Posamezna številka 30 c.	Poštno tek. račun. — Conto corrente con la posia.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrst* L. 1.—.
Celoletna naročnina L. 15.— Za inozemstvo L. 22.50.
IV.
GORICA, dne 15. januarja 1925
s:. 3.
Piši dobro^ali^slabo - rti za nobeno rabo.
Piši dobro ali skbo, kakor pač se tebi zdi, ne izogneš se nesreči, paragraf te že tišči.
Če jih. grajaš, se postavljaš, stegnejo nad te roko, pojdeš z njimi kašo pihat, pa te že minilo bo.
Če jih hvališ na pretege, da norčuješ se iž njih poreko ti; tudi prav ni, če kot božji volk si tih.
Reci eno, reci drugo, težke so vselej stvari; človek res se ves že trese, človek se strašno poti.
Tam te čaka manganelo, nate pazi sam žandar, že sodnik stoji ob mizi, komaj čaka te ječar.
Samo en nasvet je dober, le sprejmite ga, ljudje, najbolj varno vuh' se piše, in sam svoje vsak naj ve.
Biti danes za urednika, tQ so grenke res stvari, če na levo je udarjen, se najbolje mu godi.
Piši raje bedarije, v molku naj leži modrost, to povem še, da resnica za ljudi je trda kost.
Gorica, 15. januarja.
Mussolini je napravil v 24 urah mir in red v državi. Nih« če več ne gusne besede, niihč? se ne spre, nihče ne govori resnice, nihče ne laže, vse je, kakor bi bilo namazano z o* Ijem. Opozicionalni listi ali ne izhajajo, če pa izhajajo, tedaj so podobni bolj modnim lit stom, ker prinašajo vse mogo* če, samo politike ne, zakaj pi* sati o politiki, to je zelo nevar* na in tudi škodljiva stvar.
Dejstvo je samo eno, da se je na lep„ in priporočljiv način naselil najlepši red v državo in Italija danes nima niti ene* ga nezadovoljnega človeka več, če izvzamemo tistih par ljudi, ki jim v resnici ni vse prav.
Stari De Vechi. besni tiger, ki je krotil leve v Somaliji, je pa mnenja, da je bil čas 24. ur, ki ga je Mussolini rabil, da je uredil zadevo, malo predolg in bi on ' to delo napravil boli k rznito, s kanoni in »puh from« v teku ene ure. Ker za tako normalizacijo razmer da* nes niti Mussolini ni navdušen, ■ie tudi Čuk na palci ni mogel navdušiti zanj in De Vechi bo moral pač še malo počakati.
V Jugoslaviji, kjer imajo Radiča na varnem, se ne počit* ti jo prav dobro in baje so skle* nili, da pošljejo na prosto vse njegove aretirane pristaše, ker se je bati, da se Hrvati preveč ne posrbijo če ne bo nihče agu tiral med njimi. V ječi ostane sam gospod Radič, da ustanovi med jetniki svojo republiko, zakaj med Hrvati do danes samo ti še niso bili Radičevci, vse drugo je bilo tako. kakor božja volja hoče. Tudi ga ne izpuste radi tega, ker se bojč, da jim kani ne uteče. Kaj je Italiia brez Mussolini j a? Kaj je Nemčija brez Marxa? To ie Jugoslavija brez Radiča. Ba* je ga mislijo hraniti v ogromni »f laški«; če ga denejo že danes v špirit, rti znano.
Znano tudi ni. za koga bo Radič volil. Svoje pristaše ba* ie naslanja v različne skrinji* ce, a si sam ni popolnoma na jasnem, katero stališče naj zavzame, da bo volk sit, ovca pa cela.
Čuk na palci je videl zadnje čase mnogo črnega okoli po mestu in po kolodvorih. Ker pa vseeno ni črnogled misli, da
to črno ne bo imelo hudih po* sledic, ker nosi že in oni pod srajco svojo staro kravato. Sa j
Čevlji po ceni.
(Louis Sonolet.)
Ne bom vam predstavljal ve« le č astite ga gosp. Barigout — to bi ga še vtegnilo vžaliti. — On namreč zagotavlja, in mor; da je s tem celo prepričan, — da ga ves svet pozna, — da ga ni slavnejšega dramatičnega igralca, — ne v stari Evropi, ne v novem svetu. — Njegova garderoba pa ni od daleč bila primerna njegovi igralski slavi.
In tako je onega dne, ko je veličastno in ponosno stopil iz hiše, — nekako tako, kakor da se svetlo solnce pokaže izza temnih oblakov, — ponovno opazil, da njegovi podplati ne« kam pretrdovratno brišejo ob tla in da čevlji dozdevno dobro povdarjajo, da je luknjičaste« mu stanju obuvala treba nujne in popolne odpomoei.
»Ej za zlOdja, — smola ta smolasta,« je skoraj glasno mi« sBl. — »V osmih dneh moram nastopiti v igri, od katere si toliko obetam, — v kateri bo moj igralski genij slavil novo zmagoslavje, — ali v vlogi ka« Petana ne smem na oder s te« mi pokvedi-animi in spačenimi pokvekami, katere danes še imenujem »čevlji«. — Za ka« Petana je treba predvsem ele« gantnega obuvala.«
Pa se je gospod Barigout za« tekel najprvo k gledališkemu direktorju, — ali le«ta ga je le« po odslovil, — predujme igral« cem, — na ta b? bila lepa, —
se razumemo. Čuk pa ne spre* meni perja.
Čuk na palci.
niti največja gledališča ne do« voljuje kaj takega. — Pa se je le slednjič pustil omehčati di« rektor v toliko, da mu je na stroške gledišča in v očigled dobrega izida igre dal popra« viti stare čevlje. — Ali vele« slavni gospod Barigout se je uprl temu predlogu.
»Zaplat ne maram niti na glavo, moji čevlji sami — iti pa podplati mojih nog bi protesti« rali proti takemu nasilju. — Ne, — zakrpanih čevljev ni« kakor!«
In mislil je in mislil, kako' bi na praktičen in cen način rešil važen problem, čegar rešitev se je morala strinjati z onim znanim: »Čevlje na biks, v ar« žetu niks.« — Pa je njegova plodovita domišljija Vendar iz« taknila pravo odpomoe.
Šel jel v prvo čevljamico na Boulevard Saint Germam, — pustil si je pokazati cenik z ilustracijami pa brez predolge« ga izbiranja zahteval lep par lakastih čevljev za malenkost« no cenoi 195 frankov. Pomeriti si jih bo prišel Čez par dni.
Prijazno je pozdravil pa moško odmahal v Rue de la Paix, — v luksuzno prodajalno čevljev bratov Petitpas. — Tu« di tu je zahteval ilustriran ce« i nik pa si zopet izbral par lepih ' lakastih čevljev, — iste oblike in podobnih onemu paru na Boulevard Saint Germain. — Seveda je tudi zdaj naročil po« skušnjo in mero čez pat dni.
Odloč»n®a* dne se poda Ba«
rigout najprvo k_ čevljarju na BouileVard. — Čevlji so bili pripravljeni, in Barigoutu so se posvetile oči v zadovolj« stvu, ko je pomislil, kako po nosno in lahko mu bode stopa« la noga v tako elegantnem obuvalu.
Prodajalec mu pomeri čevlje.
—	Leva noga se je podala, kot da je čevelj vlit, ali kakor je imel potisniti' desno nogo v če« vel j, tedaj se je začel namrdo« vati, in ko je noga vendar šla v čevelj, je kot nehote, zatajeno vzkliknil Od bolečine in — sto« piti ni mogel na desno nogo, ne narediti koraka.
»Oj, oj,« — je stokal, »ta če« velj pa ne gre in ne gre. — Ta bi mi kar1 vničil nogo, — to me
stiska in boli,---aj, — to
res ni za prenašati.«
»In vendar, — gospod moj, « mi smo vam vendar vzeli na« taneno mero!« — se je opravi« čeval prodajalec. — »Naši od« jemalci so z našim delom ved« no popolnoma zadovoljni!«
»Ali jaz imam noge prav po« sebno občutljive, — to moram že povedati, — in gotovo tiči v tem vzrok moji bolečini, — ali desni čevelj me stiska, ne« usmiljeno mle stiska.«
Zmenil se je slednjič, da pre« pusti, da skusijo razširiti če« velj, da, ga nategnejo na kak način, da ne bo več tiščal noge njih. blagorodja. — Da se pa čevelj, ki mlu je dobro pristo« j al, ne bi: kaim pomešal, ga je dobri Barigout kar s seboj vzeil. — Drugega bo pa vzel popravljenega naslednjega dne. plačal znesek. — Isti prizor, — s pravim nalravniim igralskim talentom, je ponovil v Rue de la Paix, — le noga ni bila ista,
—	tu( je desna dobro stopala, a leva ni in ni hotela v čevelj, — kateri! jo je prehudo stiskal.
»Oj, ej, — — sezujte mi hi« troi ta stiskalnik,« — je ponovil stokajoče v ti čevljarnici
»Čudno je to, — res čudno,
—	gospod moj, — naši čevl ji so zmeraj prav narejeni, nobe« den se ne pritožuje, — zmeraj
natančno po meri,---res,
čuden ta slučaj!«
»Oh, — veste, — povedati vam moram, da imam kaj ob« čutne noge, — posebno levo,
—	radi tega čutim vsako- malo napako toliko bolj.«
Seveda, sedaj si vsak lahko predstavlja, da je Barigout tu« kaj pustil levi čevelj v popra« vo, češ da ga nategne jo, razši« rijo. — Durgega, — desnega je pa odnesel, da se ne pomeša med druge. — Naslednjega dneva bo poslal strežaja po popravljeni čevelj in z dotič* nim zneskom, da plača.
Kakor na Boulevardu, je bilo tudi tu edino, kar je pustil, en čevelj, — kajti naslova puščati ni prav vairno v takih okolšči* hali.	! •	1
Nerodna stvar.
»Hahaha! Kakšen pa si, dragi prijatelj?" -H f- »Pomisli, kakšna svinjarija se mi je zgodila. V kavarni so mi zamenjali suknjič in pokrivalo".
Naslednjega dne je kapetan v igri »Dva paglavca« presene« til in očaral svoje občudovalce razen s svojo umetnostjo tudi z svojimi elegantnimi čevlji, ki .so se bleščali in lesketali liki dvema svetlima zvezdama s * s ena, svetla zvezda iz čevljar s niče na Boulevard Saint Ger« fnain a) druge iz one na Rue de
la Paix.--Najfinejša dva
čevlja — iz najfinejših dveh delavnic.
Bili so to res imenitni čevlji — — kakor, da so Vliti, so mu stali na nogi in kakor da so
podarjeni--kajti--tako
po ceni se jih pač težko dobi, --kaj se vam zdi?
Ženitna ponudba.
Jaz sem Jakec Pika Spak, tako ime ne nosi vsak. Me jezi že samski stan, rad, prerad bi že bil vdan. Če bo sreča, še ta pust pride »da« iz mojih ust. Če Bog hoče, to pomlad, v zakonski grem jarem spat. Le nevesta — huda stvar — ktera gre mi pred oltar. Jaz sem zal, prezal fantič, nikdar se ne umijem nič. Dolge nosim jaz lase, v njih živali so. se ve. Tudi nisem nič obrit, brivcev že preveč sem sit. Dolg kot kumarca je nos, da ž njim žvižgam kakor kos. Velik trebuh in oči, kot da izstopile bi. Moje so noge na iks čevljev ni še videl biks, v mojem nržetu je niks, Če po volji kteri sem, ji na tiho še povem, naj denarcev kaj ima, da se z mano zavozlja. Če lepote ni, za to meni še ne bo hudo. Skoz želodec gre ljubav, če ie tebi tudi prav. Vse neveste, ki žele, da poročni stan zbeže, naj mi pišejo takoj: Jakec Spakec, dragi moj, jaz te hočem, če me češ, da k oltarju z mano greš.
PIK SPAK.
Duhovit razgovor
Dva upokbjenca »bivšega režima« se Vsak dan srečata v mestnem vrtu,, ako jc vreme količkaj ugodno za njuno po« nošeno- obutev in njuni ogulje« ni suknlji. Vsak dan zložita 20 stotink za jutranji časopis in si po bratovsko delita več ali manj zanimivo čtiVo. Ko pre« rešetata politične dogodke, mestne novice, predvsem pa penzijsko vprašanje, poišče A po žepih in najde košček — viržinke, zaman pa, išče užiga« lic. Na, tO' se razvije med obes ma naslednji razgovor :
A: Dovolite, ali imate mor« da užigalice pri sebi?
B: (malo gluh.) Kaj ste rekli?
A: Prašal sem, ali imate uži« galice.
B: Kaj da imam?
A: Užigalice...
B: Užigalice?!
A : Da, užigalice ! Rad bi no. pušil ta košček viržinke, pa si ga nimam s čim prižgati.
B: Užigaljc sploh ne nosim sabo.
A.: Kako to, da jih ne nosite?
B: Čemu naj jih nosim po žepih, ko ne pušim?
A: No, mislil sem...
B: Kaj ste mislili?
za
PETER ALTENBERG. Peter Altenberg se je čutil izredno slabega in je šel k zdravniku. »Pijete?« je vprašal zdravnik. — »Da.« — »Koli« ko?« — »Steklenico portugalke na dan.« — »Kadite?« — »Da.«
—	»Nehajte piti in kaditi!« — Altenberg je vzel svoj zeleni klobuček in neopaženo izginil. Kar priteče za njim zdravnik, ves začuden: »Slišite, jaz do« bim pet goldinar jev za nasvet.«
—	»Saj se ne bom po njem ravnal,« je dejal Altenberg in odšel po stopnicah.
NESPORAZUMLJENJE.
Sbdnik (priči): Povejte, kaj veste o zločinu?!
Priča: O Zločinu? Prav nič! Tega gospoda niti ne poznam! RAZTRESEN PROFESOR.
K profesorju je prišel pri j a« telj ter ga našel, ko je ves za« mišljen držal kurje jajce v ro« ki. Na vprašanje, kaj počenja.
A: Da imate vandarle užiga« lice pri sebi.
B: Hahaha! Da bi jih tudi imel, Vam jih ne bi dal! — Škoda dragih užigalic za tak košček slabe viržinke! Sploh pa Vi živite preveč razkošno za Vaše razmere in prilike, ako pušite in rabite pri tem še drage užigalice!
A: Prav imate, ker slabi so časi za upokojence!... Rekši, vrže košček viržinke na tla, pa ga zopet pobere v nadi, da vendar najde prijatelja, ki ima ! užigalice pri sebi.
ie profesor odgovoril: »Ku« ham v trdo- jajce, a to: sme tra« jati le pet minut«. Sedaj šele je videl došlec, da leži v vreli vo« di profesorjeva žepna ura, do« čim je namesto ure držal v ro* ki jajce.
BREZ ZADREGE.
Pravi lovec nedeljskemu lov« cu: »Preje ste vedno izgovarja« li, da zato ničesar ne zadenete, ker je vaša puška skrivljena. Sedaj sem vam preskrbe! novo, prvovrstno puško, a zopet ni« česar ne zadenete.« Nedeljski lovec: »Sedaj pa gotovo- zajci krivo tečejo.«
OZDRAVLJEN KAŠELJ.
Močno kašljajočemu je sve« toval prijatelj, naj pije za ve« čerjo kislo mleko, mešano 3 kislo vodo, kar je ta tudi sto« ril. Ko ga je drugi dan srečal in vprašal: »No, prijatelj, ali šs kašljaš?« — »Rad bi že, toda si ne upam!« je bil odgovor.
Moja sanjska knjiga.
Prijatelj Viljko mi je z* 1©* tošnje Miklavževo darilo po« slal novo veliko sanjsko knjigo, ki jo je neki učeni slovenski prepisatelj sestavil po izvirnih egiptovskofhebrejskih, kaldej« skosasirskih, arabskih in dru* gib. popolnoma zanesljivih vi« rih. Poleg »Tarzana, opičjega človeka«, mi je to najljubše be« rilo: zvečer čifcam Tarzana, v jutro pri kavi pa listam po Sanjski knjigi, si razlagam buj« ne sanjei pretekle noči in uga* nem — kaj uganem?! Točno in zanesljivo- izvem — kaj me do« leti ta dan. Ako čitam pred nočnim počitkom zgodbe opič« jega človeka v pragozdu, ho« dim v sanjah po gozdu, vidim leve in druge zanimive reči, kar se zgodi tudi Vam, ako či« tate ono zanimivo knjigo. To« da poslušajte, kako se tolmači« jo take sanje! Opico grizti vi« deti: bolezen, zaljubljenim pa spoilnitev želja. — Ako- nisem zaljubljen, bo v mojo lastno korist nujno potrebno, da se o« gledam po krasnem spolu, ker samo tako se ognem bolezni! Ali naj raje riskiram majhno influenco? — Nadalje: Gozd, po njem hoditi in ne do kraja priti: hinavstvo-, zasledovanje, nevolja s prijatelji. —• Zliomka, to- pa ni dobro, si mislim. P* kako bi bil mogel priti do krc* j a. ko sem se zbudil sredi go« zda pod velikim krasnim dre* vesom?! Za ta sluča j pa imam dvojno razlago: Gozd z lepimi drevesi: upaj vse dobro! Ali pa: Gozd, po njem se spreha« jati: dobra zabava. — Tako se govori in piše! Pomen sanj si prikrojim po svoje. A v gozdu me je napadel lev. Poglejmo, kaj to pomeni! — Lev, odi nje« ga napaden biti: z velikodušni« mi dobrotniki prepir dobiti. Pa s kom naj se prepiram, ki sem najmiroljubnejši državljan v novih in starih pokrajinah?!... Aha, tako bo: urednik tega ali onega lista mi bo črtal 25 vrstic rokopisa, pa bo 25. X manj na* grade. Dobro da mi to pove Sanjska knjiga! Ako se sanje uresničijo, bom lepo tih in mi« ren, ker ni priporočljivo, imeti z velikodušnimi dobrotniki pre pirov in zgage... Rečem Vam, da sem postal ves drug človek, odkar imam to Veliko sanjsko knjigo, ki mi daje tako koristne nasvete in navodila; postal sem še bolj miroljuben in spravljiv, zadovoljen s svojo usodo, sploh tak, da je že mene same« ga kar strah tolikih vrlin in čednosti.
Glas o moji znameniti Veliki sanjski knjigi se je razširil po celi hiši gori do postrešja, kjer ima poštena in pobožna vdova, gospa Katica Srakarjeva v najemu čedno sobico in prijazno kuhinjico. Po svojem poklicu
Nesrečna pcmota.
„Ti presneta reč, v tvoj telefon je gotovo strela udarila." „Ah, kaj še ! To vendir ni telefon. To je električni prižigalec cigarete."
ie branjerka in prodaja na mestnem trgu ukusno, sveže sadje, sočen peteršiljček, zelen radič, debel, nepokvar jen krom pir, sploh same take dobre stvari, brez kterih bi bilo živ* ljenje še bolj pusto in, ki iiii ponuja po nakupni ceni, ker umazanih dobičkov ne mara .. Dokler nisem še imel svoje Ve* like sanjske knjige in ko se v moje grešno srce še niso bile naselile gori opisane lastnosti in vrline, sem se tej jezični in strupeni babnici — oprostite, tej krotki, ponižni in častitljivi gospe vdovi — ognil, ako sem le mogel. Njeno sadje se mi je zdelo piškavo, peteršiljček in radič suh, krompir gnil, cene o* deruške in ona sama se mi je zdela prvi »cvet« onih »donne di Salcano«, ki se pod Sv. goro pulijo za perjad, jajca in maslo. Ko sem se s pomočjo Sanjske knjige spokoril, jo prvi po« zdravljam, ko prihaja popoldne s trga, jo prašam po ljubem zdravju, po kupčiji, o cenah itd. Vedno kupujem pri nji in dobra vdova mi iz zgoljne hva« ležnosti doda na en kg gnilih, hočem reči: prezrelih jabolk, vsaj eno užitno ... Tudi najino prijateljsko razmerje se je znatno izboljšalo: zaupa mi marsiktero skrivnost iz davnih let in celo svoje sanje mi pripo. veduje. Pred 14 dnevi me je prosila, naj ji posodim Sanjsko knjigo, da si bo že sama razla« gala sanje, ker je videla, da sem slučaj no zaposlen. Za dve uri mi prinese knjigo. Bila je žalostna in potrta, ker svojih gotovo pomenljivih sanj ni nas šla v knjigi, dasi je dobri dve uri slinila prste in listala po moji proroški knjigi. »Kaj pa ste sanjali, gospa soseda?« jo vljudno prašam — »Oi polžih!« mi odgovori. Ker imam nekaj vaje v iskanju po slovarjih in podobnih kniigah, ki so se« stavljene po abecednem redu, sem še dokaj hitro našel besedo »polž«. — »Hm, pa to je »poljš« (manšeta), pa ne »pouš«, o kterem sem sanja? la!« — Skoraj bi ji bil dal prav. ker velja načelo: piši, kakor izgovarjaš besede, in sem na« meraval »prestaviti« Sanjsko knjigo v narodni pravopis, kar bo odslej še bolj potrebno, ko se naši otroci v šoli ne smejo učiti slovenščine po knjigah, temveč le po zanimivih razgovorih... Mej duška, s tako knjigo in s takim pravopisom bi zaslužil lir kar na mernike! Ako so brihtni ljudje edino«le radi boljšega in lažjega raz= umevanja krajevnih imen pre« krstiti Slap v Salto di Primož dussina, Dornberg v Morite Spino, Jeljšje v Jussina itd., za* kaj ne bi še mi pisali »pouš« namesto »polž«, ker naši po« znejši rodovi bodo sanjske in
Roman brez besed.
druge take potrebne knjige razumevali edinole po pravo« pisu, ki se bo naslanjal na na« rodno govorico. — »Kaj pome« ni »pouš« v sanjah?« me pra« ša zgovorna, dobra soseda, — »Počasen, toda gotov napre« dek v trgovini; mir v hiši. 7, 23, 68«. Prosim Vas, ali si mo« rete pomisliti boljše razlage?! Gospa Srakarjeva je bila jako zadovoljna s to razlago, ker je pač mislila na »redič«, ki so ga kmetje ravnokar začeli vo« žiti na trg. — Lepe številke, ki so kar kričale po terni, je sta« vila v loterijo, in pomislite, ljud je božji, zadela je vse tri in dobila 485 lir 65 stotink... Pri« nesla mi je kranjsko klobaso v dar in mi je pri tem očitala, zakaj ji nisem povedal, da te številke gotovo pridejo in da bi bila stavila najmanj 5 lir, namesto ene same. — Ta terna je prinesla gospe Srakarjevi skromno srečo, jaz pa sem baš radi tega postal trpin in vsega pomilovanja vreden človek. Toda O1 tem prihodnjič!
UPRAVIČEN PREDLOG.
V trgovini z moškim peri« lom: »Prosim, gospodična, daj« te mi trd ovratnik, številka 39, kolikor mogoče nizkega!« — »Prosim ;gospod, — bo ta prav? Visok je poldrugi centimeter!« — »Nižjega prosim, gospodič« na, ne maram nositi okrog vratu »jarma!« — »Prav, ljubi gospod, tu imam drugega, kra« sno Vam pristoja. Mogoče Vam smem tega priporočati, gospod? Šest milimetrov! Vi« šek nizkosti!« — »Ali nimate prav ničesar nižjega, gospodič« na?« Gospodična: »Gotovo — belo nit!«
Oh# Anica.
Tri že dni nič nisem jedel, tri noči nič nisem spal, mislil sem samo na tebe, moj prisrčni ideal. Našla sta se dva človeka, ki sta ustvarjena za skup, jaz najlepši izmed fantov, ti najzaljša izmed pup. Kdo popiše moja čuvstva, ki zdaj v srcu meni vro, komaj čakam že trenutka, da oči se najine zro. Prišel bom po ajzenponu, ki se pravi mu tud' vlak, da me lažje boš spoznala, vtaknil pelin bom za trak.
Ti, predraga, pa obleci vse najlepše, kar imaš, dobro pa je, če po vrhu, tudi kak klobuk star dlaš. Nič ne de, če si strašilo, da vsaj blizu ne bo vran, človek hodil bo bolj prosto in ne bo nadlegovan.
Če me malo imaš rada, na postajo prihitiš, ali kadar me zagledaš, ne naredi sveti križ. Res postava mi je revna, revna pa si tudi ti, naj molče pogledi najini
in naj srce govori!	___
Srce je že danes vneto, naj se vname pa še bolj, če res ljubiva se čisto, se ljubiva samo pol. Pol ljubezni že še pride, ko se človek prvič spre, če ne bo jo, s polovico tudi še počasi gre. Glavno je, da koncem konca revež jaz ostanem cel, da bom lahko še kaj pisal, da bom lahko ktero pel. Če le ktera kost ostane, dobra volja mi ne gre; zdaj pa ti še se oglasi, če ti mar je še zame.
ČUDOVITO ZDRAVILO.
Neki ipož pride k zdravniku in toži, da čuti po vsem telesu hude bolečine.
Zdravnik mu da dvanajst kroglic in naroči, naj vzame vsak dan po eno. Drugega dne se mož vrne, rekoč: »Gospod doktor, kroglice so pomagale!« — »Glej ga,« se začudi zdrav« nik, »tako hitro? Morali bi vendar vzeti vsaki dan po eno kroglico.« — »Ah,« odvrne bol« nik, »vzel sem vseh dvanajst naenkrat!«
Zdravink: »Ali ste mogli vzdržati. Kolikokrat ste pa vendar šli na stran?«
Bolnik: »Dvakrat!«
Zdravnik: »Dvakrat? To vendar ni mogoče!«
Bolnik: »O, da, lahko ver j a«
mete, gospod doktor, prvi« krat od 8. zjutraj do 12., nato pa odi 1. do 6. ure.«
LAHEK DOBIČEK.
K nekemu bogatinu je prišel mlad človek s ponudbo, da mu hoče razodeti načrt, po kate« rem zamore v tem hipu prido« biti. 20.000 lir dobička.
Gospod: Veseli me, če je kaj na tem. Povabim Vas na za ju« trk, potem se lahko o tem do« meniva. — »To je čisto lahko,« odgovori ta. »Vi gospod, ima« te hčetr za možitev, kateri mi« alite dati 40.000 lir dote.«
Gospod: »To je istina! Kaj hočete s tem?« — On: »Jaz jo vzamem za polovico. Torej si prav lahko s' tem pridobite 20.000 lir.«
Gospod: Hvala za nasvet.
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. z o. z.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni trg. štev. 6
sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po S o/,
ler jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hra-ni:ne vloge z odpovednim rokom.
Obrestuje tudi višje p0 dogovoru,
Silvestrov večer
v Barkovljah.
so priredila tri znana slovan* ska društva v Trstu in sicer »S. K. Val.«, »peškadorski klub »Sirena« (»sakramensko« slovensko ime je »Sirena«!!!) in »Glasbeni Krožek«. Zabava je bila skoro preveč slovan* ska!!!.... Prodajali so razgled* niče pri šaljivi pošti z Slovan* sko trobojnico (rudeče, belo in zeleno) in z vertikalno postav* 1 j enimi barvami...
Črni smokingi barkovljan* skih peškadorjev so postali o polnoči od samega navdušenja rudeči, ko je zadonela po dvo* rani »Excelsior« znana »slo* vanska« himna »Fratelli d'Ita* lia«... v očeh vseh so bile sol* ze!
Hvalevredni glasbeni kro*
žek je celo noč sviral naše mi* le slovanske pesmi kakor na* primer »Viva S. Giusto« in druge enake... Proti jutru pa smo se že vsi bali, da ne bi pre* stopila godba mej in zasvirala znano «Orjunaško« himno. Ni* so pa zasvirali. ker mogoče so se bali, da jih fašisti ne zapiše* jo v črnoi knjigo, in dajo piti ricinovega olja. Tako je pote* kla zabava, kakor le malokje v Julijski krajini.
Slovani, vzemite si za vzgled požrtvovalnost gori omenjenih Barkovljanskih društev in za> kličite jim z menoj vred naš krepki Or junaški pozdrav: Eja. Eja alala!!!.,..
NATLAČEN IN
NABASAN.
Natlačen iz Št. Ruperta na Dolenjskem, je dal ljudem ve« deti, cta ima precej sena na prodaj. Zeničica iz hribov, vi* cteč, cta bo krma pošla, vpraša soseda: »Janez, sam Bog ve, Kje bi mogla nekaj mrve ku* piti?« E, Mica, kar v St. Rupert pojdi, Nabasan jo ima za vse hribske krave zadosti, usmilje* nega sroa je, še po ceni se bo kupila, kar odpravi se«. Mica se hitro odpravi h gospodu Na; tiačenu. in vsa upehana pravi: »Gospod Nabasan, nekaj sena bi rada.« —- »Jaz nisem Naba* san, ampak Natlačen,« pravi jezni ženici. — »O, saj se Vam vidi« pravi ženica, in gre do* m o v.
VAŠKI DIPLOMAT.
V glavni ulici lepe podežel* ske vasi blizu Gorice sta se na j stanila dva brivca, naravno da — vestna konkurenta. Da bi privabil kar največ letoviščni* kov, si je dal prvi striči lase po najmodernejšem okusu; drugi jih je pa nosil baš nasprotno po »stari modi« in jih zane* marjal. Nekega dne pride k
njemu letoviščnik, ki je stano* val v najmodernejše opremi je« ni vili in ga začudeno vpraša: »Povejte mi vendar, kako je to, da se Vi kot brivec tako ne* moderno češete?« »Da, glejte,« mu odvrne brivec, »to pride odtod, ker si ne morem sam striči las in moram pustiti, da »poskrbi za to opravilo« moj tovariš tu zgoraj.« — »Ah, in vi strižete za to njega?« — »Naravno, kako* pa tudi vse drugače izgleda, ker ga jaz strižem!«
Bogato dekle!
Na hribčku staji hišica, o j hišica bogata; pred njo se solnčni Mimica, ta krasna stvar vsa zlata.
To je prekrasna deklica, doma izpod Nanosa. To dekle cvet je vseh deklet, k rasne j.šc ne premore svet.
So najbolj v njo zaljubljeni fantje iz tujine, saj kmalu jo popeljejo v svoje podrtine.
Zdaj dekle le pomisli kak imaš neumne misli, daleč misliš iti preč domače fante pa zavreč.
Na lini Čuk nad njo je stal, in dobro jo zaznamoval; ji djal: zakaj se sluješ in s tujimi občuješ?
Pravijo.
Pravijo, da so na Škofijah P. tatovi pobrali za »ohcet« maslo in jajca. Saj če poj de njegov san ženin okrog vseh 20. zapuščenih deklet »fehtat,« poma* gale mu bodo, da bo polno breme p ris nesel domov; trebalo ne bo ničesir kupiti; vsaka mu bo kaj darovala v slovo!
Pravijo, da s(0 nekatere punce v Branici pokazale svoje maščevanje s tem, da so baje pomagale fantom pripravljati novoletna darila. Fantov« ska vsakoletna metoda je toraj z 1. 1925. v konkurzu.
Pravijo, da je Tajko tako prevzet časopisne pohvale Silvestrove prire* ditve v Sežani, da se je bati konku* renče Franceljnu Hesarjevemu.
BOŽIČNI SPREHOD.
Na sv. Štefana šli srno v Vrhpolje, ko b'li smo ravno židane volje, gasilci so tamkaj »Ploho« igrali in vsi smo se prav od srca smejali. Dol v dvolrani je tožila znanka, žal, da Franceta iz Dupelj le manjka. Igrali popolno brez kritike vsake, le škoda deklet za igre je take; da vloge dobro s|o vsi pogodili, igrali tako, da bože se smili, igrali »istino,« tako smo sklenili. So prazniki hitro se drug za drugim vrstili: Na sv. Tri kralje spet v Vrhpolju smo bili. Obstali pred hišo g. župana, kjer družba odlična bila je zbrana. Smo mislili že v gostilno stopiti in rizling, staršinov si naročiti. Pa brž smo na žalost izvedeli s kor', da notri gostuje pevski le zbor. Občinski očetje tako so sklenili: Mi bomo cerkvene pevce vse pogostili: Le hitro potice, pečenka, salata, kjer družba odlična vsa željno Vas
11	čaka.
Ni čuda, da lahko se poje in pije, če zraven se pride na take gostije. Od pevcev vrhpoljskih gre daleč sloves in peti vsi znajo res dobro, je res. Mi tudi gotovo vse boljše bi peli, če take večerje le večkrat bi imeli. Če zopet kaj novega tu se zgodi,
pi..*
nji »ohceti«.
Pravijo v Šmihc. so na novega leta dai. krog deklet. Čuk je bil tudi zravc. ko so nosili vfrečo od hiše do hiše. Na koncu so se tepežkarji tudi po »bratovsko« stepli med seboj.
Pravijo na Grahovem, da hodijo k maši namesto fantje — kozli....
Pravijo Ubeljci, da so na Štefanos vo nedeljo plesale moderne plesalke in moderni plesalci tri plese: tango, mošo in fokstrot.
Pravijo v Postojni, da so uprizorili pod vodstvom »Neumornega Reži« serja« P. na Sv. tri kralje pri asistenci vojaških in civilnih oblasti komedijo »Mirko v fraku« katera je baje brit lantno uspela; ter žela dolge in burne »aplauze«.
Pravijo, tudi da so se nekateri »Mas gnati« prav »kavalirsko« izkazali pri zbiranju fonda za »famozni Revanš Bal« in da so kar »pedesetaki in sto? taki« padali. — Nasprotno pa moram beležiti, da so se ravno istim »gen« tlemanom« tresle roke za onih ubogih par lire, ki so jih darovali o priložs nosti zbiranja za naše »Malčke«.
Pravijo tudi, da bode režiser P. ods likovan z »krompirjevo kolajno« ki mu bode baje ne slovesen način iz« ročeno v zaslugo »Estetično« dekoris rane dvorane in izvajenje modernih plesov.
Pravijo, da na plesu »Barkovljan* skih peškadorjev V. K. Sirene« je dos voljen vstop samo v d»užabni obleki (frak, smoking in hochcilinder).
Pravijo, da so se Barkovljanske pus pe na plesu »Sirene« sedeče na sto« lih zelo, zelo zabavale.
Pravijo, da pupa z Miramarske cc/ ste bi se zelo rada omožila. Stvar je pa težka, ker jo noben fant neče. O* n,a si pa misli: Daj danes, daj jutre, ga bom že vlovila.... Pravijo tudi, da si je kupila zavitek fine soli, da ako pride »kašen fnt« na »tiro« mu jo vrže na »riep«.
Pravijo Sežanci, da bi bilo dobro, če bi ex musik president pri Gas. dr. svoj »dare« poravnal, oziroma, da bi skončal začeto malanje, ker drugače ga bo Čuk še obiskal.
Pravijo nadalje Sežanci, da ni bilo po volji ex musik presidentu, da se je vršila veselica na Silvestrov večer, zato jo je mahnil s šnelcugom v Po* stoj no.
Pravijo v Materiji, da iz naših kras jev Čuk nikdar nič pove, če ravno bi bilo treba da bi vedno kaj obiral in ošpikal. Bom pa jaz, Skovir, mu prišel
E./Rcinkhe.gJ
je bran jarka in prodaja na
mestnem trgu ukusno, sveže sadje, sočen peteršiljček, zelen radič, debel, nepokvarjen krom pir, sploh same take dobre stvari, brez kterih bi bilo- živ« ljenje še bolj pusto in. pj&bno ponuja po nakuTObro gre.
umazanih doli'možakar pri gobcu DmJr? i-j [)iko je vzel posebno one Kateri mu ne — pokladajo.
Pravijo tudi, da bi hotel Matarski valpet da bi ga častili kod zlato tele.
Pravijo tudi, da ko bodo volitve bodo vsi njegovi častilci in častilke stopili v naše veliko — veselje v že davno zaslužni pezjon. Že sedaj se mu prikazuje znamenje: Mene tekel fares!
Pisma.
IZ TURINA.
Ze večkrat nam je prifrčal »Čuk« na okna ljube vojašnice ... in nam sporočil marsikatero notico iz naše ljube domovine. Naj pa sedaj ponese med naše drage srčne pozdrave od nas f antovsvojakov: Starišem upanje, da se v kratkem snidemo, dekletom malo potrpljenja in zvestobe, tistim fantom, ki imajo iti pod orožje, pa naj da »korajže«, ker vse pride in vse mine. Ostalim doma, pa želimo po« štcno zabavo. Prijateljem in bralcem tega lista pa: da pridno berejo »Čuka na palci«. — Se d mak Ivan, Boršt pri Trstu; Pelrtot Rudi, Nabrežina; Cebo« kli Ivan, Šmihcl pri Postojni; Ražem Angel, Dolina; Poklen Vinko, Plaviš je; Gombač Papia, Zarečje; Vrh Franc, Dolenji Zemun; Dovgan Franc, Kifalče; Tomšič Anton, Mrše; Jer« man Lazar, Škrljeve; Ivančič Andrej, Gabrovica; Frankovič Jožef, Lokev; Maver Anton, Lonjet pri Trstu; 151.»» ževič Anton, Buzet; Sagota Jakob. Krnica; Počkaj Andrej, Ocizla.
TZ TOLMINA
Od 9. pešpolka hribolazcev.
Hitro lazci iz Tolmina sedaj na »kampo« gremo, pa »štrike« še s se« boj nesemo, za skalo ga privežemo, da se po njem plazimo. Če se pa »štrik« utrže, hitro«lazca doli vrže. Tukaj so tudi take gore, ko še koza gor ne more. Čim višje so gore, tem« rajši gori gremo. Tudi tam na Kaninu so zabiti železni klini, da gredo lažje gor Alpini.
Alpin pa dober je vojak, saj drugi ni nobeden tak. Ob tej priliki po« šiljamo goreče pozdrave našim stari« ?em, bratom in sestram, prijateljem in znancem in našim prijateljicam. — Najlepši pozdtav pa Vam, Čukovim čitateljem in čitateljicam. — Nadoh Jožef in Česnik Anton iz Palčje; Smr« del Jožef in Prelc Anton iz Kala; Medved Franc iz Pristave; Morel Ivan in Kastelc Franc iz Narina; Volk An« ton iz Suholrje; Skopin Ivan iz Polje; Torkar Franc iz Št. Petra.
^O VAJINA STVAR, .'ed pariškim sodnim dvo« fi je prvi odvetnik nenavad« o dolgo zagovarjal svojo stranko. Nasprotni odvetnik je postal nestrpen, češ za tako malenkostno stvar je to pre« več besed. Šlo se je namreč za vodnjak, za katerega sta se to« žila dva sosedna vinska trgov« ca. Predsednik je prekinil pri« tožnika z beesdami: »Vodnjak za vinskega trgovca nikakor ni malenkostna stvar!«
RAZ2ALJENJE. Žena gre v krčmo- po svojega pijanega moža in da bi prišla hitreje domov, se hoče peljati z električno. —- Ko hoče mož vstopiti, pravi izprevodnik: »Slišite, s tako«le opico Vas ne
pustim v voz!<
Tedaj se
mož obrne k svoji ženi, rekoč: »Ali si slišala, Erna, ti moraš ostati zunaj!«
Angleški p inč a L. 13— steklenica liter. Rhum Kingslon a L. 13.50 steklenica liter, jajčna maršala a L. 12.— steklenica liter. Maršata Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth lurinski - beli vermoulh a L. 5.— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Slrega, China a L. 15.50 steklenica liter. Kognak fini Šampanjec a L- 10 steklenica 7/10. Domače žganje a I., 11 liler.
Žganjarna na trgu Sv. Hntona štev 7.
Kilogram sivega cuafnega perja L. 16. pclbelega L. 24 — belega L. 28,— boljšega L. 34.— mehkega kot puh (weich wie Daumen) L. 39.— in L. 58 — najboljše vrste L. 68. —. Razpošilja se po povzetju od svote L. 100,— naprej colnine prosto, poštnine prosto, zamenjava in vrnitev robe dovoljena. Vzorci brezplačno, dopisi samo na : BENEDIKT SACHSEL, L o b e z št. 776 pri Plzenju - Češka
Poštni paketi rabijo iz Češke v Italijo okrog 14 dni.
LEPIM, MLADIM IN BO« GATIM.
Po svetu celem res jih ni, kot Kobjeglavke tu so tri. V lepoti zbrane in v dišavi, da še fant jim vsak ni pravi. Ples in godba, to jim vgaja, če pri njih se to nahaja. Kedor ozre se kdaj na nje, vidi brž, jim dobro de.
Fantje pa jih, ne poznajo, iim lažnjive klepetajo. Zato na svetu pač jih ni, kot so Kobjeglavke tri. Če slišati še vaš bo glas, vam pošlje Čuk še par klobas.
11111 m i n 11 m t m 11111 n m mu mi 1111 mm 111 ii
PROŠNJA DO BIVŠIH AVSTRIJ« SKIH VOJAKOV, RUSKIH UJET« NIKOV.
Moj sin Blaž Tomšič iz Levpe, ki je služil pri ljubljanskih domobran« cih, je bil ujet v prvih bitkah v' Ga« liciji leta 1914. Iz ruskega ujetništva je pisal zadnjič ob koncu leta 1914. Od tega časa nimamo več o njem ni« kakega obvestila. Zato prosim bivše avstrijske vojake, ki so bili v ruskem ujetništvu, da mi naznanijo, če bi mi vedeli dati kakšne podatke o njem Nič ne vem, če«li še živi ali ga že kri« je črna zemlja. Stroške dopisovanja takoj povrnem.
Blaž Tomšič, posestnik •	v Levpi št. 83.
illlllil!lllllllllllllillllll|[|!lll!lllllllll!lllllillllHllllllllllltlll1lllltlllIIII!^lllill
POORUŽNICA
Corso verdi »Trgovski dom«
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov : Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in rezerve:	Din.
Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge, na knjižice po 4%• Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-kulantneje.
IVAN TENIL ■ Gorica
Via G. Carducci štev. 6 BRUS AR in NOŽ AR
V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brusarska dela, kakor tudi za popravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d.
Nožarnica „S O t I N G E N"
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najboljši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože
in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA 1 A M Č I.
POSEBNOST: Žf?pae elek ri6ne žarnice iz najboljših- tovaren.
BS!
METEMPSIHIOZA.
Dva modrijana sta razprav* ljala o metempsihiozi (presellje* vanju duš.) »Seveda, dragi Hi* larij,« je dejal prvi. — »Po svo* i i smrti prideš še en krat na svet. A tedaj ne kot človek, ampak — Bog ve, mogoče ka* kor osel!« — »No, to je verjet*
no« — je odvrnil Hilarij. — »Ravno tako prideš še enkrat na .svet tudi ti, a ti prideš tedaj najbrž na svet kakor človek, ker kakor osel si na svetu že i!«
LISTNICA UPRAVE: Mirko Pivec, Trbiž: Hvala za po slano naročnino in tri »planinske rože«. Čuku prihaja na misel ob po»
gledu na lepe planinke, katert^aaj koj nataknil na tintnik: »Ohranite v cvetu....«
LISTNICA UREDNIŠTVA: Tolmin: V oprtnik, prvič ker niste naročnik, drugič ker se sramujete svojega podpisa. Capito? — Vipava: Jaka Spaka: Vi najprej naročite se na list, plačajte naročnino in potem šele primite za pero in p:šite Čuku vsaj tako, da bo znal čitati. Iz Vaše*
Pravijo, da pravi Peter, da bo za« vladala edinost med fanti iz S»žane in Dan šele takrat, če bi nekateri med istimi pustili nežni spol.
Pravijo, da se razpisuje velika nas grada onemu, ki dokaže, kdo je kriv, da se ni moglo v Danah (Sežana) zas L 50.— svote, darovane ob zads Našminkaii.
brez dela in lefi^lu pri Postojni, d.i Trst: Kraljevi orozi. »tepežkali« o« ni zrela! Zaenkrat jo je Ktis pogon, nil. — Tolmin: Felč: Za nič!
Naznanilo.
Podpisana si usojani uljudno naznaniti svojim cenj. odjemalcem in slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem na novo begato opremila svojo trgovino s kolonialnim blagom In z deželnimi pridelki, v Gorici, na Kornu štev. 12.
Blagro sveže in prvovrstno.
Cene zelo ugodne.
Priporočaje se za naklonjenost se bilježim s preudanim spoštovanjem .
Petrina Rustja,
trgovina s kolonijalnim blagom in z deželnimi pridelki,
v Gorici, na Kornu št. 12.


Trgovina z manufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec Skodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.


AKO ŽELITE NAKUPITI DOBRO BLA60 IN ELE6ANT0 IZ60T0VLJENE OBLEKE PO NAJNIŽJI CENI,
OBRNITE SE EDINO NA DOMAČO TVRDKO
ANDREJ MAVRIC
Via Carducci 3 — GORICA — Via Carducci 3
O fl
o u rt
c3
S
Tam dobite blago po sledečih cenab:
Družinsko platno 150 cm. Madonna 150 cm. . . . Madonna 80 cm. ... Medapolan Reclam 80 cm.
„ Sposalizio 80 cm Kuhinjske brisače . . .
Prtiči.......
Brisače ......
Odeje volnene ....
„ finejše vrste
Koltre.......
Posteljna pregrinjala bela in
barvava ......
Gradi za postelje . . . Zephir za srajce . . . Perkali rožasti ....
od L 8.— naprej
3.50 3.— 4.50 1.90 2.50 3,— 34,— 65.— 50.—
25.— ' 3.20 3.— 3.20
i

> :>
:
Krminsko za srajce Saten črn in barvan Naglavne rute . . Panama za srajce boljše vrste Popelin za ženske obleke Volna fina Gaberden Moške hlače . . . „ srajce . . „ spodnje hlače Ženske srajce . . z.amet moški . . . Hlačevina .... Moške obleke . . Obleke za birmance Izgotovljene štramace Velika izbira moškega sukna
od L
3.50 5.50 2 50 4.80 14.50 28.—
14,-
15,-9.-8,— 9.-4.— '
60,— 30.— 50.— 10.—
naprej
5
CD
6
O
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako rtaroeilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naročilo se jamči.
Za obilen obisk se najtopleje priporoča udani
Andrej Mavric - trgovec.
MUHASTA TOLAŽBA.
A.:	Če pomislim, koliko me stane lovska karta, koliko zapravim pri lovu, koliko raztr= gam. obleke in obuvala in koli? ko časa zamudim, stane me vsak zajec, katerega ustrelim, najmanj 10 lir.«
B.:	»Zahvali Boga, da jih ta* ko malo ustreliš!«
Proda se takoj lepo posestvo v bližini Maribora, cbseino 52 johov, primerno za dve družini Zemljišče prvovrstno, prikladna gospodarska poslopja za obdelovanje posestva. * Na prodaj tudi vagon rži, 20 sodov sadjevca, vozovi, stroji in drugo orodje Cena 800.000 Din, proti ugodnim plačilnim pogojem.
Pojasnila daje »Kavarna Drava« v Mariboru.
Manufakturna trgovina ter trgovina z izgotovljenimi oblekami in krojačnica tvrdke
Struchel & Paludetto
se je iz Šolske ulice (Via Mamelli) preselila na Corso Giuseppe Verdi 7 tik sadnega trga.
Obenem se si. občinstvo obvešča, da se je zaloga spopolnila z vsakovrstnim suknom domačim in inozemskim za gospode in gospe-Cene tako nizke, da se ni bati konkurence.
Tvrdka Struchel & Paludetto.
f?


7BLI
T* l
PO ZNIŽANIH CENAH
(AL RIBASSO)
izredna prodajat rta račurt tovarnarjev
S - VIDEM - UDINE
Do 20. januarja t. 1.
se io
(čas inventarja)
nadaljevala izredna prodaja mm M in velik šfok


i
- liana in vsakovrstnih pletenin!
»
\
IZREDNE CENE do sedaj še ne uvedene
BOGATA ZALOGA
Paletots ženski in moški - Baržun za lovske obleke - Izdelano perilo Bombaževina - Platno v vseh visočinah - Prtenina - Brisače in servijeti Fiandra Volnene in bombaževe pletenine - Tapeti • Obposteljni tapeti • Prti iz Jute in Koko - Zaveze - Blago za mobilije - Posteljne preproge v vseh merah Prešivano blago - Oprava za neveste - Celotna oprava za restavracije in zavode - Blazine izdelane iz volne in žime.


OP. Če blago, ne ugaja, naj si bo zaradi kvalitete ali cene, se vzame nazaj.
Na debeio in drobno! Posebni popusti za razprodajalce.
STALNE CENE
Stalna Izložba z zaznamovanimi cenami.