\ 203. Številka. Ljubljana, četrtek 6. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. lohaja vuk dan, izvcemsi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja p polti preieman ca avitro-ocerike deiele ca celo leto 16 gld., za pol leta 8 ghL, ■a AetirC leta 4 gld. — Za Ljubljano brea poiiijanja na dom aa oe> ^to 18 gin., aa četrt leta 3 gld. 80 kr., ca en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na Asm se računa 10 kr. u mesec, 30 kr. ca eetrt leta. — Za tuje del'« toliko već, kolikor poštnina iznala. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in z* Šljake volja inilana cona in sioer: Za Ljubljano ca četrt leta gld. 50 kr., po polti prejeman ca četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetaristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo en*at tiska. 5 kr., ee ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj m icvole trankiratL. — Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo jo v Ljubljani v Frano Kolmanovej hifti ftt. 3 „gledalifika stolba". Opravniltvo, na katero naj se blagovoUjo pošiljati naročnine, »klamaoije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej biti. Telegrami. Peterburg 4. septembra. Oficijalno ce poroča iz Gornjega Studena 4. t. m.: Rusi so včeraj z naskokom vzeli Turkom mesto Lovca (Lovac). Berlin 4. septembra. „Kreuzzeitung" poroča: Rusi so vzeli 1. septembra Suhumkale. Turki so se vzmaknili na ladije. Upor Abhazov je potrt. Bukurešt 4. septembra. Ruska armada pod poveljstvom velikega kneza Nikolaja bode precej začela ofenzivo. — General Cernat prevzame pod knezom Karlom komando rumunske armade. London 3. septembra. Dopisnik v .DaiV Newsu poroča, da je sam zopet v Šibki bil in videl, da je Sulejman paša popustil pisel, z naskokom vzeti sotesko, temuc je v oližino Odmarširal, da reorganizira svojo vojsko. Nekaj bataljonov stoji brez napadov sli formalno na višinah Rusom nasproti in nekaj mešanih bataljonov v Šibki. En del ruske pomoćne vojake je zopet odšel. London 4. septembra. Telegrami iz JErzerunia poročajo v „Daily Nevvs", da se Turki pripravljajo (?) marširati na Alek-gandropolj. Bukarešt 2. sept. Mašine za dva podunavska monitorja, katera so Rusi Turkom vzeli, so iz Francoskega prišle, skozi Nemčijo in Avstrijo, ki sta to vojno robo brez ugovora pustili prehajati. Vojska. Denes imamo veselo in za dalnje vojevanje morda prevažno poročilo zaznamovati. Rusi so z naskokom ali g tu rm oni vzeli mesto Lovčo ali Lovac pod Flevno. To je znamenje, da so Rusi uže ofenzivo proti Osmanu .začeli in sicer srečno. Napad na Plev no mora zdaj vsak čas pričakovati se. Kakor se iz Azije poroča, pustili so Turki Suhunkale in Rusi so ga obsedli. Upor kavkazkih Abhazov je zadušen in tako je možno, d* se ruska vojska tudi v Aziji še to leto bolj azvije, ker nema več npora za hrbtom. O Mvi pri Peli satu piše vojni dopisnik sta« „Presse sledečo sodbo: Čedalje verjetneje je, da je bil 31. avgusta Osman-paša pri Jelišatu tepen. Ruske depeše so vedno take da se jim sme verjeti in ena od denes pripoveduje, da se je pri Pelišatu 300 turški! trupel pobralo, kar je potlej mogoče, ako fć je Osman-paša z bojišča umeknri. Rusi so izgubili 10G0 mož in trde, da so bile turške izgube strašne. Na obeh straneh se je bilo 25,000 mož in da je Osman-paša pobit, je zato tam važnejše, ker se je tako dolgo pripravljal na ta ofenzivni napad. Dopisnik BDa:ly-NewsB v glavnem stanu velikega kneza naslednika piše o boji pri K a-ru h asa nk i <">j i, kjer je bil navzoč, sledeče: Boj nij bil bitka z enakimi bojnimi močmi, nego samo sokob, v katejreni je majhen a sila proti velikej presili junaško bila se. General Leonov je imel samo 3000 mož pehote, 500 mož konjice in 10 kimonov; Turki so napali z 12.000 možmi in so Ruse vedno nadkrilo-vali. Konec boja, izguba ruskih pozicij je brez pomena, ako Turki ne bodo višav, ki jih imajo llusi še v rokah, forsirali. Ruske izgube mrtvih in ranjenih znašajo 500 mož. O bojih v Šibki-soteski 25. avgusta poročajo „ L)aily-Newd": General Radecki je prišel s pomočjo in je rešil za trenotek po-ložje; Turki, ki bi se bili kmalu soteske polastili, bili so odbiti. Vendar je bilo položje za Ruse še vedno kritično. Turki so obkolili obe ruski ttanki, na desnej so pa postavili celo baterijo, ki je obvladovala cesto, ki pelje proti soteski. Naredili so tudi reduto, s katere se na cesto z več krajev lehko strelja, da se ne more hoditi po njej. Na ravno tej cesti je bil general Dragomirov ranjen in general Dorožinski baš tisti dan ubit. Še dve milji za sotesko dohajejo ruske vojake turške kroglje. — Z najvišjega vrhunca soteske ee vleče ozko gorovje doli do ceste. Ko se konča pol milje, pride se do ostre rti, kjer je ruska reduta, ki varuje ruske baterije te strani. Še kake pol milje naprej je zopet druga rt, na tej pa je turška reduta. Ruski poveljnik bi bil moral to zasesti; a imel je na razpoloženje samo en polk — 3000 mož in pa drob-Ijaje bulgarske legije — komaj zadosta, da se je varovalo, da Turki v sotesko nijso prišli. Kmalu je bilo jasno, da je treba dveh regimentov, ako se hoče ubraniti ljutim Sulej-manovim napadom. Visočini, kjer je ruska in turška reduta, sti obe gosto poraščeni, kakor tudi gorovje, ki ja veže. General Radecki pomikal je svoje vojake, varovan z drevjem dalje in je z več baterijami začel ogenj proti turškim redutam. Ob enem je poslal vojake na drugo stran, kjer leži Gabrovo, da bi od tam tudi napadali redute. — Rusi so kakor Indijani plazili se za drevjem dalje, a drevesa so bila pretenka, da bi dobro varovala, ker so vojaki pomikaje se naprej, morali vedno streljati. Kmalu so prišli na kakih 150 črev-ljev do redute. Tukaj pa bo bile ovire, ki so se na prvi pogled zdele nepremagljive. Turki so namreč drevje okolo redute posekali, da je ležalo po tleh. Začeli so Rusi šturmati, pa zapletali so se v vejevje, izpodtikali se, padali in tako so imeli velike izgube. Le malo jih je prišlo nazaj, da bi bili poročali o tem jurišu. Pa general Radecki pošlje nove pomoči. Napad so v novo poskusili. Zdaj pa so skusili več vojakov spraviti v tak kraj, od koder bi se bolj vspešno in krepko lehko obstreljavala ređuta, dokler bi napadujoče kolone ne prišle do redutnega parapeta. Ta napad bi se bil Kazanlik. Gotovo nij obče znano, da je kraj, kjer je zadnji čas vojskoval general Gurko s svojimi Kozaki, isti kraj, iz katerega največ rožnega olja v zapadno Evropo prihaja. Kazanlik, mesto, ki se nam je zadnje dni zbog svoje fitrategične vužnosti mnogokrat imenovalo, je tudi središče neke posebne stroke vrtnarstva, ali bolje poljedelstva, ki je ne najdeš na celem svetu. Okolo Kazaulika, ali blizu njega, 60 kraji: Cirpau, Giopsa, Karadša-Dag, Kojuu-Tepe, Jeni-Sagra; prebivalci vseh navedenih S2l pečajo se z onim izrednim pridelkom. Turek pripoveduje, da se je roža rodila isto noč, ko se je Mohamed v nebesa peljal. Bela roža nastala je iz potnih kapljic, ki so kapale raz svetega čela prerokovega, ko se je trudil proti nebesam; pot Borakov, one čudežne živali, katero je jahal, bil je začetek rumenim rožam ; iz nebeških kapljic pak, ki so kapale raz Gabriela, izvirajo rudeče rože. Grof Moltke, ki je Bulgarijo in Balkan dobro poznal, nazival je Tundžino dolino „kaž-mir evropski, turski Gulistan, rožno deželo". Rože tukaj ne rastejo, kakor pri nas, na pojedinih toriščih in v vrlih, ampak na prostom polji in v veliki obiluosti, kakor bi ne bile boljše od krompirja. Teško bi bilo misliti si kaj čarobuejega od teh planjav, obraščenili s krasnimi rožami; iu slikarju, kateri bi poskusil posnemati to podobo, ponašali bi gotovo, da je stvar pretiral. A bilo bi tudi nemogoče razločevati brezštevilne boje, ki jih oko tukaj vidi. Sto- tine milijonov cvetnega listja leže na zemlji in ne kinčajo več predmeta, ki razveseljuje naše oko. Računajo, da se blizu l/, cvetja tako izgubi; toliko ali še morebiti več, ga ne pride do polnega razvitka, ali se drugače pokvari. — Celi okraj, kojega središče je Kazanlik, pripravlja okolo 8000 — 9000 kilogramov rožnega olja. — Voda v tej dolini je izborno dobra in zdrava; studencev je mnogo in dajejo obilo vode. Imajo tudi nek obči sistem, po katerem polja zamačejo, kar je občudovanja vredno, ako se pomisli, da Bulgarija nij Lombardija. Cela dolina je podoba blagostanja, ker naravna rodovitost našla je skrbno pomočnico v človeškej roki. Kjer se ne goje rože, tam se pridela obilo koruzo, po gričih pa se pase živina. Kazanlik je mesto, ki ima karih 10.000 prebivalcev, iu obdano je s krasnimi gozdi; kmalu posrečil, kajti koma ml u j oči polkovnik je dejal, da doseže svoj cilj, ako dobo pomoči. Pošljejo se mu rezerve, a tudi te so bile odbite*. Zdaj pri jaha general Radecki sam, spremljan od enega dela svojega štaba. Na čelnik štaba, general Dimitrovskij, postavi se sam na čelo enega bataljona, razoglav; žalost se mu bere na lici. Zdaj prileti granata in pade predenj na tla, obsuje ga s prstjo in peskom tako, da je zgrudil se na tla in nekaj trenotkov v omotici ležal. Napad pa je napredvalo, ogenj je bil strašen. Sigurno in vedno so se Rusi pomikali dalje; zdaj so se plazili, zdaj se gnjeli skozi posekovje. Prišli so do redute, ter jo vzeli, a le za nekaj sekund. Obkolili so potem prostor z vseh stra-nij in so neprenehoma streljali, a vendar bo bili izrinjeni. Takoj so začeli Turki fronto in hrbet napadati, da bi branjenje podpirali. Izguba nij znana, a morala je biti strašna, kajti boj je trajal do pozne noči. Počasi se je ranjence spravilo v varnost. Reči se sme, da je bil napad nesrečen. Počasnost zdanje vojne. Razvajeni, kakor smo po zadnjih evropskih vojskah, mislili smo, da bode tudi rusko-turška vojska hitro pri kraji. Ko so Rusi kar na skok prešli Dunav, na drug skok po Balkan, menili smo, da takole osovrej bodo uže pred Carigradom. In to nas še tolaži, ves svet Turkom nij toliko surove moči zaupal, kakor so jo pokazali in je še pokazujejo. Ko leto in dan nijso mogli vstanka v Hercegovini udušiti, mislilo se je, da je Srbija dovolj, da Turčijo uniči. Ko to nij šlo, pa so se vendar Srbi držali celo poletje proti turškej armadi, stavili smo sangvinične nadeje v rusko redno armado in v brzi izid vojne. Vendar se je ta konec odtegnil nam in nij ga videti. In če stvari od druge strani preudarimo, na zadnje se Še čuditi ne moremo, da je tako. Ruske „Peterburgske Vjedomosti" imajo prav, ki pravijo, da se zdaj vidi, da to nij vojska dveh armad, ampak dveh narodov. Turki se bi jejo za svoj obstanek. Njihovi svečeniki jim dopovedujejo, da je Rus prišel iztrebit jih, prognat iz njih zemlje. Torej se branijo z obupom in fanatizmom, ka teri se tem lažje razpali, ker so vsacemu Mobamedanu, ki v boji pade, nebesa obljub ljene. Sicer so tudi mej Turki gotovo taki, ki imajo to gotovo zemljo z njeno bedo in ne srečo rajši, nego obetana nebesa, torej pred smrtjo beže, vendar vidimo, da s* turSki narod sam udeleži boja in da vojsk raste. Naposled pa ve& fanatizen Turkom ne bode1 nič pomagal. V igodovinl je poleg surove sile vedno pfevag> dajak tudi večja kultura. Tk vojuje na stran Rusov; *faj se zagrizeni sebičnjaki anglčacski 8e tako vesele nenadejahe turške sirove mod, naj nemški judje novinarsko kajenje mečejo na Ruse in na Slovanstvo, naj fygjari blebečejo o izgubljenoj veljavi ruske držae — na konci bode vendar Turek zmagan, in oni, ki zdaj prezgodaj triumfirajo, piskali V»do iz druge piščali. Baš ker je vojna s Turi Rusom po-Btala narodna vojska, ne bode imal ruski narod, ki je komaj deseti del svoje moči na bojišče postavil proti Turkom, ti so vse sile skupaj spravili, — tudi, ko bi diplomati mir sklepati hoteli, tudi ko bi zdatja ruska vojska res zmagana bila, kar pa niakor še nij, temuč je videti, da stoprav ta mjsec se stvari resno začno! Turkoljubi, ali bolj prav, Slovane ovra-žeči Časopisi ravno tako pretiravajo z\anje „ zmage" in kazano zversko moč turško, kakor so dozdaj enkrat strašno precenjevali Rusijo in se je zarad tega strašno bali, prv cej potem pa in včasi prej, kakor jim je baš na misel prišlo, govorili samo o gnjilobi, podkupil, pomanjkanji, nedisciplini, upornosti v Rusiji. Eno in drugo se je izkazalo, kot neresnica. Tako bodo tu prorokovanja turških prijateljev in njih dozdanje dnevno veselje kratke noge imele, kakor laži sploh. laški oreh, navadno drevo, daje les, s katerim se dobro trži. Lega je, kakor Moltke pravi, redke lepote. Mnoga drevesa pokrivajo se svojim ko-Satim vejevjem po 100 š. zemljišča, in v goz dih je vse živo in glasno divjih golobov. Šu menje vode se sliši od vseh stranij; nebo kaže zmirom izpremembe zavoljo bližnjih gora svež zrak napolnjen je s prijetno vonjavo. Okolo 25 (angl.) milj na jugoizhodu leži Eski-Sagra, ki ima 18 000 prebivalcev, in je tudi važno obrtno središče; tukaj in v okolici prideluje se najboljša turška svila in pšenica Kolikor toliko skrbna vlada naredila bi takim ljudstvom iz cele južne Bulgarije brž najbogatejšo in najrodovitejšo deželo evropsko Vojna, katera se v teh lepih in rodovi tih dolinah zdaj vojuje, bo gotovo gojenje rož uni čila, — vsaj za nekaj let. A. J. Politični razgled. V Ljubljani 5 septembra. V clrinvnem »boru se je oglasilo davkovskej reformi uže 17 govornikov k besedi, mej temi tudi slovenski poslanec Viljem Pfeifer. Cesnrjevič Rudolf je v Spljet prišel in bil sijajno sprejet, isto tako v Visu. Časniki pišejo, da na mesto JUToH/ta*** rpjfjt* pride general Filipovič za načelnika v vojaško granico. Čemu? Zakaj se ne zjedini b civilno Hrvatsko, kar zahtevajo vse stranke tam in je po pravu? Ogrski Srbi bo v Rumi naredili tabor, katerega se je udeležilo 10.000 ljudij in brez-brojno telgramov iz srbskih krajev. Sprejeta je bila resolucija, naj se pusti osvobojenim Balkanskim narodom pravo samodoločbe. Vntftnje države. ilutttitiiijtt je začela svoje sodelovanje z Rusijo. Vsa rumunska armada, z reservami vred, je šla v nedeljo črez Dunav pri Kora bij i. Knez Karol ima svoj glavni stan v Pa radinu; prehajajo Dunav je izdal dnevno po velje. O Grecifi denes zopet piše „Memorial Diplomati queu tako-le : n Urška vojaško nij pripravljena, da bi se mogla v boj spustiti." — Kedaj pa bode? Sicer seje teško izpoznati v teh rečeh, ko denes taka, jutri taka poro čila prihajajo. Iz Pariza poroča telegram, da bode Thiers, kateri je vsled mrtuda umrl, po kopan na državne stroške. Rakev bode v invalid ne j prestol nej cerkvi umeščena. Na pruskem Nemiketn so 2. septembra zopet praznovali svojo zmago pri Sedanu Ali kakor je videti, nij bilo nikjer nič poseb nega narodnega navdušenja. Denarja nij, dela nij, kupčije nij, — tudi na Nemškem. premeril. Ali zanimale bo nas naše kfahjsfcff volitve v deželni zbor, kjer smo na kmetih svojo dolžnost storili, po mestih in trgih so HH za zdaj1 .premagali«, — bode pa drugt** krat* drugače. Posfebrto pa? nas zanimajo bojni vspchi naših bratov Rusov: Mi molimo, da bi skoraj uboge Bolgare in" druge turške' Slo* vane in krlstijane osvoboditi in nam s tetiV moralno pomogli. Kdor drugim jamo koplje, sam v njfr pade. Tako se je zgodilo pretečeni mesec, ko so Šent-gotaraki fantje prišli v Motnik, pa so dobili pravo klofuto. Oni so najprej šli v go-stilno si Žejo gasit. Ali so imeli kaj hudobnih namenov, ali ne, tega ne vem. Motničani, Ur reve, so zato jezni, da bi tuji po noči po njih vasi hodili, in da bi potlej rekli, da v Mot-niku nij nič „korajžnlh" fantov: Ko Šerit-go-tarčanje gredo iz gostilnlce pb cesti (ali v* drugo krčmo, alf" domov, tega ne vem), na^ padejo jih Motničanjd prav pogumno, pa s& piecej umaknili se in kopita pobrali. Šefit-go-terčarti pa so neusmiljeni, kakor Tiirki. Ko nij* bilo plftSljlVlh iriotničattbv" nobenega več na" bojišči, so ti Sent-goterčani jedhega svojih začeli tepsti, kakor da bi snopje mlatili. Nekateri Motniški tržani so se prebudili in vstallj da so divjake odpodili, pa bi bili še kmalu epenl. Taki fantje naj bi šli tja na Turško, Um bi lehko dosti krvi popili. Suša je pretečeni mesec žugala jesenske pridUke uničiti; prav žalostno je bilo po reb-rih, k* so marsikatere rastline usahnile. Ajda" in repa te nadejamo, da bode še storila. Koruza1 in proso bta bolj srednja; zelje in krohipir'je^ pa suša preveč stiskala, če pa dežuje, pa spet^ gnije krompir. Otave se je več ko pol menj' dobilo, kakor druge krati; živina bi bila strašno vredna, ko bi teh tujih kupcev ne bilo z Nemškega, kako bi kmetje davke in posle plačevali in druge potrebščine si kupo-' vali? Kadar je živina po ceni, so kmetje ob- DopisL Mm TI o( u i kil 2. sept. [Izvirni dop. Dolgo časa nijsem pisal v „Slov. Narod". Mo rebiti boste menili, da sem se na kak način upam. Kmetje sami pravijo, da najložje izhajajo, če se dobro proda, kar imajo za prodati. Btf-čele so bile letos tako dobre, da uže davnaj ne tako, tekoči teden pa jim bo deževje malo škodovalo. Iz Kltaitca v Istri ji 3. sept. [Izv. dop.] Dopisnik iz Podgorja je poročal v svojem članku od dne 26. avgusta t. 1., da po Istri nij cest, in ako so katere, Se te so prav slabe, tako da nij skoraj mogoče se voziti po njih. Dragi moj soporočevalec! Stvar nij taka. Jaz sem popotoval prve dni pretočenega tedna po južnej Istriji in sicer po tistej deželi, koja leži na obali jadranskega morja, po takozva-nej „Benečiji," koder Italijani prebivajo. Tukaj se nahajajo prav lepe, gladke ceste, skladna pota in mnogo druzih kolovozov, kateri se sem in kje križajo in tako italijanska mesta z mesti vežejo. Vidite, kako lepo se skrbi za Italijane; karkoli potrebujejo, vse dobijo, a mi ubogi Slovani smo povsod —• Slovani, zapuščeni in od vseh pozabljeni. Celo v našej županiji so ceste, katere peljejo do Doline, Bolunca, Boršta, do cesarske ceste v Ključ in celo do Ključa črez Ric-manije, skozi Log v Zavije; celo te ceste 80 vzete v cestni komitat, katere le zadnji dve srenji rabite, to je od Ključa do Žavelj. Druge ceste, katere so od Klanca do Podgorja, od Doline do Klanca in od Doline do P6d-! gorja, se nobeden ne briga za-nje, morejo one1 tam dol plačevati in se same popravljati. Kaj mislite, bratje Slovani, da samo poti nam primanjkujejo? Vsega nam sploh manjka. Nikdar nam ne dojdejo nobedne stvari dopisane v slovenskem jeziku, vse v italijanskem. Kaj hoče revež storiti s to „karto" laško, katere ne ume\ pa tudi nobednega zapisnika (protokola) ne narejajo v našem jeziku, ampak vse v svojem laškem. Pred kratkim, pri nekej komisiji, so popisali premoženje neeega posestnika, pri katerem se nahaja 47 parcel, a niti jedna nij pošteno napisana, na pr. „Clanji Brest" namesto Klanski Boršt. Zapisnik se nahaja v mojih rokah. Tako pride ubogi kmet v zadrege po nedolžnosti, ker on eno stvar za drugo razumi. Letina neizrečeno slabo kaže, kar nij prvi mraz pobral, zatere suša, koja traja uže lepo dobo pri nas. Sadja nij znamenja, cekin ko bi dal za češpljo, je ne dobiš. Prvih pridelkov malo ali nič, zadnjih pa ne bode prav čisto nič; s čim se bode revni kmet preži vil, s čim pa davke plačal? Iz <*oi"li>tkc»fr» 1. sept. [Izv. dop.] Pred meseci sem se napotil iz svoje domovine pogledat v Primorsko in njej prav v srce, v Gorico. Mnogo utisov, prijetnih in za mojo osobo prav ugodnih sem pridobil uže mej potom, posebno, ko sem nastopil v gorkejši svet, na zemljo Primorsko. Lepi so ti romantični kameniti kraji, kateri se pričenjajo uže pri Prošeku, okvirjeni z nizkimi, temnozelenimi grmiči in mej njimi po tamošnjih šegah in zahtevah narave nasejani in nasajeni poljski pridelki, katere kinčajo murbova drevesa, zvezana od debla do debla z vinsko trto; potem te kamenite bele vasi in trgi z nizkimi strehami; mej hišami se dičijo nežni vrtiči z zgodnjim cvetjem, kar vse, zlasti pa visoke ciprese, katere se veličastno izmej poslopij dvigajo v zrak — vse to stori nenaden vtis zemljanu hladnejših slovenskih krajev. Ali to in še več druzega bi morda le ne zanimalo vsacega, posebno ne onega, kateri je vse te podobe uže pred očmi imel. Samo ob sebi razumno in, kdor je slišal uže ime Gorica, mu gotovo nij odšlo, da se v avstrijskej „Nici" govori 1 a š k i, ali bolje rečeno: »furlanski." Jaz pak, kot čvrst slovenski človek iz zvest narodnjak pridevam še: „Gorica je slovenska, ali vsaj „morala bi biti." Žalibože po vnanjem pripričanji vsaj, za tretji del — nij Se. Kajti, po mojem lastnem prepričanji, čuje se le malo, malo milega mi slovenskega jezika na javnih krajih. Od vseh stranij te naletavajo, „si sa, kusi kosa" itd. in dostikrat še namesto „si" „so" tako, da Slovenca pošteno uho mora biti Žaljeno, ko sliši staro naše mesto Primorcev tako nesramno skru-niti. Vzdihovaje mora si dejati: „Oh! kje smo uže." A poglejmo malo globočje Slovence! Poglejmo si lahone! Lahončiče. Razen, da se veČina Slovencev, v mestu, bi-vajočih, zlasti „nežni" spolček, sramuje govoriti „pravi" materni naš jezik, je še, da naši neki tudi pridno svoje otroke pošiljajo v lahonske šole, kjer se dela za to, da bi se draga slovenščina popolnem iztrebila ali vsaj globoko v manjšino potisnila, kjer uže precej tiči. Kljubu temu, da se mnogo vrlih našik slov. bratov veliko prizadeva priti temu v okom, kar se jim morebiti nekoliko posre-čuje, ako vztrajajo, je še slabo in preslabo. Znamenje, da se narodno gibanje nekoliko v živejših barvali prikazuje, je pač, da se je jelo tudi za človeški telesni blagor v narodnem smislu skrbeti. Tako bo napravili, da povem vse novice, in kar sem z veseljem zve- del sem, celo .narodno krojačnico" tukajšnji Slovenci, v resnfci prav važno stvar, katero bi jaz tudi vsem slovenskim rodoljubom iskreno priporočal. V napravi kake obrtniške atvari obrnite se k domačinom! Ravno v tem pomenu bi posebno dobro bilo, ko bi se napravile narodne prodajalnice vsakovrstnega, kar potrebuje naš človek, in če treba, z združenimi močmi. Prava stvar mora se v dajanji pokazati, da je dobra, kakor se pokazuje, kadar je slaba. Čudno se mi je zdelo, da se v Gorici, ki je vnanjemu svetu bolj razpostavljeno mesto, kakor katero drugo, čuje nesramno upitje in petje nespodobnih pesni j po mestu po noči in po dnevi. Pri tem škandalovanji je zastopana dosti odrastena mladina nižjih stanov. Krik in upitje in lotanje razcapanih paglavcev in pretepanje na ulic, je grd6, in to dostikrat na najbolj očitnih krajih, ki so v ta-cih slučajih tudi dostikrat mimo hodečim nad-legovalni. Posebno grdo pa je to, da, kadar je v sabotah zvečer godba po mestu, se v celih oblakih dreve ti furlanski paglavci pred vojaki in surovo kriče na vse grlo, plešejo po ulici in Be pretepajo mej soboj, da je joj in groza. Vsacega miro- in redoljubnega človeka mora to globoko žaliti. Kdo bo v Gorico hodil, če se bo to dopuščalo? Mestna policija se v enacih slučajih, skoro bi rekel, skrije, kot bi se bala. Tudi bi bilo potrebno, odpraviti javne plese, katere nosi tukajšnja furlanska šega, „šagre" imenovane, in pri katerih se vsakokrat kaka nezgoda pripeti, največkrat pretepi in celo krvavi boji, o katerih smo uže parkrat leros čuli. Dasiravno je navada železna srajca, vendar taka železna Brajca bi se morala potreti in zdrobiti. Ravno tako pa je tudi grdo in bi smela policija potruditi se odpraviti, navada, da prodajalci sardelj in neki rokodelci: kakor : brusači, piskrovezi i. t. d. na vse grlo kriče po ulicah, kakor bi se sardelo ne mogle na drug način prodati in lonci zvezati in noži brusiti! Zakaj bi se tudi moralo postopati policajno proti temu, da bi se ne pustilo takrat, kadar je godba na Travniku vozariti mej šetajočim se in godbo poslušajočim občinstvom. To vozarenje se večkrat zgodi in bi se vsled tega lahko pripetila nesreča, kar se bi bilo pretečeno soboto kmalu zgodilo, da bi bil povožen otrok, ako bi ga ne bil hitro neki gospod rešil. Tacega in enacega se več zgodi v lepej Gorici, katera bi bila Še za mnogo lepša, ko bi tega grajanja ne bilo treba, in bi stražniki, ki postopajo po mestu, skrbeli za javni red. Domače stvari. — (Pravdo) je imel včeraj odgovorni faktor naše tiskarne, gosp. Makso Armič, pred deželno sodnijo zaradi enega konfisciranega „Naroda" št. 13. t.l., ki so ga žandarmi dobili pri županu na Fužinah. Predsedoval je sodišču deželne soduije svetnik, dr. Leitmeier, zagovornik je bil zatožencu g. dr. Mošč, kateri je svojega klijenta proti državnem pravdniku g. Muhleisnu dobro branil. Ker se je dokazalo, da omenjeni list nij prišel po krivdi zatoženca iz tiskarne, bil je ta nedolžnega izpoznan. Pravda se je vlekla uže od 18. januarja t. 1. sem. — (Iz Reke) se brzojavlja 4. sept., da je tja prišel cesarjevič Rudolf in je bil slovesno pozdravljen. — (Prestavljen) je iz Kamnika t Loko sodski adjunkt Rudolf Khern. — (Požar.) Zadnjega avgusta ie pogorel p Hotedrščici mizar Janez Resnik. Škode mu je 1000 gld. zavarovan je za 200 gld. Ciganje Bo baje zažgali. — („Sokolom") se daje na znanje, da bo legitimacije za znižano ceno in vožnjo k Blavnosti v Karlovec, dne 8. in 9. t. m., došle in se pri starosti „Sokola* g. Francu Dreniku dobe. Društveniki, ki se vdeleže izleta v Karlovec, naj pridpjo ali pošljejo po legitimacije. Vožnja po železnici iz Ljubljane do Karlovca velja tja in nazaj III. razred: 7 gold. 30 kraje. — in II. razred: 10 gold. 96 kraje. — Program je sledeči: Svečanost posvete barjaka dobrovoljnog vatrogasnog sbora u Karlovcu. Dana 7. rujna 1877. u 11 sati prije podne, zatim u 2 Rata posije podne dočekat će odbor na kolodvoru proste, u 8 sati na večer Bvirati će glasba mirozov, a u 10 sati na večer krenuti će cjelokupni sbor sa odborom kao i već pridošlim stranimi gosti na kolodvor. Posije dočeka i pozdrava stranih gostova krenuti će sbor sa gostima uz svirku glasbe sa bakljadom pred gradsku vječnicu, gdje će staubeni odbor naznačiti gostovom stanove. Dana 8. rujna t. g. u 5 sati u jutro svirati će glasba budnicu uz gruvanje mužara. IT 81 2 sati u jutro polaz sbora s glasbom od stana vojvode na trg Jelačića bana. Čim sbor na mjesto posvete stigne, odilazi jedan odjel vatrogasaca pod vodstvom vodje s glasbom po barjak u gradsku vječnicu. U 0 sati u jutro pozvat će vojvoda uz pratnju I. pobočnika kumu, a podvojvoda uz pratnju II. pobočnika gradonačelnika i zastupstvo k svečanosti posvečenja barjaka. Kada kuma i gradonačelnik sa zastupstvom na mjesto posvete barjaka stignu, izkazat će jim počast vatrogasni sbor. Zatim će se polazit u župnu crkvu sv. Trojice i to ovim redom: Napređ ide odjel vatrogasaca, za njimi glasba, za ovom družtva, deputacije, onda 24 u bjelo odievene djevojke, za ovimi opet odjel vatrogasaca sa barjakom na čelu, a za ovim ostala svjetina. Kada čitava povorka prispije pred crkvu, ide kuma pračena vojvodom, gradonačelnikom i zastupstvom u crkvu. Kuma zauzme opredie-leno joj mjesto, naprama njoj sjesti će vojvoda. Nuz kumu i vojvodu posjedat će na stolice u bjelo odjevene djevojke, uz kumu stavit će se barjaktar. U klupe s jedne i 8 druge strane smjestit će se korporacije i razne deputacije. Vatrogasci stavit će se tik rečenih klupa, a svi ostali u doljne prostorije crkve. Po dovršenoj službi božjoj krenut će se redom, kojim se je i u crkvu došlo, na Je-lačićev trg. Tu će se blagosloviti barjak u šatoru priredjenim u svrhu posvete. Ovdje će prvi odjel vatrogasaca načiniti lanac s jedne, a drugi odjel vatrogasaca s druge strane šatora. U šatoru stat će kuma, uz nju barjaktar, a do obiju na svaku stranu po 12 u bielo obučenih djevojaka. U prostoru iza njih stati će vojvoda, gradonačelnik, podvojvoda, gradski zastupnici, vatrogasni častnici, a zatim ine korporacije. Čim bude barjak blagoslovljen, zabijat će se čavli ovim redom: župnik, kuma, gradonačelnik, vojvoda, podvojvoda, vatrogasni častnici, gradski zastupnici i zastupnici stranih vatrogasnih sborova. Za vrieme zabijanja čavala gruvaju mužari, svira glasba i pjeva pjevačko družtvo „Zora". Zatim vojvoda prima barjak iz ruku kume i podaje ga slovom sboru u ruke barjaktara. Posije toga prosbori gradonačelnik zaključno slovo in pozove kumu, posvetitelja barjaka, predstojnike domačih oblasti kao i ine korporacije pred gradsku vječnicu, a vatrogasni sbor učinit će defile od Jelačićeva trga pred kumom, zatim preko Štrossmajerovog trga odpratiti će vatrogasci barjak k vojvodi, i sbor se razilazi. U 2 sata posije podne objed u „narodnoj čitaonici". U 5 sati posije podne pučka zabava s glasbom u „Amerikancu". Dana i), rujna t. g. u 5 sati u jutro budnica, a zatim sastat će se vatrogasni sbor s gostima u družtvenom spravištu, od kuda je s glasbom izlet preko Kakovca, Brindela, Udbinje, Svarče nuz Lužšić na Du-bovac, gdje će biti priredjen zajutrak. U 5 sati posije podne na vježbalištu ugledna vježba domačog vatrogasnog sbora. U G sati posije podne koncert - soire u „Jelačićevoj bašći". Dana 10. rujna t. g. u 5 sati u jutro sastaje se vatrogasni sbor s glasbom u upravištu, odkuda sprovadja goste na kolodvor i time Be svečanost završuje. U Karlovcu, 14. kolovoza 1877. Odbor. Denašnji Številki je priložen ,Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz opravilskega poročila za 187G. 1. banke „Sla vije" v Pragi", na kateri svoje čestite bralce posebno opozorujemo. Tujcl. 4. septembra: .Evropa t Laić iz Dunaja. — Stenovec iz Trbovlja. — Aličin iz Gradca. — Buhler iz Trsta, Baler iz Dunaja. Pri Mlonu: Biiitner iz Zadra. — Lengvl iz Kanižo. — Goldberg iz Dunaja. — Brater iz Mo-nakova. — Novotnv iz Dunaja. Pri Malici: Pelenghi iz Italije. — Preiern ii Trsta. — Kum iz Dunaja. — VVeiss iz Pešte. — Dragovina iz Trsta. — Obler iz Gorico. — Damer iz Dunaja. Dunajska borza 5. septembra. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 64 gld. 25 Enotni drž. dolg v srebru . . 67 „ 05 Zlata renta........ 74 „ 60 1860 drž. posojilo..... 112 „ — Akcije narodne banke .... 851 „ — Kreditno akcije...... 200 „ 25 London......... 119 „20 Napol.......... 9 „ 56 C. kr. cekini....... 6 „ 68 Srebro......... 104 „50 Državno marke...... 58 „ 55 kr. Pozor! Več hišnega orodja, kakor: postelj, zof, omar, miz, stolov, žimnic, oljnatih slik, podob, stenskih in stoječih ur itd., in dva zvezka originala Valvazor-jevih (U'-1 so prodaja iz proste roke. — Vprašuje se: v Ljubljani, stari trg, v prodajalnici hiše it 152 stara. (238-2) Štev. 5240. Razglas (245—1) za 7 deželnih ustanov in za več plačujočih učencev na deželnej vino- in sadjerejskej šoli na »Slapu poleg Vipave. Na deželnej vino- in sadjerejskej šoli v Slapu poleg Vipave z dveletnim podukom izpraznjenih je za prihodnje šolsko leto, ki se prične dne 1. novembra, 7 deželnih ustanov v letnem znesku 120 gold. Pravico do teh ustanov imajo ubogi sinovi Kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj IG let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja, in ki so z dobrini vspehoin dovršili vsaj ljudsko šolo. Ustanove se ne izplačujejo na roko, ampak dotični dobivajo za to hrano, stanovanje in poduk v šoli. Dalje je izpraznjenih več mest za plaču-joče učence, kateri plačujejo po 120 gld. na leto za hrano in stanovanje iu po 20 gld. šolnine na leto. Sprejmo se tudi redni zunanji učenci, ki plačujejo po 20 gold. šolnine na leto, in sicer za pol leta naprej. Prošnjiki naj lastnoročno slovenski pisane prošnje do 30. septembra I. 1S77 če mogoče osobno h-roče vodstvu deželne vino-in sadjerejske šole v Slapu. Prošnjam je dodati rojstveni list ter spri čevalo o čvrstem zdravji, lepem vedenji ter o do vršene j ljudskej šoli. Prošnjiki za ustanove predložiti morajo tudi ubožne liste, prošnjiki za plačujoča mesta pa primeren protipis vzdrževanja (Unterhaltsrevers). Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, dne 4. septembra 1877. i nem bolnim noć in zdravje brez iek in brez stroškov po izvrstni Malesciere in Barry 80 let mie Je sij bolezni, ki bi jo ae bila osdra-rila ta prijetna zdravilna brana, pri odraačenih i jirocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezn 7 Moden, na živcih, dalje prsne, i na jetrno.; tloz i naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, neprt bavljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje, slabosti, zlatt žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo iumenje v ušesih, slabosti in b le vanj o pn nosečiL otoinoflt, diabet, trganje, u hujša njo, bledičico in prt ilajenje; pose boo se priporoča za dojeneo in je boljt nego uo j nični o mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričt ttS zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spr ćevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, prh «ega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru aoj-avilnega svetnika Dr. Angelstetna, Dr. Shorelandu Mr. Campbella, proi. Dr. Dedi, Dr. Dre, grofinje Castle stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnil oaob, se razpošiljava na posebno zahtovanje zautoio Kratki izkaz ii 80.000 ipričevalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a, Bonn, 10. jul. 1851: Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih na gradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi i. griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. g pri kamnju, pri priBadljiveni a bolehnem draženji \ soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obut ti k in mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje u in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratni ii in prs oih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Bud. VVurzer, zdravilni svetovalec in ole mnogo učenih družtev. Winohester, Angleško, d. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalescičre je ozdravila večletn« i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, >olne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede-ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Bevalescičre du Barry sostransko, najbolje spričevalo. Dr. Angel s tein, tajni sanit. svetovalec bpričevalo Št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj pacient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-limi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij nogeU je vsled rabe Vaše Bevalescičre du Barry poju mama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Boohe sur Yon, 80. julija 1868. Vaša Bevaltrscičro ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih bolezni), katere so oje deset let ju učilo. (Gospa) Armanda Prevost, posestni ca. V pleh as tih puiioah po pol funta 1 gold. 60 kr.,. fant 2 gold. 50 kr., 2 runu 4 gold. &0 kr., o fun-ov 10 gold., 12 fantov *o gold., 24 fantov 36 gold. iievalesciero-Btsouiten v paJioah in Bevalesoiere-Jhocolatee v prahu 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gl. , M., 48 tas a gi. 60kr., y prahu za 120 tas 10 gL rodaje: Da Barry n*AJl, laefeKitaae it. 8, kakor v voeh cnastih pri dobrih karjih m speoertjskih trgovcih $ tndi razpošilja da-»jsk& hiša na vse kraje po poštnin aasazoioah ali juvaatjih. V LJubljani i, d. A uir, J. Svoboda, lekar pri .zlatem ona", v ltekl pri lekarja J. Prolama, v Celovcu pri lekarju Birn jaoherj u, r n n „ česko-moravske tovarne za stroje v Pragi pisem enotnega državnega dolga v bankovcih . B. Naložene gotovine. V občni posojilni blagajnici na Siniliovem . „ prvi meščanski posojilni blagajnici v Pragi „ št. Vaclavski posojilni blagajnici v Pragi . n n t n n .« _ n malomestni posojilni blagajnici y Pragi n n n V občni posojilni blagajnici v Pragi „ posojilni blagajnici rRlu£" v Pragi ... „ posojilni blagajnici v Žižkovem....... n - si n » 1>olz,,i n št. Vaclavski posojilni blagajnici v Velita . . v posojilni blagajnici v fienešovu...... Horovicah....... Libni poleg Prage . . . Stankovem...... Mladovožicl...... Rordnici pod Lip, . . Svihovem...... Vlašimu..... /tistrici....... •iilovem....... občni ]iosojilni blagajnici v HoKcah .... Nemškem Brodu Cisti..... Bresku .... Mšeni..... Voticah .... Črnem Kosteljcu Novi Paki . . PHbislavi . . . poljedelski posojilni blagajnici v Tfebehovicah občni posojilni blagajnici vLišni ..... poljedelskej naložnici v Smržicai..... občni založnici „Blahobvl" v firmi..... „Rlahobvt4 v Určicah..... ., Valaškem Mezeriču v Cehovicah . . . , Krnsicah . . . . . ,, Ruprecbtovi . . . ., Drahanab . . , . . Pri pomočnein društvu za uradnike v Brnu •........... V IG posojilnih blagajnica« za njim vplačane in na obresti naložene premije v gotovini.................... Pri poljedelskem upnem zavodu v Levovem ......... Prenesek 243.600 m. 91.—1 221.676 i 1 i 700 i-ii. 91.—1 637 — 8.000 m. 40.- 3.200 — J 0.000 » 1 120.— 6.000 — 8.000 I-II. 104.- 8.320 — 23.500 p 110- 6.875 — III. 6.875 — IV. 11 6.600 — i v. ji 5.500 — 100 I-II 118.- 59 — III. 59 _j n 3.650 — | 1.650 — -200.000 I-II. 14.- 5.040 — III. n 7.350 — ' IV. ii t.aio — 6.000 III. 60.— 1.800 — 7.100 ■ 1 i t 60.70 4.3119 70 I-III 7.061 57 n 150.664 48 : M 106 586 89 IV. 15.922 86 i Mil. 0 45.604 55 ' IV. 146 88 Mil. 21.328 04 j » i 5.0(10 — 1 • n i 3.500 10 n 18.229 69 i f 3.61)0 30 24.707 22 * i r> ' i 15.013 76 n 1 5.097 22 J n 3.530 54 1 n i I 15.159 50 ■770 56 n ■ 2.812 60 15.289 71 n 2.335 52 ; ' n 3.000 — n 5.004 45 t n 5.006 20 i j 991 ' 20 3.004 90 i •i 9.964 87 I 5.001 10 8.530 51 4.931 59 i ti i 5.900 , 80 1 : »i | 3.019 05 M 3.140 93 1 M 10.001 _ ■ 1 •1 8.886 So . . 3.011 47 10.596 35 M , 6.998 79 1 16.193 66 i 1 ** 600 30 1 j 5.394 77 i ti T 4.2^4 84 j n ] 11.334 — IV. 19.367 71 I.-III. 3.242 60 IV. j ! 4.846 13 v. 1.918 i 53 i j 1 D 291.210 70 619.919! 24 S 911.1291 94 Predmet ! Oddelek Nominalna vreilnoot »fejajit po karu Kun ' 31 decembra 1575 Vkup Pronesek . . . C. Različno premoženje: Posojila na nepremične zastave . „ na police banke tSlavijeu 'j n n n w . * Hiša p, štev. (J78—II........... • Eskomptovane menjice........... Hipotekarno zavarovane menjice ....... Posojila 1. upnemu društvu......... n 2. „ „ na dolžna pisma n 2. „ „ na menjice . . . Penzijska zaloga za uradnike banke „Slavije" Gotovine dne 31. decembra 1876. 1. v blagajnici 1876. 1876. n j) n n Vkup To le je z bilancijatui primerilo ter našlo v natanjčnem soglasjiž njimi. Pregledniki računov: Josip POssner l. r. Avg* Pdnek t, r. Fr. Rašin l. r. I— III. -II. III. lik III. V. -III. IV. V. i 911.129 94 L -., . 580.339 41 11.018 33 33.917 86 302.603 29 6.060 — 34.840 — j 100.186 81 527.592 21 20.178 40 35.044 41 21.048 09 1.791 50 69 55 1,674.689 86 2.585.819 80 D | ! Ant. Mlcxoeh l. r., glav. knjigovodje. Izjav a— Na podlagi izkaza premoženja vzajemno zavarovalne banke „Slavija" smo vsako posamezno točko natanjko pregledali in preiskali. V blagajnicah vloženi vrednostni papirji strinjajo se popolnoma z dotičnimi knjigami, tako da so podpisani vrlo prepričani o efektivnosti imetja „Slavije" in njenem pravilnem poslovanju. V Pragi, dne 14. maja 1877. J. U. Dr. Mvan Mavadil, odvetnik v Pragi; MDr. 'Mahni; lekar v Pragi; W* Vodivka, graščak r Horinu; Rudolf II u utrl*, okrajni tajnik na Smihovem; Pavel Jehlićka, c. k. profesor in šolski nadzornik v Polzni; Franc Vrtel, občinski predstojnik v Lobodici na Moravskem; C1. Martinorskij, graščak v Všestudeh; Anton ile Giorgi, meščan v Pod-jebradu; Jot. J. Koran, pisatelj v Pragi; Stanislav Čapek, župan občine Smolnice; Mojteh Šalamoun, župan Trebo- ninski in predsednik bivšega denarnega poljedelskega fonda graščine Krumlovske. Opravilni svet: Ivan grof Harrach, Karel Židlickfi, predsednik. podpredsednik. V. Beneš, A. Cifka, Karel Prič, A. Gititling, JU