78. številka Ljubljana, v sredo 8. aprila. XVIII. leto, 1885. ?Yija vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v stri J sko-o^ersko dežele za vse leto iS ghl, tia pol leta 8 »KL, za Četrt leta 4 gld., za jelen mesec 1 j?ld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 #1<1. za ćetrt lehi 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 Riđ. 10 kr. Za 'lošiljanje rta dom računa so po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje bo od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, mi po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvolć Iratikovati.— Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravu išt vo je v Frana Kolinana hiši, „ Gledal lika stolba". Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po Bismarckovi slavnosti. Malokomu je sojeno, da doživi sedemdeseto leto in srečnega se šteje, kdor ima sedem križev na hrbtu, ako je še čil in zdrav. Neprimerno redkejši so pa — porajajo se jedva vsako stoletje ve leumi, kakeršen je Bismarck, ki s fenomenalno svojo osobo in z nečuvenimi svojimi vspehi izzivajo občudovanje, ki vodijo osodo narodov sebi in narodu svojemu v slavo. Naravno je, da takim možem ob sedemdesetletnici izkazuje hvaležni rod izredne čast in slavje, dostojno tacemu redkemu dnevu. In nemški narod slavil je dostojno prvega svojega državnika. Nebrojni so darovi, poklonjeni mu pri tej priliki, izredno je število čestitk in telegramov, nebrojno je število vseh pojavov nemškega domoljublja in nemškega šovinizma takraj in onkraj črno žoltih mejnih kolov. Da bode to slavje izredno, pričakovati je bilo z matematično gotovostjo Vender, ako sedaj, ko se je polegel slavnostni hrup ob motni Sprevi, ko so utihnili dijaški komersi,- ko postajajo poročila čas nikarjev vedno kračja, ko je slavljenee Bismarck om že ostavil Berolin ter šel ogledat si graščino Schonhausen, ki mu jo je hvaležni narod poklonil v dar, 7. mirnim očesom promotrimo Bismarckovo sedemdesetletnico, tedaj vidimo, da ima vsa ta slav-nost tudi svojo senčno stran. Ne le, da se je splošno opazovalo in po vseh časnikih pisalo, da pri veliki bakladi, pomikajočej se proti Bismarckovem domu, v palači prestolona siednika nikogar ni bilo k oknu, da torej razmere mej bodočim cesarjem in mogočnim slavljen-cem neso baš najboljše, opazovalo se je tudi, da jih je mnogo vso slavnost gledah* le od strani, ter ostentativno bilo odsotnih. Izvestno je, da kancelarja slava vender še ni tolika, da bi bila prešinila vse kroge, da bi bila potolažila nezadovoljnost in partikularizem, ki še na Ilanove-ranskem in v južnih nemških deželah tli. Železni kancelar deloval je do sedaj genijalno, a imel je tudi nečuveno srečo, toliko srečo, da se pregledavši vse njegovo življenje in državniško delovanje, živo . spominjamo Šilerjeve balado o Polikratovem prstanu. » Še bolj senčno stran pa ima Bismarckova ■ slavnost z ozirom na našo državo. Nemilo je moralo dirniti vsakega patrijota, ko se je po listih Čitalo, LISTEK. da je v Bi8marckovej palači samej, v prisotnosti kancelarja samega profesor \Vegener napijal avstrijskim Nemcem, ker se kljubu 1. 18G0 še vedno spominjajo, da pripadajo še vedno nemški državi. Malo-taktna bila je napitnica ta, za nas Avstrijce bila je javen udarec, bila pa ob jednem oticijalna sankcija za tisto vrsto ljudij, ki z vsemi silami delajo na to, da se napravi še ožja zveza mej Avstrijo in Nemčijo, da se gladi pot do Adrije. V istem zmislu tolmačiti nam je čestitke in brzojavke, ki so jih naši Nemci pri tej priliki od-poclali v Berolin, v katerih so „sans gene" pokla-dali srčno svojo utianost kancelarju pod noge ter izjavljali, da mora nemški narod biti še celo k u p-neji, nego je sedaj. To so pojavi, katerim nasproti bi avstrijsk državnik ne smel zatiskati obeb očes, kajti to so izjavi veliko-neniško ideje, katera dosledno izpeljana more biti Avstriji v pogubo po znanej, že banalnej prislovici, da ,,volk sit in ovca cela ne more biti**. Ne rekli bi ničesar, da je Avstrija popolnem nemška, a temu ni tako. Nemcev je jedva pičla tretjina, velika večina pa je Nenemcev, ki svojega izveličanja nikakor ne vidijo v nnjožjej zvezi z materjo Germanijo, ki nikakor ne morejo ostati hladnokrvni nasproti prizadevanjem, da bode Avstrija Nemčije vazal in da naposled izgine v nenasitljivem žrelu. Bismarckova slavnost ima za naše državnike jako veliko poučnega. Ako so si ohranili le še nekoliko bistrega vida, delati jim bode na to, da se centrifugalne silne ukrote, da se velikonemškim idejam prepreči pot, to pa je le možno, ako se nenom-škim narodnostim da, česar jim treba, ako se naši državniki ob jednajsti uri toli obrabe, da store svojo dolžnost. K temu jo sicer le malo upanja, kajti kakor na južni strani, tako ob severni meji, je naša politika taka, da napeljava vodo na sosedov mlin. Zatorej se nam tudi ni nadejati, da bi kdaj katerikoli izmej naših državnikov praznoval le razmerno jed-j nako slavnost, kakeršna je bila Bismarckova. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 8. aprila. „Pokrok" misli, tla bodo pri volitvah desničarji pridobili toliko sedežev, da se ne bode več bati, da bi v ilr/a\iirni /Immii prišli v manjšino. Do dvotretjinske večine bode pa jim manjkalo še kakib 26 glasov. Ogerski minister Tisza, Szaparv, grof Sze-chenvi in državni tajnik Malinkovič prišli so na Dunaj, da se udeleže skupnih miiii*t<»r«l4ili konferenc. Pri teh konferencab se bodo pred vsem posvetovali o carinskej noveli, pa tudi o nekaterih drugih skupnih -cidevah. Iftn I m 3i i i us Kii.t poslancem se je zopet izpolnila jedna želja. Svetnik namestništva grof La-tour, ki je bil deželni šolski referent in nikakor neprijazen Hrvatom, odpoklican je s svojega dosedanjega mesta. Dali so mu službo v naučnem mini-sterstvu. Vnaifcje države. V Itiisiji se bode slavnost sv. Cirila in Metoda slovesno praznovala. Moskovsko mestno zastopstvo dovolilo je sto tisoč rabljev za to slavnost. Iz Bolgarije odide posebna deputacija v Rusijo. Ko je cesarjevič Rudolf obiskal Atene, izjav'i je nek Atenski časnik nado, da bi Avstrija pomagala Grške j pridobiti Haltedoil i. jo. zato bi jej pa ta dovolila vsakovrstne trgovske prednosti v teh krajih. To teženje Grkov po Makedoniji zdi se pa „Nordu" jako čudno. Grki sestavljajo namreč le neznaten del makedonskega naseljenja. Mej dvoina milijonoma prebivalcev še 00.000 ni Grkov, drugi so pa večinoma Bolgari. Poleg teh taktičnih odnošajev pa še Berolinski dogovor nasprotuje grškemu te*e-nju. Ker jo pa „Nord" oftcijozni list ruske vlade, smemo iz teh njegovih izjav sklepati, da Rusija nikakor ne bode privolila, da bi Makedonija kedaj se pridružila Grškej. Kako pa Grki postopajo v Makedoniji, vidi se iz teh-le poročil „Makedonskoga Glasa": Odkar je angleški komisar maior Trottcr bil odposlan, da naj opazuje makedonske razmero in o tem poroča svojej vladi, grški škofje kar divjajo proti Bolgarom v Makedoniji. Iz jedne vasi begajo v drugo iu z grožnjami silijo Bolgare, da naj se pri splošnem ljudskem števi ljenji, ki se je sedal začelo, dajo zapisati za Grke, ne pa za Bolgare. Kdor je toliko pogumen, da se neče odreči BVOJej narodnosti, tega čakajo razno neprijetnosti. Pri prvoj priložnosti ga ovadijo za puntarja iu panslavi-stičnega agitatorja in oblastva ga denejo v jeeo. Nedavno se je poročalo, da so Drinopoljski Bolgari j poslali Sultanu adreso, v kateri izjavljajo, da so popolnem srečni in zadovoljni pod turško vlado. Take adrese kujejo Turki in Grki sami in neki'tcii bolgaiski renegatje, da jih radovoljno ne podpiše noben pravi Bolgar, še praviti ni treba. Vsi podpisi pod adreso so ponarejeni ali pa prisiljeni. Sploh Bolgari niti ne vedo, kaj obsega adreza, katero j »odpisujejo, in ko bi kateri bil tako pogumen, da bi to vprašal, z gotovostjo sme pričakovati, da ga v Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kenč Letebvrc. Poslovenil a * * Stat nomiiiiB uuibra.) Štirinajsto poglavje. Vani t as vani tat um. i Dalje.) Divjaki! vzkliknil sem, vi celo poštenosti in časti ne poznato. Vi sami ste divjak! odvrnil je Humbug smehljaje. Zares, doktor, puščanje krvi vas je razbesnilo. Kako naj bi ugajalo pravici in razumu, če se ljudi umori ali pa se da od njih umoriti? Dvoboj kasne le zdravniku ali pa pogreben. Kaj pa počnete po tem, če vas je na strahopeten način nezadovoljen časnikarski pisač razžalil? Dragi doktor, odgovoril je ta nesramožljivi kandidat; ponavljam vam prav tiho ali pa prav glasno turško prislovico, katere globoko modrost vam posebno priporočam: Kdor se ustavlja ter kamenje meče za vsemi psi, ki nadenj lajajo, prišel ne bode nikdar do konca svojega pota. No sedaj hočem delali za svojo in vašo izvolitev; storite tudi vi isto; naglo bodete izpozabili Risa in njegovo zgovornost. Tu ne cede malis, sod contra audentior ito. Z Bogom! Petna j slo poglavje. Spomin na oddaljeno domovino. Dohod moje žene in mojih otrok potolažil mi je slabo voljo; novice so bile ugodne. Alfred in Henrik sta obletela vse shode in povsodi so jima ploskali in obečali; Yenny in Suzana ste obiskali vse nju prijateljice. Dve sto gospij, najbolj veljavnih v mestu, nosile so mojo fotografijo v medaljonu na vratu; izvolitev je bila zagotovljena. Veselost pri prostem našem obedu ozdravila je popolnem moje rane. Vsi smo bili jednega srca in jedne duše. Moja Yenny je bila veselejša kot o krstu nje prvorojenca. Zmeraj sem opazoval, da so ženske po naravi čestiblepne. Mlad in zal mož, ki pa nema nobene veljave, njim nikdar ne more dolgo časa dopadati; a najslajše se bodo smehljale staremu možu, če bogatstvo ali pa slava veučate nje- gove sive lase. Kadar se ljubezen združuje s to opravičeno čestiblepnostjo, takrat postane žena v najlepšem pomenu besede naša prava druga polovica. V dveh se živi, misli in sanja; to je popolna sreča na svetu ; sreča skoro nepoznana v Franciji, kjer šega ženskam prepoveduje ukus za resnobne stvari, prepoveduje vsakatero velikodušno strast; a splošna je ta sreča v Zjedinjenih državah, kjer javno mnenje vabi ženske, da se izrečejo za to ali ono stranko. Suzana je bila še bolj ognjevita od matere; bila je moje krvi; govorila je le o mojej izvolitvi. Res je bila naredila Alfreda za volilnega moža; ;»i pečati se z menoj bilo je pečati se ž njim. Na večer bilo je novo javno skazo vanje (demonstracija) volilcev. Vsi ognjegasilci v praznični obleki so z godbo na čelu iu s plamenicami v rokah korakali mimo naše hiše. Njim so sledili mestni mladeniči, nekaj v vojaški obleki, nekaj pa v pisani noši, z dolgimi drogi, na katerih so visele raznobojne Bvetilnice. Sredi sprevoda kazala je strmeči množici velikanska zastava prozorno podobo, na katerej sta dva črna budička /. belimi zavitki pod pazuho iz plamena lezla. Imeni Green in Siuith, dveh ali treh dneh zapro kakor zarotnika in mu hišo preiščejo od vrba do tal, pri čemer se vsak najden bolgarski list ali knjiga zmatra za zadostni dokaz krivde. V teh grozodejstvih pomagajo grški škofje in turški činovniki drug druzemu. Evo kak slučaj se je prigodil nedavno v Gumindži. Bolgara Sevinov in Haldejev sta se predrznila vprašati, kaj je v adresi, katera se jima ponuja, da jo podpišeta. Njijini hiši so takoj preiskali, pri čemer se je našlo pismo, na njiju adresovano, iz katerega se je dalo posneti, da kujeta veleizdajske naklepe. Dolgo neso pomišljevali, zaprli so ja in še starosto in duhovnika tistega sela ter jih odpravili v Voruar. Sedaj se je pa pokazalo, da je dotično pismo pisal nek grški duhovnik in je oddal na pošto. Podobne sleparije vrše se tudi drugod. V okraji Sereškem je vojni poveljnik Hassan paša ofieijalno objavil, da bode dal zapreti vse, kdor se bode priznaval za Bolgara in zahteval bolgarskih šol in učiteljev. Ta vojni poveljnik zahteval je celo od kmetov in meščanov, da naj pismeno izjavijo, da se ne priznavajo za Bolgare in ne bodo več zahtevali bolgarskih šol in učiteljev. Hassan paša ukazal je zapreti bolgarskega arhimandrita, štiri učitelje in jednoga turškega pisača, poslednjega zato, ker je imenovanim učiteljem spisal neko prošnjo. Kes grozodejstva so prišla do krajne meje. Novi tru 11 co*Iti ministerski predsednik Bris-son je neki jako pošten in odkritosrčen značaj. Sprva bil je odvetnik iu časnikar. Leta 1871 volili so ga Parižani v zbornico. V zbornici pridružil se je ra-dikalcem. Govoril jc redkokdaj, a vselej jako resno in premišljeno. Ob svojem času je zahteval, da se proti ministerstvu IG. maja začne zatožba. Od kar ! je postal zbornični predsednik, opravljal je to službo iako nepristransko in se priljubil vsem strankam. 1 Zaradi tega je upati, da bodo vse republikanske Stranke podpirale njegovo vlado. Novi minister vna-njih zadev Freycinet je dobro znana osoba, ker je že bil predsednik ministerstva. Allain Targi novi minister notranjih zadev bil je v Gambettinem mi- ' nisterstvu hnančni minister. Goblet je novi minister pouka. Sarrieu, pošt, Pierre Legrand poljedelstva, | Sadi Carnot javnih del, Herve-Mangon trgovine, Clamageran financ, Campenon vojske in Galiber pomorstva. Novi ministri so vzeti iz vseh strank. Zbornica je z veseljem vsprejela novo ministerstvo in bode dovolila 200 milijonov frankov za vojevanje v Tonkingu. V Nvioi so baje zopet zaprli pet anarhistov in proti njim ae je začela sodnijska preiskava. V Strassburgu prepovedala .je policija baklado na čast iieiiiKlteniii kancelar j u ob sedemdesetletnici Deželni namestnik je baje to ukrenil, da se ne žali verski čut katoliškega prebivalstva z bujnimi slavnostno Veliki teden. Ba i so se pa tudi, da bi to še ne povekšalo nevolje mej prebivalstvom francoske narodnosti. Ruski odgovor baje ni nič prav zadovoljil An-g;le>.«'%. V obliki je ta odgovor jako spravljiv, v bistvu pa Rusija nič ne odjenja od svojega stališča. Privolila je, da se določi neko neutralno ozemlje, a zahteva, da bodo južna meja temu ozemlju Paro-pamtsus ali Barhutske gore. S tem bi Afganistan izgubii precej ozemlja, katero je dozdaj za svoje prišteval. V Londonu se boje, da no bi Rusija pozneje pod raznimi predlogi prisvojila si tega neu-tralnega ozemlja in tako se zelo približala Indiji. Zato je pa njim mnogo na tem ležeče, da se južna meja temu ueutralnemu ozemlju ne pomakne predaleč na jug. Meja, katero predlaga Rusija, njim za to ne ugaja. Angleški listi so zopet skoro v jeden rog začeli trobiti proti Rusiji. Samo „Pali Mali Ga-zatte" še zagovarja Rusijo. „Times" pravijo, da se Rusija ne bode s polovico zadovoljila. Dokler bode Anglija imela le jedno kvadratno miljo Indije, skušala jej bode jo odtrgati. „Daily News" pravijo, da Anglija vsakako mora braniti Afganistan. Tako pišejo vsi angleški listi. H kratu se pa na Angleškem nadaljujejo priprave za vojno. Rusi se sicer dosti ne boje teh vojnih priprav. Ruski vojaški list „Invalid" pravi, da sklicevanje angleških rezerv nema tacega pomena, kakor nekateri mislijo. V aktivnej službi so sedaj na Angleškem le mladi in še neiz-urjeni vojaki, ki neso sposobni za vojevanje v drugih delih sveta. Anglija niti jednega polka ne more poslati z Angleškega sedaj na bojišče, da ne bi ga poprej popolnila z rezervo. Sicer pa v Rusiji tudi ne drže rok križem, temveč na tihem premikajo vojne oddelke v Azijo. Govori se že, da se bode Gurko imenoval turkostanskim generalnim guberna-torjem, da prevzame ob jednem vrhovno poveljništvo vojske, ko bi prišlo do vojne. V Varšavi bi ga pa zamenil grof Šuvalov. Iz Pariza prihaja vest, da je mir mej Francijo in Kit ujom sklenen. Ta vest se nam zdi vsekako prenagljena, ker sedaj Francija ni imela nobene vlade. Upati je pa, da bode novo ministerstvo kmalu lehko naznanilo zbornici, da je mir podpisan. Prizadevanje generala Barriosa zjediniti .srednjeameriške državice ostalo bode brez vspeha. Ker so bile guatemalske čete tepene in ni upati zmage proti združenim sovražnikom, katerim bi se utegnila pridružiti še Mehika, je guatemalski postavo-dajalni zbor preklical dotični dekret predsednikov. Sedaj se je sklenilo mej Guatemalo in San Salva-dorom jednomesečno premirje. Neko poročilo celo poroča, da je general Barrios mrtev. Dopisi. Iz Velegradu f>. aprila. [Izv. dop.] Ako se štejemo srečnimi, da smo mi doživeli preredki, pre-slavni slovanski jubilej, tisočletnico sv. Metodija, — štejem se srečnim zlasti jaz, da prvi pišem letos ^Slovenskega Naroda" prijaznim čitateljem od tod, iz kraja, ki živi v srci slehernega Slovana že iz prve mladosti kot svetost, iz kraja, ki ima v sebi cel zaklad previsokih pomenov za slovansko stvar, ne le za čutečega, nego tudi za mislečega slovanskega rodoljuba, iz kraja, ki se letos po vsem svetu tolikokrat imenuje, z ljubeznijo in z zavistjo in ki je tako zlasti to leto, kakor morje, v katero se staka, ki iz njega pritaka navdušenje za slovansko našo stvar. Opoludamko solnce se je ravno s svojimi žarki upiralo v Velegrad, ko smo ga Slovani z Dunaja včeraj prvič zagledali. Pičlo uro je bilo od postaje Ogersko Gradišče, veseli smo bili lepe in plodne moravske ravaui, po kateri sino šli, veseli pomladnega podnebja, toda imeli smo drugo hrepenenje v srcih svojih! Videli smo v daljavi lepa selišča, na holmcih prijazne gradiće, a Velegrada nesmo ugledati mogli. Sedaj, skoro na konci našega smotra, zavije se nam pot in tako hitro zagledamo si v našem vznožji v dolinici ves Velegrad, da oči neso skoro mogle prenesti cele odgrnene slike, da nam je bilo srce omamljeno in da smo — le obstali. K težkemu čakanju, k obilnemu hrepenenju pridružila so se druga bujna, zmagovita čuvstva — preveč za jedno človeško srce! Odpočiti se je bilo treba. A potem smo veselimi vzkliki zdrsnili navzdol in evo nas — bili smo na posvečeni Metodovi zemlji, pred slavnimi našimi hrami! Iz kraja popotnik v Velegradu druzega ne vidi, kakor jedno velikansko poslopje, jeden grad, jedno trdnjavo. Ne pozna se kraju, da je vanj zgodovina pisala globoke brazde in razore, da so po njem razgrajale in razvaline i delale razne njime. Letos se ti velika zgradba po-! kaže v okviru, ki ga najlepšega ustvariti more pri-1 roda, kakor da je cele vekove ni nič motilo v nje- nem mirnem snovanji in delovanji, a zgradba sama je, kakor da bi danes bila postavljena, nova in sijoča v Bvetlo-rumenih bojabi In tudi strehe na poslopji in na stolpen svetijo se ti prenovljene, temno-rudeče. Še le čez dolgo se rešiš toliko zmagovitega, jednovitega utiša, da jameš razločevati posamične dele tega poslopja iu potem ozreš se tudi po okolici, po raztresenih stanovanjih. Letošnje leto se jih je pač nekaj več postavilo okolu nkoste"lau. Lesena so, pripravljena za popotnike. Sploh mi bi še ne bilo treba posebe omenjati, da je tačas Velegrad s svojo okolico vred ves pripravljen za letošnje svoje goste. Velegrad je ves prazničen, mnoge zastave ti pravijo, da je tukaj doma gostoljubivost in bratska postrežljivost. Slavnostni odbor, b častiti m dekanom a farafem Velegrajskim g. Tykladalom na čelu, si bode za večne čase postavil lep spomin v slovanskem svetu. Uhod nam je včeraj bil pod velikim, od samega zelenja zvitim obokom. Na čelu mu stoji od spredaj prav na vrhu krog in v njem je ob oboru napisana azbuka, sredi njega pa: „Sv. Cyrillw. Pod tem krogom pa: „Cyrill, Method ve svem ve kraji 8 radosttivm nas srdcera vitaji: VltejteS nam ditky našo tuile Davno jame vas tady čekali." Na drugi strani pa stoji v krogu in sicer ob oboru s cirilico: „Izkona bje slovo i slovo bje u Boga i Bog bje slovo", a sredi kroga: „Svaty Method". Pod njim pa se bere: „Utrlini/. Bi kvitko každv Z pudy teto pametne AbyB potnčnkn mčl navždy Z hrobkv otce posvatnč. Libame tvč svatč prahy S Bohom! Vetehrade drahv.* Takisto pa so tudi bile stene poslopja odičene zelenjem, slikami in lepimi nadpisi. Desni del stavbe odmenjen je stanovanju domačih in vnaujih duhovnikov. Na levi od uhoda pa stoji bazilika „Vnebovzetja Marijinega" in tik nje se držijo veliki prostori, kjer so prenočišča za romarje in tudi jako elegantna gostilnica za intelegentne popotnike. Vse to pa debi jedno veliko zgradbo, v kateri so hodniki vijejo iz druzega v drugi, kakor v labirintu. Arrangement je izboren na vse stranij. Koj popoludne včeraj, ko je bilo došlo z Dunaja „Slovansko pevsko društvo" in drugi Slovani, so začele prihajati procesije ljudij iz najoddaljeniših j krajev moravske dežele. Jedna kakor druga proce-j sija je bila nekaj nenavadnega za naše oči. Prvi I bil je mož s križem, za njim so se vrstili mlade-j niči in možje, potem so prišla dekletca, na to godba, I za njo nekakšni starejšine s svojim duhovnikom, J potem dekleta in žene. Starost in stan so ločila j bandera. Čitatelji moji naj me prijazno osvobode od i dolžnosti, da bi jim moje pero opisalo jedno kakor drugo teh procesij. Moral bi zaorati na polje na-j rodnih slovanskih noš, moral bi imeti čopič Ma-kartov, da bi mi bilo možno opisati slikovitost, krasoto teh obhodov! Zlasti nas Slovane iz južnih dežela, pri katerih narodna noša spada več ali manj že v preteklo^, osupnil, očaral je pogled na te skupine Moravcev in Slovakov! Kar smo tu videli in čuli, kaj tacega mora milino vzbuditi v najtrdosrč-nišem človeku, a Slovani morali smo si reči: poezija, lepota, blagost je pri nas doma, mi vzobraženci, kadar obupujemo, stopajmo mej narod in obupali zapisani pod tema podobama, podclovali ste človeški pomen temu peklenskemu prizoru, kateremu je množica mimo gredoč toli ploskala. Rešena žena z otrokom se je v sporedu peljala s štirimi belimi konji na vozu, ki je bil s svetilnicami in napisi črez in črez zakrit. Bil je zares zmagovalčev slavni uhod, spored vreden lepili slavnosti elevsinskib. Od vseh stranij se je slišalo veselo kričanje, živio! semtertja tudi včasih kako krulenje, katero so pa klici živio! naglo zadušili Nasprotniki so bili premagani in po nepričakovani krasoti tega sprevoda v beg pognani. Težavno je bilo Littlu, da bi bil z našimi čudeži tekmoval. Kaj naj bi bil vodil po ulicah V Ali uničene delničarjev S tako vsakdanjo igračo se ne pridobi ljudstva. Ob desetih čitala nam je Jenny sveto pismo. Bili smo ravno pri petem poglavji Danijelevega prerokovanja t. j. pri povesti o kralju Baltazaru in pri maščevalni roki, ki je na steno zapisala smrtno sodbo: Mene, tekel, upharsin. To je bilo Marti lepa prilika prorokovati; in res je ni zgrešila. Ali dobro ali slabo, priličila ine je z Nabuhodono-zarjem ter me obsodila bivati mej divjimi osli iu jesti travo na polji kot vol, ko bi kedaj izpozabil, da Najviši ima ueomejeno oblast črez vse ljudi, in da sam postavi na prestol, kogar hoče. Ta nauk zdel se mi je malo preoster, meni bodočemu nadzorniku mestnih cest in ulic; a morebiti ni treba biti za kralja, da se ima Nabuho-donozarjevo ošabnost in predrznost. Kdo ve, ali babilonski uradniki neso bili še ošabniši od njih slavnega vladarja? Zasmehoval sem prorokovaiko (Šembiljo); vender sem bil kaj razburjen po tej kandidaturi, in preveč razburjen, kot da bi mogel zaspati. Zato sem prišodši v svojo sobo natlačil pipo z izvrstnim tabakom virginijskim, prisedel k oknu ter skušal razdražene čuti pomiriti. Ulica je bila zapuščena : luna je s svojo bledo svetlobo obsevala mutaste in zaklenjene hiše ter je jioveličevala skrivnostni mir noči. Daleč tja je vse spavalo; vse je molčalo. Jedini ropot, ki je to vsestransko tihobo motil ali temveč le storil, da se je bolj čutila, bil je tik tak lesene ure, ki je na konci moje postelje na steni visela. Uspavan po tej jedno-zvočni pesni, omamljen po tobačnem dimu uda! sem se popolnem svojim sanjarijam, ko se nenadoma ura oživi. Vreščanje valarjev, stokanje koles in vrvic kazalo je, da bode ura bila. Ustal sem, da bi občudoval to mojstersko delo nemškega urarstva. Ko sem pristopil, potresal je pisan',petelin gori na uri močno svoji peroti ter je trikrat močno zapel. Pod petelinom so se nagloma odprle durice ter so mi pokazale Pariz, reko Se ino in mestno hišo od 1. 1830. Lafavette s svetlo lasuljo, modrim frakom in belimi hlačami objemal je h kratu vojaka, orožnika (žan-darja) in tribojno zastavo na katerej je z zlatimi pismeni bilo zapisano: SVOBODA, JAVNI IiED. Ura je udarila jednajstkrat in jednajstkrat je dobri Lafayette potresel glavo ter vihral svojo zastavo. Potem so se zaprle durice, petelin je potresel s perotnicami ter je zapel močnejše nego poprej; in izginila je vsa prikazen. Ta izgubljeni spomin, to že toli časa izpozab-ljcno gaslo prebudilo mi je zlate sanje moje mladosti. Kako je bilo naše srce leta 1830! Mi ubogi nevedneži takrat nesmo vedeli, da svoboda kot vsaka ljubica izdaja svoje ljubimce ter jih ugonobi. Svoboda, javni red, strašne besede: Mene, tekel, ne bomo! *Po cele dneve daleč so prišle peš te trume, razne bo jim bile noše, a vkupno jim je bilo to, da so bile vse tako razvrstene, kakor sem gore oznamenil. Ni duhovnik molil na glas, nego, recimo — starejšina; vsaka procesija se je Velegradu približala z litanijami, starejšina je povzdignil prošnjo, a ves narod je potem, spremljan od svoje godbe, zapel odgovor. V vsaki trumi so tudi dekletca bila po splošnem oblečena belo, z venci na glavi, a vsak romar je imel svojo svečo v roki. Prižgali so jih, stopivši v cerkev. Tu so imeli po cerkvi svoje narodne obrede, svoje molitve — celo uro trajajoči prizori, tako krasni, pobožnost tako vzbujajoči, da so marsikoga ganili do solz! A jedva je jedna Četa navršila svoje molitve, že je pred durmi čakala druga. In tako je bilo včeraj vse popoludne. (Konec prih.) Iz Beloltrajlire 6. aprila. [Izv. dopis.) V najnovejšem času pisalo in Čitalo se je v dveh naših časopisih, da se Dolenjska v uarodnera oziru še le kacih pet let (izven Belokraiine) giblje. „Izven Belokrajine" zares čudni besedi! Ko da bi res taista Bog ve koliko nemških, madjarskih itd. tujih elementov v sebi imela; saj je vender Belokrajina že sama po sebi v mestih in po deželi čisto slovenska narodna zemlja; mari nema taista tudi, kolikor mogoče narodnih društev, šol itd.? ali ni taista, odkar se je ustavno življenje pričelo sploh in odločno narodno volila, kakor „zavedna Notranjska" ? ali si ne ustanovlja taista po vzgledu družili slovenskih in občeslovanskih krajev vse potrebne in koristne naprave in uredbe? Kako tedaj to, da na-jedenkrat ravno Belokrajina v narodnem oziru spi? Nikakor ne! ona se giblje in odločno se premika — saj tudi vsled rečenih besed drugače biti ne more! Da pa še nam žalibog marsikaj manjka, če sar nam je posebno za gmotni napredek potrebno, vemo sami predobro in pa to tudi sami najbolj krvavo občutimo; o toliko prošeni Dolenjski železnici nečemo niti govoriti, kajti železnica ta mora skozi naše kraje, sicer bi bila brez pomena in samo nekaterim na korist, kar pa se o taki dragi in težavni napravi vender le misliti ne more. Tedaj prosimo naše sodeželane, da nas Belo-kranjce ne zmatrajo za tako zaspane, ker Be mi jednako z njimi vender le tudi za naš obči duševni in gmotni narodni napredek z jednakim! sredstvi, z jednakim naporom in silami in z jednakim vspehom borimo! — Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 7. aprila. Pri seji je navzočih 20 odbornikov. Predseduje župan g. Grasselli. Poverjevalcema zapisnika imenuje župan gg. odbornika Kušarja in Pak i č a. Zupan naznanja, da je „Narodne šole" odbor izrekel zahvalo mestnemu zboru za velikodušno po mestnem zboru društvu podeljeno podporo. Dalje, da je c. kr. deželni gozdarski nadzornik g. Vaclav Goli, iz svojega nagona za nasade pod Turnom mestu podaril več mecesnovih sadik in sam osobno posredoval, da Be je nasad strokovnjaško izvršil, za kar predlaga župan da se gospodu Goli u izreke" zahvala mestnega zbora. Vsprejme se z dobroklici. Gospod župan nadalje opomni, da je mestni zbor sklenil, da se ima ustanoviti otročjo zabavišče upharsin sedanjega časa! To je uganjka, katero vsakih petnajst let sfinga državnih sporov za-Btavlja Francozom ter je zmeraj pripravljena požreti Oedipa, kateri je ne ugane. Svoboda, javni red sta rekli bi dva neumrljiva sovražnika, ki se drug za drugim zmagalca in premaganca neprestano mej seboj borita; gre pa v tem boji za nas. Jedni dan premaga svoboda in nebo se razlega veselega in na-depolnega kričanja; a pod krinko te radostne boginje zmagoslavlja se brezvladstvo, katero povzro-čuje notranjo vojsko, napada vse pravice, preti vsem koristim ter s trepetom napolnuje prestrašeno ljudstvo. Drugi dan se ustanovi javni red z mečem v rokah; prinese mir, zapove pokoj, kmalu odstrani vsako ograjo ter se po lastni teži drsa proti brezdnu, v katero se pogrezne vsaka oblast, če jej nikdo ne Bme svetovati in nikdo jej braniti. Od kod prihaja to neprestano razbitje ladije? Od kod prihaja, da je sedemdeset let sem pošten, dober in duhovit narod zmeraj nezadovoljen s seboj in zmeraj prevaljen ter le podrtine postavlja ? (Dalje prib.) in pričeti s 1. majem 1. 1. To, pravi gospod župan, ne bode mogoče, ker se rnagistratnim organom vzlic trudoljubnega iskanja ni posrečilo, dobiti zabavišču primerno stanovanje in je ostalo tudi dotično razglasilo po časnikih brezvspešno. Iskati bode tedaj treba na dalje, sklep mestnega zbora se pa pač s 1. majem ne bode mogel izvršiti. Odbornik gosp Ravni ha» poroča v imenu finančnega odseka o povračilu troškov za stavbeno vzdržavanje poslopja c. kr. velike realke, spadajočim na 1884 1. in nasvetuje, da se iBto v znesku 6 76 gld, 26 kr., od katere Bvote plača polovico dežela, drugo pa mesto, dovoli. Gospod Žužek želi, da bi magistratni stavbeni urad poleg hranilnice kranjske nadzoroval poprave v realkinera poslopji. Gospod župan opomni, da bo stropi v realki-nem poslopji premočeni, a da mu je veščak povedal, da je temu uzrok v tem, ker po zimi cevi vodovoda popokajo. Poročevalec g. Ravni har opomni, da bi bilo pač želeti sonadzorstvo mestnega magistrata pri popravah v realkinem poslopji, da pa ni upanja da bi hranilnica v to privolila. Potem se predlog finančnega odseka vsprejme. Mestni odbornik Hribar poroča v imenu finančnega odseka o računskem zaključku mestne klavnice in mestne posojilne zaklade za 1. 1884. Poročevalec nasvetuje z ozirom na obširno svoje poročilo: 1. Računski zaključek za leto 1884 mestne loterijsko-poBojilne zaklade z aktivi 1,402.435 gld. 731/« kr. in pasivi 1,487.412 gld. 84 kr., tedaj z nedostatkom 84.977 gld. lOVa kr. se odobri. 2. Knjigovodstvu loterijsko-posojilne zaklade po-{ deli se absolutorij salvo errore calculi vel omissionis. 3. Klavnično ravnateljstvo se naprosi, da vzame i v pretres vprašanje, kako bi se dale pristojbine za porabo ledenice urediti tako, da bi pokrivale vsaj stroške za napolnitev ledenice in da o tem poroča o svojem času plenumu mestnega zastopa. Iz obširnega poročila naglašamo, da je poročevalec g. Hribar povedal, da so kursi vrednostnih papirjev napredovali tekom leta 1884 tako, da je dne 31. decembra imela mestna posojilna zaklada 4584 gld. 13 kr. dobička. Bilje tedaj že takrat ugoden čas prodati je, a finančni odsek je po zrelem preudarku sklenil, čakati še ugodnejše j borzne konstelacije in jo kasneje namesto gorenjega i zneska res naredil preko 16.000 dobička. Pri razgovoru o poročilu opomni odbornik Pakič, da ledenica v mestni klavnici toliko časa ne bode donašala nobenega dobička, dokler ne bode v največji vročini ledu v njej. Župan g. Grasselli pravi, da je stara ledenica na cesarja Jožefa trgu, dasi bolj primitivna, vender mesarjem bolj priljubljena, ker jim je bolj pri rokah. Le isti mesarji, kateri prašiče koljejo, rabijo ledenico v klavnici, da mast hlade. Da led ne obstane v ledenici klavnice, temu je uzrok pomanjkljiva konstrukcija. Poročevalec g. Hribar izjavi, da bi bilo potem najbolj umestno, da klavnični direktorij skrbi za to, da se ledenica v klavnici več ne napolni z ledom. Pri glasovanji vzprejmo se predlogi finančnega odseka. (Konec prib.) Domače stvari. —. (Osobne vesti.) Naš rojak, g. Grbic, častni član gledališča hrvatskega, pel bode te dni v Zagrebu partijo „Fausta" v Gounod-ovi (meri. — Gosp. J. Novak, koperator v Mošnjah, prezentovan je župnikom za Smelednik. — Gg. Karol Kliner, deficijent in Ivan Cimbas, kaplan y Toplicah, šla sta v pokoj. — (Učiteljsko društvo Kranjsko), sicer znano po imenu „Landeslehrerverein m Krain" je jako pohlevnega življenja. Ničesar ni navadno čuti o njem in nihče bi ne mislil, da to društvo še životari, ko bi ravnateljstvo hranilnice kranjske ne vzbujalo pozornosti občinstva z vsakoletno podporo temu društvu, ki je le na papirji. A čujte dre-majoče to društvo imelo bode prihodnjo nedeljo celo svoj zbor, a kaj mislite, zakaj baš prihodnjo nedeljo ? No odgovor je lehak. V ponedeljek so izpiti učiteljski, pri katerih imajo odločilno besedo gg. ravnatelj H r o v a t, profesor L i n h a r t in S i m a, ki so ob jedneni vodje učiteljskemu društvu. Več nego naravno je torej, da bodo k izpitom prišedši učitelji, udeležili se iu corpore nedeljskega zbora — ad captandam benevolentiam, saj so neki le tist učitelji dobili posebna vabila, ki imajo v ponedeljek izpit. O Schlaumeier! Poroča se nam, da profesor Linhart na isti način agituje za „SehuIzeitungM. Razpošilja namreč tiskana vabila z mastnim podpisom: „Profesor Linhart'. Ni težko uganiti, zakaj se naglasa epiteton „profesor". — (Iz Postoj ine) piše se nam, da se je Metodijev tisočletni smrtni dan naudušeno, kaj slovesno obhajal. Svete maše, katere je služil preč. gospod dekan ob 10. uri, udeležilo se je toliko vernega ljudstva, da je bil hram božji popolnem natlačen. Mej sv. mašo streljalo se je s topiči na dvorišči, kar je zaukazalo naše vrlo narodno občinsko pred8tojništvo, kateremu načelnik je vse stransko skušeni, za vse dobro, plemenito vneti gospod M. Vičič — (Poročil) se je danes gosp. dr. Julijan Kotzmuth, c. kr. sanitetni asistent v Črnomlji z z gospico Karolino S i m o ne 11 i-j e v o. — (Gos p. F. S. V i l h a r ), ki je ravnokar izdal drugi zvezek svojih skladeb, preselil se je v Sisek. Naj se mu torej naročnina pošilja tjakaj. Sicer pa opozarjamo v tej zadevi na inserat. — (P r omemba v posesti.) Gosp. Fran Vidic, trgovski potovalec na Dunaj i, prevzel je od svoje tete g. Lucije Vidičeve, vulgo „Korenove", na Poljanah vsa njena posestva. Veseli nas, da so prišla ta posestva v prave roke. — (V Postoj ini) osnovali si bodo lastno godbo. Podpisale so se v te namen zadostne vsote, da je 50 gld. na mesec zagotovljenih, posebe pa še nad 300 gld. za instrumente nabranih. — (Gasilna družba) se snuje v Borovnici. Kako se tukajšnje prebivalstvo, tako se nam piše iz Borovnice, zaveda potrebe, da je o pravem času zbirati in izuriti svoje moči v obrambo proti ognju, kaže že to da se je na poziv novega župana gosp. Ivana Maj ar on a takoj zbralo nad 50 mož, ki so se z navdušenjem izrekli za nasvet gasilne družbe. V osno valni odbor so izvoljeni gg. župan L Majaron, odbornik J. Verbič in nadučitelj Fr. Papler. — (Za Kačičev spomenik) nabralo se je do sedaj 2591 gld. 70 kr. — (Nova lokalna železnica na Štajerskem.) V Konjicah sestavil se je odbor, ki se bode poganjal za normalno-tirno lokalno železnico iz Spodnjega Dravbrega čez Konjice v Poljčane. Za zdaj je ta odbor po načelniku dru. M. Lederer-ji, odvetniku v Konjicah uložil prošnjo za dovoljenje za tehniška začetna dela za norinaluotimo lokalno železnico iz PoljČan v Konjice. — (Novačenje) pričelo se je danes zjutraj za okolico Ljubljansko v poslopji okrajnega glavarstva. — (Poskus umora.) V kaznilnici na Gradu sunil je včeraj kaznenec Požar, obsojen v dosmrtno ječo, stražnega nadzornika Leskovca z nožem v hrbet. K sreči ga ni teško ranil. Že predvčeraj, pozvan zaradi slabega obnašanja k dirigentu kaznilnice g, Bernhauserju, napal je bil slednjega z dletom. A dleto mu je bilo spodletelo. Včeraj pa se je hotel znositi nad nadzornikom. — (Tatvine.) Nove bazo tatovi so pričeli zadnje dni svoje delovanje po Ljubljani. Kradejo zimska okna in lesene ograje za žlebe, kar so na več krajih, tako pri licealnem poslopji in pri Št. Miklavškem farovži izvršili. — (Na bosenskih železnicah) namreč na progi Brod Scrajevo in Sisek Dobrlin- Banjaluka se počenši s 1. t. m. ne prevaža nobeno drugo blago, kakor tako, ki je vojski in vojnej upravi namenjeno. „Narodni list", kateremu smo to vest posneli, pravi k temu: „ Da nije i ovo u savezu sa viestim o skoroin vojničkom kretanju Austrije na Iztoku V" — (Somenj v Lescah) bil je včeraj, a bil je prav žalosten. Mnogo bilo je kupcev s Koroškega, a prignalo se je vsega vkupe 17 repov goveje živine, konja ni bilo niti jednoga. Slabo vreme bilo jo temu uzrok. — (V Kanalu) nastal je na Velikonočno nedeljo ob 10 Va uri zvečer v g. Malniga hiši ogenj. Vrli požarni hrambi se je posrečilo, da so ogenj omejili in v jednej uri udušili. Nevarnost bila je pa velika, ker je požar pretil tudi drugi Malnigovi, v kateri stanuje g. davkar, ki je moral v najveći naglici prazniti svoje stanovanje. Odlikovala se je pri. gašenji požarna hramba s svojim načelnikom g. Kri ž ničem, okrajni sodnik dr. TuŠar iu c. kr. oroŽnik\. — (Razpisani slu žbi.) S pricetkom šolskega leta 1885/86 razpisani ste dve učiteljski službi na gimnazijah na Kranjskem: Jedna na gimnaziji v Ljubljani za zgodovino in zemljepisje, drugo za matematiko in fiziko na gimnaziji v Rudolfovem. Prošnje do 8 maja t. 1. Maj novejše vesti. Praga. Cesarjevih Rudolf in Štefanija ogledala sta si Rudolfinum. Potem bil je „dejeuner di-natoire* pri namestniku- Ob 3. uri odpeljala sta se mej slavaklici občinstva v Rruselj. Pariz 7. aprila. Časopis „Ternps" poroča, da se raznaša vest, da je kitajska vlada potrdila kitajsko-francoske mirovne dogovore, podpisane v 3. dan aprila. V Pekingu izdal se je ukaz, da se izprazni Tonking. (Ofieijalno.) Francozi zaseli so zopet soteski Deovan in Doavuan. Zbornica dovolila je novemu kabinetu ostali kredit za Tonking (150 milijonov) s 372 proti 92 glasom. Narodne-gospodarske stvari. O osobnej veresiji*) Spisaj Robert Bcžek. (Dalje.) Člen 4. Eskomptne banke škodujejo proizvod-stvu še občutljivejše na drug način, ker se po njih veresija veča in manjša; to zlo pa je tako združeno s celo organizacijo teh društev, da se ne da po nobenem potu prepreči. Da bi kupovale eskomptne banke menice samo do svote ustanovnega kapitale, ostala bi veresija, katero dajejo te banke, vender zmerom dokaj jednaka; dasiravno bi se posamičniku, kateremu se je danes posojilo zaupalo, jutri morda odreklo. Na ta način je pa dolžnik hudo prevaljen, ker se je nadejal po prejšnjih skušnjah tudi sedaj gotove veresije. Ali moderne banke te vrste se za kako podjetje nikoli ne zadovoljujejo s svoto ustanovne glavnice : zakaj da ne, je lahko umljivo. Eskomptne banke so namreč društva na delnicah ustanovljena, s smotrom, da se dobiček, izvirajoč iz njihovih podjetij vedno povišuje, ter da uživajo od uložene glavnice obvesti, presezajoče običajno obrestilno mero (Kapitalszinsfuss). Ko bi te banke gospodarile jedino le s svojo glavnico, vrgla bi ta le običajne, morebiti še celo manjše obresti, nego pripadajo posamičniku, kateri diskontuje z uloženo glavnico; kajti diskontno odbitovanje javnega zavoda stoji tudi pod javnim nadzorstvom, ter ne more preprečiti tekmovanja druzih eskomptnih zavodov; dočim za-sobni bankir lahko uporabi slučajno bedo posamičnika. Banka, hoteč gospodariti izključljivo s svojo ustanovno glavnico, ne uživala bi pri kapitalistični stranki posebne simpatije: kajti le-ti se no udeležujejo radi podjetja, katero obeča le majhen dobiček, ter ne kupujejo delnic, katere prej ali slej z veliko sigurnostjo padajo. Cisto naravno torej so eskomptne banke le s tem smotrom, da bi bile ob jednem tudi naložil ne (de p oz it ne) banke. Te naj se trudijo veresijo dobiti pri kapitalistih nalagajoSih svoje novce pri njih. kateri se uporabljajo zopet za menični diskont. Da bi banka ne obrestila teh ulog (depots), ter da bi se uložniki zadovoljevali le z večo sigurnostjo papirjev v ban-kino varstvo vsprejetih, — in tako se je ravnalo pri prvih jednacih zavodih-■-vrglo bi diskontiranje tem veči dobiček, nego tačas, kadar uživajo uloge razen sigurnosti tudi veče obrestovanje. Nasprotno pa se sestaje bankini dobiček iz razločka mej obrestovan jem ulog in diskontno mero, iz česar sledi, da je diskontna mera tem veča, čim veči je promet, čim več ulog, čim veče svote so se uporabile za diskont, čim več denarja se je prevrglo. Vsled vs 11 reje tega načela: odbito vati menice na podlogi depozit—prične se že omenjeno zlo: veresija se ali krči ali razteza. Kedar začasno denar preplavlja trgovišea, ter se v obilici steka v eskomptne zavode, tedaj je skrbeti društvom z vsemi silami, po odbi ovan j i razpečati depots, zlasti, če se zato izplačujejo obrest, tedaj se menice lahko vsprejemajo, ker so odbitne obvesti tačas nizke in po menicah se vprašuje tudi izven banke: po borzah in privatnim potom. (Dulje prib.) *) „Slovenski Narod" St. 8 in 9. zTiirt sta me ovadila pri slav. c. kr. okr glavarstvu \ Ljubljani, da jaz brez patenta točim Bgane pijače in imuni sploh pro- dajo mešanega blaga na Igu že dlje časa. Kuj pa mislita t;i dva gospoda, da bodem jaz, ista dva prosil za patent? Že dlje časa s< m jaz poslovodja gospodarj«, kateri lin m za vso kupčijo, katero Jam vodim, potitavno pratleo! Odgovoren sem pa seveda )>«« za vse* ne da hi se pa prav ponizno prijavil gg. Alojziju Meiintllju in Jakoba Mirta. Toliko priobčim v njih radovednost kot njim prav nič pokorni slnga F. J., (193) trgovski poslovodja na Ign. . Tržne cen« v IJiihljani dne 8. aprila t. 1. ?l. kr. Špeh povojen, kgr. . ?l. kr. Plenica, hktl. . . . »> m:i —|6K j ! Rez, n ... 5J20 Surovo maslo, „ -8 l ' Ječmen, n ... 5J36 Jajce, jedno .... -1 2' Oves, n ... 8 41 Mleko, liter .... - 8 i Ajda, b ... 4 71 Goveje meso, kgr. -64 , Proso, Telečje „ a — d»i Kom/a, » ... 5 38 Svinjsko „ „ —!*• , Krompir, n ... 2 85 Koštrunovo „ „ — 38 Leča, 8 - Grah, ... 8- -nI J Fižol, ti ... h r>o Seno, 100 kilo . . 1 96 ; Mm slo, Mast, kgr. . — 94 Slama, „ « . . Drva trda, 4 □ metr. 1 78 — lR2 7 60 ! Speh frišen, „ — -52 , mehka, „ „ 5 20 Meteorologično poročilo. 9 Q Cas opazovanja Stanfe barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Mo-Nebo krina v i mm. 7. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 720-91 mm. 721 61 mm. 720 73 mm. 6 0° C 4 2° C 1-4° C si. svz. si. svz. si. svz. dež. !i6-70a*. dež. dež. d- ™ sn- Srednja temperatura 3-9°, za 4*9° pod normalom. ID-u-nsijssIsia, "borza, dn6 8. aprila t. 1. (Izvirno telegrafifiuo poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. Srebrna renta.......... 82 „ Zlata renta........... 107 „ 5% marčna renta......... 98 „ Akcije narodne banke....... 861 „ Kreditne akcije......... 289 „ London......... 124 „ Srehro............ . — „ Napol ........ . 9 „ (! kr cekini.......... 5 „ Nemške m.irke .... .... 60 „ 4°/0 državne srečke iz 1 18.")4 2f>0 gld 128 „ Državne srečke iz 1 1861 100 gld 171 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . 107 „ Ogrska zlata renta 6°/0 . . . ^7 „ „ papirna renta 5°/0 . ... 91 „ 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig . 104 „ Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld 116 n Zcmlj obč avstr 4,/i0/0 zbiti zast listi 123 „ Prior oblig Elizabetiue zapad železnice 114 „ Prior oblig Ferdinandove sev železnice 10»» „ Kreditne srečke.....100 gld 177 „ Rudolibve srečke.....10 „ 19 „ Akcije nnglo-Hvstr banke . 120 „ 101 „ Trammway-društ. vel j 170 gld a v. . . 215 „ 55 90 65 45 50 45 81 V, 81 70 50 40 55 85 60 75 75 25 kr. Razpis. Služba občinskega tajnika v Starem trga poleg l.o>u z letno plačo 400 gin. in z manjšimi postranskimi dohodki, odda bo 1. velikega travna. Prošnje vaprejema do 21. malega travna podpisano županstvo. Prednost imajo slovenskega in nemškega jezika popolnoma /možni in v občinskem poslovanji dobro izurjeni prosilci, tudi naj se prošnjam, ako možno, spričevala prilože. Županija v Starem trgu poleg Loža, dne H. malega travna 188.'). (195—1) Zaradi selitve proca.a,m. (191—9) vse moje poli is j«', mej tem: 2 elegantni salonsh1" garnituri, 2 veliki zrcali 2 m. 9 c. visoki, preproge, 1 pisalna miza za gospode (Cviiiiderbiircan). l pisalna miza za dame in več druge soline oprave. Magdal. Weber v Hrastniku. S Naznanilo. j % S tem objavljam p. n. kupovalcem pivu, da sem & tj z 28. dnem marca t. 1. pustil zastopstvo Alojzija ^ |T Maver-ja v Ljubljani za pivo v steklenicah in sedaj ~j) g zastopam (183—3) f£ i pivovarno in sladno tovarno J g. TOME GOTZ-a v Mariboru. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje, prlporo- J P Sam sc za daljno naroSbe« j Z velespoitovanjem C Leopold Brecelnik v Ljubljani. S Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranib spisov stoji: I. zvezek, nevezan po......... 1"— kr. elegantno vezan po......... 1*50 „ zvezek, nevezan po .......... 70 t elegantno vezan po ........ . 1*20 „ zvezek, nevezan po .......... 70 t elegantuo vezan po......... 120 „ II III Ako pa tudi i u I -dajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoCa, pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld. Naročnina za zvezek I , II, III, IV. in V. Btoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih i zvezkov 6 gld. Naročnina pošilja so najprikladneje 8 poštnimi nakaznicama pod naslovom : g. J o S. Stare v Ljubljani, Marije Terezij e cesta 5. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve ,,Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako Ni naroče skupim po 10 izvodov ter zanje po-sljejo gosp. drn. Jon. Staretn v Ljubljano naročiltm svote 6 gold. (22—18) Odbor za Jurčičev spomenik. glTga---tgf»W* zMii F. S. Yiar. Ravnokar jo izšla druga knjiga teh glasbo-tvorov m aliko akladatel|«yo. Zadržaj knjigo je jako obilen in iako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glasbo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je I gld. OO kr., /.ares izretlno ni k k a. (149—1) Knjiga so dobiva isključivo pri Kameni skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: *9i Izvrsten med (guriiiitlran aner-Jov(a *!t@© In Ž Tajni medicMiski in dvorni sovetnik dr. Ititcking, medicinski Novetnik dr. talin. dr. Miiuiiing in mnoge druge •/.dra\niske avtoritete ko je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem Želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proli migreni, krču v želodci, ontedleviel, glavobolju, trebulinheljn, /aslizeiiju, želedčiiei kislini, vsdicovonja, omot ci, koliku. Nkroleljiioin itd., proti /.Imej žili. /aptetiu. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi i. Poskusite. Mamo g malim iu prepričajte sc sami. Jedna Htck). 50 in 30 kr. Pri go ,poi'n lekarji Kvobodi, pri Zlatem orlu, na I*reNiriiovem trgu. (71 ti—28) Cvet zoper trganje je odločno najboljše zdia\ilo zojier protin ter revmalizeiii. trganje po udih, bolečine V križi ter živcih, oteklino, otrple ude in Vite itd., malo časa, če so rabi, pa mine popolnem trganje, kur dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trguuje po dr. Malici" z zru\on stoječim £d)utjmarf>. znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Naročila z dežele izvrše so takoj v lekarni „pri samorogu" JIIJJ pl. TRIVIiO€ZY-ja na Mestnem trgu v Ljutljani. v42—8) Velika partija 1 <788—88> ostankov sukna (po S—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po pošinem povzetji, ostanek po 5 gl. I,. Kiorch r Itriiu. Ako bi ne blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti po&iljatvi marke za 10 kr. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zoleznikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'