. štev. V Ljubljani, v četrek . februarja 180. Letnik Vl. Insentl ie «prejemajo in vel i i trisioima mm: S irr., če ne tiska lkrat. i ii o 1 - n n ii ii n ^ & ii n n n ^ *i Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno «manjša. R ok o pi al te ne vračajo, nefrankovani, pisma se ne sprejemajo. N .roonino prejema opravništvo (acm-nistracija) in ekspedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Politični list za slovenski n ar o U. Po poiti prejemar velja : Za celo leto . 10 gi. — kr. »a polleta . , o ., — „ r.a četrt ieta 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio leto . S gi. 40 kr, :a uoi icta 4 „ 'JO „ ia četrt ieta • „ 10 „ V Ljubijaui na dom pošiljaš veiii 60 kr. več na ieto. Vredništvo je v Medijatovi hiš i itev 16. Izhaja po trikrat ua teden i sicer v torek, četrtek in soboto Poljaki in ruski car. Največja nesreča za Slovane je notranja nesloga. Ooa je največ kriva, da Slovani še nismo prišli do one veljave, ktera nam gre po našem številu. Tudi pri nas v Avstriji bi bilo marsikaj bolje, ko bi ne bilo te nesloge. Čehi, Poljaki, Slovenci in Rusini vsi so delali politiko na svojo roko. Le temu, ne pa visoki kulturi ali zgodovini se imajo Nemci zahvaliti, da igrajo prvo rolo v monarhiji, in da morejo širiti germanizacijo med slovanska plemena. Zato pa mi Slovenci z veseljem pozdravljamo vsako zbližanje dveh slovanskih plemen , ker vsako tako zbližanje ne koristi le dotičnim plemenom, a vsemu siovanstva, toraj tudi nam. Največje sovraštvo je pa bilo med Rusi in Poljaki. Mi nočemo omenjati, koliko je ta razpor škodoval razvoju obeh teh slovanskih plemen, in tudi ne preiskovati, kteri del zadene večja krivda. Le bodi omenjeno , da je tudi na avstrijsko politiko ta razpor imel mnogo vpliva. Večidel slovanskih državljanov Avstrije je gojil gorko sočutje za ruski narod, ki je že toliko žrtvoval za slo-vanstvo in posebno za osvobojenje južnih Slovanov. Le Poljaki bo bili nasprotniki tem simpatijam. Ta faktum je provzročeval separatistično postopanje Poljakov v Avstriji, ker ostalim Slovanom, ruskim prijateljem, niso zaupali. To je pa muogo škodovalo avstrijskim Slovanom, posebno, ker so naši protivniki nemškutarji in centralisti dobro znali to v svoj prid porabiti. Če so hoteli Poljake odločiti od federativne stranke so druge Slovane Poljakom slikali za ruske zaveznike in prijatle ter poljske sovražnike. To navadno ni ostalo brez vspeha; le letos so se že Poljaki bolj možko držali in niso šli centralistom na led. Drugače pa poljski listi, ki bo že mnogi, zlasti krakovski zahtevali, da se Poljaki odločijo od Čehov, in to zakaj? ker so ti preveč prijazni Rusom, in ker tudi bi utegnili za ruski narod v Galiciji (Rusiue) zahtevati jezikovo enakopravnost. To separa-stično postopanje Poljakov je največ vzrok, da vnanja politika naše monarhije ni Slovanom prijaznejša. Poljaki sov delegacijah in povsod se poleg Madjarov največ poganjali za Rusom sovražno politiko. Mi smo obžalovali napad na ruskega carja in smatrali za nesrečno znamenje za slovanstvo. Pa kakor nesreče ni brez sreče, tako kaže. da bo ta atentat za slovanstvo imel poleg slabih tudi dobre posledice. On bo baje pospešil sporazumljenje in pomirjenje Rusov in Poljakov. Že dalj časa so cirkulirali po ruskih in poljskih listih pomirljivi glasovi. Zdaj pa izvemo, da poljsko plemstvo pošlje pod vodstvom marqu za Sigismunda Wiepolskega grofa Tomaža Zamoyskega v Peterburg posebno depu tacijo obstoječo iz 50 prvih poljskih plemeni-tašev, ki carju izroče vošilno adreso za srečno rešitev pred najnovejšim atentatom. Adresa predlaga carju, da zapusti Peterburg in se preseli v Varšavo v sredo Rusko-Poljske in zatrjuje carju, da je ves poljski narod pripravljen varovati svojega kralja. Ni dvomiti, da bo taka udanost poljskih plemenitašev tudi carja razveselila, in se bo povsod nanjo oziral in bolj pripravljen poljskim željam vstreči. Mi to smatramo za en dalji korak k poljsko-ru-skemu sporazumljenju. Znamenito je, da ravno poljski plemeni-taši tako udanost izrečejo ruskemu carju. Saj je znano, da so ravno plemenitaši bili najbolj sovražni Rusiji, ostali narod poljski pa ni tako sovražil ruskih bratov. To kaže, da so poljski plemenitaši popustili misel ob ustanovljenji sa-mostalnega poljskega kraljestva, tako je ena velika zavira temu sporazumljenju odpravljena. Upamo, da Be bo ruska vlada kmalo pobotala s Poljaki in ti nehajo biti separatisti, ter se poprimejo splošnega slovanskega delovanja. Poljsko ■ rusko sporazumljenje bo velike važnosti za slovanstvo in političnega vpliva na Evropa. Ruska moč se bo s tem povekšala, ter bo ta slovanska država imela več vpliva v Evropi. Zraven pa Rusiji sovražni zapadnjaki zgube oni element, kterega so vedno ščuvali na Rusijo. To bo pa koristilo slovanstvu. Pa tudi na notranjo politiko naše monarhije bo to dobro vplivalo. Ko bodo ruski Poljaki stopili v delokrog vseh Slovanov, tudi avstrijski popuste separatizem in se pridruže ostalim Slovanom , ker ne bodo več sovraštva do Rusije gojili, ki je pravi vzrok njih separatizma. Če se ruski Poljaki z Rusi pobotajo, bodo njih zgledu sledili tudi Avstrijski Poljaki in se pomirili z Rusini. Tako se bo v Avstriji ustanovilo skupno slovansko delovanje v politiki in kulturi, in germanizacija bo izgubla moč. V tej slovanski Bložnosti bomo tudi mi zajemali silo proti germanizmu. Združeni Rusi Čehi in Poljaki bodo zadržali daljno razširjenje nemštva na vstok in sever. Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek (as. LXIII. Lahko bi marsikaj še pisal o tej dobi, pa je nekaj le takih dogodeb, ki se pripovedujejo za mizo, na kteri stoji vino, ali tovaršu na dolgočasni poti. Tako mi ni treba praviti, kako sem enkrat za „Sokolci", ki so se peljali v v Krauj, in me je g. Jagrič (zdaj v Kranji c. kr. oseba, takrat pa še hud Slovenec), z voza spodil, od Šiške do Kranja za vozovi tekel iu pritekel v Kranj ravno, ko bo se „Sokolci" po klancu peljali, toraj Bem jih došel. To se je dr. Costi tako čudno zdelo, da je mene krstil za prvega „Sokola", ker sem od Šiške do Kranja tekel za vozovi. Veljal sem pač za poročevalca „Laibacherce", zato me je g. Jagrič tudi z voza spodil, a vendar to nisem bil, am-jiak na svoje Btroške sem tekel. Ta ni bosa, ker je še več živih prič, ki to lahko potrdijo. Ravno tako ne bom obširneje popisoval, kako so me enkrat dijaki, med kterimi je bilo več mojih sošolcev, pa tudi še mlajših, ko so z Dunaja prišedši imeli v Ljubljani „kongreB", b čitalnice ven „sforali", češ, da sem nemšku-tarsk „špicelj". Je že križ, če se tako grda megla vleže na človeka ; koliko časa mora pihati veter, da jo prežene 1 A ne rečem, da ljudje za tako ravnanje z mojo pohlevnostjo, ki je le prijetne, ljube družbe iskala, niso imeli vsaj navideznih vzrokov. Čujte! Jaz Bem bil takrat „ korektor", t. j. popravljavec grehov p. n. stavcev Kleinmay-erjeve tiskarne. To mi pa ni branilo, da sem za „Sokolove" večere spisaval tudi berila, „Brencelj" imenovana, zato sem bil nekak ,,am-tibij", ki zna živeti na mokrem in na suhem. Če to mojim čitalničnim prijateljem ni bilo všeč in bo mi britke pod nos dajali, je bilo pa vendar za me dobro, ker sem se tam navadil korekturo brati. Koliko je to vredno, to razume le tisti, ki ima s tiskovinami opraviti. Veče vrednosti zame je pa bila Klein-mayerjeva tiskarna zato, ker je bila vzrok, da se mi je prav s srca začela gnjusiti nemškut,arija, ker sem jo tam Bpoznal v celi nagoti; „veliki" gospodje so se v tej tiskarni , ko je bil „Tagblatt" vstanovljen, kar brez vse sramote politično slekli,--brez ozira na-me, ki sem tam pri pultu sedel in stavcev pregreške popravljal. To je bila lepa družba to! posebno, kedar je še luteranski fajmošter prišel! — Hvala Bogu, ki mi je dal preveč potrpežljivosti, drugače bi bil jaz več-' krat kar vdaril. Skoro mi ni treba omeniti, da je dr. K., ki je takrat imel akoro glavno besedo tam (Dežman je le memo hodil), hotel me najeti za poročevalca (recte „špiceljna") na tabor v v Ljutomer, pa jaz nisem maral za srebrnjake ampak šel na tabor tje s svojo mošnjo. Ko sem prišel nazaj, so me prašali, kaj je bilo, a jaz sem odgovoril: „Lepo, kraBno !" Poročila mojega pa niso hoteli tiskati v „Tagblattu." Pa s tem sem preskočil svojega brata Vsak ve, kaj je brat, a moj je bil edini brat. Rad sem ga imel in kako ! Sestre nisem nikdar imel, toraj ne vem, kako je sestra priljubljena bratu. Če bi že krvi ne bilo in najsrčnejše zveze v otročjih letih, sem mu bil že hvale dolžan, ker me je enkrat očitne smrti rešil. To je bilo namreč tako. Ko je bil priše od vojakov, vrnivši se s Prage po vojski s Prusi na Dunaj nazaj, domu na odpust, me je v Liubljani obiskal. Jaz sem imel ravno nekoliko drobiža, toraj sva šla v Kranj in tam se mudila v čitalnici do večera. Ker so bili tam prijatelji, smo ga nekoliko pili, da sva bila jaz in brat „vesela". Ob Marijnem zvonenji jo vsekava proti domu na najkrajši poti. Noč je Okrožnica st. očeta. Leo XIII. vsem častivrednim bratom, patriarhom, primatom, nadškofom in Škofom katoliškega sveta, stoječim v milosti in zvezi z apostolskim stolom. Častivredni bratje! Blagor in apostolski blagoslov! Bog je hotel v svoji modrosti, daje Jezus Kristus svet odrešil in da je postarajoči se in hirajoči svet s svojo Božjo močjo prenovil. To je izrekel sv. Pavel v krasnih in veličastnih besedah, ki jih je pisal Efežanom: „Skrivnost Božje volje je bila , vse kar je v nebesih in na zemlji, prenoviti v Kristu." V resnici, ko je Kristus začel spolnovati voljo svojega očeta, dal je svetu novo podobo, novo obliko, staro se je moralo vmakniti. On je zacelil rane, ktere je vsekal človečanstvu greh prveg* človeka ; on je spravil z Bogom vse ljudi, ki so bili po rojstvu otroci jeze; iz duševne tame in dolgih zmot jih je peljal k resnici ; iz grehov in strasti jih je peljal k čednosti; in ko jim je pridobil novo pravico do nebes, jim je dodal še upanje, da bo tudi njih telo, »amo na sebi slabo in smrti podvrženo, enkrat deležno nebeškegs blišča. Da bi pa te neskončne dobrote ljudem ohranjene ostale, ustanovil je cerkev za svojo namestnico, in v skrbi za bo ioče čase jej je vkazal, naj uredi na svetu, kar bi prišlo v nered, uaj zopet postavi, kar bi razpadlo. Čeravno so tega prenovenja v prvi vrsti le tisti deležni, ki so v stanu posvečujoče milosti, vendar razsipa dragocene žarke svoje blagodejnosti v obilnosti tudi čez ostali posvetni red. Zato so tako posamezni ljudje, ka kor sploh vse človečanstvo do nemale popolnosti dospeli. Ko je bil krščanski red postav ljen, navadili so se ljudje v svoj blagor, zaupati v previdnost nebeškega očeta, kteri jI v sili nikoli ne zapusti. Iz tega zaupanja iz virajo pogum, zmernost, vstrajnost, potrpež Ijivost in druge velike čednosti in dejanja Čudovito je, koliko je človeška družba s tem pridobila dostojnosti, krepkosti iu poštenost Knezi so postali milosrdnejši in častivrednejši narodi voljntjš; in pokornejši, državljani so se tesneje oklenili drug druzega, pravica je po- stala varnejša. Za vse, kar je v državi dobrrga, • t čne postave pa so bile dostikrat krivične in skrbela je krščanska vera, tako da 80 resnične besede sv. Avguština, da bi vera ne mogla bolj skrbeti za blagor človeštva, ko bi ne imela druge naloge, ko skrbeti samo za posvetni blagor ljudi. Toda vse to našteti', ni naš namen; mi ločemo govoriti o hišni zadrugi, ktere korenica in podlaga je zakon. Častivredni bratje, vsak vč, kako Be je zakon začel. Čeravno nasprotniki krščanske vere ueprestano učenje cerkve o tej zadevi spoznati nečejo, in tudi podedovane nazore vseh narodov in časov zametavajo , vendar ne morejo vmčiti luči resnice. Kar je vsem znano, in o čemur uihče ue dvomi, hočemo navesti. Ko je šesti dan Bog prvega človeka vstvaril, hotel mu je družico dati, ki jo je naredil iz rebra spečega moža. Bog je hotel, da bi iz teh dveh človekov izviral ves človeški rod. Tej zvezi med možem in med ženo je Bog tedaj že iz )očetka dal dve važni lastnosti, namreč edinost in nerazrušljivost. To resuico nam je potrdil tudi Jezus Kristus sam. Pričal je judom in aposteljnom , da zamore zakon obsegati le dve osobi, moža in ženo, da sta oba kakor eno samo telo, da je zveza tako trdna, da je no-)en človek raztrgati ne more. „Mož se bo oklenil svoje žene in oba bosta eno telo. Tedaj nista dva, ampak le eno meso. Kar je pa Bog združil, ne more človek razdružiti." Pa ta izborni in veličastni značaj zakona se je počasi zgubil, celo pri judih je njegova svetlost otemnela. Naredila se je namreč pri njih navada, da je smel mož več žen imeti. Ko se je Mozes njih trdosrčnosti vdal, in dovolil, da se smeta zakonska ločiti, bila je pot prosta k popolnemu razdruženju zakona. Neverjetuo pa je skoraj, kako se )e zakon pri poganih razrušil iu pokvaril, ukazovali so zakonom razne zmote in najgrše strasti. Narodi so pozabili, kaj je pravi zakon in kako se je začel. Postave o zakonu so se delale take, kakoršne so se zdele državi koristne, nikakor pa ne, kakoršne bi morale po naravi biti Samovlasti postavodajalcev bilo je izročeno, ali postane žena častna soproga, ali samo sramotna priležnica. Posvetni mogočniki so ukazovali, kdo se sme ženiti, in kdo ne; do- BVitla in vesela žvižgava do Vogelj — se reče, prepirala sva se, ker moj bratje dobro žvižgal in pel , jaz pa vse le „fovš". Ko prideva v Voglje, vidiva v luži sredi vasi več fantov se kopajočih. , Alo, poglej no" — zaupije moj brat — „kako velike žabe imajo Vogljani v luži I" „Kaj? Kdo je žaba? kdo si ti? Ti bomo že pokazali žabe —■" doni z luže in vsi kopajoči se fantje hite na breg. Jaz vlečem brata z lepo in grdo naprej, ker Be bojim, da bi fantje ne prišli za nama. Toda, čeravuo mlajši od mene, je vendar hrust, jaz mu ne morem nič; na stegnah se vstavi in pravi: „Naj le pridejo, jaz se vseh skup ne bojim." Res pribučč, a tako naglo, da sem jaz dobil eno po levi rami, da je kar roka otrpnila. Ko pa tisti hoče „škrica" drugič po glavi vda-riti, je že kol njegov v rokah mojega brata, ki zdaj strašansko ž njim vdriha po drugih, da vse po tleh leti, nekaj jih pa uteče. Jaz kaj tacega nisem še nikdar videl, a moj brat je kot izučen vojaški konjik vse pariral (odbijal), pa po plečih udrihal, in ko jih je slednjič nekaj na tleh ležalo, je prišel k meni, ki sem nad svojo ramo Btokal, in me prašal: „Kteri te je vdaril? Povej ga!" „Saj ni nič hudega, je že dosti dobil" — rečem jaz — „le domu idiva, če ne, jih bo prišlo še več, pa naju bodo oba ubili." Ali brat je bil hude krvi, težko sem ga spravil seboj, da sva šla po bosti domu še dve uri daleč. On ni bil nič steknil, a mene je rama bolela celih 14 dni prav hudo. Ravno tisto leto sem prišel pa v domači fari v enako nevarnost, ko 8va z bratom šla Ljubljane proti domu. V Šmartnu sva ga bila izpila poliček, pa si po poti žvižgala. Ponoči pa fantje tega pri nas niso trpeli, in ko je brat nekoliko za mano ostal, so skočili nad me trije in me imeli brž na tleh. Ali gorje! Moj brat pribuči in ko zaslišijo njegov glas, me puste in hočejo pobegniti. Toda ne boš I V minuti časa leži eden v gnojnici, drugi v trnji, tretjemu pa brat ušesa in glavo uravnava. „Ali so ti kaj naredili ?" — praša med tem. „Nič druzega, ko povaljali so me" — rečem jaz — „pustiva jih, saj imajo dosti." A brat ni te misli, obrca in osuje še V8e tri pošteno, potem gre še le za mano, pa pravi, da jim bo že še hlača pomeril, kedar mene ne bo zraven. Močan je bil in bil je moj brat, toraj ni praznih obetal. pristranske. Mnogoženstvo in mnogomožtvo in vedne ločitve zakona bo provzročile popolno negotovost zakonske zveze. Velika zmešnjava je nastala tudi zarad medsebojnih pravic in dolžnost, ker je prišla žena v popolno last moža, in jo je ta včasih brez vzroka zapodil, njemu pa je bilo na prosto voljo dano, obiska-vati vlačuge in sužkinje , kakor bi njemu nič greh ne bilo šteto. Pri taki razujzdanosti možkih bile so ženske najrevnejše stvari na svetu, ker so jih smatrali le kot orodje za po-žeIjivost in zarod , brez spoštovanja iu brez vsakih pravic. Niso se sramovali, odraščene hčere prodajati, kakor blago, in oče ali mož je imel pravico, ženBko vmoriti. Iz takega zakona izvirajoča rodovina se je potem smatrala za lastnino države ali pa hišnega gospodarja, ki je imel pravico ne samo čez zakone svojih otrok, ampak celo čez njih življenje. Zoper te mnogoštevilne napake, zoper to sramotno oskrumbo zakona se je slednjič od zgoraj iskalo sredstvo; ponovitelj človeške dostojnosti in dopolnitelj Mozesove postave je obračal svojo skrb tudi na zakon. On 8am je < počastil ženitovanje v Kani Galilejski s svojo navzočnostjo, in tam je storil Bvoj prvi čudež. S tem so ae začele človeške zaročitve vnovič posvečevati. Potem je dal zakonu svojo prvotno svetost, karajoč navade judov, ki so bili vdo-mačili mnogoženstvo in razdružljivost zakona, in ukazujoč, da nihče ne sme ločiti, kar je Bog združil z nerazdružljivo vezjo. In ko je odstrauil ovire, kazujoče Be vsled Mozajičnih naredtb, zapovedal je kot vrhovni zakonoda-jatelj: ,.Jaz pa vam povem, kdor se od svoje žene loči iz nečiste strasti, in drugo vzame, on prelomi zakon; iu kdor ločeno ženo vzame, prelomi zakon." Matej XIX. 9. Kar pa je po Božji volji o zakonu določeno bilo, to so učili tudi aposteljni, oznanjevalci Božje postave, še natančneje po svojis spisih in besedah. Aposteljni so nam izročili nauk, ki so ga cerkveni očetje, cerkveni zbori in podedovana vera cele cerkve vedno učili; da je namreč gospod Kristus povzdignil zakon med zakramente in da je on včinil, da zamorejo zakonski ljudje, okrepčani z Božjo milostjo, vsled Kristovih zaslug k svetosti dospeti; da je naravno ljubezen moža in žene poveličal v ljubezni do Boga in jo tako popolnejo storil, po svojem zgledu kot ženinu svete cerkve Sv. Pavel piše Efežanom: „Vi možje ljubite svoje žene, kakor je Kristus svojo cerkev ljubil, in se zanjo žrtvoval, da bi jo posvetil , . . možje uaj ljubijo svoje žene, kakor svoje lastno telo .... kajti nihče ne sovraži svojega mesa, ampak ga goji in redi, kakor Kristus svojo cerkev. Mi smo udje njegovega telesa, i t njegovega mesa in njegovih kosti. Zato bo mož zapustil očeta in mater in bo ženo k sebi vzel, in oba bosta eno meso. To je velika skrivnost v pogledu na Krista in njegovo cerkev". Tako so nas aposteljni tudi učili, da je po Kristovi volji zakon nerazdruž-Ijiv, kakor je bil iz početka, in da je svet. ,,Ne jaz , ampak Oospod ukazuje zakonskim, da se žena od moža ne sme ločiti, če Be pa loč i, naj ostane brez moža, ali pa naj se z možem spravi." In zopet govori: „Žena je na zakon navezana, dokler mož živi; če pa mož vtnrje, je zopet prosta." Tako je postal zakon velik .zakrament, častivreden v vBeh rečeh, Bogu dopadljiv, čist, spoštovan, podoba veličastnih reči. S tem pa zakon krščansko še ni prav popoten. Zakon je dobil višo nalogo, ko prej; ni več aamo ustanovljen za pomnoženje človeškega rodu, ampak za pomnoženje pravovernih kriBtjanov, „sodržavljanov svetnikov Božjih.' Efez. II. 19. Tako naj bi se izrejalo človečanstvo „za častenje Boga in odrešenika Krista." Cot. rom. C. 8 Nadalje so se natanko določile pravice in dolžnosti možu in ženi. Vedno morata namreč pred očmi imeti, da sta si dolžna prisrčno ljubezen, vedno zveBtobo, in mesebojno podporo. Mož je glava rodovine, glava žene; ker pa je žena meso od njegovega mesa. mu je pokorna le kot družnica, ne pa kot dekla, tako da s svojo pokorščino ne zgnbi nič na čaati in dostojnosti. Pa tako v možu, ki ukazuje , kakor v ženi, ki vboga, mora bivati Božja ljubezen, ker mož predstavlja Krista in žena cerkev. „Mož je glava žene, kakor Kristus glava cerkve; kakor je cerkev KriBtusu pokorna, tako naj bodo žene možem pokorne v vseh rečeh." Efez. V. 23. 24. Otroci pa so po vesti zavezani, staršem biti pokorni in jih spoštovati ; Btaršem pa se šteje v čednost, da za svoje otroke skrbe in jih izgoje. „Vi očetje" pravi sv. Pavel „izgojite svoje otroke b podu-čevanjem in svarenjem Gospodovim." Iz tega je razvidno, da so dolžnosti ^zakonskih mnogoštevilne in težke. Pa miloBt (gnada) zakramenta jim to olajša. (Dalje prih.) Politični pregled. Avstrijske dežele V Ljubljani 25. februarja. Razpor med čc*kiini in morav- skimi poslanci češkega kluba je poravnan. Centraliati bo se tedaj tega razpora prezgodaj veselili. V šitlski oil*ck , ki se bo volil po predlogu Lienbacherjevem kandidira klub desnega središča poslance Lienbacherja, Kluna, Karlona, Oberndorferja in Hormuzakija. Kupčijski minister Korb je klub desnega sred šča povabil, naj pošlje dva zaupna moža k obravnavam zarad kupčijske pogodbe z Nemčijo. Klub je izvolil dr. Poklukarja in Hippolitija. V ogiTNSii državni zbornici je grof Apponyi hudo napadal ogersko vlado in jej očital vse grehe v upravi v denarstven h, [poljedelskih in obrtniških zadevah. Zanimivo je tudi, kar je rekel o hrr-nilnicah, in s tem potrdil mnenje , ki smo ga mi v „Slovencu" že večkrat izrazili, da so namreč hranilnice škodljive, ker ves denar nase potegnejo, in z njim odertijo delajo, obrtnikom in podvzetnikom pa potem ni mogoče nikjer denarja dobiti. — O tej zadevi bomo še večkrat spregovorili, če Bog da. V budgetnem odseku so bile sprejete slovanske resolucije, namreč češka in slovenska, naj se slovanska mladina v veči meri podučuje v svojem jeziku. Vendar nam te resolucije ne dajo dosti upanja, ker je odvisno samo od ministra, ali se hoče na take resolucije ozirati, ali ne. Prav ima ljubljanski „Tagblatt", ko pravi, da mnogo takih resolucij pozabljenih v arhivih leži, da se miniBtri zauje ne zmenijo. Tedaj je ta pridobitev, če bo prav od državnega zbora potrjena, le male vrednosti za na». Mi bi bili rajši videli narodnostno postavo, ker poBtava 8e vendar tako lahko prezreti ne da. Če se pa Čehi zadovoljijo s takimi resolucijami, kaj hočemo mi Slovenci storiti ? Sploh je stanje za nas tako pusto, kakor še nikoli; na Taaffejeve obljube ne zidamo veliko, dejansko je vse pri starem, in bo menda tudi tako ostalo, in ven- dar se nam vedno pripoveduje, naj potrpimo in počakamo, naj zaupamo v sedajoo vlado, ki za nas še ni prav nič storila. Postali smo neverni Tomaži, in ne bomo Taaffeju nič verjeli, dokler dejanj ne vidimo. Vnanje države II um unij a je poBtala samostojna dr žava; kot tako so jo namreč priznale države Francija, Anglija iu Nemčija. Nrliija je sklenila z Angleško kupčijsko pogodbo. O ISusiji se VBled atentata prav mnogo piše. „Politik" nasvetuje, naj bi car dal ustavo. Če bi Rusom s tem le kaj pomagauo bilo;! skušnje nas uči, da ustave niso povsod do brega sadu obrodile. Slovanom Bovražni listi zopet predstavljajo Rusijo kot čisto onemoglo, razjedeno in samo v sebi nejedino. Težek kamen bi se jim od srca odvalil, ko bi se Rusi začeli med sabo klati, in ko bi tako velika slovanska država in strah Evrope zginil iz sveta, ali vsaj oslabel za več desetletij. Božja previdnost pa čuva nad ruskim narodom, kakor je čuvala nad življenjem cara Aleksandra. Car je telegrafiral predsedniku francoske re-publ.ke: ,.Hudobni duh prej omaga, nego milost Božja." To so besede pogumnega in mo drega moža I Od najnovejšega atentata' v D*etro-£i*aolcii.iske{£H, 24. febr. Kakor povsod je tudi nam Dolenjcem letošnja huda zima jako preglavico delala. Snega smo imeli res malo, a toliko več mraza. Krka, ki že 16 let ni premrznila, je premrznila to zimo dvakrat čez in čez. Kakor sem slišal, so imeli posebno v Kostanjevici zdaj, ko se je pričel led vzdigovati, mnogo skrbi in dela, da jim ni podrl mostov. Morali so neko noč od večera do jutra pridno prihajajoči led razbijati, do so oteli mostove in znabiti tudi drugo imetje nesreče. Po hramih je bilo vino zmrznjeno, da ga ni bilo moč točiti in je v nekterih še zdaj. Korun je pa večinoma zmrznil , tako da ne vem, kaj bomo spomladi sadili. Slaba, jako slaba prihodnost se nam kaže. Slišal sem , da je c. kr. okr. glavarstvo županije poprašalo, ali je res, da je ljudem korun zmrznil, in koliko je škode, ne vem, pa kaj so župani na to vprašanje odgovorili, pa mi tudi ni znano, da bi bili kaj prizadjali si o tem resnico pozvediti. Župani so v takih rečeh silno površni , da se gosposki le nekaj pove, si mislijo, ježe dobro; ali temu ni tako. Zakaj bi zakrivali bedo , ki nas tare? Res je, da, kdor sam ne čuti, tudi drugim ne veruje, da jih boli, ali župan je glava občine, in če so posamezni njeni udi bolni, mora gotovo tudi glava bolna biti, ali slabosti občutiti. Župani pa le preradi prašajo, kdo jih je volil in zakaj; večidel mislijo, da imajo le dolžnosti do gOBposk, kterih se po navadi ko vraga bojijo, do soseščanov pa nič. *) *) Koncc dopisa bodi izpuščen, ker ne gre v javen list. Naj sami občani skrbč, da takega župana pokličejo pred sodnijo. Vred. Telegram „Slovencu." Z Dunaja, 25. februarja. Vteraj je zbornica skoro enoglasno zavrgla obravnavo o vojaški taksi do tje, ko bode prišla na vrsto predloga o olajšavah pri vojni (brambovski) postavi, to je za ministra Horsta, zaveznika Stremajerjevega, hud vdarec. Pravni klub je volil v komisijo za nemški in srbski col dr. Poklukarja. Kriegsau se drži davkar-skih predlogov, pa bo davek o petroleji najbržt nekoliko spremenil. — Danes so bili naSi poslanci pri novem ministru Konradu in se potegnili za Kranjsko gimnazijo, kar menda n* bo brez vspeha. Domače novice. V Ljubljani, 26. februaija. (O gimnaziji v Kranji.) V včerajšnji „Laibacherci" se nek dopisnik s Kranja močno poganja za to. da bi bila gimnazija tam, če bo še ostala, nemška, in kvasi, da gorenjsko ljudstvo mara le nemško gimnazijo ter da je takrat, ko se je nekaj predmetov učilo b slovenskem jezikom, jela zelo pešati. Mi Be čudimo, da kaj tacega najdemo v uradnem listu, ki bi se mora) vendar v prvi vrsti brigati za resnico, kajti ravuo nasprotno od tega, kar dopisnik trdi, je res, to vsak ve. K večemu kakih par nemškutarjev je, kterim bi bila nemška gimnazija všeč, drugim pa bi bilo vstre-ženo s slovensko, to je stara reč. Razne reči. — Z I g a nam je došlo sledeče vprašanje. Minulo je že leto, kar bi imela biti občinska volitev na Igu, a še zdaj ni ue duha ne Bluha,, kdaj da bode ta volitev? Kdo je temu vzrok, kdo jo zadržuje ? — Iz Viniškega okraja se nam piše 18. febr. časopisi poročajo, da je bil zadnji čas v raznih krajih hud potres. Bolj intenzivnega pa menda niBo imeli nikjer, kakor v našem kraji. 12. febr. o '/»6. uri zvečer je bil tod tako strašen potres, kakoršnega najstarejši ljudje ne pomnijo. Hiše so se po več krajih kar razpokale in šipe pri oknih bo be razdrobile. Najbolj pa so trpele peči. Trem gospodarjem so se peči popolnoma razrušile, in pri enem bi bil kmalo zaradi trsk in oblek, ki so se na peči sušile, ogenj nastal. — Vsled hudega potresa se je na vodi led , po kterem so ljudje več tednov hodili in vozili, na velike dele raz-počil; take ploše je voda na jeze nakopičila po več sežnjev visoko, ter jih deloma uničila, deloma pa tako raztrgala, da mlinarji ne morejo mleti. Ljudje so bili v velikem »trahu, posebno ker se je skozi celo noč čulo bobnenje ter čutilo jako pomikanje, ktero se še vedno se ve da s slabejo močjo ponavlja. — Nedavno je vBrooklinu blizo Novega Jorka v Ameriki umrl nek bogat po-Bebnež. V Bvoji oporoki je naročil, da ima 71 hlač, ktere Be morajo prodati na javni dražbi, in »kupljeni denar pa razdeliti mtd uboge njegove domače fare. Vendar nobenemu se ne smejo \eč nego ene prodati. Čez nekoliko čaBa začne eden hlačnih kupcev preiskovati kupljene hluče in najde v zgornem hlačnem robu 10 bankovcev po 10 dolarjev zašitih. Tudi drugi 80 potem začeli preiskovati in VBak je našel 100 dolarjev. Njegovi dediči tožijo kupce pri sodniji za denar, češ ranjki je bil nor, ko je tak testament naredil. Eksekutivne dražbe. 28. sveč. Janez Čehovin (2) iz Malega otoka (2470), Anton Markovčič (3) iz Bukovja, Matija Beld (2) iz Slavine (940), Janez Hebec (2) iz Ra-dohove vasi (1059) — vsi v Postojni; Marijana Perko (2) iz Bruhane vasi (358) v Laščah; Broli-hovi dediči (1) iz unajnih Goric (6683) v Ljubljani; Lorenc Kregar (2) iz Podlukovice (1838) v Ljubljani; Andrej Kljun (1) iz Zagorja (1050) v Bistrici; Jaka Kanjeo (1) iz Travnika (466) v Ribnici; France Malnar (1) iz Hudega konca (2510) v Ribnici; Janez Zadnik (1) iz spodnje Planine (9106) v Logatcu; Janez Klančar (1) iz Vrba (1040) v Laščah; Jože Ciuba (1) iz srednjih Uo-ric (4454) v Ljubljani. J. lazikori nasledniki v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik Filip ladelap.