St. ISO Viorek, četrtek in sr»-hoto izhaja in veljii v M uri boro brez pošilja - nin na dom 7.n \ i • leto a g. - k „ pol tata -4 ,. — ,, četrt „ '_> 20 •n VredniitTO in opravuistvo je na stolnem trgu (Đomplatz) hii. it' 179. O/.rtM n i ln : 7.n navadno trintopno vrnto plnčuje : B kr. 8a hi' tiska 1 krat, || ,, 2krat, I n, u »i 3krnt. veče pitunenke se plačujejo po prostoru. Za vpak tisek je pla-i'uti kolek (Atempelj) za 80 kr. Rokopisi bo ne vraćajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo. Zarad praznikov I»oiim» izdali pri li od nj i li« i fte lr v rrtrfrk. ■ do j a jn^'OHlovaiiMl va. —p. Iz HrvaŠkega. 11. dec |l/.v. dop.] IV. Za reienje slovanskega vpraianja v velikom sta bila idejo, ter se naravnost tudi za restavracijo Poljske izjavil, kar mu je dosta neprijatelje« na Ruskem naredilo. Drugi način je ideja panrusizina. Njo zastopa in razširjajo Katkov v svojom Časopisu „Moskovske viedo!iiosti.H Za njo do-I ti jejo tudi slovanski dobrotvorni komiteti, ktferi se od leta do leta na Ruskem množe. Sicer se čuje, da je Kaktkov mnogo svojo prejšnjo veljavnosti m mnogo svojega prvotnega vpljivn Zgubil, ter da se na Ruskem javno mnenje bolj in bolj ideji slovanske federacije pri-pogiblje, ktere zastopnik je po smrti Kercena postil bivši ruski general Fadjejev. On je pisal v panslavističuem duhu znano, po vseh avstrijskih časopisih pregledano brošuro, v kteri naravnost kaže, da je v Avstriji ključ rešenja slovanskega vprašanja, ter da jo prvi korak k temu rešenju razval in razkrienje Avstrijo. On Rusijo naravnost poziva, naj rešenje slovanskega vprašanja prej ko preje v roke vzame. Ruska vlada je odpustila Fadjejeva, da Avstriji navidezno zadovoljštino da, iz službe, iz česa pa ne sledi, da ona ne stoji za njim in za njegovo brošuro; da! celo verjetno je, da je ona ž njim porazumljena. Fadjejov je ruski Laguerronier. V tem smislu se je ob svojem času tudi njegova brošura sodila in cenila. Naši državniki plaše se slovanskega vprašanja posebno zato, ker slovansko federacijo, in brž ko ne tudi idejo jugoslovanstva s panrusizmoin v isti kož mečejo, ter menijo, da je eno z drugim kongruentuo, vendar je pa mod njima velika in bitna razlika. Prva tirjatov nas Jugoslovanov je ta, da si pridobimo poroštva našega obstanka, kar smo žo večkrat naglasili, in kar no bodemo prestali tako dolgo naglnševati, dokler ne bo-demo v posestvu vseh teh poroštev. V kolikor mogoče projšnjo in lajšo dosego teh poroštev zedinili smo se v ljubljanskem programu, ki ga imamo /a tisto „ori-flnino", pod ktero se bodemo z» našo eksistenco borili. Tudi mi Jugoslovani hočemo biti en faktor politične silo habsburško monarhije; na uvstro-ogorski vladi stoji, ali hoče s slabljenjem tega faktorja tudi sebe slabiti, ali pa s podkropljcnjem tega faktorja tudi sebe okrepiti. Če bo avstro-ogerska vlada nas oslabljene v račune svojih političnih akcij jemala, bodo ti računi a priori slab vspeh kazali. Slabo jugoslovanstvo je hroma noga habsburške monarhije. Krepko jugoslovanstvo pa ni samo čila noga, ampak tudi krepka roka desnica, ki bi jo turškim Slovanom podati mogla. Način, kako se da jugoslovanstvo okrepiti, povedan je v ljubljanskem programu. Izpeljava ljubljanskega programa ne bo nikogar žalila. Mi v naš orsag ne vlačimo noben ptuj narod, kterega bi strah bilo, ka ne hi v politični zvezi z nami na svoji narodnosti škodo trpel, — Vzdržavanjo samega sebe jo najsilneji nagon Vtapljajoči kliče celi svet na pomagaj I ter tistega za roko zgrabi, ki mu jo prvi poda. ne gledaje na tO: Miti, da je še mnogo blagih duš, ki imajo še gorko srce kdo je, Ce 'i brat ovco odnese, je tvoj brat volk; — čo ti pn volk ovco prinese, je volk tvoj brat: pravi iihš narod. Naj Bfi to na merodajnera mestu ne sprevidi, ..... Mi Jugoslovani hočemo tudi dušno živeti, ter [si hočemo zedinjenl svoje lastno Kulturno ognjišče zgruditi, Da sedaj smo. kakor lačni Lazari od tistih drobtinic živeli, ki so drugim od bogato obloženih miz padale, pa ie te drobtinice nam je nevoičljivost zavidala. Ljubljanskemu programu Nemci Cislajtnnci posebno to očitajo, ka Avstrije nikjer no spoznava. No Hrvaškem očita se mu ravno nasprotje. Magjaroni de, da utegne ljubljanski program Hrvatom zopet Avstrijo na vrat obesiti. Obojno očitanje jo krivo, obojno izvira iz hudobije nasproti našita težnjam. Obojno očitanje je dokaz, tla nobenemu naših nasprotnikov pO volji učiniti ne moremo: Nemcem brez Avstrije ne, — Mag-jarora z Avstrijo ne! Kes je: Ljubljanski program Avstrije 00 imenuje. Zakaj ne? Zato ker stare Avstrije denes taktično nikjer več ni, kar je že dr. Coata omenjal pri adresni debati I ranjski. Start« Avstrije ni več. Nam Jugoslovanom jo tudi celo vSeč, da jO ni več. Mi za njo tačas, ko jo je Solfetino in Sadova podrla, nismo ne ene solzo potonili. Stara Avstrija za nas Jugoslovane ni nič storila, mi pa za njo mnogo in premnogo, tire/, našo pomoči >i se bila že leta 1848. na drobne kosce raztočila. Mesto kruha dobili smo od nje v zahvalnost kamen. S čem so so bili Magjari kaznili, s tem smo bili mi na-gradjeni. Mi stari Avstriji druga ne želimo, nego: re-quiescat in pacal — Nove Avstrije V to pa še denes nikjer ni. Morebiti so stvara, mi ne vemo za to. Kakor jo lieust rekel, da livrope ni več, ker so se njeni mednarodni ugovori prostovoljno lomiti začeli, ravno tako, da ! Se z večo pravico bi bil mogel reči : Avstrijo ni več! -- Co pa kdo ve za novo Avstrijo, naj reče kje je, tudi mi jo bodemo šli čestit. Kar se denes se za Avstrijo ima, to jo fikcija, kakor jo fikcija šo marsičesa drugo. Kdo se denes /a to fiktivno Avstrijo št ešoliraV Resnično govorjeno: nikdol— Slovani Nemcem očitujojo, da Nemci niso Avstrijci, kor vso preveč v Nemčijo ven gledajo. —- Nemci to očitanje Slovanom za Avstrijo. Te blage dušico iščejo Avstriio v delegacijah. V delegaciji jim rečejo, da Avstrijo tam ni več, ampak da je v državni zbor na Dunaj zletela. V državnem zboru na Dunaj i jim rečejo, da tam Avstrijo ni več, ampak da je v deželno zbore zletela. V deželnih zboriti jim pa rečejo, da je tam ni več, ampak da je nazaj v delegacije zletela ; in tako naprej v kolobarji kakor golobje v znani narodni igri. Tisto dobre dušico pa, ki so Avstrijo do sedaj povsod in tod iskale, pa nikjer našle, bili smo posebno mi Jugoslovani. Mi Jugoslovani imamo denes posel samo s presi« jajno našo habsburško dinastijo, in z onimi deželami, ki vkupuo z nami njeno monarhijo sočinjavajo. I) o n i s i. nazaj vržejo, češ : vi pa v Moskvo na božje pote hodite : Obojno očitanje je resnično. Sicer so pa Nemci s pestjo po prsih tolčejo in pridušujejo, da so v. dušo in telesom skoz in skoz Avstrijci ; isto tako dokazujejo Slovani svoje AvstrijstVO, Kakoršno Avstrijo Nemci hočejo, takovftne mi Slovani nećemo ; in narobe : mi Slovani hočemo vsem narodom pravično Avstrijo, Nemci pa tako nečejo. Avstrija je pO tem takem nemogoča, iti ker je nemogoča, je tudi nikjer ni. Ljubljanski program je »lede tega veliki korak naprej stori', da je lažnjivo in hinavsko dosedanjo stališče premagal, ter mesto nesočo Avstrijo h a b h b u r š k o m o n a r b i j o poudarjal. Dosta žalostno, da je tako daleč prišlo, ka habsburška monarhija denes še pravega goograličncga imena več nima, da jo breziinono stvorjenje. Mi Slovani na tem nismo krivi. Oflicielno ime: Avstro-Ogerska monarhija je le začasno iino. V sili so je skrparilo. Ono no pove, česar bi povedati imelo. češka no Bpada ne na Avstrijo ne na Ogersko, Galicija ravno takti oo, trojedna kraljevina tudi ne. Čo bi so Avstro-Ogerski monarhiji to odvzelo, česar v njenem imeni ni povedano, bi jej Se polovica no ostala. Ne da so ta-č Iz Ljubljane, 22. doc. [Izv. dop.| — Prihodnja predstava ^Dramatičnega društva" bo kakor oznanjajo včerajšnje „Novice" 2G. t. ni., to je na sv. Štefana dan. Tedaj kar eno na drugo! Slovenski diletant je imajo po vsem tem kaj malo časa oddahniti se. Pa —- tako je prav! Ne dremati, delati je treba in kazati, da smo na svetu. S takim postopanjem bomo imponirali svojim nasprotnikom in jim neslana usta zamašili. Res vesolje je videti, kako krepko življenje se giblje pri dram. društvu vkljub vsem težavam in sitnostim, s kterimi so je boriti pri tako kompliciranem organizmu. Želeti bi bilo, da bi se onaki napredek, enaka živahnost, razodevala tudi pri druzih naših društvih. Žalostnega srca opazujemo že nekaj časa sem, da n. pr. „Sokol", razvajeni ljubljenec našega ljudstva, nekako peša. Znani so nam tudi glavni vzroki tega nevarnega bolehanja in radostno nam jo bilo zvedeti, da so bodo neki skoro odpravili. Društveni eksistonciji manjka prvega, najpotrebnejšega faktorja — pravega in naravnega notranjega življenja. Da bi so tej napaki v okom prišlo in prvotni namen telovadnega društva se zopet oživel, jo bilo za potrebno spoznano, da se postnvi nov telovadni učitelj. Oglasilo se jo za to mesto neki več, doloma izvrstnih kompetehtov in to dni, kakor slišimo, posvetoval se bo „Sokolov" odbor, kterorau naj so podeli razpisana. Naša srčna želja jo, da si odbor brez ozira na osebo izbere tistega moža, ki je najbolj sposoben važni in težki nalog društvenega učitelja izpolnjevati. Vendar učitelj sam tudi no bo mogel vse storiti. Kakor povaodi je pri društvih mnogo in morebiti največ ležeče na vodstvu; treba, da bo novemu učitelju odbor krepka podpora. Prihodnji tedon se bo sešel redni občni /bor Sokolov; Sokolovci naj tedaj dobro pro-udarijo , ali so vsi dozdanji odborniki svojo dolžnost storili ali ne. Vse našo odbore menda najbolj tlači to, da jo v toh čbolnjakih promalo „delavk" in preveč »trotov", Zato naj bo volilcem družabnikom priporočena „reformatio in capite ot membris", in to, kjerkoli jo jo treba. Prilike, to načelo prakticirati, bodo ljubljanski narodnjaki v kratkem času dovolj imeli: razen „Sokola" zborovala bo Čitalnica in tudi — tiha, pretiha politična „Slovenija" ! Naj so izvolijo v odbore delavno zmožne moči brez ozira na to, ali so pri naših „bogovih" personae gratae ali ne. Naši voditelji sami pa naj bi tudi sprovidoli, da so mora stvar stavljati nad osebe. Iz Dunaja, 20. decembra. |Izv. dop.| Nemški asopisi na Dunaji, vsi razen [ssleibove stare „Presse" 8510 so zdaj začeli iz druge piščalke piskati govoreč o fran-cosko-pruski vojni. Ti nemški časopisi, kteri so skozi tri prve mesece prav z nemško neenotnostjo, oblečeno prav v nemško sofistiko, grdili res hrabri narod j Francozov, ki niso mogli dovolj svoje bralce preveriti,! kako spačen in korumpiran je ves rod onkraj Rena: — prisiljeni so zdaj občudovati, kako je zasmehovan „advokat" G am bet ta Francoze v provincijah vzdignil na častni boj za slavno domovino. „Nova doba" vojske se začenja, kakor pravi stari kraljevi hinavec v Yersaill-u v Bvojom povelji na armado, v kterem je, kakor „\Vand." dobro omeni, zdajci „boga" zaklieati pozabil, a nemški narod poživljal, naj neutrudno naprej kri preliva za svoje hlapčcvanjc. — Nemško nečloveški* vojskovanje, ktero se nadaljuje samo zarad nasitenja nemške dežel-požrešnosti, — žene torej že pri največih nemških kri čačih rudečico srama v lice, kajti resnica slikam ska postala, da jo vidijo tudi tisti, kterim so avstrijski Prusi oči zavezali. Zatorej se zdaj obračajo, ali vsaj potuhujejo računeč, da bode občinstvo pozabilo, kako so govorili prej. A mi Slovani, ki smo zgodaj spoznali in pravili, kaj nemška vojska pomenja, mi ne smemo Ne m-cem, posebno kričačem po naših mestih: Ljubljani. Mariboru, Celji itd. nikdar po z ab iti, kako so to zmagonosno prusko pikolhavbo slavili. Nauk, kteri je nam dalo zadržanje posebno avstrijskih Nemcev, njih govor o francoski republiki, ko je vstala in se v bran postavila razbojniško po francoski zemlji segajočemu sovražniku; nauk, ki smo ga dobili tačas o nemšk; svobodoumnosti, nam bodi nepozabljiv. Vedeli bodemo, kaka je tista nemška svoboda in kultura, o kteri nam vsiljeni in prisiljivi tujci hodijo v dežolo kramari t. Cesarja imajo, in njih pesem je zdaj, kakor en časnik dobro pravi: „wir sind ein einig volk —■ von knechten." Privoščimo jim to, kar so sami tako navdušeno opevali, v svojih „siegesfest-ih" opivali! Slovan pak, gledajoč na Francosko, in videč, kake čudeže hrabrosti dela prodan, izdan in oropan narod pod barjakom republike, uči se, navdušuje se, kaj svoboda premore. Kako neizmerno vzvišen je ho podan zasramovan francoski narod v svoji nesreči nad nemškim, ki jo hlapčevsko hlapce poslal nest, pred Pariz staremu možu znamenje novega titula, po kterem bode topel in tri svobodo doma. Tukajšna slovenska, hrvatska in srbska mladina hoče skupno napraviti manifestacijo soglnženja z jugoslovanskim programom, kakor se je sklenil v Ljubljani. To je važno, kor tajiti nihče ne more, da ima Laš mladina v bodočnosti s peresom, besedo in dianjejn za narodno politiko delati. Omenim šo posebno, da so hi-kajšni mladi Srbi dozdaj navdušeno izrekli so /a to idejo, kljubu „Zastavi", ktere članek „Slovenija" je bil omonjevan v zadnjih dveh „Narodovih" številkah. „Zastava" ie v broji 14'J (dva lista pozneje) prinesla drug članek poti napisom „Jedinstvo južni(h) Slovena." članek je podoben prvemu, v bistvu izgovarja isto. Poostren in pojasnjen je v več rečeh. Tako n. pr. poudarja, da so Slovenci res važen faktor Jugoslovanstva in Slo-vanstva zarad Adrije. A ostaje pri prvi misli, da nas Slovence (po razpadu Avstrije, kteri se „Zastavi" gotov zdi) moro samo vse Slovaustvo rešiti. Navaja znanega nemškega (pesnika in) veliko-politikarja Kinkel-na, kteri naravnost i/govarja, da bode Prusi j a bojo-v al a se za Slovenijo zarad Trsta in jadranskega morja. Omenja, da bodo tudi Lahi pO Trstu in velicem kosu Slovenije segali.*) Ko bi Rusija — prati „Zastava" — dipl O matično Slovenijo Prusom prodala, Jugoslo-vnnstvo jo ne moro oteti. — To je vse ves. A dokler nimamo nobenega vzroka misliti, da bi slovanska Rusija (če Avstrijo delo Pruii in drugi) nas in mnogo Hrvatov kar po judovsko „/.nšahralu", tako dolgo tudi Srbi nimajo v;:roka odtez.iti svoje pomoči. Pripoveduje se mi, da je tudi „Napredak" (tudi ogersko-srbsk list) prinesel članek, v kterim ni zadovoljen z nami Slovenci, ker smo taki strašni ^Avstrijci", da hočemo sami Avstrijo rešiti. Bral ga nisem šo sam, ako je članek zanimljiv, morda ga vam tudi v posnetku pošljem. Torej dva srbska lista v Avstro-Ogerski izhajajoča se našega „austriacizrna" hojitu. Bogme, še sami nismo znali, da smo taki strašni „splošni" domoljubi! In če 80 nam celo strah mala na steno da bi mogoče bilo, ka nas po premagani Avstriji Rusija kar diplomatično v prusko mesnico narodne smrti polije, — hudirja, nazadnje bodemo res Se to Avstrijo molili. A naj piide kar hoče, mi zaupamo v bodočnost, v bodočo srečo slovenstva in hoćemo po geslu slavnega pari&kegu bramhovca za narodne pravice in za svoje življenje v bojevati, bojevati, zmerom bojevati t* Mi vidimo gotovo rešitev pred sabo; a tudi ko hi rešitev dvomna bila, ko bi mogočost da slovenski narod pogine v žrelu prusko-nemSke požrešnosti, mi sinovi slovenskega naroda stojmo, borilno rse ! Brez hrabrega obupnega boja pasti je sramota. Živeli Francozi 1 k) Italijanski sloveči časnikar in zgodovinar 1'ucif'ieo Va-lussi je pisal januarja meseca IriTU v Klorenci v uradni italijanski list „Gaz. ufT. del' regno d' Italia" obširen članek, v kterem kot nalogo bodočo Italije navaja, da si mora dohiti Trst, vho (j O r i a k o, pol Kranjskega in Istro; da He morajo tu Slovani /. laškim orožjem italijanski kulturi podvreči. 'Torej ima „/.'' tii prav. Pis. Po! i tirni raided. Naši u s I a v o v e r c i so praznovali 21. t. m. svojo ustavo. Peli so in pili in dobre volje bili. Dr. Schaffer v Ljubljani je pil na zedinjeno Nemčijo in »Tiigbl." potem nesramno dovolj govori v avstrijskem patrijo-tizmu, ki se je kazal med ustavovernoži. Ministarska kriza so vleče kakor morska kača. Grof Potočki je to dni na Dunaji zopet prosil cesarja, naj bi brž ko brž rešil ministersko prošnjo za odpust, a dobil je izogiben odgovor. Med tem si ustavo■ verna stranka dela novo upanje, da jej pade zopet kor milo v roke in žo imenuje kot svoja kandidata poštenjaka Giskro in Herbsta. Dokler se cesar no vrne iz Tirolskega, se pač nič ne bodo določilo. Na Tirolskem je ljudstvo prav delavno iti hoče v adresah in peticijah cesarju odkriti oči, kako se zdaj in kako se jo do zdaj v državi gospodarilo. Mi moramo to tirolsko taktiko hvaliti in posnemanju priporočati. Čez glave sedanie vlade se mora mir napraviti med narodi. Edini ki imajo kaj interesa do tega, da se naša monarhija ohrani, so narodi in cesar, posamezni drugi kričači tirajo ne-avstrijansko in osebno politiko in treba jim je čem preje tem bolje usta zamašiti. Čisto naravsko je seveda, da se zdaj dunajske novine po vsej sili rinejo med cesarja in med ljudstvo. Iz Versaillea so postali na Dunaj diplomatično noto, ki govori o razmerji med novo N e m či j o in staro Avstrijo. Nota pravi, da se Prusija no misli dotikati praško pogodbe. Na Dunaji so bili začeli kakor so Že zunanjemu svetu z malim zadovoljni peti veselo himne, češ da hoče Bismark Avstrijo vendar le sprejeti v svojo prijateljstvo in jej dovoliti, da bi smela nekak o pri peči iz lesene nemško skledo jesti. Zdaj pa jim nekdo razlaga, da to varovanje (iraške pogodbo satno toliko pomeni, da ima Avstrija za zdaj vsaj iz Nemčije pahnena ostati, in si svojo bodočnost uravnati, kakor bo vedela in znala : na to na Dunaji dolgi obrazi in potlačeno nemško čustvo. Prositi Na bojišči so nam zdaj tako zdi, kakor da bi od daleč gledali „šah" igrati. Pač vidimo, kako tii ena stranka zgubi svojega kralja, kako druga šanžira s stolpom itd., a kaj je prav za prav obeh namen, se no da* določiti, rasen toga, da boče druga drugo oškodovati in uničiti. Francozi so zdaj svojo zapadno armado poti generalom Chanc-v prišli v Lo Mans. Ali pa bodo tu pričakovali Nemce, ki so jim za petami, ali se bodo marveč umaknili nazaj do Gonlie, kjer imajo dobro utrjen tabor, ali so bodo celo do Alencon umikali in šo le tam s sovražnikom [»oprijeli, tega morebiti niti Francozi ne vedo in se bodo v trenotku za eno ali drugo odločili, kakor jim bo položaj in korist velevala. Slovensko dramatično društvo. .'Is Ljubljane 20. dan dec. [Iz v. do p.] Če se no motim Vaš čislani list v tekoči saistmi o predstavah dramatičnega društva ni prinesel še nikdar nobenega poročila. Lani je bilo to drugače: recenzije —■ in včasi zelo obširne — bilo so stalna rubrika „Slov. Naroda". Ali letos niste dobili poročil, nli ho bila taka, da jih niste hoteli priobčiti V Jako je obžalovati, če mej prijatelji svojega lista nimate nobenega, ki bi Vam v tem oziru pomagal izpolnjevati časnikarske dolžnosti. Vsake najpoblevnejše „besede" najmanjše čitalnice so še kdo usmili ter kaj o njej posvetu raztrobi — o javnih predstavah dramatičnega društva v glasilu slovensko inteligencije ni duha ni sluha In vendar so na drugi strani v enomer poudarja važnost dramatičnoga društ. in potroba njegovega krepkega razvoja! *) Pa bodi si to kakor hoče. Kar je žanra* *) Kakor lani tako bi liili tudi leto« jako radi poročali o delovanji dramatičnega društva in mu v našem listu odmerili toliko prostora, kolikor ga tirja važnost iti vse hv:il" vredno prizadevanje tega marljivega drušlva. A v Ljuh-Ijani so ni našla blaga duša, ki bi bila naš list in drama-tično društvo vsaj toliko podpirala, da bi bila sem ter tja poročala. Itadi In bili eelo plačevali našim okoli-čin run primeren honorar, dasiravno hi upravo naš list — na gole in velike žrtve osnovan — smel pričakovati, »lu j.' med narodom toliko domoljubja, ka hodo vsaj odličneji med jeno, ne da so lebko več popraviti in jaz mislim »pregovoriti nekoliko besed samo o poslednji slovenski predstavi v deželnem gledališči. Igrala so jo, kakor jo Vam znano, Linhartova komedija »Matiček se ženi", ena najstaršib slovenskih iger. Ce pravim, da je dram. društvo igro i', pijeteti1, iz galanterije bi rekel — lo njene literarno - historične vrednosti na oder spravilo, sem najbrže pravo zadel. Ko bi bil igralni komite to „komedijo" natanko in bolj ostro prorošotal, bi bila menda ostala V knjižnici; kajti no da se poč tajiti, da jo to dramatično delo za zdanji okus vendar preveč zustnrelo. Zapletek je sicer u moten, vendar ima preveč nnjivnih momentov, na vsak način pa je silno raztegnem Ravno v tem pa tiči volika nevarnost za predstavljanje, ker igra mora biti izborno gladko igrana, da ne dolgočasi in propade. Pa pustimo igro in poglejmo rajše. kako se je igrala. Začnimo pri damah. Gospodična II o n 0 v a („Baronka") imela jo sicer lepo a memo družili najmanj hvaležno nalogo , izpeljala jo je vse hvale vredno. Gospodičina jo pied vsemi sposobna za salonske naloge, /u ktero jo priporoča že njim priznavaj e naše žrtvo in dobro voljo narodno *tviu podpirali tudi brea honorara. Pisatelj tega članka nas hode jako obvezal, ako nam, ker bolje nego mi pozna I.pihljano in ljubljansko osebje, hoče nasvetovati, kako bi ne dalo v okom priti ncpriliki, ktero on tii graja. Prepri ran naj bodo, da bomo mi vse storili, kar je v močeh „Slov. Naroda1' in tudi šo več — brez zunanje pomoči pa mo vredništvu čisto roke zavezane, ker poročil no moremo niti s tal kopati niti h trte viti. Vredn. njena vnanjost iti njeno vedenje. Gospa Odijeva („Nežika") je bila v svojem elementu ; igrala jo kakor po navadi premišljeno in živo, nekteri momenti bo bili car izvrstni. Gospodičina Brusova, prisrčni ljubljenec slovenskoga občinstva, imela je ta pot žalihog premajhno nalogo, da bi se bila mogla odlikovati s svojim igranjem; ni mi pa treba omenjati, da je ona ne lo eden najlepših temuČ ludi eden najkrepkejših stebrov slovenskega gledališta ; če bo tako napredovala kakor doslej, imela bo slovenska Talija izvrstno svečo-nico. Izmed igralcev mora so ve da prvi na vrsto priti goBp. Šusteršič, ki je „Mafička" delal, tedaj glavno iu najbvaležnejšo nalogo imel. Vsak, kdor hi rekel, da gosp. S. ni dobro igral, delal bi mu veliko krivico. Toda no moremo si kaj, da bi glede tega igralca ravno v tem primerljaji ne omenili nokterih stvari, ktere nas že davno tišče. Gosp. S. ima izreden igralsk talent in je že mani kteri nalog slavno izvršil; pa nekaj časa sem že jo očitno videti , da so g. S. zanemarja, da svojo naloge prav temeljito no študira in bo je še celo do dobrega na pamet ne nauči, tako da 80 mora popolnem na „podzemeljskega pomočnika" zanašati. Prvi pogoj dobrega igranja pa je, da je igralec skozi in skozi trden v svoji nalogi. Gospodu š. jo to tem bolj potrebno, ker mu - vsaj v slovenskem — jezik prav gladko ne teče in se rad spotitika. Jaz bi tega tu no razpravljal, ko bi m* bilo meni na tem ložeče, da si g. Tudi Nemci se bližajo Le Mansu, vendar vse čete tje ne morejo dospeti pred 24. t. m Sicer so pa Francozi tako v nejasnem glede nemškega gibanja, kakor nasprotno. 20. t. m. sn se Nemci tolkli z Francozi pri Monaie, kar bi kazalo, da imate obe armadi jako raz-tegnena krila. Nemci so Francozom v toliko pretežni, ker imajo urno konjištvo in tako lažje pozvedajo in pregledujejo nasprotnikovo gibanje. NaHprotnn pa bodo v teb bojifa Francozi po številu močneji, kar dozdaj še nobenkrat in v nobeni bitki ni bilo. Soditi bi pač tudi bilo, da bodo Francozi pogttmnejži nego Nemci, kterim so že moči utripale in ki zdaj tudi več ne vedo, za kaj so vojskujejo, in kternn je dolga vojska in huda zima prvotno navdušenje gotovo ohladila do pod leda. Tri Parizu je bil zadnje dni majhen boj. Trocbu je 12 Pat i/a napadel Nemce, a se zopet umaknil nazaj. 0 zmagi ni govoriti na nobeno stran menda Trocbu bolj svoje čete skuša in vadi, ter nadleguje sovražnika brez druzega namena. Haziio stvari. * (Iz maribo r s k e n i Se g i m n a z i j e.) Prof. Schaller je v IV. razvodu tvkajšiu' gimnazije javno tako razSaljivo govoril proti Slovencem, da so vsi dijaki razen 4 Nemcev in onega Slovnica zapustili Solo. VI razredu je professor Siiss proti Slovencem tako Ščuval, da so ga mladi dijaki izropotali. Stvar je tako kričeča, da je celo tukajSua uemskntarska gimnazijska direkcija •pričela disciplinarno jireiskavanje proti profesorju Sehal-lerju in Silssu. Preiskavanje se zdaj vodi še bolj na tihem. Dvojno pa smemo Se zdaj tirjati od direkcije: 1. da vso zadevo predloži učiteljskemu zboru in 2, da preis-kavanje odstopi kazenski sodniji, ki mora proti oiuenje nima učiteljima postopati po §, 802, kazenskega zako nika — ako je sploh kazenski zakonik še obče veljaven. Natančneje bomo poročali. ♦(Dunajka „Zukunft") jo pretekli torek prišepala z nekim odgovorom na našo „razno stvar" tiskano pod naslovom „Svobodno" v 139. štev. „Slov Naroda.14 Pisatelju tega odgovora se vidi , da je bil zadnje čase v zaporu v slabem društvu in da zdaj bočo v publicistiko preseliti nek ton, ki je v gotovih obupnih krogih navaden in morebiti tudi opravičen, kterega pa n! želimo udoinačonoga videti po našem časopisp Strastna pohlepnost, s ktero g. Jordan psovalko proti nam kopiči, a se ogiblje pravega odgovora ali tudi 1 izgovora, je najbolji dokaz, da smo bili s svojo notico zadeli na bolno meso. G. Alešovec, vrednik „Hren celjna", nam jo pisal, da je vpleten v sodnijsko prois- kavanje, ktero se je natvezlo listu „Zuk." To je res in „Zuk.tt sama priznava. Kar „Zuk" piše o veleizdaji in kaljenem javnem miru , ne dela razlike in je prazno zvijanje od njene strani. Na dalje jo g. Alešo-vec pisal , da rokopis ni bil najden. Tega „Zuk." niti ne potrjuje niti ne zavrača, pač pa pravi, da je to „iNedertrachtigkeit in unversehatute Liige." Gosp. Alešovec jo mislil , da rokopis ni najden in je imel čisto pravico vprašati, kako je sodnija izvedela njegovo ime. Tu ima le dve poti, ktere je tudi g. Alešovec pogodil : izdaja ali pa vohunstvo ! „Zuk.u pravi, da vse rokopise skrbno uničuje ; ako jo to res , vohunstvo ni mogoče, in mi na vohunstvo nismo mogli verovati, tudi prodno je „Zuk.1' prišla s svojim polovičarskim odgovorom in ,,Zuk." nam bo dopuščala, da smemo po svojih skušnjah verovati, kar hočemo; do zdaj „Zuk." ni nič storila, da bi nas boljo podučila. Kako jo prišel Alešovec v preiskavanje , o tem se javno govori, in „Zuk.u bi bila imela to ali pojasniti ali pa molčati ; ako .daj okolo sobe močo Z „uiiverscha-mthcit", mora ta lastnost vsa na njej obtičali. Kakor so jo zvedelo ime g, Avla v Zagrebu, tako se je zvedelo Alešovcovo in to zadostuje za vso ti3te , ki bodo hoteli še kaj za ,,Zuk." pisati. O židovskih listih nam enaki dogodjaji niso znani. Mi smo rekli nadalje, da je „Zukuntt" nepoštena. Je tudi! S početka leta je obljubila, da bode izhajala na 0 straneh in jo za ti strani na dan pobrala naročnino. Koliko strani široka „Zukunft" zdaj že dolgo dolgo izhaja? Zuk." donos konfiscirana, jo a rekla, da jo to odškodnina odškodnina, ako se mi to za Š. svojo napako odvadi, kar pojde prav lehko, če g. Š le hoče. Škoda bi bilo, ako bi so tak očividni talent preslepljeu od pohvalo in smeha občinstva, kteremu se komik zmerom boljo in prej prikupi nego tragik, po gubil zaradi domišljije, da je žo dospol vrhunec igralske umetnosti. Prizadevajto si v vsaki nalogi toliko truda kakor včasih lani, g. Š., in videli boste, da bo Vaše igranje še enkrat tolik vspeh imelo. - Gospod N o 1 I („Baron") neutrudni režiser jo prav srečno zmogel svojo nalogo; njemu bi bilo le nekoliko več miru v igranji priporočati, ker vedno nepotrebno tekanje po odi u i neprenohano gibanje s životom zelo moti. Gospod E Kajzol jo bil tako Jleten" „učenee" , da so ga ne ktero žensko oko ni moglo nagledati ; pa tudi igral je prav dobro. Manjšo naloge so bilo dostojno predstav Ijane, posebno dobra figura je bil „Budalo." Skupno igranjo ni bilo tako korektno, kakor pri prejšnjih pred stavah dram. društva ; vzrok temu bil je pa menda tn ker je bil neki prekratek čas odmerjen učenju. Da se mi no očitala pozabljivost, moram, dostaviti da so je pevski zbor tudi dobro obnesel; posla pač ni imel mnogo. — Glodališčo jo bilo spet jako dobro ob iskano, tako da dramatično društvo mora biti pra zadovoljno. Le eno stvar naj še na kratko opoin nim; nadzorništvo slovenskih predstav naj dopove* še petalcu, da ima govoriti samo za igralce, no za vso občinstvo. Končno pa bi vprašal, ali ne ve kdo kdaj povedati, kako, posebno pa od klerib oseb jo bil igran „Matiček" leta 1849 ? In o lo to. prinesla Ako je bila jutri prinesla res G strani, za konfisciram list. Lepa včeraj in denes da, kar smem tirjati že samo /a denes, Je-li to pošteno ? To je spekulacija na neumnost občinstva. In zadnje časo ju celo 3. stran na pol inseratu žrtvovana, o čemur bi očigled njenim nesrečam nič ne rekli, kobise„Zuk vedla kot nesročnica, milosti vredna, a ne kot ošabnica, ki milosti no da in no jemlje. Če g. Jordau pravi, da je sedel za tujo članko, no kažo to niti njegovo vred niške zmožnosti, niti vredniško previdnosti, in ne govori proti nam, ampak k večomu proti njemu. Jako slabo so tudi pristuje ošabnost in prepovzdigovanjo Opozioijonalnemu listu, ki je na mostu uvodnega članka tiskal adreso poslanske zbornice in Beustov odgovor na češko spomenico ; jako slabo so ošabnost pristuje listu, ki največ literararnoga honorara plačuje brusarju za mnogokrhane Skarije. ti. Jordan se konečno ponaša s svojo zrolostjo in starostjo, in t it mu radi pri teguemo, da se nismo kakor on zorili pri stari „Prossi" in da je on pri vsej svoji starosti svoj list. tuko do zorel, da brez škode pade v:, drevesa slavenske publi cistiko potrjevaje prigovor : Alter sehutzt vor Tuorheit nieht. S svojo robatostjo in smešno ošabnostjo g. Jor dan pri nad ne bo nič opravil: mi nismo Delpinova mati in ne maramo za cijaukali! Svojo mladost si pa radi damo očitati in lo Boga prosimo, da bi se v sta rosti še mi no smešili tako, kakor se smeši g. Jordan ■ („S ii d s 1 a w i s o h o Z o i t u u g.u) Današnjemu iistu smo pridali vabilo na naročbo „Siidsl. Zeitung ki bodo od novega leta počemši izhajala v vojaškem Sisku. Programu in vabilu imamo za našo občinstvo nekoliko dostaviti Potreba časopisa, ki bi v nemškem jeziku vredno zastopal južnoslavensko koristi, je oči-vidna in že mnogokrat poudarjana ter dokazana. Gg. I. Pravs m J. Vončina sta se lotila tega težavnega početja, in gotovo po vsej pravici zaslužujota, da ju podpira vsak rodoljub po svoji moči. Marsikomu bo bode morebiti proglašeni program preozek zdel; naj ga to no moti. „Siidsl. Ztg." jo fuzija z ljubljansko „dio Save", ki jo imela zastopati slovenske koristi in program „Save" jo sam ob sebi prešel v program „Siidsl. Ztg." Vredništvo bodo skrbelo, da bodo slovenske koristi in zadevo kolikor naj boljo zastopano in našemu občinstvu moremo naznanjati , da si jo „Siidsl. Ztg " kot sovrednika pridobila enega najboljih slov. publicistov in pisateljev, ki jo bil vsa leta som naš najtnnr-Ijtvoji sodelavec. Iz prvega vira vemo, da bode že 1. številka novega časopisa pokazala, ka ni prazna beseda programa zadnji stavok ■ Ks ist ubrigons selbst-verstandlicb, dass mit der ungar.-kroatischen Aus- gleichsfrage die Aufgabe der „Siidl. Ztg." keinesvregs erschopft sein wird." Seveda bode tudi ta list svoji nalogi mogel le onda zadostovati, ako najde mod občinstvom dostojno dušne in materijalno podpore, kteri naj bode prav srčno priporočen. * („Vienac.") Zdaj ko jo „Zvon" nehal in ko nimamo mnogo upanja, da bi tako hitro dobili slovenskega naslednika, bodo med nami mnogo vprašanja, kako beletristično berilo naročiti si za novo leto. Ravno zdaj. ko smo se začeli južni Slaveni zopet bližati in ko bo torej treba, da se v jeziku, zgodovini, običajih, literaturi itd. mod seboj bolj in bolj spoznamo in spoštovati učimo, ravno za ta čas moromo in moramo slo-enskemu občinstvu najgorkoje priporočati izvrstno pisani in vredovani beletristični list „Vienac", ki pod redništvom znanega publicista in pisatelja J. Perkovca saki teden enkrat na celi krasni poli v najlepšem tisku zhaja v Zagrebu. G. izdatelj ni rekel preveč, ako v svojem vabilu pravi: „Pozivljuć dakle štovano občinstvo, da bo izvoli nanj što mnogobrojnijo predplatiti, preporučujemo ga zaštiti svih rodoljuba, koji su uvjereni, da nam je stalo samo do narodnoga napredka. Ma da i ima neispunjenih želja, možemo so ipak pozvati na sud odličnih pitaca, koji nam izriekotn pohvalile nastojanje to nas bodre, da ostanemo na dosadašnjem putu. A najbolja nam je preporuka, što nas perom pomažu i podupiru: P.P., I. T. (pjesnik Kriesnica), O. Utješinović Ostrožinski, Janko Jurković, VI. Vežić, Franjo M a r k o v i ć , Ivan D e ž m a n , L. V u k e-i č , B. M i 1 u t i n o v , A. T k a 1 č e v i ć, A r m i n P a-i ć , Franjo Ciraki, A u g. Š e n 0 a, E u g. J o s, T o m i 6, BI. Lorković, IvanZahar, J. G r-z e t i č , T a d o S m i č i k 1 a s, Drag. Jambrečak, P e k s i d r , Franjo Petračič, Armin Šra-bec, Vlad. M ažuran i ć, Dr. G j. Pilar, Špiro B r u b i n a itd. Uz ovakovu pomoč nadamo se pouz-lano vso to većemu napredku. Pjesmo po izbor, izvorne pripoviedke, poučni članci svake ruke, predavanja na-mienjena ženskomu spolu kitit če nam list i od nove godine; a što nam je nada sve drago, od sada biti će načina, da uz mnogu pjesmu priobčimo i napjev. Izla-zit će nVienac" u dosadašnjem vidu i uz dosadašnju Cienu: Na godinu za domačo C fr. Za vanjske proplat-niko 7 fr. Na po godine polovica toga. Predplata neka so šaljo Administraciji Vienca u Zagrebu. Naj-cienijo su pošiljke poštansko naputnico. U Zagrebu prima predplatu knjižara Svetozara Galca u Ilici." Naj bi naše občinstvo zlasti naša mladina prav marljivo segla po tem najlepšem lepoznanskem listu vsega slavonskega juga, x (,,B rencelj v 1 a ž n j i v i oblek i,") kteri jo izhajal žo dve leti po dvakrat na mesec, bo po novem letu izhajat po trikrat na mesec. „Brencelj" si jo pridobil v dveh lotih Bvojega življenja žo toliko prijateljev po vsem slovenskem svetu, da mu jo prihodnost gotova. Saj jo pa tudi edini humoristični list slovenskega jezika, kteroga še ni pokosila smrt slovenskemu časopisju nemilo osode. Vendar, da napreduje in zamore dohajati druge listo to baze, treba je, da se ga slovenski narod občno poprime in da so razširi med ljudstvo, /a česar jo zarad lehko razumni jivoga jezika in prav domačih burk posebno pripraven. Gena mu je taka, da so je nihče ne sme ustrašiti, namreč po novem letu celo leto lo 3 gold., pol leta le 1 gold. 50 kr. in četrt leta lo 80 kr., zarad kterih no bo nihČo obožal. Menimo, da ga nam ni treba dalje priporočati, kajti priporoča so sam. Kdor bo dobil prvo štovilko prihodnjega leta z novo, jako primerno glavo v roke, naj je ne izpusti, temveč naj se brž naroči, ne bo mu žal za d on ar. * (Iz P os toj no) so nam piše: na 26. tekočega meseca zvečer se napravi veselica v čitalničnih dvoranah po sledečem programu : 1) Godba. 2) Petje. 8) Tombola. 4) Deklamacija. 5) Godba, (i) Veseloigra „Svoje-glavneži". 7) Godba. 8) Šaloigra „mutecu. — Zopet bomo en vesel in kratkočasen večer imeli, zato so je nadejati velicega števila domačih in tujih gostov. * (Ljubljansko telovadno društvo Sokol) bo imelo svoj redni občni zbor v četrtek 29. dan decembra ob 7. uri zvečer v telovadnici. Dnevni red naznanimo prihodnjič. Itu% prodaja suknenega, platnenega in drtizega ma-nufaktumega blaga v ptodajalnici Henrika Skodlar-ja nn velikem trgu v I»fttbljnni. (3) Einladung zur Prannmeration auf die vvahrhal't patriotisch, echt bsterreickisch ge-sinnto und ausgleichsfreundlicho politltische Wocbenaohrift 99 Der ©sten." Mit 1. .iiinnor beginnen Vfir unseren viorten Jahr* gang. Wir vrerden auch fortan karapfen Rir dio srahren Interossen Oestcrreichs, 1'iir die Gleichberechtiguog Aller, Rir đaa Einvemehmen zvrischen den Volkern der Mtonarobie. .Der Os t on" bringt eablreicbe ond pikante Artikel und Correspondenzen Mittheilungen aller Art nus dem In- und Auslande. ferner Cours« umi Morkt-berichte, Ziebungen otc. etc. Ferner erhaltcn die Abononnonten des „0 s t r« n jede Woche eine regelmiissige ! ral i m - 1t v i 1 ji ^•« - unter dem Titel: „Das VViener Sonntagsblatt% in vvelchem Novellcn, Frzahlungen, Anektoten, (iediehte, Riithsel und Obaraden mit v/erthvollen Preisen fiir" die gelungenste Aurlosung verollentliclit werden, Bci alldem kostet der „Ost«n" vierteljahrig aobon mit Posttusendung UBoh 1 II. »O kr. Neu eintretende halbjlLhrigo Abonnenten erhalleti den Roman : „Dio Spione des Orafen P.iMimrek •'. gratis sugesendet. Die Administration des „Osten" (1) in Wien, Praterstrnsso Nr. 50. Ljubljanska - trbižka zrlo/nica. Priporočilo. Okrepčevalnica (restavracija) •lan. Potočniku na postaji v Podnartu -Kropa se priporoča spoštovanomu občinstvu z mnogovrstnimi mrzlimi j o d i 1 i in pijačami po prav nizki cehi Prav tako priporoča podpisani svojo gostilni 00 in prenočovališče tik kolodvora, ^p r i P o d ■ nartovcu", s pristavkom, da so dobivajo pri njem tudi izvrstna kosila in večerje, posebno okusne p o strve in vozovi na vse krajo, kakor: v Kroju«, Kamnogorico, nn Brezje, v Tržič itd. zlasti za družbe po Čuda nizki ceni in jako prostorni. S spoštovanjem (1) Janez Pogačnik, gostilničar. OsfcCJNC kakor piMin %lsi!o. pa lepSS m eleganlnejše je od prid. K b e i n a i/najdeni žlahtni metal JJG* Itiielnovo zlato. "==5S3L ktero se edin 0 in s a in o izdeluje v fabrikata ■B 1/. tega novega metala, Rbeinovo zlato inteuovanega , izdelani kine nepotreben dela prav, kinč, ker ta novi fabrikat 'glede barve in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa velja le '/4 deli kat so pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Še strokovnjake naš kinč lahko moti. tako natanko je ponarejen. (8) Koravdast kine, od pravega ne razločljiv, zapestnik in uhani f. I..r>0, ovratni kinč f. 1.20, veča resta koravd t'. 3, velik zapastnik z t} han j f, 3.50« (iranatov kinč : 1 zapestnik 50 kr., veči 80 kr.f u liani 50 kr., veči 80 kr. iftF" Cela garnitura isfiheinoven zlata, zapestnik, uhani i granatovim ali koravdastira kinčoni, sli brez tega za hasensko ceno 40 kr Najnovejši kinči! Moderno, lej»o, ceno, kakor pravo zlato, nikdar ne D temni, molljivo j>onarejeno kamenje, krasena emaile I ZapestaOri, tino jjo kr.: 40, 60, 80, t. I. lliani, tino po kr.: 50, 80, t'.: 1. najtineji po t'.: 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, zapestniki in uhani au kr., i : 1.20, 1.60, najfini, f.: 2, 2.60, 3, :i.50, 1. 6, Narokvica, tino po kr. : 60, 80, t. I : najtineji j>o t'.. 1.50, 2j 21 3.50. Ogrljaj, najfineji po kr. 90, I'. 1.20, 1.50. Medalijoni, fini po kr. JO, 46, 60; najtineji po kr. 80, r. i. i.5o. (ilavniki :•. Hheinovim zlatom oplatičeni, kr. 80. f, I, 1.50, 2, 8. Prstani s ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr '10, 40, 50, ntl, 80, f. I. Urne verige, krasne, :-a gospode kratke, kr. 50, ho, f, I, 1.50, 2, Trne vrige, take, za gonpe, i'. 1.00, „ „ dolge, veneejanskoga liea, f, 1.40, 1.80, 2. Naprsne igle za gospode, kr. "JO, 40, 60, 80. Predsrajčne gumbe kr. 10, 15, 20, 30. Zapeitniike gumbe, kr. 20, 80, 40, 00, 80. Zavratnilka gumbe, kr. 5, lo. Cele garniture gumb, jako fino, elegantno, kr. 50, 80, f. 1. Malosti za k uri, krasim hi< tavljeno, kr. i>rt, 80, f. 1. Hiegerje.vl prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro poilaceno b UdolbljenitU napisom: ..Nedejtne se!" jiolom „Sokolski' prstaul, ravno lako z vpisom: „Na v. dar!" samo i. 1. 13 lot. punc. srebrna urna veriga, v Ogni pozlačena, kratka, 8 f. 50 kr., i t., dolga J'. 7. L8 lotni iraberni medalijoni, v ognji pozlačeni, pnnsirani, f. 2.50, B. |,(SJfJP~" Ved h O dušeč kine, iz indijskega zelišča, ki vedno ohrani svoj naravni kinč in je vsakako neprecuii- ljiv in obče priljuldjen. Ako dama i njim ^topi v soho. napolni jo vso z vonjavo /apestnik 50 kr. do »'. 1, t.20., 1.50. Uhani. 80 kr. do f. I, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. 00, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. Narokviea, kr. 40, 00. hO do f. J, 1.5U. Jfc^T* '1'udi malo premožen človek lahko jo b sreber-ninel Najlepše, najprikladnejše darilo in vse garantira m o, SMT" Noži in vilice i/, kineškega srebra, angleška klinja 00 kr., žlica G0 kr., žličica 30 kr. M t u i s 0 noži, 6 vilicami in 6 žlicami, izborno, krasno darilo samo f, 121 ' :C [zkljuČTjiva last in zaloga slovanske kupfiijske biSe jc rE"x-ELTJLgrot^"t-a I^eitel-na & na Dnnaji, verlangerte Karntneratrasse, Nr. 57, Kiirntnerring Nr. 2. O X H ft II I I o. Lekarilicu, ki so ima v C" pno m I j i na novo odpreti, in DR že v. najboljšim vapeliom delajoča lekarnioa v niftlišL preent. Algontine. (Zobna voda. ki na bij) vstavi bol.) Do sedaj edino skušeno sredstvo proti zohobolu j pomaga hipoma in nima v sebi riikakoršnib ostrih ali kislih tekočin, tedaj se tudi za otroke rabi. Sklenica 70 kr. — Pri 12 sklonieah so 20 preentov odbije. Kil no mazilo. Posebno dobro za kilo (modron); napravlja in priporoča dr. Kriisi, praktični kilni zdravnik v Basel-u. V puSicab is kositar ja s popisom vred. ('ena 3 gld. 50 sold. a. v. Olje za laso iz kina-skorje, da se pomnože in krepijo lasi. Skntljica 87 kr. a. v. B^jC* Balzam za ozebo, v lončkih po 50 kr. a. v., kteri tudi pri zastaranib o/eblinah kolikor mogoče hitro bolečine utolaži in popolnoma ozdravi; po mnogoletnih skušnjah si jo pridobil t.i priporočljivi pripomoček občno zadovoljstvo. Š t u p a za kašelj i n h r i p o. Dr. Quarin, Izvirne škatle po 65 kr. Olje iz t o r i č n i h (K 1 e t, t e n) k o r e u i n Irdutelj in vredtuV Anton Tom«»r za lrtse; ceneja. S e e h o f e r - j e v o g e r s k i b a I z a in z a r a u e i želodec. Ta balzam je že nad 40 let obče pri-Ijnbljen sarad svojih izvrstnih moči in nizko cene. Sklenica z navodom 40 kr., dvanajstorka 20 prconl ceneja. Tablice za gliste od dr. Oallon-a. Te tablice «o priporočajo kot gotov pomoček proti glistam. So prav prijetnega okusa, in ae dado otrokom igraje. V škatljicah z navodom 40 kr., dvnuajstorka 20 pret. ceneje. U^jjr* Cachou a roma tise za to, da ne diši slabo IZ ust po pubanji tabaka, po jedi, vinu, pivu ali dru-zih močnih pijačab ; neobhodno potreben, kader se ima iti v olikane družbe, v gledišče, nn ples, v salon itd. Ti cacboo obstoje iz čistih, zdravju celo neškodljivih rastlinskih delov, in obvarujejo /oho, da no gnijejo in ne bole. Vsaki krat kader se hoče ta jni-pomoček rabiti, vzame in zveči se ena kroglica (pila), in neprijetni duh jo zginil. V škatljicah po 70 kraje. I s(ddov). Pristno (pravo) olje iz t u r i n o v i h j e-kter napravljeno. Priznano jo to olje kot naj- boljše zdravilo za vse prsne in jdučno bolezni. Sorte je izvrstno in čistega okusa) sklenica po 1 gld. in 1 g(d. 80 kr., dvanajstorka 'J5 preont ceneja. jfcijgr* F ra n o OS k o tek oče barvilo za lase, barva vsakor.šno lase, kakor kdo hoče, črno, rjavo ali belkasto in sicer v 10. minutah stuluo; moč tega barvila je žo obče znana in ne potrebuje priporočanja. Priprava za barvanje, to je. 2 ščiti in 2 sklo-dici, 50 kr. Etoa sklenica razpuščenega barvila za lase 2 gld. a. v. jj^^" F s e n c i j a za oči dr. It ii m c r h n u s o ilova, za obvarovanje in zboljšanje vida. — Kna sklenica s podukom vred 8 gold. Sk*T* Augsburška ž i v c I j n a to koči na (Fo-bonsessonz) od dr. Kiosow-a. So posebno priporoča proti trajajočemu telesnemu zaporu, slabemu probavljanju in zlatej žilici. Skloničica z navodom 50 kr. in 1 gld., dvanajstorka v izvirnih malih zabojih 25 preent ceneja. P^*ipr* Fau do Bo to t. Aromatična ustna voda, izvrstno in občo priljubljeno sredstvo, kodar zobje, bole, gnjijo, ali iz ust smrdi. Sklenica 50 kr. Ess-boiK|uet, jako lina vonjava za robce in perilo sploh. Cena sklenici 1 gold. lj*BtniVi Or. .>«if.* VouninV In eTru^C Tiskar: ICilunnt .■miHt-liM/. 5U