GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 6. DECEMBRA 1961 — LETO XI. ŠTEVILKA 20 Med šolo in službo poklicnega usmerjanja Tisti izrek, ko pravimo, da se ne učimo za šolsko klop, temveč za življenje, prihaja v prvi vrsti v poštev ob dejstvu, ko usmerja-nao mladega človeka v poklic. Usmerjamo ga z učno-vzgojnim helcm šole vso šolsko dobo, dokler ga končno tudi ne vključi-nio v ustrezno zaposlitev ali v nadaljnje šolanje. Da je funkcija šole pri tej dejavnosti pomembna, nakazuje tudi Splošni zakon 0 osnovni šoli v čl. 94, Zakon o o&novni šoli LRS pa v čl. 16, v katerem pravi: »Osnovna šola pomaga v sodelovanju z zavodi za izbiro poklica staršem in učencem pri izbiri šole in poklica, ki ustreza nagnjenjem in sposobnostim učencev, in spremlja v ta namen njihov razvoj ter jih seznanja z značajem in delovnimi pogoji posameznih šol ali poklicev«. Iz navedenega člena je razvidno, da je v nadaljnjem razvo-lu poklicnega usmerjanja odka-Zano pomembno mesto in vloga osnovni šoli, ki bo morala to službo prenesti v svoje pedago-sko delo, pri tem pa bo vsekakor korala ostati v najožji povezavi f zavodom za zaposlovanje de-lavcev oziroma z referatom za Usmerjanje v poklice pri navede-r*em zavodu. Znano je, da je slovensko uči-teljstvo v vsej svoji zgodovini Posvečalo izbiri poklica absolventov osnovne šole določeno po-^unost. Seveda je bilo to delo spontano, nenačrtno in nesistematično. V poslednjih letih pionirskega dela službe poklicnega Usmerjanja in svetovanja v LRS, katerega 5-letnico smo letos skromno zaznamovali, smo nave-Zovali s šolami zadovoljiv kontakt. Naša služba je v orientacijo javnosti šol in učiteljstva in ^ pomoč pri delu oskrbela na-že tudi vrsto dobrih ^iig in pomožne literature, Ju-SosJovansko združenje za usmer-v poklice v Beogradu pa iz-fea časopis COVEK I ZANIMALE (tiskan v latinici), ki bo Iz-'bajal prihodnje leto v razširjenem obsegu in se bo še z večjo Lemo posvečal problematiki počenega usmerjanja. Mislim, da .e bi smelo biti šole, ki ne bi Uhela naročenega tega lista! Našo novo osnovno šolo sma-mmo kot bazo za dviganje strokovnih kadrov. Osnovni šoli je namenjena predvsem vloga pro-sVetljevanja in poklicne orienta-eije učencev. Za to dejavnost kajmak niso določeni v predmetniku Posebni učni predmeti ali posebne ure, niti ni predvidena v uč-nem načrtu neka posebna učna 5T|ov, so pa vsebina, metode in “klike dela vseh učnih predme-tov, posebno pa prirodnih znano-L tako usmerjeni, da nudijo ra-L obče izobrazbe in osnov so-.jUkstične vzg0je učencem tudi brezno podlago za izbiro bodo-poklica. K m poklica. K uresničevanju kih nalog — poleg pouka — L Prispevajo tudi svobodne ak vbosti, kakršne uvajajo v raz-L. šolskih organizacijah, kakor v nekaterih oblikah proiz- e. ??116 prakse v dijaških zadru- in šolskih delavnicah. .Šolske ekonomije z raznimi mekti, kabineti, laboratoriji, šol-delavnice, knjižnice in čital-L6, ateljeji, glasbeni instrumen-s • učno-tehnična sredstva, po-jhho avdio - vizualna sredstva, delovanje z gospodarskimi or-rbizacijami in ustanovami itd., v"Zvijanje delovnih navad in pri-s^enosti in delovne vzgoje na-naj pripomore pri vse-j^.^hskem razvoju naših otrok in grbine in mladim ljudem omo-da bi preskusili svoje sile, li» v°liili svoje interese in že- f, /1 razvili nagnjenosti in sposobni in našli pot do ustreznega tUfuca. V dobro opremljeni in Šov^110 organizirani osnovni gj f se bodo individualne dispo-KjJl® učencev lahko uspešno in jjjj^iino razvijale, ker bodo do-fjž .opremljene šole, šole z raz-ijj1 vrstami oblik dela omogo-oL Uoieg pridobivanja obče iz-''oli naši mladini tudi zado-hi Čyanje raznih poklicnih želja ra»vteresov' 151 se ’>odo živeie iz' slobn V delovnem nrocesu. V so- | m®______, v delovnem procesu. San-° 0Premljeni in pravilno or-bf, lz'rani osnovni šoli, v kateri shiiB,0tekail učno-vzgojni proces v Z8rnisli in namenov šol-refonne, uspešno poklicno t^orjanje ne bo predstavljalo problema, posebno tudi zaradi tega ne, ker bo razpolagala vsaka šola ob zaključku osemletnega obveznega šolanja o vsakem učencu tudi z najrazličnejšimi podatki, ki bodo službi poklicnega usmerjanja in svetovanja v veliko oporo in pomoč. Uvajanje nove šolske dokumentacije, n. pr. dosijeja, za vsakega učenca bo mnogo prispevalo olajšanju službe poklicnega usmerjanja pri svetovanju za izbiro poklica. Osnovna šola lahko v osmih letih šolanja (od 7. do 15. leta starosti) spremlja razvoj mlade osebnosti, zapisuje različne manifestacije mladega človeka, preverja ocene in zaključke o telesnih in duševnih lastnostih ali posebnostih, nagnjenostih in sposobnostih, tolmači uspehe in neuspehe, raziskuje vzroke neuspehov in predlaga postopke za odpravljanje tež koč in išče načine za pravilni razvoj vsakega posameznega učenca. Vsa taka in tudi drugačna dokumentacija, z dragocenimi podatki o učencu bo tudi v veliko korist službi poklicnega usmerjanja in svetovanja. Da bi bila povezava med šolami in referati za usmerjanje v poklice pri zavodih za zaposlovanje delavcev čim uspešnejša, so na vsaki šoli izbrali za pomoč pri tem delu posebnega poverjenika za službo poklicnega usmerjanja, prepričani pa smo lahko, da bodo tudi ostali člani učiteljskega oziroma profesorskega zbora pri tem pomembnem delu sodelovali, posebno pa razredniki zadnjih razredov osemletke. Da bi učno-vzgojno delo pri pouku našemu učiteljstvu v bližnji bodočnosti olajšali, pripravlja po-šebna komisija Zavoda LRS za napredek šolstva v povezavi z Zavodom LRS za zaposlovanje delavcev ter ob sodelovanju slovenske sekcije .Jugoslovanskega združenja za usmerjanje v poklice učni načrt za delo osnovne šole pri poklicnem usmerjanju. Verjetno se bo pojavila tudi potreba po ustrezni metodiki ter primernem učbeniku za izvajanje pouka, na kar bo tudi treba skoraj misliti. Le poglobljeni stiki med šolami in referati za usmerjanje v poklice pri nadaljnjem delu nas bodo dovedli do boljših izkušenj, naši mladini pa bo tako sodelovanje pri izbiri poklica samo v korist. Albin Pod.javoršek Posvet o mladinskih urah na šolah Pred dnevi so se na pobudo CK LMS sestali predstavniki šolstva, delavskih in ljudskih univerz in LMS z namenom, da se pogovorijo o predlogu CK LMS, po katerem naj bi mladinske ure na šolah druge stopnje postale osnovna oblika idejnovzgojnega dela na teh šolah. Kongres jugoslovanskih zgodovinarjev v Ljubljani Te dni — od 5. do 8. decembra _ se bodo v Ljubljani zbrali jugoslovanski zgodovinarji na svojem tretjem kongresu. Specifičnost letošnjemu kongresu zgodovinarjev daje praznovanje 20-letnice našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. Kongres dela v treh sekcijah: prva razpravlja o kmečkih uporih in ljudskih gibanjih XVI. in XVII. stoletja, druga o razdobju do leta 1941, tretja pa o naši ljudski revoluciji. Pričakujejo, da se bo na kom gresu sešlo okrog 600 zgodovinarjev iz vse Jugoslavije, od tega 150 iz Slovenije. Zadnji dan kongresa bodo udeleženci naredili ekskurzijo po Primorski in si ogledali med drugim bolnišnico »Franjo« in Novo Gorico. -dh. 0 spolni vzgoji Zveza ženskih društev Slovenije je skupno z Zvezo prijateljev mladine, Ljudske mladine in Rdečim križem pred dnevi razpravljala o prizadevanjih za oblikovanje socialističnih odnosov med spoloma. Ob tem posvetovanju so razstavili tudi vse knjige in brošure, ki so izšle v zadnjih letih in obravnavajo spolne odnose med ljudmi. PLENUM CENTRALNEGA ODBORA SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Aktualni problemi šolstva v pogojih novega sistema financiranja in naloge našega sindikata V Beogradp bil 24. novembra plenarni sestanek Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Na dnevnem redu zasedanja je bila tema: »Aktualni problemi šolstva v pogojih novega sistema financiranja in naloge našega sindikata«. Uvodni nagovor o tej temi je ime! sekretar CO Stevan Bezdanov, v razpravi pa so sodelovali tudi predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič, sekretar Zveznega Izvršnega sveta za prosveto in kulturo Krste Crvenkovski, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Ašer Deleon in drugi. Razdobje od drugega plenuma našega sindikata, je rekel tov. Bezdanov, označuje povečana intenzivnost dela naših organizacij. Medtem ko so v prejšnjih letih organizacije čutile težišče svoje aktivnosti na vprašanjih reforme z nekaj člani kolektiva, ko-šolstva s pedagoškega aspekta, so lektiv kot celota in sindikalna v letošnjem letu ti problemi po- pc>družnica pa stojita ob strani. osnovi odobrenega finančnega plana se šoli odobravajo sredstva po kategoriji, v katero je uvrščena. Z vsemi temi vprašanji se skoraj 'povsold ukvarja le ravnatelj stali predmet proučevanja z ekonomskega vidika — z vidika osnovnega zakona o .financiranju šolstva. Naša naioga je, da na tem plenumu analiziramo in ocenimo delo naših organizacij in organov, da realno pregledamo stanje v šolstvu ter položaj šole in prosvetnih delavcev v pogojih delovanja novega sistema financiranja. Pri tem moramo ostro nastopiti proti nekaterim pojavom, ki so ponekod odprli nova družbeno-politična vprašanja. Eno osnovnih vprašanj, ki prevladuje na vseh sestankih sindikalnih vodstev, je vprašanje vsklajevanja med tempom razvoja šolstva in gospodarsko močjo komune. Zadnja leta je znašal povprečni letni oorast potreb v našem šolstvu 13,5 milijard ali V letošnjem letu smo opazili veliko aktivnost naših organizacij pri iskanju osnovnih načel za nagrajevanje po deJu, to zlasti v Bosni in Hercegovini in v Sloveniji, v zadnjih mesecih pa tudi v Srbiji in na Hrvatskem. V teh republikah je bilo izdelanih nekaj desetin pravilnikov za delitev osebnih dohodkov. Pri tem je na- stopilo osnovno vprašanje meril za ocenjevanje vrednosti dela prosvetnega delavca in za njegovo nagrajevanje. Mislimo, je dejal tov. Bezdanov, da je zelo pozitivno dejstvo, da so kolektivi težili za tem, da najdejo vse tiste elemente, ki bistveno vplivajo na uspešno delo šole pa s tem tudi na osebni dohodek. Splošna značilnost teh pravilnikov pa je v tem, da so pri načelih za delitev osebnega dohodka še vedno zelo blizu staremu sistemu plačevanja ir. da se elementi iz tega še vedno jemljejo kot 'osnova za novo nagrajevanje — le pod drugim plaščem (točkovanje ipd). Notranja razgibanost kolektivov kaže tudi na to, da so identificirali delitev osebnih dohodkov s celokupno nolitiko notranje delitve. Čeprav je delitev osebnih dohodkov osnovno vprašanje, pa je le-to samo del mnogo večjega problema. Pred kolektivi je naloga: izdelava instrumentov, s katerimi bo treba urejati metodo delitve skupnega dohodka med celotnim kolektivom na eni in potrebami šole na drugi strani. Oceniti je treba realnost dosedanjega vrednotenja dela prosvetnega delavca Z veliko pozornostjo, je nadaljeval tov. Bezdanov, moramo reševati tudi vprašanje prosvetnega kadra in njegovega položaja. Ta vprašanja se kljub naporom Sindikata ponekod prepočasi rešujejo ali pa sploh ne. ki pripravljajo ta kader, je vpisanih skupno 1376 študentov, razpisanih pa je 2330 mest. Zaradi tako slabega zanimanja za ta poklic bi bilo potrebno poiskati vzroke in pregledati položaj in pogoje dela prosvetnih Na osnovni šoli v Čufarjevi ulici v Ljubljani so podobno kot še na marsikateri šoli slovesno proslavili dan republik^ 29. november; ob tej priložnosti je bilo okrog 80 pionirjev na novo sprejetih v pionirsko organizacijo — na sliki jih vidimo ob sprejemanju njihovega novega prapora; za njihov pionirski kotiček jim je Društvo prijateljev mladine poklonilo televizor. delavcev, vključujoč tudi pogoje študija; z družbeno - političnega vidika je treba oceniti realnost dosedanjega priznavanja vrednosti dela prosvetnega delavca. Kako moremo razumeti dejstvo, da se v zadnjem času priznava vsem ostalim uslužbencem pravica in sredstva za nadoknado za vloženo- delo, prosvetni delavci pa morajo ponekod (primeri v Makedoniji) čakati tudi po tri mesece na svojo plačo? Kako naj si razložimo dejstvo, da so v nekaterih teh občinah, kjer morajo prosvetni delavci čakati na svoje plače po nekaj mesecev, občinski uslužbenci prejeli v juniju posebne denarne nagrade? Kako naj prosvetni delavec razume razpis, v katerem iščejo zdravnika, ekonomista, agronoma in profesorja matematike, pa piše na koncu sledeče: »Za razpisana mesta od 1—3 so na razpolago komfortna dvosobna stanovanja«?! Za. vse te in ' številne druge slabosti, ki so se pojavile z uvajanjem novega zakona o financiranju šolstva, bi bilo treba postaviti zahteve, kot: zagotoviti brezplačno osnovno izobraževanje za mladino in odrasle; določiti gornjo mejo možne individualne participacije v. stroških izobraževanja, ali pa načelno ukiniti individualno participacijo za mladino do 17. leta; okraji in republike naj bi pomagali s sredstvi' pri izobraževanju v nerazvitih komunah tako, da bi s svojo udeležbo delno usmerjale izobraževanje v deficitarnih strokah. Konkretne rešitve iz trenutnega stanja se lahko iščejo ali na liniji izboljševanja in izpopolnjevanja sedanjega zakona ali z radikalnimi spremembami dosedanjih »prehodnih« rešitev. V vsakem primeru pa bi morali težiti za tem, da se najdejo takšne rešitve, ki bi vnesle več sigurnosti na to področje, oziroma ki bi zagotovile možnosti osnovnih pravic izobraževanja, kakor tudi pogoje za stabilizacijo položaja prosvetnih delavcev v novih družbenih odnosih. * Po daljši razpravi je povzel besedo še predsednik tov. Mirkovič in dejal, da bo predsedstvo Centralnega odbora skušalo seznaniti najvišje državne forume s situacijo v šolstvu; hkrati je pozval sindikalne organizacije, da skupno z ostalimi sindikalnimi forumi v komuni nadaljujejo s pripravami za novo delitev osebnih dohodkov, ne glede na to, kdaj bo novi sistem praktično zaživel. Centralni odbor, je dejal tov. Mirkovič, smatra, da ni nobenega opravičila, da se že enkrat ne reši materialno vprašanje prosvetnih delavcev, ne oziraje se na to, kdaj bodo prišli novi zakonski predpisi v zvezi z novim sistemom nagrajevanja. 20 °/o, samo v letošnjem letu pa Dejstvo je, da neverjetno po-znaša ta porast v primeri z lan- časi izobražujemo nov prosvetni skim 15 milijard. Vendar, ker je kader in da iz leta v leto pada v tem letu ekspanzija šolstva na- zanimanje mladine za ta poklic, raščala z nezmanjšanim tempom O tem najbolje govore številke: in ker so stroški šolanja narastli od skupnega števila vseh štu-za 23 °/o, vsa ta sredstva še ne dentov, vpisanih v prvi letnik zadoščajo; dejstva govore, da so višjih šol, se je v šol. letu 1960'61 vsa razpoložljiva sredstva letos vpisalo na šole, ki pripravljajo manjša, kot so bila lani. Položaj učitelje, 25,4 “/o, medtem ko je ta naših šol dokazuje, da smo pri- odstotek leta 1955/56 znašal šli do vidnega neskladja med 94,7 °/o. potrebami šolstva ter sredstvi, Porast števila vpisanih štu-katera skupnost odvaja za te po- dentov v prvi letnik vseh višjih trebe. Mnenja smo, da je potreb- šol znaša letos v primerjavi z no z akcijo družbene skupnosti letom 1955/56 — 423,3 °/o, se pravi zagotoviti izenačene začetne po- štirikrat več; medtem pa je šte-goje poslovanja vsaj za obvezne vilo novo vpisanih na šole za šole ter določiti tudi. minimalni pripravo učiteljev v istem raz-standard teh šol, z načrtnim pre- dobju porastlo komaj za 40 "/o. livanjem sredstev pa nerazvitim V letih 1956—1959 je diplomi-komunam zagotoviti uresničenje ralo na vseh šolah in fakultetah, določenega standarda. Za šolstvo ki pripravljajo učitelje in profe-bi bilo najbolje, določiti odstotek sorje, 29.308 študentov, število nacionalnega dohodka za potrebe prosvetnih delavcev v vseh šolah šolstva, tako da bi se dohodki pa je v istem času porastlo za družbenega sklada povečali sklad- 12.407 ali 42,5 '/o vseh diploman-no z večanjem nacionalnega do- tov. 57,5 "/»diplomantov iz učitelj-hodka. skih šol in fakultet se ni zaposli- Pri kategorizaciji šol so delali lo v šolah! ponekod hude napake s tem, ker Prav tako tudi letošnji vpis so z njo samo prekrili stari pro- ne ohrabruje. V Srbiji (podobno računski sistem. Namesto nekda- pa je tudi v drugih republikah) njega proračuna dohodkov in iz- se je število vpisanih študentov datkov so zdaj izdelali finančni — kljub povečanim zmogljivo-plan, ki ima isto funkcijo. Šola stim višjih pedagoških šol — se ne razgovarja (se ne pogaja) s, zmanjšalo od 1343 v preteklem skladom o ceni svojih uslug. Na letu na 1084. Na treh fakultetah, IZREDNA SKUPŠČINA pedagoških društev Jugoslavije V proslavo 20-letnice Ljudske štev Jugoslavije: sprejeli so nova revolucije so se 10. novembra pravila Zveze in izvolili novega zbrali v Beogradu pedagogi iz predsednika dr. Dragutina Fran-vse Jugoslavije. Poslušali so pre- kovica, izrednega profesorja na davanje »Boj za socialistično filozofski fakulteti v Zagrebu, ter šolo«, ki je obravnavalo obdobje novega tajnika Ljubomira Kme-' našega šolstva v NOB in v času ta, svetnika v Zveznem zavodu socialistične izgradnje ter pouda- za proučevanje šolskih in pro-rilo mednarodni pomen naše re- svetnih vprašanj v Beogradu, volucije za šolstvo. V drugem re- Po novih pravilih je Zveza feratu je bilo govora o šoli v znanstveno strokovna organizaci-proizvodnji in o vdoru tehničnih ja jugoslovanskih pedagogov. Čla-elementov v splošno kulturo so- ni Zveze so pedagoška društva debnega človeka. Potem ko je oziroma v Sloveniji Zveza peda-podal pomen proizvodnega dela goških društev. Sedež Zveze je v zlasti v šolah druge stopnje, je Beogradu. Osnovne naloge Zveze referent postavil vrsto načelnih pa so: da obdeluje vsa pedago-vprašanj: ali naj bo gimnazija ška vprašanja, ki so v interesu pripravljalna ali zaključna šola; naše družbene skupnosti in same povezovanje šole in podjetja; organizacije pedagogov Jugosla-nadzor dijakovega proizvodnega vije, da sprejema ustrezna pripo-dela, nagrajevanje dijaka na pro- ročila in sklepe, da pospešuje izvodnem delu itd. znanstveno-raziskovalno delo, da O šoli in proizvodnji je govo- organizira izmenjavo izkušenj o ril tudi pedagoški svetovalec bistvenih vprašanjih pedagoške Drago Mehora iz Ljubljane in teorije in prakse, dalje, da sprem-obravnaval nekatere praktične Ija pedagoško življenje doma in izkušnje s tega področja. Bkrbi za njegovo popularizacijo, Naslednji dan je bila izredna da pomaga delu republiških dru-skupščina Zveze pedagoških dru- štev ipd. Koliko jih bo izpolnilo vrzel? OBISK St. 20 slovenskih prosvetnih delavcev v Ženevi OKRAJNI SINDIKALNI SVET V NOVEM MESTU O ŠOLSTVU napredek SaLRS tudfv Z dl'Ugi šo1^ 2,našli> od- Ne g^de na odstotek, ki si je tošnjem šolskem le+n nrirorni If^1- za po^c vzgojitelja v ob- poiskal začasno zaposlitev v uči- dva ^nomSnl tečaja zaPab?u" SalT pTe priSžnS? zTtak- SlUŽW’ je ™ndar £edno ločili za ^čiteljskfpokkc. 86 0d" wbol:iši<< Poklic ravno” finančno precej težijo zla- Švice večja skupina’ slovenskih ^Pravljal o šolstvu na svojem prpsvetnih delavcev; največje po- Zadnii ti ^ ♦ t» , fj1 ekonomsko pasivne občine, prosvetnih delavcev — 72 po šte- P0Tr°člu; i^eba je poudariti, da manjkanje čutijo v občinah Čr- zaključil ie že^deseti te vr^P^l R/fzmer\ kxal5r^ne, ^ ™ na- Na določen odstotek izgub je vilu ki si je v enotedenskem 1:0 T ko? k?že ~ ^ Primer, nomelj, Trebnje, Sevnica in Bre-leta 1958 t žih, osnovnih _šolah glede števila vsekakor treba računati. Nujno bivanju v Ženevi ogledala raz- da se. le okrajni organ družbene žice. Okrajni sindikalni svet v No- V novomeškem okraju1 pri* Pred dnevi se je vrnila iz vem mestu je pred dnevi obširno manjkuje trenutno okrog 182 leta 1 ToiHcji v c« s. • i ... , ouiiAii htevna w.eua ictcund-Li. iNUjno uivanu«. . — .* v/»-i^viwaci .. - za Šolstvo t in kvalltete učnega kadra, so do- P» je treba danes računati tudi stavo o šolstvu in vzgoji. Raz- orgamzaciie lotil Pereče proble- Razprava se o snreiemanin ah^oiior,tPraVll:nlik bro.™ane- Omenimo naj samo, ra obstoječe stanje, in sleherni stavo je pripravil UNESCO in je Patike v šolstvu, ki je — kot nila tudi njih šSoizSSSih^« ^,3ih,J?.xy.-^ker? 1?*». 195?/_6.0 u.eiteljica Pomeni imela poseben poudarek ' 1e ra™rava strokovnih šol §...jHHtVt H " ” ‘ se se- je dalje dotalc-— ------ ----- problema strokovnih ." ... ,;-r--------------- --------------------- -v. r™-... Kuuuai-BK. na pri- le razPrava na plenumu poka- šol. Nekatere gospodarske orga- strokovnih šol v 12 ucltellsKe službe kar 175, čioveka, od katerega je odvisna rodnih vedah in poučevanju tu- , a zašl° v zaclnjem času nizacije so nujno vezane na do- bo in o nedaeoškem in otrokov" Pn tem,.pa n's? všteti tisti> ki so vzgoja in izobrazba tridesetih, jih jezikov. Obiskovalci so se se- tudl v novomeškem okraju v te- tok strokovnjakov uo m o pedagoškem m strokov- umrli ali so bi unotnioni štirideset h ali več ntrnir i,o_ ______!—• ----- ----- * ............... - iz več stro- nem usposabljanju. umrli ali so bili upokojeni. Vzro- štiridesetih ali več otrok, od ka- znanili z novimi šolskimi pripo- zavea Položaj. Okrajni sindikalni kovnih šol in so zdaj v dokaj ne- k! Zn 10 so: slabe plače, težka terega je odvisen celo obstoj šole. močki in metodami, obiskali so ?ve^ na tel?1 Posvetu sicer ni na- ugodnem položaju, ker morajo Letos so za oba tečaja prija- službena mesta, ni stanovanj in Letos spomladi so zaradi po- več moderno urejenih šol in pri- šel izhoda iz zagate, vendar pa je vzdrževati po več takšnih šol, vili občinski ljudski odbori, or- podobno. manjkanja učiteljev zaprli kar 19 sostvovali tudi pri pouku. izmenjava mišljenj dala precej druge spet pa nimajo obveznosti g?”1 za šolstvo 82 honorarnih Spričo takega stanja so občin- šol in je blizu 990 otrok moralo r) -, . v. novih pobud, ki bodo vsekakor do prav nobene strokovne šole. učiteljev in učiteljic. Največ teh ski organi za šolstvo lahko samo obiskovati oddaljene sosednje Potovanja naših pedagogov na koristile. Plenum je sprejel zaključke je absolventov gimnazij, 41, sred- zadovoljni, da se sploh kdo šole, do katerih naporna in dolga razne mednarodne kongrese, raz- V novomeškem okraju doslej in priporočila, ki naj pospešijo njih kmetijskih šol 10, ekonom- spomni na pedagoško službo. Da- Pot znatno presega fiziološko stave in podobno so v zadnjem še niso našli objektivnih meril za izvajanje novega sistema; pred- skih srednjih šol 14 in ostalih 11. Pes in še dolgo, vsaj tako kaže, zmogljivost učencev. V takih času zelo pogosta, kar je vseka- razdeljevanje sredstev iz šolske- vsem bodo morale vse šole izde- Med slednjimi so ljudje zrelejših ne bo mogoče še računati na iz- okoliščinah, v katerih so zlasti kor zelo koristna reč- naši šol- s,kla premalo so se ukvar- lati programe svojega razvoja in let ki so se odločili za učiteljsko biro — vse dotlej, dokler ne bodo Pomurje in ostali podeželski kra- niki se tako seznaniaio z razme- jali ^ z delihrijo dohodka v potreb, da bodo imele jasno sli- službo zaradi veselja do tega po- odstranjeni slabi življenjski po- K smo upravičeno zaskrbljeni ,,nmi v 5ol,tvn soli. Petodstotni gibljivi del so ko, koliko sredstev potrebujejo in klica, kakor so to sami povedali goji za učitelje, dokler se ne bo nad učnimi uspehi in ne na kon- ■ „ , , ^ d’ P° na večini šol delili linearno, šol- kam jih je treba vložiti. Šolski v vprašalnem listu. Tem izjavam delo vzgojiteljev vrednotilo tako, cu tudi nad zdravstvenimi posle- V '° Problematiko s tega področ- ski kolektivi pa še vedno odia- kolektivi naj zahtevajo da o nji- bi prisodili vero skorajda v ce- kot se vrednoti delo n. pr. v pro- dicami šoloobveznikov, predvsem Ja ln z nlemm reševanjem v dru- šajo z izdelavo pravilnikov o de- hovih problemih razpravlja vsa najmlajših. Zavoljo , tega gačnem družbenem okolju in v drugačnih pogojih. Vse to jim lahko samo koristi. litvi osebnih dohodkov. Plenum je ugotovil, da so v okraju od objave zakona o financiranju šol naredili v tem smislu loti, saj imajo za seboj že eno, izvodnji. dve in tudi več let dela v raz- V začetku šolskega leta 1961/ . , . , »du. 62 je na Slovenskem še vedno ^voljoriega ie kajpada ra- Drugi tečajniki oziroma tečaj- primanjkovalo 540 razrednih uči- um].,lvo> da se prizadeti občin- Vp r| . cuanju soi nareoui v tem smislu mce so mladi. Kar 57 jih je iz- teljev. Tako pravi republiški skl organi bonJ° za sleherno uč- ™LPa .j1 ,P A ° zel° mal°- Viri sredstev za šolske polnilo komaj 19 let in 63 od zbirnik razpisov za nezasedena nc moč. Prav zato bo tudi Zavod e«aJ Pnfommti. Večini prosvet- sklade so zelo različni — del pri-Vseh_ je komajda zaslutilo, kak- službena mesta, ki pa tudi ni za- za napredek šolstva LRS v bodo- nih delavcev v naši deželi ni da- spevka od osebnega dohodka, dei šen je učiteljski stan, saj so bili jel vseh potreb. V primerjavi z če še prirejal take tečaje, ki za- ,no’ da bi se udeležila vseh teh dajatev in taks, del dopolnilnega v službi le en do dva meseca, lanskim zbirnikom, so se letošnje gctavljajo, četudi skromen, ven- kongresov, razstav in posveto- proračunskega prispevka, del do- Toda tudi ti so v veliki večini potrebe znižale le za borih 56 uč- dar dragocen dei vzgojnega uč- vanj; večina se dan za zapisali v anketne liste, da so se nih moči. nega osebja. odločili za učiteljski poklic iz ve- Danes bi bilo težko reči, ali selja do vzgoje otrok. Ali je mo- bo od letošnjih 82 tečajnikov in goče vsem tem izjavam verjeti? tečajnic v učiteljski službi ostalo Vsekakor ne! V razgovoru, v jz- 60 “/o, 70 % ali morda celo več. venslužbenem seveda, so bili od- To bomo videli iahko šele čez manišim . h lm ssttsa«« ss& fes£“lr radi gmotnih pogojev tega ne vedo, da se je dobršen del — po- <—,«4. marwo*'^ zmorem«; ali: ^Nadaljevala bom nekod 70 % in celo več učiteljev tudi ’ v tem da Rm študij na VPS, da ne bom za vse iz gimnazij in ostalih šol druge - 6 - da :im bodo slu2lh večne čase obsojena na mesto, stopnje — vživel v svoj poklic odmaknjeno vsaki kulturi in živ- Tudi glede kvalitete pravijo, p^agoš^a družba in jih pomaga reševati. Nov način opravljanja zaključnega izpita na hrvaiskih gimnazijah Na svoji seji dne 25. oktobra t. X. ja 3VC,LU' uta uu- f^em^itrdlfedaATi ^čin^a^lj”- dei vzgojnega uč- vanj; vecma se aan za dnem polnilnega prorač. prispevka go- nja zaključnega izpita na gimnazijah. ubada s svojim vsakodnevnim s-pcdarskih organizacij, del okraj- Sv?f 3® ugotovil, da pomeni dosedanji Osnove pedagogike, psihologi- delom ‘n težavami in bi bila zelo Py^af?Al?da za kadre in še dota- vsekakor pozitivno nolost16!3 našem • ---------- - r"fna'“b; j«»”s“ ?goC“,hV!a™ e_”p5PEc/ tu in tam lahko brala o vtisih, vaie v skiarce, skratka preteklost je po- da bi Mi navedli vire se po opravljeni gimnaziji ali postavilo na svoje mesto. člani. V svoji sredini so pozdra- zorne§a cdbo'>-a ^ bilo razvidno, za n^b .žiya>. aktualna in ri °!ed2ednlM izpitnih komis«? pV da je podružnica v obdobju ene- Manj prizadevanja so sebno pa predmetni učitelji so pou- ga leta uspešno in učinkovito de- P°kazali za temo Moj kraj danes, darjaii, da posvečajo dijaki zakiju£ lovala. Referat predsednika tov. a .zop? nfkoJiko.^ P^.vpraša- ^a0/taf2ek?užsnko°2LZe ^dmetuA« bile v skladu z gimnazijskim učnim načrtom, nekatere naloge pa so obravnavale prav specialna vprašanja, ki niso bila v nikakršni zvezi z gimnazijskim učnim načrtom in srednješolskim znanjem. Tudi prezahtevne naloge so bile vmes. Večino nalog so dijaki odlično izdelali in jim dodali na koncu tudi uporabljeno literaturo. Cesto oa so Vilčnika in diskusija so osvetlili in nakazali posebnosti in nju Moj kraj jutri, saj je tukaj v polni meri prišla do izraza fan- m naitazaii poseonostr in pre- , ^ iau- hodne težave pri uvajanju nove- . ^ Posameznikov iri skupine. ga plačilnega .sistema v prosvetni službi. Sklenili so, da bodo imeli člani komisij, ki so angažirani pri sestavi pravilnika na Pri razmotrivanju teme »-Moj kraj danes« bi morale zlasti pionirske zadruge z doseženimi uspehi prikazati pomen intenziv- drUza zomost izključno samo predmetu, katerega delajo domačo nalogo. ^ <6 le predmete pa zanemarjajo ali Pa jih uče le toliko, da izdelajo Tazrnrl Tej psihozi podlegajo tudi profe|? ji, kar ima za posledico, da popusc jo v predmetih, iz katerih dijaki u opravljajo zaključnega izpita, eni * rSSSSrš “SHH reševali konkretne probleme in P°mockov. Pionirska zadruga v L Vsi kancjidati bodo opravljal* skušali doseči skladnost v neka- I csnic l® v letošnjem letu do- pismeni in ustni izpit iz hrvatsko-srir terih vprašanjih. Hkrati pa me- ?egla reko.rden hektarski donos J,ezto in iugosiovanskih knji nijo, da bi bilo nujno, že pred kor,aze> sai le-ta znaša 10.700 kg 2. Kandidatje zbirajo teme za d°' sestavo pravilnika o oblikovan«! “a ba obdelovalne površine. mačo nalogo iz učnih predmetov. T®' in delitvi dohodka izvesti kate- Družbeno življenje članstva se tem pa^e treto^zlth^ne'b®' gorizacijo šol in tako postaviti le odražalo v sproščenih zabavah do posegale v preveliko specializacij®' osnovo in izhodišče. Gospodarske P° sestankih, ki so bili vselej na \ 3:.Vstni .del lzPita bodo opravlja,, tnrTTf-i-v-hl ____ -z _ r _ rlmicfi o /-vi i LFH organizacije samo ustvarjajo ma- drugi šoli. _ menirda boM odgovariali na^vpr^a; kandidatje kakor preteklo leto, to P® , . , , , - - ---- meni, da bodo odgovarjali na vpraša tenaino bazo v proizvodnem pro- Na občnem zboru so se člani nja s področja naloge, hkrati pa tu£ cesu; šolstvo pa je v glavnem ve- poslovili od dolgoletnega in jz celotne snovi predmeta, iz kater® zano na prispevke in dotacije iz vzornega pedagoškega delavca 'a 1°Teme8 za domačo" nalogo dai®i® sredstev družbenega sklada za tov. Božidarja Tomažiča, bivšega profesorji dijakom po uspešno doko® šo stvo, a prav od slednjih zavisi upravitelja osnovne šole v Pesni- ?"fJ2inIVdMroaif^du,DyTd*aJ parf terf višina prijemkov prosvetnega de- ci, in tov. Lenke, učiteljice v Ja- rokomi 1 p ^ i*. . . lavca. Nov način financiranja, fi- služeni pokoj. V nančnega poslovanja in admini- izročili skromno darilo, stracija jemljejo upraviteljem mnogo časa, tako, da se sprašujejo, »ali smo računovodje, knjigovodje, komercialisti, pisarniški uslužbenci ali pedagoški vodje zavoda«. Z namestitvijo pisami- ^»-Preveč _administracije!« mno- toda brez vseh nepotrebnih na- Taka medsebojna kontrola dela bi težavnofker zl^olno, oAemuAno kar sumljivo bila več vredna kot vsi osebni zaposlitev na srednjih in manjših Mladinski orkester na osnovni šoli v Škofji Loki vadi za nastop Manj administracije in več temeljitega dela kobskem dolu, ki odhajata V za- Pouk za dijake rv. razreda SDOrnin so iima tra3al do so- sprila, domačo nalogo P spomin so jima morajo dijakl lzroSitl svojim prof® sorjem do 20. maja. B-a J. NAŠ FANT Ob 10-letnici vsgajališša v Planini gokrat tožijo šolniki, ki sestavlja- vlak, ki nekje že _ _ _ ____ voi na sieun m m man - rsehneea n???5iJulofA administraciji načrti in vse, še tako podrobne šolah ni -dela, honorarno moč pa Strokovnjaki na splošno ne ce- Čudno, ali ne? Zaplul je noveli «»■' “ tArrsiaR ™-s-^ <• -- -- — .........nie^fj *...In se Vas oseh vedno 'rj .< nam je sporo6 kaj naj bi napisali v rubriki: tako prepotrebno skrajšati na mi- učni načrt. Na neki seji”ko raz- . ______ _______ Kajbom letos preštudiral? nimum. Zakaj ne bi o vseh pravljali, če morda ni škoda, da Reformirana šola zahteva od človek se ne more "kar tako njegovo življenje J V en dar' na* Nisem proti načrtnosti, toda mogočih vzgojnih problemih, ki učitelji ob medsebojnih hospita- Prosvetnega delavca nenehno iz- prilagoditi togemu hišnemu redu, Močil i? srca Tudi mi njego menim, da bi se takim rubrikam so v nekem razredu, razpravljal cijah zamujajo delo v razredu! oboževanje m strokovno izpo- }d je enak 7Jvse in uiem]uje ho. ln , ' dl mi ni B ars&r? smz ssam s&m nsur SfasfSLSsar s£& Fsss&srsss. sta* SkVjzjrsauzz ^ st&ste&srs ■ ‘" nostjo terjajo od šolnikov, da da je tudi za nas čas zlato. Zlato polnjevati, saj to od njega terja bi se učiteljstvo udeleževalo v fini ali celo hrer hraniteljev si-ah Imel cnm voin-n m s določijo datume šolskim nalogam v tem smislu, da je po končanem čas in ljudje ki v njem živijo. večiem številu.Nujno je stremeli pred [nanimi in neznanimi teža- iZf .vAL/J ^lutiteMeVaMi- P‘ m celo naslove, kar je vendar šolskem delu, ki ni lahko, šolnik. Zato, dovolite, da še enkrat ono- za dvigom našega šol- vami nemb in obuv ho,. Mogoče slutite ze, zakaj. skoraj absurdno. Saj tudi. pri tem čimmanj obremenjen predvsem s zorim na izredno pomembno sbva kot celot;e> Pogoj za to pa ’ ' delu velja načelo: izhajaj iz žive stvarmi, ki sodijo v administra- vlogo, ki jo imajo ravno hospita- *e široka razgledanost prosvetne- Tudi NJEMU je podal vzgojni .. Pišite mi!< — >Oprosd^' V neposredne stvarnosti tudi pri nalogah! Predvidevati, katere metode boš prj šolskem delu uporabljal, ■ je prav tako težko. Vsak dober prosvetni delavec vendar ne bo za vsako ceno ob- Ijubil sem se.. .< ^ *...Težko se odločim saTn0J cl,°tn * o,,™ žSrslinAžfl “«• tem obstaja. Preveč pažnje posve- dolgo aktivno uveljavljajo in beni sistem zahteva. kritično opazovali njegovo držo, n]erlpo -j „„ mor^0 čajo izdelavi raznih letnih načr- prepričan sem, da o slabi kvaliteti tov in vse premalo resničnemu dela tam ne moremo govoriti! delu v razredu. Zadnjič sva se _ _ drobne ude in na krtačko pristri- ”,0uirske igre se približujejo žene lase. Dečkove jeklenomodre v . zaključni fazi, lahko pa že sedaj oči so izdajale čvrsto voljo, ki se držal take ali drugačne metode, odkrito pogovarjala s kolegom. Pa . Pray..Protiutež nezdravi admi- trdimo, da so očrtale pozitivne je pozneje velikokrat sprevrgla v če bo ugotovil, da z njo ne dosega nanese pogovor na šolo. Sicer nič mstraciR. kl se kot črv vedno sledove v splošnovzgojnem in iz- trmo in bes. V ihti je udaril brez najboljših rezultatov, pa čeprav 'čudnega, saj veste, da se šolniki globle zajeda med šolnike, naj bi obraževalnem delu. Zlasti plodna premisleka, v trenutkih brezmoč Pa še recite, da ne Tn°ify ljudje iz zavoda nadomestiti “ zine? NAŠ FANT, krmar na m, služi .vojaški rok. Tudi na Pred kratkim, se nam je ogl $ jo je trikrat planiral. Trikrat pač kjerkoli najraje pogovarjajo bil° Pravilno medsebojno vred- in razgibana je bila etapa — Moj nosti pa je zajokal, fak je bil, ? pismom. Malo bolj skop J mislim zato, ker na nekaterih o šoli... Več kvalitete v pouk nntenje dela, kar je mogoče videti kraj včeraj. Mladina je z navdu- kot večina njegovih sošolcev in besedah: >0 sebi Vam nimam ( šolah prakticirajo tudi to, da sam in manj v administracijo, na rednih hospitacijah in nasto- šenjem listala po sledovih pre- vendar je izstopil z nadarjenostjo. Posebnega pisati, pa saj tuo^ji zahtevajo učni načrt od posamez- sva menila. Potem je kolega do- Pih- Vsi vemo, da mora biti delo teklosti, se zanimala zlasti za ob- Ker ni imel nikogar, se je navezal smfm: ker Je zdai moje zivij „ nih šolnikov v trojniku. In ti, dal še tisto o pedagoških vodjih v reformirani šoli kvalitetnejše. |!||||||[|||||||||||!|||[|!|!|m na osebe, ki naj bi nadomeščale oojaska tajnost. Sicer pa • ^ ^ ubogi šolnik, ki vse to pišeš z na osnovnih šolah, ki bi z last- To pa ne bo s predpisovanjem družinske člane: rad je imel vzgo- ču*lT1} kot ” int,erJia!U' roko! Prav ob sestavljanju na- nimi nastopi morali pokazati, nekih že v naprej določenih na- i /; jitelja, učiteljico in kuharico. Tudi mi ,e zato laže kot mvar Črtov neredko trajajo konference kako je v razredu treba delati Črtov do potankosti, ki še visijo Ali 816 DOFClVnClll mi smo počasi začeli slediti z za- kJ !e n™°P ^oljenpi sfl po štiri m pet ur! Prav tako tudi brez vseh natančno predpisanih v zfraku, ampak bo predvsem s -vi si vni im m si upanjem njegovemu vsestranske- onzmeb Meniva ,e tu ,0 M konference o vseh mogočih oseb- datumov za šolske naloge in vsa temeljitim delom v razredu, ki ga nGVOCtllUO ZG mu napredku, ceniti njegovo od- mi m tLeba °krbeti. in. P.]* Ja ^ mh planih, ki jih je pač treba za druga področja vzgojne dejavno- oplemenitijo lahko le nesebične n n n r z r-i m % ri-, si . točnost, v katero se je oblikovala ose. Mnogokrat si mishrn. ^ vsako ceno precizirati do zadnje sti. Vzorni nastopi naj bi bili medsebojne primerjave in kot po- P R O SVETN FCr A trmasta in muhasta volja puber- ?endar ™sel samega sebe’ pičice Saj mi bodo tovariši opro- številka ENA! Vsi na neki šoli sledice teh tudi boljši in uspeš- , l tetnika. bo uspelo, stih, če pisem v takem tonu. Neki naj bi v učnih urah pokazali, nejši učni in vzgojni milem v T)ET A VE A osebni načrt je prav, da napraviš! kako delajo in kateri metodični delu. P J UI-jLjSI V Ks/i. ------ ...... . ,.„,n Tudi učni načrt moraš imeti — in vzgojni prijemi so uspešnejši - ....................poslovil od nas. NAŠ FANT je šel nekdanji učitelju ti želim n Bojni pnjenu so uspesnejsi. ^ nillllllll!llllllljnilllllllllllllllllllllllllll||||||I||||||||||!||||||||||||!|!i|j|| na morje. Postal je krmar na ladji, srečo/ S'U ......ne vem ...« rJar}n0 ..... , Dragi NAS FANT! te d%0ji Končno je prišel 'dan. ko se je st našel samega sebe! In mi- pSo OB POSLUŠANJU RADIJSKIH ŠOLSKIH UR Kritičen odgovor na članek »Premik v glasbeni vzgoji« Ob prebiranju sedemnajste Številke Prosvetnega delavca so-se mi oči ujele ob članku, v katerem se neki ‘Solnik pritožuje nad izvedbo radijske šolske ure, Saš da mu oddaja, ki jo je poslušal z učenci, sploh ni koristila pri izpopolnitvi učnega smotra v tedenski učni enoti. Podobne pripombe bi lahko Prispeval tudi sam, le da so drugačnega karakterja. Večkrat sem že razmišljal o tem in me zanima, če se tudi drugi učitelji, ki Poznajo vrednost radijskih šolskih ur, srečujejo z istim problemom. Le s skupnimi močmi bomo laže razvozlali nevšečnost. Za kaj gre? Poznano nam je, da se radijske šolske ure precej držijo uč-hega načrta in da se z njim v skladu tudi posluša snov za posamezne razvojne stopnje. Snov, ki jo posredujejo radijske šolske ure. se mi zdi pestra in raznolika. Otrokom se s poslušanjem širi spoznavni svet. Vemo nam-r®č, da učitelj pri posredovanju Posamezne učne teme ne more Prikazati vsega. Zanj je bistven Učni in vzgojni cilj, ki ga je hp-tel doseči v uri. V eni uri pa Učitelj ni zmožen prikazati vseh zakonitosti in sprememb v prirodi in družbi. N. pr.: učna enota — Jesen v gozdu. Ta enota je zelo obširna, Učiteljev cilj pa je, da prikaže otrokom le osnovne in bistvene spremembe, s katerimi je zveza-no jesensko obdobje. Res je, da se ta učna tenia koncentrično razširja vsako leto. Vendar se ne P^ore nikdar prikazati vseh sprememb v posameznih življenjskih Prostorih (močvirju, gozdu, polju, ^riu itd.) povezano z odnosi med ljudmi, živalmi in rastlinami. Sedaj pa kar k problemu, ki pogosto srečujem pri posluša-nju. Tudi v torek 24. oktobra lc61 sem poslušal radijsko šolsko Uro z naslovom — Krilata kara-vana. Vsebinsko sem se podkoval (delno) iz dodatka v Prosvetnem delavcu. V njem sem dobil Snovne niti, ki so bile potrebne FRANZ KAFKA: SPLET NOROSTI TN BOLEČINE ju, Uredništvo knjižnice KONDOR pri finski založbi obvešča bravce, da l. Pravkar izšla nova knjiga te zbir-h : Franz Kafka — Splet norosti in rdečine. V knjigi je po pomoti iz-?a!Jla opomba k, sliki, ki je repro-“Ueirana na ovitku. Ta opomba bi se korala glasiti: Marc Sagalf, Padajoči ‘Uigel. Andric in Desnica v nemškem Prevodu. Munchenski dnevni časopis pred kratkim objavil Andričevo Povest »Aska in volk« ter seznanil oralce o ustvarjalnih potezah letoš-Uega Nobelovega nagrajenca. Izbor plenjenega, dela je značilen za nem-rai Jerami okus, ker nemška kritika ada govori o problemu umetnosti in ^nika, kar se je v večji meri dotik Io pri Thomasu Mannu. Iz kri-p"6 le razvidno, da v inozemstvu ne onijo . Andriča le kot »folklornega« Pisatelja, marveč mu upravičeno pri-Llsujejo vse kvalitete, ki mu gredo jot Nobelovemu nagrajencu. Nek orug časopis pa je natisnil prevod jjntastične pripovedke Vladana Desnice »Frater z zeleno brado«. za pripravo učencev pred poslu- Popravljal sem sprejemnik, da bi OČjClVlj6n V PD St. 19. Z dne 22. nOVembra 1961 šanjem. To uro sem uvedel v izostril glas. Bilo je nemogoče. pouk kot dopolnilo pri obravna- Ne vem, če prav sodim, mogoče V naši ugledni založbi sem ku- gled, nato iskanje odobritve je žita čustva ter težita naprej, Pra" vanju učne teme — Jesen v go- tiči krivda v našem sprejemniku, pil na 136 straneh ciklostiran pot, ki je za učbenike zakon. Toda vimo temu zvenenju disonanca (.) zdu. Učencem sem pri obravna- Toda čudno se mi zdi, ker je na- priročnik ali učno knjigo z na- J. B. se ni zmenil za nasvet in je — op.: tolmačenje nepravilno in vanju te učne teme prikazal ša šola na takšnem'mestu, da va- slovom: Josip Brečko — Pot v izdal priročnik brez vseh odobri- razlaga nedopustna!; 22. uč. e. spremembe, ki nastopijo jeseni V lovi direktno prihajajo do naše- glasbeni svet — Ljubljana 1958, v tev in priznanj šolskih organov, cit.: trajnost not in pavz (!) op.: gozdu in kako so te spremembe ga radijskega sprejemnika. Zam- ovojnicah, tiskanih pri Litogra- zato ga moramo kot takega tudi note niso trajne, ampak trajajo v odvisnosti z ostalimi člani te ma me, če so tudi drugod učitelji fiji Jugoreklam. To naj bi bila tretirati. Avtorju tega ni zameriti, toni!; 80. uč. e. cit.: Glasbeni združbe in človekom. Ena od teh naleteli na podoben problem. učna knjiga za tako rekoč vse ker pa je njegovo delo seglo tudi okraski so male note, ki lepšajo sprememb je tudi selitev ptic. Snov, ki jo je obravnavala vrste šol. Začudilo me je, da av- že v šolo, je naša dolžnost, da melodijo (!) — op.: male note?.; Nekatere ptice, ki žive skozi vse ura> je zej0 zanimiva. V njej tor svojega rokopisa, za katerega ocenimo plod njegove nekritične ali cit.: izmenjava glavne note s poletje v tem življenjskem pro- ^ otroci spoznali del močvirske je iskal tudi pri šolskih organih ambicije, posebno še odgovarjajoč spodnjo stransko noto (!) — op.: štoru, ga jeseni zapuščajo zaradi ^rufbe, pripravo rac za selitev odobrenja za uporabo v šolah, ni na nekritičen in nepoznavalski kaj je glavna nota?! ali dalje cit.: pomanjkanja hrane in ostrejših jn njihove težave na poti. Mi- niti popravil, niti ni oskrbel stro- članek, v katerem je nekdo na- okraski nimajo točno odrejenega klimatskih razmer. Za dopolnilo siim; da so te oddaje namenjene kovne recenzije, kar mu je bilo svetoval tak priročnik celo kot ritma (!). pa se mi je zdela ta ura kot na- vsem otrokom — tudi vaškim, nasvetovano, vztraja pa pri tem, vodnik v glasbeni svet. Zameriti samovolja in nedoslednost v lašč primerna. Saj to je tudi bila. sodelavci Radia Ljubljane, ki da je njegova knjižica, namenjena pa je nekaterim glasbenim peda- T.n:mpnnvaniu je zaznavna mno- Nevšečnost pa tiči povsem nekje pripravijajo radijske šolske ure, glasbenemu pouku, toliko dobra, gogom, katerim tudi morda služi a krat 7 Ug e cit.: časovna doba, drueie. se morajo tudi zavedati, da je da si upa z njo utirati pot v glas- ta knjižica kot »potsetnik« pri f , . \ a (i)’!— op.: časovna fežavaml rac^pri sehtl^Na'kom avtorji nikakofpl le vT^j ^ pa"označlTe0EnkratT^lomkoS cu sem povprašal učence, zakaj J110,. ?* se na snovi in obliki ter pomanjkanju vajam le nekaj od nebroj grobih in t ^rugi5 krez ulomkove so bili takšni. Zanimalo me je, ^ čirnbol] povečal o *■ stro^ovne kvalitete ne more naši napak, nepoznavanj, nepravilnih črte,. g u£ e> cit.: osnovni tak- kaj je bilo tej nemirnosti vzrok. ko^ ^ šolski mladini in verjamem, tudi izrazov in tolmačenj, slabih m tovs-. načini in lavni taktovski Otroci so mi odgovorili, da so iz- uresničil učni na^Jci zahteva, ne odraslim_ Odgovor ni sestav- nepravilnih definicij, nepravilne elni (!) . enkrat en0j dru_ vajalci preveč hitro govorili in da je vzgojni m .zobrazbem smo- ljen le ob izidu te knjjžicei ampal? razlage terminov itd. gič drugo!; ista uč. e. cit.: delitev da niso »ničesar« razumeli. Nji- ter P<>vsod enaK. .e odgovor na vdor takega učbe. »Pot v glasbeni svet« je raz- ravnfee in neravne, neenake na- ho vi sodbi bi se priključil tudi Nakazal sem e en problem, n.^a v posarnigne kakor na- deljena na 80 učnih enot, s tremi v^ne /^ar nanaša na dvojne glav-sam. Tudi meni so se zdeli po- ki ga nisem zasledil le v tej uri. anonimni člankar v zgoraj stranmi uvoda in devetimi stran- ne ^aktovske načine)!! — op.: ves samezni izseki nerazumljivi. Iz- Dejstvo je, da je poslušanje ra- citirani številki P. D. Oglejmo mi Osnovnih pojmov o harmoniji, citat samovoijen!; 27. uč. e. cit.; vajalčev govor je bil premalo Ja- duskih^ solstah^ ur ^tezkočeno ni kritičn0! v 6em je stvar. kadenci to moduladji. cel {0nske razdalje pišemo s štev. sen Zdelo se mi ie, da se preveč ne rodi uspehov. Da bi se pro-drži zakonitosti vejice. Prav je blem razjasnil, bi prosil tudi J. B. je sestavil »Pot v glasbe- S!TlotrlA leg* priročnika so ^ poltonslce s 1/2. Ton e je te- to "pri^podajanju snovi' v takšnih ostale učitelje, da opišejo svoje “ SV®^ Hpkforieinamo" bodam, Ljudski prosveti, gimnazi- zllni. vodilni, f pa namembrn toni tako teže razumljiv. Zato bi bilo stavljalcem radijskih šolskih ur. k°y”]g kie 0^gani’ delitev na 80 učnih enot privleče- splošno zamenjuje avtor ob- bolje, da bi govorili počasneje m Prepričan sem, da nam bodo po- odobntev pri- na za lase in le beSa oneSa’ ki sea stopen intovalalktrntiteta) slovničnih zakonHosti^Stav^naj ^ | Ttl ^ ^e ^t^S bodo kratki in razločno povedani. Urbančič Bernard cija ocen, skrben strokovni pre- n“nnvnih 5Pnlah k8ipr ima (kvaliteta)!; 37. uč%e. cit. Seksta |: Muce, kot so jih narisali učenci ob poslušanju radijske šolske ure Poslušali smo zgodbo, Knjižnica Društva za moderne tuje jezike ki jo je povedal svinčnik ne- na dobrih deset minut je ^ .Nkalo do zvonjenja. Z radij-r.jjh aparatom sem stopila v raz-Otroci so stali ob topli peči, r.~‘£aj jih je bilo v klopeh. Okrog u. ,e klopi pa je bila živa kopica, v le zaverovano nekaj pregledo-a- Opazili so me šele, ko sem c lihi približala. »Glejte, tovariši-je prvi zaklical Janez in mi r^olij list papirja. Takoj sem vg?tovila, da so učenci precenjeni muce, ki so jih že nekajkrat pisali za domačo vajo. Že dni smo se pripravljali nt iV'isko šolsko uro — na zgod rv’ ki jo je za konec povedal Sv »ičnik. ^.^Takole smo se pripravili na- »V torek smo imeli telovadbo. teiPo v Vrsti smo korakali proti -ovadnici. Ob vhodnih vratih so ^a®nci zagledali šolsko muco. snovedn° je gledala v dolgo vr-• Morda se je bala, da jo bo d .° udarji) ali pa ... Kdo bi ve-Sg .ujsne misli? Po končani uri kot'16 vecb10 stiskala v istem t'eaU' Branko j° Je brez moje zaneset v razred. Izko-u. ha sem trenutek in zadržala Sa.er>c® še nekaj minut. Muco bj 0 si dobro ogledali, do nasled-sat'§a dne pa 60 moraii nari-D-A ~~ pravzaprav so jo narisale ij.une mamice in dobri očetje, los>r ^ imel spretnejšo roko. Na-ni uspela, zato so se je mo-s^1 Ponovno lotiti. Drugi dan delo vsi skupaj ocenili, j. ®Pci so sami znova in znova opravljali. *etek. Že sam pogled na ra- dio je pomenil spremembo. Pričelo se je... Učenci so v začetku napovedovalcu celo glasno odgovarjali, kasneje je za to zmanjkalo časa. Ob koncu so bili nad zgodbico navdušeni. Zakaj pa ne? Imeli so jo na papirju in njihove muce so jim glasno povedale, da ljubezen ne pozna razlik. Angela Čampa, osn. šola Stopiče pri Novem mestu »PEDAGOŠKI RAD« ZA 20-LETNICO VSTAJE Najnovejša številka »Pedagoškega rada« (7—8), »revije za pedagoško in kulturno-prosvetna vprašanja«, ki jo izdaja Pedagoško-književni zbor NR Hrvatske, prinaša vrsto zanimivih člankov in razprav. Na prvem mestu piše Tomo Žalae o prispevku prosvetnih delavcev v narodni revoluciji in povojni izgradnji novega sistema (sestavek ima značaj svečanega uvodnika ob 20-letnici vstaje); Dra-gutin Pazman piše o nekaterih naprednih pokretih prosvetnih delavcev Hrvatske med obema vojnama; zanimiva in dokaj izčrpna je študija dr. Dragutina Frankoviča o pedagoško-književnem delu Grgura Karlovčana — poskus približati današnjemu brav-cu silno zaostale razmere, v katerih se je moral ubadati naš predvojni učitelj na vasi; Ante Blaženčič poroča o razvoju osnovnega šolstva na Hrvatskem po osvoboditvi; Emil Pa-ravina piše o tem, kako se pridobitve naše revolucije in ideja jugoslovanstva goji v delu s pionirji. Dr, Ivan Furlan objavlja študijski sestavek o psihologiji učenčeve discipline. Mirko Krčmar piše o poglavju iz matematike. V zvezku sta objavljeni še dve osmrtnici in nekaj drugega gradiva. V celoti se je nova številka »Pedagoškega rada« lepo oddolžila letošnjemu vsenarodnemu praznovanju 20-letnice revolucije vstaje Jugoslovanskih narodov. (Dalje Iz prejšnje številke) 51. Easy Reading. Short Stories by American Authors. Zagreb 1958. 52. Easy Reading. O. Wilde, Three Stories, Zagreb 1958. 53. Dr. Rudolf Filipovič, An Out-line of Engllsh Grammar, Zagreb 1959. 54. Dr. Rudolf Filipovič, Engleski izgovor, Zagreb 1954. 55. Marijan Urbany, Foreign Trade Correspondence, Zagreb 1957. 56. Urbany-Bartolič, First Steps in Business English. Zagreb 1958. 57. Marijan Urbany, An ,Easy Way to Business English, Zagreb 1958, 59. Mihailovič-Babič, Srednji kurs engleskog jezika (III. izd.) Beograd 1955. 60. Mihailovič-Babič, Viši kurs engleskog jezika (VI. izd.) Beograd 1959. 61. Garrldo-Božič, Prva engleska čitanka (III. izd.), Rijeka 195.1 62. M. Ilič, Udžbenik engleskog Jezika za V. razr. osn. škole, Beograd 1958. 63. M. Ilič, Udžbenik engleskog jezika za VI. razr. osnovne škole, Beograd 1958. 64. M. Kekič, Udžbenik engleskog jezika za VII. razr. osn. škole, Beograd 1958 65. M. Kekič, Udžbenik engleskog jezika za VIII. razr. osn. škole, Beograd 1958 66. G. V. Carey, Mind the Stop; Cambridge 1958 67. G. Barnard, Better Spoken English, London 1959 68. J. I. Scobie and W. O. Williams; English For Today, London 1960 69. C. K. Ogden, Englisch ohne Bal-last, Berlin 1958 70. P. Hartig und P. Newhouse, 30 Stunden Englisch far Anfanger, Berlin 1952 71. G. Sampson, The Concise His-tory of English Literature, Cambridge 1959 72. G. Scheuenveghs, Present-Day English Syntax, London 1959 73. R. Kingdon, The Groundwork of English Stress, London 1958 74. M. West, Learning to Read a Foreign Language, London 1959 75. P. S. Tregidgo, Practical English Usage for Overseas Students; London 76. J. B. Priestley; Literature and Westem Man, London 1960 uka, reforme glasbenega pouka in glasbene vzgoje, česar avtor Netočne definicije v navedeni .... članka ne pozna, sicer ne bi tega učni knjigi vnašajo nejasnost in I| dela priporočal celo gimnazijam zgrešeno pojmovanje. Na primer.: It in učiteljiščem! ’ 1. u5. e. cit.: Glasba je umet- g, '■■■ Izražanje avtorja priročnika je nost) ki izraža misli in raZpolo- ..r. ^ r-,-wJ ‘ | neprecizno in nepedagoško. Ter- 2enja s toni (!) _ op.; siaba de- fciltU1 m*ni za posamezne pojme so iz- finicija in nestrokovna!; 79. uč. e. i raženi tako, da celo vešč čitalec cit; Glasbena umetnost izraža s prihaja v zadrego, kaj naj kom- t;Qnj dujevna čustva in občutke, binacija izrazov sploh pomeni. Naj Posvetna glasba izraža veselje, navedem le nekaj primerov: cit. trpljenje in valovanje človeške 10. učna enota (v nadaljevanju duše, religiozna pa pobožnost (!?) uč. e.!) — Podaljšanje notnih — op : estetsko nepravilno tol- ................ vrednosti (!) — Opomba (v nada- mačenje!; v isti uč. e. med vrsta- '5* :: Ijevanju op.: pravilno se glasi rRj glasbenih del za zbore arijo, .povečanje!; uc. e. cit.: Kadar po- opereto in opero! 1. uč. e. pravilno vežemo več not v eno skupino na in nepravilno valovanje zraka (!) JV en zlog, imenujemo to legato, ve- _ op.: odveč!? 9. uč. e. cit.: Ena-K - zano (!) — op.: nerodno izražanje!; komerno izmenjavanje notnih 23. uč. e. cit.: Tone delimo na dol- vrednosti v taktu je ritem (!) -žino, višino, moč, barvo in esteti- 0p.: netočno!; 8. uč. e. cit: V ko (!!) — op.: nepravilno in zgre- glasbi je pavza znak za molk in šeno!; 75. uč. e. cit.: Konsonanca razmišljanje (!) — op.: odveč!?; in disonanca. Ce istočasno zaigra- 24. uč. e. cit.: Triola, ki je enako-mo na klavirju dva različna tona, vredna četrtinki, je op.: označena ki umirjeno zvenita, pravimo s tremi osminkami = dvema četrtemu zvenenju konsonanca. Ce tinkama = polovinki (!) — op.: pa dva različna tona, ki ju za- Popolnoma nepravilno!; Osnovni igramo, vzbujata nemir in dra- pojmi . o harmoniji — itd., cit.: Trozvok sestoji iz prime, terce in kvinte (!) — op.: pravilno: kvint-akord sestoji iz osnovnega tona, terce in kvinte!, in dalje cit: mali trozvok na IX. III. in VI. stopnji obsega čisto 1, malo 3 in zmanjšano 5(!) —op.: popolnoma napačno!; cit.: Trozvok ima temeljni ton v basu, sekstakord ima temeljni ton v seksti, kvartsekst-akord pa v kvinti (!) — op.: popolnoma napačno!; in dalje op.: v označbi prestav je kvartsekstakord napačno postavljen in označen! Vse predstave akordov označuje ž ulomkom in nekje celo z nepravilno postavitvijo (str. 129)! op.: pravilne so le številčne oznake!; cit.: septakord ali četverozvok (!) — op.: septakord je temeljna oblika četverozvoka! Iz zgoraj navedenih pripomb k tekstu, vsebini in obliki, da ne govorimo h pedagoški zasnovano-sti, spoznamo, da je kritični pregled tega dela, upoštevajoč le delček' nepravilnosti v izrazih, definicijah, terminih in izražanju ter tolmačenju dal tako porazen strokovni rezultat, da moramo na osnovi tega to knjigo smatrati za popolnoma neustrezno pedagoški praksi, ker kot taka lahko naši glasbeni vzgoji in glasbenemu pouku več škoduje, nikakor pa ne koristi! Vsako opravičevanje je tu odveč. Knjiga ni bila niti glasbeno strokovno, niti glasbeno teoretično, niti glasbeno pedagoško, niti tekstovno jezikovno pregledana, a našla je pot v svet, toda kot nepoklicana ne more in ne sme utirati poti v glasbeni svet naši mladini, ki mora biti deležna najsodobnejšega in najboljšega, kar premorejo naši glasbeni strokovnjaki. Učbenik, ki bo obravnaval glasbo izven zgolj osriovne glasbene teorije, je v pripravi do naslednjega šolskega leta. Pleško l£or 77. A. D. Booth etCi Aspects of Translation. Studies In Communica-tlon, London 1958 78. C. E. Eckersley and W. Kauf-mann, A Commercial Course for Foreign Students, vol. I, II, London 79. W. J. Bali, A Practical Guide to Collocjulal Idiom, London 1958 80. R. Lado and C. Fries, Lessons in Vocabulary, Michigan 1959 81. A. J. Thomson and A. V. Mar-tinet, A Practical English Grammar, London 1960 82. D. Hicks, Foundations of English (Students Book I, II, III) (Teacher’s Book I, II, III), London 1960 83. Cranford-Kem-Needleman, A-merican Literature College Outline Series, New York 1960 84. D. W. Clarke and M. D. M. Mackenzie, Modem English Practice, London 1959 85. A. Chdrel, Engleski brez muke, Beograd 86. A. Johnson and G. C. Thornley, Grammar and Idiom, London 1959 87. G. A. Pittman. Preparatory Technical English, London 1960 88. H. A. Watt-Karl J. Holzknecht-R. Ross, Outlines of Shakespeare’s Plays, New' York 1960 89. R. A. Scott-James, Fifty Years of English Literature (1900-1950), London 1960 90. E. LegouiS; A Short History of English Literature, London 1956 91. J. Burgess Wilson, English Literature, London 1960 92. W. J. Bali, Selected Texts of Modern Dialogue, London 1955 93. J. T. Pring, Colloquial English Pronunciation, London 1959 94. W. S. AH en, Living English Structure, London 1960 95. P. Strevens, Aural Aids in Language Teaching, London 1958 96. Websters New Collegiate Dic-tionary, Springfield (USA) 1959. 97. Websters Dictionary of Syno-nims, Springfield 98. K. Beckon and Arthur Ganz, A Reader’s Guide to Literary Terms, New York 1960 99. Th. Walton, An Advanced English Reader, London 1961 100. L. C. B. Seaman, A Short Social History of England,, London 1960 101. E. Strauss, G. B. Shaw, London 1950 102. A University Anthology for Engineers and Scientlsts, London 103. J. A. Bright, Junior English Composition, London 1960 104. Eckersley and Seaman, Pattem of England (vol. I, II). London 1960 105. M. West, Teaching English in Difficult Circumstances, London 1960 106. M. West, A General Service List of English Words. London 1960 107. V. H. Collins, Right Word. Wrong Word, London 1960 108. V. H. Collins, One Word and Another, London 1960 109. A. Johnson, Common English Sayings, London 1959 110. A. Johnson and G. C. Thor-nely, Grammar and Idiom, London 1958 111. R. Cooke, Notes on Learning English, London 1960 112. L. R. H. Chapman, Prečiš \Vriting, London 1958 113. T. J. Fitikidles, Common Mista-kes in English, London 1959 114. C. V. Wedgwood, Seventeentht Century English Literature, Oxford 1961 115. Ball-Thomley, The Golden Road to English Literature, London 1960 116. R. Spiller, The Cycle of American Literature, New York 1957 117. H. Whitehall, Structural Essentials of English, London 1958 118. H. Wentworth-S. T. Flexner, Dictionary of American Slang, New York 1960 119. R. Meldau-J. Leyton, The Little England Book (The Most Important Conversation Subjects and Their Vocabulary), Munchen 1959 Francoske knjige 1. Marinovič-Brujič, Francuska vježbenica za V. razr. osemletke, Zagreb 1955 2. Marinovič-Brujič, Francuska vježbenica za VIII. razr. oseml. Zagreb 1953 3. Horetzky-Zagoda, Francuska vježbenica za VII. razr oseml. Zagreb 1953 4. Horetzky-Zagoda, Francuska vježbenica za VIII. razr. oseml. Zagreb 1954 5. Drinkovič-Tomič-Poljanec, Francuska čitanka za III. i IV. razr. gim. Zagreb 6. Moskovič^Zagoda, Francuska vježbenica za V. razr. gimn. Zagreb 1955 7. Moskovič-Zagoda, Francuska vježbenica za VI. razr. gimn. Zagreb 1955 PROSVETNI DELAVEC St. 20 W' Se ena naša kulturna dolžnost Za izredno lepo jesenjo je mrzlo dahnilo ččz planine. Po na pol golem drevju in grmovju se žalostno spreletavajo ptice, kakor da slutijo trdo in neizprosno zimo. Prvi pernati prosja-ki, pa hkrati naši prijatelji in dobrotniki, že trkajo tudi na šolska vrata. Mar do naš učitelj, ki leto in dan s toliko ljubeznijo razkriva mladini lepote narave ter jo navaja k plemenitosti in stvarnosti, mogel v tem trenutku ostati gluh in neprizadet? Dobro vemo, da še stoji prenekatera »učilna zidana«, v kateri še n; zamrlo naše lepo narodno izročilo ljubezni do narave in še posebej do ptic. Spet je prišel čas, da jim priskočimo na pomoč vsi. ki ne maramo, da bi se tudi nam že v bližnji bodočnosti zgodilo, kot mi je pisal lam gozdarski inženir iz Belgije: »Se šume naši gozdovi, pojo pa — ne več ...« Ptice, ki jih je k sreči pri nas še precej, a njih število žal nezadržno in vedno huje upada, skušamo dandanes ohraniti in obvarovati ne le zato, ker jih imamo radi, niti ne samo iz estetskih in prirodcslovno-znan-stvenih nagibov, temveč predvsem iz čisto gospodarskih razlogov. Skrbno izvedene in temeljito podprte statistike kaj zgovorno in neizpodbitno pričajo, da je biološka zaščita naših polj, gozdov in vrtov ne .le cenejša, temveč tudi mnogo uspešnejša od kemične! Na mednarodnih kongresih ornitologov in ljubiteljev ptic je slišati vedno bolj glasne tožbe, da je koristnih ptic vedno manj v Evropi, gozdarji in agro- nomi pa z mešanimi čustvi ugotavljajo, da postaja boj z vedno številnejšimi škodljivci zmerom težji. Človek pač trebi in krči gozdove ter čisti grmovje in izsušuje močvirja, da bi si pridobil čimveč rodne zemlje in kruha —. Hkrati pa zmanjšuje življenjski prostor koristnim pticam, ki so obsojene na vedno težje življenjske pogoje in — zlasti nekatere vrste — bijejo že trd boj za obstanek. Predlanskim je potovala skozi Ljubljano skupina nemških strokovnjakov za gozdarstvo in poljedelstvo z namenom, da bi na Balkanu nakupila čimveč koristnih ptic, ki bi jih v Nemčiji spustili na prosto. Le zakaj, se človek nehote vpraša, ko ima ravno ta dežela tako razvito kemično industrijo in nedvomno razpolaga z najmodernejšimi agrotehničnimi sredstvi? Odgovor je menda na dlani. V času, ko skušajo drugi za drag denar kupiti in obnoviti to, kar so na žalost in veliko škodo izgubili, je vsekakor prav, da si mi prizadevamo vsaj ohraniti, če že ne povečati, nevarno okrnjeni stalež koristnih ptic pri nas. Ta prizadevanja, ki jih ob podpori naših gospodarskih in prosvetnih faktorjev usmerja predlani ustanovljeno Društvo za varstvo ptic Slovenije, se izražajo predvsem v naslednjih težnjah: a) vrniti koristnim pticam (zlasti duplarjem) s pravilno izdelanimi, Šolska mladina, učiteljstvo in gozdarji iz Stranj pri Kamniku pri pogozdovanju v aprilu 19G0 NEBO V DECEMBRU December je tu — mesec najkrajšega dneva, najdaljše noči. 1. decembra vzide Sonce ob 7.23 in zaide ob 8.55. Dne 21. decembra bo vzšlo ob 7.42 in zašlo ob 8.38. Naslednjega dne ob 3.20 pa bo Sonce doseglo najnižjo točko na ekliptiki in se bo nato začelo zopet dvigati, z njim vred pa noči krajšati in dnevi daljšati, seveda začetkoma komaj zaznavno. Za učence višjih razredov bi bilo kaj zanimivo, če bi na domačem obzorju tiste dni pred in po začetku zime merili, kje bo Sonce vzhajalo in zahajalo, opoldne pa bi merili tudi njegovo višino. Zadnje bi bilo posebno zanimivo, če bi se dogovorile glede tega šole oziroma učenci nekaterih šol v severni in jušni Sloveniji in izmenjali svoje meritve. Opazili bi razliko višine in občutili krivino naše domovine. od severa proti jugu. Lunine mene: Mlaj bo dne 8. decembra ob 00.55 pred ozvezdjem Strelec. Prvi krajec bo dne 13. decembra ob 21.06 pred ozvezdjem Vodnar. Južno od njega boste videli svetlo zvezdo Fomalhaut v Južni ribi. Polna Luna bo dne 22. decembra ob 01.42 pred ozvezdjem Dvojčka. Polna Luna nam bo te4aj sijala okoli 15.34. Zadnji krajec bo dne 30. decembra ob 04.57 pred ozvezdjem Devica. Opolnoči med 26. in 27. decembrom boste lahko našli Urana, ker bo stal samo C.3 stop. severno od Lune. fV astronomskih daljnogledih spodaj, v turističnih in lovskih zgoraj), Tudi 1. in 24. decembra bodo nekatere zvezde zelo blizu Lune. Planeti se nam bodo v decembru polagoma bolj in bolj odmikali. Merkur bo ostal neviden za proste oči. Ves čas bo blizu Sonca, 16. decembra pa bo stal za Soncem, tord v gornji konjunkciji. Mars je tudi za Soncem neviden. Tudi z Venero ne bo dosti bolje, ker se bolj in bolj bliža Soncu. Dne 5. decembra do vzhajala okoli 6.50 ter malo pred Soncem, 10. decembra pa samo pol ure pred njim, nato pa bo tako blizu Sonca, ali bolje za njim, da je ne bomo več opazili, dokler ne bo postala zopet Večernica, kajti gornja konjunkcija bo dne 27. januarja 1962. Največ veselja bomo imeli z Jupitrom. Čeprav se tudi on bliža konjunkciji, ga vendar daljšanje noči v decembru zadržuje na večernem nebu in ga lahko že zgodaj začnemo opazovati. Potuje pred ozvezdjem Kozorog, katerega slabotne zvezde pa bomo zaradi nizkega stanja nad horizontom precej težko videli. V manjših daljnogledih bomo lahko opazili premikanje Jupitra pred njimi, če bomo vzdržali vsaj nekoliko dni. Jupiter bo zahajal začetkom decembra četrt ure pred osmo, proti koncu meseca pa že ob sedmih zvečer. Mnogo slabše bo s Saturnom. V decembru ga bomo sicer še videli, a prav nizko nad obzorjem, in niti v manjših dalnogledih ne bo več mogoče občudovati njegovega kolobarja, ker gredo žarki predolgo skozi našo nemirno atmosfero. Sredi decembra bo že 50 minut pred Jupitrom zahajal, proti koncu meseca pa še mnogo prej. Uran je še vedno blizu Regula v Levu, kar se tako počasi pomika okoli Sonca, katerega šele v 84 letih obkroži. Ker pa Lev v decembru razmeroma pozno vzhaja, ga bomo iskali šele Okoli 22. ure, na koncu deeem-ora pa ob 21. uri. Kdor ima vsaj lovski ali turistični daljnogled, naj ne pozabi na Urana v noči med 25. in 27. decembrom, ko bo tik nad Luno! V decembru se zaradi najdaljših noči ne smemo tiščati peči Noč nam KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO MOŽ VELJAŠ! Posluži se slovarjev, ki jih dobiš v vsaki knjigami! BAJEC: i Itdijansko-slovenski slovar 1200 din KOTNIK: Francosko-slovenski slovar 1000 din KOTNIK: Elovensko-francoski slovar 800 din ŠKERL: Angleško-slovenski slovar 1200 din KOTNIK: Siovensko-angleški slovar S00 din JURANČIČ: Srbchrvatsko-slovenski slovar 800 din TOMŠIČ: Memško-slovenski slovar 1500 din Slovensko-nemški slovar 1800 din SEBJANIS: Mcdšarsko-slovenski slovar 750 din AVSEC: Esperantsko-slovenski slovar 290 din Espercmlsko-slovenski in siovensko-esperantski slovar 480 din PAVLICA: Frazeološki slovar v štirih jezikih 1950 din Turističnogostinski slovar 410 din V pripravi: Ruskoslovenski slovar DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 odkriva daljnje vesoljstvo, našo širšo domovino, kamor človek polagoma namerja svoj polet. Vse vzhodno nebo- je v decembru polno najlepših ozvezdij, ki nam bodo vso zimo lepšale noči. Izza vzhodnega obzora ostajata celo Mali in Veliki pes, medtem ko stoje ostali členi velikega zimskega šesterokotnika že zelo visoko. Najviše od njih je Kočijaž, v katerem sveti lepa Kapela - Koza s tremi kozicami ob sebi. Ena od njenih spodnjih zvezd pa tvori rog Bika, ki stoji nekoliko niže. V njem žari veliko Bikovo oko, Aldebaran, mogočna zvezda, ki jč okoli 35-krat večja od našega Sonca. V daljnogledu lahko primerjamo njegovo temnejšo barvo z belo zvezdo Rigel v Orionu. Poleg Aldebarana žari nešteto zvezd v črki »V« podobni odprti kopici Kija de. Se više gori svetijo Plejade ali Gostosevci, ki obenem s Hijadafhi že od davnih časov zgodaj jeseni mornarjem vznanjajo dobo hudih viharjev. Pod Bikom dviga Orion više in više svoje junaško telo. Kmalu bo s svojo lepoto — saj je najlepše ozvezdje našega neba — malone zasenčil vse sosede. Leva rama, silna Betel-geza, žari rdeče. Je nadvelikanka, v katero bi lahko namestili naše osončje tja preko Marsa. Desna noga ima žarečo belo barvo. To je Rigel, ki je v daljavi okoli 530 svetlobnih let in je 20.000-krat svetlejši od Sonca. Najlepši del Oriona pa je njegov pas, sestoječ iz treh vzporednih belih zvezd. Slovenci jim pravijo Kosci. S tega pasu visi Orionov meč. 2e s prostimi očmi vidimo v njem meglico. V resnici je to ogromen kozmični oblak plinov. Tako je velik, da bi celo svetloba rabila za prelet njegovega obsega 20 let. V daljnji bodočnosti bo iz njega nastalo še tisoče sonc. V najmanjšem daljnogledu ga posebno lepo vidimo. Nad Kočijažem se razprostira Perzej v vsej lepoti. Še više gori že blizu zenita je enako zvezd bogata Kasiopeja. Med tema ozvezdjema opazijo dobre oči nežno meglico, ki pa se z daljnogledu razkroji v neštete kveze. To je dvojna kopica »h« in »hy«. Malone v meridijanu stoje tri bolj slabotna, a mična ozvezdja: Andromeda, Trikotnik in Oven. Med Andromedo in Kasiopejo sedaj posebno dobro vidimo podolgovato Andromedine meglico — v resnici 1,600.000 svetlobnih let oddaljeno ogromno, osvetje, galaksijo, sestavljeno z nad 200 milijard . sonc. V vseh astronomskih knjigah vidiš njeno krasno sliko, Pegasov kvadrat le v decembru prekoračil meridljan. Pod njim stojita Ribi, še niže pa Kit. Kdor se hoče seznaniti z velikanskimi dogodki v vesoljstvu, naj s pomočjo kakšne zvezdne karte poišče v Kitu zvezdo Mira. Je v bližini Kitove glave. Zvezda je zanimiva, ker v približno 330 dneh poveča oziroma zmanjša svojo svetilnost v tako ogromni meri kakor nobena druga., še pred osmimi meseci je bila vidna le v boljših daljnogledih. Sedaj pa njena svetilnost raste, da postaja vidna s prostimi očmi. Nekako do februarja 1962 pa se bo njena svetilnost okoli milijonkrat povečala in bo postala zvezda druge velikosti! To silno utripanje pripisujejo silovitemu napihovanju in zopetnemu upadanju. Točnega obdobja pa nima. Naši stari znanci od poletja pa so se v decembru že zelo približali zahodnemu horizontu in se bodo začeli potapljati za njim. Tudi Veliki voz je tako nizko, da se njegova zadnja zvezda, v ojesu v hribovitih krajih potopi za obzorje. Sicer pa ostane Veliki voz vedno nad obzorom, ker spadajo njegove zvezde med cirkum-polarne ali nadobzome zvezde. Pavel Kunaver PROgVVTMI nET.AVEC- izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, Interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 -Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-VII — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-14/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« smotrno postavljenimi in redno oskrbovanimi valilnicami zgubljen dom, b) zavarovati jih pozimi z redno in pravilno oskrbovanimi krmilnicami pred lakoto, c) zaščititi jih pred številnimi sovražniki h katerim poleg nevarnih živali moremo in — žal — često moramo šteti tudi človeka, ki koristne živalice brezsrčno in brezglavo pobija z zračnimi puškami in flobertovkami ter jih pokončuje s strupenimi škropili. (Pri tem je kaj klavrno dejstvo, da bilijoni drobnih zajedalcev, ki nam letno povzročajo ogromno škodo, postajajo iz generacije v generacijo za dragocene strupe — manj občutljivi! Razveseljivo pa je, da so slovenski gozdarji in lovci prav zadnja leta mnogo pripomogli k načrtni zaščiti koristnih ptic! Da ne bi pri tem, za skupnost tako važnem in koristnem delu zaostajala tudi naša mladina, je Svet za šolstvo LRS na pobudo Društva za varstvo ptic Slovenije spomladi razposlal po vseh okrajih za skoraj 1500 slovenskih šol posebna navodila z lepo izdelanimi načrti valilnic in krmilnic ter priporočilom, naj bi tudi naše učiteljstvo in mladina pripomogla pri tej občekorist-ni in lepi akciji. Upamo, da bodo naši učenci in učenke že letošnjo jesen in zimo izdelali, postavili ih pravilno oskrbovali na tisoče valilnic in krmilnic ter tako podprli delo gozdarjev, vrtnarjev in lovcev, gole, ki teh navodil morda niso prejele, jih dobe po pismeno izraženi želji neposredno od Društva za varstvo ptic Slovenije (Ljubljana, Parmova 47). Ko je lani maršal Tito sprejel zastopnike republiških lovskih zvez, jim je med drugim tudi dejal: »Ptice je treba povsod zaščititi. Ni važna ' zgolj njihova korist! Ni vse v tem, da poslušamo njihove lepe pesmi! Glavno je morda ravno to, da se v odnosu do koristnih ptic in narhve sploh zrcali kultura človeka, kultura ljudstva!« Iz njegovih besed — tako piše v Lovački reviji 1960/5 Tihomir Stanojevič — je odsevala živa ljubezen do teh malih pernatih prebivalcev naših parkov in vrtov, naših gozdov in polj, do narave, pa tudi srd proti tistim, ki tega ne razumejo... Kako lepo je mogoče organizirati tako občekoristno delo v naravi, nam kaže priložena slika, kjer vidimo pionirje, učiteljstvo in gozdarje iz Stranj pri Kamniku, ko so v skupnem prizadevanju in tovariškem razpoloženju posajali gozdne sadike in postavljali ptičje. krmilnice. Ali smemo upati, da bo ta lepi vzgled našel mnogo posnemovalcev? France Šušteršič Novi prepotrebni pripomočki! in, Založba MLADINSKA KNJIGA ““MT LJUBLJANA, Čopova 38-111 bo izdala v januarju in februarju 1562 prvič v zgodovini slovenskega knjižnega jezika prepotrebne pripomočke SLIKOVNE BESEDNJAKE • Nepogrešljivi pri novodobnem učenju tujih jezikov! • Nenadomestljiv pripomoček naši šolski mladini! ® Sprejemamo naročila! ® Pošljite nam čimprej izpolnjeno naročilnico (Odrežite!) NAROČILNICA Dne ----1961 Naročam za _______________________________ Točen naslov: ____________________________ (Čitljivo izpisati) SLIKOVNE BESEDNJAKE po ceni 1300 dinarjev za posamezni izvod ....... izvodov: Siovensko-angleški in angleško-slovenski besednjak izvodov: Slovensko-francoski in francosko-slovenski besednjak izvodov: Slovensko-italijanski in italijansko-slovenski besednjak izvodov: Slovensko-nemški in nemško-slovenski besednjak izvodov: Siovensko-ruski in rusko-slovenski besednjak Celotno vsoto bom plačal po prejemu računa na Vaš tekoči račun št. 600-14-1-67. Podpis: SEZNAM PREDAVANJ VI. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 1. Blaha Tilka, sekretar Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije, Dalmatinova 4/1, tel. 32-464: a) Organizacija in sistem izobraževanja odraslih. (45', uč. kol.) b) Družbeni položaj šole po novem zakonu o financiranju. (45‘, uč. kol. in šol. odborom.) 2. Andoljšek Ivan, pedagoški svetnik, Zavod LRS za strokovno izobraževanje, Erjavčeva c. 18, tel. 21-952): a) Učna načela izobraževanja odraslih. (45’, uč. kol.) 3. Gaberc Anka. prosvetni svetovalec, Zavod LRS za strokovno izobraževanje, Erjavčeva 18, tel. 21-952: a) O preverjanju znanja in ocenjevanju v šolah za odrasle. (45’, uč. kol. na šolah za odrasle.) 4. Valentinčič Jože, profesor. Zveza delavskih in ljudskih univerz Slovenije, Dalmatinova c. 4/1, tel. 32-033, int. 326: a) Cilji, posebnosti in načela pri izobraževanju odraslih. b) Odnos do odraslih v izobraževalnem procesu. c) Aktivne metode in oblike pri izobraževanju odraslih. č) Za socialistično podobo družine — izkušnje delavskih in ljudskih univerz pri vzgoji mladine in staršev. (Vsa 4 predavanja po 45’, za uč. kol.) VII. DRUŽBENA VZGOJA OTROK 1. Dolanc Anica, pedagoški svetnik, ZavotJ za napredek šolstva LRS, Poljanska c. 28/n, tel. 33-761: a) Splošna problematika družbenega varstva otrok. (45’. uč. kol.). 2. Ing. Marentič Vera, prosvetni svetovalec, Zavod LRS za strokovno izobraževanje, Erjavčeva 18, tel. 21-637: a) Problematika pionirskih šolskih zadrug. (45’, uč. kol.). PROSVETNI DELAVCI! VIII. SEMINARJI I. Seminar za spolno vzgojo. Predavanja: a) Družbena in etična izhodišča za spolno vzgojo; b) Biološka in pedagoška vsebina programov; c) Metodika poučevanja spolne vzgoje. (Z navedbo literature). Seminarji trajajo 8 do 10 ur fprilagojeni so za osnovne in za srednje šole). Pojasnila daje Pedag. društvo Ljubljana, ki ima pripravljeno pre' davateljsko skupino. 2. Seminar za učitelje na niže or-ganiziranih šolah in v kombiniranih oddelkih. Seminar traja 12 ur. Pojasnila daje Pedagoško društvo. Ljubljana. Čufarjeva 17. Odbor Pedagoškega društva- Dogodi se tudi to e • o Tud: v vzgoji vse bolj poudarjamo humanizacijo naših šol. Vemo pa, da so marsikje to besedo odvrgli v staro šaro in vzgajajo po svoje! Kaj hočem s tem reči? Zdi se mi, da moramo pravilnih in lepih odnosov učiti mladino. Toda, če hočemo tako učiti njo, potem moramo biti najprej sami tako vzgojeni. Učitelji se morajo medsebojno spoštovati. Spoštovati mora tudi upravitelj ali njegov pomočnik učitelje. Zdi se mi, da bi njegov odnos do učnih moči moral biti še lepši, finejši in seveda tudi odkrit! Se vedno pa se primeri kaj takega, kar ni v skladu z medsebojnim spoštovanjem prosvetnih delavcev. In še več. Te odnose ruši in hkrati ruši tudi avtoriteto Kupujte obleke in plašče v poslovalnici VARTEK8 OBLEKE LJUBLJANA, ČOPOVA ULICA 7 Posebni oddelek za otroško konfekcijo Konkurenčne cene! posameznikov. Upravitelj stopi v razred. Delo ga ni zadovoljil0' Potem pa vpričo tistih mladil1 nadobudnih in za vse sprejem' Ijivih glavic pričenja brati uči' telju levite. Zadeva ni ostal? osamljena. Otroci so jo nosil? kot nosi veter liste na vse strani; Madež je obležal na učitelje^ osebnosti in nihče ga ne mofe več izprati. Pa še primer. Učitelj je zamu' dil, v šolo minuto. Pomočnik seveda čaka v razredu. Ne goV°' rimo sedaj o zardelosti in ~e. večji zadregi. Pred vsemi učenc’ ga kot otroka pokara in &e' »Točnost je lepa čednost!« Nise?1 za zamujanje in ne za slab m malomaren odnos posameznik°v do dela v šoli. Sem pa odločna proti takemu preživelemu šikaf1' ranju, proti takemu buržoaznem načinu prevzgajanja ljudi. kaj naj poreče predvsem avtori teta? Učitelju tak obesek ostan in nihče mu ga ne sname več. 1 nadrejeni? Zmagoslavno se na smehne sebi v brk in odide. 2 se mi, da je nekje podobe krotilcu živali in posledica take? krotenja je le dobra dresur? Kakšni naj bodo potem °dn^a med njima, se vprašamo? Krim se je zgodila in kdo lahko kr vico mirno požre? Kje si, huLn|{j nizem? Ali te ne pokopljejo ta gospodarji devet komolcev ko pod zemljo? Menim, da L skrajni čas, da s takimi metoda^ na naših šolah prenehamo. Kap-kakor sami postopamo, tako b°n navajali tudi druge, našo mladi Za tako avtoritativnostjo se sk va strah in mržnja in mn°§ krat tudi neodkritost.