Leto Vlili. Številka 166.
V DaNimi, v soboto 25. laltla 1925.
Cena Din 1*50
Iihaja fiik dan popoldne, Izvzemal nadalje in praznika. — Inaarafl: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravniatvo: Kaaflova ulica stav. 9, pritličje. — Telefon itav. 304. Uredništvo: Enallova ulica it. 5,1, nadstropje. — Telefon itav. 34.
■V"      Poštnina platana v gotovini.
—t ■■J
Nauk iz drobne vesti
Neki beogradski list poroča, da se vrši 4. avgusta t. 1. v Ženevi velik kongres mednarodne univerzitetske omladine in da odpošlje beogradska univerza na ta kongres v Švici dvočlansko delegacijo. Na kongresu se bo med drugim razpravljalo o glavnem vprašanju gradnje dijaških domov in pa o vprašanju gmotnega stanja visokošolske omladine v poedinih državah.
Tako se glasi suhoparno poročilo beogradskega lista. Vest zasluži radi svoje važnosti malo komentarja.
Najprvo vprašanje: Zakaj in kako to, da odpošilja na velike mednarodne dijaške in druge univerzitetske kongrese reprezentativne delegacije naše države samo beogradska niverza? Zakaj in kako to, da se za take stvari ne brigajo dijaki zagrebške in zlasti naši slovenski dijaki ljubljanske univerze?
Kakor smo informirani, gre res za tisto sistematično brezbrižnost, ki se je razpasla med nami in ki se niti ne zanima za stvari, kjer bi mogla s pravico nastopati odločno in kar je v glavnem pridobivati za svoj lastni kulturni in socijalni napredek.
Naša univerzitetska omladina se je res s hvalevredno vnemo oprijela univerzitetskih študijev na ljubljanski univerzi. Študira pridno in se z veliko vestnostjo pripravlja na izpite, na poklic in življenje. Vendar to še ni vse! Univerzitetsko življenje ima še druge naloge. Ustvarja definitivno obliko človekovega značaja, mu polaga osnovne smernice svetovnega in življenjskega naziranja in to na temelju vsakodnevnega umstvenega kontakta s profesorji, s knjigami, s študijami ter nemalo z medsebojnim kontaktom same visokošolske omladine. Razven tega vznikaio na univerzi vprašanja socijalne prirode. VeČina dijakov pripada revnejšim slojem. Nedostaja primernih stanovanj, učilnic, gmotnih sredstev. In končno nastopajo po širokem svetu veliki dijaški univerzitetski pokreti, ki bi morali pliuskniti tudi do ljubljanske univerzitetske avle. Za vsa ta velika umstvena in socijalna vprašanja je pač potreben kontakt s širokim svetom, z univerzitetsko omladino naprednejših narodov, da vidimo, kako se omladina drugje pripravlja na svoje bodoče znanstveno ali poklicno socijalno življenjsko delo.
Tega kontakta pa nedostaja naši omladini! — Živi večinoma sama zase, omejena na dogodke in interese ljubljanskega mestnega okrožja in ne strmi v velik? znanstveni in univerzitetski svet zapadnejših narodov. Odtod tudi tista malodušnost in brezkrvnost kake večje omladinske inicijative ter prostovoljnega dela tekom univerzitetskega studiranja, odtod brezbrižnost, ki ropa ljubljansko univerzitetsko omladino tako dragocene prilike stika z mednarodnim dijaštvom, kakor je predstoječi kongres v Ženevi.
Ne hudujmo se na druge, na beogradsko univerzo. Le priznajmo, da se za take stvari ne brigamo in da nismo čuječi. Če bi se oglasili in vzdignili svoj glas, bi bili zraven.
Koristi takega sodelovanja na mednarodnem dijaškem kongresu so na dlani. Povdarili smo že koristi takih duševnih in državnih stikov z univerzitetsko omladino drugih narodov. V našem slučaju so taki stiki Še prav posebno na mestu, ker se zdi, da prevladujejo pri univerzitetski omladini zapadnih narodov v prvi vrsti socijalni problemi univerzitetskega družabnega življenja« V tem pogledu se na zapadnih univerzah pojavljajo prav koristni in naravnost idealni pokreti.
Gradnja dijaških domov ni le materialnega značaja. Za gradnjami takih domov tiči širši program družabne in duhovne koncentracije visokošol. omladine, ki je pri današnji stanovanjski razdvojenosti povsem nemogoča stvar. V Ameriki so dosegli z družabnim življenjem v takozvanih koledžih naravnost sijajne uspehe. Evropa si takih koled-žev zaenkrat še ne more privoščiti. Pač pa išče nadomestilo v dijaških domih in v splošnem vprašanju socijalnega stanja naše visokošolske omladine.
Slovenski visokošolski dijak je bistveno in eksistenčno navezan na taka vprašanja in na razvoj socialnoekonomskega univerzitetskega nokreta. Naši dijaki so večino iz revnejših slojev. Trda prede marsikateremu študentu, ki ne najde dobre večerje in še manj primernega kotička, da mirno zbrano posedi pri knjigi ter se zbira s tovariši.
Tudi na tem terenu, kakor pri marsikaterem drugem socijalnem vprašanju, treba samopomoči. Prva stopnja k socijalni in duševni samopomoči visokošol-
DM o ulodini tehtaracili se nadaljuje
Tudi zajedničarji so že monarhisti. — Radićevci zopet razgrajajo. — Dr. Trumbić ostro kritizira sprorazum- — Pavle Radić je sklepal sporazum brez hrvatskega naroda.
— Beograd, 24. julija (Izv. Ob 12.) Narodna skupščina je danes nadaljevala načelno debato o vladni deklaraciji. Popreje je verificirala še dva radićevska mandata. Radićevci so zopet danes kravalizirali. Sedaj proti dr. Trumbiću, ki je zahteval revizijo ustave, a obenem izražal največje spoštovanje do dinastije Karagjorgjevićev in med vrsticami namigaval, da so tudi hrvatski zajedničari! monarhisti. V naslednjem kratko sejno poročilo:
Skupščinski predsednik Marko Triiko-vić je otvoril današnjo plenarno sejo ob 9.30 dopoldne.
Po odobrenju zapisnika zaćlnje seje je skupščina brez nadaljnje debate in brez vsakih ugovorov sprejela poročilo veriiikacij-skega odbora, ki predlaga potrditev mandata radićevskega poslanca Rude Bačinića in mandata posl. Marko DoŠena. Nato je skupščina prešla k razpravi o vladni deklaraciji.
Posl. 'dr. Ha'dži Ka'dić (musi.) je kot prvi kontra-govornik kritiziral radikalsko-ra-dićevski sporazum in vladno deklaracijo. Iz vladne izjave ni jasno in točno razvidno, v čem da obstoja sporazum. Ni niti besedice o reviziji ustave. Radićevci niso te zahteve stavili v vladin program. Muslimani zahtevajo revizijo ustave. Značilno pa je za Had-ži Kadića, da je bil on tisti poslanec, ki je glasoval za vidovdansko ustavo. Med drugim je 'dalje naglašal: Muslimani smatrajo, da se more sprejeti edino tak sporazum, ki zahteva revizijo ustave. Sedaj med racli-ćevcl in radikali sklenjeni sporazum ni — državniški sporazum, nego politično strankarski. Govornik se je dalje pritoževal proti zanemarjanju in zapostavljanju Bosne in Hercegovine ter zahteval, da vlada upošteva interese teh pokrajin, ker je skrajni čas, da pride vlada do resnega dela.
Izvajanja dr. Hadži Kadića so bosanski radikali venomer prekinjali z medklici in protesti. Vprizorili so tudi večkrat vihar in trušč.
Posl. "dr. Trumbić (HZ) je nato stopil kot drugi govornik na govorniško tribuno. Nastal je v zbornici nepopisen kraval, ki so ga vprizorili vladni radićevci kot demonstracijo proti dr. Trumbiću. Venomer so tolkli po pultih, cepetali z nogami in kričali: »Niste pooblaščeni govoriti v imenu Hrva-
tov! Odložite svoj mandat! Vas je v skupščino poslal Stiplca!«
Ko je predsednik z velikim naporom vzpostavil delni mir, je ar. Trumbić začel govoriti k vladni deklaraciji. Med drugim je izvajal:
Deklaracija nove vlade in izjava Pavla Radića v narodni skupščini ste nasprotni oni politiki, ki jo je hrvatski narod odobril pri volitvah' 8. februarja t 1. Izjava nove vlade zastopa za nas novo politiko, o kateri hrvatski narod ni bil vprašan, katere Hrvatje ne poznajo in katere hrvatski narod z iskrenostjo ne more sprejeti. Oni Hrvatje ki so to novo politiko sprejeli, so to storili brez narodovega pooblastila in proti njegovi odločni volji. Radićev akt nima nikake politične veljave. Ta sporazum pomeni a misti-fikacijo hrvatskega naroda in moramo mi proti temu odločno protestirati. Mi smo ostali zvesti politiik hrvatskega naroda in to ostanemo tudi v bodoče. Pavle Radić je govoril brez pooblastila poslanskega kluba in hrvatskega naroda. Ministrski predsednik Nikola Pašić je lansko leto očital sedanji opoziciji oziroma HRSS, da nima pravice, da ustvari novo politiko brez konsultacije naroda. Tudi sedaj bi morali radikali in radićevci konsultirati narod in razpisati nove lojalne volitve.
Osnovno vprašanje hrvatske politike je vprašanje državne oblike. Hrvatski narod se je pri volitvatf izdavil za republikansko obliko. Izjavil se je za republiko hrvatsko, ki bi na tS vstopila v zavezniške odnošaje s Srbijo kot državo zaveznico na podlagi 'državne pogodbe. Danes je na Hrvatskem situacija taka, da Hrvati nimajo ničesar proti dinastiji Karagjorgjevićev. Ves hrvatski narod je za dinastijo Karagjorgjevićev.
V nadaljnjih svojih izvajanjih dr. Trumbić kratko omenja, da tudi hrvatski zajedničarji niso nasprotniki monarhije.
Govor dr. Trurnbića so večkart prekinjali tudi radikali z raznimi medklici in protesti. Po govoru dr. Trurnbića je bila današnja seja zaključena.
Na novo potrjena ra'dićevska poslanca Marko Došen in Rude Bačinić sta <ianes dopoldne prisegla na ustavo in zvestobo kralju.
Jutri se debata o vladni deklaraciji nadaljuje in zaključi. Vlada zahteva od skupščine, da ji izreče zapunico.
Pašićeun pot u Karlove Vory
Pašić danes prispe v Bratislavo. — Pašić na krovu paroika
Car Nikolaj IL»-
— Budimpešta, 24. julija (Izv.) »Car Nikolaj II.«, na katerem potuje ministrski predsednik Nikola Pašić proti Bratislavi, je snoči ob 18.30 plul skozi Budimpešto. Mhai-strski predsednik Pašić je med vožnjo sedel na poveljniškem mostu. Organi reške policije so vprašali, ali ima kako željo. Sporočil jim je, da nobene. Parnik »Car Nikolaj II.« je spremljal do jugoslovensko-bol-garske meje jugoslovenski avion. Komandant aviona je na madžarski meji povprašal za sprejem min. predsednika. Odgovorili so mu, da g. Pašić ni disponiran za sprejeme.
— Beograd, 24. julija. (Izv.) Po poročilu iz Sombora je parnik »Car Nikolaj II.«
22. t. m. ob 13. popoldne preplul našo mejo in prišel v madžarsko zono. Ladja vozi s hitrostjo 17.5 km na uro. Parnik se nikjer ne ustavlja razen na obmejnil postajah radi finančne kontrole. Parnik »Car Nikolaj ILc plove prvikrat po Donavi pod našo zastavo. Proga od Beograda do Bratislave je dolga 700 km. Zanimiv je dogodek, ki se je pripetil na parniku pred odhodom iz beogradskega pristanišča. Na parnik je prišel po slovo tudi češkoslovaški poslanik Jan Šeba. G. Pašić poslanika ni prvi moment spoznal. Njegov glas je bil slab in izmučen. Parnik je preskrbljen z vsem najmodernejšim kon-fortom.
Položni lugoslooenske manjšine nn Relii
Reciprociteta med Jugosloveni na Reki in Italijani v Dalmaciji. — Vporaba materinskega jezika pri sodiščih in oblasteh. —
Jugoslovenske šole na Reki.
— Beograd, 24. julija (Izv.) Zunanje ministrstvo je snoči izročilo dvema beogradskima listoma daljše ekscerptivno poročilo o vsebini pogodb, ki so bile sklenjene po 9 mesečnih pogajanjih v Firenci in podpisane 20. t. m. v Nettunu.
Zanimivo je, da to poročilo molče prehaja preko pogodbe o razmejitvi, ki je že definitivna in o ureditvi odnošajev našega obmejnega prebivalstva. Zelo obširno navaja probleme o dolgovih in terjatvah v avstro-ogrskih kronah. O -tem poročamo na drugem mestu. Poročilo dalje navaja vsebino konvencij glede ureditvi gospodarskega položaja prebivalstva v okolici Reke fn obener.    ureia ves trgovski in železniški
skega dijaštva pa bi bila skrb, da pazi in izrabi vsako priliko, ki bi ga mogla spraviti v zvezo z drugimi kulturnimi In dijaškimi središči.
Tak je nauk iz beogradske vesti o mednarodnem kongresu visokošolske omladine dne 4. avgusta v Ženevi v ŠYi<A
odnosno pristaniški promet na Reki. O tem smo svoječasmo že poročali. Zanimivo je poročilo o vsebini pogodbe, ki je bfla sklenjena med obema državama v zaščito narodnih manjšin na Reki odnosno v Dalmaciji. To poročilo omenja:
1. Z ozirom na čl. 9. rimskega spora-zima se določajo pravice jugoslovenske narodne manjšine na Reki. Jugoslovenski optanti na Reki uživalo vse one pravice kakor italijanski optant] v Dalmaciji na temelju rapallske pogodbe in santmargherit-skih dogovorov. Ne morejo biti primorani k izselitvi, kakor t0 določajo mirovne pogodbe.
2. Jugoslovenski optanti oziroma državljani na Reki vživajo pravico svobodne vporabe Jezika. To je posebno važno v njih občevanju s sodišči, s političnimi, administrativnimi in firmačoitnl fl>blastm5, edino izvzemšl s carinskimi oblastmi, ki na Reki poslujejo izključno v italijanščini. Jugoslovenski odvetniki na Reki imajo pravico poslovati v matermščfari, izvzemši slučajev, U zastopajo PđL sodSfik lfc»Ufc»H™
Ijane italijanske narodnosti. Notarji, ki so za to kvalificirani, so pooblaščeni na zahtevo jugoslovenskih optantov sestavljati notarska pisma v našem jeziku brez potrebnega prevoda. Jugoslovenski manjšini na Reki garantira pogodba kulturno-politično svobodo. Jugosloveni imajo pravico vzdrževati privatne šole z našim) učitelji In našimi knjigami.
Vprašanje priznanja visokošolskih diplom je rešeno ter je dosežen sporazum, da so veljavne vse do dneva podpisa net-tunskih pogodb 20. julija t. 1. izdane diplome visokih šol obeh držav in bivše avstro-ogrske monarhije. Jugoslovenskim optantom je na Reki priznana pravica izvrševanja njih poklica. Zdravniki, ki so svojo prakso vršili nad 10 let na Reki odnosno Sušaku, morajo to prakso nadaljevati, čeprav nimajo do-tičnega državljanstva.
V zaščito položaja naših sorojakov na Reki, k} so dobiti Italijansko državljanstvo, veljajo določbe sangennalnske mirovne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin.
V zaključnem protokolu k temu sporazumu je ugotovljeno, da italijanski optantje v Dalmaciji nimajo v pogledu vporabe Ita-lijanskega jezika nikakih večjih pravic nego onih, ki so gori navedene. S tem je končno rešeno vprašanje narodnih manjšin, glede katerih so bile določene rappalske pogodbe precej nejasne. Vsem optantom je priznana pravica na svobodno v por a bo svojega jezika.
Posebna pogodba urejuje tu'di pravni položaj in lastninsko pravico do nepremičnin na Reki oziroma v okolici.
Direktna zveza Ljubljana-Split
V noči od 25. na 26. t. m. bo izročena železniška proga Ogulin—Gračac —Šibenik—Split javnemu potniškemu in tovornemu prometu. Od 25. t. m. dalje je direktna zveza s Splitom, odnosno s Šibenikom. Iz Ljubljane (glavni kolodvor) odhaja direktni voz ob 13*20 in prihaja v Šibenik ob 7'53 zjutraj, odnosno v Split ob 8'45 zjutraj. Odhod iz Splita ob 19*30 in prihod v Ljubljano ob 14*40. Direktni voz je od Karlovca do Splita priklopljen brzovlaku, ravno tako v nasprotni smeri.
RUDARSKA STAVKA NA ANGLEŠKEM
— London, 24. julija. (Izv.)' Izvrsevalni odbor Zveze rudarskih delavcev je pozval vse rudarje, da se pripravijo 31. julija k stavki radi odklonitve rudarskih zahtev od strani lastnikov rudnikov. Tega dne morajo vsi solidarno zapustili delo.
TRGOVINSKA POGODBA' S ČEŠKOSLOVAŠKO
—- Beograd, 24. julija. (Izv.) Češkoslovaški poslanik g. Jan Šeba je stopil v stike z ministrom trgovine in industrije 'dr. Krajačem v svrho posvetovanj o pripravah za sklenitev nove defenitivne trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in našo "državo. Obenem je interveniral glede vporabe novega carinskega tarifa na poprej e naročeno blago v Češkoslovaški.
VELIKANSKI POŽAR V SPEZZII
— Rim, 23. Julija. (Izv.)' Na letališču vojnega pristanišča v Spezzii je včeraj popoldne izbruhnil katastrofalni požar. Stanovanjske hiše oficirjev so popolnoma upepeljene. Z velikimi napori se je posrečilo preprečiti, 'da se požar ni razširil na Han-gerje. Škodo cenijo na 1 milijon lir.
POŽIGANJE KATOLIŠKIH DOMOV V ITALIJI
— Run, 23. julija. (Izv.)' V Spezzii so fašisti zažgali dva katoliška doma* in demolirali ves inventar. Policija je osumljence prijela. Požigalci pa so neznani. Fašisti so tudi požgali katoliške 'društvene dome y Signanu in v Sant Dominu.
ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI BRATISLAVI
— Bratislava, 23. julija. (Izv.) Brzovlak', ki prihaja iz Košic, je snoči na postaji Pe-zinog trčil v tovorni vlak. Obe lokomotivi sta razbiti. Dva železniška uslužbenca mrtva in 7 potnikov težko ranjenih.
KRIZA ANGLEŠKE INDUSTRIJE
— London, 22. julija. »Morningpostc konstatira, da je kriza v angleškem rudarstvu dosegla svoj vrhunec. Odločitev je v soboto. 43 premogovnikov naznanja po letakih, da ustavi 1. avgusta obrat, ker primanjkuje naročil. Velika je kriza tudi v angleški tekstilni industriji. Vladina intervencija v prilog delavcem je bila brez uspeha. V tekstilni industriji bo jutri 250.000 tekstil-nlb datase v jzpxu>
KONFLIKT MED PRAGO IN VATIKANOM
^ — Praga, 22. julija (Č). Glavni izvrše-* valni odbor Češkoslovaške ljudske stranke je soglasno sprejel resolucijo, po kateri glavni izvrševalni odbor odobrava doseda* nje postopanje svojih ministrov fn jemlje nt znanje, da je bila soudeležba državnih re« prezentantov pri praški Husovi svečanosti, ki se ni vršila v duhu zakona o rlusovej* državnem prazniku, privatna in da so se t\ faktorji svečanosti udeležili Iz lastnega nagiba, ne da bi bil popreje storjen kak sklen vlade. Češkoslovaška ljudska stranka odo. brava, da ostanejo še nadalje njeni člani i sedanji koalicijski vladi.
Nova boljševiška zarota vRumuniji
Bukarešta, 23. julija, a. Oblasti so izsledile novo boljševiško zaroto, ki je imela svoje agitacitsko središče v Brai-li. Dosedaj so v Braili. Galacu. Ismajlu, Konstanci in Bukarešti aretirali okrog 50 oseb. Da bi se nadalina preiskava v tej zadevi ne ovirala, ne izdajajo obla. sti o teh aretacijah nobenih podrobnih podatkov. v
Sovjetsko gospodarstvo
Moskva, 23. julija, a. Ljudski komisa* riiat za finance je izdelal proračun za leto 1925./26. Proračun izkazuje 331? milijonov rubljev rednih ter 143 milijo* nov rubljev izrednih dohodkov, skupa! torej 3460 milijonov rubljev dohodkov, na drugi strani pa 3100 milijonov rednih ter 430 milijonov rubljev izrednih izdatkov, skupaj 3530 milijonov rubljem stroškov. Z ozirom na to znaša pri^ manjkljaj 70 milijonov rubljev, ki gl upa finančni komisarijat pokriti s pove^ čanfmi dohodki tekom leta. Med posebnimi izdatki je navedenih 300 milijonom rubljev za obnovitev kmetijstva. Pro< iektiran je tudi 40odstotni davek na al' jkoholne pijače._
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG. Trami monte od 3/3—9/11, fco. meja, 73 vagonov, denar 330. blago 330, zaključki 330< hrastove vozovne deščice 43 mm — 2.65 m, 53 mm — 2.85 m, L, II., fco. meja, blago 1375; bukova drva 1 m dolga, suha, cepanir cc, fco. nakladalna postaja, blago 19.
2ITNI TRG Pšenica, Hard Winter II. fr. Postojna; trans., blago 400; pšenica, bačka, fco. nakla* dalna postaja, blago 285; koruza, slavonska. izg. nakladalna postaja blago 190; laneno se« me, fco. Ljubljana, denar 500, blago 550; otrobi, pšenični ,fco. tjubljana, denar 185
EFEKTI
7°* inv. pos. iz 1. 1921: 'denra 67.50, "Cei), ska posojilnica 'd. (L: Henar 201, blago 20fy zaključek 201; Ljubljanska kreditna bankaf denar 225, blago 240; Merkantilna banka; Hcnar 100, blago 104; Prva hrvatska štedio* nica: ćienar 808, blago 815; Slavenska ban ka: 3enar 68; Kre'ditnl zavod: denar 17S blago 185; Strojne tovarne in livarne: 'denar 104, blago 130; Trboveljska premogokopna družba: denar 345, blago 355; NiHag 'd. rd.: blago 43; Združene papirnice: 'denar 100; blago 109; Stavbena družba d. d. Ljubljana: denar 165, blago 180; 4,AB/t zast 1. kr. 'dež. banke: 'denar 20; .%•/• kom. zači. kr. 'dež, banke: 'denar 20
I (
Zagrebška borza. i
Dne 24. julija. — Sprejeto ob 13. *
Devize: Curih 11.03—11.13, Praga 168—170.40, Pariz 267—272, Newvorlc 56.4S do 57.28, London 275.30—278.30, Trst 206.90 do 209.90, Berlin 13.47—13.62, Dunj 0.0797 do 0.0809. — Valute: dolar 55.80—56.80, lirt 207.50—210.50.
Efekti: 1% invesr. posojila 1921 67; 2/3% drž. rente za ratnu štetu 250—251 \ Ljubljanska kreditna 236; Centralna bank? 9; Hrvatska eskoraptna banka 10830—109; Kreditna banka. Zagreb, 106—109.50; Hipo* tekama banka 58—60; Jugobanka 98—992 Prastediona 815—S20, Slavenska banka 6d do 67; Eksploatacija 64—66; Drava d. d* Osijek 130; Šećerana, Osijek 500—502; Ni* hag 42—45; Gutman 400; Slaveks 135; Sla* vonija 46—47; Trboveljska 345—350; Union«1 paromlin, 410; Vevče 100—105.
Inozemske borze«
— Curih, 24 julija. Borza: Beograd 9.10V Pariz 24.20—24.30, London 25.03—25.04^ Newyork 514.55—515.25, Milan 18.75—1&85, Praga 15.20—15.30, Dunaj 0.00734—0.00727,
— Trst, 24. julija. Predborza: Beograd 47.80—48, Pariz 128.25—129.25, London 133 —133.25, Newyork 27.30—27.70, Curih. 530-H
v^Era^_&^a^.pjffiaj piiasfc^asgs*
Vzhodni problemi
VENERAL NAUUN, Lyauteysov nasled* nik v Maroku.
Maroko še večino zanima francosko politično javnost. Komaj se je malo polegla senzacija, ki jo je zbudil polet ministrskega predsednika Painleveja v zaroko in imenovanje novega vrhovnega poveljnika okupacijske armade, ko le že nastalo novo presenečenje povodom odhoda maršala Petaina na maroško bojišče in vesti, 'da je vla'da ponudila socijalnemu 'demokratu Boncouru mesto civilnega guvernerja v Maroku. Kar se tiče teh vesti, je treba omeniti, da niso resnične. Painleve je izrazil samo željo, da bi odšel Boncour na inspekcijsko potovanje y Maroko, kar je slednji odklonil. Zato Je moral na to potovanje Painleve sam.
Potovanje maršala Petaina pa ostane dogodek, čigar pomen še ni povsem jasen. Ali je njegova misija samo začasna aH trajna? Vlada ni omejila njegovega bivanja v Maroku. Francoska levica vodi že 'dolgo ljuto kampanjo proti generalu Lyauteryu in zdaj pišejo organi teli strank o misiji maršala Petaina zelo oprezno, ker se jim zdi ta stvar sumljiva. Guverner v Maroku pa ne misli o Petainovem prihVdu tako, kakor francoski levičarski krogi in zato z njegovo demisijo sploti nI računati. Petaina Je sprejel v avdijenci tudi maroški sultan, nakar je odšel maršal takoj na bojišče. Še najbolj verjetna Je vest, da Je namen Petaino-ye misije, pripraviti veliko ofenzivno kampanjo proti Abćl-el-Krimovim četam. To bi pa pomenilo, da je vloga novoimenovanega Vrhovnega poveljnika v Maroku generala Naulina podrejena.
Da je položaj v Maroku neprimerno bolj kritičen, nego je bilo razvidno iz 'dosedanjih fcendencljoznih poročil, je Jasno. Preko Orana in Kasablanca pošiljajo Francozi vedno nove čete. Kolonijalni polki, ki so bili 'doslej v Porurju, so že vsi na potu v Maroko, pa tudi svoje evropsko vojaštvo r^ moralo francosko poveljstvo poklicati na pomoč, če Koče preprečiti svoj poraz. Parlament Je sicer odklonil vpoklic enega letnika rezervistov, toda vla'da namerava spreleti večje število 'dobrovoljcev. Doslej so se borile v Maroku za Francoze samo tuje legije in senegalski polki. Zdaj pa organizira maršal Petain armado, ki bo štela 120.000 mož. Največje preglavice 'dela francoskemu poveljstvu teren, na katerem ni mogoče manevrirati. Če se francoske čete umaknejo in prepuste upornikom del svojih postojank, izgube obenem tudi mnogo ujetnikov, ker demoralizirano vojaštvo ne more pravočasno odstopiti. To pomeni, da Abd-el-Krlmove sile naraščajo, francoske pa pojemajo. Tudi vojaških beguncev Francozom ne primanjkuje. Zlasti domačini se neradi bore proti Abd-el-Krimu v katerem vidijo simbol svo-lili nacrjonalniH stremljenj. Sploh Je pol o* £af v Maroku za Francoze skrajno nepo-voljen in če se maršalu Petainu ne posreči zatreti upora, bo morala Francija kapitulirati in Izprazniti Maroko. Časi absolutne na'dvlaćle v kolonijah so minili, kolonijalni
naročil so se začeli zavedati, Ha so Mi IjuH-je z enakimi pravicami 'do življenja, kakor vsi čirugi in koncem koncev bodo morale evropske velesile temeljito revidirati svojo politiko na VzfioHu.
* * *
Angleška, Amerika, Japonska In Francija, ki so podpisale začetkom L 1922 wasbingtonsko pogodbo, so se zda) sporazumele glede Kitajske. Konferenčni predlog ameriškega državnega departementa se precizira v tem zmislu, da revizija eksteritorijalnih pogodb in pravic tujcev na Kitajskem za enkrat nI aktualna ter pride na dnevni red v slučaju potrebe šele pozneje. Ta predlog naglasa zlasti potrebno močne in avtoritativne vlade na Kitajskem. Anglija je pristala na to, da se nepristransko preiščejo šanghajski dogodki in kaznujejo vsi angleški uradniki, ki so kaj zakrivili. Tudi Francija je slednjič ratificirala washington-sko pogodbo in zato ni nobenih ovir, da se uvede nova uprava, ki obeta kitajski vladi več dohodkov. Če bi se bile zavezniške države pravočasno spametovale, bi ne bilo nepotrebnega krvoprelitja in tudi boljševiški vpliv bi se ne bil med Kitajci tako razširil, kakor se je zdaj.
★ ★ ★
Angleška labourska stranka ne ureja dejansko svoje politike po resolucijah v prilog svobode Egipta in Indije, s katerimi navadno zaključuje svoje kongrese. Ta razlika med teorijo in prakso se ob NHu in Gangesu bridko občuti.
Poučlnv je v tem pogledu Članek, ki ga je priobči' v »Dailv Heraldu« Indijec Satva-murti, član legislativu ega sveta v Madrasu. Sedaj se nahaja kot zastopnik svarajske stranke na Angleškem in piše v omenjenem listu to-le: Klic po samoupravi v Indiji ne temelji samo na legitimnem nacijonalnem čustvu, marveč se dviga tudi radi tega, ker Velika Britanija ni umela zagotoviti indijskemu ljudstvu prvotne temelje civiliziranega življenja in tako hočejo dobiti Indijci priliko, da store to, kar je Anglija zamudila. Po več nego poldrugostoletnem angleškem gospodstvu zna čitati in pisati samo 10 odstotkov prebivalstva. Povprečni dnevni dohodek Indijcev ne znaša več nego 1 pen-ney. Večina ljudstva živi zaradi tega na meji smrti vsled lakote In nima nikake odporne sile. Na leto umrje na milijone ljudi za lakoto in kugo. Leta 1917. je zahtevala influenca 7 milijonov človeških žrtev. 40 odstotkov novorojencev umrje v prvem letu. Povprečna življenjska doba Indijcev znaša 23 let. Sarvamorti izjavlja, da stremi sv/arajska stranka po svobodi Indije kot enakopravne članice angleškega imperija in jo hoče doseči z nasilnimi sredstvi. Doslej se ne beleži v deželi nikako nagnjenje k na-silstvu ali plemenskemu sovraštvu. Toda nihče ne more garantirati za bodočnost. Sarvamorti kliče pomembno: Ta je odvisna od vas! Sa-tvamorti sicer še vedno misli na laboursko stranko, toda govori Wed-gvvooda in Macdonalda v debati o Indiji v spodnji zbornici nikakor ne dajejo upanja za bodočnost. Oba govornika sta sicer priznavala pravico Indije do samouprave ali njuno ravnanje napram temu, kaj treba storiti glede na neposredno prihodnjost, je bilo tako »korektno«, da jima je grof Win-terton, državni podtajnik, fz vsega srca pritrjeval. Refren njunih izvajanj je bil, da bi morali Indijci pri razvoju samouprave za Indijo z Angleži sodelovati. Dosedaj za neko operacijo v Indiji ni vzrok to, da bi ne bilo na naši strani pripravljenosti za to, marveč ker ni torišča za spodobno kooperacijo kot med enakopravnimi. Ako se zamudi sedanja prilika, in bojim se, da se to zgodi, je swara1ska stranka odločena, da zavojuje vse zakonodajne zbore v Indiji in ustavi njihovo delovanje. Ako Anglija tudi potem ne odneha, še niso naša sredstva izčrpana.
Satyamurti zagotavlja, da on ne grozi, marveč samo žeii, da bi začela Anglija v Indiji vršiti človeško, preudarno in državno politiko.
To pripovedovati Angležem se pravi bob v steno metati. Morda se Indijci v hrepenenju po svobodi dvignejo kdaj do splošnega odpora, toda vprašanje je, ali bi mogli sploh kdaj uspešno završiti svoj boj za svobodo proti taki sfll, kakršna je Angleška.
Darujmo za sokolski Tabor!
Prosveta
Romunska gledališča
Živalmi temperament In bogata fantazija Romunov je naravni fond, iz katerega Črpa ta narod svoje Izborne igralske moči. Tudi v Inozemstvu srečamo vse polno odličnih romunskih igralcev. Meti one romunske igralce, ki so dosegli v inozemstvu največji uspeh, spadata zlasti dva člana pariške »Comedie francaise« In sicer nedavno umrli De M a x ter elegantna predstaviteljica salonskih Junakinj, ki je klasično igrala priljubljeno »Zaljubljenko« Mariovara Ven-tura. To je igralka z Izrednim dramatičnim temperamentom. Zelo nadarjena in sposobna Igralka je tudi Elvira Pop esc u, prijateljica Verneuilla, s katerim igra zdaj v Parizu naslovne vloge v njegovih novih igrah, ki so napisane nalašč zanjo. To so trije glavni predstavitelji romunske gledališke umetnosti v inozemstvu. Je pa še več drugih, čijih imena se izgube v morju gledaliških programov.
Reprezentativne zastopnike romunskih igralcev najdemo v Bukarešti naravno v prvi vrsti na odru Narodnega gledališča, ki goji samo dramo odnosno tragedijo in sicer izvirna dela, od tujih pa samo klasike. Med člani tega gledališča se odlikuje zlasti Demctrij a'd, izborni tragik, eden najboljših interpretatoriev Hamleta. Njemu sledi senior romunskih igralcev N o 11 a r a, čigar specijaliteta so kraljevski kmetje. Med igralkami se najbol jodlikujeti Maria Filotti in Agepsma Macry - Efti-m i u. Umetnosti teh dveh igralk se ima Narodno gledališče največ zahvaliti za uspeh, ki sta ga dosegli dve noviteti zimske sezone v Raduleseov »Bvzance« in Eftiminove »Thebaide«. Ga. Filotti Je Igrala Junakinjo prve tragedije, zločinsko cesarico Theofa-no, ki Je dala baje umoriti oba svoja moža Romana in Fokasa, slednjič je pa izvršila še samomor, ker se je prepričala, da jo je Ijubček Izdal. Ta tragedija, posneta iz zgodovine (dejanje se vrši 1.963), Je polna efektnih tirad, ki so znatno pripomogle k uspehu. Še večji je bil uspeh »Thebaide«, v kateri je klasično obdelana Odipova smrt, spor kraljevih bratov Polineika in Eteokla, njuna smrt in bridka usoda Antigone, ki slednjič znori. Igra se konča s sugestivnim prizorom, ki kaže, kako razgraja v Tabah kuga. Tudi ta igra nima absolutne dramatične vrednosti. Vendar je pa dosegla redek
uspeli — v 4 mesecih* so jo vprizorili v Narodnem gledališču 50 krat
Manj sreče je imel Soar-Soar (režiser) s svetopisemsko igro »Jezus«, delom romunskega politika in kulturnega delavca prof. N. Jorge. Igra je dosegla precejšen uspeh samo zato, ker je avtor v Romuniji splošno znan ta priljubljen. Iz Narodnega gledališča je samo par korakov do dramskega gledališča »Gledališča kraljice Marije«, v katerem igrajo zlasti družabne drame in veseloigre. Za veseloigre ima Bukarešta Izbor-nega komika Maximiliana in elegantnega ljubimca Bulandrova, ki je obenem ravnatelj tega gledališča. Samo nekaj časa je nastopala v tem gledališču priljubljena igralka Voiculescu. Francosko komedijo goji »Malo gledališče« (Teatrul Aric), kjer se je Izšolala talentirana igralka Elvira Popescu. Kot eno zadnjih novitet so igrali v tem gledališču pariško veseloigro »Ca«, v kateri je dominirala elegantna Cutava - Ba-rozzi z ljubimcem Jancovescom.
Zdaj še nekaj o romunski operi. Opera Romana je mnogo izgubila, ker je prišla v privatne roke ravnatelja Georgesca. Ge-orgescu je zelo priljubljen tudi kot 'dirigent m prireja v svojem gledališču vsak teden koncerte. Med ostalimi dirigenti bi bilo omeniti zlasti Italijana Egizia Massiuija, ki dirigira Italijanske opere brez not. To gledališče je imelo letos izredno srečo z gostovanjem ge. Cristoforeanu, romunske operne pevke iz Milana, ki je ne le Izborna pevka, nego tudi zelo talentirana Igralka. Z njo je pel ljubljenec bukareških' 'dam tenor Stroesen. Poleg omenjenih gledališč je životarila nekaj časa v veliki 'dvorani »Efol-re« tudi »Romunska opereta«, ki pa nI Imela sreče s svojim repertoarjem. V maju se gledališka sezona v Bukarešti zaključi. Sledi ji sezona zakotnih gledališč, kjer prepevajo za čašo vina razni cigani cuplete o vladi, politiki in padcu valute.
— Kongres    univerzitetne omladine.
Mednarodni kongres univerzitetne omladine se vrši letos 4. avgusta v Ženevi v Švici. Med drugim se nahaja na 'dnevnem re'du tega kongresa kot glavna točka vprašanje gradnje dijaških' domov ter vprašanje gmotnega stanja univerzitetne omladine. Beogradsko univerzo bo na tem kongresu zastopala 'dvočlanska delegacija, obstoječa iz dijaka in dijakinje.
Politične vesti
= Prve drobtine z najnovejše polh Učne mize posl. Puclja. Iz Mokronoga nam poročajo, da je g. Pucelj uspešno interveniral za svojega sorodnika gosp. P i r n a t a, šolskega upravitelja, ki je bil zbog več nepravilnosti pred meseci premeščen iz Mokronoga v Žužemberk in se naj bi povrnil zopet v Mokronog. To mesto je med tem zasedeno po g. Herbstu, ki se odlikuje po službeni vnemi, korektnosti in nacionalnem delu izven urada.
= Primerjajte! Neki dan je bil «Slo* venec» sila ogorčen, ko smo ugotovili, da vlada Narodnega bloka v dobrih sedmih mesecih ni mogla rešiti vseh važnih gospodarskih, kulturnih in upravno*administrativnih problemov. — Takrat smo trdili, da je imela vlada za to ogromno delo premalo časa. Kleri* kalci imajo na jeziku vedno čarobno palico, s katero delajo čudeže v teoriji, pa so rekli, da to ni res. Zdaj pa pride Pavle Radić in pravi, da smo imeli mi prav. Pavle Radić je namreč izjavil: «Mi (nova vlada) moramo posvetiti vso pozornost v prvi vrsti finančni konsoli* daciji, zboljšanju našega poljedelstva in napredku naše industrije. Položaj na* Ših obrtnikov in delavcev se mora ure* diti in zboljšati. Moramo zgraditi pri* stanišča, regulirati reke in urediti pro* met. Kakor vidite, je mnogo konkret* nih vprašanj, ki so za življenje nepri* mer no važnejša, nego revizija ustave. Za delno izvedbo takega programa je treba mnogo časa. Ne samo eno leto, ampak tudi cela skupščinska doba treh let je prekratka za to delo.»
= Praška kriza — rešena. Današnji «Slovenec» poroča, da je praška kriza rešena. Pristavlja tudi razlago k rešitvi, ki se je napravila na ta način, da je ka*
toliška ljudska stranka sprejela resolu* cijo, s katero se postavlja na stran ko* alicije. Stranka smatra (!), da sta preži* dent Masarvk in ministrski predsednik Švehla sodelovala pri Husovi slavnosti iz lastne inicijative. Moramo priznati, da je katoliška stranka na Češkem zelo «kunštna» in da se bistveno razlikuje od naše, ki je trmasta in svojeglavna. Na Češkem so vsaj klerikalci tako pa* metni, da si v stiski pomagajo z eno* stavno resolucijo, s katero smatrajo (!) oficijelni nastop prezidenta Masarvka pri Husovi slavnosti kot privatno inici* jativo. Ko bi tudi SLS reševala politič* na vprašanja v zadregi s takimi resolu* cijami o privatni inicijativi in pristala n. pr. na državno in narodno edinstvo ter začela skrbeti za praktično in go* spodarsko politiko v korist Slovenije na podlagi tega, da smatra unitarizem kot privatno inicijativo dveh, treh uni* tarističnih strank.
= *Če.» «Če bo torej «Narod» kdaj zasačil SLS na radićevski poti, tedaj naj jo le dobro okrtači, dokler pa se to ni zgodilo, naj je nikar ne sodi po sebi..» Tako piše neresni «Slovenec» danes na naš naslov, potem ko je pet let branil vso dosedanjo radićevo blebetavost. Mi smo pripravljeni odpustiti klerikalni stranki in «Slovencu» njegovo doseda* nje zavezništvo z Radićem* ako posta* ne za bodočnost pameten in ako opusti dosedanje smešne polemične metode, s katerimi drzno bije resnici v obraz. Mi* slimo da pa bomo v nasprotnem sluča* ju še vedno imeli dovolj prilike, da krtačimo SLS in njega!
= Gosp. Pucelj je po dolgih ovinkih srečno prijadral do Radičeve stranke in včeraj vstopil v klub HSS. G. Pucelj je pri stopu v klub moral izraziti željo, da se ga
KAM PA V NEDELJO ? NA ŽEGNANJE NA VIČ »   K «SLAVKOTU»l ::
sprejme v klub HSS, nakar je bil sprejet aklamacijo. Na ta način prestane delovati dosedanja, komaj mesec <inl delujoča »Zveza kmetijskega ljudstva v Ljubljanu In Imamo Radićevo stranko v srcu Slovenije. Al! pa ne bo morda g. Pucelj doživel z Radićem iste usode, kakor Jo je doživela SLS, ko Je vezala svoj avtonomistični program z Radicevim federalizmom, ki ga je sedaj odložil, da ne reečmo izdal, je vprašanje, ki je zelo na dlani! G. Pucelj, ki je sicer prav trezen mož, je očividno pozabil na to, da v Radićevi stranki ne bo odločal on, marveč neodgovorna pamet, odnosno blebetavost g. Radića. S tem pristopom v Radićevo stranko je presekal g. Pucelj vse korenine, ki so ga doslej še vezale z Interesi in z naprednim in nacijonalnim prepričanjem slovenskega kmeta.
= K Italijansko - jugoslovensklm po* godbam meni tržaški »Piccolo«, da je za sedaj najvažnejše to, da zadobijo jadranska pristanišča svojo veljavnost in delavnost in da ne bodo trpela na medsebojni konkurenci in političnih sporih'. Vsakdo ve za veliko ogroženi e Jadrana s strani severa, treba torej skupnega ojačenja za današnjf odpor in poznejši razvoj. Na Tržačane ne vpliva najboljše skrb za Reko, zapisana v pogodbah'. Dalje se smatra tista z italijanske strani tako naglašana jadranska skupnost dosledno tako, da bi na Jadranu prevladovali Italijani in bi opustili misel na svojo brodovno silo. V tem pogledu se Italijani zelo motijo. Ni dvoma, da poskrbimo Jugosloveni za to, da se bomo razvijali na morju kar najbolj mogoče. To je naravno in s to mislijo naj se Italijani kar lepo sprijaznijo.
-  Umesten predlog
Iz krogov ljubljanskega občinstva nam pišejo: Uprava tukajšnjega poštnega čekov* nega zavoda ima že delj časa v načrtu^ zgraditi za svoje poslovne svrhe palačo, k naj bi stala na vogalu Aleksandrove ceste tam, kjer Je stalo poprej staro vojaškf skladišče, katero je bilo pred nedavni časom demolirano. Tozadevni osnutki In n& črti so bili svoj čas že odobreni in izpostav ljeni na ogled, vendar so se v zadnjem času pojavili baje pomisleki proti zgradbi ker menda gradbeni stroški ve'dno nara* ščajo m bi isti daleko prekoračili prvotne za stavbo 'določeni kredit. Na ta način ]i seveda stavba odložena a'd kalen'das gre« cas in bo Ljubljana še dolgo pogrešala no« vo lepo poslopje, ki naj bi nudilo tudi sta* novanjske prostore.
Ker tedaj ni pričakovati na ta načh. uresničenja dotičnih načrtov, bi morda ne bilo neumestno, uvaževati sledečo solucijo, ki naj jo merodajnl činitelji pri pošt. ček zavodu in poštni 'direkciji vzamejo v uva« zevanje m pretres:
Ob Dunajski cesti, tik palače Ljubljan* ske kreditne banke stoji zelo nesrečno ne* okusna stavba ali bolje podrtija, t J. Fre-lltiova hiša, ki s svojo zunanjostjo silne kvari celo okolico in sega tako globoko t regulacijsko črto, ćia je na biotičnem me« stu, ki je zelo izpostavljeno prometu, Du« najska cesta najožja. Bilo bi najbolj pripo« ročljivo, da se najde možnost, 'da.se ta ob« jekt odstrani in se morda na tem prostori' zgradi stavba, ki jo projektira poštni če< kovni zavod. Vpoštevati je centralno lege iu obširni prostor, dalje pa tudi okolnost, da bf se dal morda pridobiti tudi poštni erar za skupen načrt in za to, da se združijo poslovni prostori pošt. ček. zavoda in pošt. direkcije pod eno samo streho, kar bi bilo ne samo racijonalno za oba urada, ampak v kar največjem interesu vseh pridobitnih in 'drugih slojev. Uvaževati je, 'da se bo moralo slej ali prej pomišljati na zgradbo novega poslopja za poštno direkcilo, ker se-'danji prostori na Sv. Jakoba trgu gotovo ne odgovarjajo so predaleč Iz centra mesta In okupirajo le tako potrebne stanovanjske lokale, ki jih* itak že primanjkuje. S tem načrtom bi se lahko zgradilo sredi mesta res veliko moderno poslopje, ki bi dalo Ljubljani poleg palače Kreditne banke ve-likomestnejš! značaj ln bi to bilo v korist ne le obema poštnima uradoma, ampak v korist najširšega občinstva in bi Izdatno omililo stanovanjsko bedo. Pri tem skupnem načrtu bi se gotovo tudi svabnl stroški za oba zavoda relativno zelo zman-šali.
y. I. Križanovska: b |
V kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Izpod plašča je potegnil zavoj, ki mi ga je ponudil, in košaro, ki jo je postavil na tla.
«—» V tem zavoju najdeš obleko in škarje, da si bstrižeš lase in brado. Hajdi, umij se v studencu in naglo se vrnil!
Ni ml bilo treba dvakrat reči. Pograbil sem zavoj in planil k studencu. Tu sem se umil ter po-strigel lase in brado. Nato sem oblekel vijoličasto obleta), obul usnjene čevlje ter se ogledal v ogledalu, ki je bilo tudi pri roki obenem s temnim plaščem, klobukom in stekleničico duhtečega olja.
Zelo zadovoljen s svojo zunanjostjo, ki me je spominjala nekdanjih časov, sem se vrnil k neznancu; sedel je pri vhodu na velikem kamnu in raz-vezoval cunje, iz katere je vzel vrč vina in velik kos mrzlega mesa.
Neznanec me je premeril od nog do glave in 'dejal z nasmehom:
— Zdaj si zopet podoben človeku in vidim, da ]|i rad čim prej odnesel pete iz tega kraja.
— O, rad bi bil že daleč proč! — sem odgovoril in si globoko oddahnil.
— Potrpi, moj dragi, —mi je odgovoril s posebnim naglasom moj pokrovitelj. — Prigrizneva to rvaiiifiva brvm***** vina, uotem na na. Dot
Lahko si mislite, kako mi je šel v slast kos divjačine in ča§a starega vina! Nato sva krenila na pot. Blizu votline sta čakala dva krasna tekača, ki ju je držal za uzdo grbasti sluga.
Prispela sva v Aleksandrijo. Dasi sem Imel v žepu nabito polni mošniič, mi poknovitelj vendar ni dovolil sestanka z mojimi prijatelji. Se isti večer sva se ukrcala na parnik in odpotovala v Evropo.
Ne bom govoril o podrobnostih najinega psovanja; naj zadostuje, če povem, da me je pripeljal moj spremljevalec baš sem. S skalnate planote sem videl isto pokrajino, ki ste jo občudovali tudi vi in ki se od takrat malone ni spremenila. B>tem sva stopila v to-le sobo, kjer zdaj sediva. Tudi tu se ni nič spremenilo. Isti oboji, kakor da so narejeni iz tkanine, ki ji zob časa ne more do živega, so pokrivali stene. Tudi stoli so ostali isti O tem, kar sera spremenil in popravil sam, ni vredno govoriti.
Sede, kakor midva zdaj, sem poslušal povest o življenju svojega sopotnika k,akor poslušate vi mojo povest. Potem ml je pokazal to, kar vam pokažem zdaj jaz.
Narajana je vstal, pristopil z Ralphom k omari ter io odmaknil. Za njo ie bila lončena vložka, sredi nje pa iz dragocenih kamnov sestavljena kaba-listična figura. Ko je pojasnil zdravniku, kako Je treba ravnati s prožino, da se premakne, je Narajana odprl okvivsa katerim Je bfla prostorna, omara.
polna škatlic in raznih zabojčkov. Sredi te robe je ležala nekaka kovinska blazinica, na nji pa temna škatlica s čudnim pokrovom.
Narajana je vzel to škatlico, postavil jo je na m$zo in odprl. Znotraj je bila pokrita z blagom temnosinje barve, kakršne Ralph še nikoli ni videl. Na tem izredno nežnem ozadju sta ležali dve brušeni steklenicici z zlatimi zamaški, zlata žličica, velika kakor orehova lupina, in okrogli zabojček, narejen menda iz slonove kosti.
V radovednosti in praznovernem strahu je ogledoval mladi zdravnik vsebino škatlice in teh stekleničic, v katerih je bila ena največjih skrivnosti.
— Tu, — je dejal Narajana, — je življenjski eliksir. Kdo ga je odkril? Kdo je iztrgal iz vesoljnega kaosa to strašno snov? Ne vem. Tisti, ki je zaupal meni skrivnost, je dejal, da jo je dobil na enak način, kakor jo izročam vam. Vendar pa vam moram povedati, kaj »Dvore o tem, ne da bi jamčil za resničnost, — zakaj tu so same skrivnosti in celo vseh svojstev življenjskega eliksirja še ne poznajo, ker se boje te nevarne snovL Pravijo, da je to plin, ki lahko vzdržuje ravnotežje med naravnimi silami, in da lahko te sile tudi loči. Toda po nekem neznanem zakonu usposobi ta snov organizem odpor proti zapadu. Drugo ustno izročilo pravi, da je v sredini zemlje pod stražo štirih čuvarjev izvir te snovi, ki se dviga iz zemlje v obliki ognJene** vodometa, Baje ie prišel v te globine
neki brezvestnež, ki je ukradel nekaj kapelj te zagonetne tekočine. Kako se mu je to posrečilo? A1J si je pomagal s kakimi kemičnimi metodami pr sestavi tega tekočega ognja, ki napolnjuje zdaj ste. kleničice, in tega praška v škatlici? Vse to je neznano. Lahko vam samo povem, kako je trebi uporabljati ta sredstva.
Narajana je odprl zabojček z belim praškom h nadaljeval:
— Ce vzamete iz stekleničke žHod tekočega ognja in neznatno količino tega praška, če oboje zmešate, se spremenite obe snovi, ko se ju dotakne zrak, v brezbarvno in prozorno tekočino, ki lahko da stoterim nesmrtnost. Ni neobhodno potrebno, da bi pripravljali to tekočino sami, ker jo je pripravil eden mojih prednikov toliko, da zadostuje za celo vrsto naših naslednikov. To tekočino vam iznočim pozneje. Zdaj pa moram še omeniti, da je v tej tekočini baje bistvo Štirih naravnih elementov: zraka, ognja, vode in zemlje. Čim se spoje z življenjskim eliksirjem, izgube vsako oblast nad onim, čigar tek> je prepojeno s to tekočino. Niti voda, niti ogenj, niti burja vam ne bo mogla škoditi Vaše telo ne bo podvrženo razkroju. Toda živeti predolgo tudi ni prijetno in kakor vidite, bi slednjič tudi jaz rad umri. Povejte torej, hočete-li od m-*e življenjski eliksir, ki ste si ga tako želeli, hefl—i | prevzeti vse dolžnosti, izvirajoče iz tega nega daru?
Ralph se Je prijel za glavo
\
> ' ' ■ , ,     ,     • '".r-:'
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 24. /ul/ja 1925.
— Velike podpore hrvatskemu uci-teljstvu. Zagrebška »Rijeć« poroča, da je bivši prosvetni minister Sv. Pribičevič nakazal za ustanove hrv. učiteljstva v Zagrebu 300 tisoč dinarjev, in sicer za popravo in opremo hrvatskega učiteljskega konvikta 200 tisoč dinarjev, za hrvatski učiteljski dom pa 100 tisoč dinarjev. Razen tega je učiteljskemu društvu «Jedinstvo» za mesto Zagreb in okolico podelil 100  tisoč  dinarjev v svrho ureditve okrevališča za učitelje in učiteljske družine v Frankopanskem gradu v Kraljevici, ki ga je svoječasno izročil temu društvu za okrevališče učiteljstva vse države. UJU., poverjeni-štvo Zagreb, v katerem ie sedaj organiziranih do 3000 učiteljev in učiteljic v 55 okrajnih društvih na Hrvatskem in Slavoniji, bo imelo sedaj  priliko, ^ da svoje ustanove izpopolni za določeni namen. S tem je najbolje desavuirana vsa nekdanja kampanja nasprotnikov UJU, da se bodo ustanove hrvatskega učiteljstva izročile Beogradu, kakor tudi pisanje nekaterih listov, da je to humano in kulturno delo bivšega prosvetnega ministra   «panama   in kulturni rop». Z veliko podporo je omogočena restavracija   Hrvatskega učiteljskega konvikta, da znova začne sprejemati v vzgojo učiteljsko deco. Hrvatsko učitelj-štvo je mnogo trpelo pod madžarskim pritiskom od leta 1914. dalje in je tudi konvikt bil materijalno zelo prikrajšan.
— Odlikovanje. Kralj je odlikoval inšpektorja min. za narodno zdravje v Ljubljani g. 'dr. Vladimir j a Katičiča z redom Sv. Save II. razreda v znak priznanja njegovega delovanja in zaslug na zdravstvenem polju.
— Nov pomočnik notranjega ministra. Za pomočnika notranjega ministra je postavljen odvetnik ln načelnik ministrstva pravde y penziji So tir O. Arandjelovič.
— Penzljonlranje Avramovlča. Dosedanji pomočnik ministra saobračaja, Avramo-vič je penzijoniran. Na njegovo mesto Je imenovan M. Djuričić, pomočnik direktor-
j a železnic.
— Poziv Inženlerlem. Zagrebška Inženjerska zbornica poziva inženjerje, ki iščejo službe, da se it prijavijo, 'dostavljajoč Ji svoj curriculum vitae. Zbornica Je često v položaju, 'da priporoča podjetjem Inženjerske strokovnjake. Radi tega je sklenila, da odslej vodi spis nezaposlenih Inženjer j ev. Na ta način bo mogla na vsako vprašanje oelodaialcev odgovoriti s konkretnimi predlogi.
— Radiofonl pri geoilzlškem zavodu v Zagrebu. Ministrstvo pošt in telegrafa Je odobrilo, 'da se pri geofiziškem zavodu v Zagrebu instalirajo radiofoni za sprejemanje razgovorov. Istočasno Je ministrstvo odobrilo, da je navedeni zavod oproščen taks, ki po predpisane za polaganje ra'diofonov.
— Beogradska občina pri otvoritvi liške proge. Beogradska občina je sklenila, "da prisostvuje svečani otvoritvi liške proge s posebnim 'delegatom. Mesto zadržanega predsednika občine, Bobiča, bo jo zastopal
Ješa Protić.
— Svečanost na A vali. V nedeljo se vrši na Avali blizu Beograda mala svečanost, pri kateri bo sodelovala 'deca, ki se nahaja tamkaj na letovišču. Ta dan posetl letovišče odbor beogradskega Rdečega križa, ki je letovišče finansiral, in bo pregledal naprave ter življenje v tem 'deškem letovišču.
— Direktni telefonski spo] med Zagrebom ln Prago. Te dni se Je 'dosegel sporazum med našo, češkoslovaško in madžarsko poštno upravo, glasom katerega se 'dne 25. Julija otvori 'direktni telefonski spoj me'd Zagrebom in Prago. Za razgovore se bo plačalo 3.50 zlatih frankov za vsako Jedinico. Pozivnica bo stala 2 zlata franka. Novinarski razgovori po noči bodo Imeli 50% popusta.
— Dostava železniških vozov za prevoz orv za kurjavo. Prometno ministrstvo je odredilo, da se mora s prevozom 'drv za kurjavo v sedanji sezoni pospešiti in končatido pričetka izvozne sezije, t J. približno začetkom meseca oktobra. V času izvozne sezije ne bodejo nikomur 'dostavljali železniških vozov za prevoz 'drv za kurjavo. Ta odredba velja za civilne, državne in železniške pošiljke. Interesenti se opozarjajo, 'da do pričetka izvozne sezije pospešijo nabavo in odpošiljanje 'drv.
— Konferenca v Skoplju. Koncem t m. se vrši v Skoplju konferenca južnosrbskih proizvodnikov opijuma, na kateri bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s tem važnim Južnosrbskim poljedelskim produktom. Ministrstvo trgovine odpošlje na konferenco svoje posebne strokovnjake.
— Znižana železniška tarifa na vidiku. V generalni direkciji železnic se Je včeraj vršila konferenca šefov, ki so sklepali o znižanju železniških tarifov. Dosegla se je formula za novo saobračajno tarifo, ki se y kratkem uveljavi.
— Poostreno postopanje pri predčasnem odpustu šol. otrok. Vsled zadnjega tozadevnega odloka prosvet. oddelka pri vel. župana, Imajo upravitelji pri bodočem izdajanju odpustnic sol. otrokom neizprosno gledati na to, da ne dobi noben otrok, ki ni obiskal šole 8 let odn. dosegel starosti 14 let, odpustnice za predčasni izpust. Do zadnjega časa se ie v tem oziru — tudi pod avstr. šol. zakonom — marsikaj »pregledalo.«
— Zanemarjene državne ceste. Pišejo nam: Kar je v Sloveniji takozvanih »državnih« cest, so vedno bolj zanemarjene: vse sprane, razoratne in ob robu s travo zaraščene in nikjer ne vidiš skoro gramoza napeljanega za naslpanje. To so vam ljubljanske mestne ceste proti njkn pravi — parketi Ali na pristojnih mestih ne bo nobene brige več za te ceste? —a—
— Ocene učiteljskih naturalnih stanovanj se Je Po deželi po mešanih komisijah se smislu tozadevnega! odtoka i& pričela.
Večina natur. stanovanj po deželi ie neudobna. V novih šolskih poslopjih so prostori moderno zgrajeni. Stanarina se bo v bodoče učiteljstvu. kakor izvemo, od stanov, doklade odtegovala. —e—i
— Ameriški dijaki v naši državi. Koncem tega meseca obišče našo državo 20 do 30 dijakov iz Amerike. Na beogradski univerzi so v to svrho osnovali odbor, ki bo sprejel amerikanske dijake ter Jim omogočil spoznanje naših kulturnih, političnih in gospodarskih razmer.
— Mednarodni kongres za zgodovino medicine se ie pričel 20. t. m. v Ženevi. Vrše se razna predavanja. Prof. Eugene Pitard z ženevske univerze je predaval o prazgodovinski medicini, zlasti o medicinskih operacijah v kameniti dobi. Kongres traja do sobote.
— t Rudolf Ziherl. Na 'drugem mestu poročamo o težki avtomobilski nesreči, ki je zahtevala tudi človeško žrtev. Danes je podlegel v tukajšnji bolnici zadobljenim ranam trgovec v Skofji Loki g. Rudolf Ziherl. Kdor je poznal pokojnega kot izredno podjetnega in marljivega trgovca, kot vseskozi narodno mislečega moža in simpatičnega družabnika ,ta pač mora priznati, da je zahtevala avtomobilska nesreča pri Skofji Loki res težko žrtev. Težko bodo pogrešali pokojnega prijatelji in znanci, še težje njegovi sorodniki, ki jim je bil v življenju najboljša opora. Njegovo truplo prepeljejo iz Ljubljane v Škofjo Loko, kjer bo počival pokojni med svojci, ki so ga brez izjeme vsi iskreno ljubili in visoko cenili. Blag mu spomin! Prizadetim naše sožalje!
— Stavka delavcev v tovarni aeropla-nov. V tovarni aeroplanov, »Ikarus« v Novem Sadu je izbruhnila stavka delavcev. Glavni vzrok stavke Je nesoglasje med 'delodajalci in delavci ra'dl višine dodatkov. Ministrstvo za socijalno politiko Je odposlalo v Novi Sad posredovalca, Ha pomiri 'delavce z 'delodajalci.
— Izlet planincev fz Srbije fn Hrvatske v Slovenijo. Pišejo nam: Izletniki bratskih društev iz Srbije in Hrvatske, ki so se udeležili nedeljskega sestanka v triglavskem pogorju so zadivljeni nad našimi prirodnim! krasotami in zelo so bili zadovoljni s po-strežljivostjo naših domačinov. Na Bledu pa je prišla mala neprilika. Nekega Srba iz Vojvodine po poklicu slikarja, je prijel orožnik, ki si je ogledoval precej od daleč grad Suvobor. Legitimacija Planinskega društva s sliko ni zadostovala, in šele ko je dospel orožniški častnik je bil izpuščen srbski radovednež iz Vojvodine...
— Sprejem gojencev v Inženjersko podoficirske šolo v Mariboru. Po naTedbi ministrstva vojne in mornarice Dj. br. 26520 z dne 29. maja 1925 se sprejme meseca oktobra 1925 100 gojencev v inženjersko pod oficirsko šolo v Mariboru. Pogoji so: 1. Naše državljanstvo (domovnica). 2. Starost 17—21 let (rojstni list). 3. Pismenost (šolsko izpričevalo). 4. Neomadeževano vedenje (nravnostno izpričevalo). 5. Dovolitev staršev. 6. Samski stan (potrdilo župnika). Lastnoročno pisane prošnje je do 15. septembra 1925 predložiti komandantu inženjerske podoficirske šole v Mariboru. Prošnje in priloge morajo biti kolkovane po predpisih.
— Laško. V četrtek zjutraj je v Rečici pri Laškem umrl v 74. letu svoje starosti privatni uradnik Franc Dornik. Rajnki je bil znan daleč na okoli z imenom »Pulfer-francl«, to pomeni, da je bil voditelj Fehlei-senove tovarne za smodnik, ki se je takrat Izdeloval še v Rečici. Pokojnik bi moral biti dne 2. avgusta t. L odlikovan z zlato kolajno za zvesto delovanje skozi 50 let v laškem gasilnem društvu. Kolajna je že tukaj. Mož je br! značaj starega kova. Njegov sin, ki je povspel do polkovnika v češkoslovaški armadi, je baš te dni tukaj na dopustu. Rajnkemu blag spomin!
— Vročina. Te dni poročajo o veliki vročini južne, srednje in severne Nemčije.
V Monakovem je bil najbolj vroč dan v torek 21. t. m. z 28.6° v senci popoldne ob 2. Kopališča so polna. Iz Berlina poročajo, da je nastopila velikanska vročina. V okolici Berlina so izbruhnili veliki gozdni požari. Med Berlinom In Potsdamom je gorelo 3.000 ha gozda. Iz mestne kanalizacije je puhtela para amonijaka in se je onesvestilo veliko Število ljudi. Ljudje beže z Železnico na vse strani iskat si po vaseh, letoviščih in kopališčih zavetje pred grozno vročino. V Berlinu je bilo v senci toplote 34° C. V Trstu je r.astopila prva velika vročina v sredo. Toplomer je kazal v senci 35, na solncu 46 stopinj toplote. Soparica je bila neznosna. Bilo je nekaj slučajev solnčarice, k sreči pa ne nevarnih. Pri nas je bilo sedaj par dni lepo toplo, danes zjutraj pa so nas pozdravili temni oblaki, čez dan se je zjasnilo in je zopet vroče. Iz Francije poročajo o hudih nevihtah in vročini zadnje dni.
V pokrajini Dires so nalivi, veter m toča uničili vse pridelke. Slično tudi v drugih krajih. V San Germanu La Prade je uničil požar 22 hiš. V Švici je divjal vihar nad Kantonom Schaffhausen. Padala je toča, debela kakor kurja jajca. Žitna polja so uničena. Nastopila je vročma. Po vročini na Madžarskem slede poplave, ki so ob Tisi poškodovale nad 1000 juter zemlje in napravile škode 6 milijonov kron.
— Zasačena detomorilka. Marija Klan-čišar, posestnica Iz Potoške vasi pri Zagorju, čije mož je v Ameriki, Je Imela ljubavno razmerje z nekim vaščanom, ki nI ostalo brez posledic. Dne 15. julija Je Klan-čišarjeva povila otroka In ga umorila ter zakopala v kleti, hoteč pred svetom prikriti svojo sramoto. Zadeva pa je prišla na dan, orožniki so v kleti našli zakopano dete In mater zaprli. Prijet je bil tudi ljubimec KlančiŠarjeve, katerega so odpeljali orožniki izza — ženitovanjske mize! Zdravniška komisija je Izvršila obdukcijo trupla, vendar ni mogla ugotoviti, Če je bilo dete živo ali mrtvo rojeno.
— Tragična smrt V ponedeljek se Je v Kropi smrtno ponesrečil 25 letni posestnikov
sin Mifiael Eržen, Godoval je v družbi pevcev pri nekem sosedu In na povratku je tako nesrečno padel s stopnic, da si Je zlomil tilnik. Bil Je mrtev na licu mesta. Pokojni je bil dober pevec
— Na poti Iz Kredarice 'do Aljaževega doma so se našla očala; lastnik jih dobi nazaj v pisarni Slovenskega planinskega društva v LJubljani, Šelenburgova ulica 7/II med uradnimi urami od 8—11 in od 15—18.
— Roparski napad. Posestnik Mihael Žak iz Čennošnjic, obČ. Šmihel-Stopiče, je bil pred dnevi ponoči v bližini graščine Gnm pri Kandiji napaden od dveh neznanih moških, ki sta mu šiloma odvzela rjavo denarnico z 2750 Din gotovine.
— Ubegll zločinec. Iz kaznilnice v Le-poglavi na Hrvatskem ie pobegnil Aleksander šiskin, ki je bil pred mariborsko poroto obsojen radi hudodelstva uboja na 2 in pol leta ječe.
—- Detektiv utonil v Savi pri Zagrebu.
Včeraj popoldne je pri kopanju v Savi pri Zagrebu utonil 27 letni detektiv osip Orc-škovič. Plaval je izven kopališča in je nenadoma izginil v valovih. Pokojni Oreško-vič je bil eden najinteligentnejših zagrebških detektivov. Rodom je bil iz Like.
da eden par nogavic z žigom' in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ" ?
traja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali.  Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
Iz Ljubljane.
— Inženerska zbornica v Ljubljani.
Predsednik inženerske zbornice inž. Milan S u ki je je včeraj ob 18. sklical v zboro-valnico mestnega magistrata sestanek Čla-nov-inženerjev, ki so razmotrivall najaktualnejša stanovska vprašanja. Po predavanju univ. prof. dr. Kasala o pomenu po-vodenjske katastrofe v Poljanski dolini ter odgovornosti graditeljev stavb in vodnih naprav se je razvila živahna debata o zaščiti stanovskih interesov, o stališču avto-rlziranih mžennerjev pri oddaji in izvrševanju raznih visokih stavb in vodnih naprav, o postopanju pri odobrenju lavnih ofartov itd. V debato so posegli poleg predsednika inž. Milana Š u k 1 j e t a, nadsvetnik gradbene direkcije inž. Zaje, inž. Gustinčič In drugI. Vsestransko se je pojasnilo vprašanje avtoriziranja inžeuerjev. Zbornica deluje na to, da imajo oblasti pri oddaji stavb fen odobrenju načrtov za Irazne naprave edinole vpoštevati načrte avtoriziranja In-ženerjev in strokovnjakov, nikdar pa ne načrtov^ki jih predlože za to nepooblaščeni nestrokovnjaki. Vsestransko se Je pojasnilo tudi postopanje centralnih oblasti m splošni položaj jnženerjev v državi. Opravičena je bila kritika! nad postopanjertn centralne uprave, ki zavlačuje odnosno ne rešuje hitro in brez zamude nujnih prošenj inžener-jev z avtorizacijo, radi česar trpe nekateri veliko materijalno škodo, ker ne morejo iz« vrševati svoje prakse. Končno je bil sprejet predlog, da se zbornica pri pristojnih oblastih z vsem svojim vplivom zavzame za to, da se povsod vpoštevajo le načrti kvalificiranih in avtoriziranih inženerjev, da se vse gradbe imajo izvrševati pod vodstvom m kontrolo strokovnjakov ter da se velika Župana v Ljubljani in Mariboru opozorita odnosno naprosita, da dasta navodila podrejenim srezkim poglavarjem in pristojnim referentom, da imajo odobravati le načrte inženerjev-strokovnjakov, ki so za to avtorizirani, in da odklanjajo vse načrte, Izdelane brez vsakega podpisa In jamstva.
— Na tivolskem ribnjaku se goji zadnji Čas precej številno veslarski sport, toda za veslače manjka čolnov. Nabavili naj bi se vsaj še trije mali čolni.
— Klopi v parke! Pišejo nam: V Trubarjevem in novem parku tik glavnega drevoreda manjka na najbolj senčnatih mestih klopi, kjer bi šetalcl po sprehodu radi posedeli.
— Otrok padel v Ljubljanico. Včeraj popoldne si je hotela 8-letna učenka Marica Bonče, stanujoča v' Vodmatu, v Ljubljanici umiti noge. Dekletu Je nenadoma spodrsnilo in padlo je v vodo. Deroča voda Je Marico odnesla s seboj. Nesrečo otroka Je opazila služkinja Jožefa Hočevar, ki Je takoj obvestil av bližini se nahajajočega stražnika Josipa Jazbeca, ki Je skočil v vo'do ter že potapljajočo deklico v zadnjem hipu rešil. Deklica je bila nezavestna, ko jo je stražnik privlekel do obrežja, ter so jo Sele z umetnim dihanjem spravili k zavesti.
— »Sokolska župa Ljubljana.« Na čast posetnikom župnega zleta priredimo v nedeljo 2. avgusta zjutraj na glavnem kolodvoru dva sprejema, ob pol sedmih in pol osmih. Goste odvedemo vsakokrat na Tabor v pohodu po Resljevi odnosno Kolodvorski ulici. Poho'da spremlja bratski god-beni odsek Sokoli I. Članstvo ljubljanskih sokolskih društev ln društev iz ljubljanske okolice vabimo, da se teh sprejemov polno-številno v kroju udeleži. Zdravo! — 2upno starešinstvo. 1432/n
— Mestna Orjuna Ljubljana poziva vse Člane in članice, katere hočejo sodelovati pri prireditveni akciji, da se udeležijo sestanka v soboto 25. t m. ob 20. ur! v društvenih prostorih na Dunajski cesti. 1420/n
u— Najnovejie bluze, otroške In damske obleke, priporoča Krtttoflč-Bučar.
— Izgon Iz ljubljanskega pol. okoliša.
Marija Merezini, rojena 16. avg. 1907 v Sp. Šiški, bivša sobarica, ki se preživlja samo s tajno prostitucijo, je bila z dne 8. t. m. kot nepoboljšljiva prostitutka in kronično spolno bolna Izgnana za dobo treh let iz poHc. okoliša ljubljanskega. MarezMjeva se je kljub prepovedi včeraj pojavila v LJubljani, a je bila prijete &J»iPxeiejLHrc$ena x boMPO
pil 'Mi Loki
Šest oseb ponesrečenih: 1 smrtno, 2 težko in 3 lažje ranjene«
Avtomobil popolnoma razbit«
Ko je snoČi okoli 19.30 vozil z avtomobi* lom veleindustrijec Jean Pollak s svojim šo* ferjem Karlom Jeršinom iz Kranja po glavni cesti proti Ljubljani, ga je ne daleč od križi* šča glavne ceste z državno železnico obve* stil neki nemško govoreči motociklist, da se je nekaj minut popreje zgodila na križišču, oziroma na mestu ne daleč od «Jeperce» velika avtomobilska nesreča. G. Jean Pollak se je takoj požuril z avtomobilom, da prispe ponesrečencem na pomoč.
Na licu nesreče pri *Jeperci» se je nudil grozovit in pretresljiv prizor. Več oseb je ležalo v mlakah krvi, popolnoma nezavest* nih. Takoj sta g. Pollak in njegov šofer Karol Jeršin pričela z rešilno akcijo. Av* tomobil je na mestu nesreče ležal popolno* ma razbit in zvit. Ponesrečence sta nekoliko obrisala in jih za silo obvezala. Na lice ne* sreče je pozneje prišlo tudi več ljudi. O ne* sreči so bili obveščeni tudi Škofjeločani. Na kraj nesreče je pozneje privozil tudi eden avtomobil iz Škofje Loke.
Med ponesrečenci so bili: Rudolf Zi* herl, trgovec s špecerijskim blagom in de* želnimi pridelki, Rafael Thaler, trgovec z manuf aktiurnim blagom, Oton B u r d y c h, lekarnar, Rudolf Ziherl mL, gdč. T h a* ler in šofer Alojzij Dornik, vsi iz Škofje Loke.
Najbolj težko ponesrečena sta bila Rut dolf Ziherl in Rafael Thaler sfer., ki imata smrtnonevarne poškodbe.
G. Jean Pollak je takoj odredil, da so z njegovim avtomobilom odpeljali v ljub* Ijansko državno splošno bolnico najtežje ra« njene: Rudolfa Ziherla, Rafaela Thalerja sta* rejšega, Rafaela Thalerja ml. in lekarnarja Otona Burdvcha.
Takoj ponoči so službujoči zdravniki v bolnici izvedli najnujnejše operacije ter ra* njenco obvezali. Izkazalo se je, da je Ra* fael Thaler mL samo lažje ranjen. Zato je Še snoči zapustil bolnico, ostale ranjence so danes prenesli v »Leonišče», kjer so izvršili danes dopoldne potrebne operacije.
Posebni avtomobil iz Škofje Loke je od* peljal gdč. Thalerjevo, ki ima tudi znatne rane, in šoferja Alojzija Dornika, rodom iz Domžal, v Škofjo Loko, kjer jima je nudil prvo zdravniško pomoč ter ju obvezal dr. H u b a d. Šofer Dornik je bil ves zbegan in prestrašen ter ni mogel dajati prizadetim rodbinam nikakih pojasnil in podatkov, ka* ko se je nesreča zgodila. Prvotno so mislili, da položaj Šoferja Dornika. ni tako resen, danes zjutraj pa se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga morali nemudoma od* peljati v Ljubljano v bolnico. Kakor pra* vi j o, si je šofer pri padcu zlomil roko.
KAKO JE NASTALA NESREČA?
Uradno in komisijonelno bo to danes dopoldne ugotovljeno. Na lice mesta je od* šla posebna sodna komisija z izvedenci.
Kakor nam poroča avtomobilist*strokov» njak, ki je bil kmalu na kraju nesreče, so je nesreča pripetila na ta način: Avtomobil je moral voziti s hitrostjo proti Skofji Loki. Naenkrat je počila pnevmatika na dveh kolesih Eksplozija pnevmatike je po* vzročila, da je avtomobil s potniki dvignila tako v zrak, da se je tam preobrnil in padel nato na tla. Grozna je morala biti sila, ki je prevrnila v zraku avtomobil in ga treščila na zemljo s tako močjo, da je avtomobil na tleh ostal popolnoma razbit in zvit.
Prizadete rodbine v škofji Loki so bila o avtomobilski nesreči na «Jeprci» obvešče* ne okoli 22. ponoči. Naravno, da je v Škofji Loki vzbudila vest globoko in iskreno sožalje.
Po dosedanjih več ali manj točnih in* formacijah in poročilih je pri avtomobilski nesreči na «Jeprci» ponesrečilo šest oseb. Rudolf Ziherl je bil smrtnonevarno, dva: Rafael Thaler star. in Oton Burdvch sta znatno težko ranjena, toda ne smrtno*nevar* no, tri osebe so dobile večje ali manjše zu< nanje in notranje poškodbe.
šofer Alojzij Dornik je danes dopoldne prišel sam osebno v bolnico ter so ga ob 11.30 dop. sprejeli na kirurgični oddelek. Ima poškodbe na prsih in drugod ter toži tudi o notranjih poškodbah. Kakor je Šofer Dornik izjavil, ga je g. Ziherl naprosil med vožnjo iz Kranja proti škofji Loki, naj mu dovoli Šofirati. Dovolil mu je. Kako je v res* niči katastrofalna nesreča nastala, se sam ne more spominjati. Ve le toliko, da. ga je velik pritisk vrgel iz avtomobila.
Lekarnar Oton Burdy, ki je bil ponoči prepeljpn v splošno bolnico, ima težke po* škodbe. Zlomljeno ima eno nogo. Njegove poškodbe niso smrtno nevarne.
Danes ob 7. zjutraj so prenesli iz sploš* ne bolnice težko ranjena Rudolfa Ziherla in Rafaela Thalerja v Leonišče.
V Leonišču so zdravniki*lrirurgi takoj ukrenili vse, da ohranijo življenje najtežje ponesrečenemu Rudolfu Ziherlu. Ta je imel notranje poškodbe, krvavitve v trebuhu in raztrgane ledvice. Njegov položaj je brezupen in ni prišel ves čas do zavesti.
Rudolf Thaler ima tudi težke telesne poškodbe. Zlomljena mu je ključnica, težke rane na lobanji zadaj na temenu In ptetre* senje možganov. Pri tem je upanje, da gf ohranijo pri življenju.
Kakor nam javljajo ob zaključku lista je trgovec Ziherl danes kmalu po 11. uri podtegel težkim ranam.
OBLEKE
k*    kupite najceneje pri
Josip Rolina, Ljubljana,
Iz Celja.
— Celjski trg je dobro založen z raznimi pridelki. Dovolj je na razpolago raznega sočivja kakor: novega krompirja, graha, fižola, kumar, zgodnjega zelja itd., tudi sadja zgodnjih vrst je dovolj. Dobe se jabolka, hruške, črešnje, marelice, breskve, slive 1. dr. Sadje raznih vrst se prodaja od 8 do 16 Din za kilogram.
—c Savinjska kopališča so v zadnjih* vročih dneh dobro obiskana. Vse se hladi v hUadnlh, prijetnih savinjskih" valovih. Tudi tujcev je nekaj opaziti v našem mestu, vendar ne toliko, kakor prejšnja leta. Temu pa je najbrže vzrok ta, "da tujci pri nas pogrešajo raznih udobnosti, katere imajo na r?zpolago razni drugi letoviščarski kraji. Potrebno bo tujskemu prometu pri nas posvečati večje paznosti, saj imajo od velikega prfcoka tulcev k nam dobiček vse panoge našega prebivalstva.
—c Razvaline Starega gradu nad Ce« IJem so nujno potrebne popravila oziroma vzdrževalnih del. škoda, katera nastaja vsled razpadanja, postaja vsak dan večja. Muzejsko društvo je vložilo prošnjo za državno subvencijo tekoča manjša popravila pa bo moralo izvršiti iz lastnih sredstev.
Pričakovati je, da društvenemu streirijenjh me odrečejo podpore domači denarni zavodi in gospodarski krogi do kojih se 'društvo obrača za podporo.
—c Tovarna testenin »Savinja« v Ce. Ud ie pričela pod novim lastnikom zopet s polnim obratom delati. Izdelujejo se ter stenine vseh vrst m dobre kakovosti.
Iz Maribora
—m Pri kopanju utonil. V Sv. Miklavžu je v sredo pri kopanju v tamošnjem ribnik ku utonil gostilničar in posestnik Ivan Fon Ko so ga potegnili lz vode, je bil že mrtev, Tragična smrt povsod priljubljenega gosthV nlčarja Je vzbudila splošno sočutje.
—m Razpisana službena mesta prt mest«, nem stavbnem uradu. Mestni stavbni urad v Mariboru je razpisal sledeča službena me« sta: 1. mesto inženirja * arhitekta, 2. mestd geometra in 3. mesto stavbnega risarja. Pr> leg običajnih pogojev so stavljeni Je sle« 3eči: ad 1. najmanj dve letna zasebna prak Sa, ad 2. najmanj šestletna zasebna praksa in ad 3. najmanj triletna zasebna praks« po končni srednji tehnični šoli. Prošnje le vposlati mestnemu magistratu y Maribor do najkasneje 15. avgusta.
—m Kopanje v Dravi Ker s*e ie pri« merilo že več nesreč pri kopanju, ker so se ljudje kopali na skrajno nevarnih' mestih', je policijski komisarijat v Mariboru izdal na-< redbo, da bo vsak, ki se bo kopal izven ko«* pališč ali na mestih, ki niso oblastveno 8o* voljena, občutno kaznovan.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom« prijateljem in
znancem, da je gospod
Rudolf Ziherl
trgovec v Skofji Loki i
danes nenadoma preminul.
Zemski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo iz Ljubljane v Škofjo Loko. kjer se položi truplo na mestnem [pokopališču k večnemu počitku.
V Škofji Loki, dne 24. julija 1925.
Žalujoča soproga
Angela s sinom in hčerkama.
6
Gospodarstvo
Češkoslovaški izvoz v juniju
Csl. državni statistični urad je priobčil v aredo prvi splošni pregled izvoza v juniju, iz katerega je razvidno, da se je položaj zunanje trgovine v primeri z majem zbolj-šal, vendar pa ni dosegel izvoz višine v januarju in februarju. Celokupna vrednost izvoza iz ČSR znaša v juniju 1 „386,962.470 Kč, dočfcn je znašala v maju 1„326,263.030 Kč. Malone vse važnejše izvozne postavke 9o v primeri z majem narast le. Toda to splošno zboljšanje ni moglo vplivati na celokupno vrednost, ker je bilo treba nadomestiti v trgovinski bilanci primanjkljaj, ki je nastal zaradi manjšega izvoza sladkorja. V juniju je izvozila ČSR za 126,245.806 Kč sladkorja, v maju za 168,000.000, v aprilu za 203 milijone, v marcu za 226,500.000, v februarju za 241,000.000 in v januarju za 298,000.000 Kč. Vidimo torej, da Izvoz čsl. sladkorja sistematično pada.
Razmeroma največji napredek kaže v Izvozu usnje, obutev in usnjeni izdelki sploh, ki so dosegli v juniju vrednost 58,972.066 Kč, kar pomeni rekord. V maju je znašala vrednost izvoza teh izdelkov samo 48,972.148 Kč; dosedanji rekordni izvoz usnja in usnjenih izdelkov je bil v aprilu, ko je znašal nad 56 mil. Kč. Tudi izvoz premoga in lesa je dosegel v juniju letošnji rekord. Njegova vrednost znaša 183,404.855 Kč. Na les odpade 112,789.698, na premog pa 70,635.157 Kč. Izvoz tekstilnega blaga izkazuje napram maju porast, dasi ni dosegel rekordne vrednosti kot v marcu in aprilu. Vrednost izvoza bombaževine in izdelkov je znašala v juniju 240,664.943 Kč, v maju pa nad 217 mil., v aprilu skoraj 266 mil. in v marcu 311,500.000. Vrednost fzvoza volnenih izdelkov je poskočila v juniju na 117,760.257 (v maju 104,000.000).
Izvoz papirja in papirnatih izdelkov je znašal v aprilu 21 mil., v '.naju 23 mil., v juniju pa 24,971.300 Kč. Izvoz stekla in steklenih izdelkov si je po znatnem padcu zopet opomogel. V maju je znašal 88?^ mil., v juniju pa že 90,141.369 Kč. Železa in železnih izdelkov je izvozila CSR v maju za 97 mil., v juniju pa za 111,233.074 Kč. Največ je kupovala Nemčija, na katero odpade 22.16% vrednosti vsega izvoaa; dalje Avstrija 218%, Anglija 29%, Madžarska 35.6%, Poljska 15.3%. V Rusijo je izvozila ČSR v juniju ea 9,709.325 Kč, v maju za 5,567.936 in v aprilu za 23,349.375 Kč. Jugoslavija je kupovala v CSR tako malo, da skoraj ne prihaja v poštev.
Privatni dolgovi in terjatve med Jugoslavijo in Italijo
Razmerje 100 aoK : 25 Din.
Zunanje ministrstvo je snoci izročilo tisku obširnejše poročilo o konvencijah, ki so bile sklenjene v Nettunu dne 20. t. m. med Itvalijo in Jugoslavijo. Teh konvencij je 32. Našo širšo javnost zanima predvsem ureditev In rešitev privatnih dolgov In terjatev, ki obstojajo med jugoslovenskimi in talijanskimi državljani odnosno, ki izvirajo te časov pred polomom leta 1918. Mirovne pogodbe določajo le glavna načela, kako »e imajo izravnati in izplačati medsebojne tirjatve in dolgovi v bivših avstro-ogrskih ?ronah" med pripadniki zavezniških" držav. Mirovne pogodbe pa ne določajo nikakega ključa, marveč prepuščajo interesiranim dr-
žavam, da same med seboj sporazumno urede dolgove in tirjatve v avstro-ogrskih kronah.
Nettunska pogoilba o dolgovih in terjatvah je sprejela načelo, da se ima za 1 avstro - ogrsko krono, plačati 25 ali za 100 aoK 25 Din. To načelno razmerje Je splošno. Nettunska pogodba torej odklanja stališče italijanskih sodišč, zlasti sodišč v Julijski Krajini in stališče italijanskih upnikov, da se Ima plačati za 100 aoK 60 lir.
Od gori omenjenega načelnega razmerja 100:25 je izvzetih več slučajev, ki se nanašajo na splošno gospodarsko-finančni položaj Julijske Krajine. Tako Imajo oni, ki so za časa zamenjave avstroogrskih novča-nic stanovali v Julijski Krajini ter se Šele pozneje preselili v našo drž*avo, dobiti odnosno plačati terjatve oz. dolgove po italijanski konverziji v lirah, to je v razmerju 100:60. Druga izjema so hipoteke v Italiji, ki jih je treba zlasti plačati v lirah, ker obstoja v njih tudi protivrednost Isto velja tudi za hranilne knjižice naših ljudi, ki jim imajo italijanski denarni zavodi odnosno zavodi v Julijski Krajini plačati v lirah, če se knjižice glase na prinosca in ako se lahko plačajo zneski prinoscu brez legitimacije. V gotovih slučajih lahko dolžnik, če dokaže, da ne more zadostiti svoji obveznosti brez gospodarskega propada, zahtevati od sodišč znižanje dolga v gotovem razmerju.
Dalje je dosežen sporazum o privatnopravnih pogodbah. Ta sporazum velja zlasti za pogodbe izza časa pred 3. novembrom 1918. Stranka, kateri bi prinesla izvršitev pogodbe zelo škodljive posledice, ima pravico zahtevati pri sodišču razveljavlje-nje pogodbe ali pa spremembo pogodbenih pogojev. V prvem slučaju sodnik lahko prizna sopogodniku primerno odškodnino.
Vprašanje odškodnine jugoslovensklm državljanom v Trstu za časa italijanske vojne okupacije je likvidirano z zneskom 4 milijonov Hr. Iz tega zneska se Ima plačati tudi odškodnino konzularnemu osobju in za poslopje - konzularne delegacije.
Likvidirajo se računi bivše bolniške blagajne v Trstu. Iz bolniške blagajne v Trstu prejme Osrednji zavod za zavarovanje de-iavcev v Zagreba 462.380.78 lir. Urejeno je tudi vprašanje Izplačila zaostalih premij. ★   ★ ★
—g Položaj angleške industrije. Pred-sedniik zveze angleških trgovskih zbornic je izročil načelniku Board of Trade eks-pcze o položaju angleške industrije. Podčrtava resnost položaja In izraža mnenje, da prvikrat v analih angleške trgovine, kakor vso kaže, eksport ne bo presegel importa.
—g Mednarodni sejem v Solunu. V Solunu se vrši I. mednarodni vzorčni semenj, ki se slovesno otvori 18. oktobra. Grške prometne oblasti so dovolile za ta semenj 50% popust na vseh grških progah. Pogoji za razstavljalce so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
= Pred rekordno vinsko letino v Madžarski. Iz Budimpešte poročajo: Letošnji pridelek vina bo po cenitvi znašal 4—5.5 milijona hI. Od tega bodo 3 Četrtine dobrih vin. Lanski pridelek je znašal le 1.36 milijona hI, v letu 1923. pa 4.64 milijona hI. Domači konzum vina je zelo padel, a tudi izvozni Izgledi so majhni, radi česar dobra vinska letfna ne pripravlja madžarskim vinogradnikom posebnega veselja.
To in ono
Konec zemlje
Urtramiikroskopičm drobec med vse-mirnimi velikani — naša zemlja — je za človeka dovolj velika, da mu služi kot arena medsebojnega sovraštva in pobijanja, a žal premalo kot neizčrpni vir znanstvenih opazovanj in duhovnega napredka. Človek je stopil na to zemljo, nadel si je ponosno ime kralja vseh živih bttij in tako ustvarja od pokolenja do pokolenja to, kar imenujemo zgodovino človeštva. Toda v tej zgodovini ni vedno razuma, dasi pretendrra Človek na ime »homo sapiens*. Ce bi namreč človek večkrat razmišljal o minljivosti vsega posvetnega, bi se na zemlji ne prelivalo toliko solz in dragocene človeške krvi. Taki, ki razmišljajo, so med maso redke izjeme. In vendar se mora človeštvo zahvaliti samo tem izjemam, da je doseglo tako visoko kulturno stopnjo.
Med najvažnejše probleme, ki zanimajo učenjaka vseh časov, je gotovo vprašanje začetka in konca naše zemlje. Je-li sploh mogoče doumeti važnost in pomen tega vprašanja? Zemlja ima nedvomno svoj začetek in zato mora imeti tudi konec. — Geologija, fizika in kemija nas uči, kako je zemlja nastala, kako se je razvilo življenje in kakšne spremembe so se izvršile na nji. Smrt vsega živega — mikrobov, rastlin, živali in ljudi — lahko nastopi kot posledica različnih sprememb v atmosferi ali strukturi naše zemlje. Najbolj verjetno pa je, da povzroči konec življenja na zemlji pomanjkanje vode. (Letošnje leto kaže, da še ne bo tako kmalu konca sveta!) Voda, ki pokriva zdaj tri Četrtine zemeljske površine, je samo tretjina vse vode, ki je bila nekoč na zemlji. Voda se polagoma izgublja. Nekaj jo odteče v notranjost zemlje, kjer se kemično razkroji odnosno spoji z drugimi tvorinami in izgine kot taka, drugi del gre v neskončno prostranstvo, kjer ostane kot para ali pa kot kisik odnosno vodik. Tako je vode na zemlji čedalje manj m nekoč bo naša zemlja splošna pustinja brez življenja, kakor je zdaj luna. Prvi pogoj za življenje je namreč voda. Življenje se je začelo v vodi, brez katere bi tudi ljudi ne bilo na zemlji. Težko si je misliti, da bi naenkrat ne bilo več potokov, rek. jezeT in oceanov, da bi izginil ta najvažnejši element, ki sam nima oblike, pa ga vendar vidimo v najrazličnejših oblikah. Prečrtajte znamenito delo »La mort de la Terre«, pa boste, jasno videli sliko zemlje brez vode in konec življenja na zemlji.
Lahko pa.izčrpajo vso vodo na zemlji tudi drugi geološki in meteorološki pojavi. Zemlja se staTa. Njena starost je seveda zelo problematična. Helmholtz je izračunal, da je bilo življenje na zem!_;i že pred 6,000.000 leti. V tem času se je slika tega življenja spreminjala. Ker so vulkani često bruhali in ker se je pojavljalo na zemlji čedalje več tvoroic, ki so valile v ozračje oblake dima, se je povečal odstotek S 0„ v zraku. Tako se je tudi temperatura na zemlji spremenila. Ogljikov kisik je najboljše sredstvo proti ohlajanju zemlje. Če bj na pr. sedanja količina ogljiko kisika iz zraka izginila, hi se temperatura povsod znižala za 20° in bi imeli veliko razliko med temperaturo na tečajih in ekvatorju. Če bi se pa ogljfkokisik v atmosferi podvojil, bi naTasfla temperatura povprečno za 4%. Nekateri učenjaki menijo, da se obetajo zemlji, ti srečni časi. Ogljikokisik se v atmosferi pomnoži, rastlinstvo se bo bujno razvijalo
in človeštvo doživi zlato dobo.
Kaj pa potem? Potem se bo bližal konec življenja na zemlji. Solnce bo dajalo čedalje manj toplote, ker se tudi ono ohlaja. Čim pa pade splošna temperatura na zemlji pod ničlo, bodo vse reke in oceani zamrznili. Vsi hlapi padejo na zemljo v obliki snega. In temperatura bo naglo padala. S tem bo uničeno tudi življenje. Ko pa bo dosegla temperatura — 200°, se bodo pojavili na zemlji novi oceani, čijih valovi ne bodo iz vode, nego iz atmosfernega kisika in azota. Tudi solnce bo slednjič ugasnilo. V našem solnčnem sistemu nastopi takrat tema. Tak naj bi bil konec naše zemlje odnosno njenega življenja.
Kam vodijo mladino zakoni
Vsi, ki se jim hoče zakonske ločitve iz kakoršnegakoli razloga, se sestanejo zadnjikrat na sodišču ali na policiji. Tu se medsebojno zadnjikrat oblatijo in očrtniio pred zastopniki javne oblasti. Pripovedujejo brez sramu najintimnejše stvari iz zakonskega življenja, očitajo si vse mogoče pregrehe in prestopke, nezvestobe z drugimi možmi ali ženskami in čakajo na zaključno besedo oblasti. Potem si pokažejo ledja in se raz-stanejo brez besede. Ko se srečajo na ulici, store kakor da se ne poznajo od pamti-veka. Če se pa kje slučajno snidejo, se medsebojno po prijateljih ali prijateljicah predstavijo po vseh družabnih predpisih...
Tak par je bil mladi, komaj 22 letni Juraj in 19 letna Ružica, oba z Reke. Ona zelo simpatična punca. Poleg gotovih stvari ljubi »šminko*, rouges, puder, parfeme in se oblači po vseh navodilih poslednjega pariškega chica. Je moderni tip žene, ki je »globoko nesrečna«, ako zapazi, da je gumb na »kombineju« prišit preveč na levo aH ako ji mož ni prinesel pudra »Greco«. V njenih živih očeh brli tiha, komaj vidna melanholija. Morda je to posledica prevelikega uživanja raznih dobrot tuzemskega življenja, morda je ta melanholija samo posledica trenotne kaprice? Naša Ružica je tip moderne ženske, ki se giblje po dansingih, po razkošnih plesnih dvoranah in ki hodi v bližnjo Opatijo, da tamkaj prebije opojne poletne noči v družbi mladih tujih gostov. Tako življenje ubija živce. Tudi postavce je mikavne in predstavlja dražestno žensko bitje. Drugače pa je še dete, ki ne razume zakona in njegovih bridkih dolžnosti. Biti ali postati majka, to ji je strahota devete dežele.
Naš Juraj je pravi moderni 3an(iy. 22 let star, pozna že on vse strani nepravilnega mladega življenja. Nosi se chic, kakor njegova boljša polovica. Niti najmanj mislita na zakon in njegove dolžnosti, za otroke pa skupno stanovanje. Je zelo lahkomiseln. Po očetu mu je ostalo nekaj tisoč lir, to je vse. Masivni zakonski prstan mu ne pristoja. Sam sebi ne verjame, da je zakonec. Vedno se smeji, domišljavo, topo, neumno. Najboljše bi bilo poslati oba v po-boljševalnico ter ju prisiliti na naporno, telesno delo...
Pri sodišču nastopi Ružica prva in priča. Roditelji so se poznali že davno. Rodila te 3« v Budimpešti. Kot otrok Je prišla tlL Reko. Živela je pri tetkL Tetka Je želela, da jo omoži. Oblačila jo je v najlepše toalete, vodila jo v kavarne in na javne prostore. Računala je, da se že najde mož, ki nasede elegantni zunanjosti ter vitki postav-
ci mladostne Ružice. Po kratkih' razgovor h so sklenili roditelji, da ju porode. Juraj vzame Ružico. Nato so jih seznanili. Ko sta spoznala, da je on možki, ona ženska, sta se »zaljubila«. Da bi se stvar ne pokvarila, so jo poročili dva meseca po prvem sestanku. Po poroki so ju poslali na medeni mesec v dubrovniški hotel. Bila sta srečna in blažena.
AH...
— Vidite, gospod, pripoveduje koketna mlada Ružica, šele po enem mesecu sem spoznala, da se naše duše ne poznajo. On (tako imenuje svojega moža) je tudi opazil, pa pozneje. Skoro dvajset dni po men!. Ali mislite, da je postopal kot človek, vzklikne z jokaiočim glasom? Le poslušajte! Predvčerajšnjim sediva v gostilni poleg tržnice. Jaz pijem »himber«, on vino. Oba molčiva. No, sami veste, da nisem mogla za-tisniti oči. Moj Bog, pravi ga. Ružica, gle-dala sem okoli pa brez vsake zlobe. Pro« sim Vas, ali sem kriva jaz, da me je ve« čas »fiksiral« mladi, prav brhki gospod" Gledala sem ga le zato, ker drugam niscir mogla. Naenkrat je popadlo mojega moža in začel me je biti v obraz. Tako me je tolkel, da se je okolu nas nabral ves trg. Kričal je kot blazen... kaj, ti me hočeš varati... (Ruža je začela jokati).
Tako je govorila še dolgo In pripove. dovala stvari iz kratkokrajnega zakonskega življenja, ki niso spadale v javnost. Vedno pa je povdarjala, da se njihove »duše ne razumejo«.
Juraj je vse potrdil. Tudi on pravi, 'da se jim duše ne zlagajo. Trdi pa, da je ženo nabil radi tega, ker je popil dva litra vina.
Kaj je hotel sodnik? Najbolje je, da jih' loči od »postelje In mize«, kakor pravi zakon. To je še najbolje. On lenuh prvega reda, ona pa še premlada za zakon. Po ločitvi je izjavila Ruža, da ga ne mara niti vid-tf, (zopet, ker se njihove duše ne razumejo!).
Sodnik ju je proglasil za »svobodne«. .r
★   ★ ★
* Šest orok umorila. Iz Argentlnije po-rocajo, da je neka Sara Perssoci, mati 5 otrok, izvršila vrsto strašnih zločinov. Njeni otroci so umrli drug za drugim baje vsled jetike. Ko nI imela več svojih otrok, je sprejela v hišo 5 sirot. Pa je ea otrok kmalu umrl. Oblast je bila poroma in dognalo se je, da Je Sara Pesscni svoje otroke in tudi siroto mučila ter jim dala premalo hrane, tako da so morali poginiti Potem se trdi celo, da je jemala svojim otrokom kri in jf sama pila.
* Porušila se je v Hong Kongu velikć palača. Tla so se u'dala pod težo trinad-stropne zgradbe in vse skupaj je sedaj velika razvalina. Okoli 210 oseb je ranjenih' in 100 mrtvih".
* Samomor S4 letnega starčka. Iz Man* tove poročajo, da se je vrgel v vodnjak 84 letni Donato Regaffini, ker je bil naveličan življenja.
* Madžarski polkovnik poveljnik Abd El Krlmovlh čet. »Pesti Naplo« priobčuje vest, da je bivši madžarski polkovnik Inas šef generalnega štaba v Abd El Krimovl armadi. To je sporočil neki Madžar, ki je služil pri francoskih kolonijalnih četah In prišel v ujetništvo, iz katerega pa se mu je posrečilo pobegniti. Rifani so vjeli z njim več legijonarjev ruske, madžarske in italijanske narodnosti. Vsi ti so morali vež-bati čete.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CffRISTOF
rff Javna vziolno zavoda v Ptuju
□
Za dečke	Za deklice
Dijaiki dom	Mladina
Prešernova ulica št. 29	Z lastno gospodinjsko Solo in izobraževalnim letnikom
Prostora za 100 gojencev.	Prostora za 60 gojenk.
Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo,  deško ali dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene Matice.
Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov.
P"
L
Dl. M
ne ordinira
2458
Najstarejša slovanska?
Stota* h Ub.
delavnica |f
Ivan BrlcelJ, Dimnjaka o« 19«
te priporoča. Izvršitev točna, cene _zmerne,_179??
Obnovite naročnino!
Mali ocilasi, hi služilo w posredovalne In socialne  namene občinstva? vsaka besedo BO par. Najmanjši znesek Din 5.
IUHLIOGLHSI
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja« vsaka
beseda Din 1"—. Najmanjši znesek Din 10
I    Prodam |
Šivalni stroj
«Singer», skoraj nov, se ceno proda. — Ponudbe pod «Singer/2433» na upr «Slov. Naroda*.
IZVR l 111E • 17 S K4 PIK A DE l AWJ4 Klfit KO 1.1 s NI IN SICER URADNE TliKOVtNR • CENIKE KUVERTE RAČUNE HRANIUHE IN ZADRUZ: NE KNJIŽICEPOROČNANAlNANiUkVABi-tA<IRKULARJEV*TOPNtCE ETIKETE P*tR* TVAiKAWL\WIIA l\Virne #XASOf*f£ INV3A V THK\RiKO STROKO »P4OO00I DELK&KUINO IS CENO * * \\RLKILA JPREJEMA TUDI \\ROD\A KNJIGARNA?
PREŠERNOV* UlIC* ŠTEVILKA 7 f f tfFOM      5 T £ V     3 O <#
Več starih dRlek,
dobro ohranjenih — na* prodaj. — Ponudbe pod «Dobro ohranjene/2478* na upravo *Slov. Nar.».
Službe
i
Brivski pomočnik
dobi takoj stalno mesto kot poslovodja pri — Al* bin Šinkovcu, Ljubljana--Vic. 2472
Krojaški
pomočnik
izvežban v prvovrstnem delu — bi rad zamenjal sedanje mesto. Ponud* be pod *Krojaški pomoč* nik/2440* na upravo «SL Naroda*.
Mlinar
vešč v valčnem in navad* nem mlinu, želi službo ali vzame navaden mlin v najem. — Ponudbe pod •Pošten in marljiv/2480* na upravo «Slov. Nar.».
Kolar,
vojaščine prost, z dobri* mi spričevali — išče službo. — Ponudbe pod «Ko* lar/2439* na upravo «SL Naroda*.
Bižuterista
in izdelovalko verižic za novo blago — izdeloval* ka verižic mora tudi zna* ti popravljati ženske tor* bice — potrebuje Ljude* vit Griesbach, zlatar, Za* greb, Martičeva 23. 2469
Prodajalka
mešane stroke, prvovrst* na moč — želi službe v mestu ali na deželi. Gre tudi 1 mesec brezplačno. Nastop takoj. — Ponud* be poslati pod «Poštena 2482» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
r
Posojila I
20.000 Din
posodim podjetju, ki mi preskrbi stalno službo. — Ponudbe pod *U radnik 2431» na upravo «Sloven* skega Naroda*.
Meblovano sobico
s separatnim vhodom — išče gospodična s 1. sep* tembrom v sredini me* sta. — Dopisi pod «Sep* tember/2481* na upravo «SIov. Naroda«.
Majhno stanovanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo se išče za ta* koj. — Dopisi pod «Ta* koj/2475» na upravo «S1. Naroda*.
I Stanovanja
]
Mlad trgovec
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom in vso postrežbo. Je večinoma odsoten. — Ponudbe pod «Mlad trgovec/2479* na upravo «Slov. Naroda*.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče zakonski par. Najemnine plačam do 700 Din me* sečno. — Ponudbe pod »Stanovanje/2437» na upr. •Slov. Naroda*.
Mlad uradnik
slabega zdravja, kateri se mora po zdravniškem nasvetu zdraviti na mor* ju; ker pa nima sredstev, zato želi znanja z mlado inteligentno gospodično, katera poseduje premo* žen je, da bi mu pomaga* la, za kar je pripravljen jo kasneje poročiti. Le resne ponudbe pod «Dal* macija/2483* na upravo «Slov. Naroda*.
QQQI3I3C3G1[?
Gospodična,
pridna, dobra, zanesljiva, simpatične zunanjosti, ne* omadeževane preteklosti — zmožna nemščine, s čedno pisavo — sposobna voditi redno gospodinj* stvo in kuhati, se sprej* me. — Imeti mora vese* Ije do otrok, ker jim je mati umrla. — Ponudbe pod Staluo/2473 na upra* vo «£!ov. Naroda*.
i a aga -u
Kdor nože spoznati
mesta In krije r Hrvatski, Bosni, Vojvodini. Srbiji. Dalmaciji Itd., naj narod
A. Melik:
Jugoslavija
Zemljepisni pregled. IL del. Na 524 straneh podaja knjiga, ki ji je priložen tudi zemljevid, podroben popis naše države, Knjiga velja s poštnino vred 52 Din, boljša Izdaja 67 Din 50 p. Naroča ae pri Tiskovni zadrugi r LJubljani, Prešernova ulica it. 54
Samotar
išče blago dušo, ki bi hc* tela deliti samoto kot prijateljica. — Ponudbe pod »Zvestoba/2444» na upravo «SIov. Naroda*.
1 Zahtevajte poka-lice (Kracherl)
z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde* Iuje — Emil More. so* davičar. Kette * Murnova cesta 11 (Martinova cc« sta). 2449
Dr* Iv. Pintar
ne ordinira do preklica.
Gramofonske plošče
z modernimi plesi odda* jam, dokler traja zaloga, no znatno znižanih cenah. Preskrbite se sedaj s plo* ščami za sezijol — A. Rasberger, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5. Zalo* ga gramofonov, plošč itd
2476
I*
nremicnin«
I
Hišo v Trbovljah
na prometnem kraju —
Sroda Marija Boh, Tr» ovije I. 2448
Vila v mestu
se proda za Din 300.000. Kupcu na razpolago dve stanovanji. — Le resni ponudniki naj pišejo na upravo «Slov Naroda* pod «Vila/2445»
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.