m* n vc akov, ako bi pa bilo potrebno, 24 urah. mobilizirala lahko tudi 10 ni,iijonov bojevnikov in še več. Proti evropskim narodom se bo Italija vzdržala vsakih sovažnosti, ako pa bi kateri nastopil proti njej, bo odgovorila z vojno, ,er se vojne ne boji. Na račun Francije le napravil poklon in izrazil upanje, da *e Francija ne bo pridružila sankcijam, fr pa tiče druge države, naj vedo, da sk!ep o sankcijah jw>vzročil nevarnost Spolne izpremembe evropskega zemlje-Vl^a. ^Popad z Društvom narodov h ' ' ^EVA, 18. septembra. Predlog od-»ra petoriee za abesinsko vprašanje je v,šen. Vsebina je taka, kakor smo že Poročali. Obstoja le mala razlika glede Procedure, ker menijo, da bi bilo treba Predlog sporočiti najprej Abesiniji ki bi ■»orala prevzeti največje žrtve, sicer pa nj v Ženevi nobenega optimista več in sl n,s<če ne ustvarja iluzij o možnosti kakih “spehov. Mussolinijeva izjava je podrla !® Zadnja upanja. Dasi se v Društvu na-ouuy včlanjene države skušajo izogniti ohr 1 V011’’ t,,d! a*to bi bila potrebna za »»Itev avtoritete Društva narodov in l)f), 0ynega tn>ru, je vendar gotovo, da . tokrat sprejete sankcije proti Italiji, sicer najprej miroljubne, to je prekini-v diplomatskih zvez, prepoved prodaje rož?a ter gospodarski in finančni ukre-^ naposled pa zaprtje Sueškega preko-'n eventuelno ožine v Gibraltarju. Pri-se odločilen obračun med Italijo ' društvom narodov, oziroma bolje po-®dan0 med Italijo, ki predstavlja fašl-s 'n, in Veliko Britanijo, ki je ostala zve-a demokraciji in miru. V Kirnu in Adis Abebi v 18. septembra. Za danes se prikuje tu predlog odbora petorice iz Že-le.ve, nakar bo takoj sklicana izredna ne;a italijanske vlade. Splošno prevladuje ^‘epričanje, da bo na današnji seji skle-v' "a končna odločitev. Nihče se tu ne j®* niti najmanjšim iluzijam. čal<- ^BEBA, 18. septembra. Tu pri-ce" v';!n nestrpno predlog odbora petori-.t' . " Poprave za splošno mobilizacijo s-irsVIS ' VOjske so dovršene. Okoli četi,.,'”? pa*ače so pripravljeni vozovi in 1 •' *”ezci’ ki čakajo na odhod cesarja nj ve rodbine. Pričakuje se, da se O jcesar' oj podal iz prestolnice v doslej se neznan kraj. Vznemirjenje je povsod ogromno. Abesinski voJaki so silno "ezadovoljm m zahtevajo od cesarja, da ^ Prične čimnrej nanad na Italijane.’ Francija na razpotju Pariz, 18. septembra. Položaj Fran-c|ie v afriškem konfliktu postaia vedno težavnejši. Pariz ve, da Anglija ne bo popustila napram Italiji niti za korak. Odločno bo zahtevala sankcije, ako pa te ne bi.zalegle, bo segla po vojni. Ako Francija ostane na strani Italije, izgubi popolnoma Anglijo, ki bo preklicala vse svoje obveznosti za jamstva francoske varnosti. Tako stališče pa bi jo lahko tudi še prisililo do udeležbe v bojih na strani Italije, kar bi postalo lahko usodno, ker bi se v tem primeru skoraj gotovo priključila Angliji tudi Nemčija, če pa pristane na sankcije, se bo razbilo italijansko-francosko prijateljstvo z vsemi načrti glede srednje Evrope in vsem ostalim. lava! pojde? PARIZ, 18. septembra. Tu postaja vedno bolj jasno, da računajo v Angliji odkrito s padcem Lavala, in pričakujejo, da prideta na krmilo Francije Herriot in Flandin, ki bosta popolonma okreniia njeno zunanjo politiko in jo usmerila od Italije na stran Anglije. V tem oziru se dela iz Londona na Francijo tudi velika finančna in gospodarska presija, med tem ko se politična še stopnjuje. Kriza francoske vlade se zato že z vso gotovostjo pričakuje, kar je neizogibno potrebno, ako noče Francija v usodno pogubo. Vsa Anglija edina LONDON, 18. septembra. More se z gotovostjo trditi, da so angleška vlada, parlament in javno mnenje glede sedanjega položaja in ukrepov, ki so potrebni, tako edini, kakor še niso bili nikoli, niti ne leta 1914. Vsi vedo. da je, ako se ne uporabijo sankcije proti Italiji, konec Društva narodov in se italijanske ambicije ne bodo ustavile samo v Abesiniji. Kar bi potem sledilo v Evropi, bi bilo več ko usodno. Zaradi tega je potrebno, da sta Anglija in Francija složni tudi glede sankcij, ker le blokada Francije in Anglije more prisiliti Italijo do spoštovanja avtoritete Društva narodov in volje po miru. Vsa javnost odobrava tudi velike angleške priprave v Sredozemskem morju in v Afriki, ki jasno kažejo, da se pripravlja Anglija na skrajnost, to je na eventuelno vojno z Italijo. tla letištu damice (teiilike Uradnikom se s 1. oktobrom zniiaio plale za 7% BEOGRAD, 18. septembra. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič se je včeraj dopoldne vrnil v Beograd. Popoldne se je sestal ministrski svet, na katerem so bili sprejeti važni sklepi. O seji je bil izdan naslednji komunike: »Na seji ministrskega sveta, ki se je vršila danes od 17. do 19. ure, je bila poleg drugih resornih sklepov sprejeta tudi uredba o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev. Uredba ima zakonsko veljavo. Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda obče ni upravičen obstoj posebnih draginjskih doklad. Vpo-števajoč to okoliščino na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z znatnimi deficiti in da je neobhodno potrebno izvajati iz tega dejstva nujne ukrepe, se je kraljevska vlada odločila znižati draginjske doklade. Prisiljena je k temu ukrepu, ker je predhodno že izvršila zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospodarske krize ni mogoče ta trenutek niti mis)iti na povečanje davčnih bremen. Kraljevska vlada se nadeja, da bodo uradniki In vpokojenci sami razumeli ta ukrep kot korak za saniranje državnih financ, ker smejo samo v urejenem finančnem stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izplačevali ob pravem času in pri polni vrednosti nacionalnega denarja. Po sedanjem stanju osebnih izdatkov bo znašalo znižanje draginjskih doklad okrog 400 mil. Din, kar pomeni povprečno približno 7-odstotno znižanje celokupnih prejemkov uradnika ali vpoko-jenca. Znižanje se bo izvršilo pričenši pri ministrih, banih In najvišjih državnih u-radnikih pa do najnižjih. Od tega se izvzamejo samo aktivni podoficirji v vojski in starovpokojenci, ki so bili vpoko-Jeni po zakonih pred letom 1923. To uredbo bo objavil finančni minister ; 19. t. m., v veljavo pa bo stopila 1. okto-> bra t. 1.« O žaganju Današnje »Jutro« prinaSa pod tem naslovom : »Za soboto dne 14. t. m. je bil v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke sklican zaupni sestanek, na katerem je bilo govora o JRZ. Zanimivo je, da ni prejel vabila na ta sestanek JRZ znani mariborski odvetnik poslanec dr. Andrej Veble, četudi je ves čas igral v vrstah bivše SLS na Štajerskem vodilno vlogo. Bil je v mariborskem vodstvu bivše SLS in je ves čas aktivno sodeloval, tudi tedaj, ko so mnogi stali iz strahu na strani, ki pa so sedaj zopet stopili v o-spredje. rudi je bil dr. Veble dolgo vr- sto let podpredsednik mariborskega katoliškega starešinskega akademskega klu ba in je v vseli krogih bivše SLS užival velik ugled, zlasti tudi med lavantinsko duhovščino. Postopanje mariborskih vodilnih krogov bivše SLS je zato zbudilo med zaupniki začudenje, posebno pa med duhovščino. Verjetno je dr. Vebletov greh v tem, da je kandidiral in bil izvoljen na Jevtičevi listi; tega greha očivid-no ni popravil z vnemo, s katero sedaj podpira vlado kot član njene večine. Zanimivo pa je, da je mariborski sestanek JRZ sklical g. Franjo Žebot, ki je bil pod Jevtičem senatorski kandidat in se je v svojih znanih letakih predstavljal tako-rekoč kot intimus g. Jevtiča... Pravijo, da bo ista usoda, kakor Veble-ta, zadela tudi ptujskega poslanca gosp. Brenčiča.« Politični ocvirki Srčno radi. »Slovenski Gospodar« je odgovoril na naše ugotovitve o nesoglasju med njegovim pisanjem in programom JRZ s sledečo notico: »Mariborski »Večernik« zoper Slovence! Ker je »Sl. gospodar« prinesel, da smo prepričani Slovenci in dobri katoličani, zato smo tudi najboljši Jugoslovani, se je ta list spravil nad »Slov. gospodarja« in prinaša naše besede debelo podčrtane z namenom, da bi nas pokazal Beogradu kot separatiste in klerikalce. Napiši nekaj proti takemu pisanju tega lista! — Tak naziv sem prejel od svojega neznanega prijatelja. Kaj mu naj odgovorim drugega kakor to, da so v Beogradu imeli takoj nato sejo in je z ozirom na to dejstvo takoj bilo objavljeno, da je dr. Natlačen postal ban dravske banovine. I}obro bi bilo, če bi »Večernik« še kaj napisal!« — Tej želji prav radi ustrežemo in upamo, 4a bo sedaj objavljeno iz Beograda, da je »Gospodarjev« Peter Rešetar postal v sedanji vladi minister za likvidacijo lepih sanj pristašev bivše SLS o slovenski avtonomiji. Odhodnica banu dr. Pucu. »Slovenski Gospodar«, mariborsko glasilo JRZ, je napisal v rubriki »Peter Rešetar« banu g. dr. Pucu sledečo odhodnico: »G. dr. Puc, odvetnik v Ljubljani, se je zahvalil za čast dravskega bana. Tudi jaz se mu zahvalim, da je to storil.« Pri Sv. Urbanu je pa Peter Rešetar napisal v spominsko knjigo: »Preljubi sveti Urban, sedaj je šel Puc ban, prišla pa je rešilna barka, naj živi Natlačen Marka!« Kdo? Barka JRZ? Okna v suei Hitlerjeva oporoka NUERNBERG, 18. septembra. Kongres narodne socialistične stranke je zaključil Hitler z novim govorom, ki je pomenil nekako oporoko. Med drugim je dejal, da ne ve, kdai bo zatisnil oči, ve pa, da bo stranka živela dalje in ustvarjala bodočnost nemškega naroda. Stranka bo morala dati nemškemu narodu voditelja, vojska mu bo pa morala biti zvesta. Čim stranka proglasi vrtelja, postane ta gospodar stranke, vrhovni poglavar države in poveljnik vseh vojaških sil. Vsi Nemci morajo zato postati narodni socialisti GRŠKE HOMATI.TE. ATENE, 18. septembra. 120 monarhističnih poslancev je objavilo proglas, v katerem zahtevajo odstop predsednika republike Zaimisa in proglasitev monarhije. / NESREČA PRI VAJAH. BUKAREŠTA. 18. septembra. Pri ruskih vojaških vajah se je zgodila ve-lika nesreča. _ Pri ponočnih vajah v , okolici Tule je neko letalo napačno razumelo signal in vrglo 5 ton eksplo-?}a neko kemično tovarno. Učinek ie bil strahovit, ker je tvornica popolnoma izginila in je bilo ubitih več sto delavcev. DR. HODŽA O CENTRALIZMU. BRATISLAVA, 18. septembra. Poljedelski minister dr. Hodža je imel v Senici govor, v katerem je pozval Slovake k slogi, da bodo mogli skupno zavzeti položaj, ki jim pripada v češkoslovaški republiki. Nemogoč je oz-kogruden centralizem, ki ga mora zamenjati ne samo zemljepisna, ampak tudi zgodovinska decentralizacija. CAmuuiAtstt/i rivfifMf Nekaj pojasnil o slajenju grozdnih moštov Ob času, ko se bliža letošnja trgatev po naših solnčnih vinskih goricah To vprašanje ureja zakon o vinu & pravilnikom, ki ga naši vinarji, žal, še premalo poznajo. Vodilno načelo je, da moštov ne smemo sladiti s sladkorjem in drugimi sladkimi snovmi, izvzemši z zgoščenim (ukuhanim) moštom iz grozdja žlahtne (evropske) vinske trte domačega : vora ob posebnih pogojih, ki jih predpiše kmetijsko ministrstvo.. Raba zgoščenega mošta pa zaenkrat pri nas ne prihaja v poštev. Izjemoma in v slabem vinskem letu more banska uprava izdati na-predlog pristojne enološke postaje (za Dravsko banovino: banovinska kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru) ali kletarskega nadzornika splošno (občo) dovoljenje za slajenje mošta (ne pa vina!) od žlahtne trte s prečiščenim (rafiniranim) sladkorjem od sladkorne pese ali trsta, največ do 4 kg na 100 litrov, a samo radi zvišanja količine prirodne-ga sladkorja do redne sladkobe grozdnega mošta. Obče dovoljenje za slajenje se lahko izda za vso banovino ali tudi samo za določene vinarske okoliše (občine (i. sl.) v tej banovini. Iz tega ne sledi, da bi prav vsak vinar moral sladiti. Imamo zgledne vinarje, ki nikoli ne sladijo to so takoimenovani vinski puristi. Kdor sladi svoj mošt na osnovi občega dovoljenja za slajenje, mora takoj po izvršitvi slnjenja predložiti pristojnemu kletarskemu nadzorniku (za bivšo Ljubljansko oblast v Ljubljani, za bivšo Mariborsko oblast v Mariboru) točno izpolnjeno »Prijavo slajenja mošta« po obrazcu A, ki je dodan pravilniku k zakonu o vinu. Ako banska uprava ni izdala občega dovoljenja za slajenje, more posamezni vinar po dokažani potrebi dobiti od pristojnega kletarskega nadzornika izjemno dovoljenje za slajenje (osebno ali individualno dovoljenje). Za to pa mora prositi, odnosno predložiti izpolnjeno »Prošnjo za dovoljenje slajenja mošta s sladkorjem« po obrazcu C, ki je tudi dodan pravilniku k zakonu o vinu. To ni mogoče pred redno trgatvijo, marveč šele po pravočasni trgatvi, ko moremo dokazati, da li je slajenje res potrebno ali ne. Predčasno vložene prošnje se ne morejo upoštevati. Ker mora biti »Prijava« (po obrazcu A),, kakor »Prošnja« (po obrazcu C) vsekdar v dvojniku, priporočamo tiskovino ža to, s čimer si prihranimo, mnogo zamudne pisarije. Doznali smo, da ima take tiskovine v zalogi »Mariborska tiskarna« v Mariboru. Da li tudi še katera druga tiskarna, nam ni znano. Na vsak način pa je treba sprejeti v tiskovino prav vse besedilo iz predpisanega obrazca, torej tudi določeno besedilo za rešitve kletarskega nadzornika. Iz povedanega je jasno razvidno, kdaj je treba rabiti »Prijavo« (A) in kdaj »Prošnjo (C). Zamenjave ne sme biti. Pomniti je med drugim še tole: Slajenemu vinskemu proizvodu ne smemo dodavati vinske kisline ’ ne ci-tronove kisline. Tudi ne smemo takega vina označevati z besedami: pravo, pristno, prirodno, naravno, naturno, originalno itd. Izjemna dovoljenja za sla-ienje se ne morejo izdajati vinskim trgovcem in vobče osebam, ki kupujejo ^grozdje za predelavo v vino. Slajenje se tudi ne more dovoliti za mošte od preranih trgatev in od najslabših trsnih vrst, ki — zlasti v mrzlih legah — sploh nikoli prav ne dozore. Moštov samorodnic in njih mešanic z žlahtnimi mošti ne smemo sladiti. Seveda tudi takih vin ne. Zakon o vinu ne pozna nobene razlike med zatrošarinjenim sladkorjem in ne-zatrošarinjenim sladkorjem. Leta 1933. šo slovenski vinarji zahtevali in dobili nad 30 vagonov nezatrošarinjenega sladkorja za umetno popravljanje grozdnih moštov. Slo ga je nekaj tudi za druge svrlie. Tako je sladkorna industrija dobila zanj samo od slovenskih vinarjev okoli 2 milijona dinarjev. Vprašanje ob- stoja slovenskega vinarstva s tem ni rešeno, baš nasprotno. Neke druge vinorodne pokrajine naše države namigujejo, da Dravska banovina vobče ne more vinarlti brez umetnega popravljanja, kar škoduje slovenskemu vinarstvu. Izgledi za letošnjo trgatev niso najslabši. Ponekod kažejo gorice odlično, drugod pa trdijo že od sredi poletja sem, da brez sladkorja me bodo izhajali. Resnica je, da je pomladna pozeba — na srečo že prve dneve maja — tu pa tam napravila škodo, toda v ustrezajočih zemljah in legah skoroda čisto nobene, Ponekod je suša ovirala pravilni razvoj trsja. Marsikaj še lahko popravi narava. V splošnem lahko rečemo, da je želja po nezatrošarinjenem sladkorju pri ne-katernikih večja od potrebe po slajenju, ki se da ugotoviti sploh šele ob pravočasni bratvi. Poslednji tedni in dnevi zoritve so za kakovost pridelka najbolj odločilni. Zato pa se naj nihče ne prenagli s trgatvijo, še manj pa s slajenjem, da očuvamo in čim bolj učvrstimo stari sloves pristne božje kapljice domače! Kraljevska banska uprava Dravske banovine doslej še ni izdala občega dovoljenja za slajenje in kletarsko nadzorstvo v Ljubljani, odnosno v Mariboru ne nobenega osebnega (individualnega) dovoljenja za slajenje iz navedenih razlogov. Za resnično potrebo slajenja pa bi naj bilo nekaj nezatrošarinjenega sladkorja vedno na razpolago, da se njega morebitna uporaba s predpisano kontrolo po finančni upravi lahko pravilno in pravočasno izvrši. Andrej Žmavc. Kaj bo z vinsko kupčijo? Bliža se vinska trgatev. Vinogradnik Vinogradniki prosijo oblastva za zaščito, kakor se je oblast zavzela za hmeljarje in jih zavarovala pred špekulanti na kmečki bedni položaj. Ko vinogradniki obveščajo svoje tovariše vinogradnike o minimalni ceni, jih tudi obenem prosijo, naj se ne prenaglijo z vinsko prodajo ter ne .silijo s svojim vinskim pridelkom na kupce pod označeno minimalno ceno. Vsakega takšnega kupca, ki je že ali bo kupil po sramotno nizkih cenah vinski pridelek, naj vinogradnik prijavi politični oblasti v kazensko zasledovanje, ker so oblastva že obljubila, da bodo vsako izkoriščanje ljudske bede strogo kaznovala. Trgovina z vinom v Dalmaciji je v zadnjem času prav živahna, zlasti v severni Dalmaciji. V vinogradnik krajih je vino popolnoma razprodano in se računa, da ga ni več na prodaj kakor kakšnih 100 vagonov. Te dni je šlo v Italijo in Češkoslovaško za približno 400 hi. V Šibeniku plačujejo črna vina po 250 do 270, opolo 280 do 300, bela vina po 330 do .350 dinarjev hi. V Kaštelu imajo le še malo opola, ki se prodaja po 300 dinarjev za hi. Na Hvaru, Visu, Korčuli in Belje-šču se prodaja vino po 300 dinarjev za hi. Jabolka v Franciji. Na željo jugoslo-venske vlade je francoska vlada sklenila dovoliti kraljevini Jugoslaviji dopolnili kontingent 15 vagonov jabolk na račun tretjega tromesečja in določiti kontingent 50 vagonov jabolk Jugoslaviji za četrto tromesečje. Dovoljenja za uvoz teh 65 vagonov jabolk bodo takoj razdeljena. Kako je s slivami. Kampanja pri prodati sliv v okolici Siska je v polnem jeku in teku. Prišli so predvsem trgovci iz Avstrije in Turčije. Slive se prodajajo po 1 do 1.20. Kakovost je zelo dobra. Padec cen na novosadskem hmelsketu tržišču. Cene hmelju so padle v zadnjem času od 1800 dinarjev na 1500, ozir o m s 1300 dinarjev. Naš lesni trg. Jesenska kampanja v trgovini z lesom se giblje v znaku nesigur-nosti. Nestalnost valutnih prilik, prepo-časnost likvidacij klirinških zahtev ter nejasnost v trgovskih pogodbah so glavne ovire pri trgovini z lesom. Dokler se ti nedostatki ne odstranijo, ni mogoče računati na lepše uspehe v lesni trgovini. Koruza v južnem Banatu. Letošnja kakovost koruze je slaba in pride na o-ra! komaj 6 do 7 metrskih stotov (50% od povprečnega pridelka). Tudi v bana-ških vinogradih bo letos slabša letina, žetev pa bo komaj krila potrebe za jesensko žetev. Domači ta&fiedi Vsakomesečne statistike, ki jih izdajajo Okrožni uradi, odnosno Osrednji urad za zavarovanje delavcev ter razne zasebne bolniške blagajne, izkazujejo tekom zadnjega leta sicer razveseljivo sliko nazadovanja nezaposlenosti, kar mnogi smatrajo za dokaz ali vsaj za znak, da prehajamo v naši državi iz krize in zastoja v gospodarskem življenju komaj čaka, da spravi svoj vinski pri-1 ter da bi bilo mogoče v dogledni dobi delpk brez vsakoršne nezgode v klet. Vinski pridelek v ptujskem srezu sicer ne bo prekomeren, temveč bo srednja dobra vinska letina v višjih legah, v nižjih legah pa bo pridelek zaradi pomladnega mraza zelo pičel. Po kakovosti bo letošnji mošt, ako nam ostane september z lepim toplim vremenom količkaj naklonjen, zelo dober. V Halozah in Slo-: venskih goricah vinogradnik komaj čaka na denar in zato bo silil z vinskim pri dglkom v prodajo. To bo slabo uplivalo na vinske cene, ker se, kakor se že danes govori splošno, in menda namenoma od neke strani razširja, ne bo ponudilo niti tako visoke cene, da bi bili pridelovalni stroški kriti. To bi bila najhujša -krivica in največji udarec za ubogega vinogradnika. Izrabil bi se njegov bedni položaj v špekulacijske namene. Vinogradnik rabi denar, da plača davke in si nakupi živež in obleko ter druge življenj ske potrebščine, da se prebije skozi zimo. Če ne bi tedaj vinogradnik prejel vsaj nekaj več, kakor ga stane vinski pridelek, tedaj bi nastopila takšna beda, zlasti po Halozah, kakor je še nismo imeli. Da se prepreči vsaka zloraba ubogega vinogradnika in se njegov neugodni in bedni položaj ne bi izkoristil, in to že sedaj, preden se prične trgatev. Izvoljeni zastopniki vinogradnikov so imeli 7. septembra sejo, na kateri so postavili minimalne cene letošnjemu vinskemu pridelku. Pod temi cenami naj bi se prodaja vinskega mošta in vina ne vršila, in bi se morale vse pogodbe pod to določeno ceno razveljaviti, vsakega izkoriščevalca vinogradnikov pa, ki je sklenil ali bi sklenil drugačno pogodbo, občutno kaznovati z globo in z zaporom. Minimalne cene so sledeče: A) za mešana vina po sladkornih stopnjah: do 14 stopinj sladkorja 2 Din, do 16 stopinj sladkorja 3 Din; do 18 stopinj sladkorja 3.50 Din. do 20 stopinj sladkorja in več od 4 Din naprej. B) za sortna vina od 20 stopinj naprej od 5 Din dalje. Te cene nikakor niso pretirane, saj stane navaden kis že več kakor 1 Din liter. odstraniti vsaj uajhujše izdatke depresije. Zadnja od SUZOR-a v Zagrebu izdana statistika, ki mi je pri roki, za mesec junij tega leta kaže, da je bilo pri vseh Okrožnih uradih v državi zavarovanih 585.130 delavcev in namenščencev obojega spola, za 18.391 več ko v mesecu' maju t. 1. in za 16.489 več nego v mesecu juniju lanskega leta. Krivo bi pa ravnal, kdor bi hotel iz tega izvajati uvodoma navedene zaključke. Ako bi bila naša država prvenstveno industrijska in bi se gospodarska kriza ne raztegala predvsem tudi na kmetski stan, ki tvori večino prebivalstva v državi, bi gornji podatki bili zadovoljivi in morda res znak ali celo dokaz za poje-njavanje depresije. Tako pa moremo navedene činjenice vzeti samo kot znak delnega izboljšavanja prilik v naši industriji, ne da bi se bile razmere našega kmetijstva v splošnem le količkaj izboljšale. Pa tudi to navidezno in le enostransko Številčno popravljanje prilik ne vzdrži kritičnega pogleda, ako obrnemo medaljo tudi na drugo plat in vidimo sledečo sliko: Meseca junija t. 1. je bilo zavarovanih delavcev in nameščencev z dnevnim zaslužkom do 8 Din 76.975, od 8 do 24 Din 283.384, od 24 do 34 Din 95.241, od 34 do 48 Din 62.107, ter nad 48 Din 68.023. Večina naših delavcev zasluži torej dnevno do 24 Din. Statistika pa kaže dalje tudi- to, da je znašala v 1. 1934 povprečna zavarovana dnevna mezda 22.21 Din, letos pa doslej povprečno 21.56 Din, kar pomeni padec za povprečno 65 para na dan. Saj je značilno, da je kljub porastu zaposlitve za 16.489 oseb v juniju letos napram juniju 1934 znašala zavarovana mezda 315.36 milijonov Din napram 315.77 milijonom Din v juniju 1934. To je dokaz, da padanje brezposelnosti gre na račun zaposlenih, kojih mezde stalno padajo. Razmerje med mezdami v 1. 1933 in danes kaže, da je pač na vsakih 10 doslej zaposlenih prišel še enajsti zaposlenec, toda na račun one desetorice. Ako zasledujemo razvoj še za nekaj let nazaj in pogledamo v 1. 1930, ko je bilo stanje mezd najvišje, Dvoie perečih socialnih vpraiani Padanje brezposelnosti, obenem pa mezd - Potreba zakona o minimalnih zaslužkih — Nedostatna kontrola o zaposlitvi tujcev najdemo v primerjavi z današnjim stanjem, da je prišlo lta 8 v 1. 1930 zaposlenih do letos četvero novozaposlencev, a vsi na račun one osmerice. Takšno je stanje v splošnem v državi, in prav nič ne dvomim, dasi številk speoijalno za Maribor in okolico trenutno nimam pri rokah, da razmere tudi tu v glavnem odgovarjajo gornjim podatkom. Kaj nas uče te številke? Jasno nam govore, da niso prva in glavna potreba morda nove volitve v Okrožne urade in Osrednji urad za zavarovanje delavcev* niti obnova socialistične stranke, ampak da je prva in najnujnejša potreba, da se donese zakon o osiguravanju minimalnih zaslužkov. Tu bi naj gospodje, ki se smatrajo za zveličarje delavstva, zastavili svoje sile, mesto da se v znoju svojih obrazov pehajo za novo cepljenje delavstva v stranke in vse mogoče med seboj se pobijajoče strokovne organ**3" cije, ki samo slabijo moč in udar nosi delavstva. Drug hi enako važen problem je za naše domače delavstvo in nameščenstvo vprašanje zaposlitve tisočev in tisočev tujcev v naših industrijah. Imamo pač zadevne zakone, ki so se pa izkazali kot nezadostni — bodisi sami po sebi, bodisi po načinu izvajanja! — za obrambo našega domačega delovnega trga in naših držvljanov pred tujo invazijo. Poznani industrije, kjer je med 300 delavci in nameščenci najmanj destina inozemcev, ne da bi bilo za to le količkaj potrebe. Poznam industrije, kjer »obidejo« zakonske določbe in odredbe oblasti, n. pr. o dobi, v kateri se mora gotovemu poslu priučiti namestnik sedaj tam zaposlenega inozemca, na ta način, da tega namestnika tik pred potekom »učne dobe« pre-meste »iz nujne potrebe« v drug oddelek, inozemcu pa pridele novega namestnika »v učenje«, s katerim se manever tik pred potekom »učne dobe« obnovi. Tako ostane tujev večno nenadomestljiv in je seveda temu primerno tudi njegovo obnašanje napram našemu delavstvu drzno in oholo. Na žalost so naše oblasti, katerih naloga je kontrola nad zaposlitvijo tujcev, vse prelahko jemala svojo nalogo, čujem, da so v zadnjem času svoj postopek poostrile. Sodili bomo po dejanjih! v. S. Uganil je. Na mizi zapoje telefon. Uradnik dvigne slušalko in vpraša: Halo — ali je tam kdo Glas na drugem koncu mu odgovori: Uganili ste, gospod. J Mariboru, 'dne 18. IX. 193E artborski »V e 5 e r n 1 Tč« Julra. Stran fhotdocske JMvite Maribor je dobil letos 40 novih zgradb v vrednosti okrog 30 mihionov Gradbena sezona ni bila tako slaba — Privatniki so zgradili 11 visokopritilčnih, 15 enonadstropnih, 6 dvonadstropnih, 6 trinadstropnih in 2 štirinadstropni hiši — Okrog 250 novih modernih stanovanj Če pogledamo bilanco letošnje gradbene sezone, izvemo,' da je dobil. naš Maribor 40 novih stanovanjskih hiš in z njimi nad 250 modernih stanovanj. Na delovnem trgu se letošnja gradbena podjetnost sicer ni občutila, kakor tudi ne v perečem najemninskem vprašanju, ven dar se je v današnjih težavnih prilikah razmeroma dosti gradilo, saj je bilo investiranega v gradbene namene okrog 30 milijonov privatnega kapitala. Tudi se je Maribor po svojem teritorijalnem obsegu že tako raztegnil, da se nove zgradbe izgube med starimi. Nove zgrad be pa tudi niso imele nobenih posledic Slede najemnin, ki so zelo visoke in ponekod celo pretirane, kar je dokaz, da je bila in da je še danes v Mariboru precejšnja stanovanjska mizerija in primanjkuje zlasti manjših stanovanj. Med novimi zgradbami jih je pretežna večina že dograjenih, nekaj pa jih še Krade in bodo še letos izročene svojemu namenu. Bilanca letošnje gradbene sezone nam pove, da je zrasla nova vi-s°kopritlična hiša v Turnerjevi ulici, visokopritlična na Radvanjski cesti, enonadstropna na Kamniški cesti, enonadstropna vila v Stritarjevi ulici, lesena enonadstropna stanovanjska hiša v Be-zenškovi ulici, visokopritlična v Aljaževi ulici, enonadstropna v Bolfenkovi ulici. enonadstropna v Einspielerjevi ulici, Štirinadstropna stanovanjska in obratna na Grajskem trgu, enonadstropna stanovanjska hiša v Dalmatinski ulici, visokopritlična v Metelkovi ulici, dvonadstropna v Kejžarjevi ulici, enonadstropna v Gosposvetski ulici, enonadstropna v Vrbanovi ulici, visokopritlična v Dalmatinski ulici, visokopritlična v Beograjski ulici, enonadstropna v Stritarjevi ulici, enonadstropna v Turnerjevi ulici, visokopritlična na Kamniški cesti, trinadstropna v Vrazovi ulici, tri trinadstropne stanovanjske hiše na vogalu Prešernove in Maistrove ulice, enonadstropna vila v Koroščevi ulici, dvonadstropna stanovanjska hiša v Gosposvetski ulici, enonadstropna na Tomšičevi cesti, dvonadstropna v Aškerčevi ulici, dvonadstropna v Cankarjevi ulici, visokopritlična v Beograjski ulici, dvonadstropna v Kejžarjevi ulici, trinadstropna v Prešernovi ulici, visokopritlične stanovanjske hiše pa še v Aljaževi ulici, Dalmatinski, Jadranski in na Radvanjski cesti. Mimo novih zgradb je bilo izvršenih tudi več adaptacij in nadzidav, pretežno v stanovanjske namene. Še letos bo dograjena nadalje štirinadstropna trgovska in stanovanjska hiša, ki jo gradi ljubljanski trgovec g. Batjel na Aleksandrovi cesti. V Kejžarjevi ulici bo še letos pričel graditi dvonadstropno stanovanjsko hišo mariborski stavbenik g. Rudolf Kiffmann. Ko bodo vse formalnosti glede oddaje del za nove šole, katerih temeljni kamen je že položen in blagoslovljen, končane, bo pričela tudi mestna občina mariborska takoj graditi. Letos so precej gradili v sredini mesta. dočim je prejšnja leta bila gradbena podjetnost živahnejša le na periferiji. K smotreni zazidavi centruma mesta, ki bi jo morali forsirat vsi merodajni či-nitelji, bi nedvomno mnogo pripomogle znatnejše olajšave, graditeljem. Tako pa uživata danes iste ugodnosti graditelj v središču mesta kakor graditelj hiše ali hišice tik na meji ob Betnavskem gozdu Pričakovati je, da nam bo bodočnost prinesla v tem pogledu nove reforme. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 K V sredo zadnjikrat kulturni velefilm Goreči meg Pekel na zemlji) Od četrtka dalje sijajna veseloigra „Zene( ki te ne udaio Na planinah ni greha. , Pride AMPHU’RYON. Willy Fritsch, Kathe Gold, Adele Sandrock in Paul Kemp. Kino Union danes »Žrtev ljubezni«, dunajski film prekrasne vsebine z Luiso Ullrichovo in Hansom Moserjem. Stfarkudieva o^roiiena Ugoden zaključek zadnjega dejanja usodne tragedije Danes dopoldne se je pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča odigralo zadnje dejanje žalostne usode Markucijevih in Mihe Zemljiča, ki so bili v znanem ^onstre procesu oproščeni kazni za-r‘idi umora neznanega moškega v Be-PRiškem gozdu, izvršenega pred 15 etl- Pred porotnim sodiščem je bila Pred desnimi leti spoznana za krivo ln obsojena na tri leta težke ječe tudi ?®na Ivana Markucija Ana Markuci-Jeva. Ona je kazen presedela v begunjski ženski kaznilnici. Porota je obsodila Ano, ker je baje pri nalaganji^ »mrliča« na voz na domačem dvo -r>šČu svetila s svetiljko. Da bi pa bila ^reha oproščena tudi Ana, je njen zagovornik dr. Komavli dosegel obnovo ^ocesa tudi proti njej, kar je sodišče dovolilo že na podlagi oprostilne razsodbe proti Ivanu in Antonu Markucl-■1» ter Mihi Zemljiču. jeva zagovarjala pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval okrožni sodnik'g. dr. Lenart ob orisedstvu okrožnih sodnikov gg. dr. Kotnika in K o 1 š k a. Obtožnico je zastopal državni tožilec g. dr. H o j-n i k. obtoženko pa je branil odvetnik dr. K o m a v 1 i. Iz poštne službe. K poštnemu uradu v Slovenjgradcu je premeščen Stanko Ribarič, doslej pri tukajšnji pošti I. Ne bo obešen. Posestnika Jakoba Budija iz Nunske grabe pri Ljutomeru je bil zaradi znanega umora Nunski grab' dne 19. junija obsojen pred mariborskim velikim kazenskim senatom v smrt na ve-šalih. Stol sedmorice v Zagrebu pa mu ie znižal kazen na 20 let robije. Z gradnjo novih šol v magdalenskem okraju še niso pričeli, ker ni še prišla zadevna rešitev banske uprave. Prvi jugoslovanski sadni sejem bo v Mariboru v dneh od 24. do 26. oktobra. Bo to prva prireditev te vrste v naši državi, pripravlja jo 16 sadjarskih podružnic. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru razglaša: Vajenci in vajenke za 2. in 3. rzred, ki še niso vpisani, naj se zglasijo do 20. tm. dopoldne na mestnem poglavarstvu zaradi vpisovanja. Kdor bi se neopravičeno javil po tem roku, bo od obrtne oblasti poklican na odgovor. STARŠI! UČENCI! Poceni vse šolske potrebščine! Kje? Na Aleksandrovi c. 13 v knjigarni Tiskovne zadruge. Prepričajte se! HALO — HALO! Vse šolske knjige, najcenejšc zvezke, svinčnike, peresnike dobite na Aleksandrovi cesti 13 v knjigarni Tiskovne zadruge. Starši, učenci, oglejte si našo zalogo! Rdeči križ Krčevina-Košaki priredi v nedeljo 22. sept. v gostilni g. V. Korena v Krčevini, Aleksandrova cesta (Tafer-na) trgatveno veselico z godbo, petjem in razno zabavo. Začetek ob 15. uri, vstopnina 3 Din. Dohodek v korist uboge šolske dece! Vabi odbor. Plesna šola K. D. Triglav v Gambri-novj dvorani od 8.—11. ure vsako sredo in soboto. Otvoritev 21. 9. Interesenti, kateri pomotoma vabila niso dobili, naj se javijo vodstvu. Iz »Nanosa«. Jutri v četrtek ob 20. uri predava tov. prof. Bizjak o notranjem in zunanjem poslovanju emigrantskih društev. Udeležba obvezna, bodite točni! Nočno lekarniško službo imata danes Albaneževa in Vdmarjeva lekarna, jutri pa Sirakova in Savostova. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutra; na prazen želodec čašo prirodne Franz Josefove grenčice Registrirano od nvnistrstva za socialno Dolitiko in narodno zdravic S. br. 15.485 od 25. V 1936 Sodišče je Ana Markucijevo oprostilo krivde pri umoru neznanca in ie bila oprostitev le logična posledica oprostitve omenjenih treh oproščen-cev. Tako je dobila tudi Ana Marku-cijeva svoje zadoščenje pred sodi-Danes dopoldne se je Ana Markuci-'ščem. Med nebom in zemijo, življenjem in smrtjo Včeraj je bila delavska skupina mest-!‘ef. električnega podjetja določena, da 'Z0llra žiCo nove Cestne obločnice pred ^lezmčarjevim stadionom na Tržaški cesti. 1 ripeljaii so veliko vzpenjalno lestev, na katero se je v višini 8 m vzpel i ^ Vertič- Imel je nalogo, da izolira elektrovodno žico od 380 voltov napetosti. Nenadoma pa se je začela lestev majati. V trenotku premisleka se je Vertič viseč med nebom in zemljo, odločil: Ni Prejel za žico, skozi katero teče 380 voltov močan električni tok. V duhaprisot-nasti je skočil z lestve v globino 8 m in k sreči obležal na tleh nepoškodovan. Vzpenjalna lestev pa je zgrmela preko Plotu Železničarjevega stadiona in podrla zunanio mrežo in strebra teniškega igri- šča. Pozvani reševalci so lestev, ki se je vpognila v lok, zopet dvignili. Naročniki »Večernika« iz Tyrševe (Gornje gosposke), Gregorčičeve, Krekove, Koroščeve, Vrazove ulice, Jugosl. trga, Vilharjeve, Kamniške, Vinarske, Urbanove, Kosarjeve, Medvedove, Čopove ulice in Livade naj oprostijo, ako ne bodo prve dni dobivali lista v redu, ker nosi v ta rajon novi raznašalec. — Uprava. Kraljica mariborski revi. Včeraj je pre jela mariborska policija iz dvora v Beogradu velik zavoj z naročilom, da'ga izroči revi Mariji Grebenc, ki stanuje v Danjkovih barakah, kot dar Nj. Vel. kraljice Marije. Na novi opereti dela tukajšnji režiser P. Rasberger. Naslov ji bo »Rdeči nageljni«, deianie se vrši v dobd ilirizma. Po lizolu je segla 231etna Rozalija F. iz Studencev. Prepeljali so jo v splošno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Klopotec vzrok fizičnega spopada. V Spodnji Ložnici je krojač G. Š. zbil s sosedovega drevesa klopotec, ker ni mogel spati. Radi tega je prišel razburjeni sosed z ženo k njemu. Vnel se je prepir, ki se je končal s spopadom. Sosedom se je posrečilo obe stranki pomiriti, radi pri-zadjanih poškodb pa je zadeva prijavljena državnemu tožilstvu. Nesreča invalida. Včeraj proti večeru se je zelo hudo poškodoval 511etni invalid Anton Verbovšek iz Kamnice. Ko je hotel po stopnicah v javno stranišče na Glavnem trgu, mu je spodrsnilo in nesrečnež je tako padel, da si je zlomil desna rebra. Ponesrečenca so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. 2rSamo, da bom imela mir.« Vzela je pismo in brez pozdrava in odzdrava zdirjala s svojim konjem dalje v jesenski gozd. Zdravnik je strmel za njo. dokler ni izginila za ovinkom, potem je vzpodbodel konja in odjahal proti Hrušnici. Sida je drvela dalje kakor da bi jo preganjali napadalci. V roki je držala Frangeževo pismo in srce ji je divje bilo. »Kaj mi je napisal? Naj ga res odprem in preberem?« V globini goščave je ustavila konja in obotavljaje se zrla na drobno reč v svoji roki. Potem je počasi raztrgala ovoj. izvlekla pismo in ga razgrnila. Njen pogled je mrzlično požiral besede in stavke: »Ljuba Sida! Dasi sem v zadnjih tednih preživel nešteto težkih trenotkov, so bili vendarle sinočni v kavarni „Bristol” in oni po odhodu najtežji. Tvoja žalitev me ni zadela zaradi žaljivosti, ampak zaradi tega, ker mi je dokazala, da me sovražiš in zaničuješ. Povedala mi je razločno. kaj misliš o meni. Dobro vem, da je med nama sedaj vse končano in ne moreš več s poti, po kateri stopaš, dasi si morda sama prav tako kakor jaz prepričana, da ne more voditi v srečo. In vendar čutim po si-nočnem srečanju neutešljivo potrebo povedati Ti, da nisem tak, kakršnega si me predstavljaš. Prepričana si. da Te nikoli nisem resnično ljubil in sem ljubezen do Tebe le hlinil, da bi postal tvoj mož in s tem bodoči gospodar na Silanovini. Okoliščine, v katerih sva se razšla., Ti res dajejo popolno pravico soditi me tako. Toda za vsem se sk-riva nekaj, česar ne veš. pa lahko v enem samem hipu izpriča, da se motiš. Sida! Veže me sicer moška obljuba in ne bi smel govoriti, vsaj sedaj še ne. Ali pa, saj si itak že zaročena? Toda trpljenje, ki si mi ga povzročila s sinoč-nim nastopom, je preveliko. To trpljenje me sili k izpovedi. Ta izpoved je, da sem Te resnično ljubil, morda veliko bolj, kakor sem sam vedel, in Te ljubim tudi še vedno, dasi poizkušam vse. da bi to ljubezen zatrl. Nisem Te ljubil zaradi Tvojega prejšnjega bogastva in polom Silanovine me je morda navdal prei z veseljem, kakor z žalostjo, ker sem se zavedal, da so z njim odstranjene ovire, ki bi se lahko postavile med naju. Vdahnil mi je prepričanje, da bi se sedaj lahko nemoteno poročila. Dalje prihodniič hb—iiiiiiiii i mn1 “'in'mn—iM,' ' h iiv&jeHja fo sveta Mačke — tlhotapke Carinski uradniki v Carigradu so že del j časa opazovali, da se na rafiniran način vrši tihotapstvo kokaina v carigrajske jetnišniške zapore, kjer se .ie potem kokain delil med kaznjenci. Navzlic še tako poostrenim preiskovalnim meram pa dolgo časa ni bilo mogoče priti zagonetni stvari do dna. Pred nedavnim je slučajno neki stražnik opazil, kako skače kaznilniška mačka ponoči preko zida in kako se po isrti poti vrača nazaj. Pohitel je za njo ter jo ulovil. Pod trebuhom mačke je visela pritrjena mala vrečica, v kateri je bila večja količina kokaina. Na podlagi tega so se vršile zasliševanja, katerih rezultat je bila ugotovitev, da so kaznjenci tako zdresirali mačko, da je šla vsak večer v neko hišo, kjer so ji nadeli vrečico napolnjeno s kokainom. Levinja in minister vojne Minister vojne južno-afrikanskega do-miniona Pirov se je te dni nahajal v bližini Johannesburga na lovu na leve. Nenadoma je opazil levinjo, nameril puško proti njej, sprožil in jo ranil v levo nogo. Levinji se je posrečilo, da je pobegnila, minister pa se je podal za njo, toda kmalu jo je izgubil iz vida. Nenadoma pa se je iz ozadja levinja pognala proti ministru in ga poteptala na tla. Toda Pirov je bil toliko prisoten, da je M I ■IIIIIIMUrTIIIIIIII II HIIIMilllill'lilMIIMIIlB Razno OPP V.V r- YZ\. fcovine, litine ter vsakovist-jie stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah vsako množino JiHiin Gustin- čič, Maribor, ul. 14. TiVcnlvrnova 3704 KOTLE ZA ŽGANJEKUHO. bakrene brzoparilnike (»Alfa«) s pripravo, ki je tudi za žganjekuho, kotle za svinjsko krmo in perilo, vse solidno delo. dobite najceneje samo pri tvrdki Jakob Kos na Glavnem trgu 4. 4053 . T. SOKLIČ & v br:rA leKsnndro^®’-^ Zastopnike SDreimem ŽIMNICE tične, tapecirane vložke, oto-mane, kauče, naslonjače v veliki izbiri oglejte si pri Novaku. Vetrinjska 7, Koroška 8 P&sest VILO štirisobno, gospodarski prizidek soba, kuhinja in njiva, ■pri Mariboru 100.000 Din. — Družinske liišc od 15.000 Din naprej. — Razna posestva do 120 oralov. _ Gostilne, vile, prodaja Posredovalnica, Masi bor, Slovenska ul. 26. 4183 Prodam Sobo odda OPREMLJENA SOBA izvrstna domača hrana, se odda. Tomšičeva 5. 4179 Sianovanie________ še na tleh ležeč naperil proti levinji dva strela, in je levinja kmalu nato poginila. Sftodm $£Šm§e Kralj toreadorjev — žurnalist, pesnik ter njegova oporoka. Na rogovih zbesnelega bika je nedavno končal svoje življenje sloviti torea-dor Ignacij Sanches Mcjiasa, nazvan kralj toreatorjev. Mejias je zapustil v oporoki svoje milijonsko imetje literarnemu in umetniškemu društvu »Van-guardia« v Sevilli. Med zapuščino se nahaja tudi krasno posestvo »Pino Montano«, ki je tudi sedaj last omenjenega literarnega društva. Ta oporoka Slovitega toreadorija bi se morala zdeti čudna vsakomur, ki ne bi vedel, da je bil slavni Mejias tudi novinar in pesnik ter da se je ves prosti čas pečal z novinarstvom in pesnikovanjem. Službene objave OOLNP, Maribor. V nedeljo 22. t. m. bodo naslednje tekmec V Čakovcu ob 15.30 prvenstvena tekma ISSK Maribor:Cakovečki SK. Službujoči odborniik g. Jelačič. V Mariboru o>b 14.30 na igrišču ISSK Maribora pokalna mladinska tekma ISSK Maribor:SK Železničar. Službujoči odbornik g. Franki. Na igrišču SK Rapida ob 15.30 prijateljska tekma SK Viktorija:SK Rapid, predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Fišer. V Ptuju ob 15.30 prvenstvena tekma SK Ptuj:SK Gradjanski. Službujoči odbornik, g. Vuga. V Murski Soboti o.b 15.30 prvenstvena tekma SK Mura:SK Lendava. Službujoči odbornik g. Senica. Tajništvo. SESALKA ZA VINO skoraj nova, ugodno naprodaj. Ogleda se jo pri Gustinčiču, Tattenbachova 14. 4180 KORUZO drobno in debelo ter oves po 135 Din za 100 kg oddaja Kmetijska družba. Meljska ce sta. Telefon 20-83._____4084 REGENTIN Igle za pletiilni stroj »Regen-tin« in sicer cilinder štev. &0 in 132 in patent štev. 30, 66. 84. 42. vsega 873 komadov. Jz konkurzne mase Josipa Tomažič proda en bloc konkurz= ni upravitelj dr. L. Miihleisen, Maribor. Sodna ul. 14. 4111 ' MOŠKO KOLO dobro ohranjeno, je ugodno naprodaj. Podlesnik, Vinarska ul. 13-________________ 4175 MAŠILNIK (Korkstoppehnaschine), pripra ven za trgovce z vinom, tri marmornate plošče, obseg 60. Kavarna »Union«. Meljska 12 417T Kupim KOTELJ ZA ŽGANJE dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Večernika«. 4174 STANOVANJE s pohištvom za dvexosebi oddam. Tržaška 3. 4181 STANOVANJE oddam s 1. oktobrom. Bolfen-kova ulica 10, Studenci-Mari* bor- 4182 Višek naivnosti. — Pomisli, kako naiven je moj mož. Že tri leta sva poročena, pa mi še vedno pred zajtrkom čita vsa pisma kakor da bi jih ne bila že sama prej prečitala. Katera je najlepša? — Mamica, danes smo v šoli glasovale, katera izmed nas je nailepša. Sokotskevede Sokol Tezno. Nastop združenih sokolskih društev Maribora in okolice bo v nedeljo 22. t. m. na letnem telovadišču Sokola na Teznem. Ob 'A\4. uri povorka s Kralja Petra trga. Ob Vi 15. lirj javni •nastop. Po nastopu velika ljudska ve-se*'" ca. Sodeluje središka sokolska nodbi'* Ako bi bilo v nedeljo slabo vreme, se pre loži prireditev na prihodnjo nedeljo 29. No in katera je zmagala? — Nobena vsaka je dobila samo en 11. m. Mariborčani in okoličani, v nedeljo l vsi na Tezno! Zdravo! Lepo iesevtsko blago po 8 DIN 4068 r~- premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih preieli ob tragični smrti našega iskreno ljubljenega sina, nečaka in bratranca, gospoda Frica Pučelika industrijalca kakor za številne krasne vence in cvetje, se vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini za ganljive poslovilne besede gg. dekanu Sagaju, županu Kodriču, šol. upravitelju Ivanušu in Mirku Kranjcu, načelniku framskega gasilskega društva, ki je obenem požrtvovalno vodil ves pogreb. G. dr. Kralju za vso prijateljsko skrb in pomoč, za prelepo žalno petje v cerkvi in na grobu zboru pekovskih mojstrov iz Maribora irfvpevskemu društvu v Framu. Nadalje gasilnim društvom za mnogoštevilno udeležbo, gg. lovcem za zadnji tovariški pozdrav, šolski mladini, domačim uslužbencem in končno vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. ,£ram, dne 18. septembra 1935. Družine: Pučelik. Jdbstl, fteschitz, Šetinc. Izdaia teooaosck »Jmtsa« v Liubijanti predstavnik izdajatelja in uredili’ STANKO • 'M DIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik . l ELA v Maiiborp,