FUTURA simEr ŠT. 40 - LETO 60 - CELJE, 3.6.2005 - CENA 300 SIT Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim 60 SVEČK ZA ^■ŤĚĎŇiK Življenje v ravnotežju Altermed 1. sejem zdravilstva, zeltščarstva, zdrave prehrane in duhovnosti Celje, -L in 5. junij 2005 Ce^ski sefem dO, Ofldtwa 1.3102 Ce* Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? "NOVA" OKNA prednost jo v kvalitet! 080 12 24 www. mik-ce.si MIK lu„Giji«l. Cilji 11425 SD SD. salon Ljubljana D1547 2121.1MM2 «110145 TATJANA CVIRN UVODNIK Pred nami je novih 60 Včeraj je bil za našo hišo poseben dan. Sobotno dopoldne, 2. junija 1945, je namreč izšla prva številka časnika Nova pot. To je bil prvi povojni časopis na Celjskem, kije izhajal le pol leta, a je kljub temu v skladu s svojim imenom začrtal novo pot časnikarstva na tem območju. Predhodniki današnjega Novega tednika so nato še kar nekajkrat zamenjali imena (Na delo. Naše delo, Celjski tednik. Savinjski vestnik, pa spet nazaj Celjski tednik in C tednik), dokler ni leta 1968 prvič izšel Novi tednik. Pod tem imenom letos praznujemo 60-letnico, ponosni, da smo nasledniki številnih generacij novinarjev, urednikov, fotoreporterjev in vseh najrazličnejših sodelavcev, ki so dolga desetletja ustvarjali podobo in vsebino časopisa, da je ta postal sinonim za jasno in celovito obveščanje o lokalnem dogajanju na Celjskem. Takšna tradicija je hkrati velika obveza za sedanjo ekipo. Pa ne samo zaradi vseh, ki so svoja ustvarjalna leta posvetili tej hiši, , pač pa predvsem zaradi vas, bralcev, brez katerih bi vse skupaj počeli v prazno. Vaša zvestoba se prav tako lahko prešteva v desetletjih. Za vas, ki želite še naprej naročati »svoj« časopis, svojega »Celjskega«, in v njem prebirati o vseh bolj in manj pomembnih dogodkih na tem območju, se moramo posebej truditi. Toda časi so se v zadnjih desetletjih temeljito spremenili. Če je bil Novi tednik nekoč tako rekoč edini, ki je na tem območju prinašal lokalne informacije, se mora danes boriti za pozornost bralcev z vrsto drugih medijev. Zadnje polletje lanskega leta nam je raziskava branosti pokazala, da nas prebira 66 tisoč bralcev, na kar smo upravičeno ponosni. Vendar se je treba vsak dan znova zavedati, da zgolj tradicija in navajenost bralcev na časopis ne zadoščata. Bralci želite vedno več, ponudba na trgu nima meja. Prav v jubilejnem letu smo se zato lotili zahtevnega projekta dva-krattedenskega izhajanja z novimi vsebinami, rubrikami, akcijami in s privlačnimi nagradnimi igrami, v katerih bralci radi sodelujete. Glavni moto oblikovanja časopisa pa je še vedno spremljanje lokalnega dogajanja, ki mora segati od najbolj žgočih tem do sproščenih zapisov ó življenju ljudi iz »sosednje ulice«. Včerajšnji visoki jubilej smo proslavili sredi največje delovne gneče, ko smo zaključevali zadnje strani današnje številke. Upihnili smo svečke na torti, si nazdravili in odhiteli spet vsak za svoj računalnik, pred radijski mikrofon ali na teren, kjer se nenehno dogaja. Takšen pa je pravzaprav vsakodnevni ritem v medijski hiši, ki se zaveda bogate zapuščine, ki jo je prejela in ki jo želi še bogatejšo predati prihodnjim generacijam. Maturanti v najvišjo prestavo V sredo se je v slovenskih ti opravljali še ustne zagovo- šoiah in drugih izobraže- re izpitov, valnih organizacijah začel Poklicno maturo bo letos osrednji del letošnje matu- opravljalo 13.395 kandida- re - spomladanski rok splo- tov iz 166 srednjih šol in dru- šne in poklicne mature. gih izobraževalnih organiza- K splošni maturi se je le- cij, v sredo so že opravljali tos prijavilo 9.954 kandida- pisni izpit iz slovenščine ali tov iz 84 šol, ki bodo matu- maternega jezika, včeraj pa ro opravljali iz 33 različnih izpite iz temeljnih strokov- predmetov. 1. junija so se bo- no teoretičnih predmetov. Po doči maturanti spopadli z naslednjem razporedu bodo drugim delom pisnega izpi- sledili pisni izpiti iz tretjega ta iz slovenščine oziroma ma- predmeta poklicne mature: ternega jezika, sledili bodo 4. junija iz angleščine, 6. ju- preizkusi iz tujih jezikov, 4. nija iz matematike, 14. juni- junija iz angleščine in 15. ju- ja iz slovenščine kot druge- nija iz nemščine. Besedila za ga jezika oz. italijanščine kot slušno preverjanje iz tujih je- tujega in drugega jezika, 15. zikov bodo na dan pisanja od junija sledi še izpit iz nemš- 10.30 do 10.50 predvajana na čine. Znanje bodo med 17. prvem programu Radia Slo- in 27. junijem morali potr- venija. Svoje znanje matema- diti še z ustnimi izpiti, v ok- tike bodo dijaki lahko poka- viru četrtega predmeta pa so zali 6. junija na pisnem de- morali dijaki opraviti semi- lu, med 2. in 17. junijem se narsko nalogo ali izdelek ozi- bodo zvrstili še pisni deli os- roma storitev in zagovor v talih izbranih maturitetnih skladu z izobraževalnim pro- predmetov. V tednu od 20. gramom, v katerem opravlja- do 27. junija pa bodo kandida- jo poklicno maturo. Šestdeset roz za Novi tednik S torto in šampanjcem smo v uredništvu proslavili 60-letnico izhajanja Novega tednika. Svečke sta upihnila odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in direktor NT&RC Srečko Šrot Prvi številki časopisa Nova pot na pot, predhodniku današnjega Novega tednika, ki je izšla na sončno soboto, 2. junija 1945, je Josip Tominšek zapisal Prešernove verze: »Stoji, stoji mesto belo, Celje lepo in veselo ... K rimi bomo pritaknili svojo - »delo, trajno delo«. Tako se je začela povojna pot prvega časopisa na Celjskem. Leta 1946 se je Nova pot (izšlo 21 številk) preimenovali v časopis Na delo (izšlo 26 številk), kmalu zatem pa je časopis dobil tretje ime Naše delo, ki je izhajalo ob sobotah, izšlo pa je 11 številk. Leta 1947 časopis ni izhajal, pojavil se je spet v soboto, 13. februarja 1948 kot Celjski tednik. 11. novembra 1950 se je uredništvo odločilo in ga preimenovalo v Savinjski vestnik, »ker je tednik glasilo Osvobodilne fronte treh okrajev, ne pa samo mesta Celja ...« (50 let Novega tednika, Naše poti, str. 24). Leta 1954 je časopis dobil »novo staro« ime Celjski tednik z utemeljitvijo: »Ta na-slov je med ljudmi še vedno priljubljen ter ga še danes mnogi tako imenujejo. S tem bomo zadovoljili celjske naročnike in bralce, na katere odpade skoraj polovica naklade lista ...« Leta 1965 se je v glavi časopisa poleg Celjskega tednika pojavil še logotip CT ali C tednik. 12. decembra 1968 pa je prvič izšel v novi obliki in z novim imenom, ki ga še danes nosi Novi tednik. Ob 25-letnici Novi tednik ni dobil občinske nagrade, dobil pa je ob 35-letnici takratno državno odlikovanje »red zaslug za narod s srebrno zvezdo«. Leta 1990 je v glavi časopisa pisalo Novi tednik NT&RC. Leta 1995 je Novi tednik praznoval 50-letnico obstoja z rekordnim obsegom strani (48) tedensko, z novimi posebnimi izdajami in stabilno naklado 19.500 izvodov tedensko ob 9.980 stalnih naročnikih. Letos ob 60-letnici je Novi tednik začel izhajati dvakrat na teden, ob torkih in petkih, posodobil je zunanji izgled, aktualiziral vsebino ter skrb za bralce. Glavni uredniki od leta 1945 dalje so bili: Lidija Potrč, Rado Zakonjšek, Lojze Jure, Jure Krašovec, Tone Ma- slo, Branko Gombač, Tone Maslo, Rudi Lešnik, Tone Skok, Bernard Strmčnik, Jože Volfand, Bojan Volk, Milan Seničar, Avgust Ribič, Boris Rosina, Jože Cerovšek, Branko Stamejčič in Srečko Šrot, odgovorni uredniki pa Lidija Potrč, Rado Zakonjšek. Lojze Jure. Jure Krašovec, Tone Maslo, Branko Gombač, Tone Maslo, Jure Krašovec, Drago Hribar, Jure Krašovec, Bernard Strmčnik, Jože Volfand, Bojan Volk, Milan Seničar, Drago Medved, Branko Stamejčič, Milena Brečko Poklič in Tatjana Cvirn. Skozi vsa obdobja časopisa od Nove proti do Novega tednika pa je šla močna vrsta odličnih novinarjev in novinark, stalnih in občasnih sodelavcev, tehničnih urednikov in fotoreporterjev. Vsi so vtkali dragocene niti v mozaik časopisa, ki predstavlja dragocen in koristen informator med ljudmi na Celjskem in tudi drugje. Včeraj, 2. junija, smo na srečanju v uredniških prostorih slavili z zahvalo tistim, ki so doslej ustvarjali naš časopis in z eno samo mislijo po dobrem delu, da bodo naši bralci z nami zadovoljni. In hvala vsem, ki ste se nas v teh dneh spomnili. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ Bodo končno dobili pravico do groba? Dokaz, da je oblast sodelovala v povojnih pobojih - Celjsko po številu zamolčanih grobišč v samem vrhu V Muzeju novejše zgodovine Celje so v torek prvič v Sloveniji otvorili razstavo o prikritih grobiščih 60 let po koncu druge svetovne vojne z naslovom Prikrito in očem zakrito, za katero v Ljubljani niso imeli posluha. Avtor razstave je dr. Mitja Ferenc. Širši javnosti pa tokrat tudi prvič predstavljajo dokument, ki dokazuje, da je jugoslovanska oblast za povojne poboje vedela, slovenska pa v njih aktivno sodelovala. Dr. Mitja Ferenc, docent za sodobno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je svoje delo začel leta 1990 kot član komisije za reševanje vprašanja prikritih grobišč, leta 2002 pa so začeli sistematsko izvajati evidentiranje lokacij. Na razstavi je mogoče videti rezultate dveletnega dela, doslej zbrane številke pa so presegle vsa pričakovanja. Evidentiranih je 410 grobišč, ki v taki razsežnosti doslej še niso bila predstavljena. Raziskava je bila sprva v okviru ministrstva za kulturo, po sprejetju zako-ria o vojnih grobiščih pa je prešla pod okrilje ministrs- ne zadeve. Kako se bo delo nadaljevalo, trenutno še ne vedo, toda obstajajo podatki o vsaj še 160 nepopisanih grobiščih. Na razstavi je predstavljen manjši del fotografskega, pisnega in materialnega gradiva. Obširnejši pogled pa je mogoče najti v spremni študiji in v filmu, ki ga je pripravil Jože Možina. Dr. Ferenc pravi, da ima praktično vsaka druga do tretja slovenska občina opraviti s povoj- Spomenka Hribar si je zaželela, da bi se Slovenci končno znali spoprijeti s svojo polpreteklo zgodovino brez sovraštva in brez ponovnega razdeljevanja med ljudmi. Foto: GK tva za delo, družino in social- nimi grobišči, a še danes ostajajo brezimne in zatajevane, saj po anketi sodeč v večini zanje sploh ne vedo. »Večina jih ni niti označenih, kaj šele spodobno urejenih. Podobno stanje je tudi na Celjskem, kjer je urejeno samo grobišče na Teharjah, pa še to je vprašljivo, saj se na njem igra golf,« pove FerenC, ob tem pa izpostavi dejstvo, da je Celje poleg Škofje Loke območje z največjim številom grobišč na Slovenskem. Politični vrh je vedel in sodeloval 13.500 med vojno in po vojni pobitih Slovencev je svoje ime in priimek že dobilo. Vseh naj bi bilo okrog 90 tisoč. Koliko od teh jih leži v 87 kraških breznih, 15 protitankovskih jarkih, 12 rudnikih in blizu 300 navadnih izkopanih jamah, je še vprašanje brez odgovora. Vendar pa primeri kot je Tez-no, kjer so pri izkopu za traso avtoceste našli na 60 metrih dolžine 1.150 trupel, odkrivajo le delček slovenske zgodovine, ki je v teh pogledih izjemna, specifična in še zdaleč ne dokončana zgod- Dr. Mitja Ferenc je s študenti zgodovine na 28 kvadratnih metrih površine v Kočevskem rogu našel skoraj 50 kilogramov osebnih predmetov tam pomorjenih. Najbolj pretresljivo zgodbo govori stotine križcev, svetinjic in jagod od molkov. Veliko pozornost slovenske javnosti je zbudila depeša iz 25. junija 1945, ki jo je takratnemu predsedniku slovenske vlade Borisu Kidriču poslal podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj. Zadnji stavek se na- mreč glasi: »Nimate torej nobenega razloga biti tako počasni v čiščenju kot doslej.« Ferenc pravi, da je izraz čiščenje v tem primeru nedvoumno pomenil likvidacije, zapiranje in vsakršno odstranjevanje političnih in drugih oporečnikov. Že obuditev ideje slovenske narodne sprave je v javnosti večkrat sprožila očitke, da gre zgolj za preštevanje kosti in odpiranje starih ran narodne zgodovine, ki bi jih morali enostavno pozabiti in se posvetiti prihodnosti. Avtor razstave na to odgovarja: »S tem se ne morem strinjati. Enkrat moramo narediti tudi tisto, kar je temeljna civilizacijska zavest, se dokopati do podatkov in urediti te žalostne spomine, česar v 60 letih nismo uspeli. Seveda gledamo v prihodnost, toda, če se vrnem k razstavi, ima ta tudi odsek Ko so gradili avtoceste prihodnosti, so naleteli na trupla preteklosti. S svojo zgodovino se moramo spoprijeti, ji pogledati v oči in le tako bomo lahko tudi v prihodnosti mirno gledali v oči drugim.« Podobno misel je ob otvoritvi povzela tudi dr. Spo-menka Hribar, idejna mati slovenske narodne sprave. Na slovesnosti se jc zbralo več kot 100 ljudi, med njimi tudi eminentni predstavniki slovenskega javnega življenja. Razstava bo v celjskem muzeju novejše zgodovine na ogled do prvega septembra. SAŠKA TERŽAN Nove priložnosti za podjetja in študente Regionalna razvojna agencija Celje (RRA) bo v študijskem letu 2005/2006 nadaljevala s projektom Štipendijske sheme Savinjske regije. Z ustanovitvijo Brik-cijeve fundacije želi tudi v naslednjem študijskem letu pomagati pri kreiranju kadra za prihodnost. Brikcijeva fundacija se imenuje po Celjanu Brikci-ju Preprostemu, humanistu. ki je bil v 15. stoletju večkratni dekan in dvakratni rektor dunajske univerze, ki je študentom s Celjskega omogočil štipendije ter prodor v dunajske znanstvene kroge. RRA namerava v okviru fundacije združevati sredstva, namenjena za razvoj človeških virov na področju Savinjske regije in financiranju perspektivnih kadrov, poklicnih profilov, ki jih regija potrebuje za gospodarski in tehnološki razvoj. V naslednjem šolskem letu bo RRA v sodelovanju s podjetji in občinami Savinjske regije podelila 60 štipendij, namenjenih dodiplomskim in podiplomskim študentom, ki jim želijo omogočiti delovna mesta v regiji, pri tem pa kot študije strateškega pomena omenjajo smeri računalništva, informa- tike, orodjarstva, mehatroni-ke, elektra, kemije, ekologije, logistike in turizma. Projekt Štipendijske sheme predstavlja javni poziv za sofinanciranje štipendij v polovičnem znesku, ki jih bodo podeljevala podjetja v regiji (objavljen je na spletni strani www.rra-celje.si) ter razpis za štipendiste, ki ga bodo objavili julija 2005 po zaključenem pozivu podjetjem. PM KJE SO NASI POSLANCI? Trnuljčica Saša Savinjsko-šaleška pokrajina se je pred natanko tednom dni znova spremenila v Trnuljčico. V spanec jo je zazibala odločitev parlamentarnega odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, da prekine razpravo o zakonu, s katerim bi devet občin Zgornje Savinjske in Šaleške doline združilo moči. Zakon tako sicer ostaja v državnozborski proceduri in bi ga poslanci teoretično nekoč lahko celo potrdili, dejansko pa se bo - podobno kot v prejšnjem mandatu - . najverjetneje zataknil v črevesju parlamentarne administracije, od koder ga bodo odplavile naslednje volitve. Takšen razplet ni presenečenje, če ne drugega, ga je napovedala odločitev vlade, da zakona ne podpre, čeprav so med predlagatelji tudi poslanci iz strank koalicije. Po njenem bi bila Saša sprva bela vrana, sčasoma pa bi povzročila nastanek belih lis, saj bi ji z združevanjem »od spodaj navzgor« sledile tudi druge občine, tako da bi bil del države že razdeljen na pokrajine, drug del pa še vedno razdrobljen na vse manjše občine. Pokrajinska saga se vleče že nekaj mandatov, v prejšnjem je doživela fiasko ob glasovanju o spremembi ustavnih zakonov. Prejšnja parlamentarna koalicija je namreč zagovarjala ustanavljanje pokrajin od zgoraj navzdol - najprej naj bi ustrezno spremenili ustavo, potem sprejeli zakon, ki bi celovito uredil regionalizacijo oziroma uvedbo pokrajin v Sloveniji, nazadnje pa bi državo dejansko razdelili. Zataknilo se je že pri spreminjanju ustave, za kar je potrebno soglasje dveh tretjin poslancev, saj je takratna opozicija takšnemu načinu nasprotovala in se zavzemala za ustanavljanje pokrajin brez ustavnih sprememb in na pobudo lokalnih skupnosti. »V začetku tega mandata smo že nekajkrat slišali, da naj bi bil nastanek pokrajin nekako spontan. Glede na to, da so zdajšnje vladne stranke v prejšnjem mandatu zagovarjale ustanavljanje pokrajin od spodaj navzgor, je seveda ta zakon zdaj pisan na njihovo kožo, saj ustanavlja pokrajino od lokalnih skupnosti navzgor,« je zbodel vlado Bojan Kontič, prvopodpisani pod predlog za ustanovitev Saše. »Zanimivo je, da je tudi nova vlada zakon zavrnila s približno enakim razlogom - zavzema se za sistemsko ureditev tega področja, zato naj bi bil zakon o Saši preuranjen,« še ugotavlja velenjski poslanec SD. Po Kontičevih besedah so predlog zakona v proceduro vložili tudi zato, ker ne želijo, da bi se ponovila zgodba preteklega mandata, ko se kljub številnim pobudam ni storilo nič za uvedbo druge stopnje lokalne samouprave. »Želimo pospešiti regionalizacijo države, hkrati pa ne želimo, da bi razvojne regije sčasoma spontano prerasle v pokrajine, kot je bilo slišati, saj je sedanja Savinjska statistična regija prevelika, zaradi zemljepisnih značilnosti, slabih prometnih povezav in zaradi nerazvitega pretoka informacij pa že naravno razdeljena na dve območji, dve mestni občini, celjsko in velenjsko,« pravi Kontič. Franci Rokavec, državni sekretar v službi za lokalno samouprave in regionalni razvoj, je obljubil, da bo vlada do jeseni vsem političnim strankam zagotovo predstavila ustrezno rešitev za regio- • nalizacijo: »Lahko vam zagotovim, da bomo še pred počitnicami imeli oblikovan predlog, o katerem bodo poslanci odločali verjetno v začetku jeseni. Potrebujemo namreč celovito ureditev in uvedbo druge stopnje lokalne samouprave.« Hkrati pa je 'Sašanom' ponudil možnost, da ustanovijo zvezo občin. Vlada je DZ namreč predlagala zakon o lokalni samoupravi, ki omogoča, da zveza občin postane pravna oseba, kasneje pa naj bi se po Ro-kavčevih besedah spojila z bodočimi pokrajinami. Drago Koren Drago Koren (NSi) odločno zagovarja stališče, da je regionalizacija odločitev lokalnih skupnosti: »Če se občine želijo povezati v regijo, naj država tega ne onemogoča, pokrajine naj se ustanavljajo od spodaj navzgor. Vendar razumem bojazen vlade, da bi ustanavljanje posameznih pokrajin lahko pripeljalo do parcialnih rešitev in ponekod morda celo do navzkrižja interesov, zaradi česar se zavzema za rešitev za vso državo hkrati.« Velenjski poslanec pravi, da ga odločitev odbora o zamrznitvi zakona po eni strani veseli, saj se je bal, da ga bo zavrnil kot neprimernega. »Nisem razočaran, saj vidim, da vlada Sašo jemlje resno. 29. junija bodo v okviru svojih obiskov regij prišli v Velenje in Mozirje. To pa je že neformalno priznanje Saše,« je prepričan Koren. SEBASTIJAN KOPUŠAR Sindikalist po duši »Saj ne potrebujem drugega kot mizo in računalnik, pa dva stola in manjšo omaro. Hidi na farmi sem imel takšen bunkerček, v katerega sem se zatekel predvsem takrat, ko sem želel v miru delati,« se je hitel opravičevati zaradi nekaj kvadratnih metrov velike pisarne, kamor se je vselil v sredo, dan po izvolitvi za novega sekretarja Območne organizacije svobodnih sindikatov Celje. Da bi bila velikost pisarne povezana z dejstvom, da je dobil samo »vedejevs-tvo«, bi bilo torej nesramno natolcevanje. Srečko Čater je aktivni sindikalist že od leta 1982. Začel je v Hmezad Kmetijstvu Žalec, kjer delal kar 36 let, od tega je bil 11 let upravnik delovne enote govedoreja. Med delom se je iz veterinarskega tehnika izšolal za inženirja agronomije. »Osemdeseta leta so bila za delavcev v kmetijstvu zelo neprijazna. Na vsak način sem jim želel pomagati in jih zaščititi pred najrazličnejšimi pritiski. Ugotovil sem, da bom to najlažje naredil, če bom v sindikatu. In tako se je začelo. Veliko prstov vmes je pri tem imel tudi pokojni sindikalist Ivan Kramer,« se spominja. Najprej je glas povzdigoval na občinski ravni, kmalu tudi na medobčinski. »Celo do člana zvez- veda moraš biti pri tem čim bolj prijazen in pozitiven. Prepričan sem, da je v podjetjih, kjer imajo v nadzornem svetu tudi predstavnike sindikata, veliko manj konfliktov. V Mlekarni Celeia, na primer, je bilo večinskim lastnikom kmetom težko dopovedati, da morajo delavci dobiti regres. Pa smo tudi ta nesporazum rešili s strpnim dialogom.« Poleg članstva v nadzornem svetu mlekarne, na katero je še posebej navezan (»saj sem bil med tistimi, ki so jo gor spravili«), je Čater trenutno še podpredsednik skupščine ZPIZ-a, kjer je bil zadnja dva mandata tudi član upravnega odbora, včeraj pa se je kot novi član prvič udeležil tudi seje sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje. Med njegovimi »starimi« funkcijami je treba omeniti vsaj še članstvo v svem RTV Slovenija. Najbrž ni aktualne politične, družbene ali gospodarske teme, o kateri Srečko Čater ne bi imel svojega mnenja. In o kateri ne bi vedel veliko povedati. Celo tako veliko, da mu sploh ne moreš skočiti v besedo. Vendar pa s to svojo gostobesednostjo sploh ni tečen, saj je njegova pripoved, ki jo vedno pospremi tudi z rokami, polna tako sočnih primerjav, da »dol padeš«. In vse, kar reče, pove naravnost, brez dlake na jezi- takrat skupaj s transparenti popeljal po Celju in se zaustavil pred Banko Celje, ki je bila po njegovem glavni krivec za propad podjetja), se je na sindikatu zaposlil kot profesionalec. Če mu navržeš, da si je v zadnjih letih poleg sindikalnih nabral še cel kup drugih funkcij, je kar malce užaljen. »Nisem častihlepen, pa tudi nobene promocije ne potrebujem. Če hoče sindikat kaj doseči in vplivati na spremembe, mora biti čim bolj vključen v vse pore dogajanja v državi in družbi,« pojasnjuje. »Enako velja tudi za podjetja, kjer se preko članstva v nadzornem svetu da veliko narediti v dobro zaposlenih. Se- jem s strpnim dialogom. Kadar vidim, da česar ne bom mogel doseči, pač ne vztrajam pri svojem,« pravi. Da je zašel med sindikaliste in da ga je sindikalno delo tako zastrupilo, ni doslej še nikoli obžaloval. »Bilo je sicer kar nekaj neprijetnosti, zlasti takrat, ko sem kot sindikalni funkcionar moral reševati tudi težave mojih najožjih družinskih članov, vendar je bilo v glavnem veliko lepega in prijetnega. Veste, ko pride nekdo, ki si ga ti že zdavnaj pozabil, on pa se še vedno s hvaležnostjo spominja, kako si mu pred desetimi ali 15 leti pomagal, so občutki res dobri.« JANJA INTIHAR HARLEKIN Dan odvetnikov Odvetniška zbornica Slovenije pripravlja v Rogaški Slatini danes, 3. junija, Dan slovenskih odvetnikov. Srečanje bo v znamenju okrogle mize na temo Potek kazenskih postopkov v Sloveniji, na kateri bodo sodelovali dr. Ljubo Bavcon, Nataša Skubic, mag. Mitja Jelenič Novak in Boris Grobelnik. Udeleženci dneva odvetnikov si bodo popoldan ogledali turistične zanimivosti Rogatca. BJ »Mednarodni« upokojenci Zveza društev upokojencev Kozjansko pripravlja že drugo leto mednarodno kulturno prireditev, z udeležbo upokojencev iz Pliberka v Avstriji ter iz Kumrovca in Klanjca na Hrvaškem. Prireditev bo v nedeljo ob 15. uri v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah, na njej pa bo kot gost prepeval že več let najboljši upokojenski zbor v naši državi. Pevsko društvo upokojencev Celje. V avli kulturnega doma bo na ogled razstava gobelinov obsoteljskih in kozjanskih upokojencev ter modelov ladij, ki so ročno delo nekdanjega kapitana Bineta Štáncarja iz Mestinja. BJ ríj PE CELJE, Stanetova uiica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Teleton: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 SL. KONJICEj VITANJE | DOBRNA | NOVI TEDNIH Od plesa do atletike Naložbe narekovale rebalans Občina Dobrna je že morala sprejeti rebalans letošnjega občinskega proračuna, ki ga narekujejo načrtovane velike naložbe. V občinskem središču se namreč pripravljajo na gradnjo dveh poslovno-stanovanj-skih objektov, kjer bo med drugim težko pričakovana blagovnica. Zato mora občina z denarjem v rebalansu poskrbeti za ureditev tamkajšnje komunalne infrastrukture in za nova parkirna mesta, prav tako pa je tudi investitorka petih neprofitnih stanovanj. Gre za približno sto milijonov tolarjev občinskega deleža, kar je bilo delno upoštevano že v osnovnem proračunu. Ko so sprejemali tega so bile nekatere naložbe predvidene šele za prihodnje leto, pozneje pa je prišlo do rešitve nekaterih predhodnih vprašanj, med drugim denacionalizacij-skega zapleta v zvezi z zemljiščem. Z rebalansom, ki je bil sprejet na zadnji seji občinskega sveta, znašajo letošnji skupni prihodki in odhodki proračuna 547 milijonov tolarjev ter so dva odstotka višji od osnovnega proračuna. BRANE JERANKO Športne igre V Slovenskih Konjicah so bile v sredo 3. športne igre domov. Pomerile so se ekipe s po osem tekmovalci iz domov starejših v Celju, Šmarju, Šentjurju in Slovenskih Konjicah. Tekmovali so v panogah štiri v vrsto, streljanje kegljev, mini golf in met žoge v valj. Največ spretnosti so pokazali gostitelji, ekipa Lambrechtovega doma (na posnetku), ki je bila tudi skupni zmagovalec. Kot je povedala direktorica doma Valerija Lesjak, so se stanovalci doma s pomočjo zaposlenih na igre skrbno in resno pripravljali, tako da zmaga ni bila presenečenje. Športne igre so zaokrožili z družabnim srečanjem. MBP m-š,-4°' Dobrodelni milijoni Lions klub Konjice je v dobrem letu delovanja dokazal, da so ga ustanovili ljudje, za katere je geslo Pomagajmo! vodilo dela. To so prejšnji teden potrdila tudi poročila na skupščini kluba, na kateri je prvi predsednik Miroslav Kvas funkcijo predal Tadeju Slap-niku. Lions klub Konjice je v prvem letu delovanja pomagal Društvu gluhih in naglušnih konjiškega območja, prizadetim v cunamiju, varovancem iz društva Sožitje, pripravil je Miklavževo akcijo, v kateri je obdaril socialno šibke družine ... Vse to ga uvršča med najdejavnejše klube v Sloveniji. Porabljeni denar so že uspešno nadomestili. Na dobrodelni prireditvi ob prvi obletnici delovanja so namreč zbrali skoraj dva milijona tolarjev. Že na prireditvi so izročili milijon tolarjev vreden ček predstavnikom konjiškega zavoda Čebela. Pomemben prispevek so spet zbrali z dražbo likovnih del slikarja in likovnega pedagoga Ar-pada Šalamona, ki so mu tako zaradi darovanja umetniških del kot zaradi uspešnega] vodenja akcije Plakat miru izročili priznanje Lion leta. Posebno nagrado so izročili tudi prizadevnemu tajniku društva Božidarju Punčuhu. MBP Simona Šolinič (NT&RC), svobodni novinar Zmago Gomzi, Violeta Einspieler (Večer), Alma Maruška Sedlal (Jana) in Miran Korošec (Radio Slovenija) Ko se keglji podirajo od strahu Celjsko društvo novinarjev je v soboto v Slovenskih Konjicah že 32. zapored organiziralo tekmovanje novinarjev severovzhodne Slovenije v kegljanju. Ker novinarji ničesar ne zamudimo, smo se tudi tokrat odpravili soočit s keglji v želji, da bi jih čimveč podrli v pravem pomenu besede in seveda, da malo pokramlja-o z našimi novinarskimi soborci. Tretje mesto je med moškimi novinarji zasedel Bojan Sinič iz Panorame Slovenske Bistrice, na drugem mestu je pristal novinar Radia Slovenija Miran Korošec, zlato medaljo pa je pobral svobodni novinar Zma- go Gomzi. Zmaga za Zmaga. Med novinarkami pa se je, roko na srce, kazala premoč naše medijske hiše. Na tretjem mestu je bila Violeta Vatovec Einspieler iz časopisne redakcije Večera, na drugem Alma Maruška Sedlar iz Jane, zlata medalja pa je šla tokrat v roke Simoni Šolinič iz Novega tednika in Radia Celje. Iz našega uredništva se je zelo dobro odrezala tudi Mateja Pod-jed, ki je bila v ženski konkurenci na četrtem mestu. Krogle pa tokrat ni metala predsednica Društva novinarjev celjske regije Nada Kumer, saj se je utrudila od zagretega navijanja za vse sodelujoče. Seveda smo naše zmagovalke prosili za komentar napete tekme. Šoliničeva se še danes ne more načuditi svojemu keg-ljaškemu uspehu, Podjedova pa je komentirala svoje četrto mesto z besedami: »Bilo je zanimivo boriti se za dobro uvrstitev v tako množični konkurenci. V zadnjem metu krogle sem podrla skoraj vse keglje, ostal je eden, pa še ta se je podrl sam iz strahu!« Se pa novi-; narji Novega tednika in Radia Celje radi udeležimo kakršnega koli tekmovanja, če se le da. Spustili pa smo le 3. evropsko prvenstvo v kuhanju lovskega golaža za novinarje v kotličku. Misel na to, da bi se znašli v kotličku, nas je namreč preveč prestrašila. Zanimanje mladih Konjičanov za športne aktivnosti V sklopu Mladinskega centra Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah uspešno delujejo plesna šola Pika, brezplačni rekreacijski projekt za mlade Hura prosti čas - odprimo telovadnice in od letos tudi Konjiška atletska šola. Plesna šola Pika poleg plesnih tečajev za odrasle in mladino organizira tudi plesni vrtec, v katerem se tedensko v Modri dvorani mladinskega centra prvih plesnih korakov uči veliko število malčkov iz Konjic in okolice. V sodelovanju z republiškim zavodom za šport pa je mladinski center v telovadnici Osnovne šole Ob Dravinji od oktobra lani do tega meseca organiziral tudi brezplačno strokovno vodeno rekreacijo za mlade. Ti so se srečevali vsak petek in pod mentorstvom športno-programskega sodelavca mladinskega centra Marijana Kranjčeca igrali odbojko, badminton in košarko. V mladinskem centru napovedujejo, dá bodo telovadnice odprli zopet jeseni. Najbolj pa so zadovoljni z uspehom atletske šole. V konjiški občini mladi vse do letos niso imeli možnosti, da bi se organizirano ukvarjali z atletiko. Ker je bilo želja veliko, je Mladinski center Dravinjske doline v začetku leta ustanovil atletsko šolo. Pomoč pri začetku delovanja šole, ki jo mladinski center izvaja v sodelovanju z Atletskim društvom Kladivar Celje, sta zagotovila tudi Osnovna šola Ob Dravinji in Zavod za šport Slovenske Konjice. Koordinator Konjiške atletske šole Anton Noner je z delom dveh skupin 26 osnovnošolcev od prvega do pete- ga razreda zadovoljen, poudarja pa, da je interes za atletsko šolo že zdaj večji od trenutnih možnosti. Direktor mladinskega centra Tadej Slapnik zato napoveduje, da bodo do jeseni poskusili zagotoviti še dodatne kadrovske in prostorske zmogljivosti, ki bodo mladim še v večjem številu omogočale strokovno vodene športne aktivnosti. MBP Akordov jubilej Vrnitev Mojstra vzhajajočega sonca Prvič na enem mestu zbranih 45 kozarcev Hieronyma Hackla Firštu najvišje županovo priznanje Torkov slavnostni koncert Celjskega godalnega orkestra je bil zadnji abonmajski v letošnji sezoni, hkrati pa so z njim obeležili 60-letnico uspešnega ustvarjanja. Ob jubileju sta posebej za Celjski godalni orkester skladbi napisala slovenska skladatelja Peter Šavli in Dušan Bavdek. Ob njunih krstnih izvedbah so godalci odigrali še Kusevickijev Koncert za kontrabas in orkester v fis-molu ter dva Brahmsova Madžarska plesa. Slavnostna govornika sta bila dr. Matjaž Kmecl in župan Bojan Šrot. Slednji je dejal, da so Celjani lahko ponosni na tak orkester, pri čemer ima veliko zaslug za to dirigent Nenad Firšt (na sliki), ki mu je Šrot Poletni kamp z Američanko V Plesnem forumu Celje (PFC) vedno presenetijo z nečim novim, pri čemer tokrat pripravljajo program, kakršnega doslej v Sloveniji še ni bilo. Julija bo namreč v dvorani PFC zaživel poletni kamp za najmlajše Kindermuzik, ki ga pripravlja Američanka De-bra Fazio-Cizeij. Program bodo v dvorani PFC predstavili danes ob 18. uri in prihodnjo soboto ob enajstih dopoldne. Program je namenjen najmlajšim in njihovim staršem, izvajal pa se bo v štirih starostnih skupinah, in sicer do 18. meseca do 7. leta starosti, pri čemer bo imela vsaka skupina drugačen način soočenja z glasbo in gibi. Program skozi gibanje in igro spodbuja otrokov gibalni in verbalni razvoj, otrokovo domišljijo, bogati besedni zaklad ter dviguje otrokovo samozavest ... Najmlajši in njihovi starši se bodo v poletnem kampu srečevali enkrat ali dvakrat tedensko, odvisno od odziva, še dodaja Fa-zio-Cizljeva. BA podelil najvišje županovo priznanje, to je kristalni kozarec. Orkester je svojemu dolgoletnemu članu Tomažu Pavlinu, ki je celjskemu godalnemu orkestru zvest že 31 let, izročil Sancinovo priznanje. Orkester in dirigent sta dobila posebna priznanja celjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, nekaterim godalcem pa so podelili še jubilejne Gallusove značke. BA, foto: GK guess who oo®«» mm fMVSČSRJO Na kulturnem področju je v Celju to leto resnično leto jubilejev. Enega od njih smo doživeli v nedeljo v celjskem Narodnem domu, ko je pred skorajda polno dvorano slavnostni koncert ob svoji 60-letnici pripravil Orkester Akord. 60 let namreč mineva, kar je Janko Hočevar v Celju ustanovil prvi povojni tamburaški orkester, ki se je leta 1986 preimenoval Orkester Akord, ki pa so mu tamburice še vedno osnovni instrument, seveda oplemenitene z godali, pihali in trobili ter tolkali. Leta 1988 je orkester prevzel mladi dirigent Matjaž Brežnik, od takrat naprej pa se je njegova pot pričela strmo dvigovati, saj se je orkester neprestano izpopolnjeval. Koncertiral je tako doma, kot tudi v tujini (Italija, Nemčija, Avstrija, Hrvaška, leta 1990 pa je pričel sodelovati še s priznanimi slovenskimi in tujimi vokalnimi in instrumentalnimi solisti. Na slavnostnem koncertu sta kot solista nastopila Anja Bukovec in Vasilij Meljni-kov na violini, ki sta mojstrsko virtuoznost prikazala in izkazala v dveh skladbah, v Navarri za dve violini in orkester Pabla Sarasata ter v Škr-jančku za dve violini in orkester Grigorasa Dinicusa. K izjemnemu glasbenemu do- Jože R izdelka, v Sloveniji pa je ohranjenih le nekaj njegovih primerkov, so Hacklove kozarce za razstavo posodili drugi evropski muzeji in posamezniki, med njimi Victoria&Albert Museum Londonu, Stiftung kunst palast museum Diisseldorf, Badisches Ladesmuseum Karlsruhe, Bremer Landesmuseum/Focke Museum Bremen, Landesmu-seum Joanneum Gradec, Museum fiir angewandte Kunst na Dunaju, Umelecko průmyslové muzeum v Pragi, Pokrajinski muzej Maribor, Sadnikar-jeva zbirka v Kamniku in številni tuji zasebni zbiralci, ki želijo ostati neimenovani. Ob razstavi so v Pokrajinskem muzeju Celje pripravili tudi katalog, ki celovito predstavlja doslej znan opus omenjenega mojstra; poleg študije je v njem objavljenih do danes znanih 60 kozarcev Hieronyma Hackla. »Največ dela smo imeli ravno z dogovarjanji, saj ima vsak muzej svoje pogodbe in dogovore ter celo izposojevalnine. Pri čemer je jasno, da tako dragocenih kozarcev ne moreš iz Nemčije, Anglije ali s Češke j, Darja Pirkmajer in Paul von I Razstavo so pripravili ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, Mestne občine Celje ter številnih donator-jev. prevažati v prtljažniku avtomobila...« je dejala direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkmajer. V lapidariju muzeja bo tako do 9. oktobra na ogled 45 Hacklovih kozarcev, s čimer je celjskemu pokrajinskemu muzeju uspelo nedosegljivo - še nobena razstava doslej ni na enem mestu predstavila toliko izdelkov tega obču-dovanega in cenjenega mojstra v steklu. Iz dveh umetnikov postal eden V svetu je sprva vladala teza o dveh graverjih, o Mojstru vzhajajočega sonca in o Hie-ronymusu Hacklu, leta 1974 pa je kustodinja v Narodnem muzeju Slovenija Hanka Štular s primerjavo gravur dokazala, da gre za isto osebo in da so gravure, ki so jih prej pripisovali dvema mojstroma, v bistvu delo Hieronyma Hackla. Mojster je za osnovne oblike uporabljal valjaste kozarce z brušenim dnom, pogosto z vbrušenimi zvezdami v dnu, ostenji, obru-šenimi v fasete ali s pasom diamantnega vzorca. »Motivi, s katerimi je Hackel nadgradil osnovo, kažejo izjemen razpon; segajo od klasicistično oblikovanih prizorov v duhu rimske antike, podob meščanske idile in krajinske motivike, do svet- Koliko bi bilo treba odšteti za posamezni Hacklov kozarec, v Pokrajinskem muzeju Celje niso želeli izdati, saj gre za izdelke neprecenljive vrednosti. nikov in svetopisemskih prizorov. O izbranosti trenutkov, ki naj bi jih mojstrovi izdelki zaznamovali, pa pričajo napisi v medaljonih ali monogrami,« pripoveduje Jože Rataj in pojasni od kod Hacklu vzdevek Mojster vzhajajočega sonca. »To ime je mogoče malce zavajajoče, saj vsak pomisli na kakšnega japonskega umetnika. V bistvu pa je Hackel dobil ta vzdevek po gravurah vzhajajočih sončnih žarkov, ki so pri njem zelo pogost motiv.« BOJANA AVGUŠTINČIČ živetju sta svoje dodala tudi oba vokalna solista: sopra-nistka Andreja Zakonjšek in tenorist Matjaž Stopinšek ter Akademski pevski zbor Celje, pod vodstvom Barbare Arlič, še posebej v Gotovče-vem Finalu iz opere Ero z onega sveta. Slavnostni koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom župana Mestne občine Celje Bojana Šrota, ki je nekoč tudi sam aktivno igral v tem orkestru. V pozdravnem nagovoru je med drugim poudaril visoko kakovostno raven orkestra, s katero se lahko pohvalijo le redki kulturni centri v Sloveniji. ŽIVKO BEŠKOVNIK - Št. 40 -3. Sopranistka Andreja Zakonjšek in tenorist Matjaž Stopinšek, 2005 v ozadju orkester Akord Letos mineva dvesto let od prihoda svetovno znanega graverja Hieronymusa Hackla v Celje. In čeprav je v današnji Stanetovi ulici v prvi polovici 19. stoletja ustvarjal kar 40 let, je v Celju edini zapis o njem ohranjen v mrliški knjigi župnije sv. Danijela, ki pravi, da je umrl 2. oktobra 1844, pri starosti 60 let. Da bi virtuoza na steklu oziroma Mojstra vzhajajočega sonca, kakor so ga tudi imenovali, Celjani bolje spoznali, so v Pokrajinskem muzeju Celje v sodelovanju z drugimi evropskimi muzeji pri-1 pravili razstavo Hacklovih del, ki so jo v lapidariju odpr-; li v sredo. V Pokrajinskem muzeju Ce-Í lje so k sodelovanju povabili dolgoletnega raziskovalca ste-: klarske tradicije 19. stoletja v Evropi Paula von Lichtenber-ga iz Míinchna, ki je skupaj z zgodovinarjem in muzejskim svetovalcem v Pokrajinskem muzeju Celje Jožetom Ratajem pripravil razstavo. Paul vón Lichtenberg je namreč na razstavi Bidermajerske gravure v steklu v Gradcu že predstavil del Hacklovega opusa iz zasebnih zbirk, zamisel o celoviti predstavitvi del Hieronymusa Hackla pa je nastala na lanskoletni konferenci ICOM Glass v Celju. Ker v knežjem mestu nimamo nobenega Hacklovega Eden od Hacklovih kozarcev Po mnogih letih izkušenj v padalstvu ostajajo izzivi predvsem v sestavljanju različnih formacij v zraku. A tega se je treba naučiti na tleh. Ko zmanjka besed ■■■ Med padalci mariborskega letalskega centra - Ko ostane le še 3,5 kilometra praznine - Pisana svila tudi nad Levcem? Četudi je človek obsojen na zakon težnosti in moč gravitacije, ki ga Lahko prav fino butneta v nos že če malo nerodno stopi, ima še vedno oči, ki se tako rade zazi-rajo v neskončno prostra-nost neba. Nebu kraljujejo ptice, nekemu skritemu kotičku človeške duše pa tiha želja, da bi enkrat občutil svobodo in lahkoto letenja. Leteti ... Jasno. Ampak padati? To pa je že povsem druga zgodba, s katero romantične fantazije pravzaprav nimajo več dosti skupnega. Vse do usodnega dne. Povsem spodobno, če ne prav lepo jutro. Jasno in sončno, le za spoznanje preveč vetrovno. Pot nas pelje skozi vasico Skoke vse do Letalskega centra Maribor - enega najbolje organiziranih, kjer med športnimi in jadralnimi letali, modelarji in balonarji kraljujejo tudi padalci. Upiranje silam narave je povsem naravno, zaupanje v tehniko brezpogojno, toda pri nekaj sto kilometrih na uro odpreti vrata letala in se vreči v pol-četrti kilometer praznine, zaupajoč svoje življenje nečemu, kar je videti kot ne prav velik nahrbtnik ... Spokojnost letališkega travnika, piknik prostora z igrali v senci dreves in zaprtega hangarja se je končala v Bufi. Lo-kalček ob letališču ima partizansko ime tako kot marsikdo iz zbranega živahnega omizja. Jernej, Uroš, Kekec, Ttirbo in Slavko. Že takoj so me opozorili, da so tu vsi na ti, da ni pomembno, kaj po-čeneš in kdo si. TU so druge stvari vredne spoštovanja. Mene pa je od vprašanj kar razganjalo. Kakšen je občutek, ko se prvič vržeš v neznano, kam z adrenalinom in s strahom, kdaj se mama sprijazni, da je njen otrok brez kančka zdrave pameti... Prav vsi se spominjajo svojega prvega skoka tako dobro, kot bi se zgodil včeraj, tudi Slavko, ki je prvič skočil pred 25 leti. Prvi skoki so vezani na t.i. gurtno, poseben trak, pripet v letalo, ki padalo takoj samodejno odpre. »Bilo je lepo, a polno strahu,« družno povedo. O strahu, ko je bilo treba prvič samostojno odpreti padalo, ne govorijo. A ko se navadiš občutka padanja, ko osvojiš stabilnost, se ti odprejo povsem novi svetovi in menda ne potrebuješ prav veliko skokov, da ugo- toviš, ali se v tebi skriva padalska duša ali ne. Še vedno me »cvikac« Če bi bilo letališče študentsko naselje, bi seveda takoj lahko ločil bruce od »starih bajt«. Miha ima na primer za sabo prvi skok: »Prišel sem iz radovednosti. Prvič se mi ni zdelo nič posebnega. Sicer pa sem na tleh vedno bolj živčen kot v zraku.« In očitno je tako tudi z inštruktorji. Peter Črešnar je del ekipe, ki se ukvarja s šolanjem mladih padalcev: »Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. Poseben poudarek je na varnosti in prisilnih postopkih. Čisto zagotovo lahko trdim, da so tisti, ki ostanejo spodaj, neprimerno bolj prestrašeni za varnost učencev, kot oni sami.« Postati samostojen padalec je projekt, ki od človeka zahteva precej časa in nemalo denarja. A obstajajo tudi bližnjice. Lahko se privežete na koga, ki stvar obvlada. Matej Jerman je pilot tandema. Eden najboljših in najbolj izkušenih. Poleg vseh samostojnih je opravil že približno 300 tan-demskih skokov. »Tak skok je Vojaško letalo pilatus PC-6 uporabljajo predvsem na ti. boogijih. V njem je prostora za deset ljudi in je prilagojeno za pristajanje ter vzletanje na kratkih pistah in neobičajnih terenih. primeren praktično za vsakogar. V roke sicer dobiš svoje komande, a ni noben problem, če narediš kaj narobe, ker bo inštruktor za tabo skrbel, da bo vse v redu. Zanimivo je, da se za tovrstne skoke odločajo predvsem starejši in pa seveda tisti, ki so skok dobili za darilo ob posebnih priložnostih in jubilejih.« Verjetno je razlog tudi v tem, da gre za relativno drago zadevo. »Sam skbk stane 33 tisočakov. Tretjino odnese letalo, tretjino pa oprema, ki jo uporabljamo, tako da je končna cena kar precejšnja. Se pa pogosto dogaja, da ljudje denar zložijo skupaj, pospremijo slavljenca na letališče, si pripravijo piknik in vsi krasno preživijo dan.« Pa varnost? »V vseh teh letih se mi praktično ni zgodilo nič posebnega. Te pa seveda vsakič malo »cvikne«, v tandemu bolj za sopotnika kot zase. In to je dobro. Če me bo kdaj nehalo »cvikati«, bom takoj nehal,« še pove Matej. Za nekaj dodatnih tisočakov ta spomin lahko ostane trajen. Zdravko Kreslin se s padalstvom ukvarja pet let, zadnji dve pa skoke tudi snema. Posebno kamero ima nameščeno v čeladi in tako ujame novopečene padalce pri padcu iz letala, prostem padu in odpiranju padala. »Tli-di sam sem tako nekoč presenetil poslovnega partnerja. In čeprav je bil na začetku malo skeptičen, bi po pristanku skoraj takoj stekel nazaj v letalo, če bi imel možnost,« v smehu razloži leteči kamerman. Sicer pa se je Zdravko okužil s padalstvom v bolnišnici pred več kot 25 leti. »V sobi sem ležal z nekom, ki je imel takrat kakih 65 skokov in ki me je tako navdušil za padalstvo, da sem takoj po prihodu domov začel iskati klub. Ker ga nisem našel, je trajalo 20 let, da sem šel na tečaj. Potem ko se je žena že tako naveličala stalnega govorjenja o tem, da me je skoraj sama vpisala.« »Te bomo iz letala vrgli« Za nekatere ljudi padalstvo ni več eksotičen šport, ampak način življenja. Matej Jerman je v padalstvu spoznal tudi svojo ženo Ksenijo. In kako je ženski v padalstvu? Ksenija pravi, da težko: »Če nisi poročena s padalcem, si ali samska ali pa nehaš skakati.« Ksenija je trenutno tudi edina ženska v Sloveniji, ki se redno ukvarja z »base skoki« z nizkih fiksiranih višin, stavb, anten, skal in mostov. Njena najnižja višina je trenutno komaj dobrih 70 metrov. Fantje menijo, da določenih stvari nihče ne more razložiti. Treba jih je začutiti. In tako je tudi mene čakal skok. Dobila sem opremo in hip kasneje že sedela v letalu. Po 15 minutah turbolenc in lepega razgleda sem slišala le še »exit« in treh deklet ni bilo več. Z Matejem sva prišla na rob ... Občutek, ko se odlepiš od letala, ni z ničemer primerljiv in takoj padeš v najbolj intenzivnih 50 sekund, ko ti je jasno vse in hkrati nič. Sunek te nenadoma potegne nazaj v nebo in počasi dojameš, da se je verjetno odprlo padalo. Kot bi Dokler se ga lotevamo s pametjo, gre za relativno varen se umirilo morje po orkanu, te po treh ali štirih minutah nežno dostavi na trdna tla. Prav so imeli fantje - tega se ne da opisati, treba je doživeti. In ko se prvič vidiš na posnetku ... Šele takrat prav podoživiš najbolj noro in fantastično izkušnjo v življenju. Če vas je zamikalo, se lahko o vsem skupaj pozanima- te pri Mateju na številki 070-470-048. Ampak pazite. Ta dan je lahko usoden in ko vas enkrat zasvoji, boste verjetno prav kmalu iskali še številko predsednika padalske sekcije Aleša Mrkele (041-732-825). Sicer pa se morda za padalce počasi kaj premakne tudi na letališču v Levcu... SAŠKA TERŽAN Matej in Ksenija sta se spoznala obpadalihinz njimi živita vsak dan. On je eden najboljši pilotov tandema, ona ena redkih, ki si upajo več. Matej mora čim višje, Ksenija čim nižje. Ponoči je izkrvavela »Marija je z otrokoma večkrat prišla k nam) na vsě sorodnike je bila zelo navezana. Kar kmalu pa smo postali pozorni na njene modrice po telesu, v zadnjem času pa je tudi zelo shujšala, tako da smo se spraševali, če doma v Lipnici nemara nima kaj jesti. Ko je bila nazadnje z nami, je tehtala komaj petintrideset kilogramov. Vsakič, ko je bila pri nas na obisku in oddihu, si je malce opomogla, a o moževem nasilju ni hotela nikoli govoriti. Zaradi poškodb je bila kar nekajkrat v avstrijski bolnišnici, a se je vedno sklicevala na nezgode pri delu, nesrečne padce in tem njenim razlagam kar nismo mogli več verjeti. O tem je do zadnjega molčala, ker se ga je bala,« nam je v Polju pri Bistrici ob Sotli pripovedovala Marijina mama Marica Kramer. Res je molčala do zadnjega, do usodnega 30. oktobra lani. Po hudih poškodbah vranice tega dne je ponoči močno krvavela, izkrvavela in umrla. Njen mož je bil zraven, gledal je njene muke, a ni ničesar storil. Zraven je bil tudi njegov bolni oče, ki je sina prosil, naj vendarle pokliče zdravnika oziroma reševalno službo, toda zaman. Marijini svojci upravičeno domnevajo, da je bila nesreč- nica žrtev moževega nasilja. Tridesetega oktobra lani zadnjikrat. Sledila je sodna preiskava, ki pa kakšnih trdnih dokazov ni mogla dati. Zato Emil Bah ni bil obtožen za uboj ali umor, ampak za povzročitev smrti zaradi malomarnosti - ker ni poklical zdravnika. Na sodišču se zadeva še ni končala, Emil Bah je na prostosti. Mu je pa sodišče začasno odvzelo vse starševske pravice in mu za dobo petih let prepovedalo vstop v Slovenijo, kjer zdaj v začasnem skrbništvu živita njegova otroka. Pogoji avstrijske države Ker Avstrijcem ni vseeno, v kakšnih pogojih živijo njihovi državljani, zlasti ko gre za otroke, so si prišli ogledat, kje in kako bosta Martin in Klavdija v bodoče živela. Zato so si prišli ogledat razmere pri Kramerje-vih, a ker so njihova tovrstna merila zelo stroga, niso bili zadovoljni, postavili so vrsto pogojev, med drugim tudi pogoj, da morata imeti bratec in sestrica vsak svojo sobo. Kramerjeva hiša pa je skromna in stara, za avstrijske standarde precej neugledna in nesprejemljiva, saj dvojčka spita skupaj v eni sobici, v posteljah, ki sta druga nad drugo. Uresničevanja z zakonom določenih zahtev, ki jih je postavila avstrijska socialna služba, so se Kramerjevi lotili z vso zavzetostjo, zato so mnoge pogoje že črtali s seznama. Le tista zahteva z lo- Občina Bistrica ob Sotli je za pomoč družini pri Banki Celje odprla poseben transakcijski račun: 06381- 0950726451, »pomoč otrokoma Bah«. Pekel se za dvojčka spreminja v raj Mala avstrijska državljana Martin in Klavdija Bah bosta ostala v Sloveniji - Gradnja nove Kramerjeve hiše počasi, a vztrajno napreduje 30. oktobra lani sta dvojčka, zdaj petinpolletna Martin in Klavdija Bah, v rodni avstrijski Lipnici izgubila mamico, za njunega očeta pa je bil odrejen preiskovalni pripor. Ker sta siroti nenadoma ostali brez staršev, se je avstrijska socialna služba nemudoma obrnila na njune slovenske sorodnike v Polju pri Bistrici ob Sotli. Še isti dan in le nekaj ur po telefonskem klicu iz Lipnice sta bila dvojčka že v Sloveniji, a pozneje brez zapleta le ni šlo. Avstrijci so namreč družini Kramer postavili kar nekaj pogojev, da bi mali siroti smeli ostali pri njih: pri babici, stricu, teti in nečaku. V ta prizadevanja se je dobrodelno vključila tudi širša skupnost z obsoteljskega območja. Kramerjevim se je fc prihodom dvojčkov življenje v marsičem spremenilo, a so z ljubeznijo in potrpežljivostjo zmogli premagovati oviro za oviro v prid otrokoma,-I ki v rodni Avstriji nista imela lepega in mirnega otroštva. Ker je bila usoda do njiju kar najbolj kruta, sta na koncu ostala še brez matere. Zdaj se prav lepo privajata na življenje v novem, prijaznejšem, ljubečem in sploh za njun psihofizični, zlasti čustveni razvoj najprimernejšem okolju. Otroštvo v ozračju nasilja Zdaj že pokojna Marija in njen mož sta se spoznala na poroki v Bučah, ko se je oženil starejši Kramerjev sin. Eden od povabljencev je bil tudi Avstrijec s slovenskimi koreninami Emil Bah, ki je potem še večkrat prišel v Polje pri Bistrici ob Sotli, da bi omrežil mlado in čedno slovensko dekle Marijo. Dajal je vtis prijetnega in prijaznega človeka, zato se je Marija kar kmalu ogrela zanj, pri čemer tudi njeni domači niso imeli nič proti njuni zvezi. Sledila je poroka in zakonca Bah sta si ustvarila družinsko gnezdo v Lipnici na avstrijskem Štajerskem. Žal je Marija kar hitro spoznala, da je bila podoba njenega izbranca varljiva. Svoj pravi obraz je začel kazati z izbruhi jeze, nestrpnostjo, žaljivkami, zmerljivkami in sploh z vsemogočimi oblikami psihičnega in fizičnega nasilja, pri čemer je bilo prav slednje vse pogostejše. Vse te vsakodnevne prizore sta morala poslušati in gledati tudi oba otroka, ki sta se rodila zakoncema Bah. Očeta sta se Klavdija in Martin bala, mamica se jima je smilila ... Marica Kramer »Vedeli smo, da se s hčerjo dogaja nekaj hudega, a o tem ni hotela nikoli govoriti.« sta mogla biti zdravstveno zavarovana in je ob vsaki njuni bolezni zanju nesebično skrbel Franc Božiček, zdravnik v Zdravstvenem domu Bistrica ob Sotli. Nikoli več v Avstrijo! Otroštvo je za Martina in Klavdijo postalo lepše. Obdana sta z ljubečimi, s skrbnimi in skromnimi ljudmi, ki trdo delajo od jutra do noči. Uživata v neokrnjeni naravi, med domačimi živalmi, rada hodita v otroški vrtec... »Ko sta prišla živet k nam, nista znala govoriti slovensko, zdaj se že lepo pogovarjata v jeziku svoje matere, v očetovem jeziku pa sploh nočeta več govoriti,« je zadovoljna in srečna babica Marica Kramer, ki skrbi, da sta po hiši povsod red in čistoča, da sta otroka spodobno oblečena in da nista nikoli lačna. Jeseni bi bila dvojčka godna za vstop v devetletko, a so se Kramerjevi s pristojnimi dogovorili, da ta čas odložijo na jesen 2006, da se otroka kar najbolje naučita slovenščine in da se v toplini novega okolja čustveno umirita. Zdaj ju občasno vznemiri le telefonski klic njunega očeta, ki jima »obljublja«, da ju bo nekega dne odpeljal iz Polja pri Bistrici ob Sotli in ju za stalno vzel k sebi v Avstrijo. Ko to slišita, postaneta nemirna, razdražljiva. »Zanju bi bil velik šok, če bi se to res zgodilo,« oceni babica Marica in že hiti pripravljati kosilo, striček Martin, ki je daleč naokoli znan po svoji marljivosti, pa se vrne k opravilu, ki ga je zaradi našega obiska prekinil. Simpatična dvojčka sta nam dolgo mahala v slovo, potem pa spet »o-kupirala« krotkega hišnega psa z imenom Biser, ki se menda spozna na prav vse vrste igric majhnih otrok, zato jima dopušča in odpušča marsikatero vragolijo. čenima otroškima sobicama bo morala še nekaj časa počakati na uresničitev, saj Kramerjevi zraven stare hiše že gradijo novo, večjo, lepšo. Pri vseh dosedanjih naporih so jim stali ob strani in pomagali mnogi dobri ljudje. To so sorodniki, sosedje, sokra-jani, občinski funkcionarji, bistriški Rdeči križ in še katera organizacija. Veliko srčnosti so pokazali tudi številni glasbeniki in množica vseh tistih ljudi, ki je pripravila in se udeležila dobrodelnih koncertov v Bistrici ob Sotli za pomoč družini Kramer in Dvojčka zdaj uživata mimo in srečnejše otroštvo, žal brez mamice. dvojčkoma. Ogledniki so zadovoljni Desetega maja so bili predstavniki avstrijske socialne službe spet pri Kra-merjevih, zraven je bil tudi predstavnik avstrijskega veleposlaništva v Sloveniji, ki je iz mošnjička potegnil tudi primerno vsoto evrov za dvojčka Bah - končno gre za avstrijska državljana, ki ju je od danes na jutri vzela k sebi slovenska družina: Klavdijina in Martinova babica, stric Drago in njegova žena Sonja, dvanajstletni nečak Srečko ter teta Jožica. »Ogledniki« so bili tokrat bolj zadovoljni, na ogled pa so se odpravili tudi v vrtec in osnovno šolo v Bistrici ob Sotli. Drago Kramer, ki je prevzel začasno skrbništvo, dvojčka vsak dan za dve dopoldanski uri pelje v vrtec, da se tam socializirata in učita našega jezika. Pravi, da so se družinski stroški z novima članoma kar precej povečali, a je srečen, da se zadeva tako lepo razpleta. Prihodnji mesec bo v Avstriji končan tudi postopek za dodelitev stalnega skrbništva. »Vse bomo storili, da se bosta otroka pri nas dobro počutila. Če že sestri nismo mogli pomagati, bomo pomagali vsaj njenima otrokoma,« pravi Drago Kramer, ki se ob vseh administrativnih zapletih z avstrijskimi državnimi organi rad spominja lanskih jesenskih in zimskih mesecev, ko otroka pri nas še ni- S stricem Dragom, v ozadju je nova hiša, ki počasi raste, v njej pa sobici, ena za Martina in ena za Klavdijo. ponovitve Rokometni dvoboj v prestolnici z 2:1 Celju - »Premagujemo jih že 50 let!« Dejan Obrez 1 (TVC), Dean Šuster 1 (Novi tednik&Ra-dio Celje), Matic Flajšman 4 (TVC), Dejan Kresnik (Dnevnik), Gregor Gajšek 2 (POP TV). Sašo DuriC 2 (STA). Selektor Ivo Milo va - Rokometni klub Slovan se je vrnil v 1. slovensko ligo, po padcu Prul si želi prevzeti primat v mestu, obenem pa se tudi približati nekdanjim dosežkom. Zato je s pomočjo novinarja Ekipe Gorana Cvijiča, bivšega rokometaša Slovana, drugič pripravil rokometni dvoboj med Ljubljano in Celjem. Prvič je bil odigran pred devetimi leti v Trebnjem, ko so obe tekmi (člansko in novinarsko) dobili Ljubljančani. Tokrat je bilo malce drugače. Skupna zmaga Celju Celjski veterani so na Ko-deljevem slavili s 14:11, pa čeprav so merila glede nastopa bila precej nedorečena; pri gostiteljih je zaigral 46-letni Peter Mahne, medtem ko so naši »rumeni« imeli le abra-hamovce oziroma tudi krepko starejše. Tone Goršič je priznal, da pridno skrbi za kondicijo, kar se je videlo tudi na parketu: »Seveda sem zadovoljen s seboj in predvsem kolegi, s katerimi smo prikazali lepo igro. Sad tega je bila ponovno zmaga. Ampak to tako ali tako počnemo že 50 let, z njimi nismo imeli nikoli težav. Na drugi tekmi ste nas novinarji lepo nasledili. Pohvalil pa bi svoje fante, ki so zaigrali na članski tekmi. Svoje namreč zato, ker skorajda vsi izhajajo iz Športne šole. Prikazali so lepo, atraktivno igro. Izgubili so tesno, lahko bi tudi zmagali. Prireditev je po mojem mnenju uspela.« Članski selektor Slavko Ivezič ni igral, je pa dodal in ob koncu zbodel: »V našem članskem moštvu je manjkalo veliko igralcev. Če bi Celje zmagalo s 3:0, bi bil to hud udarec za Ljubljančane in bi jim vzel pogum za nadaljnje delo. Zato je kar prav, da je bilo 2:1 !« Po treh letih je celjski dres spet oblekel David Koražija, izjem- no obetavno levo krilo, ki je bil najboljši strelec ponedeljkove prireditve: »Dobro sem se počutil v njem, upam, da ga bom spet oblekel vsaj v mesecu decembru!« Tedaj naj bi Zlatorog gostil spektakel, na katerem naj bi zaigrali resnično vsi najboljši. Glavna tekma sporeda je bila glede zvezdnikov precej okrnjena (Pungartnik, Pajovič, Žvižej, Praznik, Podpečan, Lubej, Kozlina, Bilbija; Backovič, Natek, Papež ...). So pa bili gostitelji resnično gostoljubni na drugi tekmi. Celjan Dejan Kresnik si je v uvodu novinarske tekme težje poškodoval zapestje. Zaradi dvojnega zloma še leži v Kliničnem centru. Bili smo brez menjave in novinar Slovenske tiskovne agencije Sašo Durič je zaigral za celjsko moštvo, ki se je držalo za glave ob odločitvah ljubljanskega sodnika Zdravka Babiča in tako na lastni koži spoznalo, kakšne krivice se ti lahko dogajajo na parketu. A obrambe Tomaža Lukača (v dresu Dejana Periča), atraktivni rotirani streli bivšega člana Celja Pivovarne Laško Matica Flajšmana, bojevi-tost in spretnost bratov Obrez ter iznajdljivost obeh kril so bili dovolj za zmago. Domači so poudarili, da v Zlatorogu ne bodo toliko menjavali, Goran Obrez pa je odvrnil: »Tam ni zmagala niti Barcelona, kako bi neki močvir-niki!« Rivalstvo se nadaljuje. In tudi tradicija, saj je organizacijo spektakla potrdil Tone 1\irnšek. DEAN ŠUSTER Foto: BORUT DVORNIK Legendi rokometa in tudi literature o tem športu: Tone Goršič (desno) in Cveto Pavčič. Oba sta rojena 15. aprila, prvi pred 63 leti (na isti datum tudi njegov vnuk), drugi pa pred 72 leti. Oba sta se vpisala v listo strelcev. Na skupni novinarski fotografiji manjka Dejan Kresnik, ki so mu tedaj že operirali zapestje. Pocrnjič kot Pušnik - za štiri leta Uspešni strateg nadaljuje delo na celjski klopi skupaj z neutrudnim celjskim športnim delavcem Bogdanom Povalejem, bivšim odličnim sodnikom. »To bo moja življenjska diploma. Upam, da bom imel dovolj energije in sreče, da bom vse skupaj izpeljal po željah. Skupaj z vodstvom kluba vemo, da bo težko. Uprava se zaveda mojih slabosti, jaz se zavedam slabosti ukvai janja s to dejavnostjo« je dejal dr. Marko Pocrnjič po podpisu štiriletne pogodbe. Celjski nogometaši bodo s pripravami na novo sezono začeli v petek, 17. junija. Nogometna zveza Slovenije se je odločila, da za novo sezono ne bodo potrebne kvalifikacije za 1. SNL. V prihodnji sezoni bo v njej nastopalo le 10 ekip. Tako je krog pred koncem 2. SNL že znano, da bodo nogometaši velenjskega Rudarja v prihodnji sezoni znova nastopali med elito. »V klubu smo zadovoljni s takšno potezo zveze, s tem je praktično že vse odločeno. Vseeno želimo premagati Krško in osvojiti 1. mesto,« je povedal trener Drago Kostanjšek, ki je eden najzaslužnejših za povratek Rudarja. Kljub temu mu ne- kateri že »iščejo zamenjavo«. »Ko se konča neko prvenstvo, je vedno trener na tapeti. V 1. ligo smo se uvrstili s samimi mladimi, domačimi igralci in to je zelo lep uspeh. V nogometu je vedno tako: danes si, jutri te ni več. Dokler je rezultat slab, ni nikogar blizu, ko je dober, je kandidatov veliko. To je normalna stvar v nogometu,« je zaključil Kostanjšek. Če mu bodo ponudili novo pogodbo, jo bo z veseljem sprejel. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ MED GOLI PETEK, 3. 6. 1. liga malega nogometa Občine Štore, 7. krog: (16.30): Stopar - Marinero, Svetina - Štore Steel, Polu-le - Kasper, Torpedo - Dik-plast, Index - Škorpion, Storkom - Laška vas, Vard -Cene sokoli, B.S. Štore - Pečovje. SOBOTA, 4.6. 3. SL - vzhod, 25. krog: Črenšovci - Kovinar Štore, Šmarje pri Jelšah - Pohorje, Šoštanj - Veržej (16). MČL Celje, 20. krog: Ljubno - Vojnik, Laško - Kozje (17). Štajerska liga, 25. krog: Oplotnica - Šentjur, Pesnica - Žreče, Gerečja vas - Rogaška Crystal, Mons Claudius -Kungota (16). NEDELJA, 5.6. ~2. SL, 33. krog: Krško - Rudar, Nafta - Dravinja (16.30). Izvedba, vredna Sedovnik 3, Miha Bojovič, Milan Mravlje, Vaško Bo- , jadijevski. Celje novinarji (11:9) Tomaž Lukač (Televizija Ce- I I je), Goran Obrez 1 (Ekipa), Ne le ljubljanske in celjske rokometne legende, temveč slovenske. Celje člani (23:24): Gregor Čudič, Gregor Lorger, Jan Gregore 2, Dragan Gajič 4, David Koražija 5, Klemen Štruc, Uroš Privšek 1, Goran Kozomara 4, Bojan Čudič, Mitja Lesjak 3, Rok Ivančič 1, Miha Gorenšek 3, David Kovač. Selektor Tone 1\irn-šek, trenerja Tone Goršič in j Slavko Ivezič. Celje veterani (14:11): Alojz Snedič 1, Ernest Mar-guč, Tone Goršič 1, Andrej Telič 2, Janez Goršič, Žare Presinger, Bogdan Poválej 1. Janez Markovič, Mriko Me-javšek 1, Slavko Mesarič, Milan Pevnik 2, Alojz Meiličar. Vlado Bo'jovič 2, Dušan Lu-skar, Dušan Božič 1, Borut m- PREDSTAVLJAMO VAM Čas bo prinesel svoje ... Mladi nogometaši pod budnim očesom izkušenih trenerjev - Letos 10. obletnica Pipan odšel. Perica se je vrnil Splitčan tokrat glavni trener v Treh lilijah -tekmovanja spet ni znan Kar smo napovedali v prejšnji številki Novega tednika, se je tudi uresničilo, saj so iz košarkarskega kluba Pivovarna Laško sporočili, da so se razšli z Alešem Pipanom, uspešnim trenerjem iz Celja. Pipan je bil na čelu ekipe dve sezoni, pogodba pa mu je potekla po pravkar - za Laščane - končanem državnem prvenstvu. Ker se klub in trener nista dogovorila glede pogojev, sta se razšla. Ljubljana, tujina ... Pipan še ne razkriva načrtov, kje bo nadaljeval trenersko pot, saj bo čez poletje, natančneje od avgusta dalje, imel na skrbi reprezentanco v pripravah za nastop na evropskem prvenstvu, namigovanja in nekatere govorice pa pravijo, da bi se lahko preselil v Ljubljano (Geoplin Slovan ali Union Olim-pija), možno pa je, da si bo uspešni strateg poiskal kakšen klub v tujini. V Laškem so po samo nekaj dnevih že objavili ime novega trenerja. To je Ante Perica, 35-letni hrvaški strateg, ki je že bil v Laškem pomočnik Predraga Kruščiča pred tremi sezonami, v zadnji pa je več kot uspešno vodil ekipo Elektre iz Šoštanja. Perica in klub sta se dogovorila za dveletno sodelovanje, mesto trenerja pa bo doktor matematike prevzel takoj. Perica bo letos vodil tudi mlado slovensko reprezentanco do 21 let na svetovnem prvenstvu, potem ko je bil pomočnik Ivanu Sunari v mladi reprezentanci do 20 let, ko je ta osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu. Trije predlogi za tekmovanje Združenje klubov prve slovenske košarkarske lige je imelo v Ljubljani sestanek, katerega glavna točka je bil tekmovalni sistem v prihodnji sezoni. Kot je znano, združenje predlaga sistem, ki ga kasneje sprejema izvršni odbor KZS. Na sestanku, kjer so manjkali predstavniki nekaterih klubov, se niso ničesar dogovorili, saj so si vzeli štirinajst dni časa za premislek in odgovor vseh klubov 1. A lige. So se pa oblikovali trije predlogi sestave tekmovanja. Prvi, v katerem bi ligo od začetka igrali tudi člani Jadranske lige Pivovarna Laško, Geoplin Slovan in Helios, predvideva sedanjih osem klubov 1. A lige, ki so ostali v njej (Elektra, Postojna, Krka, Rogla, Alpos Kemoplast, Kraški zidar, Koper, Zagorje) ter zmagovalca B lige Loka kavo. Igral bi se dvokrožni sistem s končnico na izpadanje, torej play offom. Za ta si- Sistem Ante Perica ni obsedel na Elektrini klopi, temveč se je odločil za nov izziv. stem je kar dosti klubov, a se morajo z njim najprej strinjati klubi Jadranske lige. Slovan ga je že potrdil, Helios načelno nima nič proti, Laščani pa so še nedorečeni. V primeru tega sistema, bi »jadranski» klubi igrali svoja prvenstvena srečanja med tednom, pogoj sedanjih klubov 1. A lige pa je, da sistem velja vsaj dve sezoni. Drugi sistem predvideva vsega devet ekip, brez klubov Jadranske lige, kjer bi se igralo enako kot v minulem prvenstvu, torej prvi redni del, drugi deljeni na boljše in slabše ekipe vključno s člani mednardone regionalne lige in tretji del za prvaka v končnici. Tretji predlog pa je, da se Mariboru in Triglavu administrativno vrne status prvoligaša, pri čemer bi ligo igralo 11 oziroma 12 klubov (odvisno od tega, kaj bo s Krko). Tudi tukaj bi se igrali trije deli - enako kot pri drugem sistemu. Kakorkoli se bodo klubi odločili oziroma bo to za njih storilo združenje, do dokončne odločitve naj bi prišlo v prihodnjem tednu na sestanku v Ljubljani. Žreb novega prvenstva naj bi namreč KZS opravila v začetku julija, do takrat pa bi moralo biti vse jasno. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN NA KRATKO Konec tudi v dvojicah Pariz: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je končala svoje nastope na turnirju za grand slam v Franciji. V sredo je klonila v konkurenci ženskih dvojic. Z Japonko Šinobu Asagoe sta morali v četrtfinalu priznati premoč Rusinji Nadji Petrovi in Američanki Meghan Shaugh-nessy, ki sta bili boljši z 2:6, 6:3, 6:2. (JŽ) Žalčani v Nemčiji Žalec: Žalski karateisti Damir Vrbanič, Gregor Jančič, Dejan Vozlič, Mladen Stojnič, Danijel Gos- pič in Marko Stopar bodo jutri nastopili na 3. evropskem prvenstvu regij v nemškem Leipzigu. To je relativno novo ekipno tekmovanje. Iz Slovenije bo nastopila samo moška ekipa v športnih borbah. Žalec ima tokrat kot aktualni ekipni slovenski prvak močnejšo postavo kot na dosedanjih dveh prvenstvih v Oviedu in Bratislavi, kjer je osvojil 9. mesto. Poleg prekaljenega Damirja Vr-baniča bodo tekmovali aktualna prvaka Slovenije Dejan Vozlič (v kategoriji do 80 kg) in Danijel Gos-pič (do 75 kg), podprvak v kategoriji do 70 kg Marko Stopar in povratnik na blazine Gregor Jančič. Danec v Rdeči dvorani Velenje: Novi trener roko-metašev Gorenja je Danec Lars Walther. Poleg njega so novi člani še levoroka igralca Boštjan Kavaš in češki reprezentant Tomaš Rezniček ter hrvaški mladinski reprezentant Alen Blaževič. Florijani s tribun na parket Celje: Društvo navijačev Florijani bo jutri organiziralo srečanje rokometnih navijačev Slovenije. Turnir v rokometu se bo začel ob 9. uri, prijavljenih ekip je 11, tudi navijači madžarskega Fote-xa. (DŠ) - Št. 40-3. Društvo Nogometna šola Mali šampion praznuje letos 10. obletnico. V tem času je vzgojilo zavidljivo število mladih nogometašev, najprej kot samostojen klub, nato pa skupaj s CMC Pub-likumom. Njihovo sodelovanje je trajalo šest let, nato pa so se skupne poti začele vse bolj razhajati. Posledica tega je bila, da sta se kluba konec sezone 2003/04 razšla in s tem je Celje dobilo drugi nogometni klub. Med njima nekateri spori še vedno obstajajo, a po besedah predsednika DNŠ Mali šampion Janija Žilnika bo vse skupaj kmalu postala le še rutina. »Leta 1998 smo začeli sodelovati s Publikumom, kajti ugotovili smo, da je to obojestranska potreba. Publikum je potreboval najmlajše selekcije, mi pa smo v tistem obdobju že imeli izkušnje in smo vedeli, kako delati z njimi. V tem času so bili vsi igralci Malega šampiona registrirani za Publikum in med nami je bila podpisana pogodba o sodelovanju. Sčasoma je prišlo do različnih vizij in še do nekaterih ostalih zadev, ki so nas pripeljale do razhajanj in posledica tega je, da imamo danes v Celju dva kluba,« je zgodovino na kratko opisal Jani Žilnik, sicer tudi trener s PRO licenco selekcije U-13. Od najmlajših do veteranov Potem ko je Mali šampion znova krenil na samostojno pot, se mu število otrok ni zmanjšalo. Imajo jih približno 100 več kot pri Publikumu, skupaj s pripravljalnimi selekcijami U-6 in U-7 štejejo okoli 300 članov. Pri njih trenira deset tekmovalnih ekip: od U-8 do U-14, mladinci, člani in veterani. »Na veteransko ekipo Mali šampion Kladivar smo še posebej ponosni. Uspelo nam je zbrati nekatere igralce in mislim, da je spoštovanja vredno, da nadaljujemo tradicijo Kladivarja, ki se vse preveč zapostavlja,« pravi Žilnik. V klubu deluje 13 trenerjev, ki imajo v povprečju desetletne izkušnje. Osem trenerjev ima višjo A ter PRO licenco. Poleg trenerjev pa za nemoteno delovanje redno ali občasno skrbi še petnajstčlansko tehnično osebje. Za Publikum so bili preslabi Veliko stavijo tudi na mlado člansko ekipo, ki je seveda morala začeti z dna, trenutno nastopa v MNZ Celje, a je že v prvem letu pokazala znanje in borbenost, tako da bo zagotovo osvojila prvo mesto in tako napredovala v Štajersko ligo (4. liga). Članska ekipa šteje v povprečju 20 let, sestavljena pa je iz igralcev, ki niso dobili možnosti igrati v Celju, ker naj bi bili za Publikum preslabi. »Članska ekipa bo postajala čedalje boljša, ker prihajajo mladi, novi igralci, ki se bodo pri nas kalili in potem tudi prihajali v višje lige in kasneje v tujino. Naš cilj v prvi vrsti ni imeti profesionalne ekipe, imamo pa željo biti v vsako leto v vsaki ligi čim-višje in imeti pametne fante, ki želijo napredovati.« Potrebna je potrpežljivost Ena od vizij v DNŠ Mali šampion je tudi ta, da otroke selekcionirajo zelo pozno, saj iz izkušenj vedo, da se delajo vse prehitri zaključki, da iz določenih otrok ne bo nič. »Potrebno je potrpljenje in glede na situacijo narediti več ekip in tistim, ki želijo trenirati, to dopustiti. Prava selekcija se začne, ko fant postane moški, to je pri 18 letih. Takrat se vidi, kaj smo naredili, če ima možnost, da igra še kje v višji ligi oziroma postane profesionalni igralec. Izkušnje so me naučile, da je potrebno biti zelo potrpežljiv,« poudari nekoč uspešen nogometaš in tudi bivši kapetan Publikuma. Pri mladih selekcijah želijo postati konkurenčni vsem klubom v Sloveniji, z dobro infrastrukturo in dobrim trenerskim timom bodo to lahko tudi izpolnili. Obnova igrišča na IV. OŠ S treningi so začeli na IV. Osnovni šoli, kjer vadijo še danes. Lahko se pohvalijo s tem, da so vzor sodelovanja med šolskim sistemom in izvenšolsko dejavnostjo. »Tako kot je občina Celje pomagala Publiku- mu pri izgradnji Olimpa, tako sedaj nam pomaga pri obnovi in razširitvi štadiona na IV. OŠ. Drugače vadimo tudi na osnovnih šolah Slavko Šlan-der, Fran Roš in Lava, in sicer predvsem pozimi, trenutni trening center pa je na Ljubečni, kjer vadijo starejše selekcije.« Seveda se po tem, ko so se ločili od NK CMC Publikum, ubadajo tudi s finančnimi težavami. Približno 30 odstotkov njihovega proračuna predstavljajo prispevki staršev, ostalo pokrijejo s sponzorskimi sredstvi. Glede na to, da v klubu žanjejo že prve uspehe, pa kaj kmalu pričakujejo večjo finančno podporo MOC in Nogometne zveze Slovenije. Prave odločitve Po razhodu s sedanjim mestnim tekmecem Žilnik že občuti nekatere spremembe, ki so se pokazale za prave: »Dali smo možnost čim večjemu številu fantov, da tekmujejo. Dokazali smo, da ima trenerski tim, ki v glavnem bazira iz Celja, dober potencial, saj smo trenutno z vsemi selekcijami med prvimi tremi v vseh ligah. Dali smo možnost generacijam mladincev in mlajših članov, da igrajo v svojem mestu, Celju. Veliko je zadev, ki se kažejo kot pozitivne...« Še vedno pa ostajajo nesporazumi, ki bodo počasi postali stalnica. »Postali bomo konkurenca in v konkurenčnih klubih je tako, da so borbeno razpoloženi, vendar drug drugega spoštujejo. Čas bo pokazal, kdo bo imel globalno več uspeha. Sam sem zaenkrat zadovoljen, imamo dobro podporo z vseh koncev, tudi s strani staršev, šolstva...« V okviru 10. obletnice so 29. maja organizirali turnir za letnike 1997. Med šestimi ekipami je bil Mali šampion drugi za velenjskim Rudarjem. Eden od vrhuncev sezone bo tradicionalni, že 9. mednarodni turnir, ki ga pripravljajo 9. in 10. julija. V juniju in juliju jih čaka poletni kamp na Rogli, kjer bo v dveh terminih treniralo okoli 160 mladih nogometašev. Vse aktivnosti so v polnem pogonu, tako da pri njih ni nikoli dolgčas. JASMINA ŽOHAR Dva kroga pred koncem Medobčinske članske lige Celje je DNŠ Mali Šampion že postal prvak in bo v prihodnji sezoni igral v Štajerski ligi. Prvaki celjske regije so postali tudi dečki U-9, U-10 in U-12, medtem ko se bo ekipa U-14 v dodatnih kvalifikacijah borila za vstop v 1. ligo. Če bi želeli postati član ene izmed uspešnih ekip tudi vi, se jim pridružite. V teh dneh poteka vpis novih članov, vse dodatne informacije pa dobite na telefonskih številkah 041405 345 in 041664 961. 3 i S g H Trenerji DNŠ Mali šampion. Čepijo z leve: Zvone Vidmar, Miran Piki, Milašin Milovanovič, Miloš Cepin, Marjan Kozmelj, Toni Mihalič, stojijo Stani Grajžl, Bojan Majal, Jani Žilnik, Bojan Bevc, Matjaž Šnabl, Reni Jelen. Manjka novi trener članov Goran Savič. junij 2005 - Uril iraške policiste Rad ima policijsko delo, avanturo in izzive - O slovenski policiji imajo tuji policisti dobro mnenje V policiji je že 24 let, pozna delo policistov in kriminalistov. V pogovoru dobimo občutek, da je policist po srcu in duši in da se ne boji nevarnosti. Ve, da se človek lahko znajde v vsakem trenutku. V zadnjem času ga lahko slišite tudi v prvem jutranjem javljanju iz Operativno komunikacijskega centra na Radiu Celje. Eno leto pa ga ni bilo. V Jordaniji je namreč uril iraške policiste. Branko Stermec-ki, inšpektor na Policijski upravi Celje. Od 31. januarja lani do 31. januarja letos je sodeloval v podporni akciji za pomoč pri vzpostavljanju demokratičnih procesov v Iraku. Z drugimi besedami to pomeni, da je poučeval na policijski akademiji, kjer so usposabljali Iračane za policijsko delo. »V enem letu smo izšolali od 12 do 13 tisoč policistov,« nam je povedal. »Izobraževanje je trajalo osem tednov, prve štiri tedne je šlo za teoretični del, v drugem štiritedenskem programu pa so kandidati osvajali praktična znanja.« Natančna lokacija centra v Jordaniji za usposabljanje policistov iz Iraka je iz varnostnih razlogov skrita, nahajal pa naj bi se ob avtocesti, ki povezuje Amman z Bagdadom. Neposredne nevarnosti kakršnega koli napada v času njegovega bivanja v Jordaniji ni bilo: »Morali pa smo biti previdni. Čutilo se je, kdaj je bilo v Iraku napeto. Varnostna služba nas je tudi obveščala o možnih ekscesih. V službo se iz varnostnih razlogov nismo vozili v službenih oblekah,« navaja Stermecki. Naš sogovornik tudi ni prepričan, da se ni med kadeti kdaj znašel tudi kakšen obveščevalec ekstremistov: »Se pa je zgodilo, da smo ugotovili, da je med fanti, ki smo jih izobraževali, tudi človek, ki so ga v Iraku iskali zaradi umora treh oseb. Seveda smo ga takoj vrnili v Irak.« Med kandidati za policiste je bilo tudi nekaj takšnih, ki so bili mladoletni, kar pomeni, da so se prav tako morali vrniti v Irak, nekateri so bili tudi starejši. Je bilo usposabljanje naporno? »Bilo je tudi nekaj takšnih primerov, ko posamezniki niso zmogli in so izrazih željo, da bi se vrnili nazaj domov. Zanje je bilo usposabljanje naporno, da. Predavatelji smo to opazili v njihovi zbranost, ki je proti koncu dneva vedno padala. Natančne informacije o tem, koliko jih je kasneje resnično opravljalo delo policistov, žal, nimam. Nekaj podatkov, ki smo jih imeli, pa je kazalo na to, da jih je kar nekaj po končanem usposabljanju opravljalo najprej stražarsko službo.« Center za usposabljanje iraških policistov je bil strogo varovan. Kadeti ga v času izobraževanja niso smeli zapuščati. ŇČK- št40-3i' Branko Stermecki (desno) med predavanjem kadetom. Pri predavanjih so pomagali tudi prevajalci (levo). Tudi policisti molijo Odločitev iraških moških za tovrstno izobraževanje naj bi bilo prostovoljno, čeprav ... »Nek moški nam je povedal, da na začetku sploh ni vedel, kam ga peljejo, da je v svoji mehanični delavnici popravljal avto in skočil po cigarete, nakar so ga odvlekli ...« Kljub temu, da policijsko delo v Iraku velja za zelo nevarno, so se mnogi v to podali tudi iz finančnih razlogov. Komunikacija je v Jordaniji vseskozi potekala v angleščini oziroma so pri razumevanju sodelovali tudi prevajalci, saj so bili med predavatelji številni policisti iz ostalih držav sveta. »Iti sem lahko opazil, da je slovenska policija na visokem nivoju v primerjavi z ostalimi državami sveta. Mnogi policisti, s katerimi smo izmenjavali izkušnje, so namreč o našem sistemu dela v policiji imeli dobro mnenje,« nadaljuje Stermecki. Toda delo ni bilo naporno samo za kadete, Stermecki je denimo moral do potankosti poznati ne le osnove policijskega dela temveč tudi iraško pravo, ki ga je kadetom tudi predaval. Držati se je na primer moral tudi njihovih verskih in življenjskih navad. »Če si v takšni sredini, se tega navadiš. Tudi tega, da sta tam dela prosta dneva četrtek in petek. Ne glede na to, če si policist in da je to med delovnim časom, se strogo držijo tega, da takrat, ko je čas za molitev - molijo. « Naj omenimo, da je bil naš sogovornik že pred leti kar 18 mesecev kot policist na vodilnih položajih tudi na Kosovu. Družina Ključnega pomena pri odločitvi, da nekdo odpotuje tako daleč zaradi službe, je tu- di podpora družine. »Brez tega ne gre. Ne bi šel, če me pri tem ne bi podpirala žena in moja otroka, saj ne bi postavljal na kocko svojega družinskega življenja,« razlaga Stermecki. »Otroka sta skoraj že odrasla, žena je polno zaposlena in so me razumeli. Ko pa I sem bil odsoten, smo se kljub temu slišali vsak dan. Bih so tudi pri meni na obisku oziroma na počitnicah.« Vprašanje, ki bi so' dilo na začetek pogovora. Zakaj se je pravzaprav odločil za takšno delo, več tisoč kilometrov stran od svojega doma? »Avanturistični duh, novi izzivi, lagal pa bi, če ne bi priznal, da sem se za to določil zaradi financ. Spoznaš nove ljudi, novo okolje in raz- I lične jezike. Sicer pa je Amman, kjer smo stanovali, urejeno mesto, podobno evropskim. Prometno pa je dokaj razgibano, toda zanimivo je, da kolesarjev sploh ni opaziti, ker je to zanje znak nižjega sloja. Edini primer, ki bi ga lahko še omenil, je bila verižna prometna nesreča, v kateri smo bili udeleženi s službenim vozilom in tako prišli tudi dejansko v stik s tamkajšnjimi policisti. Med I temi pa so tudi takšni, ki angleško ne govorijo. Prevajalca nismo imeli s seboj, a se je nekaj minut kasneje oglasil moški, ki nas je pozdravil v srbskem jeziku in nam pomagal zadevo rešiti.« Puščava v okrožju Muwakukuar, kjer naj bi se nahajal center, kjer so usposabljali policiste, pomeni tudi visoke temperature. »Julija in avgusta je bilo okrog 40 stopinj, vendar smo bili ustrezno opremljeni, tako da zaradi visoke vročine nismo imeli problemov.« Bi šel še kdaj tako'daleč za tako dolgo? »Če bo kdaj še kakšna možnost, bom.« SIMONA ŠOLINIČ K)«* VSAK.A FfclU>£»IùST foVTAtff OHK0OIA KMC* V Sojenje zaradi zreškega umora od začetka HALO, 113 Sojenje Niku Hrovatu, obtoženemu umora Denisa Tignja 26. januarja lani v Zrečah, se je včeraj na okrožnem sodišču v Celju začelo znova. Deloma so namreč spremenili obtožnico, saj je sodni izvedenec psihiatrične stroke dr. Go-razd Mrevlje ugotovil, da je bil Niko Hrovat pri dejanju neprišteven. Senat, ki mu predseduje sodnik Marko Brišnik, bo tako odločal o predlogu za varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja v zdravstvenem zavodu. Že sam prihod na sodišče je bil dramatičen, saj je bila družina ubitega Denisa zelo razburjena zaradi spremenjene obtožnice. Predvsem oče se je popolnoma zlomljen spraševal, kakšen smisel ima zaupati v pravno državo, če lahko kar tako moriš, potem pa te spoznajo za neprištevnega in si rešen zapora. Posredovali so tudi policisti v civilu, ki jih je bilo na sodišču kar precej. Obtoženi Niko Hrovat je v sodno dvorano prišel z zamudo, saj najprej sploh ni hotel prisostvovati. Šele ko so mu povedali, da ga bodo na silo privedli in tudi odnesli na sodišče, če bi bilo treba, je prišel. In tudi kmalu odšel. Dr. Mrevlje je namreč pojasnil, da je zanj bolje, da ga ni na obravnavi. Kot smo že poročali, je Hrovat na marčevski obravnavi še pod prejšnjo ob- Obtoženi Niko Hrovat tožnico spremenil svoj zagovor. Dejal je, da je bil umor naročen s strani najvišjih predstavnikov države in mednarodnih organizacij. Obravnavo so nato prekinili, ker ene izmed prič ni bilo na sodišče, in tik preden bi jo morali nadaljevati minuli mesec, je sodišče prejelo mnenje dr. Gorazda Mrevljeta, ki ga je moralo še preučiti. Rezultat preučevanja pa je spremenjena obtožnica in vnovični začetek sojenja. Na včerajšnji obravnavi so še enkrat zaslišali priče, med drugim tudi starše Nika Hro-vata. Mama Vesna je povedala, da se ji je zdel Niko čuden že kakšen mesec pred umorom. Spraševal jo je tudi, ali je ponoči slišala pse. Pogrešani iz Rogatca ni nevaren Pisali smo že, da od minule srede pogrešajo 53-let-nega Zdravka Viherja iz Rogatca. Od doma se je neznano kam odpeljal z avtomobilom znamke Opel Vectra srebrne barve registrskih številk CE 49-74 F. Viher je visok 176 centimetrov, ima temno rjave oči in osivele valovite lase. Na dan izginotja naj bi bil oblečen v temno modri spodnji del trenirke, modro majico, obut pa je bil v bele športne copate. Viher trpi za boleznijo, za katero je značilna izguba stika z okolico in je od doma neznano kam tokrat odšel že tretjič. Prvič, pred enajstimi leti, ko so ga našli še isti dan in nato pred devetimi leti, ko je po sedmih dneh iskanja pristal v bolnišnici, kjer se mu je zdravstveno stanje izboljšalo, vse do ponovnega odhoda od doma prejšnjo sredo. Za Viherjevo bolezen je značilno, da človek izgubi spomin, orientacijo ter Pogrešani Zdravko Viher ni nevaren in potrebuje zdravniško pomoč. občutek za lakoto in žejo. Ko so ga nazadnje našli, ni znal niti govoriti niti hoditi. Viher ni nevaren, zato njegovi najbližji apelirajo na vse, ki bi ga morebiti videli, naj to javijo na najbližjo policijsko postajo in v zdravstveni dom, saj ob poslabšanem zdravstvenem stanju potrebuje nujno zdravstveno pomoč. MATEJA JAZBEC kako lajajo in da naj bi nekdo hodil okoli njihove hiše. Hrovatova je ob tem povedala, da je to nemogoče, ker imajo vse zagrajeno. Dodala je še, da je bil Niko prepričan, da mu prisluškujejo na mobitel in je zato vsakih štirinajst dni menjaval telefonske številke, menil pa je tudi, da mu sledi policija. Niko je marca dejal, da je zelo veren. Mama Vesna je potrdila, da veliko govoril o bogu, vendar šele sedaj, ko je v priporu. Spomnila pa se je tudi dogodka januarja letos, ko je prišel duhovnik pokropit njihovo hišo in je Niko bral berilo iz Svetega pisma. Ni ga mogel prebrati do konca, ker se je začel tresti po celem telesu. Zagorel tovornjak Minuli torek je na parkirnem prostoru avtoceste v Tepanju zagorelo tovorno vozilo s tujo registracijo. Ogenj, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil po prvih ugotovitvah za približno 30 milijonov tolarjev. Ognjeni zublji so uničili vlečno vozilo z opremo in prikolico s hladilno napravo. Policisti o dogodku še zbirajo obvestila. Istega dne je gorelo tudi v Žalcu. Zagorel je reklamni napis na gostinskem lokalu na Savinjski cesti. Ogenj, ki je povzročil za približno milijon tolarjev škode, so pogasili gasilci, razširil pa se je na leseni del ostrešja in fasadno izolacijo. Policisti bodo po nadaljnjih zbranih obvestilih podali poročilo na Okrožno državno tožilstvo. Tako Nikova mama kot tudi njegov oče Bojan sta poudarjala, da je Niku zelo veliko pomenil nogomet, ki ga je do poškodbe kolena treniral pri Nogometnem klubu Dravinja. Kasneje, tako je bilo tudi lani pred umorom, pa je bil trener skupine mlajših dečkov pri omenjenem klubu. O tem je pričal tudi Denis Kovše, ki je bil poleg Erika Kopšeta priča umora. Prav Kovše je bil tisti, ki je poklical reševalce, čeprav so prišli prepozno. Sicer pa je Kovše dejal, da Nika ni preveč dobro poznal, saj je bil v družbi precej tih. Dodal je še, da je Hrovat precej gledal različne mafijske filme in da je hotel biti nekakšen »boter« v tistem okolju. Tokrat se je na sodišču »zagovarjal« tudi dr. Mrevlje, saj je med obravnavo pooblaščenec družine, odvetnik Marjan Feguš, opozoril senat, da naj bi Mrevlje med sodnikovim branjem pričanj - zaspal. Mrevlje je vse zanikal in dejal, da je poslušal s priprtimi očmi. Akustika v dvorani naj bi bila namreč tako slaba, da raje pripre oči, da izključi vse zunanje dražljaje, in posluša. Pričal je tudi oče umorjenega Denisa, Safet Tiganj, ki so ga na sodišče pripeljali iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik, saj je od umora popolnoma uničen in je že skušal narediti samomor. Zaslišati bi morali še psihiatra Mrevljeta, ki pa je moral oditi, tako da se bo sojenje nadaljevalo predvidoma še ta mesec. Hrovatu lahko izrečejo ukrep obveznega zdravljenja za največ deset let. ŠPELA OSET Foto: SHERPA Mesni tat V začetku tedna je bil vlomilec izredno dejaven v Slatini, saj je vlomil v več vozil. V zgodnjih ponedeljkovih urah je v Ulici Kozjanskega odreda. Prvomajski in Gozdni ulici, na Celjski cesti in v Žiberniku poskušal vlomiti v kar deset vozil. Iz dveh avtomobilov je ukradel avtoradio, iz enega pa si je odtočil gorivo. Škode je za dobrih tristo tisočakov. Istega dne so vlom v vozilo prijavili tudi na Rudarski cesti v Velenju. Lastnik pogreša avtoradio, dva fotoaparata, dokumente, kartice in mobilni telefon, vse skupaj je bilo vredno skoraj pol milijona tolarjev. Brez računalnika in tiskalnika pa je ostal lastnik vozila, ki je bilo parkirano na Dečkovi cesti. Skupaj z vlomilcev je izginilo tudi nekaj listin in manjših predmetov, škode pa je za okrog 700 tisoč tolarjev. V noči na sredo so vlomili tudi v vozilo na parkirnem prostoru v Pečovju. Lastnica je ostala brez avtoradia, osebne dokumente in bančne kartice. Varno pa ni bilo niti tovorno vozilo v Škofji vasi, od koder je izginilo za 200 tisočakov različnih suhomesnatih izdelkov. Kazen čaka tudi neznanca, ki je s parkirnega prostora v Mestinju odpeljal renault clio, v Lembergu trčil v drevo, vozilo pustil na kraju iz avta pa odnesel avtoradio in nekaj opreme, iztočil pa je tudi vso gorivo. Pazite se iznajdljivih roparjev Do uličnega ropa je prišlo v ponedeljek popoldne v ulici Pod kostanji v Celju, neznanec je s kolesom dohitel kolesarko in ji iz košarice na prednjem delu kolesa ukradel torbico. Po ropu se je odpeljal v smeri Ostrožnega, vmes pa torbico odvrgel, ni pa pozabil iz nje vzeti denar. Policisti ga še iščejo. Do podobnega primera je prišlo v Hausenbichlerjevi ulici v Žalcu. Moški je pristopil do občanke in ji na silo ukradel denarnico, v • kateri je imela 150 tisoč tolarjev. Neprijetno izkušnjo je doživela tudi Velenjčanka, ki jo je v sredo na Kidričevi cesti v Velenju napadel mlajši moški. Ženska se je tik pred tem vrnila iz banke, torbico pa odložila na zadnji sedež vozila, nato pa je z možem sedla v vozilo in se hotela odpeljati. V tistem trenutku pa je do vozila pritekel mlajši moški, ki je odprl zadnja vrata vozila ter s sedeža ukradel torbico. SŠ Izgubila oblast V torek se je hujša prometna nesreča zgodila na regionalni cesti Virštanj - Golobinjek. 40-letni voznik osebnega avtomobila je na mokrem in spolzkem vozišču izgubil oblast nad vozilom in trčil v odbojno ograjo, nato pa zapeljal izven vozišča, kjer je trčil še v nabrežino. Hudo ranjenega so ga odpeljal v celjsko bolnišnico. Druga nesreča se je zgodila na dovozni cesti v naselju Sv. Jurij na območju Slovenskih Konjic. 64-letni kolesar je med vožnjo po vozišču padel in se pri padcu se je huje poškodoval. /■—s? Bii S Zaposli Pogoji: V.stopnja izobrazbe ekonomske smeri, znanje tujega jezika (angleško ali nemško), vozniški izpit B kategorije, delovne izkušnje. Od osebe se pričakuje kumunikativnost, prijaznost in odgovornost. Pogoji: VI. ali VII. stopnja izobrazbe komercialne oz. druge smeri, delovne izkušnje v komerciali, aktivno znanje tujega jezika (angleško ali nemško), vozniški izpit B kategorije. Od osebe se pričakuje kumunikativnost, prijaznost in odgovornost. Prošnje poslati do 10.6. na naslov: biro ogis d.o.o., Teharje 56, 3221 Teharje DANES STE ISKALI PRAV TO PRILOŽNOST! Mi pa smo se odločili, da uporabimo vašo: - življenjsko energijo, - zasvojenost S prodajnimi izzivi in uspehi, - uživanje v komuniciranju v tujem jeziku, - razumevanje poslanstva, ki ga ima darilo. - odsotnost treme, - občutek za estetiko, design, ... Idealno je, če imate še: - prostor, namenjen predstavitvam in prodaji na atraktivni lokaciji, - podjetje ali s. p. z našim programom podobno dejavnostjo, - izkušnje s franšiznim poslovanjem, - lastno prevozno sredstvo, Želimo, da ste iz: Celja. Žalca, Velenja ali tudi od kod drugod, ter da dobre poznate svoje mesto. Prosimo vas, da si takoj ogledate našo spletno stran, napišete, kaj vam je n« všeč in kaj ne, ter nam to skupaj s CV-jem pošljete na naslov: Darila Rokus Gosposvetska 2, 1000 gubljana s pripisom: MOJ SREČEN DAN! Telefon: 01 234 97 20, e-naslov: darila®rokus.com NOC PLAÇA ÏDEIÏ IOTU JETA DM PELJEŠAC, OREBIČ H01ELKOMODOU 18.6.-2S. 6. 7* POL, LETALO-BUS 79.900 i NEUM HOTEL STELLA *"+ 4.7.-9.7. Sx POL 26.000 DUBROVNIK VILA GRADAC 25.6. - 2.7 7k NZ, LETALO-BUS 49.900 DUNAJ ŽIVALSKI VRT SCHOENBRUNN 25.6. 6.600 OD KLETI DO KLETI 18.6. 6.000 DOBER DAN TURIZEM d.o.o. CELJE, tel.: 42 60 100 odprto 9.00-19.00 ŠEMPETER 03 70 31 960 VRHNIKA 01 7506170 Prikupna drugačnost Občina Šentjur pripravlja partnersko pogodbo z nemškim mestom Neu Anspach. Manjša delegacija iz Šentjurja je že imela priložnost spoznati malo mestece severozahodno od Frankfurta v pokrajini Hessen. Za druge bo v času skupnih srečanj verjetno še veliko priložnosti. V strnjenem naselju prevladujejo vrstne hiše, vse precej podrejene strogim urbanističnim pravilom. Pregovorna nemška disciplina in natančnost se kažeta že na prvi pogled. Še pred nekaj leti so v mestu predpisovali tudi barvo strehe, a po novem dopuščajo več barvitosti. Pri tem pa mesto še vedno ne deluje monotono in ukalupljeno, pač pa kot urejeno prijazno naselje, ki se zadnja leta nazadržno širi. Prve naselbine segajo vse do rimskih časov, saj se je nedaleč stran širil tudi znameniti rimski limes. Ostanki te pomembne severne meje z obnovljeno rimsko utrdbo mesto bogatijo še danes. Trenutno živi v Neu Anspachu malo več kot 15 tisoč prebivalcev. Dobrih dvajset kilometrov stran se širi Frankfurt. Zdi se, da je vsaj desetina od njegovih 650 tisoč prebivalcev zaposlena na ogromnem letališču, ostali pa so taki ali drugačni bankirji. Ocena je sicer malo pretirana, a ne daleč od resnice. Mesto se s svojimi 140 centralnimi in vsaj dvakrat toliko podružničnimi bankami upravičeno razglaša za evropsko bančno prestolnico. Je relativno novo in na trenutke deluje, kot da je po drugi svetovni vojni, ki ga je skoraj do tal razdejala, vstalo od mrtvih. Stotine nadstropij visoki nebotičniki in najmodernejše steklene zgradbe ob redkih arhitekturnih reliktih preteklosti, ki delujejo pomirjujoče in strašljivo hkrati - ob misli na nekdanjo podobo, ki se je pred desetletji sesula v prah. A utrip svetovljanskega mesta človeka kmalu posrka vase, v moderne ritme vsakdana. Z majhnim postankom ob stari hiši, kjer napis spomni, da je Frankfurt tudi rojstno mesto enega navečjih nemških umov - Goetheja. Sto hektarov tradicije V Neu Anspachu so zelo ponosni tudi na bližnji muzej na prostem, Hessenpark, kjer je mogoče videti rekostruirana stara mesta, rokodelstvo in zgodovino celotne pokrajine. Kakšno uro vožnje pa je do samostana Ebérbach. Če vas vino vsaj malo zanima, ga ne smete obiti. Samostan, ki že dolgo ne služi več prvotnemu namenu, je središče velikega vinorodnega področja, kjer pridelujejo vrhunsko vino, najbolj znan pa je gotovo renski rizling. Tu hranijo tudi več kot dvesto let staro arhivsko vino, katerega vrednost gre v vrtoglave milijone evrov. Vsako leto pa na licitacijah prodajo tudi ogromno vina po tudi ne prav sramežljivih cenah. Najdražjo steklenico je kupil nek Kanadčan in zanjo odštel skoraj 30 tisoč evrov. Neu Anspach je prijazno mesto, ki lahko marsikaj ponudi. A povprečen Slovenec začne v ravninskem svetu kmalu pogrešati domače hribčke in doline. A tudi zelena pokrajina, ki jo zdaj preplavljajo rumeni cvetovi oljne repice, ima svoj čar. Frankfurt je mesto, ki je po vojni vstalo iz pepela. Le SAŠKA TERŽAN redke stavbe še pričajo o njegovi nekdanji podobi. 4k ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVILIŠČE LAŠKO D.D. Okrepčevalnica PRI MOSTU Trubarjevo nabrežje I A, Laško lnfo@zdravlllsce-lasko.sl Večkratni obisk Okrepčevalnice PRI MOSTU se nagrajuje! Pri nakupu IO-lh plzz vam podarimo eno kopanje v Zdravilišču Laško In pizzo v Okrepčevalnici PRI MOSTU Tel.št. 03 573 10 91 ^liter s Gosposka ulica 7, 3000 Celje tel.: 03 490 03 36 www.imiders.coni Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ffiAMA LETALO: Pariz m . 3.6 , Od Lizbone do Porta, 116.. London z letalom. 25.6., Pariz IV., avio, 25.6. AVTOBUS: Provansa in Ažurna obala, 24.6., Ažurna obala, 24.6.. tfsrSfca in Sardinija. 28.6., Većnl Rim, 2.6., Beograd, mesto večnega šarma, 25.6., Španija z avtobusom, 25.6., London z avtobusom, 6 7., Budimpešta, 25.6.. Pruga in najlepši gradovi. 24.6.. 25.6., Gradovi L. Bavarskega, 24., 25.6., 10.9., Švica, 24,6., Toskanski biseri, 17.6.. Italijanska jezera. 24.6., Švica, 24.6. IA: Dubaj,24.6.. Egipt, 24.6., Kuba, 8.7.. IA: veliki španski krog, 26.6., 317.. Zakintos in klasična Grčija, 27.6.. Škotska in Irska, 25.6., 23.7., Po Skandinaviji do Nordkapa, 26.6., 24.7., St. Petersburg - Taliin - Riga, 16.7., 13.8. EGIPT. HOTEL 4*. POL, Že od 111.300 SIT, OTROCI DO 12 LET BREZPLAČNO" ŠPANIJA, POLNI P, PREVOZ, že Od 64.700 SIT, OTROCI DO 12 LET BREZPLAČNO! SLOVENSKA OBALA -1/2, 3 dni. Že od 7.000 SIT, APP1/2,3 dni, NAJEM, 20.700 SIT HRVAŠKA OBALA, Sv. Petar, APP KOLENKO, 1/6+1,115.500 JIT, Trogir, VILLA MARLAIS, 1/2+2, Od 49.900 SIT, 1/2 od 39.900 SIT, 1/4+2, OD 75.900 SIT, vodice. HOTEL BILI KAMEN 3*, Pa, Od 37.100 SIT. Korčula, 1/2 APP BAClĆ, Od 64.900 SIT Nova poslovalnica s številnimi ugodnostmi Ilirika Turizem je podjetje, ki se lahko pohvali z veliko mrežo svojih poslovalnic po vsej Sloveniji in v tujini. Imamo namreč 31 poslovalnic v Sloveniji, tri v Zagrebu, eno v Beogradu in eno v Trstu. Ob njih imate na voljo tudi poseben telefonski rezervacljski center, kjer vam bodo zaposleni 12 ur na dan. od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure, zagotovili informacije o prostih mestih. Dejavnost podjetja je prodaja turističnih aranžmajev, trženje vzajemnih skladov, posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev ter menjava denarja. Ilirika Turizem je prav tako specializirana agencija za »last minute« ponudbe oz. t. i. počitnice v zadnjem hipu. Počitnice v zadnjem hipu so tudi med Slovenci vedno bolj pri-Ijubljenei Razlog je zelo enostaven: v »last minute« centrih Ilirika turizem d.o.o. si lahko nepozabno potovanje zagotovite tudi za 60 odstotkov ceneje. Večina slovenskih, avstrijskih in nemških organizatorjev potovanj 21 do 7 dni pred odhodom bistveno zniža cene. Znižane cene so v mnogih primerih tudi do 60 odstotkov nižje od tistih, ki so objavljene v katalogih. Nizke cene počitnic v zadnjem hipu izvirajo iz prizadevanj organizatorjev potovanj, da zapiolnijo še zadnja prosta mesta na letalu ali v hotelu. Ob tem je sedež na letalu ali soba v hotelu popolnoma iste kakovosti, kot je bil na voljo po redni ceni. To lahko potrdijo potniki, ki so že letovali na podlagi »last minute« ponudbe, saj so mnogi med njimi 14 dni potovali, pla- čali pa samo za 7 dni. Pravi zadetek v črno so za družine in za tiste, ki odidejo na počitnice samo enkrat na leto oziroma vsakih nekaj let. Vedno več je tudi ljudi, ki nimajo možnosti rezervirati počitnic nekaj mesecev pred odhodom, saj ne vedo, kdaj bodo imeli čas, da bodo lahko odpotovali. Zaradi naštetih ugodnosti se v zadnjih letih obseg prodaje »last minute« počitnic v Evropi in Sloveniji strahovito hitro fKivečuje. Rezervacijo počitnic po najnižjih cenah lahko ponudi le specializirana turistična agencija, ki lahko s svojim ugledom potniku zagotovi, da bo v želenem terminu dejansko dobil prosto mesto. Za potnika, ki se odloči potovati na način »last minute« počitnic, je najvažneje, da dobi hitro in zanesljivo informacijo o prostih mestih ter obenem tudi najnižjo ceno za želeno potovanje. Enostavno in uspešno je poklicati v »last minute« center Ilirika ter rezervirati počitnice po najnižjih cenah, ki jih lahko plačate na 3,6,9 ali 12 obrokov. Vljudno vabljeni v našo novo poslovalnico v Celju na Cankarjevi 1, kjer vam bomo pomagali najti počitnice po »vaši meri«, obenem pa vas obveščamo, da lahko v času med 1. in 8. junijem 2005 izkoristite »razprodajo« počitnic pri (liriki Turizem in tako potujete tudi do 30-odstotkov ceneje. Ilirika Turizem d.o.o. PE Celje Cankarjeva 1 Tel: 03/4931 888 Odpiralni čas: pon.-pet. 9h - 19h; sob. 9h - 13h 13.6., 7 dni, letalo iz Ljubljane, že za 59.900 sit » 7dni> ladja/letalo, že za 39.900 sit 15. 6., 7 dni. polpenzion, letalo iz Ljubljane, že za 59.900 sit hotel 3*, 21.. 28. 6.. 7 dni, vse vključeno, letalo iz Ljubljane, že za 76.500 sit V^SyM^ffiffftlel 3*, 4., 11. 6. 7 dni, polpenzion, že za 41.900 sit Promocijsko sporočilo MAKARSKA RIVIERA 3* Pavić, sončnik in ležalnik na plaži, otrok do 12 let 50% popusta 1a6.-2.7y7D/NZ 32.900 Sončkov klub na MURTERJU 3* Borovnik. izposoja koles. >12 let Sončkov klub v POREČU Sončkov klub v PORTOROŽU GRČIJA, Kreta TURČIJA, Alanija 2* hoteli, šport brez meja, 3* Lucija, izleti, animacija, 3* Rethymno Village, letalo iz LJ. 3* Artemiss Princess, letalo iz L), popusti za otroke do 18 let brežplaiBo za'otroka do 12 tet brezp. parkiranje (14Dod83.900) brezp. park. (14Dsamo 129.000) d 40.900 od 25.6/5D/POL od 46.900 11.18.677D/POL od 59.900 5., 12.677D/AI 69.900 odpotuj! od 4.6/7D/POL od 39.900 23.I od 19.6/7D/POL od 4 i, Neapelj, Pompeji, Vezuv GRČIJA, Rodo* TUNIZIJA, Nebeul Sončkov klub na KRFU levno avtobusno potepanje, 2* Penzion Manos, letalo iz U, brez- 4*Rasa Beach, letalo iz U, brezplač- 3* Oasis, cena velja za dve oset rnsko vodenje plačno parkiranje (14D od 73.200) no parkiranje {14D od 95.300) doplačilo za klub 14.900 SIT/os. 42.900 no parkiranje (14D od 73.200) no parkiranje (14D od 95.300) doplačilo za klub 14.900 SIT/os. 2.. 19.6./7D/NZ od 49.900 4. 11.&/7D/POL od 69.900 3-, 11. 18.7V10D/NZ 99.900 ' SONČEK TU I potovalni center Celje, Stanetova 20 • 03/425 46 40 ODMEVI Zaplet z novim direktorjem V 38. številki Novega tednika sem prebrala, kako se nam ob »ne podpori« dogajajo tudi »zapleti« in to celo z mojo kandidaturo za direktorico Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna. Pa nobenih zapletov ne bi bilo potrebnih, zlasti ne na tak način posredovanih v javno objavo. Postopek kadrovanja direktorja Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna z javnim razpisom je stekel po vseh pravilih. Prepričana, da izpolnjujem vse formalne pogoje, ob hkratnem zavedanju kaj pomeni kandidatura za vodenje tovrstnega zavoda, kakšna znanja za to vodenje potrebujem in koliko odlo- čenosti je v meni za nadgrajevanje potrebnih funkcionalnih znanj, koliko energije sem pripravljena vložiti za uresničitev pričakovanj drugih in sebe, sem se prijavila na razpis. Svet Zavoda me je povabil tudi na osebno predstavitev in ocenil mojo primernost za vodenje zavoda, kot ustrezno. Občinski svet Dobrne, ki ima po Zakonu o socialnem varstvu možnost, da se opredeli glede kandidature pa je ocenil drugače. Zapisano je: »Svetniki so izrekli novi kandidatki Bezenškovi negativno mnenje, saj so povedali, da je ne poznajo ter za svojo pravilno odločitev niti nimajo zadostnih podatkov. Vse kar so o njej lahko izvedeli je bil podatek o njeni izobrazbi (diplomirana socialna delavka), kar po njihovih ugotovitvah zdaleč ne zadostuje«. Razlogi za negativno mnenje so me pomirili. Drugače bi bilo, če bi zapisali, da me zelo dobro poznajo, vendar ne ustrezam. Razmišljam o tem, kako je pravzaprav do- več elektroinštalaterjev Pogoji: - V. ali IV. stopnja izobrazbe elektro smeri - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - vozniški izpit B-kategorije - znanje vsaj enega tujega jezika (angleško, nemško) Svojo prijavo za kandidaturo na delovno mesto z življenjepisom pošljite do 15. junija 2005 na naš naslov: ELEKTROSIGNAL d.o.o., Lava 6a 3000 Celje. KOPITARNA TUDI V CELJU OTVORITEV NOVE PRODAJALNE ÍB Z OBUTVIJO V SOBOTO, 4.6. na Stanetovi 8 (bivša Planika) POPUST ZA VSO OBUTEV + PRI PLAČILU Z GOTOVINO VELIKA IZBIRA IPPMpPjijjajJb àpL* UDOBNE IN MODNE POLETNE OBUTVE KOPITARNE TER OSTALIH LIÍ*3 J MZf-laê^.a PROIZVAJALCEV bro, da je bilo v izogib nadaljevanju s tako prakso javno povedano, na osnovi česa sprejemamo ocene in odlo-'čamo. S tem, ko Zakon o socialnem varstvu daje Občinskemu svetu možnost, da se do predloga opredeli, bi morala - dorečena praksa - predvideti tudi način in osnovo za tako opredeljevanje. Menim, da bi morala biti praksa sprejemanja mnenja na podlagi predložene dokumentacije na razpis in drugih referenc. Poznati bi morali: mojo strokovno izobrazbo, ki je v tem času na stopnji zaključevanja magisterija s področja socialnega varstva; reference o mojih delovnih izkušnjah in zlasti rezultatih dela; o načinu mojega delovanja, usmerjenega v timsko in skupinsko delo, v povezovanje z okoljem in afirmiranjem področja delovanja v javnosti; spoznati bi morali moje poglede in način izvajanja razvojnega programa Zavoda, kar se mi zdi še posebej pomembno. Če vse to še ne bi zadoščalo, bi me lahko povabili na osebno predstavitev, kot me je povabil Svet Zavoda. Naslednje ocene Občinskega sveta Dobrna, ki se nanaša na ustreznost izobrazbe, ne moremo opravičevati s pomanjkljivimi metodami dela. Sprašujem se, kaj pomeni mnenje članov Sveta »da podatek o izobrazbi - diplomirana socialna delavka še zdaleč ne zadostuje?« Ali to pomeni poznavanje programa Fakultete za socialno delo in ocenjevanje, da ta program ne daje ustreznih znanj družboslovne usmeritve, kot jo zahtevajo pogoji razpisa; ali pa ocena pomeni ne poznavanje tega programa. Če temelji ocena na prvi predpostavki, bi bilo potrebno v razpisnih pogojih to opredeliti, za kar pa ne vidim ne možnosti in predvsem ne potrebe. Če pa temelji ocena na nepoznavanju programa, je vprašljiva. Glede na to, da z opredelitvijo Občinskega sveta Dobrna postopek kadrovanja še ni zaključen, dokončno oceno bo podalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, predlagam Občinskemu svetu, da me povabi na osebno predstavitev. Prepričana sem. da bi jih s svojo predstavitvijo in še zlasti z svojimi pogledi o načinu vodenja in povezanosti Zavoda Dobrna z lokalnim in širšem okoljem, prepričala. Odločanje na podlagi poznavanja kandidata- tke, bi pomenilo strokovno vodenje postopka kadrovanja in ne nazadnje, pomenilo bi pošten odnos do mene - kot kandidatke. V takem postopku, tudi negativna ocena, ustrezno argumentirana, zame ne bi bila nesprejemljiva. OLGA BEZENŠEK LALIČ PREJELI SMO Malo za šalo, veliko zares Mestna četrt Hudinja kljub mnogim opozorilom in zahtevam krajanov ni imela posluha za namestitev ogledala na zelo nevarnem odseku v križišču Prijateljeve in Let-nerjeve ulice. Prišlo je že do mnogih nesreč, zato sem se odločil postaviti vsaj zasilno unikatno ogledalo na pran-gerju Mestne četrti Hudinja. Za drog sem uporabil že rabljeno domače kostanjevo deblo, nanj pa pritrdil koščke odpadne nerjaveče pločevine. Na zahtevo krajanov je mestna četrt ustno odgovorila, da bodo original tako ali tako razbili. Ni pa nujno, zato kot izvajalec in investitor prosim, naj ga ne razbijejo. Morda bo služil svojemu namenu. Hkrati se opravičujem, da je bolj unikatne izdelave, saj nisem strokovnjak za izdelavo obcestnih ogledal. Slovesno smo ga že postavili, žegna-nje bo mogoče drugo leto ob istem času, če ne bo slabo vreme. Gospod Trontelj je napovedal, da vreme bo! BRANKO ZUPANEC, Celje "V radjocelje PI_SALI___SMO Za 60. rojstni dan si želimo... Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. V tem tednu na Novem tedniku praznujemo svojih 60 let. Pa poglejmo, kaj smo zapisali ob naši prvi deset-letki. 3. 6. 1955: »Danes bi že morah biti popolnoma jasno, da je novinar javni delavec, ker opravlja važno družbeno funkcijo. Zato bi jim morali naši zavedni ljudje pri njihovem delu povsod nuditi pomoč, ne pa da jih pri tem celo zavirajo. Novinar, kot javni delavec, mora uživati v družbi ugled. To pa je odvisno v prvi vrsti od njega samega: njegovega nastopa, razgledanosti in kulturnega nivoja. Ugled si mora novinar pridobiti predvsem s svojim delom, znanjem in zavestnim izpolnjevanjem novinarskih dolžnosti. Novinarska služba je delikatna in odgovorna, saj se od nje zahteva hitrost in točnost, če hočemo, da bo javnost pravočasno in točno obveščena.« Kaj smo si zaželeli za letošnji rojstni dan? Najmanj še enkrat toliko, seveda! Leta 1965 pa smo se ob koncu šolskega leta spraševali, med kakšnimi poklici lahko izbirajo mladi s.Celjskega. 4. 6. 1965: »Zadnji tedni pouka za učence, ki letos končujejo osemletko, prav gotovo niso rožnati. To so dnevi, ko se ti šele 14- oziroma 15-letni otroci odločajo o poklicu, o svoji bodočnosti. Ta odločitev ni lahka. Težka pa je tembolj, ker imajo mladi omejeno izbiro - premalo je prostih učnih mest v delovnih organizacijah, pa tudi večina srednjih šol ima omejen vpis. Otrokom pomagajo pri izbiri poklica starši, pedagogi, pa tudi zavod za zaposlovanje - oddelek za poklicno usmerjanje mladine. Zavod je letos pripravil dve laguna caffe Otvoritev letnega bara Laguna Caffe na celjskem letnem kopališču v petek, 3. 6. 2005. Oaza dobrega počutja, dobre glasbe in zabave. Vabljeni v Laguna Caffe. Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje akciji; tekmovanje v poznavanju poklicev in anketo med mladino, ki se je po končani osemletki vključila v neposredno proizvodnjo.« Letošnji osmo in deveto-šolci se verjetno ne bodo vključevali v neposredno proizvodnjo, bo pa izbira srednje šole zagotovo stresna - konec koncev gre za pomembno odločitev glede njihove prihodnosti. Toda kaj, ko se ponudba in povpraševanje nikoli ne uskladila. Leta 1975 pa je padla odločitev o gradnji novega obrata za proizvodnjo žve-plene kisline. 5. 6. 1975: »Četudi bodo zadnjo besedo imeli delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine, je izvršni svet načeloma že prižgal zeleno luč za graditev nove tovarne za proizvodnjo žveple-ne kisline pri cinkarni. Odločitev za to gradnjo ni bila vprašljiva, četudi je prvo sporočilo cinkarne, da se pripravlja na to naložbo, sprožilo nekaj aktualnih vprašanj, predvsem s področja varstva okolja. Po mnenju kemijskega inštituta Boris Kidrič nova proizvodnja ne bo poslabšala sedanjega stanja glede onesnaževanja okolja pod pogojem, da se izvedejo vsi predvideni varstveni ukrepi.« Nenavadno se je spominjati gradnje obratov cinkarne, medtem ko smo njena stara poslopja pred kratkim spektakularno do tal rušili ... Letošnje junijske temperature nujno kličejo po osvežitvi, tako je bilo tudi leta 1985. 6. 6. 1985: »Čeprav uradno še ni nastopilo poletje, pa se zaradi sorazmerno toplega vremena številni ljubitelji plavanja že ozirajo za kraji, kjer imajo letne bazene in bi se dalo ob sončenju tudi namakati ali kar zaplavati. Ker so reke vedno bolj umazane, je razumljivo, da se ljudje vse bolj usmerjajo na bazene. Zlasti ob koncu tedna je na bazenih tudi po tisoč kopalcev, kar že otežkoča prijetnost kopanja in varnost. Upravljalci bazenov ne upoštevajo gneče, saj želijo zaslužiti vsak dinar, to pa seveda ni dobro. Ali bo res treba počakati na nesrečo, da se bomo do takšnih problemov drugače obnašali? Iz leta v leto tudi opažamo, da na bazenih zelo malo ponudijo tistim, ki samo po-ležavajo pod vročim soncem ali se hladijo v vodi. Razen bifeja in morda še glasbe iz zvočnika.« Naj bo vaš pozdrav poletnim sončnim žarkom čimbolj prijeten, kjerkoli že ste. POLONA MASTNAK RADIO TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev Kakšne bodo pokojninevprihodnosti?, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsiedler, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Tatjana Cvirn, urednica Novega tednika, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Tatjana Cvirn, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) PONEDELJEK. 6. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje - gostitelj Silvester Javomik) IHiHiMffl ma Osvežena in aktivna jutra Na valovih Radia Celje smo se s 1. junijem odločili, da bomo bolj aktivni že od 5. ure naprej. V jutranjem prebujanju bomo bolj poskušali aktivirati tudi vas, da si boste že navsezgodaj privoščili razgibavanje prstov in nam poslali kakšen SMS na številko 031-760-461 oziroma nas poklicali na studijski številki 49-00-880 ali 49-00-881. Predvsem pa vas vabimo, da nam sporočate stanje na naših cestah in morebitne policijske oz. radarske kontrole na številko 031-609-609. V jutranjem programu lahko odslej predstavitvi Dela in Slovenskih novic prisluhnete ob 8.30, obvestila pa so na sporedu ob 8.15 uri. Prebujajte se z nami! Javljanje s tekmovanja v kuhanju klobas Naša Simona Šolinič je vedno polna idej in zvijač in eno takšnih je minuli petek zagodla tudi voditeljici Nataši Godec. Smrtno resno jo je vprašala, ali se je Simona Brglez tisto dopoldne že javila v program, saj da je v Spodnji Kungoti na mednarodnem tekmovanju v kuhanju klobas. Nataša se ji je sprva le nasmehnila, češ, kaj spet neumnosti klobasaš, ko pa Simonka le ni odnehala, ji je Nataša začela verjeti. Za vsak primer je raje poklicala še Simono Brglez, ki naj bi tisti dan prišla v službo popoldne in jo zaslišala, kdaj se misliti javiti. Simona Brglez je sprva preblede-la, ker je mislila, da je na kaj pomembnega 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Faraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Kviz -Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje - gostiteljica Simona Šolinič) SREDA. 8. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, lO.OONovice, 10.15 Hujšajte znami, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko plamo, 17.00 Kronika, 17.45Jack pot, 18.00 Pop čvek - Aleksander Mežek, 19.00 Novice, 19.30 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) r-,,., 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.I.C. Club, 21.30 White Label, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Sora) pozabila, ko pa ji je Nataša omenila Simono Šolinič, je bilo obema takoj jasno, da gre spet za potegavščino, na račun katere se v uredništvu že ves teden smejemo. Simona postala dr. Brglezova Naša urednica Simona Brglez se na vsako oddajo temeljito pripravi. Pred časom je na Radiu Celje gostila »ginekologa« Iztoka Gartnerja in da bi bila stvar videti čimbolj avtentična, si je nadela celo zdravniško opravo. Ta ji je tako prirasla k srcu, saj pravi, da se v njej počuti več kot odlično, da jo je začela uporabljati kot vsakodnevno delovno obleko. NE PRESLISITE NA RADIU CELJE PETEK, 10. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Slovenske Gorice) www.radiocelje.com 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SIGNS-SNOOPDOGGFEAT. JUSTIN TIMBERIAKE 2. BLACK HORSE & CHERRY TREE-ICTTUNSTALL 3. FEEL GOOD INC. -G0RILIAZ 4. CANDY SHOP-50 CENT FEAT. 0UV1A (5) 5. HOLLABACK GIRL-STEFANI GWEN (1) 6. DONT PHUNK WITH MY HEART-BLACK EYED PEAS (2) 7. WHY DO YOU LOVE ME -GARBAGE (6) 8. FROMZEROTOHERO-SARAH CONNOR (5) 9. HOUOAY-GREENDAY (2) 10. FEELS JUST UKE IT SHOULD - JAMIROQUAI (1) DOMAČA LESTVICA 1. SONČEN DAN-ALENKA GODEC (3) 2. ZVEZDA VEČERA - ALYA |5) 3. JA IN? -MURAT & JOSE (3) 4. KOCKA JE PADIA NATE -KINGSTON (4) 5. SLOVENEC SEM-NTOKO (2) 6. KAKOJETEŽAVNA-TABU |4| 7. ŠE ENKRAT ME POLJUBI- RUPEL AMIA (2) 8. STOP-OMAR NABER (8) 9. KADAR SVA SAMA-0UVUA (1) 10. VSAK SI ŽELI - VLADO KRESUN (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: BAD DAY - DANIEL P0WTER SPEED OF S0UN0 C0LDPIAY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: «XI-MAGI KČUKURF PtESTENJAK Nagrajenca: Igor Marti, Kreigherjeva 45, Žalec Jože Tlačen, Finžgarjeva 23a, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. ur VRTILJAK POLK II VALČKOV TOREK, 7. JUNIJ, OB 00:15: SNOP O POLICIJI IN OSEBNO Z VINKOM GORENAKOM V nočnem programu s ponedeljka na torek bomo na Radiu Celje gostili državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve in docenta na Univerzi v Mariboru Vinka Gorenaka. Pogovarjali se bomo o aktualnih zadevah v policiji, o kriminalu, tudi o očitkih, ki so leteli na njegovo delo, da želi policijo politizirati, saj vodi delovno skupino, ki pripravlja spremembe Zakona o policiji. Vprašali ga bomo tudi, kaj je prišlo posredi med njim in nekdanjim direktorjem slovenske policije Markom Pogorevcem! Ne bomo se izognili niti osebnim vprašanjem, saj se nam bo v studiu pridružila tudi njegova žena Irena Gorenak, nekdanja tiskovna predstavnica celjske policijske uprave. SREDA, 8. JUNIJ, OB 18.00: POP ČVEK ŽERONŠKA KORETA ALEKSANDRA MEŽKA V letu 1975 so radijske postaje začele predvajati prvo slovensko izdajo pesmi Siva pot avtorja in pevca Aleksandra Mežka. 30 let kasneje se pesem prišteva med ponarodele slovenske avtorske dosežke. Ob tej okrogli obletnici se s svojo 30. izdajo Aleksander Mežek vrača k svojim koreninam, prostoru, kulturi in ljudem, ki so botrovali nastanku Sive poti. Gorenjski in vasem, kjer je odraščal in še vedno živi, je posvetil cikel desetih novih pesmi s skupnim naslovom Žeronška ko-reta. Pesmi so portreti ljudi, navad in vrednot, ki še vedno tvorijo življenjski in kulturni utrip prostora, iz katerega izhaja avtor. Žeronško kore-to bo Aleksander predstavil v pogovoru s Simono Brglez v oddaji Pop čvek, čveku pa se boste lahko pridružili tudi poslušalci. 3. N0NASINJ0R 4. OČKA BOM PO DOLENJCI 5. NOČEM BITI VEČ POET-ANS. PETRA FINKA Predlog za lestvico: ZVEZDE PRAZNIČNO ŽARE-ANS.EKART Nagrajenca: kiŽ.brtP.l.61,«»»!. mcc05 - Olmediafest F5TIVAL NO NAME NO FAME THREE OF MANY* ROTOR* PUNA SYNDiCATESDJ KoO TEMPONAUTA DJ BRA2AMAN VJs / ' I ' I ' PTIKA OKULISTIČNI ^LE PREGLEDI VSAK ČETRTEK Smole Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20 / ' Petek, 3. junij: Luna že zjutraj prestopi v Bika. Razpoloženje bo čudovito, obdani bomo s potrpežljivostjo in očarljivostjo. Pokazala se bo potreba po varnih čustvenih odnosih, zato bomo pripravljeni storiti marsikaj. Venera prestopi v popoldanskih urah v Raka. Sobota, 4. junij: Bivanje Venere v Raku bo močno izpostavilo ljubezen in razmerja. Skušali bomo urediti spore in konflikte. Družina in družinske vezi bodo imele v naslednjem obdobju večji poudarek, zato bomo naredili veliko, da bo vladala harmonija in razumevanje. Nedelja, 5. junij: Kar nekaj blagih pozitivnih aspektov nas bo obdajalo ta dan. Jupiter, planet sreče se bo končno obrnil direktno na svoji poti. Življenje se bo kar naenkrat pokazalo v novi preobleki, lažje in bolj učinkovito bomo napredovali na vseh področjih. Ponedeljek, 6. junij: Luna in Sonce se bosta srečala v znamenju Dvojčka, nastopila bo prazna luna. Naše razpoloženje bo zelo razigrano, vladala bo komunikacija, prijateljstva pa igrala pomembno vlogo. Pojavi se lahko velika živčna napetost, zato je priporočljiva večja aktivnost. Torek, 7. junij: Dopoldan je ugoden čas za vse spremembe, ki so povezane z intelektualnim delom. Primeren čas je za sprejemanje odločitev, za sestanke in razreševanje sporov. Popoldanske ure bodo pod napetimi aspekti, zato je treba delovati mirno in preudarno. Sreda, 8. junij: Po polnoči prestopi Luna v znamenje Raka. Doživimo lahko preroške sanje. Srečanje Venere in Lune nas bo osrečevalo zlasti na ljubezenskem področju. Čustva in romantika bodo v ospredju, vendar nam bo samoz vest zelo nihala. Nameniti si je treba nekaj samohvale. Četrtek, 9. junij: Dopoldan bo primeren čas za urejevanje zadev iz preteklih dni. Pozitivno je za sprejemanje finančnih odločitev. Prestop Lune v Leva ob 12. uri pa bo del dneva obarvala z ognjeno, strastno energijo. Pazite, da zaradi hitenja ne naredite kakšne večje napake. Astrologinja GORDANA ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 Cet.: Vstop Prost /Free Enter Cena vstopnice za Pet in Sob.: 1D00 5it Pet, 5ob.: Do El:00h Vstop Prost /Free Enter Mladinski center Celje. Mariborska č, 3000 CEUE IHggegl^ vnm.mr-celje.si. infnê'mc-celje.si i^m^^iH HH| t.03 490 87 40. g.040 756 003 ATRIJ MCC-JA CELJE Sladoled banjica Good, 3000 ml vanilija-čokolada, vanilija-jagoda Zategnjeni pasovi Kot kaže, se bomo letošnje poletne mesece pošteno naplavali - zagotovo v lastnem potu, bolje pa bi bilo seveda v osvežujoči vodi, še najbolje morski. Tudi naše modne poti bodo v prihodnjih tednih usmerjene k morju, kopalkam, kopalnim cunjicam in vsem, kar sodi k spomina vrednemu poletju. Ste morda ob višjih temperaturah začeli resno seštevati pluse in minuse na bančnem računu ter ugotovili, da bo treba skrbno postrgati po denarnici za letošnje počitnice? In nove cunjice? Ja, težko je sprejeti dejstvo, da bo Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK večina morala ostati v trgovinah. Vendar, kar brez kislih obrazov! Predlagamo rešitev, ki ni le popestritev, temveč prava prenova vaših starih oblačil. Pas! Zadrego bo rešil vselej, ko oblačilu manjka svežine, ko se počutimo drugače, ko bi s prevladujočim poudarkom želeli sporočati neko novo modno zgodbo. Iz usnja, kovine, vrvi, svile In kakšen naj bo videti pas, da bo zadovoljna tudi letošnja moda? Kameleonski! S sposobnostjo neštetih interpretacij, ki se danes sofisticirano ujemajo z vzdušjem oblačila, že jutri pa eksplodirajo v močnem kontrastu z njim. Izdelani so iz usnja, vrvi, okrašeni z resami, perjem, cvetličnimi aplikacijami, sestavljeni iz kovinskih ploščic, zavezani kot široki orien- talski obi-pasovi... No, slednji so z estetskega zornega kota še najbolj problematični, saj zahtevajo postavo z vitkim pasom. Iz šopka najbolj trendovskih poletnih pasov lahko izberete tudi čisto običajne tekstilne trakove, ki spominjajo na kravate. Pa šé tole ne kaže pozabiti - letos lahko etno verižice in verige z navdihom Bližnjega in Daljnega vzhoda veselo pomešajo vloge. S kaveljčki in zaponkami so ti modni akcenti celo izdelani tako, da jih lahko nosite bodisi okrog vratu, pasu ali bokov ... ZA AUTOMOBILISTE Naslov: Št. Tuš klub kartice: Naročniška številka Novega tednika: PONUDBA RABLJENIH AVTOMOBILOV NA CELJSKEM , . . i ... i i i . ,. .. ,. , ... -n , . Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 39,3000 Celie. Izpolnite kupone, ki jih bomo objavljali tudi v prihodnjih številkah in z malo sreče boste na enem od avtobusov izletnikov! Vse do sedaj poslane kupone bomo upoštevali pri žrebanju. Z Novim tednikom in Tušem na izlet! NAROČNIKI NOVEGA TEDNIKA! V jubilejnem 60. letu časopisa vas razveseljujemo z vrsto presenečenj. Eno od njih je junijski izlet na Kras. V sodelovanju s Tušem bomo na izlet odpeljali dva avtobusa naročnikov! V soboto, 18. junija, ob 8. uri bomo krenili iz Celja proti Lokvi z znamenito pršutarno, kjer bo čas za oglede, nakup in kosilo, nato pa še za obisk jame Vilenica in vojaškega muzeja. Spremljal nas bo tudi animator in kar dva harmonikarja, zato bo še posebej veselo in zabavno. tednik Prvi bo C1 ki TODIll ft/(INflf|4'M KATALIZAT0RUNIVEnZALNI že od 22.200 naprej V Mariborska St, Celje tel.: (03) 428-62-70 ^ Cfir; HYUnDRI avtomotivIVado SERVIS IN mio»»..»«.. PRODAJA VOZIL DEČKOVA 43. CEUE 03 425 43 61 J^fc IVA AVTODEL1 Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Negativen tudi april Aprila je bilo v Sloveniji na novo registriranih 6.348 avtomobilov, kar je bilo celo za deset odstotkov manj kot aprila lani. Na letni ravni je bilo prodanih 22.855 avtomobilov, kar je za osem odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Zanimivo je, da je šlo aprila precej slabše nekaterim francoskim avtomobilskim hišam, še posebej Peugeotu, ki je obseg svoje prodaje zmanjšal za 45 od- stotkov. Bolje je šlo BMW, Kii, Škodi in Hyundaiju, zelo dobro se je prijela dacia , logan (na sliki), ki je v zadnjih letih sploh prva dacia na slovenskem trgu. Najbolj se je povečala prodaja v nižjem srednjem razredu, precej pa zmanjšala v nižjem, ki je v Sloveniji sicer najbolj pomemben. Kot kažejo števil- I ke, se je rezultat Peugeota aprila poslabšal tudi zaradi I vse skromnejše prodaje modela 206. V češkem Kolinu so tri velike avtomobilske hiše, združene v dveh koncernih - Citroën, Peugeot in Toyota - začele izdelovati novo majhno vozilo. Na voljo bo v treh izvedenkah, vsaki pod svojo znamko in z nekaterimi zunanjimi razlikami, a enakimi motorji, podobno opremo ... Prvi bo na ceste pripeljal citroën Cl, ki bo s svojimi 343 centimetri dolžine najmanjši citroën v ponudbi te francoske avtomobilske tovarne. Zunanja podoba malčka je živahna in raznolika, kar se zdi dobra popotnica na tržno pot, kjer mu bosta po svoje konkurirala »brata« iz iste tovarne, torej peugeot 101 in toyota aygo. Kot napovedujejo, naj bi letos prodali kakšnih sto vozil C1, za prihodnje leto so načrti veliko bolj ambiciozni. Razgibana in zanimiva je tudi armaturna plošča, a precej opreme, ki bi morda lahko bila vgrajena serijsko, bo tre- $ Suzuki Odar avtomotlvRado serv|s ,n prodaja vozil in motorjev suzuki 03 425 43 70 ba doplačati. Motor je ta hip samo eden, in sicer bencinski trivaljnik, ki pri gibni prostornini 1,1 litra ponuja 50 k-W oziroma 70 KM. To naj bi po tovarniških podatkih zadostovalo za največjo hitrost 157 km/h, do 100 km/h bo avto pospešil v 13,7 sekunde. Razveseljivi so seveda podatki o porabi, ki v povprečju naj ne bi presegla 4,6 litra neosvinčenega goriva. Citroën Cl prihaja na slovenski trg v začetku junija, za trivratno izvedenko z osnovno opremo SX naj bi hoteli okrog dva milijona tolarjev. AVTO Cl:l.JI: Sedež in prodaja: Ipovieva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 HYUNDAI ACCENT U LSI__15?J_iSJiM MOJA AVTO 2,0 korov.dieselZQOQ U99.PQ0 TOYOTA YAMS 1,3_ML 2,199,000 OPEL ASTRA karavon 1,8 2001 1.639.000 SEAIC08D0BA 1.4stano2Q01/02 1.699.000 VW PASSAT!, 8T__IWimOQO MÍRCEDJS A170 diesel_1999 1.959,000 SKODA fABiA 1,4_20Q0._i263.000 lAPAHTVA 1.7__ififl]_Î5M9Î KIASPORTAGE 2,0 1998/99 1.749.000 KlASEfWAI.Î___19Î9/SD_89L00J) KOMISIJSKA PRODAJA'KREDrrSTARO ZA STARO'VOZIU IMAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLED' Zo določene lipe vozil dajemo delno qorontijo '___ OGLED VOZIL od ponedeljka do petko od 8. do 17. ur» v soboto od 8. do 12. ure_ Evropa ima minus V Sloveniji je prodaja novih avtomobilov vse skromnejša, podobno je v EU, ki k svoji statistiki prišteva še Švico in Norveško. V letošnjih štirih mesecih je bilo prodanih 5,39 milijona avtomobilov ali za več kot dva odstotka manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Med vsemi tovarnami je visoko rast v tem času še naprej ohranil nemški BMW, ki očitno dobro polni nekatere tržne niše (skupaj z Minijem). Znotraj skupine Volkswagen, ki je imela v tem času minus, je šlo dobro Audiju (porast za 11 odstotkov), še naprej pa gre slabo italijanskemu Fiatu. V letošnjih štirih mesecih se mu je prodaja zmanjšala za nadaljnjih 18,5 odstotka, ob tem da že lani v tem času ni bila posebej ugodna. NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE DANES NAJBOLJŠE KLIME Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. a ICR, VOZILA PRODAM HYUNDAI COUPE 2.0 FX, letnik 1997, odlično ohranjen, redno servisiran, prodani. Telefon 041 611-442. GOLF III 1,6 bencin, letnik 1993, servo, centralno, 5 vrat, prodam. Kliňte po 18. uri, telefon 5774-606. 2942 SKUTER Kimko, malo rabljen, prodam. Telefon 5488-081 2973 FlATtipol,6iesx, letnik 1994,118.000 km, odlično ohranjen, srebrne metalne barve, prodam. Telefon 031 719-394. 2967 ODLIČNO ohranjen hyundai lantra 1,6 gls, neregistriran, star 12 let in pol, prodam za simbolično ceno 150.000 SIT. Telefon 041 910-403. 2957 2958 TWING0, letnik 1994,110.000 km, reg. do avgusta, ugodno prodam. Informacije popoldan, telefon 031 460-100. 2961 RENAULT 19 1,4 rt, letnik 1994, reg. 3/ 2006, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962. L513 GOLF 1,6 dizel, letnik 1991, reg. 12/2005, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 432-962. L513 KI0 sephiol.6 six, letnik 1994, klima, za 265.000 SIT in mazdo 323 f 1,6 prodam za 200.000 SIT. Telefon 041 707-748. Š477 REGISTRIRANO Škodo favorit, letnik 1994, vredno ogleda, ugodno prodom. Telefon 031 393-835. 2994 MEGAN 1,6 v, leto izdelave julij 2001, z veliko dodatne opreme, pivi lastnik, redno servisiran, prodom. Telefon 809-5523,041 592-643. 3005 SKUTER Malaguli firefox F15, letnik 2002, 240 km, prodam. Telefon 041 283476. Ž263 OSEBNI avto Opel vedra 1,8 GLS, letnik 1989,200.000 km, garažiran, prodom za 180.000 SIT. Telefon 041 412-816. 3007 ASTRA, kratka, 5 vrat, letnik 10/1997, dobro ohranjena, možna menjava zo cenejše vozilo, prodam za 620.000 SIT. Telefon 041 220-375. S486 OPEL astro karavan 1,7 TD interkuler, letnik 1996, odlično ohranjen, metalno zelen, prodam. Telefon 031 520-247. 3015 STROJI KOSILNICO, bočno, traktorsko, novo, prodam. Telefon (03) 5488-081. 2973 HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolaijev, petkova pa 300 tolaijev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolaijev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega spi ■""■"■"-.^^zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NAROCILNICA Ime in priimek: Kraj: Ulica:_____ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: STRUŽNICO, univerzalno, za kovino, 48"900 mm, krožno žago za kovino in mehanski knaker, prodam. Telefon 041 645-898. Š474 KOSILNICO Alpina (generalna) in traktor Fiat Štore 302, letnik 1980, lepo ohranjen, prodam. Telefon (03) 5731-090, 040611-195. L510 TRIFAZNI elektromotor z močjo 9 kW in trifazni elektromotor z mlinom kladivar-jem in močjo 5 kW, prodam. Cena po dogovoru. Pokličite po telefonu 031 631-662. 2975 GREBEN za kosilnico Bes 602, dolžina 115 cm, »hoblpank«, vse lepo ohranjeno, ugodno prodom. Telefon 051 624-250. SAM0NAKIADALK0 Sip 19, obračalnik 220 in puhalnik Tajfun prodam. Telefon 041 663-137,(03)5778-182. 2998 KOMBAJN Zmaj 161, silokombajn Potinger, dvoredni, traktor Zetor 25 PS in plug prodam.Telefon 041 918-949. Š485 KOSILNICO Alpina 55, na nitko in nož, ravno, ohranjeno, kot novo, še v garanciji, prodam za 60.000 SIT. Telefon 031 464-622. L516 CISTERNO za gnojevko Creina, stara 20 let, 27001, zelo dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 233-973. 30is POSEST PRODAM V LEPEM, zelenem okolju Lahovne, na sončni legi blizu izhoda z avtoceste, prodam še preostale tri gradbene parcele z urejeno dokumentacijo za takojšnjo prodajo in vpis v zemljiško knjigo, cena 40 EUR/m2. Telefon 031 326-010. 2886 www.pgp-nepremicnlne.ci HIŠO v Šentjurju (Čmolico), letnik 1976, delno obnovljeno, 205 m2 bivalne površine s prizidkom garaže, na parceli 3.189 m!, asfalten dostop, CK na olje, telefon, kabelska, vseljiva takoj, prodam. Telefon 041 871435. 2995 ŽALEC. Prodamo hišo samo resnemu in poštenemu kupcu. Cena po dogovoru. Antloga, Ložnica 33 a. ž 262 1031 342 118 PROMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP,PRODAJA, NAJEM, CENITVE 592. Í ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.o.o. I _Slovenska «. 27, LJUBLJANA_ GARANCIJA: • POKOJNINA • OSEBNI DOHODEK • TOSHIBA vaš zanesljivi partner HIŠO dvojček, v Tmovljah, Obrtna cesta, prodamo. Telefon 040 275-066. 2920 VIKEND, v Dolgi Gori, prodam. Informacije po telefonu 041 652-194. 2928 ATRAKTIVNI zazidalni parceli v Celju in Letušu prodamo po ugodni ceni. Telefon 040245454. 2926 NA Frankolovem prodam 4120 m' mešanega gozda. Informacije po telefonu 041 784-306. 2963 GRADBENO parcelo, 1023 m', v Medlogu, ob cesti, voda, elektrika, kanalizacijo ob parceli (priključki vstavljeni), prodamo. Telefon (03) 5471 -832. 2965 2966 HIŠO v Šentjurju, v 3. gradbeni fazi, na ravnini, z vso infrastrukturo, pritlično, prodam. Telefon 041 645-898. Š474 HIŠO na Ostrožném prodam. Možnost menjave. Telefon 041 628-674. 2955 HIŠO v okolici Celja, približno 200 m1, parcela 1100 m1, novejšo", prodam. Telefon 041 347-995. Ž26O CELJE, UL. XIV. DIVIZIJE 14 IRazroini «m.r| TEL.: 03/ 42 74 378 I LAŽJE IN HITREJE PO POSOJILA | Dunajska 21. Ljubljana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop TT GSM SERVIS CEUE CE, Mariborska 66 03 490 18 OO HIŠO, v Bovšah-Ljubečna, novogradnjo, velikost 150 m', velikost zemljišča 1700 m', cena 30.000.000 SIT, prodam ali po dogovoru. Vseljivo konec junija. Telefon 031 541-592. 3013 G0T0VLIE, prodam hišo v centru, leto izgradnje 1970, cena 18,5 mio SIT. Telefon 041 987-917. 3018 DRAMUE, gospodarsko stanovanjski obleki, cca 200 m! in 750 m2 funkcionalnega zemljišča, leto izgradnje 1950, adaptirano 1990, prodamo za 6.000,000 SIT, stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela cca 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p.. Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n DV0STAN0VAKJSK0 opremljeno hišo z vrtom v Škofji vasi, prodam. Telefon 031 423-577. 3021 KUPIM ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031541-592. 3013 STAREJŠO hišo, lahko slabše ohranjeno, na dobri lokaciji, v Celju ali Žalcu, kupim. Telefon 041746-610. 2272 HIŠO v okolici Celja kupim. Telefon 031541- NUMERO VNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 HIŠO za nadomestno gradnjo, na območju Maribora, kupim. Telefon 031 837-017. 2999 KMETUO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. 3013 BIVALNI vikend, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 541-592. sois NAJAMEM KMETUO, vaško hišo ali veqi vikend, lahko v slabem stanju in neopremljeno, najamem. Pogoj: elektrika, voda, do 25 km od Celjo. Telefon 031 732-874. 2963 STANOVANJE PRODAM CEUE, Nova vas. Prodam dvosobno stanovanje, 68 m2,7. nadstropje, dvigalo, vsi priključki. Telefon 041 9854)14. 2919 STANOVANJE, v Šentvidu pri Grobelnem, veliko 45 m2, popolnoma obnovljeno, prodam. Cena 3.500.000 SIT. Telefon 031 278-790. 2972 CEUE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje, prodam. Telefon 5418-304,040 899-294. 2956 V GORICI pri Slivnici prodamo lepo vzdrževano stanovanje z balkonom in kletnimi prostori, v izmeri 70 m2. Telefon 5793-472,041 836-228. Š476 OTOK. Enosobno stanovanje, 40 m2, obnovljeno, delno opremljeno, vseljivo 5.8., ugodno prodam. Telefon 041 756-802. wž259 STORE. Enosobno slanovonje, 36 m2, pritličje, cena 4 mio SIT, lastna nepremičnina, ugodno prodamo. Telefon 041 649-549, Kdo Studio d. 0.0., Vrunčeva 39, Celje. ž 258 ENOSOBNO stanovanje na Lavi, novogradnja, nadstropje 3/3, ugodno prodam. Telefon 041 299-919. p DVOSOBNO stanovanje, 53,5 m2, opremljeno, z balkonom, no Otoku, oddam v nojem. Telefon 041 506-844,492-6116. M DELFIN LjubljanskTÍ4a, Celje 034925956, 031862140 V celoti ali po dogovoru oddamo poslovno proizvodno-skladiščni objekt cca 2000 m2 uporabne površine s pripadajočim 1700 m2 parkirišča v centru Prebolda. Informacije na naslovu: REINA, d.d. Savska loka 1.4000 Kranj Telefon: 04-237-55-46 ali na gsm: 031-631-989 V VOJNIKU prodam dvoinpolsobno slanovonje, 68 m2, z vrtom. Telefon 031 355-937. ž 264 ENOSOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju, JZ lega, 12. nadstropje, delno opremljeno, prodamo. Vseljivo: začetek julija. Telefon 041 407-777. n PODSTREŠNO dvosobno stanovanje, popolnoma adaptirano, v centru mesta, prodamo za 10.800.000 SIT. Telefon 031 541-592. 3013 PODSTREŠNO, nadstondardno, luksuzno, trisobno, popolnoma adaptirano stanovanje, v centru mesta, prodorno 21.800.000 SIT. Telefon 031 541-592. CEUE. Prodam trisobno stanovanje, 82 m2, novo, nadstondardno, na lepi lokaciji, ugodno. Telefon 031 379-038, B. Rotar. KOZJE, Štirisobno stanovanje z balkonom, 121,82 m2,1, nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT, lahko plačilo z delnim odlogom. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n ŠTORE, prodam dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, staro 17 let, lepo ohranjeno, takoj vseljivo. Telefon 040 742-132.3022 Nova priložnost za varno naložbo: KD MM, vzajemni sklad denarnega trga Visoka likvidnost, kratkoročne naložbe v izjemno zanesljive finančne instrumente. KOVIS LIVARNA d.o.o. Železarska 3 3220 Štore VODJA STROJNEGA VZDRZEVANJA Od kandidatov pričakujemo strokovno izobrazbo za poklic strojni tehnik aH inženir strojništva, najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju strojnega vzdrževanja oz. vodenja v vzdrževanju (lahko pa je tudi pripravnik), računalniško znanje in osnovno znanje vsaj enega svetovnega jezika. Če imate resne namene, pošljite vlogo za zaposlitev s kratkim življenjepisom v roku 10 dni od objave v kadrovsko službo na naslov TRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring, Ljubljanska cesta 13b, 3320 VELENJE s pripisom »Kovis Livarna, d.o.o.«. Kontaktna oseba - Marjana Kotnik tel. 03/898-62-56. NUDIMO takojšnjo zaposlitev za nedoločen čas s 4-meseč-nim poskusnim delom. Avtomotiv Rado d.o.o. AVTOHIŠA ODAR CEUE Dečkova 43, 3000 Celje V našem prodajno servisnem centru zaposlimo: AVTOMEHANIKA Pogoji: - končana šola za avtomehanike - vozniški izpit B-kategorije - vsaj 2 leti delovnih izkušenj i, s poskusnim Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh od objave oglasa na gornji OKROŽNO SODISCE V CELJU Prešernova 22, 3000 Celje STEČAJI, PRISILNE PORAVNAVE IN LIKVIDACIJE (obdobje od 1.5.05-31.5.05) 1. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAČNE a) AVTOHIŠA LVM, TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE d.o.o. Celje, opr.št.: St 21/05 (datum: 12.5.05) b) LAMIDA, PROIZVODNJA IN STORITVE d.o.o. Celje, opr.št.: 23/05 (datum: 12.5.2005) c) KONFEKCIJA MONT KOZJE d.o.o. Kozje, opr.št.: St 32/05 (datum: 12.5.05) č) A&C MARKETING, PODJETJE ZA TRGOVSKO POSREDOVANJE, NAKUP IN PRODAJA BLAGA TER GOSPODARSKO SVETOVANJE d o.o. Žalec, opr.št.: St 2/05 (datum: 24.5.05) d) HOJNIK SGT STORITVE, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, k.d. Velenje, opr.št.: St 19/05 (datum: 30.5.05) e) ACI AVTO, TRGOVINA, STORITVE IN RAČUNOVODSKI SERVIS d.o.o. Celje, opr.št.: St 18/05 (datum: 30.5.05) 2. STEČAJNI POSTOPEK SE ZAKUUČI a) »MIGRAD«, ŠUMIGA MIRKO s.p. Griže, opr.št.: St 45/04 (čl. 99/II ZPPSL, datum: 19.4.05, pravnomočen sklep: 17.5.05) b) GALA TRADE, TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celje, opr.št.: St 33/94 (čl. 169/1 ZPPSL, datum: 22.4.05, pravnomočen sklep: 5.5.05) c) GRANULA, ZLATARSTVO d.o.o. Celje, opr.št.: St 49/01 (čl. 169/1 ZPPSL, datum: 22.4.05, pravnomočen sklep: 4.5.05) č) S&S, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE IN GOSTINSTVO d.o.o. Celje, opr.št.: St 52/01 (čl. 169/1 ZPPSL, datum: 11.5.05, pravnomočen sklep: 20.5.05) d) OROŽEN MAJDA s.p., TAXI, MAXI, SPEADY Celje,opr.št.: St 105/03 (čl.169 ZPPSL, datum: 20.5.05, pravnomočen sklep: 31.5.05) 3. PRISILNA PORAVNAVA SE ZAČNE ŒUE, Otok, dvosobno stanovanje v izmeri 51,09 m', IV. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 11.200.000 SIT. Tele fon 041 708-198, Svetovanje Ivon Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n CEDE, dvosobno stanovan je v Nušičevi ulki, v izmeri 43,12 m', VII. nadstropje, zgrajeno 1974, prodamo za 8.850.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n CEUE - Zadobrova, večsobno stanovanje v izmeri 150 m', v pritličju in I. nadstropju (v pritličju možnost manjšega poslovnega lokala), z lastnim parkiriščem in vbodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmart-nem 57/c, Celje. ODDAM APARTMA v Termah Banovci oddam v nojem. Telefon (03) 7001-611,031 564-852. n APARTMA na Rogli oddam v na jem. Telefon (03) 7001-411,031 564-852. n SAVUDRUA, blizu svetilnika. Oddamo apartmaje za 2 do 4 osebe (samostojna hiša). Cena od 40 EUR naprej, v juniju 40% popust. Telefon 041 311-878. HRVAŠKA, Sukošan pri Zodru. Nove apartmaje in sobe (nočitev z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 2/84 SOBO, v stanovanjski hiši na Lavi, oddam fantu ali dekletu. Telefon 031 245-957. 2857 V Piranu oddam za poatnikovanje popol- noma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245454. 2927 V ŽALCU oddam sobo v dvoinpolsobnem stanovanju, v bloku, souporaba skupnih prostorov. Telefon 031408-824. 2974 V KRKU, blizu morja oddam trisobni apaif ma, v času od 1. 6. - 30. 9. 2005 (5 postelj, 2-2/2,1/1, klima, satelitska tv, 2 kopalnici, 2 wc, kuhinja, terasa, balkon, žar, parkirni prostor). Informacije in rezervacije po telefonu 00 385 51 222-070, Krk, Vrbnička 15, Klarit 2896 GARSONJERO, 30 m1, opremljeno, na Lavi, oddam. Telefon 051 354-288. 2981 V CEUU damo v najem pisarniške prostore. Informacije po telefonu 5481-328 oli 041 521-847. 2824 STANOVANJE v stanovanjski hiši, v okolici Šentjurja, oddam. Telefon 041 324-298. Š482 BUNGALOV v Puli, za 6 oseb, plaža oddaljena 250 m, ugodno oddam. Telefon 041 498046. 3011 SOBO z lastnim vhodom v stanovanjski hiši, oddam. Telefon 051 653-812. 2024 DVOSOBNO opremljeno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše v okolici Celja, oddam. Telefon 031423-577. 3021 POSTIUO, smreka, 100-200, 10.000 SIT. Telefon 041620-132. 2978 KUPIM ŠTEDILNIK Kekec kupim. Telefon 5730-112. GRAD MATE sns PRODAM ZIDNO opeko, navodno, Idinker za oboka nje kleti ali oblaganje fasad, 5.000 kosov in plastične valovitke, rabljene, prodam. Telefon 041 645-898. Š474 BUKOVE brikete, visokokolorične.zo vse peči, ugodno prodam, možnost dostave. Telefon 051 318-590. Š479 PRODAM TELICO simentalko, pred telitvijo, prodam. Telefon 5774-562. 2914 NESNKE in peteline zo zakol, nimajo poro- zanih kljunov, prodorno po ugodni ceni. 10 jarkk, petelin brezplačno. Kmetijo Winter, Lopata 55, Celje. Telefon (03) 5472-070,041 763-800. 2970 DVA bikca frizijca, stara 10 dni, enega brez številke, prodom. Telefon 5724-539. Ž 257 TELICO simenkAn, brejo 2 meseca in te6io, 220 kg, brez številke, prodam. Telelon 031 515-187. 2980 KOBILO posavko, staro 15 let, mimo, vozno, težko 600 kg, primerno za vsakogar, brejo 7 mesecev, prodamo za 300.000 SIT. Telefon 031 737-729. 2991 TELETA bikce, težke 100 do 200 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 575-514. 2987 TELIČKO simentalko, staro eno leto, prodam. Frankolovo, telefon 041 371-353. 2984 PIŠČANCE brojlerje, za nodaljnjo rejo, prodamo. Telefon 041 619-372. ž 261 TELICO, 155 kg, prodom. Telefon 5772-362. 3001 KRAVO prodom. Jakob Čelan, Vrba 6, Dobrna, telefon 041 754-803. 3002 TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 794-288. Š481 TELICO, v 9. mesecu brejosti, prodom ali menjam za bikca ali teličko. Telefon 541-3019,041 357-024. 3010 PRODAM KUHINJO, dobro ohranjeno, 3-3 m, z aparati ali brez, prodam. Telefon 5773-560, popoldan. 2960 - Št 40 -3. ODDAM KRAVE in ostalo živino za zakol odcupujemo po ugodnih cenah. Mesnica Lešer, Lopata 20 d, Celje. Telefon (03) 5471-244. 2979 PRODAM KVALITETNO belo vino, rizling, šipon, prodam. Senico, Šentjur. Telefon (03) 5741-361. Š475 VINO, 2001, prodam. Telefon (03) 573-0099. OSTALO PRODAM HRANO za domače živali, pakirano 1 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 041 619-372. 2860 KROMPIR krista, jedilni in rabljene salonitne plošče, 60-40 cm, prodam. Telefon 7491-670. Š468 OBLEKO, fantovska, za birmo (srajca, krova ta, čevlje), prodam. Telefon 5731-016. L 508 LESENE sode različnih velikosti in staro leseno prešo prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 7817-016,031 230-179. 2944 PREŠO, 1201 ki ostalo opremo zo kletarjenje prodom. Telefon 5452-229. 2959 KOZLIČKA in otroško kolo Rog, 5 do 8 let, prodam. Telefon 031 273-302. C514 KRAVO šeko, brejo in sthkalnko, 801, prodom. Telelon 041650-577. 3000 LEP jedilni kot in dve vratni krili, lepo ohranjeno, prodom. Telefon 031 820-561. 3003 KOSILNICO Alpina, nape ovo za prdnje črev, alu stranice, prikolice, montažna garažo, prodam. Telefon 040 250-951. Š483 ALI morda želite izboljšati kakovost svoje pitne vode s filtriranjem? Telefon 041 459-322. 2265 AX 1.1 Ige, 1.91, zelo ohranjen, hladilnik 50 I, otroško kolo, prodam. Telefon 031 250-949. 3019 Egang NUDIMO redno ali honorarno zaposlitev. Telefon 041 747-126, Tocro, Ljubo Sroo-višnik s. p.. Selo 7, Velenje. 2937 IŠČEM delo. Manjša gradbena dela. Tel» fon 031 343-920. 2968 telit.: 03/71 051/318-191 v dopoldanskem času. Prošnje pošljite na naslov: SPO D.O.O., BRASLOVČE 48.3314 BRASLOVČE POKLICNI prodajalci se naučijo postaviti v kožo nekoga drugega in to vedno prinese uspeh. Prodajalci se zavedajo, da so rezultati posledica truda. Pridružite se nam pri prodaji zanimivih artiklov. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Soljor s. p., Vojkova 7, Celje. n MATHES caffe, Partizanska 5, Celje zaposli (redno ali honorarna) prijazno in resno ! natakarico. Telefon 041 927-029. 2982 NATAKARICO ali študentko redno zaposlimo za strežbo. Gostilna Jožka Jug s. p., Ul. skladateljev Ipavcev 18, Šentjur, telefon 749-2310. Š480 POTREBUJEMO nov kader na različnih pozicijah. Možnost redne zaposlitve oli počit- I niškega dela. Telelon (03) 428-2086. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13, Celje. 2996 IŠČEM zaposlitev: skrb za bolne in ostarele osebe. Sem resna. Telefon (03) 5410-191. 2999 IŠČEM kakršno koli delo. Imam izpit B, C, E kategorije. Telefon 031 748-766.3005 V centru Celja zaposlimo natakarico za delo v baru ter osebo za prevoz pizz. Telelon 041 729-454. Vinko Stopar s.p, Levstikova 3,3000 Celje. 3020 IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnico Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, 1 Celje, telefon 041 629-644,5414-311. HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 | 578-556. Kartagina d. 0.0., PE Celje, Kosovelova 16. Sedež: Kartagina d. 0. o, Miklošičevo 38,1000 Ljubljana. n ' E D -Ěr v A N J E \ S T- POiL OGT J A O M OC jp) -T lis K I IZKUŠNJE NISO POTREBNE! Potrebujemo 10 novih sodelavcev za delo na različnih področjih (trženje in telefonski oddelek). Informacije: 041/710 B33. 03/425 6150 v ponedeljek ali torek med 10. in 15. uro ZAPOSLIMO kakovostnega mizarja za izdelavo pohištva po naročilu. Zaželene delavne izkušnje. Nudimo stimulativen zaslužek in redno zaposlitev. Telefon 041 662-984. Danijel Tajnikar s. p., Preloge pri Slovenskih Konjkah 1, Slovenske Konjice. n TRGOVKO živilske široke, zaželene izkušnje, zaposlimo. Telefon 04171M18, Selecta d. 0.0., Prvomajska 27, Celje. 2977 Zaradi širitve dejavnosti zaposlimo ekonomista/-ko BAGAT servis, prodajo šivalnih strojev in tlačnih likolnikov. Dorko Tratnik s. p., Savinjska cesta 108, Žalec, telefon 7103-144. Ž222 NUDIMO vodenje poslovnih knjig zo podjetja in s. p. Telefon 7521-077. 2705 HUJŠANJE 8 - 12 kg mesečno n oblikovanje postav« 12929232 55,01/519 35 W IZDELUJEM kuhinje, klopi, mize, okna, vrata in vse izdelke po želji kupca. Mizarstvo Jože Cmok s. p., Čmoliška 18, Šentjur, lelefon 031 765-934. n ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec s. p., Sed raž 3, 3270 Laško. Telefon (03) 5648-043, 041 625-913. L515 ZAPOSLIMO mehanika za popravilo gradbene mehanizacije. AGM Primož Nemec i p., Sedraž 3,3270 Laško. Telefon (03) 5648043,041 625-913. L515 ZAPOSLIMO kuharja za delo v restavradji in pizzeriji na relaciji Rimske Toplice -Hrastnik. AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško. Telefon (03) 5648-043,041625-913. L515 Izvajamo prevezavo greznic. Za večje stanovanjske enote izdelamo tudi projekt s soglasji. Danieli d.o.o, Zagajškova 7, Celje, telefon 041 618-850. ™7 TERENSKI zastopniki, distributerji, svetovalci vam ponujamo ognjičevo mazilo, vse Rungesove kreme in balzame ter različne magnetne zapestnice na veliko. Zelišča Trend, Jožica Vincetič s. p, Mariborska c. 44,3000 Celje/Slo. RAČUNOVODSTVO, svetovanje, poslovni načrti. Izkoristite 50 % popust. Informacije po telefonu 4926-168. 3023 www.radiocelje.comwww.novitednik.com Kogar ljubimo, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil ljubi mož, ati, dedek in pradedek EMIL BALOH s Ceste v Lok rovec 44 v Celju K zadnjemu počitku smo ga pospremili 21. maja 2005 na pokopališču v Domžalah. V trenutkih notranje bolečine se iz srca zahvaljujemo njegovi dolgoletni osebni zdravnici Simoni Kajba-Ve-ninšek, dr. med, medicinski sestri Darinki Jevšenak, patronažni sestri Štefki, dobrim sosedom prim. dr. Teodori Medved-Berk ter Ani in Marjanu Ribežl, ge. Hedi Zimšek, ge. Ani iz društva Hospic in g. župniku mag. Srečku Hrenu. Posebna zahvala velja dragi teti Sabini Kačičnik, ki je nudila vso oporo meni in pokojnemu možu v zadnjih trenutkih pogumnega boja z nepremagljivo boleznijo. Hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena in prejeta sožalja ter darovane sveče in cvetje. Žalujoči: žena Hermina, sinova Zdravko in Emil ter hčerka Majda z družinami. Leto eno bo minilo, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, vendar vemo, da povsod si z nami ti V SPOMIN Boleč je spomin na 4. junij 2004, ko mineva leto dni od boleče izgube dragega moža, očeta in starega očeta RUDOLFA STOJNŠKA te*Celja Že eno leto bo naš dom prazen, kar smo šli narazen. Le lučke in rože tvoj grob krasijo in nam bolečino blažijo. Hvala vsem za prižgano svečko ter vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Popravek 31. 5. 2005 smo v Novem tedniku objavili zahvalo za pokojnega IVANA REBERŠKA-VANČUA n napačno objavili datum rojstva. Pravilno se glasi: 19. 3. 1930. CENE NA TRŽNICI ... 390500 ZEUE KISLO.... lULA 80300. mlada čebula 350 EN 6001000 iRGLIl beli 800-1 000. »lem 1 000 )t V ZRNJU 350900 390600 250300 180400 100150. mlad 250 290350 320600 .300 320420 150200 200400 500800 1000 290500 lir repa kisi a Sue presno . zelena ananas banane BRESKVE________ češnje ...... gr0z0je grenivke ...................... hruške ................. jabolka........... jag00e KM........... lubenice......... dinje um0ne marelice suhe orehi ceu orehi luščeni pomaranče rozine suve suhe fige suhe —_______ nekiarine gobe jiirćki suhi 10 dag MED_________ maslo___________ kajmak smetana skuta jajca ........... piščanci zaktani 300500 890950 280350 1000 1500 750960 320350 280590 100250 490900 390450 450690 390450 200350 1.000-1100 900 1200 200350 400500 6501000 9901300 1300 1500 10001400 700750 650600 22-32 Reci: Kolikokrat bo še treba oditi in za vselej pustiti ob poti drobec srca? (Ivan Minatti) ZAHVALA Njej, naši ljubi mami FRANČIŠKI ŠEPETAVC smo se v ponedeljek, 23. maja 2005, z ljubeznijo poklonili, se ji zahvalili in ji obljubili, da nikoli ne pozabimo nanjo. Vam pa, spoštovani sorodniki, prijatelji, sosedje in znanci, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in šli z nami na njeno zadnjo pot, vam, ki ste jo obiskovali, jo tolažili in se z njo veselili, vam, ki ste skrbeli zanjo, jo negovali in ji krajšali ure, vsem vam gre ta zahvala. Vam pa, ki ste ji v zadnjih letih in dneh lajšali bolezen in trpljenje, gre posebna zahvala, požrtvovalnim zdravnikom dr. Škrablovi, dr. Žmavcu, dr. Skaletu, dr. Žuranu in dr. Gaberškovi, vsem zdravnikom in sestram internih oddelkov celjske bolnišnice, posebej pa sestrama Katici in Dragici, njeni snahi, ki je bila ob njej do konca. Iskrena hvala seveda tudi vam, vsem petim duhovnikom, ki ste opravili dostojanstven obred, po njem pa za našo ljubo mamo darovali še mašo v župnijski cerkvi sv. Duha. S hvaležnostjo za vse vsem in vsakemu posebej iz srca izrekamo zahvalo: otroci z družinami. i Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate za vedno bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in svakinje MATILDE RESNIK (28.2.1925-25.5.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala duhovniku g. Kostanjšku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za lepe besede. Še posebej se zahvaljujemo družinama Rezar in Špes, družini dr. Aužnerja ter gospe Horvat. Hvala tudi pogrebni službi Raj, ki je lepo in spoštljivo poskrbela za vse, kar svojci v takih trenutkih ne zmorejo. Žalujoči vsi njeni. Zaman te iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče zdaj že spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih spoznanje nas to boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, ome, sestre, tašče SLAVICE ŠELIGO iz Belega pri Šmarju pri Jelšah (25.12.1927-3.5.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovane sveče in cvetje ter spremstvo ne njeni zadnji poti. Hvala govorniku gospodu Darku za besede slovesa, delavcem Cetisa Celje za pomoč in izraženo sožalje in učiteljici Darinki Seničar z učenci 5. a razreda. Hvala gospodu župniku Marku Vršiču za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott iz Šmarja. Žalujoči: hčerka Marija, sinova Marjan in Tone z družinami ter ostalo sorodstvo. Umrla je upokojena sodelavka APOLONIJA VODOVNIK Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Banka Celje d. d. ROJSTVA Celje V celjski porodnišnici so rodile: 20.5. : Štefka DERNOVŠEK iz Braslovč - dečka, Simona SKOK iz Ponikve - deklico, Štefica RIBIČ iz Zreč - deklico, Tatjana CENTRIH iz Šen-truperta - dečka, Nataša MARTINČIČ iz Ceha - deklico, Mirjana KOROŠEC iz Celja - dečka, Urška ZVONAR iz Loč pri Poljčanah - deklico. 21. 5.: Kristina AUPIČ iz Laškega - deklico, Albina MOČNIK iz Kalobja - dečka. 22. 5.: Martina KUMBER-GER iz Škofje vasi - dečka, Bojana PLEŠNIK iz Šmartna v Rožni dolini - dečka, Anita PLEŠNIK iz Šmartna v Rožni dolini - deklico. 23. 5.: Sabina ROMIH iz Celja - dečka, Marija SKER-BIŠ iz Slovenskih Konjic -dečka, Štefka DRAME iz Loke pri Žusmu - dečka. 24. 5.: Anja IRMANČNIK iz Šmartna ob Dreti - deklico, Polona MLAKAR iz Šentjurja - dečka, Katja BOŽIČ iz Celja - dečka, Matějka HRASTNIK iz Laškega - deklico, Martina BRATKOVIČ iz Šmartna ob Paki - deklico, Teja ZAKELŠEK iz Štor -deklico, Simona FARTELJ iz Celja - dečka. 25. 5.: Simona KOLENC iz Celja - deklico, Polonca GOLOB KOVAČIČ iz Ponikve - dečka, Marjana SEVČN1-KAR iz Velenja - dečka, Marija HRIBERŠEK iz Zreč -dečka, Andrejka REJC iz Na-zarij - dečka, Edita KLINC iz Nove Cerkve - dečka, Viktorija KVEDER iz Žalca - deklico, Gabrijela KRAJNC iz Nove Cerkve - deklico, Štefka PUSTOSLEMŠEK iz Mozirja - deklico. Celje Poročili so se: Franci PIŠEK iz Tratne pri Grobel-nem in Nataša VOLAVŠEK iz Loke pri Žusmu, Slavko GAČIČ iz Celja in Irena PEŠTA iz BiH, Leon ŽABERL in Saša BURŠIČ, oba iz Celja, Igor MUOŠEK iz Zg. Roj in Mihaela KREŽE iz Celja, Jurij SKUBER iz Razvanj in Nataša KLAMPFER iz Maribora. 50 let skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Jakob in Ljudmila SLEMENŠEK iz Celja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Urban POTOČNIK iz Zabukovice in Kristina REZAR iz Razborja. Žalec Poročili so se: Denis PESJAK in Mateja KOČEVAR, Dušan JEVŠNIK in Štefanija HORVAT, Marko UGOVŠEK in Boža BASTELJ, Martin KOREZ in Karmen POVŠE, Tomaž MIKOLIČ in Janja SMREKAR, Sebastjan KRIVEC in Klavdija KRIVEC, Jurij TOMAŠIČ in Irena KAČ, Boštjan ZAPUŠEK in Bojana KRIŽAN, Boštjan SITER in Matějka BASTELJ. Velenje Poročili so se: Goran DOBNIK in Lidija HOJNIK, oba iz Velenja, Danilo POGORELC in Jasna ČUKUR, oba iz Velenja, Rok DREV in Marinka LEKŠ, oba iz Velenja, Milan GOMBOC iz Dravograda in Alenka KOREN iz Bevč, Zdravko PIRTOVŠEK in Simona KRISTOVIČ, oba iz Podgorja, Damir JUGOVIČ in Metka GORŠEK, oba iz Šoštanja. întjur pri Celju Umrli so: Nikolaj STRLIČ iz Celja, 34 let, Zorka GRDINA iz Zgornjih Selc, 85 let, Marija STROPNIK iz Lev-ca, 85 let. Žalec Umrli so: Marija RAMŠAK iz Hramš, 101 leto, Justina VEDENIK iz Dolenje vasi, 93 let, Nevenka PADER iz Žalca, 52 let, Pavla SKUTNIK iz Klanca, 86 let, Anton MARKO iz Črnega vrha, 62 let, Martin NOVAK iz Lokarja, 83 let, Vincencij HRIBAR iz Podkra-ja, 71 let. Ruža JERKOVIĆ iz Hrvaške, 55 let, Marija KOZJEK iz Ljubljane, 89 let, Tilen HRUSTEU iz Braslovč, 16 let, Ana KUHAR iz Polzele, 86 let, Marjan PO LAK iz Prebolda, 60 let, Marjeta VARLJEN RANDL iz Šešč, 60 let, Nenad KULIČ iz Šempetra, 27 let, Frančiška KUPEC iz Sv. Lovrenca, 93 let, Frančišek BOŠTJANČIČ iz Andraža, 67 let Velenje Umrli so: Vladimir DOLAR iz Velenja, 71 let, Zdravko JOVIČ iz Velenja, 58 let, Marija JERMAN iz Gomilskega, 85 let, Jožef KOREN iz Ga-berk, 65 let, Olga MIKLAV-ŽINA iz Raven, 59 let. KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe 12.00. 14.50. 17.40, 20.30,23.20 Talac 15.40. 18.00. 21.00,23.20 A smo že trni? 11.40. 14.10 16.20,18.30,20.40,23.00 Več kot ljubezen 13.00. 16.30, 18.50. 21.20.23.40 11.00. 17.30 Priklati 15.20. 19.30,21.40,23.50 Hotel Ruanda 15.00. 17.50,20.20.22.50 XXX2: V pripravljenosti iZM 19.10 Nebeško kraljestvo 16.10,21.10 LEGENDA: predstave so vsak dan predstava so v petek in soboto PETEK 19.00 Zbogom, 21.00 Propad SOBOTA 21.00 Bor&The Young Ones NEDELJA 18.00 Zbogom. Dragon inn 20.00 Propad TOREK 20.00 Alice ne Svi vri tukaj SREDA 20.00 25 stopinj pozimi 'MHU1.,'! PETEK 20.00 Sivi kamion rdeče ban» SOBOTA 19.00 Sivi kamion rdeče barve 21.00 Brata v vojni NEDELJA NEDELJA 18.00 Ruševine 20.00 Prevajalka PETEK 18.00 A smo že tam? 20.00 in 22.30 Vojna zvez 18.30 in 22.30 Poslednji lovec 20.30 A smo že tam? SOBOTA 16.00 premiera Roboti 18.00 A smo že tam? 20.00 in 22.30 Vojna zveni: Epizoda III -vanje Sitha mala dvorana: 17.00 in 19.00 Poslednji lovec 16.00 i 18.00 , 20.00 \ PONEDELJEK 18.00 A smo že tam? 19.45 Vojna zvazd: Epizoda III - Maščevanje Sitha mala dvorana: 20.00 100 let slovanskega filma: Cvetje v jaseni TOREK 18.00 A smo ža tam? 19.45 Vojna zvazd: Epizoda III - Maščevanja Sitha mala dvorana: 20.00 100 let slovenskega filma: Cvetje v jaseni SREDA 19.00 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje PRIREDITVE 16.30 MNZ Celje Demonstracija obrti predstavlja se zlatar Miroslav Bah- Ugani, kdo prida na večerjo 14.20. 16.40, 19.00, 21.20,23.40 Talec 14.50.16.50,19.10. 21.30.23.55 A »no že tem? 14.30. 16.45, 18.50 Vojna zvezd: Epizoda III - Maščevanje Sitha 21.00. 23.50 Črni mož 15.50. 17.50,19.50. 21.50.23.45 Poslednji lovec MJÍL 16.30 Življenje je čudež 18.40. 21.40 Kako bi vzgajli, da bi otrok laže rekel drogam ne! srečanje s patrom Karlom Cržanom 18.00 Kulturni dom Šentjur Ksenija Bezenšek: Vrednost neuspeha predstavitev knjige 18.30 GŠ Slovenske Konjice - dvorana Zaključni nastop učencev glasbene šole 19.00 Kulturni dom Vojnik_ Tone Partljič: Gospa poslančeva komedija 20.30 Terme Olimia - Hotel Breza lJiilO Minoritski samostan Olimje_ Čebelarski praznik v Olimju otvoritev in blagoslov čebelnjaka M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abonma nem razporedu in izven Galerija sodobne umetnosti Celje: Študijska razstava, del dijakov Gimnazije Celje Center program umetniška gimnazija - likovna smer, do 15.6. Avla SB Celje: Prehrambena piramida, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15. 6. Galerija likovnih del mladih - Stari grad Celje: nagrajena likovna dela iz 46 držav vseh kontinentov 10. Mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela mladih avtorjev na temo Tihožitje, do 30.8. Razstavišče Barbara Velenje: dela Bojana Štine, do 15.6. Galerija Borovo: olja-na platno Bo-žene Gobeč, do 22.6. Likovni salon Celje: Vstop prost 6, do 11.6 Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos. Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtorja mag. Aleksandra Žižka, do 30. 9. Galerija Oto Škofja vas: likovna dela (stekleni motorji) Vilme Mavrič. do 30. 6. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Kulturni klub Ivan Cankar Celje: likovna dela - slike rož (tempera) Majde Žličar, do 30. 6. Galerija Volk: dela Marinke Kerstein, do 8. 7. MNZ Celje - Občasni razstavni prostori: Prikrito in očem zakrito (razstava o zamolčanih grobiščih), do 20.9. Izobraževalni center Štore: 25 let po zadnjem pisku Štefke, do 10.9. Galerija Mik Celje: likovna dela akademske slikarke Vide Slivnikar, do 16. 6. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.6. Pokrajinski muzej Celje: Mojster vzhajajočega sonca Hieronimus Hackel - virtuoz na steklu, avtorja Paula von Lichtenberga, do 9.10. Osrednja knjižnica Celje: Raziskovalne naloge iz projekta Mladi za napredek Celja 2005, do 23. 6. Galerija zavoda za zdravstveno varstvo Celje: akrili in olja na platno Vlada Geršaka, do 10.6. Knjižnica Vojnik: fotografije lz poti po Avstraliji MireGorenšek, do 30.6. Predpočitniški bolšji sejem 9.00 do 12.00 Aškerčev trg Laško Dan odprtih vrat Rdečega križa 17.00 SLG Celje_______ D. VVasserman: Let nad kukavičjim gnezdom abonma Sobota popoldan in izven 17.00 OŠ Store - telovadnica_ Od Drave do Save revija pevskih zborov v počastitev praznika obtine Štore 18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje_ Limerick Choral Union 19.00 Kulturni dom Vojnik Tone Partljič: Gospa poslančeva STALNE RAZSTAVE Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leo-narda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Ri-hard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Ti-snikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. 15. festival Dnevi mladih in kulture Velenje, 20. 5. do 4. 6. PETEK, 3.6. 21.00 Mladinski center Velenje Kevin k band (ZDA), Superli zo (SLO) končen SOBOTA. 4.6. 10.30 Cankarjeva ulica Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje končen 10.30 ŠC Velenje-telovadnica Grafiti risanje grafitov na zunanjo stran telovadnice 20.00 Velenjski grad - atrij_ Zaključek festivala: Orlek, Bit koncert (f primeru slabega vremena v Max - klubu) Klub g Smeh m?? Stalnice: delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00) : gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure. www.novitednik.com Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23.6. adinski center ce Zbiramo prijave za brezplačne delavnice v okviru F@STIVAL-a 16., 17. in 18. junija: DJ - glasbene delavnice video delavnice+montaža filma grafične delavnice - osnove programa Blender Razstava fotografij Branka Lesjaka-Blaža Minljivost, do 16. 6. Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pe-šnici: vadba joge (s tem tednom se joga poslavlja do jeseni) Moč inteligence. Zbiramo prispevke za 17. številko našega dvakratnaletni-ka. Info; mocinteligence@email.si Projektno vabilo: Bi želel/a uresničiti svoj projekt ali pa ga samo predlagati? Javi se in skupaj bomo našli rešitev! V soboto prirejamo piknik za vse prostovoljce, ki delajo v Mladinskem centru. Zaradi tega bo Šmocl zaprt. Nedelja ob 16.00 nedeljski šah Patriot Slovenske Konjice Petek ob 20.00 . TGV - Tematski glasbeni večer Sobota ob 21.00 Vseslovenski finale za Rock Otočec 2005 Petek 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis, 18.30 - 20.00 badbinton, na- k IHTERHET KRVRRm 5 TRUE ' STRnETOVR UR. CELJE Vabljeni na otvoritev razstave ilustracij mlade umetnice Petre Narobe v petek, 3. junija 2005, ob 17.00. www.radiocel|e.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolaijev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega raču- na: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost: NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Urednik fotografije: Gregor Katič. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@n(-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka POMOČ: ANDRAGOGIKA-znanost o izobraževanju odraslih, AREA-predel, KALMAR-r Nagradni razpis 1. nagrada: bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in darilni bon za 2.000 SIT za trgovine Modetexa Laško 2. nagrada: kupone v vrednosti 20 evrov za Casino Rubin Žalec 3.-5. nagrada: bon za 2.000 SIT za nakup v lokalih Brglez z Vranskega Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do četrtka, 9. junija 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 27. maja. Prispelo je 1015 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 38 Vodoravno: MALOMEŠČAN, INOZEMSTVO, HAVANA, 1RS, AG, U, AVON, IDRIJA, BORI, GRAD, VIA, AK, OMIKANKA, FILE, KUBAN, ERIK, SOVA, NAKERE, ED, IN, EFIALT; KJUSTENDIL, EST, ND, NA, RADIČEK, ČIPKARICE, KLAVŽE, ŠOK, ILEANA, ČRV, RED, ANTIKA, ETER, SONAR, CARL, AKANT. Geslo: Najstarejše slovensko rudarsko mesto. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za 5.000 SIT za nakup v optiki Salobir in darilni bon za 2.000 SIT za trgovine Modetexa Laško, prejme: Branka Delč-njak, Trnovlje pri Socki 16,3203 Nova Cerkev. 2. nagrado - kupone v vrednosti 20 evrov za Casino Rubin Žalec, prejme: Ivan Fik, Zabukovica 18 b, 3302 Griže. 3.-5. nagrado - bon za 2.000 SIT za nakup v lokalih Brglez z Vranskega, prejmejo: Berto Simonič, Kovaška 19,3205 Vitanje, Danica Gobec, Spominska 5, 3000 Celje in Marija Kamenšek, Rimska cesta 4/a, 3270 Laško. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po poŠti. Davčna številka: . Ona: Pričakovanja na ljubezenskem področju se vam bodo več kot izpolnila, saj boste dosegli tisto, kar želite že dlje časa. Vendar nikar ne zanemarite tega, kar ste pridobili, saj lahko vse hitro tudi izgubite. On: Šele odkar ste začeli živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, ste spoznali, kaj vse ste zamujali. S prijateljico boste naredili račun brez krčmarja, a se boste vendarle izvlekli iz neprijetne situacije. Ona: Vse se bo vrtelo okoli vas in partnerja, saj bosta prišla na dan z zanimivo idejo, ki jo bodo vajini prijatelji z navdušenjem sprejeli. Zabavali se boste, kot že dolgo ne! On: Še vedno se ne morete pomiriti z nastalo situacijo, a dejstvo je, da ste zanjo krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Zdaj pa se nikar ne zapirajte vase, ampak dokažite, da ste sposobni preživeti tudi to. DVOJČKA flft Ona: Nikar se ne zaletite, saj se bodo stvari uredile kar same od sebe. Torej ne delajte hitrih korakov, temveč se raje posvetite najbližjim, ki vas že dolgo pogrešajo. To bo najboljša naložba za prihodnost! On: Čeprav bo vse kazalo na popolno polomijo, boste iz celotne ljubezenske avanture potegnili kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpustite ugodne priložnosti za lahek zaslužek. Ona: Povabili vas bodo t; družbo, kjer boste srečali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil, vsaj kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar se ne obirajte, ampak naredite prvi korak sami. On: Za zmago je treba včasih kar precej tvegati, vi pa boste po svoji stari navadi vse preveč previdni in obotavljajoči. 7Udi zaradi takšnega obnašanja se vam bo uspeh kar naprej izmikal iz rok. jugu Švedske, RISKANTNOST-tveganost, nevarnost TEHTNICA m Ona: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obrestovati, zato nikar ne izgubljajte poguma in potrpljenja, ampak vztrajajte na tej poti. Za denarne zadeve bo čas tudi kasneje. On: Še vedno boste imeli možnost, da osvojite srce osebe, ki se vam že dalj časa izmika iz rok. Potrudite se in naredite odločilen korak, saj vi ni situaciji e spodleteti. ŠKORPIJON Ona: Razmisliti boste morali o dogodkih iz preteklih dni in na osnovi tega narediti načrte za prihodnost. Priložnosti se vam bodo ponujale kar same od sebe, vi pa se čimbolj pravilno odločite. On: Izredno pozitivno boste presenečeni nad ravnanjem partnerke, ki vam bo tokrat pripravila nadvse prijetno zabavo v krogu prijateljev in znancev. Razlog bo preprost in ja- Ona: Napetost v odnosu s partnerjem bo nekoliko popustila, zato boste malo bolj odprti in pripravljeni na kompromise. Po treznem premisleku boste ugotovili, da sta se prepirala le zaradi nepomembnih malenkosti. On: Je že tako, da tudi v ljubezni ne gre vse kot po maslu, zato se boste morali precej potruditi. Saj veste, za srečo se je treba boriti, ko pa si jo končno priborite, jo je ponavadi treba tudi braniti! DEVICA Ona: Počutili se boste izjemno in zdelo se vam bo, da vas prav nič ne more ustaviti pri realizaciji ljubezenskih načrtov z osebo, ki vam je zelo všeč. Toda pazite, da ne boste storili kakšne nepotrebne nerodnosti. On: Partnerka se bo za ureditev ljubezenskih težav le prilagodila vašim željam, pa bo problemov kar naenkrat konec. Toda nikar tega preveč ne izkoriščajte, ampak se poskusite malo bolj prilagoditi tudi vi. Ona: Prišel bo trenutek, ko se boste morali odločiti med dvema, sicer enako dobrima alternativama. Nikar se ne obotavljajte, raje se čimprej odločite! Nekdo vam bo delil nasvete, vendar ravnajte raje po svoje. On: Prizadevanja pri prijateljici se bodo začela počasi obrestovati, saj se boste dogovorili za izlet, za katerega imate velika pričakovanja. Bodite karseda odkriti, saj se vam bo takšen pristop še zelo obrestoval. KOZOROG Ona: Res je, da vam bo tisto, kar ne boste izrekli, otežilo srce, vendar je za vse najbolje, če o tem molčite. Lahko si nakopljete le še nove težave, ki jih v tem trenutku resnično ne potrebujete. . On: Čeprav ne bo šlo povsem tako, kot ste si zamislili, se bo na koncu le izkazalo, da ste imeli popolnoma prav. Partner-' ka vam bo priredila prijetno presenečenje, vi pa ji boste vrnili na najlepši možni način. Ona: Kar naenkrat se bo začelo vse obračati natanko tako, kot ste načrtovali, četudi bo sprva kazalo bolj slabo. Očitno ste potrebovali nekaj začetnega zagona, ki bo zdaj začel prinašati konkretne rezultate. On: Doletelo vas bo prijetno presenečenje na ljubezenskem področju, kar lahko prinese koristi še drugje. Le tako naprej in kmalu se boste prepričali, da naprezanja niso bila zaman Uspelo bo in to do popolnosti! Ona: Napredovali boste v neki zadevi, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve točke. Tokrat pa vam bo končno uspelo realizirati stare želje. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem tako nesebično pomagali. On: Uspeli se boste pobotati s partnerko, vendar pa boste morali marsikaj žrtvovati. Pazite, da ne boste povlekli krajšega konca. Konec tedna bo minil v prijetnem družinskem okolju, ki ga tako pogrešate. Joj, kako lepo je bilo videti Simona Sešlarja v družbi žene in otrok! In tako zelo ponosen je bil. Čestitamo. Zbrane goste je zabaval Vili Resnik, ki ga je Marjan Vengust, oče kluba, svečano sprejel v izbrano vrsto. Upamo, da ga bo žena pustila na »fuzbal«. V pričakovanju druge deklice Nadebudne mlade smučarje Športno-rekreativnega društva Svizec je obiskal Jure Ko-Branilec Marijan Budimir je ves večer simpatično branil tudi svoje šiř. Z njim sta bili tudi visoko dekle, ki bi se lahko letos kot za šalo prijavilo na izbor za mis Slovenije. noseča žena Alenka in živah- Celjske zvezde 31. maja je rektor Univerze v Ljubljani pro- trotehniških znanosti. Kdo torej pravi, da moviral trinajst novih doktorjev znanosti. Celje nima nadarjenih mladih strokovnja- Med njimi so blestele tri celjske zvezde: Špela kov? Če bo kdo od njih našel ustrezno služ- Mežnar, doktorica pravnih znanosti ter Mi- bo v mestu, pa je drugo vprašanje ... loš Pantoš in Marko Lepetič, doktorja elek- AB na 2,5-letna hči Alina, ki se bo letos očitno kot nadaljevanje družinske tradicije začela spopadati z osnovami smučanja. Jure pa se dobro spozna tudi na uspavanje otrok, saj je svetoval, da dojenčki pridno zaspijo, če jih nosimo po rokah vsaj 45 minut. Kaj kmalu bo lahko pokazal, če je še vi tovrstni formi, saj čez slab mesec pri Koširjevih pričakujejo! še eno deklico. Kako ji bo ime, je še skrivnost, zagotovo pa tudi njej ob takšnih genih ne uide športna kariera. Št. 40- 3. junij 2005 LEPOTTCKATEDNy Vezist Samir Duro je lahko brez dvoma ponosen na svojo seksi spremljevalko, ki je poskušala zaman skriti kozarec v svoji desni roki. Nogometaši pobrali vsa lepa dekleta Preteklo soboto se je ob novem štadionu zgodila zaključna zabava naših nogometnih junakov, na katero na žalost ni prišlo veliko ljudi. Nogomet v Celju pač ni rokomet, kar postavnih mojstrov okroglega usnja nikakor ni zmotilo, da ne bi naredili zasebne zabave in s seboj vzeli še svojih lepih deklet ter otrok. Samo za vas smo ujeli nekaj najbolj vročih parov večera, ki so zabavo končali v lokalu Jolande Čeplak. IZTOK GARTNER Ime: Petra Priimek: Mlakar Starost: 15 let Hobiji: ples, petje, mane-kenstvo, druženje s prijatelji Hrana: sladkarije Moški, ki ji zavrti glavo: njen fant Jan Dosežki: uspešno dokončan plesno-manekenski tečaj Prvi poljub: pri trinajstih letih, ni izpolnil pričakovanj, lahko bi bilo bolje Za koliko denarja bi se slikala gola: za nič na svetu, to pri njej nikakor ne gre Skrivnost, ki jo bo prvič izdala na glas: na zadnjici ima tetovažo metuljčka Inteligenčni kvocient: ji ga še niso zmerili, če bi ga, bi bil maksimalno visok