrešena težkeza trplienia. Pogreb se vrši dne 5. t m. ob 4. url popoldne Izpred lavne bolnice na pokopališče k Sv Križu. 15343a Zahuala m Za premnoge izraze iskrenega sočutja o priliki prerane izgube našega srčno ljubljenega sina, brata in strica, gospoda loana Hrnšeka knjigoveza se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem cvetja in vencev, pevskemu zboru »Grafike« za ginljivo žalostinko, vodstvu Učit. tiskarne, čč. duhovščini ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega Ivana v tako častnem številu spremili ni njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 3. decembra 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Urejuje Davoriu Ravljen. Izdaja za konzorcij cjutra* Aduii Riboikai, Za Nafuduo tuskaruo d. d. kot tiakaruafja traiic Jc^eršck Za lOseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani.