281. številka. Ljubljana, v soboto 6. decembra. XXIII. leto, 1890 Ithaja vsak dan »eier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vat ro-oge r a k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ho od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniBtvo je v Oospodskih ulicah št. 12. Uprav ni S tv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi praznika izide prihodnji Ust v torek dne 9. decembra 1890. Kdo ruši slogo? Z veseljem pozdravljali smo vsi domoljubi shod slovenskih poslancev v Ljubljani in njega ukrepe, ker se nam je dozdevalo, da se je dosegla toliko potrebna sloga, da bode mogoče vsaj v naj-hližnji prihodnjosti postopati na podlagi doseženega sporazumljenja, da bode prenehal oni pogubonofmi domači prepir, ki mora v srce zaboleti vsacega, komur je mar razvoj in napredek naroda. Tako * smo se nadejali in z nami vsak poštenjak . A le kratka bila je naša nada. Kakor strela z jasnega neba prišli so na dan oni strupeni članki „ Slovence v ia, o katerih je bilo že dovolj govorjeno v našem listu, ki so razpor po sili zanetili, izvili prepir prav iz trte, ter zagnali preporno jabolko mej stranke, duzdaj mirujoče. Ne vračali bi se Še jedeakrat nazaj na predmet, ko bi nam ne dajal povoda nek članek v „Dol. Novicah", ki mirno in stvarno pretresa to uprašanje, pod naslovom „0 polajšavah pri legal i z ova nji". Brez vseh onih perli mili izdihi jajc v in apoBtrofiranja ubogega kmeta, kateri je tako pri arci nekaterim gospodom, kadar jim se zii potrebno potegniti ga v debato, pisan je omenjeni Članek stvarno in pretresa razloge onih, ki so podpirali Pfeiferjev predlog, kakor to stori tudi z razlogi onih poslancev, ki so glasovali za odklonjenje. Ne bo-demo tu navajali zopet, niti prvih niti druzih, ker so itak že dovolj znani čitateljem, zadostuje nam, da navedemo samo zaključek dotičnega članka, ki se glasi tako-le: „Posla n c i, kateri so vdež. zborugla-sovali za odklonitev predloga gosp. poslanca Pfeiferja, so gotovo temeljito pretehtali te in druge uzroke in so z dobrim prepričanjem, da ravnajo na korist svojim volilcem, oddali svoje glasove. Naši bralci imajo toliko razsodnosti, da si bodo napravili sami Bodbo o tem, ali bi nameravana postava bila za naše ljudstvo sploh koristna ali škodljiva. Mi torej ne usiljujemo bralcem našega prepričanja, marveč prepuščamo jim, naj si po navedenih uzrokih storijo lastno sodbo. Naj bo pa ta sodba taka ali drugačna, prepričani naj bodo, da je njihove poslance, naj so že glasovali za postavo ali proti njej, vse brez razločka vodila jedna želja, v tej važni zadevi ko ris ti ti u bo g e m u k m e t-skemu ljudstvu!" To je poštena, to je domoljubna pisava lista, kateremu namen ni hujskati narod, zavijati resnico ter podtikati poštenim narodnjakom zle namene, kakor to delajo isti, ki domoljubov ime nosijo pač na jeziku, celo tudi na glavi organov svojih, katerih src pa ne ogreva ono čisto domoljubje, katero jedino nas more privesti do bolje bodočnosti. Ako primerjamo zmerno pisavo lista, ki jo v prvi vrsti po osnovi svoji namenjen kmetskemu ljudstvu v onem okraji, odkoder je baš predlagatelj omenjenega odklonjenega predloga, moramo reči, da je zares blagodejno uplivala ua nas. Konečno je to naravna stvar, da smo raznih misli v jedni ali drugi stvari, posebno v tucih, ki ne nosijo na sebi značaja eminentno narodnega. Ali poštenje, narodno poštenje ne smela bi nikdar prevladati slepa strankarska strast, kakor se je to, žalibog, zgodilo, ko se je na tak način pisalo o tem juridičuem ali pa narodnogospodarskem uprašanji, kakor se je to zgodilo od strani „Slovenca". Kdor mirno in brez strasti primerja pisavo klerikalnega našega dnevnika z ono pohlevnega, ljudstvu namenjenega, štirinajstdnevnika, mora reči, da bi se mogočni gospodje prav mnogo lahko naučili, če bi sploh človek smel misliti, da se hote kaj naučiti. Neradi vrnili smo se zopet nazaj na ta predmet, a šteli smo si v dolžnoHt, da kouštatujemo slovesno pred svetom, kdo je oni, ki ruši narodno slogo, kdo pri vsaki priliki, bodisi ugodna ali ne, meče polena pod noge možem, ki zaslužno delajo za narod z najpoštenejimi nameni, da pokažemo, kako nekateri razume slogo. Žalostno je, da tako brzo po složnem shodu sloveuskih poslancev moramo pisati o predmetu, katerega bi se najraje nikdar ne dotaknili, da moramo svetu podajati priliko ne- složnosti naše, a naudaja nas toložilna zavest, da od naše strani ni izšel prvi napad, da nazorov, katere je tako s silo pretiraval in zavijal „Slo venec" ne odobruje organ namenjen kmetskemu ljudstvu dolenjskemu. Z mirno vestjo prepuščamo razsodnim čitate-teljem odgovor na uprašanje: kdo ruši slogo? Istim gospodom pa, ki ljubezen do bližnjega vedno nosijo na jeziku, ki pa z vnemi sredstvi tako brez-ozirno napadajo narodne svoje soboritelje, svetujemo, naj si dobro prečitajo omenjeni Članek in njega stvarno, mirno in pošteno pisavo, ter jim kličemo z besedami sv. pisma: Pojdite tja in storite jednako! Y. Po deželnih zborih. m. Nič bolj vesel nego je pogled v Istro, je pogled na Koroško in Štajersko. Gospodje v Celovci in Gradci govore sicer v malo bolj omikanem jeziku, nego Italijani v Poreči, druhalj tudi po galerijah ne razsaja, kadar govore naši narodni zastopniki, toda to pa le zato ne, ker se Nemci na Koroškem in Štajerskem čutijo še dovolj trdne, da branijo Bvoje predpraviee proti nam brez orožja, kakeršno rabijo Italijani in Lahoni v PrimorjLSo- ^ vraStvo pa isto tako goje proti nam. Položaj- naših zastopnikov v koroškem in štajerskem deželnem zboru je za uaše poslance, zlasti v Celovci, še te-žavneji, nego v Istri. V poslednji kronovini naše narodne zastopnike tolaži in oživlja vsaj misel, da se bode položaj na bolje obrnil, dočim na Koroškem in Štajerskem skoro tega upanja imeti ne morejo. Iz Celovca in Gradca nemarno Slovenci ničesar dobrega pričakovati. Zaradi tega je pa tudi baš v koroških in štajerskih Slovencih največje hrepenenje po „Zjedinjeni Sloveniji", ali vsaj po kolikor je moči temeljiti administrativni odločitvi od Nemcev, ker le od tega pričakujejo zboljšanje svojega položaja. Prav Čuditi se moramo pogumnosti naših narodnih poslancev v koroškem in štajerskem deželnem zboru, ko že naprej vedo, da bodo skori vsi njih napori zaman. Tudi letoH sta v koroškem deželnem zboru slovenska poslanca Einspieler in Muri poteg- LISTEK. Nedeljsko pismo. O vremenu govoriti ni baš duhovito. A kadar človek teden dni j neprestano meša blato, sneg in snežnico, kadar gleda, kako se sneg po mestnih trgih in ulicah presuša in v debelih kupih hrani menda za seme, tedaj je pač naravno, da reče katero o vremenu, da malo potoži in si tako olajša skrajno nevoljno srce. In za nevoljo je povoda dovolj. Da ne govorim n. pr. o Bohinji, Kranjskigori in Katečah, kjer je snega pošteno poldrugi meter na debelo, kjer je celo železnica za nekaj časa morala ustaviti promet, nadlegovalo nas je grdo vreme dan na dan tudi v beli Ljubljaui, da je že vsacemu presedalo in se je čula marsikatera tiha kletvica. Trgovci in obrtniki bili so močno prizadeti, promet bil je ustavljen in kupci bili so jako redki. Celo običajni Miklavžev semenj trpel je nekoliko zaradi neugodnega vremena. Kdor je le mogel ostal je doma, ako je moral neizogibno po mestu, skrbel je, da je kmalu imel blato za seboj. Jaz sam sem samo jedenkrat obhodil mestni trg. Špitalske ulice in „Zvezdo", a še pri tem ob- hodu nesem dobil baš prijetnih utisov. Videl sem lična in primerna darila za Miklavžev večer, za božič in novo leto, a skoro v vseh izložbah ponuja se to blago jedino le v nemščini in to tudi v pro-dajalnicah tacih trgovcev, ki slujejo kot narodnjaki. Le v dveh prodajalnicah, na mestnem trgu in v Špitalskih ulicah zapazil sem poleg nemških tudi slovenske napise. To je pač žalostno in za belo Ljubljano uprav sramotilno ! Zelo razburjen sem bil vsled tega in pokvarjen bi mi bil ves večer, da nesem par hipov pozneje poizvedel, da vlada v nasprotnem taboru ista mlačnost. Nemško predstavo v redutm dvorani po-sci i In je 8, čitaj: osem oseb, katerim se je 86-veda ustopnina povrnila in predstave ni bilo. Res, da je ta dan bil petek in da se doslej v Ljubljani ob petkih v gledališči načeloma ni igralo, daje bil vrhu tega Miklavžev večer in slabo vreme, ven-der se mi dozdeva, da je omenjena udeležba usodnega pomena za nemško Talijo. To bila je stoprav tretja predstava in že tolika nebrižuost! Kaj bode še le potem, ko bodo predstave vsak drugi dan ? Ljubljana bode izvestno tudi v bodoče ostala na glasu, da v njej ni tal za nemško gledališče in da če gledališče ne pogori, pa gotovo ravnatelj in igralci. Miklavžev večer prebi li smo kakor navadno. Miklavž s parkeljni hodil je po hišah, vzbujajoč mej nežno mladino veselje in strah, kar nas je odraslih, pa smo seštevali vse darove, ki nam jih je letos v Široko nastavljeno pletenico nametal politiški naš Miklavž. Slabo, jako slabo je bilo v tem oziru. Na pletenice dnu leži samo jedno jabolko iu še to je negoduo in piškavo. To jabolko je nižja gimnazja v Ljubljani. Ne le da nema svojega poslopja, nastanjena je v tacih prostorih, ki za vse prej sodijo, le za učilnice ne. Le poslušajte! Izkušnje so dokazale, da je zrak v kakšni sobi le tedaj še zdrav, ako ima 2°°/00 ogljikove kisline, k večjemu pa, ako je v njem 1000/oo te tva-rine. Ko so na nekem šolskem zavodu na Dunaji zapazili, da je po sobah do 2700/00 ogljikove kisline, bilo je po vseh Dunajskih listih vreščeče upitje. To je pomagalo; naučna uprava je ta nedo-statek takoj odpravila. Tukaj ' v nas, v Ljubljani je po šolskih sobah nižje gimnazije do 120°°/00 ogljikove kisline in nihče se ne gane, da bi se kaj storilo za ohranitev zdravja 345im slovenskim mladeničem. Wolpertov „Luftprufera kje si? _ s« po vzgledu štajerskih konservativcev in skrbeti najprej sami zase, kakor so konservativni Nemci pri volitvi štajerskega deželnega odbora. Pulil irni razgled. i\!ofraiij4» ;**/.«*■«*. V Ljubljani, 6. decembra. Češkonemška sprava. Grof Taaffe še ni izgubil upanja, da se sprava dožene. Vlada baje hote napeti vse strune, da se sprava doseže, če se jej noben 8taroČeh ne izneveri, raanka le kacih 10 glasov do potrebnih treh četrtin, da se vsprejme zakon o kurijah. Vlada se nadeja, da bode toliko glasov že dobila. Bodočnost bode pokazala, če vlada ne dela računa brez krč-marja. Drugače toliko glasov ne dobi, če dovoli češki notranji uradni jezik, pa tudi v tem slučaji je še dvomljivo. Avtonomija katoliške cerkve na Ogerskem. O^erski učui minister je sklical konferenco, ki se bode posvetovala ob raz.šinanji samouprave katoliške cerkve na Ogerskem. Že vež let se od neke strani na Ogerskem deluje na to, da bi se dovolila katoliški cerkvi na Ogerskem podobna samouprava, kakor jo imajo protestantje in pravoslavni Srbi. Seveda se ta zahteva ne da lahko drugače uresničiti, nego da se katoliška cerkev odreče nekaterim predpravicam, ki jih je dosedaj imela. Država |e te predpravice dovolila le zato, da se jej je dovolil nekak upliv ori cerkveni upravi, kakor pri imenovanji škofov. Će se pa da katoliški cerkvi popolna avtonomija, proglasiti se bode morala na Ogerskem jednakopravnost vseh veroizpovedanj. Konference, ki se snide dne 11. t. m. udeležili h« bodo trije škofie, več člauov obeh zbornic in dva zastopnika vlade. Vatikan, in Ituslja. j V Vatikanu neso nič kaj veseli, da so se od-nošaji mej Italijo in Rusijo zboljšali vsled pohoda italijanskega prestolonaslednika v Peterburg. Vatikan je italijanske diplomatične uspehe hotel s tem prekrižati, da bi se napravila redna diplomatična zveza mej Rusijo in rimsko kurijo. Vprašali so rusko vlado, hoče li privoliti v to, kajti Vatikan bi potem Rusiji v marsičem prijenjal. Ruska vlada je pa odgovorila zanikalno. Srbska skujiščlna se posvetuje o novem tiskovnem društvenem zakonu. VeČina je predlagala mnogo dostavkov in popravkov v liberalnem zm slu. Vlada se tudi ne upira takim prem^mbam, le toliko zahteva, da se bode z novim zakonom zadostno varovala osebna čast. Javna zborovanja se ne smejo zlorabiti za privatne napade in hujskanja. *Tezujiti v temelji. V nemškem državnem zboru predlagal je po-slauec Windthorst, da se odpravi zakon, ki zabranjuje jezujitom bivauje v Nemčiji. Katoliški ceutrum se nadeja, da bode državni zbor vsprejel ta predlog, ker bodo zanj glasovali socijalni demokratje in svobodomiselna stranka, ker so nasprotniki izjemnih zakonov. Nekateri konservativci se bodo tudi dali pridobiti za ta predlog, Če jim katoliški centrum obljubi, da jih bode podpiral v nekaterih druzih zadevah. Težje bode pa večino za tak predlog pridobiti v zveznem sovetu. DoBedaj se je zvezni sovet vedno kazal nasprotnega povratku jezujitov v Nemčijo. Tudi sedaj ni pričakovati, da bi pritrdil Wind-horBtovemu predlogu. Reforma šolstva v Prasiji, V prvi seji enkete za reformo višjih šol v Prusiji bil je cesar navzoč. V dolgem govoru je priporočal, da se bolj goji nemško slovstvo in nem- ška zgodovina v šolah. V tem vidi cesar najboljše orožje proti socijalnim demokratom. Šola mora odgojiti mlade Nemce, ne pa mlade Grke in Rimljane. Nadalje se je cesar pritoževal, da preveč učencev prihaja v srednje šole in se je bati učenega prole-tarjata. V njem vidi cesar nevarnost za sedanjo človeško družbo. Zaradi tega se smejo nove gimnazijo umivati le ondu, kjer je res velika potreba. Naposled se je cesar izrekel proti realnim gimnazijam, ki s" mu zde polovičarske. Ostanejo naj v bistvu klasične gimnazije in realke. Cesarjev govor bode gotovo močno uplival na daljno delovanje enkete. Dopisi. Is ribniškega okraja meseca decembra. [Izv. dop.] Ko je tekom zadnjih šest let uprašanje o zgradbi dolenjske železnice se vedno bolj približevalo Bvojemu uresničenju, ko smo letošnjo poletje že nekako gotovo vedeli, da je nam ta železnica vsled delavnosti naših državnih poslancev gospodov prof. Fr. Šukljeja in barona Schwegla gotova, tedaj smo nekako težkim srcem naše lepe in velikanske gozde na V e 1 i k i G o r i milovali, da so tako daleč od železne proge, čutili smo, da to naše največje bogastvo z napravo železnice sicer mnogo zadobi na vrednosti, veuder večina lesa iz graščinskih gozdov Ribnica, Kočevje, Čabar, Schneeberg, Ortenek, potem iz občinskih gozdov ležečih ob Veliki Gori in tudi iz gozdov mnogih zasebnikov — morala se bode še vedno po dolgi in torej dragi cestni progi na Rakek izvažati, namesto, da bi se na novo narejeno železnično postajo v Ribnico, ki bi bila bližja, a nema nikake pripravne zveze z Loškim Potokom, ki je središče teh gozdov. Kdor tukajšnje krajevne razmere pozna, kako potrebna je pripravna cestna zveza mej Loškim Potokom in mej Ribnico, da morajo Potočanje z vozom čez Veliko Goro y ribniško dolino in v Ribnico dohajati, bodisi v opravkih s c. kr. oblastvi ali do zdravnika, bodisi v kupčijskih zadevah, ta tudi ve, zakaj se nase prebivalstvo že nad 20 let trudi, da bi se ta proga napravila. Toda do sedaj mankalo nam je vedno upliv ni h mož, kateri bi se bili hoteli in znali na pravem mestu odločno potegniti za uresničenje te prepotrebne ceste. Ko je letos meseca oktobra g. J. Gdderer, oskrbnik Orteneške graščine, v družbi s prvosed-nikom cestnega odbora Ribniškega trasiral progo iz Loškega Potoka v Sodražico in nadalje v Ribnico, smo z novim upanjem sledili delu tega gospoda. Srčno smo se veselili, ko smo čuli, kako strokovnjaški je ta črta iz Loškega Potoka v Sodražico izpeljana. Ugodne hitre rešitve se pa nesmo nadejali, posebno ko smo slišali, da se nekateri gospodje iz raznih uzrokov temu protivijo. Koliko večja pa je bila naša radost, ku sino telegrančnim potom od našega g. deželnega poslanca in okrajnega sodnika Fr. Višnikarja dobili poročilo, da je visoki deželni zbor zgradbo cestne proge iz Loškega Potoka v Sodražico in nadalje od Vinice v Ribnico — proračunjene na 31.000 gld. — ne le dovolil, ampak, da je v ta namen 10.000 gld. podpore in 6000 gld. brezobrestnega posojila poklonil. Znano je, da se pri napravah novih cest stavijo velikanske zapreke na pot, da je treba korai- Dalje v prilogi. nila se za slovenske ljudske šole, seveda brez uspeha, brez upanja, da bi njih glas ka) pripomogel k zboljšanju šolskih razmer. Da celo odgovarjalo se je jima, da je narod na slovenskem Koroškem zadovoljen s sedanjo šolo in da se sploh flovolj ozira tudi na slovenščino Dobili smo torej utis, da nemarno v šolskih zadevah ničesar pričakovati od koroškega deželnega zbora, da bodo torej naši bratje onostran Karavank morali drugod trkati, da bo jim bode odprlo. Vsi govori naših dveh poslancev so torej le moralične vrednosti. Iz njih svet izve, da prebivalstvo po vsem Koroškem vender še ni za nemške šole. Naj Nemci še tako zatrjujejo, da prebivalstvo želi nemških šol, vender se jim verjeti ne more, ker si pri vsacih volitvah koroški Slovenci v«4ic vsem naporom zagrizenih nasprotnikov izbero v deželni zbor dva moža, ki sta odločno za slovenske šole. Ta fdktum tudi Nemce bole. od tod tako silne agitacije pri vsacih volitvah. Rudi bi svetu prikrili, da sploh Slovenci bivajo na Koroškem, pa ne morejo. V Štajerskem deželnem zboru se vsaj navidezno uekoliko bolj ozrajo na naše poslance. Volijo jih v nekatere odseke, toda na njih predloge se pa ne ozirajo. Velika krivica se Sloveneem godi, da nemajo nobenega zastopnika v deželnem odboru in so v tem oziru na slabšem, nego Slovani v Istri in v Šleziji. Kako velika je ta krivica, razvidi se iz tega, da je tretjina dežele štajerske Hlovenska. Spodobilo bi se torej, da je izraej šestih deželnih odbornikov vsaj jedcu Slovenec, Če ne dva, kakor bi bilo primerno številu prebivalstva slovenskega. Volitev v deželni odbor so pa bile za Slovence dober nauk. Pokazale ho, da so nam konservativci isto tako malo prijazni, kakor liberalci. Prelomili so dauo besedo z ničevo pretvezo, da le Slovenca ni bilo treba voliti v deželni odbor. Liberalna večina pa seveda tudi ni hotela prepustiti nobenega deželnoodborniškega sedeža, če tudi skupni deželni zbor voli tri odbornike. Naši poslanci sedaj vedo, kaj je držati na častno besedo nekaterih mož in tudi vedo, da je pri vsakem vprašanji najumneje, Če gledajo na korist svojega naroda in sklepajo alijance od slučaja do slučaja, s to ali ono stranko, kakor se jim bode zdelo ugodno. Ko je konservativna stranka tako rušila dano besedo, tudi nemajo nobenega povoda z njo več hoditi po drni in strni. Mi smo tako politiko že večkrat, zagovarjali in dogodki v dežel -nem zboru štajerskem so pokazali, da smo imeli prav. Izid volitve deželnega odbora je v tem oziru celo povoljen Slovencem, ker sedaj imajo proste roke, kar je tudi nekaj vredno, če bodo naši za-Btopniki v deželnem zboru štajerskem, pa tudi v državnem zboru znali izvajati iz tega dogodka prave konsekvencije, morda ne bode dolgo, da se bodo konservativci kesali, da neso držali dane besede. Sedaj se jiripravlja važen prevrat. Vlada išče novih zaveznikov. Kdo ve, ali ne bode apelovala tudi na Slovence in za kakšno ceno. Če bi vlada nam stavila ugodne pogoje, bodo lahko naši slovenski poslanci jej obljubili podporo, če bi tudi morda to ne ugajalo konservativcem, ki utegnejo v kratkem priti v opozicijo. Ravnati se morajo Slovenci Med knjigami in ljudmi. (Čefiki spisal Svatopluk Cdoh, preložil I. Skalar.) IV. (Dalje.) Trenotek me je tako gledal, potem se je oddaljil od okna. Julija ga ni opazila, stala je namreč še vedno s hrbtom proti oknu obrnena zakrivajoč Bi obraz z rokama. Kmalu je ustopil Smely v sobo. Ko ga je zagledala Julija mej vrati zadrhtela je od nog do glave, usta so se ji zganila kakor v zamolkel vsklik, obraz ji je naglo rdel in bledel. Toda on se ni ozrl na njo, zamahnit je z roko, ponosno dvignil glavo in usta so mu ostala nema. Glej, ta list je spregovoril mesto nemih, molčečih ust. Verujem mu, in šel bom tja brez priče. Zdaj so stvari v tiru, po katerem bodo z bliskovito brzino švignile naprej; jutri zgrudim se na koncu te poti bodisi v naročje Julijino, ali z razbito lobanjo na grob mladega, nesrečnega meniha. # * * Moj Bog, kakov prevrat! Ko sem zjutraj nabijal ta samokresa, mislil sem, da spuščam vanj belo in črno krogljo svoje usode. In evo, odloČilo se je brez njiju ! Ustopivši v cerkvene razvaline, ugledal sem Karla sedečega na grobn novica. Glava je bila sklonjena v dlan desne reke, katere laket je počivala na kolenu. Sedeč tako nepremično na kameniti z mahom porasteni plošči, sredi suhih kit in vencev, kateri je bila sveže in duhteče sem položila Julija, združeval je v svoji podobi otožno zamišljenost slikovitih razvalin. Ko sem pristopil bliže, dvignil je obraz z dlani. Obraz mu je bil bledši nego sicer; temne na pol odprte oči zagledale so bo bolestno zamišljeno, kakor v snu v mene. Nekaj časa je tako gledal, potem po se naglo dvignil, pogladil si z dlanjo čelo in mi šel nasproti. Njegovo obličje postalo je ravnodušno in le slabi, krčeviti pogibi ust 80 pričali o notranji razburjenosti. „Hvala vam, da ste prišli," zašepetal je. Podal sem um brez okolišev odprti zaboj ček, v čegar krvavordečem baržunu sta se lesketala dva jednaka samokresa. „Izborite si jednega," rekel sem B hladnokrvno dvorljivostjo, „ali ste morda izvolili drugo orožje?" Presenečen je pogledal na smrtno dvojico, potem pa je odmahal z roko. „Spravite si ja za cenejšo tarčo, gospod grof!" odgovoril jo s trpkim nasmehom. „Čudite se, da poznam tajnost vašega Btanu? S časom vam bo vbo jasno. Mej tem pa znajte, da hranim svojo krv za plemenitejše stvari, nego je ljubezen žensko. In kaj bi dosegel z vašo smrt j-1 ? Ali bi se morda ne dvigal vaš duh ožarjen z mučeniško glorijo vedno mej manoj in onim rajem, iz katerega ste me za živa izgnali?" n Ali sem zato tu, da poslušam vaša očitanja ?N segel Bem mu v besedo. „Nikakor, goBpod!u odgovoril je čudovito mirno. „Zato ste tu, da vBprejmete iz mojib rok biser, brez katerega postanem najrevnejši berač na svetu. Od tega hipa je moja Julija popolnoma vaša, niti moja senca se ne pokaže več na njeno pot." „Kaj pravite?" vzkliknil sem nehote. „Julija —■ „Vaša je, popolnoma vaša," potrdil je Smely, sedaje zopet na gomilo in pokazuje* mi z roko, naj priBedem. „Poslušajte me tako mirno, kakor bom jaz govoril. Poznali »te deloma moje misli in pre- Priloga ^Slovenskemu Narodu" Sr. 281 ti. decembra 1890. aij in komisij, ia raznih poročil. Tu pa se je zgodilo vse gladko in hitro. Nas g. deželni poslanec trudil in delal je sam aatihoma, napravil lam potrebne korake, dokler ni stvar prodrla. Hvaležni smo vsem možem, ki so v tem oziru kaj storili, posebno pa svojemu poslancu, ki tako vrlo vrši svoj častni mandat. Iz Trsta 4. novembra. [Izv. dop ] Vsakomu slovenskemu vojaku, kateri je leta 1378. bil pri bosenski okupaciji s kranjskim pešpolkom, bode morda znano, da je imel nadvojvoda Ivan Salvator, sedanji Ivan Orth poveljstvo brigade obstoječe iz nagega kranjskega pešpolka, nadalje pešpolka št. 46 in lovskega batalijona št. 10. Pri tej priliki naj omenjam, da so mu bili kranjski fantje zavoljo svoje poznane pogumnosti nad vse priljubljeni, in pri vsakej priliki je on Kuhnovce posebno odlikoval. Kakor se je govorilo, je bil naš pešpolk le vsled njegovega prizadevanja leta 1879 iz Bosne na Dunaj premeščen. Ali k namenjenemu predmetu: Bilo je dne 26. septembra omenjenega leta, ko je naš polk po štiridnevnem trudapoloem vedno z dežjem spremljanem marši okoli 12. ure opoludne iz Travnika Čez Borovo glavo dospel pred Livno in uprav ob istej uri zabobneli so mesto kosila streli topničarjev iz turških trdnjav v Livnu na nas. V malo trenotkih slišalo se je od vseh stran ij gromeče streljanje. Mej tem prvim streljanjem zaslišala se je mej našim polkom, čeravno smo bili vsi uspehaui, mokri do kože in lačni, stara kranjska pesem „Kranjski fantje mi smo mi itd.w in burni živio-klici. Najvojvoda, kateri je nedaleč od nas na strani stal in povelje dajal, izrazil se je, ko je to slišal: „z takošnimi vojaki je lepo v boj iti". Ta spomin zdel se mi je baš sedaj umesten, ko vse ugiblje, je li Ivan Orth še živ, ali pa je našel grob V daljnem morji. Ve ko s lav M. Domače stvari. — (Visoko odlikovanje.) Našemu ro jaku prof. Antonu Bezeuseku v Plovdivu blagovolil je francoski minister narodne prosvete due 29. prešlega meseca podeliti zlato palmo častnika francoske akademije (le palmes d' Ofticier d' Academie), povodom njegovega uspešnega sodelovanja na mejnarodnem kongresu v Parizu in v obče priznanje njegovih literarnih in strokovnja-ških zaslug. Ta visoki red daje se jako redko francoskim, a še redkeje drugim strokovnjakom in učenjakom. Zato srčno čestitamo našemu rojaku na tem posebnem odlikovanji. — (Slovensko gledališče.) Jutri pred stavljal se bode „Zlati pajek". Veseloigra v štirih dejanjih Po Franu pl. Schontbanu poslovenil Vekoslav Ben kovic. V ponedeljek dne 8. t. m. bode se zopet igral „Revček Andrejček". Ker se „Zlati pajek" igra prvikrat in je „Revček Andrejček" zelo priljubljen, nadejati se nam je oba večera polnega gledališča. — (Društvo „Pravnik") ima prihodnjo Bredo zvečer svoj shod. Na dnevnem redu je mej drugim predavanje drž. pravdnika namestnik dra. J Kavčiča: „0 pravni akademiji v Ljubljani". Začetek ob Va8. uri v hotelu pri „Slonu", kakor navadno. S tem naznanilom vabi p. u. društvenike za mnogobrojno udeležbo odbor. tirane nazore, kakor jih imenuje vaše nazivoslovje. Toda, gospod večji grešnik sem, kakor si mislite. Teh nazorov nimam samo na jeziku, temveč v vsakem živci: po njih se ravnam pri vsakem koraku, izvajam jih do skrajne doslednosti, ako bi mi tudi srce pri tem krvavelo. Za nje hočem delovati in trpeti, živeti in pasti, naj mi svet potisne za to na glava lovorov venec ali norčevo čepico S tega stališča sodite moje ravnanje. Rekel sem samemu sebi: Ako se unameta mož in žena drug za druzega v vroči naklonjenosti in v širnem svetu ne vidita nič bolj zaželenega nego sebe: podasta naj si roki in ko-rnkata skupno. Toda kadar ljubezen ugasne, kadar 8e naklonjenost spremeni v sovraštvo — naj nihče iz njiju šiloma ne zadržuje roke drugega. Saj ni nihče imetek, suženj drugega, saj ja ne veže drugo nego vzajemna ljubezen. Nihče nima pravice, da bi ja navezal drugega na drugega z drugo vezjo, da bi ja prikoval z neprelomiio spono, da bi drug drugega s svojim sovraštvom in ljubeznijo mučila do groba. S tako vezjo Julije nisem navezal na-se." „Kako?!" vzkliknil sem prestrašen. nJulija ni vaša žena f* lDaljo prib.) — (Iz pisarnice .Dram. društva") Tudi v letošnji gledališki dobi bode .Dram. društvo" gojilo operete in se bode mej drugimi novostmi pela hrvaškega skladatelja Zajca opereta „Mornarji na brod". Ta lepa opereta zahteva mornarskih oblek in zbora mladih mornarjev. Uloge bodo se skoro razdelile in jele proučavati. — (Miklavžev večer,) ki ga je priredilo včeraj društvo „Sokol" v čitalnični dvorani, bil je prav dobro obiskan. Posebno je bilo, kar je povsem naravno, obilo .malega sveta", ki je že težko in nestrpljivo pričakoval nastop Miklavža s svojim spremstvom i/. Oiimpa. Ko je Miklavž končal svoj pozdrav, podal se je s svojega tron* doli mej množico. Vsi otroci bili so obdarjeni od Miklavža in spremljajočih ga dveh angeljcev, Mefisto pa je delil navzočim damam in gospodom darilca s šaljivimi recepti iz Mefistove lekarne. V tem oziru oskrbel je odbor vse prav dobro in mu moramo izreči svoje priznanje. Mej tem uganjali so raznobarvni parkeljni na odru razne burke. Ko sta Miklavž in njega Bpremstvo dokončala svoj posel, podal ae je prvi zopet na svoj trou, ter se poslovil z nagovorom, v katerem je na srce polagal mladini, naj bode vedno pridna slovenska mladina. Pozneje vršila se je komičua telovadba parkeljnov, ki je vzbudila mnogo smeha in so se odlikovali .Sokolovi" predtelovadci, ter se je posebno mladina prav dobro zabavala pri tej točki. Vojaška godba svirala je, kakor navadno prav dobro, vender bi bili želeli malo bolj živahen in zanimiv, pred vsem pa malo bolj slo van s k vspored. Mej 10 točkami bili sta samo dve slovanski, a jedna teh prav Badnja, katere večina niti pričakala ni, ker so rodbine z otroci po jednajsti uri začenjale zapuščati dvorano. Sploh pa je bila zabava živahna, a bila bi še bolj, da se ni pogrešalo petje, katero je bilo doslej običajno pri tacib veselicah in katero bi bilo dalo vaporedu malo več raznoličnosti. — („Brusa") izšla je včeraj 23. številka, Vsebina je zabavna in raznovrstna; posebno utegne ugajati pesem: „Epilog k politični baladi." — (Slov. pevsko društvo „Slavec") vabi k pevskemu in zabavnemu večeru, kateri priredi v nedeljo dne 7. decembra t. 1. začenši ob 7- uri zvečer v Virantovi restavraciji (Sternwarte) s sledečim vsporedom: petje, komični prizori in zabavno berilo. Reditelja večeru sta V. Pregel in V. Bajec — (Prostovoljno gasilno društvo Ljubljansko) priredi na sv. Štefana večer v salonu kazinske restavracije b o ž t č n i c o, katere čisti dohodek je namenjen bolnišuemu društvenemu zakladu. Svirala bode pri zabavi vojaška godba domačega pešpolka št. 17. Združena bode z zabavo tudi loterija z lepimi dohodki. — („Slovenske m u pevskemu društvu na Ptuji") poslala je gosjia Tereziua Ši r ca 12 gld. nabranih od novih članov v Trstu in oko lici. Odbor izreka cenjeni gospej srčno zahvalo z željo, da bi izgled ta ne ostHl osamljen. Veselo je posebno, da društvo podpirajo pijonirji ob daljni meji, kjer se imajo sami braniti tujega nasilstva. Živeli! — (V Zagrebu) bila je v četrtek dopolnilna voiitev za deželni zbor. Prodrl je vladni kandidat umirovljeni veliki župan pl. Reisuer s 361 glasovi. Kandidat opozicije mestni župnik dr. Bo-roša dobil je 239 glasov. Ko je bil izid znan, klicalo je ljudstvo po ulicah: „Živio dr. Boroša! Pereat Reisner:* Na ta klic privrela je policija in začrla množico razganjati. Prijela je več oseb, mej njimi par velikošolcev. Izmej poslednjih bili so še isti dan trije obsojeui vsak na sedem dni j. Obsodil jih je znani Akurti. — (V Oseku) prodrl je pri dopolnilni de Setnozborski volitvi kandidat opozicije dr. Neumanu z 263 jiroti 200 glasom. Ta izid je vladue kroge nemilo dirnil. — (Slavnost, katero priredi akade-mično društvo „Triglav" v Grade i) v spomin devetdesetletnice rojstva dr. Franceta Prešerna dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer, ne pa kakor se je napačno poročalo, ob 9. uri, obeta biti jako sijajna. Vsa tukajšnja slovanska akademična. društva obljubila so svoj prihod, istotako pričakuje se mnogo tukajšnjih slovanskih in Slovanstvu prijaznih rodbin, katerim se hote tudi pridružiti obitelji iz domovine. — (Tatvina.) Doslej še neznani tat ukral je strefiaju grofa Leva Auersperga na Križevniškem trgu rasnih utvari j v vrednosti nad 30 gld. — (Utonil) je včeraj ob 7. uri zvečer 35letni Jože Marolt, posestuik v Hauptmaoci in oče šestero otrok. Izginil je v veliki vodi. Ne ve se, je li v pijanosti ali pa po nesrečnem uaključji pal v vodo. — (Iz Žužemberka.) Bralno društvo v Žužemberku priredi v soboto dne 18. t. m. Prešernov večer. Vspored: 1. Schinzl: Ruska koračnica, igra za glasovir. 2. Volarič: V domačem krogu ; igra za glasovir. 3. Nagovor podpredsednikov. 4. Prešeren-Ipavic: Soldaška; možki zbor. 5. Kiicker : Barcarola ; dvospev za sopran in alt. 6. Prešeren: Od železne ceste; deklamacija. 7. J. Lorg: Venček jugoslovanskih pesnij; igra na citrah. 8. Gregorčič: Burgarell: Nazaj v planinski raj; samospev za tenor s sprem-ljevanjem na glasovirji. 9. V. Klaić: Braćanje; čveterospev. 10. Prešeren: F. S. Vilhar. Mornar; samospev za bariton s spremljanjem na glasovirji. 11. F. S. Vilhar: Na Velebitu. 12. prosta zabava. — Začetek točno ob 1 ,28. uri zvečer; društve-niki smejo uvesti tudi nedruštvenike. Navedena slavnost odrejena je bila na 7. t. m. a se je zaradi nekih zadržkov preložila na 13. t. m. — V četrtek 11. t. m. ob 1. uri popoludne bode v prostorih bralnega društva občni zbor tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda ter potem posvetovanje ob ute-meljenji posojilnice. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri prvi obravnavi dne 5. t. m. zatožen je bil 30letni dninar Josip Trebeč, hudodelstva uboja, njegova žena 341etna Marjeta Trebeč pa hudodelstvu goljufije. Zatožba dolži Josipa Trebca, da je, ko se je hlev njegovega mladoletnega pasterka Rojca v Su-horji št. 1 podrl, ga deloma, ker je bil zavarovan pri banki „Slaviji" za 150 gld., proti večeru zažgal, da tako dobi zavarovalnino od banke „Slavijo", da je tuje posestvo zažgal. Baš tedaj mimo idočemu Počkarju je rekel, ker stoji Rojčevo posestvo na samem, naj nikar ne pove v vasi, da se je hlev, iz katerega je bila odj)ravljena že vsa živina in vozovi, jiodrl Zvečer istega dne je hlev pogorel in žena zatoženca, Marjeta Trebeč je potem, kakor trdi zatožba nagovarjala Počkarja, naj nič ne pove, da je hlev bil podrt Ko je Počkar le ovadil pri županstvu, da je Josip Trebeč hlev sam zažgal, nagovarjala je baje Ličarja, naj gre k sodišču in reče, da je Počkar blazen. S tem dejanjem, ko je jirigo-varjala h krivi izpovedbi pred sodiščem, izvršila je hudodelstvo goljufije. Zatožerii Jožef Trebeč odločno taji, da bi bil aam zažgal. Isto tako pravi njegova žena Marjeta, da je le raznim pričam, ki ao prišli k požaru, rekla, naj govore tako, kakor je v istini bilo. Priče Izpovedujejo jako nedoločno. Porotnikom stavila sn se tri vprašanja. Prvo: ali je Josi p Trebeč res sam zažgal drugo in tretjo: ali je Marjeta Trebeč res nagovarjala Počkarja in Ličarja k krivi Izpovedbi. Po izvrstnem zagovoru dr. Tavčarja zanikali so porotniki prvo vprašanje s 7 proti 5 glasom, drugo vprašanje zastran Marjeto Trebeč, da je hotela zapeljati Počkarja h krivi izpovedbi, z 11 proti 1 glasu in na tretje vprašanje: ali je hotela z.Hj>eljati zatožena Ličarja h krivi izjiovedhi 6 proti 6 glasom Na podlagi izreka porotnikov je sodišče oba zatoženca zatožbe oprostilo. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri drugi obravnavi dne 5. t. m. zatožen je bil laletni Simen Modic, paglavec, ki komaj vidi čez mizo, hudodelstva požiga. Ta mladi fante je iz srda in sovraštva zažgal v vasi Rsdlek na Notranjskem in pouzročil. da je šestim kmetom, od katerih dva neata bila prav nič, drugi da le malo zavarovani, pogorelo 11 poslopij. Rojen je zatoženec na Blokah iz tatinske kajžarske rodbine. Kaznovan je bil že zaradi vlačttganja in na Vrhniki, kjer je neke verige ukral, vsakokrat po 14 dnij. Ko je bil brez dela, vzela gaje občina Radlok za pastirja. Imel je prosto hrano in poleg tega za tri mesece še zgovorjeno plačilo 9 gld. 10 kr. Zlobni značaj zatoženca kazal seje tudi v tem, daje ubogo živino trpinčil na razne načine. Zvezal je kravam noge, zavezal oči in jih neusmiljeno pretepal. Ko je o tem zvedel načelnik občine v Radleku, Fran Maček, ga je pošteno okloftal potem ga pa spodil iz službe. Takoj se je zagrozil zatoženi fante rekši: „Sakramensk;i duša, pomnil me še boš! Ti bom že pokazal" ! In kar je pretil, je tudi storil. Dne 11. oktobra zasvetilo se je ob '/5,8. uri zvečer pri Mačku na skednji. Ker ni bilo vode, ni bilo moči gasiti in ogenj se je razširil tako, da je uničil poslopja šestim kmetom. Zatoženec s čudovito drznostjo vse dejanje taji, in oporeka svojim prejšnjim izpovedbum, ko je dejanje že pri- znal. Pravi, da je bil tedaj, ko je ogenj nastal, pri Zajci na Rakeku in da on ni zažgal. Priča Janez Maček je odpustil zatoženca, ko je videl, kako je junce mučil, rekoč mu: „No zdaj si pri nas že do-pasel!" Škode ima vsled požara 4500 gld. Ker ni bil zavarovan, je zdaj berač. Deklica Micka Drobnič je videla, da je zatoženec v raztrganih hlačah bežal s pogorišča. Priča Marija Zakraj^dt je tudi pogorela pri požaru, škode ima 2000 gld., zavarovana je bila za 700 gld., dobila pa je od zavarovalnice :>80 gld. Janez Ivane, ki je pogorel ima 2000 gld. škode. Zavarovan je bil za 700 gld. dobil pa je le 041 gld. Jože Zgonc imel je škode 1000 gld., zavarovan je bil za 700 gld., dobil pa la 350 gld. France Intihar je imel škode 3300 gld., dobil pa od zavarovalnice le 600 gld. Ko pričo, kakor vse prejšnje predsednik Kočevar vpraša, ali zahteva kaj povračila in koliko, odgovori. „Toliko morem povračila od tega fanteta zahtevati, ko od vrabca. Ako ga danes gospodje izpuste, pa bodemo v osmih dn^h zopet nesrečni!" Posestnik Luka Zvon ima škode 4018 gld., zavarovan ni bil in ostal mu je od vseh njegovih poslopij samo zid. Brat zatoženca, Tadej Modic, izpove, da se je zatoženec grozil Mačku rekoč: „Počakaj hudič, bom ti že zažgal!" Spričevalo županovo, kakor župnikovo, se jako slabo izraža o zatoženci. Porotnikom ne stavi samo jedno glavno vprašanje na hudodelstvo požiga, kateremu tudi jednoglasno pritrde in sodišče obsodi zatoženca na sedem let teske ječe poostrene vsak mesec s postom, trdim ležiščem in temnico na dan požiga. Pri tretji in zadnji obravnavi zatoženi so bili trije jako različni zatoženci hudodelstva ponarejanja kovanega denarja. Prejšnja leta, dokler so krožili sv stari bankovci narodne banke, katere so v Vidmu fotografičnim potom dobro in slabo ponarejali, hodili so obupani kmetovalci po nje v Videm, jih na Kranjskem izdavali in bili zaradi tega zaprti. Ko bi vse sešteli, bilo jih bi par sto let na Ljubljanskem gradu, kajti kacih dvajset let bilo je neprestano ponarejanje bankovcev na vrsti. Odkar so prišli v promet novi bankovci, je ta kupčija nehala, a stara generacija onih ljudij ki mislijo s „fovš" denarjem obogateti, že ni izumrla. Tak mož je tudi denašnji obtoženec Fran Jeglič, ki je že osivel, ali spametoval se se ni. Kaj bi se tudi saj je parkrat zvršil akademijo na Ljubljanskem gradu, bil obsojen zaradi ponarejanja javnih upnih listov na pet let teške ječe, potem zopet zaradi istega hudodelstva na tri leta teške ječe itd. Ta človek je bil prava kuga, ko je prišel v svoj radovljiški okraj in obžalovati je le, da si je izbral za žrtev svojega 26letnega nečaka Antona Kuharja, oženjenega čevljarja, ki je videl mnogo sveta, bil na Dunaji, v Gradci, Ino-mostu itd. Ko se je nastanil v Radovljici kot čevljar, prišel je Jeglič kot skušnjavec k njemu in ga v istini pripravil do tega, da m je udeležil hudodelstva ponarejanja kovanega denarja. Jeglič izvedel je na Gradu od že umrlega kaznjenca Pirca, da je isti izročil Hajmanu „mušinco", s katero se delajo tolarčki in tudi že umrli Hajman je bil napram Jegliču toliko prijazen, da mu je ana Gradu" na ušesa povedal, kje je „šacu skrit. Prišedši iz ječe izbral si je Jeglič za pomagavca svojega nečaka Antona Kuharja, katerega je često obiskaval. Jeglič pravil mu je, da ve za srebrno rudo, ki teče kar curkom i. t. d., in resultat je bil, da je prinesel konečno „mašinco", s katero se delajo tolarčki in razven jednega, ki je bil še v „preši", še osem druzih novo narejenih goldinarjev. Anton Kuhar, dasi bojazljiv, usel se je strijcu Jegliču le na limanice in spravil mu je „mašinco" sicer s protestom, da utegne imeti sitnosti s sodnijo, in biti kaznovan. Izdelki .mašince" v podobi „tolar-čkov goldinarjev" začeli so kmalu švigati mej občinstvom. Jeglič skrbel je za nove žrtve. Pregovoril ie črevljarskega pomočnika Kralja, kateri je zaradi tega že obsojen, razven tega pa je pritegnil še sve-čarja Frana Krivca, ki je tudi skušal izdati „to-larček". Skoro gotovo bi se bil zaletel še čevljarski učenec 13 letni Janez Kumar, ki je tudi hotel ponarejen tolarček pri Homanu v Radovljici izdati, da ni star še le 13 let, torej „pod paragrafom". Tolarčki so bili napravljeni z letnicami 1871, 1881 in 1882. France Krivec, svečar v Radovljici, druga žrtva Jegličeva trdi da je popolnem nekriv, da je „tolarček" ponarejen sicer od Kuharja dobil, ki mu je rekel, da ga je v Ratečah „prišpilal", a ga ni izdal, nego le vprašal, ali je pravi ali ne. Zatoženi Jeglič konečno še pove, da je poskušal kot mož, ki išče rudo in tudi cement, uliti „tol.trčkeu v ce- ment, kar se pa ni posrečilo. Porotnikom se stavijo vprašanja zastran Jegliča na ponarejo kovanega denarja, pri Kuharji in Krivci na soudeležbo. Jeglič-a zagovarjal je dr. Munda, Kuharja dr. Tavčar, Krivca pa dr. Krisper. Obsojen je bil Jeglič na šest let teške ječe, s postom vsaki mesec, in ko kazen prestane, postavi se pod policijsko nadzorstvo. Kuhar je bil obsojen na tri mesec i teške ječe, poostreno vsak mesec z dvema postoma, Krivec pa je bil oproščen. Obravnava je trajala od 6. ure zvečer do l/t 3. uro zjutraj. S to obravnavo je bilo tega leta zasedanje končano. — (Razpis službe) Na kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani popolniti je mesto asistenta z letno plačo 800 gld in s stanarino 200 gld. Ta služba se sme podeliti le doktorju vsega zdravilstva, kateri je dovrAil operacijski tečaj in sicer za zdaj po pogodbi proti polletni odpovedi. Dotične prošnje poslati je do 28. decembra t. 1. vodstvu dež. dobrodelnih zavodov v Ljubljani Telegrami ^Slovenskemu Narodu": Dunaj 5. decembra. Vrhovni zdravstveni svet obvestil danes državne bolnice, da je Ko-. chove mezge došla zadostna množina, da se z zdravljenjem more povsod začeti. Popoludne so na nekaterih oddelkih že začeli zdraviti s Kochovo mezgo. Dunaj 5. decembra. „Pol. Corr." javlja iz Belegagrada: Natalija predložila danes skupščini spomenico ob uravnavi njenih razmer s kraljem Aleksandrom. Carigrad 5. decembra. Grški patrijarhat se je s Porto poravnal in razveljavil naredbo, vsled katere so bile cerkve zaprte. London 5. decembra. Gladstone vsprejel včeraj deputacijo irskih poslancev jako srčno. Posvetovanje trajalo jedno uro. Vsebina pogovorov ni znana. Dunaj 6. decembra. Deželni zbor vsprejel brez premembe ostale paragrafe statuta za Veliki Dunaj. Potem pričela specijalna debata ob občinskem volilnem redu Velikega Dunaja. Prvi paragraf o volilni pravici vsprejel se je brez premembe. Predlogi za uvedenje splošne volilne pravice so se odklonili. Razne vesti. * (Rusi in Francozi.) V Parizu izhajajo sedaj trije časniki, ki imajo posebni namen gojiti prijateljstvo francosko-rusko. Naslov jim je: „L' U n i o n F r an co-R u s se", „L' A 11 i a nce Franco-Russe" in „Le Franco-Russe". * * (Ruska akademija v Rimu.) Kakor ae poroča nekaterim listom, ruska vlada namerava osnovati v Rimu akademijo lepih znanostij, jednako onej, katero vzdržuje že več let Francoska v glavnem mestu Italije. * (Nova srbska tragedija.) Dne 26. p. m. predstavljala se je v Belem gradu nova tragedija od znanega dramatičnega pisatelja Miloša Cvetica. Pri predstavi bil je navzoč tudi mladi kralj Aleksander. Igra dosegla je popolen uspeh. * (Za sirote bolgarskih m u cenik o v.) Neka bogata ruska dama, gospa Sobolova ustanovila je v Jaroslavu sirotnišnico, za otroke onih bolgarskih domoljubov, ki so padli kot žrtve krvoločnega diktatorja Štambulova. Mej drugimi otroci odgojevala se bodeta tudi sinova ustreljenega majorja Panice. * (V P e ču h u zaprli so šole) zarad epi« demično razsajajoče vročinske bolezni in sicer gimnazijo in realko do 12. t. m. Ljudskih šol dosedaj še neso zaprli, a mnogi stariši vzeli so otroke domu, kar ovira pouk. Vlada poslala je komisarja za epidemijo v Pečnh. * (Eksplozija kotla.) V Kološvaru razletel se je v čistilnici petroleja velik kotel. Streho poslopja raznesel je puh in razletela sta se še dva druga kotla. Škoda znaša kacih 30.000 gld. Ker je poslopje zelo poškodovano bode treba dlje časa — morda 6 tednov — da se delo more zopet pričeti. * (Igralnica v M on te Carlu) Ruski car zabranil je baie sam Rusom brezizjemno, da ne smejo pohajati igralnice v Morite Carlu. Car bil je neki jako razburjen, ko je cul koliko ruskih ple-mičev je zaigralo v tej luksuriozni igralni beznici ves svoj i metek. * (Kako sodi sin pamet svojega očeta.) Mladič 10 letni misli, da otec njegov vender veliko ve, pri 15 letih uže misli, da ve on toliko, kakor oče, pri 20 letih pa že narmanj dvakrat toliko nego oče. Ko ima sin 30 let, misli zopet, da bi vendarle dobro bilo otca za svet pou-prašati. Pri 40 letih je preverjen, da oče vender le več ve nego on. Pri 50 letih redno uprašuje otca za svet, a ko je sin 60 let star in oče njegov že v grobu, takrat je popolnoma preverjen, da je oče 1 bil najparnetneji človek na svetu. Poslano.*) Ker se je v zadevi dr. Bocka in dr. Vošnjaka imenovalo tudi moje ime, ker ta zadeva marsikomu ni jasna in bi se utegnila napačno tolmačiti, naj blagovoli velecenjeno uredništvo usprejeti in natisniti sledečo mojo izjavo: Naselivši se v svojem rojstvenem mestu Ljubljani kot privatni zdravnik in specijalist, obrnil sem se ustno do gosp. dr. Valente, dr. Bleiweisa, ranj-kega Pestotnika, in gosp. dr. Vošnjaka kot poročevalca v deželnem odboru v zadevah deželne bolnice z željo, naj se mi da v bolnici prostor za uboge, operacije ali pa zdravljenja potrebne, kar bi bil seveda brezplačno opravljal. Odgovorilo se mi je, da ni prostora, in da bode to morebiti tedaj mogoče, kadar se umobolni preselijo. Dasiravno sem gosp. dr. Vošnjaka večkrat interpeloval o tej zadevi je vender stvar ostala pri starem, jaz pa Za svoje bolnike brez prostora v bolnici. Jaz sem se že davno odpovedal svoji iskreni želji, ker sem razvidel, da za svoje delovanje v rojstvenem kraji — ni niti prostorčka dobiti v bolnici. Po predzadnjem zasedanji deželnega zbora pride vsled resolucije, s katero se je ustanovitev samostojnega očesnega oddelka v boluici sklenila meseca februvarija gosp. dr. Voš n j a k sam k meni rekši, naj obnovim svojo ponudbo in jo uložim pismeno takoj na deželni odbor, ker s tvar je nujna in ga rešim s t e m i z h u d e zadrege, „k a j t i velika sramota bi bila za nas in ves slovenski narod, ako bi imenovali Nemca prima-rijem, ker imamo domačih močij dovolj za to". Na to sem uložil ponudbo, v kateri sem izrekel, da sem j)rij>ravljen prevzeti vodstvo očesnega oddelka brezplačno. Storil sem to samo zaradi toga, da se tako odlično mesto popolni z narodnjakom in ostane v narodnih rokah. Gosp. dr Voš-šnjak je prišel v tej in drugi zadevi še večkrat k meni, in pri vsaki taki priliki je govoril in izjavljal se sledeče: „Resolucija ni sklep, deželni odbor imenuje p rim arijom, kogar on hoče. Bock ne bo dobil oddelka v bolnici, Bockne bo p r i m a r i j e m imenovan, jaz n e s e m za Bocka, jaz sem za dr. Jenka, Bockne sme misliti, da je onjedini in dajele on merodajen, pokazati mu moramo, da imamo spretnega ophthalmologa tudi mej seboj. — Jaz vse storim, kar je mogoče, da bi le bili drugi poslanci tudi tega mnenja, kar pa dvomim." Pri neki priliki, ko se je reklo, da dr. Bock hrepeni po službi v bolnici, odvrne gosp. dr. Vošnjak: „Za to pa mi nimamo denarja!" Tako in jednako se je vedno izražal gosp. dr. Vošnjak proti meni in proti soprogi moji. Ne bom navajal dalje njegovih besed, ker bi bilo preobširno, ali konečno opazim z ozirom na predstoječe besede gosp. dr. Vošnjaka in na sklep deželnega odbora, objavljen v 202 štev. „S1. Naroda" z dne 14. novembra le to, da ne vem, kaj je dalo gospodu dr. Vošnjaku povod, hoditi k meni v tej zadevi in tako govoriti. To mi ostane uganjka. (899)_ IDr. Ten.ls:o. *) Ker smo sprejeli to „Poslano11 le kot anonco, ne prevzema za vsebino odgovornosti ne uredništvo, ne upravništvo. iyc—i&-w>rr?r-~%xy^?7rr?ia vwe leto e-S«l. 4.4KO ; ki& |m>I leti« jj I j |gld. 3.30; sa Četrt leta 1.15. j ^.L';-r.*r;_fl&i, ■■ ; jaj^r -----r*3 .j-fi , Zahvala. Tukajšnja poaestuiea blagorodnu gospa .Hitriju liot>li»rj«*vu i/.roči lu mi jo za sv. Miklavža lO gld. v nakup knjig in učil revnim sol*k>m otrokom. Za ta velikodušni dar s.i podpisaaeo blagi dobrotnici in veliki prijateljici nežne Šolske mladine v imenu rotnib obdarovancev najiskreniju zahvaljuje. Bog jej povrni stotero! "Vođ-iteljet-vo ljud-slre šole -v Ijitljl, dne 5, decembra 18SK). J. Kavni kur, nadučitelj. Zahvala. Tukajšnji p. n. gospodje blagovolili »o nabrati doc 23. novembra t. 1. v restavraciji «. Antona Arko-ta iil gld. 40 kr., da se s šolskimi učili obdaruje tukajšnja ubožn* šolska mladina na d»n »v. Mulavža. Za ta visokodusni dar, ki se je vestno v ta naumu uporabil, zahvaljuje bu najtoplejo v imenu obdarovane mladine šolsko vodstvo vsem gospodom dariteljem. posebno pa g. Mateju Pa-leižu, trgovcu, ki je to nabiranje sprožil iu sam največji donesek daroval. Šolsko vodstvo V i C i) > ii i < -1, dne 0 decembra 1890 1. Juh- ltttktćlj. T«* jo* : 5. decembru. Pri Mulići Lielegg. Feilhuber, Schildor t. Dunaja. — Kribek Iz Brna. — llrandstatter ii Gradca. — Dr. Glo-bočnik iz Kranja. — Elsbmher iz Laškega trtra. Pri Himni t (ietriuger. Kaitl, Maver, Reinitz, Blati c Dunaja. — Pl, Poeckh iz Trsta. — Majdič iz Mengša. — Wol»er iz Celja. — Jura iz 1'outojin •. Pri MvntrlJMkriBi oeanrji : Jeglič l| Sela. Meteorologično poročilo. rx a t'as opazovanj* Stanje barometra V '..m. Temperatura Vetrovi Neb« j Mo-Kiiua v li:tll o 7. zjutraj 731 3 mm. —(1 8' (j brozv. obl. ■a 2. popoL 780 4 mm. 2"6" C si. szh. d.jas. 0 00 m« »d 9. zvečer 730 1 ram. 1*9*0 si. šzh. d.jas. .: Srednja temperatura l-0", za 0 4" nad normalom. XDuLX3.3.js3^a, borza dne 6. decembra t. 1. (Izvirno telegtanena por i llu.l včeraj — gld -8 4o — gld . . A94fi - , , 101 t>0 - „ r io-2o:> — . • „'...»»I - ■ . , BBW - v . . -15 25 - . Papirna renta..... Srebrna mita..... Zl>ii i renta...... 5"/0 m ure na reuta .... Akcije- naredite banke Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... Nemške marku..... 4°/0 državne srečke iz I. 1M54 Drž«, v ne »r«;čk« iz I. lHr»4 9 12 •v47 no- 7 V, U50 gld. 100 . 131 gid 17S „ dar.ua n<* ir> ay 2f> 11)7 of» 1« 2<5 '.'79 — 304 — 11 f)'05 911 46 66-60 kr. 8gerska zlata renta 4u/0.......102 gorska papirna faOtS f>0/0 . Dunava, reg. srečke 5°',, . Zemlj. obć. :'.v;ir.r. *'/§*/• ■1*1 Kreditne »redko..... Rudolfom o srečke .... Akcije anglo-avatr. banke Trnmvvav-driišt. veij. 17(1 gld. !'><> gld. listi . . 100 gld. 10 ., l-«o . 99 121 113 184 19 1«3 »15 65 70 50 tlBJ Pri otročjih boleznih <4) potrebujejo se često kisline preganjajoča sredstva iu zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na. katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnlh, pri krvici. otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija o Giesflhttbl-1'iiehstein-u.) 1 Tužnega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest o Bmrti našega nepozabnega brata, oziroma strica velečastitega gospoda FRANČIŠEKA KS. KARUN-A Trnovskega župnika, kn.-šk. duhovnega svetovalca, uda kranjske hrnnilnice, lastnika zlatega križen s krono za zasluge, meščana stolnega mesta Ljubljanskega i. dr., kateri jo danes, 5. decembra 1890 ob štirih zjutraj , po daljši bolezni, večkrat prejomši sv. zakramente, v 72. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo, dne 7. t. m , ob '/»^ po-pohidne. Sv. maSo za dušni mir pokojnega brale se bodo v farni cerkvi Trnovski. Blagi ranjki bodi vsem priporočen v pobožno molitev in spomin. V Ljubljani, dne 5. decembra 1890. (898) Žalujoči sorodniki. I. Ljubljansko konsumno društvo r. z. z. o. p. Oznanilo. P. n. člani so tem potoui uljudno vabijo k izrednemu občnemu zboru I. Ljubljanskega konsumnega društva r. z. z. o. p. kateri bode v nedeljo dne 14. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne v Šreinerjevi pivarni (sv. Petra cesta 47) V Ljubljniii. Dnevni red: Posvetovanjo in sklep o predlogih glede premembe §§. 3., 4., 7., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 21., 22., 28., 31., 33. in 34. zadružnih pravil, potem določitev teksta teh pravil v nemškem in slovenskem jeziku, kateri so bode ob jednem popolnoma prečital. V Ljubljani, dne 5. decembra 1890. 895) Predstojništvo. Zobozdravnik Schweiger (pri Malim) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Onlinii n VNMlil ilnu o«! O. <1o i. Ure < I o p o Iii < I n e, o*< p»vr»i)ljlya v iiimIIIi obrokih mas—iu) )'| 'i agentura GELB v Budimpešti, Karlsring 13. i I* m E Vprašanjem priložita naj se 2 marki za odgovor. $ ^ 14 000 S Za lovsko sezono priporočam največjo Lher lovskih pušk: puako za drobni svinec, brzodvooevke, rlsanico m kratke brzorisanico lastnega izdelka /. iauist v o m; n idalpj dobre Luttiško puške za drobni svlneo, salonske pušk j m revolverja. V zalogi %o vse za lov potrebne priprave in streljivo. Oblesja iz najboljše in najlepše ore h ovi ne ta v vsakeršni obliki ter vse v to stroko spadajoče poprave se hitra, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puške kar i nravnost ine-n pi>ftlj«-j«» in ne dado poprej pnike kacemil drn^ciiiii, , I. ltez., I hiselmiarkl 8/80. iaanaBMffigBžnjsra^ Dobiva se v vseh trafikah in prodajalnicih galanterij. (25) Glavna zaloga: OTT0 KANITZ & C0., Dunaj. (184) Po ko^lasiiej .sodbi odličnih strokovnjakov koroški rimski vrelec jako odlična zdravilna fltudeiiriiiea ori vratiiili, že-Iodčulb, moliurnili in oI»istatli holeztitli, pri kataru, liripavoNti, kašljaiiji, posebno za otroke, pole;,' tega pa tudi (481—2*)) jako fina namizna voda s posebnu dobrim okusom, brez vseh organičnih in zo- lodeti otežujoiiib primesi., (■lavna zuloga v I.| nl>l juni pri .11. K. Mupau-u; prodajajo ga iiadal,e: Iti. liasliier Id .1. Klauer; \ Krauji: F. ltollenz; v !,i>;a;ci : J. lolu/./i. zavarovalno Ces. kralj, društvo na privilegov. Življenje in proti škodam na Dunaji, I., Riemerg-asse št. 2, -v lastni. 2n.IšI- Polno uplačani deleži in druga jamčilna sredstva, uštevši letna zavarovalna upla- čila družbe iznašajo čez 12 milijonov gold. ||| čez 10 milijonov gold. <$) proti škodi, prouzročeni po ognji, streli, para ali razpoku kotlov, po gašenji, raz-rušenji in odstranjenjl oprave iz hidnili in gospodarskih poslopij, atrojov iz tovarn, dalje proti škodi v zalogah, pri živini, poljedelskem orodji itd.; b) proti ikodl po ognji ali streli ob času žetve poljske pridelke in dotična gospodarska poslopja : c) proti ikodi po tofli poljsko pridelke na travnikih, njivah; d) vsakovrstno prevažanje blaga po suhem in na morji; e) proti telesnemu poškodovanju vsake vrste, naj se primeri uu/.goda v službi, pri svojih opravkih, ali pa tudi izven službo iu izven svojih navadnih opravkov, na potovanji, vožnji, lovu itd., in aicer za najnižje premije. V Brnu: Veliki trg fit. 10, „ 1'e-oli : Dunajska eesfa št. 3 in Ladijska cesta 3t. 2, „ 1 mini n si u : Marije Terezije cesta št. 37, „ Krakova: Szovvska ulica Št. 6, „ hvovu: Marijin trg št. 8, Družba zavaruje: na seivl i4Mi}«-> <*-l<>v-*s**lc<> v vneli kombinacij ali, n. ur.: za slučaj smrti ter izplača takoj po mu ni zavarovanca ostalim ali dotičnim opravičencem pogojeno zavarovalnino ; za slučaj smrti ln pri protlzavarovanji z oprosčenjem nadaljnih uplaoil premij ter izplačuje dohodke (rente> v slučaji onemoglosti; na doživetje, preskrbljenje v starosti, na doživetje določene dčbe pri otroolh, ter izplača zavarovano vsoto dotičnemu zavarovancu. Vsprejeina tudi zavarovanja, ki ZHgotovijo do-hodarlno (rento), preskrbnlno penzijo) vdovam ter vzgojllno rento otrokom, po tiHJkulantuejših in najnižjih pogojih poMebno pa jamči za veljavo in nodvomljivo varnost od njo izdanih polic. v Mimakovem: Kostthor 3 I, „ 1'ragi : Nabrežje it. 10, „ Strassluirgu : Kraljeva cesta 6 I, . Trstu: Via S. Ni kolo fit. 4, ua Dunaji: KiemergasBe št. 2, v lastni hiši. V vseh večjih okrajih avstrljako-ogerske državo poslujejo glavni in okrajni zaatopi družbe, kateri radovoljno dajejo pcjaonila, brezplačno uročujejo prospekte ln ponujalne pilo ter vsprejemajo zavarovalne ponudbe. Generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko T7" <3-XSUĆlCŽL_ (99-12) Pisarna: L, Albrechtgasse št. 3, II. nadstropje. Glavni zastop v Ljubljani pri Josipu Perkauc-u Selenburgove ulice hiš. štev, 3. C:3A 24 Hiša z vrtom pod ugodnimi pogoji takoj na prodaj. Već pove npravnifttvo .Slovenskega Naroda* Dra*r. liri h ar ) v Ljubljani. 893—3i V ..NARODNI TISKARNI" v UUBUANI je izsla knjiga: Blodne duše. Homan. CeSki spisal Va■ .j«-*tinn tapeolrnrwlt« Uupćijit v i .joiiijuni. r^r-j ANTON OBttEZA f^Tj r in dekorater. J ....... ..... P i« 4«VMi»i« i jj uhlju ni, Sclenlninruve ulice il cene izven konkurenci«. — Priporočam moj iluHtrovani cenik in uzorci« blaga, J in dekorater, j priporoča okusno in trdno narejene zimnice, nOdrnec na peresih, dirane, Htole, otomane, garniture za salon:, jedilne sobe in spalnice; dekoracijo za sobe, dvorane in crkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je .»ri-posnano dobro iu brezhibno, k*r tovo priča moja razstava v Ruilolli-miniii, in stojim z ozimni na nizke pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo kar ra/pošiljam zastonj in franko. Samo nekaj dnij še! Žrebanje že dne 16. decembra 1890 ogerske državne dobrodejne loterije. Slavni dobitek «-tleuo redilo, ko zdravnikih kot ,.izvr*in»-- preskuAena in po mnotfib Imi ni k i h s spričevali jako priporočana Trnkćcxy-jcva hmeljna sladna kava ki Je dobrepro okuNt* In pi i je t negn duha. 1 paket s '/* vsebine velja M kr. Najceneje so dobiva v poStnib pa- ketih po 4 kilo. Dobiva se po poštnem naslovu: Ubald pl. Trnk6czy, lekarničar v Ljubljani: nadalje v glavnih zaloirali lekarničarjev na Dniiiiji: VIU tor pl. Trnkom^, 6 okraj, Ilnndsthurmstrnsse 11,1; dr. Oto pl. Trnkoczv, 8 okraj, Radet-ky-pjatz 17: Julii pl. IriiUiH/v. 8 okraj, JosetstJidterstrasse 30; y Ciradci (Štajersko): Vemlelin pl. Irnltncij. lokar; nadalje v vseh lekarnah« pri drojruiHlih, trgovcih itd; zajam«eiio prlMtua le, . Mtl eno rurovaiio varstveno znamko. Preknpol imajo obilen rabat. (458—12) m mm Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 P'sporoča slavnemu občinstvu lepo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (267-88) v najraznovrstnejib oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah. Cenil ni k e pošiljam na žel jo franito. Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Comp. afi Odlikovan uu mnogih U m< l i\hU i h rar.ntavnh. _ 1'rizuanja Jokey»klubov. Komeuburška živinska redilna štupa za konje, romalo živino in ovee, »/t š*atljica 70 kr., 1 ^ škatljice lit) kr. Kwizr)E ^ ces. in kr. priv. restitucijskj fluid 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Kvvizde silna krma ■« konj« in govejo iivino. — v sabojskih po <> gld. in 8 gld. in v škatljicah po 30 kr. Kvvizde vaselina za konjska kopita (sredstvo za obrane- nje kopit). — Pttiioa 1 gld. 25 kr. Kvvizde kit za kopita (umetno kopito). — Patcioa so kr. KVVizde SVinjSka Štupa za poNpeMevuiijo debeleuja in bitra odpomoč za shujšano živali. — Velika Skatljica 1 gld. 'iti kr,, mala ski tljiea 153 kr. KVVizde UmiValnO milO ««, uomuee živali. — Koa 40 kr., mala puSica 80 kr., velika puSica 1 gld. U0 kr. KVVizde SedlinO milO ra eideenje, poliranje in ohranenje sedel Iu usnja tt» oprave. — PuSica 1 gld. — Da se obvaruješ ponaredb, pazi na gorenjo varstveno znamko. =z FRAN IVAN KWIZDA okrožna lekarna v Korneuburgu pri Đunaji c. in kr. avstrijski in kr. romunski dvorni zalugutelj za živinozdravniške izdelke. (li'8—10) Korn6Uburška živinska redilna štupa, K^7-iziDZ3 c. in kr. priv. restitucijskj fluid iu KVVIZDE zgoraj navedeni izdelki dobo se pristni v vseh lekarnah in droguerijah avstro-ogerske državo. Št. 9211. (89«—1 «&MAaaAaaaV*£. Aa Dodatno k tuuradnemu razglasu z dne 29. marca t. 1., št. 9211, oddaja se zdaj v svrho /liiddlM' Clia obravnava do dne 19. decembra 1890.1. dopoludne. Posamezna dela proračunjena so tako-le: a) mizarsko delo, vender izvzemši tla iz mehkega lesa in vse delo v barakah za moštvo, na...... 13.305 gld. 33 kr. b) ključavničarsko delo na...... 7.820 „ 55 „ c) steklarsko delo na......' , . 2.114 „ 50 „ d) pleskarsko delo na........2.701 „ 69 „ Dotični stavbinski podatki, namreč: splošni in posebni stavhin- ski pogoji, proračuni, črteži i. t. d., so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v deželnem dvorci št. 2 v Gospodskih ulicah v navadnih uradnih urah. Ponudniki naj svoje ponudbe vsa 3 - r«■ iHi/m-lif iz(l<*lke. Nsročnikom in kupovalcem se zaželeno stvari hitro Izgotov Z odličnim spoštovanjein JOSIP KOLAR v ŠelculMirgovlli iiIm-:iIi fttev. <». 4 4 4 (88—31) je nad 30 let znano, probavljanje in slust pospe-ftujii('t> iu napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče domačo sredstvo. Velika steklenica 1 gld., tnalu 50 kr., po pošti 20 kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovannj varstvena znamka. aV" Zaloge skoro v vseh lckurnnli Avstro-Ogrske. Tam se tudi dobi To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V tkatlHcah po .'15 kr. in 25 kr. Po pošti l> kr. ver. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. Grl a.-vri. 3, zo-logfGL Dr. Rose životni babam . FRAGNER, Praga, it. 208-204, Mala sirana, tekma ,,pri črnem orlu". r*PoStna raz p oš i 1 jatev vsak dan. "^ajH VIZITNICE pnporoča „Narodna Tiskarna' po nizkej ceni. Brnski sukneni ostanki 2-10 metra, za celo zimsko suknjo. — Pulmertiton ul«l. 5.50. Sukneni ostanki 2*10 metra za celo zimsko suknjo. Mandarin v vtteh barvah v zalogi, jako fine baze Kl«l. O.—. Sukneni ostanki 3*10 metra za vso zimsko obleko ulit. Si.—. Loden za lovske suknjo 2 10 m. Kl«l. Sukneni ostanki za cele hlaće, progasti ali križasti, 1 ostanek velja Kl Hionj in franko. l-lr^imi no »prnv-l|«'ne U orle zii ii7.oit-«> le iiufnove|M«> v bodali izberi puNilfnui na za-l»t »\ au j«- k»«|i. krojnM-kiin moja! roiu. Kakor vsako leto, priporočam tudi letos p. n. čast. trgovcem svojo veliko /alo^o različnih, času primernih predmetov, ter navajam nastopno: Nnd tristo (800) v rut mU nlli In Aaljlvlb preilmetov po vsakej ceni, od 1 kr. do 1 ul«l.. potem Aktttljlc (Honbonieni), »trapov Atrajipcn v vsakej velikosti, bonbonov od navadnih do najfinejših, po slednjih letos mnogo več od prejšnjih let, n pr. eokola«! n I li, pral i n <■-. ti- Klimi-. uiMiii-. llqaer-bonbonov i. t. d., z Bajflaejiini okusom. Za Ho/i 6 nripororam p. u. r-ast. gospem in gospodinjam na|ve£J«» zbirko Hlmleie za »Knisnije božičnih drevesc in za božična »liii i lit. ti ■ Oiislej dobiva se pri meni tudi sadje v steklenicah (Coinpot), knkHO-prašek i 'acao-pulver), čoknlnila za iiknliati. Ker imam v tej stroki dobro izurjene moči, Jnineiiu z it dobro blago In najnižjo en no. UKST Zunanja naročila izvršujem točno. — Manjša naročila le proti povzetju. — Cenike pošiljam na zahtevan je franko sladčičarska obrt (8«3—3) Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13. Trgovina z železnino Albina C. Ahčina v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8 ima vedno (7B-7) bogato zalogo pečij samostalnih ••v v in p < > Mitnic/, n i h tlel<»v za nje, kakor vrni ie. vra-li<* ognJiMi« Milo, ognji.HČnilt oklepov, roSiov su pruže iiJ 4'. plat, revi zii riimiiilce i. t. d. i. t d. Staro železo,mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah. Astralne svetilke ustavek z gorilcem 20'" z 58 .svečami svetlobne moči 30"' h 104 Dunajska bllskovna svetilka 30" ustavek z gorilcem ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. R. DITMAR na DUNAJI. Največja tovarna r.a svetilke v Evropi. po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890. NOVOSTI. Sezona 1890. Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekori ranimi majolićnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno bakreno garnituro. Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo: Solnčni gorilec s 15 in 18 svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom: Velikost: Svetloba: 15'" 31 50 7<> 3j /" «7 35' 138 40'" 157 sveč. Dunajska bliskovna svetilka 30", svetloba 105 sveč, ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. Astralne svetilke 20 in 3Q". svetloba 58 in 104 sveč. Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike lahko postaviti v razne sve- tilniske podstavke. (707—12) Svetilka s stojalom s čipkasto strešico. Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi rovarniška zniimk:i vsaka boljša trgovina s svetilkami. Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti n Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".