3. številka PavSaBmi frnko v drSavl V Ljubljani, dne 29. januarja 1921. OeUvM issiuja v»ak drug petek i datumom naslednjacu dne. Naročnina za celo leto K 32*—, za polipu K 16’rv za četrt leta-K S'—, Posamezna 5tevi!k^ 80 Tin. naročnina v inozemstvo • sorazmerno več. PoHljatve na utodniltvo in . opravniStvo LJablJaoii, Sel ^nburgoVa ■liea itev 6. H. nadstr. • Telefon -Sti-m«--—»«- Vin leto, Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po eno Krono, pri trikratni po 95 vinarja, pri šestkratni po 90 vin., pri celoletnih objavah po 85 vlit. za vsakokrat - Za razne izjave itd. stane mm vrstica K 1‘— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo. Fr, Svetek:-v , - Naloge kovinarjev. (H kongresu.) ... Kongres kovinarjev, ki se bo vršil prihodnji meseč, bo imel rešiti celo vrsto nujnih vprašanj. Glavno vprašanje, ki sili z železno doslednostjo v ospredje, je naraščajoča brezposelnost. V najbližji bodočnosti grozi nevarnost, da bomo imeli 70 odstotkov kovinarjev na cesti. Kongres bo moral najti pota proti brezposelnosti v kovinski industriji. Težko delo ali ustrašiti se ga ne smemo. Skrbeti moramo predvsem, da bomo z delom na pravem koncu pričeli. . 1. Skrbno moramo preiskati vzroke krizi. 2. Šele. ko smo te vzroke našli, moremo določiti sredstva, s katerimi se borno bojevali. - 3. In ko smo si v vsem tem na jasnem. moramo organizacijo usposobiti za ta boi in ea ako bo treba, stopnievati do največje ostrine. , Za vsa tiadaljna vprašanja si moramo napraviti sličrie načrte. In teh nalog ie mnogo, zelo mnogo. Za vsako nalogo, ki jo bomo hoteli izvršiti, je vprašanje: 1. ali jo bomo znali rešiti. 2. ali bomo imeli za to tudi potrebno moč. kajti sama dobra volja tudi ne zadostuje. 1 Ob ogromni važnosti teh vprašanj moramo skrbeti, da bomo imeli na razpolago zadostno število ljudi, ki se bodo z njimi temeljito pečali. Potrebno moč pa pridobimo organizaciji le s tem, če bo vsak član čutit dolžnost, delati za organizacijo in ni e namene. Skratka pričeti moramo. z delitvijo dela. V premnogih krajih se je dosedaj nalagalo vse delo na rame posameznega zaupnika. Dela se mu je naložilo od vseh strani toliko, da ni bil v stanu niti enega temeljito izvršiti. S tem se je zaneslo v organizacijo polovičarstvo, s katerim se ubija vsak čut dolžnosfr. Organizacija ne more pogrešati nobenega člana. Vsak mora v svoiem krogu naoraviti vse. kar zna. ve m more. Izpopolnit! moramo zaupniški sistem tako. da bo odgovarjal vsem velikim nalogam naše organizacije. V vsaki podružnici bo treba osnovati odsek,. ki se bo pečal s tarifnimi vprašanji, drugi, ki bo skrbel za izobrazbo članov, tretji, ki bo proučaval šocijalno politiko (bolniško in starostno zavarovanje itd.), četrti bo skrbel, da z dopisi v časopisju informira javnost in tovariše o tamošnjem položaju itd.* itd. Dela dovolj za vse! Cincanje sem in tja ne koristi nikomur. mehkužno čakanje, da nas bodo čudeži rešili — škoduje. Zavihati je treba rokave in delati. Marsov nauk. ki pravi ..Rešitev delavcev je odvisna od delavcev samih41, je še vedno in bo vedno v veljavi. Na kocki so velike stvari Od nas samih je odvisno, kako jih bomo rešili. Pesni časi zahtevalo resnega dela in resr nih mož. Upajmo, da najdemo take na kongresu ori — delu. Načelstvo »Osred. društva Kovinarjev in sor. strok, za Slovenijo sklicuje na podlagi § lt—1 društvenih pravil. II. redu! občni zbor Osred. društva kovinarjev in sor. strok za Slovenilo, ki sa bo vršil dne 20. lebruarja t t js Ljubljani z nasledil im dnevnim redom: !. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Valitev novega načelstva, nadzorstva >a razsodišča. 6. Volitev delegatov za pokrajinski strokovni kongres. 7. Ujedinjenie. 8. Položaj kovinske industrije z ozirom na brezposelnost 9.. Akcija in tafotžka. 10. Tarifna in stavkovna politika, 11. Zvišanje prispevkov, pravila in opravil, bik. & , ' 12. Strokovno časopisje in izobraževalna delo. 13. Slučajnosti. Pravico do zastopstva ima glasom pravil 11. točka 3. vsaka podružnica^ ki šteje najmanj SO članov in sicer na vsakih 200 čl. po enega zastopnika. Predloge In nasvete naj vpošljeio podružnice vsaj 14 dni pred ko a« gresom na načelstvo (tajništvo) Osred. društva v Ljubljano. Podružnice z manj kod 50 člani - . imaijo pravico odposlati svojega zastopnika, ki bo imel na kongresu posvetovalni glas. Stroške plača podružnica. LISTEK. O pridobitvi in izgubi jugoslovanskega državljanstva. (Konec.) S. Kdo se lahko odpove jugoslovanskemu državljanstvu (n optira za drugo državljanstvo? a) Tisti, ki imajo sicer sedaj domovinsko pravico v jugoslovanski občini, pa so imeli kedaj poprej' domovinsko pravico v kaki občini, ki ni pripadla državi SHS. Ta slučaj odgovarja onemu Pod točko 3. b) Tisti, ki so po plemenu in jeziku Nemci, Čehi. Slovaki, PoijaKi, Romuni, Italijani in Madžari, smejo do 15. januarja t. L optirati za državljanstvo svoje narodne države. Ta rok pa ne velja za one, ki imajo domovinsko pravico v okupiranem ozemlju ali v koroškem plebiscitnem ozemlju In tudi ne za Madžare. Za navedene bo začel teči Šestmesečni rok z dnevom definitivne dodelitve dotičnega ozemlja Italiji oziroma Avstriji odnosno z dnem ratifikacije mirovne pogodbe z Ogrsko. Optant mora vložiti svojo izjavo pri okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) ali pa pri diplomatskem zastopstvu kakor pod točko 4. Prošnji je priložiti: a) dokaze, da ie one narodnosti, za katero državo optira, b) svojo domovnico, c) rojstni in poročni list kakor pod točko 2.. 6. Nekaj splošnih določil. Prošnja, prijava ali izjava moževa se razprostira tudi na ženo. s katero Tvi skupaj (ne pa na sodno ločeno ženo!) ;n na otroke pod 18 let. Otroci nad 18 let morajo samostojno vložili prošnje, prilive ali izjave. Že vložena prošbja,v prijava ali izjava se ne more več preklicat). -gg m m sms sm, Kdor ie optiral za drugo državo, se mora v dvanajstih mesecih po poteku opcijskega roka izseliti. S seboj sme vzeti vse svoje premičnine brez vsake davščine ali pristojbine. Tudi nenretnič-. nine obdrži lahko še naprej v svoji las1.:. Vse prošnje, prijave in izjave in vse' vloge, ki se tičejo pridobitve ali izgube državljanstva do tej iiaredbi, so koleka proste. Dodatek: Dodatno k zgoraišnji na-redbi je izšlo dopolnilo z dne 25. novembra 1920. Uradni list št. 2 iz leta 1921. S tem dopolnilom se je podaljšal šestmesečni opcijski rok za one osebe, ki so po plemenu in jeziku Srbi. Hrvati ali Slovenci, pa imajo domovinsko pravico izven meia Jugoslavije in si hočejo pridobit; z opcijo jugoslovansko državljanstvo. in sicer: 1. za one. ki imajo svoje stalno bivališče v Evropi, do dne 15. ir rca t. I. 2. za one. ki imajo svoje stalno bivališče izven Evrope, pa do 15. julija 1.1, Zastopstvo manjšine. Na podlagi § 11. toč. o drž. pravi! ima manjšina pravico do zastopstva na kongresu in sice:: Ako je pri volitvi delegatov dobila lU oddanih glasov ima pravico do 1U zastopstva, ako znaša število delegatov podružnice najmanj tri. Ako Ima podružnica pravico le do dveh de- legatov, pa pripade večini eden in manjšini eden, ako }e ta dobila vsaj ‘/» oddanih glasov. (§ 11. toč. 7.). Gostje bodo ImeM pravico prisostvovati kongresu le tedaj, ako sl bodo pravočasno preskrbeli od načelstva potrebno Izkaznico. Prijave je vposlati najkasneje do' 10. fehruanja t. L na tajništvo osred- njega odbora. Natančna navodila glede kongresa bodo dobile podružnice potom okrožnic. Za načelstvo »Osred. društva kovinarjev.« Ivan Kocijan, načelnik. Fr. Svetek, tajnik. Izenačenje mezd rudarjev pri Trboveljski premogo-kopni družbi z onimi v Velenjah in Zabukovci. Od raznih rudnikov Trboveljske premogokopne družbe se posamezni rudarji kakor tudi podružnice Unije slovenskih rudarjev m njih funkcijonarji obračajo pismeno na Unijo slovenskih rudarjev, kakšno bo plačilno razmerje in koliko bodo zaslužili delavci posameznih kategorij po izenačenih dohodkih, ki jih imajo rudarji v Velenjah in Zabukovci. Ker ne bomo pismeno odgovarjali vsakemu posebej, setvam tem potom pojasni in odgovarja na vsa vprašanja. Deželna vlada je dne 9. januarja 1921 poslala odloke stavkujočim in tudi vsem drugim organizacijam, kateri odlok je dobila tudi Unija slov. rudarjev. V tem odloku je v točki .prvi uvodoma rečeno: Trboveljska družba mora brez nadaljne-ga razpravljanja zenačitl delavske prejemke z onimi v državnih rudnikih v Velenju in Zabukovci od dne, ko se prične delo. V drugi točki določuje, da morajo iti rudarji dne 10. januarja na delo. v tretji točki pa, da bo ministrstvo za so-djalno politiko sestavilo komisijo, ki bo pregledala, v koliko je potreba povišati cene premoga, potem, da je bila Trboveljska družba o tem obveščena in da je zadovoljna z zgoraj omenjenim sporazumom. O kakšni drugi pogodbi ali določilih nam ni znano in tudi ne obstoje. Iz zgoraj navedenega pa bodo plače vbo-doče. v kolikor se da izračunati na podlagi dohodkov pri onih dveh državnih rudnikih, sledeče: Dnevne mezde: kopači K 35.—. učni kopači K 29.40. vozači prve kategorije K 23.80, mladoletni delavci do 16 let K 16.80, ženske K 19.60. Rokodelci so razdeljeni v šest kategorij, ki pa le najvišja kategorija K 52.90, najnižja K 37.20. Pazniki in strelski mojstri so razdeljeni v štiri kategorije, najvišja je K 52.90, najnižja je K 41.60. K vsakemu delavnemu dnevu pa dobiva delavec draginjsko doklado K 5.60, ženske in otroci po K 2.45, če pa jih je več pri dTužini kot pet. pa samo po K 1.40 k vsakemu šihtu. Zraven tega pa bo znašal cenejši živež, če se ga bo izplačevalo v gotovini posameznim delavcem: Za delavca K 17.90 dnevno za družinskega člana K 8.95. če pa se bodo dajala živila cenejše, je pa bilo že itak v listih objavljeno, katera živila se dajo peneje in PO kakšni ceni. Nabavni prispevek je v Velenjah za delavca K 250.— četrtletno ali pa dnevno K 3.30. Skupno izračunjeno bodo znašali torej skupni dohodki kopača samca K 61.80, učnega kopača samca K 55.20, vozača samca K 50.20, mladoletnega delavca do 16. 1. K 43.60, delavke K 45.40-Plače pri pogojnem delu so v Velenjah povprečno K 59.35 za kopača, za vozača K 27.29. ne da pa se tukaj določiti akord vnaprej, ker se zasluži teh 14 dni manj, drugih 14 dni pa zopet več. tako da bodo seveda eni zaslužili več kot K 59.35, eni pa zopet veliko manj, k temu plačilu pridejo potem doplačila, kakor smo jih zro-raj navedli, diferenca na živilih, nabavni prispevek in draginjska doklada. Po našem preračunavanju, ki dobro poznamo velenjski plačilni sistem, bo povprečno povišanje znašalo za vse delavce 33% k dosedanjim dohodkom. Vse drugo, kar vam kdo - ' • mednje. ne odgovarja resnici. Vsi oni. ki vam kaj drugega pripovedujejo, vam vedoma ali nevedoma ali oa morda iz kakšnega drugega nepoštenega namena govore neresnico. * Naši naprotniki, ki mislijo, da služijo s tem delavcem, da obrekujejo organizacijo. ki obstoji med rudarji od leta 1893, nal oa vzameio na znanie da smo mi. lanskega leta v februarju doseli povišanje samo na plačah pri pogojni delu kakor pri gosposkem šihtu 77%. zraven tega pa še 5 K dnevne draginjske doklade za družinske člane in tudi še precej večji nabavni prispevek. Kdor pozna razmere in zna ob pravem času pravilno presoditi položaj, mora pač priznati, da bi se bilo to, kar se je doseglo potom skoraj tritedenskega štrajka. doseglo tudi .mirnim potom, vrhutega bi rudarji ne bili utrpeli velikanske škode. Ako upoštevamo dolgotrajno stavko v primeri s pridobitvami, tedaj je pač več kot jasno, da so doživeli rudarji pod vodstvom gospoda Petakoviča fiasko, ki mu ga v zgodovini delavskega pokreta na Slovenskem nima para. Slabo se je izkazal g. Petakovič in njegovi pomagači m alko prizadeti rudarji cdlo situacijo trezno preudarijo, bodo morali v svolo korist priti do prepričanja, da ne bodo smeli več nasedati na limanice neznanim Hudem, ki ne znajo nič drugega kakor ote-pavati prazne fraze. Zastoj v čevljarski obrti. V čevljarski obrti in industriji je nastal v zadnjih mesecih velik zastoj, ker se je naenkrat izkazalo, da je več blaga, nego se more prodati. Vsled padajoče vrednosti avstriiskeca denaria so prišle ogromne množine izdelanih čevljev iz Avstrije v Jugoslavijo, ki so mnogo ce-neji nego naši domači Izkazalo se ie, da naši obrtniki in industrijoi ne morejo izdelovati tako poceni čevljev, kakor Jih, dobimo iž Avstrije. Posledica temu je bila, da so morali veliki čevljarski obrati zmanjšati svoj obrat in da sedaj ne izrabljajo niti polovico svoje delazmožnosti. Nadaljnja posledica je, da so obrtniki in delavci nezaposleni. Gledati je treba, da se odstranijo vzroki, ki so prignali čevljarsko obrt in industrijo v to krizo. Na drugi strani pa je treba konzumenta ščititi tako, da se ta čevljarska kriza ne reši na račun konzumenta. Čevljarska obrt toži, da so siro-vine predrage. Avstrijski čevljar dobiva sirove kože za polovico ceneje nego so pri nas. Naše obrtnike tlačijo nadalie visoke cene vseh ostalih čevljarskih potrebščin, kakor trakov, zaponk, blago za podlogo itd. Te čevljarske potrebščine uvažamo in čevljar mora plačati zanje visoko uvozno carino. Ta carina naj se odpravi, da bo čevljar mogel vse čevljarske potrebščine, ki jih ne izdelujemo doma. carine prosto uvažati. Sedaj prihaja iz Avstrije tudi velika množina finih čevljev, ki spadajo pod luksuzno blago. Nj v interesu države, da podpira uvoz luksuznega blaga. Radltega ie upravičeno. da se na tako luksuzno blago poveča sedaj obstoječa 10%na carina naj manj na 20 do 25% od fakture, Na ta način bi se vsaj deloma odstranili trenutni vzroki sedanie krize. Proračun 19^1/22 za trgovino in industrijo. Na oddelku ministrstva trgovine in Industrije v Ljubljani se sestavlja proračun za bodoče proračunsko leto. Ker Je proračun tega oddelka za naše pridobitne sloje velikega poanena smatramo za potrebno izraziti tozadevne svoje želje. Proračun oddelka ministrstva trgovine In industrije Je znašal za leto 1919/20 1,521.289 rednih in 10.000 izrednih izdatkov 1920/21 pa 2 milij. 491.766 rednih in 390.124 izrednih stroškov. Od tega je odpadlo na oddelek z* trgovino in industrijo 465.897 K rednih in 85.000 izrednih Izdatkov, za pospeševanje obrta 109.566 K, za mero-izkuštvo 153.290 K rednih hi 20.000 K izrednin, za trgovsko šolstvo 806.681 K, za obrtno šolstvo 956.332 K rednih in 25-000 K izrednih. Proračun se je torej povečal od leta 1919/20 na letošnji proračun za 1,000.000 K rodnih ta za 400.000 K izrednih izdatkov, od česair glavni delež pripade na oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani ta za trgovsko šolstvo, med tem ko se Je piri obrtnem šolstvu proračun rednih izdatkov za 96.000 K rednih Izdatkov zmanjšal. Proračun ministrstva trgovine ta industrije za Hrvaško in Slovenijo znaša 1,032,642 K rednih ta 100.000 K izrednih izdatkov, medtem ko Je znašal I. 1919. 2,686.272 K rednih in 2,859.130 K izrednih Izdatkov, Razlika leži v tem, da v hr-vaškem proračunu ni obseženo trgovsko ta obrtno Sodstvo, ki spada v res ort pokrajinske vlade in da Je proračun za pomorstvo ta brodaretvo sam znašal 1,416.390 K rednih ta 2,649.130 Izrednih Izdatkov, Proračun za trgovino in industrijo v Dalmaciji Je znašal krta 1920/21 975.721 K, ta za leto 1919/20 pa 236.022 K. Od tega pripade na obrtno izobrazbo 568.587 K ta za trgovsko pa 231.918 K. Za Bosno m Hercegovino znaša proračun za i. 1920/21 1,790.578 K od tega odpade na oddelek za trgovino ta industrijo 542.000 K; na trgovsko akademijo pa 355.055 K ^ ženske strokovne šole 550.820 K, na deželne delavnice za umetnost 190326 K, na deželno tkalnico preprog 1 mtlH. 270390, na tkalnico platno to ves« 200.260 K, na obrtne in trg. tečaje 1666.000 K in meroizku-stvo 60.515 K. ' v Proračun za trgovino ta Industrijo za Srbita znaša, 4ko odračunamo ministrstvo, ja obrtno industrijski muzej 564:406 dinarjev, za trgovsko šolo v Skopi ju 55.742 dinarjev, za trgovsko šota v Bitoiju 55.680 din, za državno trgovsko akade-milo 266.310 din., za upravo fondov 1,143.430 d., za trgovski inšpektorat v Skoplju pa 60.426 dinarjev. Proračun oddelka trgovine ta industrije za Slovenijo le med proračuni vseh ostalih resorjev najmanjši, za naše nove gospodarske naloge, katere maramo v okvirju sedanjega carinskega ozemlja izvršiti pa popolnoma nezadosten. Želeli bi zato, da se špecljelno za razširjanje ta Izpolnitev obrtnega šolstva vsaj letos preliminirata večje svote, da se omogoči osnovati one delavnice pri drž. obrtni Sodi v Ljubljani, ki so že zdavnaj potrebne, pred vsem za finalne ta umetniške strok« v kfltrčavniSarsfcij mlzarjfld, keramtSnl, elektrotehnični in kemični Industriji. Sigurno ie, da bo od države v ta namen investirani denar našel najhitreje svojo rentabiliteto. Podobno je s trgovskim šolstvom. Za trgovsko akademijo, ki je samo zasilno nastanjena v poslopju drž. gimnazije, je treba lastnega poskuša, najrazličnejših učnih pripomočkov, pred vsem zbirke vzorcev blaga in obsežne biblioteke. Gotovo je, da se bodo domača podjetja z veseljem odzvala pozivu ravnateljstva. da pošljejo svoje proizvode v zbirko akademije. Za tuje proizvode pa bi nam lahko šli na roko naši konzulati v tujini- ta tuji konzulati pri nas. Posebno važen pa je proračun za pospeševanje obrti Zavod za pospeševanje obrti labko pri primernih finančnih sredstvih najgloblje poseže v praktično življenje in v razvoj našega obrtništva. Vsled nove carinske meje je dana možnost obnoviti nekatere domače Industrije, brt želijo za bremena, ki jih plačujejo državi le neznatno protiuslugo v zgoraj navedenih željah. Upamo, da bo oddelek ministrstva trgovine in industrije ter naši poslanci v bodočem proračuni v-poštevati naše skromne želje. Problem racijo-na-HzacIJ« tujih podjetij je pri nas vsled tega tako težaven, ker nam ravno sedaj primanjkuje strokovnega naraščaja. To kar je Avstrija desetletja umetno zadrževala, moramo sedaj tekom par lot popraviti in nadomestiti. Država Je Interes irarca na Izpolnitvi strokovne izobrazbe, ker bo ravno iz teh ioi izšlo največ samostojnih podjetnikov hi bo ta strokovna inteligenca najbolje pospeševala kndustrljalni razvoj dežele. Radi tega se izdatkov za te potrebe ne sme presojat! z naočniki flskalov in se ustrašiti najmanjše investicije za moderne tehnične in umetniške delavnice, ker bo vsak denar, Id j® Izdan v te namene indirektno s povečanjem davčne zmožnosti prebivalstva obilno vrnjen. Z ozirom na odpuste delavcev v mlinski stroki je »Osrednje društvo živilskih delavcev** vložilo nastopno spomenico: Deželni vladi za Slovenijo. Poverjeništva za soc. skrbstvo} Delavstvo mlinskega podjetja V. Majdič v Kranju, zbrano na shodu dne 20. januarja 1921 v društvenem lokalu, predlaga enoglasno deželni vladi, oz. poverjeništvu za soc. skrbstvo, naslednjo resolucijo s prošnjo, da jo deželna vlada z nujnim priporočilom pošlje osrednji vladi v Belgrad in ki se glasi: Ker je v mlinskem podjetju delo odpovedano 30 delavcem z motivacijo, da primanjkuje dela v podjetju in ta pojav v mlinski industriji ni samo Dri V. Majdiču v Kranju, temveč v vsei mlinski industriji pri nas, naprošamo deželno vlado oz. soc. skrbstvo, naj uemudoma ukrene sledeče; '1. CenfraTna vlada naf prepove izvažanje žita preko naših meja. dovoli naj samo izvoz mletih izdelkov. To pa vsled tega. da bo delavstvo v tej industriji zaposleno. Podjetnikom mlinov nai se prepove trgovanje z moko tujih mlinov, dovoli pa le s tistim mlevskim izdelkom, ki ga sami v svojih podjetjih izdelujejo. To pa vsled tega. ker smatra delavstvo to za navadno veriženje in sabotiranje mlinske industrije. Delavstvo mlinske stroke pa pričakuje z zaupanjem, da bo deželna vlada, kakor centralna viada razumela položaj, v katerem se delavstvo danes nahaja in ugodila tej naši spomenici. Strokovne organizacije v Nemčifi in ženske. Število žensk, ki jih je pridobitveno delo potegnilo v svoj vrtinec kot delavke. je v zadnjem času zlasti v Nemčiji neverjetno naraslo. Temu primerno je naraslo tudi število žensk kot članic v organizacijah, kar dokazuje, da so poleg svojih moških tovarišev snoznale Dravi pomen strokovnih organizacij. V podkrepitev naše trditve naj služijo nastopni podatki: Leta 1892 je 56 strokovnih zvez v Nemčiji štelo vsega skupai 4355 članic, leta 1905 r>a že preko 70.000. Od tega časa naprej pa ie bil pritok žensk v strokovne organizacije naravnost ogromen. Leta 1906 so v Nemčiji šteli že 118.908 strokovno organiziranih delavk. Ob izbruhu vojne leta 1914 jih je bilo 222.000. Med vojno je njih število sicer nekaj padlo, začelo pa le proti koncu vojne število strokovno organiziranih žena v toliki meri naraščati, da je njih število leta 1918 poskočilo na 400.000. Končno ie leta 1919 doseglo število strokovno organiziranih naravnost ogromno višino — 1,612.000. Našim delavkam priporočamo, da slede v tem oziru primeru svojih sotrpink in tovarišic v Nemčiii. Iz strokovne organizacije. Glavna skupščina Uniie slovenskih rudariev ce bo vršila dne 24. in 25. aDrila 1921. Podrobnosti obiavimo pravočasno. ObčnJ zbor podružnice osredniesra društva kemičnih delavcev v Medvodah le vršil z običajnim dnevnem redom v nedelk). dne 16. ianttaria 1921. Vodil ie občni zbor Dredsednik tovariš Cvainar. ki *e obenem noročal o delovanju podružnice v pretečenem letu. Zapisnik prečita! in blauratniSko poročilo ie podal tov. Mrav-He. za kontrolo pa tov. Rožnik. V novi odbor so brli izvolleni tovariši: Cvainar Tanko, oredsednikom: Tekavc J., namestnikom: Mravlje J., talnlkom: čer-man A., zapisnlkariem: Ribič F., blagajnikom. NadaHe Peternel F.. Rožnik F.. Te-hovnik A.. Kocijančič Fr. In Wutt A. Občni zbori podružnice Osredniesza društva usnjarjev In sorodnih strok so sp vršili dne 16. lanuaria t. I. v Mariboru In 23. jamiaria t. J. na Vrhniki. Novi odbor v Mariboru je sledeči: Banšek Bmerik. oredsednik: Grgič Ivan. namestnik: Stau-dmger flos. blagajnik: Berger Ivan. namestnik: Težak Anton, tainik: Vahel D., namestnik ter Krivec Al.. Greile Kristijan in Baier Ivan. —• Na občnem zboru oo-družirce v Radečah, ki se ie vršil isfco-tako dne 16. Januarja t. 1. je bil izvollen predsednikom tov. Jaklič AL: namestnikom Sever Ivan: blagajnikom Knez Ma-tiia: namestnikom Šmit Franc: tajnikom j Rosil Mili.: namestnikom Besjak Tvan. i Končno v odbor tovariši Tabor Ivan. Alič j Ivan. Kovdek Aloizii in Alič Ivan. — Na j Vrhniki sestoia novi odbor iz tovarišev: Šubic Jakob, oredsednik: Grum Ignacij, namestnik: Gerlovič Franc, blatrainik: I eskovec Franc, namestnik: Prek Franc, tainik: Novak Josič, namestnik: Rampič in Zdešar, preglednika. Glede Pobiranih prispevkov ie občni zbor na Vrhniki sklenil. d_3 se imaio pobirati redno vsakih štirinajst dni vselei takrat. ko se razdeli »Delavca«. O vzrokih krize v industrij; ie govoril tovariš Nov-šak iz Liubliane. Glavni odbor Osrednjega društva kemičnih deiavcev in sorodnih strok v Ljub« liani naznania vsem oodružnkn odborom, kakor tudi vsem svoiim članom, da se ie dosedanji podpredsednik tega društva Po-kovec ložaf. mizar v Kolinski tovarni, ne-vršeči svoie dolžnosti naoraim društvu. do § 7. točka 2. sam iz društva izključil. Mož le hotel v strokovni organizaciji kemičnega delavstva sicer igrati velika ulocro ni se na zavedal tega. da mora in vrhutega bot podpredsednik biti drugimi za zgled, kar se tiče reda in dela za dobrobit organizacite in vsega članstva* Pokovec torei ni več član in kot tak nima oraviee vtikati se v kakršnikoli obliki v Doslovanie in sololi v razmere strokovne organizaciie kemičnega delavstva. Važno za mojstre In pomočnike kovinskih obrti. Na prošnjo deželne zveze obrtnih zadrug v liubliani Driredi poverjeništvo za uk in bogočastje na deželni obrtni šoli v Ljubljani v času od 1. aDrila do 30. runiiia leta 1921 strokovni tečaj za železninarie. ki bo oristopen moistrom in "romočnikom kovinskih obratov. Pouk bo iraial vsak dan 6 tu in bo obseeel poleg strokovnih oredmetov tudi računstvo, kalkulacijo. SDisie in knjigovodstvo. Najmanjše število udeležencev nai bode 25. naiveč na 40. Stroške tečaja, to ie izdatki za učne honorarje -m za nainotrebneiša učila bo prevzete naučna uDrava. Za vse druge izdatke, kakor na primer za hrano in stanovanie bodo morali obiskovalci tečaja skrbeti sami. Moistri in pomočniki kovinskih obrtov. ki bi se radi tečaja udeležili, nai priglase svoio udeležbo z natančnim naslovom in bivališčem do 15. marca t. I. Zvezi obrtnih zadrutr v Liub-liani. Udeležence se bo upoštevalo brez ozira ali *e moister ali pomočnik. Osrednje društvo usnjarjev In sorodnih strok. Vabilo na glavno skupščino, ki! ie bilo obiavlieno v zadnii številki »Delavca*. nopravllamo v toliko, da se ne bo vrSila glavna skupščina dne 1. februarja, amoak dne 2. februarja 1921. Vse (kugo ostane. Delegati bodo torej morali gledati, da bodo dne 2. februarja ob 9. uri -dopoldne na mestu. Skupščina se vrši kakor rečeno v prostorih hotela »Triglav« y Liubliani. Kolodvorska ulica. Tajništvo. Podružnica ljubljanskih mizarjev Ut sorodnih strok ‘sklicuje svol redni občni zbor v nedelio. dne 13. februarja ob po4 9* uri v veliko dvorano »Mestnega doma« v, lAibliani s sledečim dnevnim redom s 1. Doročilo predsednika: 2. poročilo tajnika: 3. poročilo blasrainika: 4. poročilo kontrole: 5. volitev novega odbora: 6. raznoterosti. Ako bi občni zbor ob napovedani uri ne bil skleočen. se bo vršil do! ure kasnete ne glede na število navzočih članov, nov občni zbor. Dolžnost vseh lesnih delavcev ie. da se ga zaneslivo udeleže. Odbor. Podružnica Kovinarjev na Jesenicah sklicuje svoj redni občul zbor v nedeljo 30. januarja ob pol 9. url pri »Jelenu« na Savi s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav to poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Po-ročilo preglednikov računov. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev delegatov za pokr. kongres Osred, društva kovinarjev. 7. Raznoterosti. — Ako bi občni zbor ob napovedani url' ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ne glede na število navzočih Članov. — Odbor. Podružnica kovinarjev v Celju sklicuje svnj REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v ned olj o 6. februarja. (Kraj in čas bodo sporočili zaupniki.) Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Volitev novega odbora in kontrole. 6. Volitev delegatov za pokra!, kovinarski kongres. 7. Slučajnosti. Ako občni zb)r ne bi bil sklepčen ob napovedani uri se bo vršil pol ure kasneje, ne glede na število navzočih Samov. — Odbor. ’ 0 Podružnica kovinarjev v Štorah sklicuje svoj redni OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v soboto 5. februarja t. J. v gostiln! pri »Kranjcu* ob 4. uri popoldne. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo kontrole. 5. Volitev novega odbora in kontrole. 6. Volitev delegata za pokr. kovinarski kongres. 7. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob napovedani ut! ue bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Udeležite se občnega zbora polnoštevilno. — Odbor. Dopisi. Liboje. L’. R. Schutz, it«. Paulin in dr. Pri corai omenjenem tradietiu zaposleno delavstvo ie vložilo meseca decembra nretečeneea leta spomenico, v kateri ie delavstvo zahtevalo 50% povišanje plače. Po^aiania so se vršila dne 4. ianuaria 1921. in sicer od zzorai omenienesra ood-'ietia zelo temperamentno, ter do nemn-liivejn doleem nrerekania. (od 9. ure ziu-trai do .dgI 17. ure zvečer), zlasti od ene mtove osebe, katera ie naše zaupnike, oziroma delavce, .z besedami (riicksichts-los-unverschamt) itd. obkladala in slednjič zakliučila z 20% povišanjem plače. Delavstvo Drotestira proti takemu oostooa-niu energično in svetuie grnenieni osebi, da se vbodoče ne poslužuje izrazov, ki ne snadaio naoram že več desetletii od te etneniene osebe zatiranim delavcem. Tudi svetiriemo tisti osebi, oziroma več osebam. ki so se za časa mezdnega sribania Dovsneli do viška s tem. da so nam živila katera bi moraH po božiču dobiti nalašč niso izdala, potem rudarjem laskali z trotovim namenom, da oni bodo že nekai dobili. za glažarie. kateri delaio črepinie. pa ni nobene — pomoči. (Zelo spretno in humoristično se imenmie nas. ki smo v tovarni in izdelujemo posodo!. Nai si zapomnijo. da z laskaniera bodisi na zoforai ali snodai. tem oviram katere izvaiaio nad delavstvom si tudi ne bodo pridobili pri firmi bo? ve kai pač pa pri zavednem delavstvu prezinanip ter sovraštvo. Za enkrat rečeno, bodite zmernejši drueače bomo nekai iašneie tovorili. — Več delavcev. __________________ Gospodarstvo. ; (5ospod3nisk! iečall oo deželi. V drugi dobi zimskega tečaia. ki traia od 3. ianuaria d« 15. marca t 1. se vrše eosnodini-s!ci tečaii po sledečih kraiih: v Ormožu i pod vodstvom tre. Pretnrou. v Studencih' nri Poljčanah nr>d vodstvom sre. Primoži-čeve. v Letušu ob Paki pod vodstvom ee. Srtti^ove. v Trbovliah pod vodstvom ee. Odlaskove in v Podbreziu nad Kraniem nod vodstvom ere. Jakličeve. Jesenski te-čaii so se dovršili povsod s prav povoli-niim vspehom. Spričo obiHh priglasil sta se morala tečaia v Ormožu in v Podbrez-•iah oonoviti. Onazaravno že sedai mero-daine krcwe da se za prireditev jesenskih eosoodiniskiih tečajev, ki prično 15. oktobra t. L že sedai zainteresirajo iti da pred-bže pravočasno svoic prošnje na poverjeništvo za kmetijstvo. Poverjeništvo za socialno skrb v Liubliani razglašat Državna komisija za oreživljaitie v LHihHani in vse okrajne komisije J?a orežlvlianle so prenehale poslovati. Spisi* teh komisij ie nrevzel invalid ski oddelek noverieništva za sociialno skrbstvo, ki ie ustavljen v Št. Peterski voiašrrici v Liubliani. Zahvale. Zahvala. Vsem mojim tovarišem !.i tovari?'-cam iz mestne Mariborske plinarne itd. se naj-prisrčneje zahvaljujem za podporo v znesku 384 kron 80 vin., kateri so iri v času moje bolezni darovali. Iskreno se Vam zahvaljujem. Jezovšek Andrej. Zahvala. Podpisan! se prirediteljem Silvestrovega večera za naklonjenih 353 K, ki so jih podarili kot pomoč v tnoii bolezni iz čistega dohodka, najprisrčneje z ali valj ujem. — Jakob Do-brovolje, Vrhnika. Obvestilo. Medvode. C. J. »Delavec« kakor znano od Novega leta 1921. izhaja vsak drugi teden in to radi velikanske podražitve tiska, papirja in poštnine. Sicer pa uprava list redno odpremlja in ako ga redno ne dobivaite nc more temu biti nihče drugi kriv, kakor pošta. Pri nekaterih poštnih uradih namreč glede delavskih listov zelo radi nagajajo. Urgirajte list na pošti! v Razno. V Amerik? vlada kakor znano občutna brezooselnost. To priliko uporabljalo trmo e a industrijska podietia za zniževanje plač delavcem. Kakor poroča meščansko časooisie. delavstvo iemlie zniževanje nlač haie mirno na znanje. Verietna stvar ravno ni. Radovedni smo, če se bf>do z znižanimi plačami primerno znižale tudi cene živlienskim potrebščinam. Na Švedskem se vrši v tamošniem zakonodainem zboru hud bol med zastopniki delavstva in zastopniki buržoaziie: meščanski poslanci namreč skušajo prodreti s predlosom. ki meri za tem. da se \ zakoti o osemurnem delavnem času raz-veliavi Buržoaziia ie oae povsod enaka. Pomanjkanje dela v Amerik). Glasom poročila našesra konzulata v čikaei ie nastala za delavstvo v Združenih državah ameriških težka doba. ki uteene izzvati hude boje za obstanek delavskih mas. Do-sedai ie naraslo število brezposelnih na približno 3.000.000. V Čikjjei je okoli 100 t:soč. v Detroitu okoli 80.000. y Ne\v Yor-ku preko 120.000. v Filadelfiji okoli 200 ti«oč delavcev, ki so brez dela in žive v raivečii bedi in oomanikaniu. Bati se ie. da zavzame brezposelnost v Ameriki Še večii obse? ker bodo morale tovarne vsled štraika konzumentov in vsled neugodnih izvoznih razmer (nižia valuta drusrLh držav) obrate le še boli skrčiti. Redni občni zbor Gospodarskega društva Ljudski dom v Mariboru, bo dne 2. februarja {921 ob 4. nri popoldne v -Ljubljani,, hote! Svtoarija. Dnevni red: Citanoe zapisnika zadnjega črnega ab at^ poročilo načelstva,.''1 .... poročKo računov za JctO; 1915/20, ■:. •poročilo nadzorstva, • :• . . uk ; . sklepanje o prebitku, . . 5..U v •• ..Cw;:*L .. v.;.. upememba pravilr .. ' sc c..." '-volitev načelstva, . .i-Var; , ■ volitev nadsorstva. iziiTZi?:. -»v v ,-. - : Nadzorstvi.. ... Zbirajte za tiskovni sklad. Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. regislro?aaa zadrega i omejeno zavezo == sprejem« hranilne (l«lc« vsak delanoUc od &. do J3. ort in jih obrestuje po SUtib * W 47. ~mt Beotnl davek plača druitvo lz «vo)ega. Obrutl m kapiUUiInts pollatBO. Vežje la stalne vloge se obreatujejo po dogovora Poaollln dajo svojini zadružnikom proti vknliibi, na otehnl kredit proti porofttvu ali zastavi vradnoetnih papirjev. Menici se eakomptajejo po banuui obrestni meri. mr Edini, res delavski M u»ei. -m Ljubljana raglstrovaica sadrug« x amajana u«ac«i Frančiškanska u lea S«. S. Tiskovin« za £olaf Županstva In urade. Najmodar« nojia plakat« In vabila za shode in veselice. Letne zaklluike. Najmodernejia uredba za tiskanje listov, knjigi bro> .% Sur, itd. Sfier^otiplla. LItoaraTIJs. Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: N A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite Naj se naroCi po več somišljenikov na en Naprej! Le »Naprej* spada v naše družine! R E J ProS z meščanskimi iisti! Mesečno stane 20 kron. Naroča se pri upravi „ Naprej Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.