77 LET REKREACUSKEGA CENTRA LJUBLJANICA
Ljubljana, Velika čolnarska 20
Dva tisoč let je bila Ljubljanica srce selišča z vožnjami trgovanja, potovanj in razvedri!. Raz-pusti čolnarske bratovščine je sledila prepoved trgovsnja in plovbe po Ljubljanici.
Po osemdesetih letih se je z vedno večjim buje-njem narodne zavesti osnoval čisto slovenski »Ljubljanski športni klub« na levem bregu Ljub-Ijanice ob izlivu Malega grabna. V začetku je bilo samo rekreativno veslanje, kasneje tudi športno veslanje, saj je imela že večina čolnov drseče sedeže. Člani zaključenega kluba so se sončili, članice so uporabljale solarij, dalje solinarij, tenis igrišče z odbojko, plavaoje do plavajočega kopa-lišča in itneli so veliko sončno uro.
Ljubljanski športni klub je izvedel prvo regato tekraovalnih ozkih čolnov leta 1920. Dve leti kas-neje je bila v Ljubljani ustanovljena Veslaška zveza Jugoslavije, v mednarodno veslaško zvezo se je Jugoslavija včlanila leta 1924.
Po osvoboditvi je prevzela ljubljanski športni klub Ljudska tehnika v sredini leta 1946 z ime-nom: Športno-brodarsko društvo Krim. Leta 1948 je Krim v petih disciplinah nastopil na jugoslovan-ski regati na reki Ombli pri Dubrovniku.
Ko se je Krim preimenoval v veslaški klub Savico, je bilo 323 članic in članov pd tega 32 registriranih veslačev in 213 veteranov. Klub je imel veslaško lopo z garderobami, klubsko sobo, namizni tenis, toplo in mrzlo prho, igrišče za tenis ali odbojko, balinišče, devet šolsko tekmovalnih čolnov in dva splava.
Klub se je udeležil prve mednarodne veslaške regate na Bledu, kjer je uredil regatno progo s startom v Zaki in ciljem v centru Bleda. Prvi povojni trener je bil univerzitetni prof. dipl. ing.
Vinko Kramaršič. Po tem času je bil na pobudo Dalibora Parača opuščen klasični način veslanja s prehodom na sodobni naravni način veslanja, kjer se vsi gibi veslača podredijo veslu z njegovimi ciklusi.
Ljubljanski veslači so dali pobudo in sodelovali pri ustanovitvi klubov v Mariboru, Bledu in No-vem mestu. Organizirali so Veslaško zvezo Slove-nije in prevzeli od VZJ Regatni odbor Bled ter iz B zone Izolo (letos je praznovala 60-letnico).
Ljubljanski veslači so dosegli tudi vrhunske uspehe, saj so bili od leta 1949 do 1956 ekipni prvaki Slovenije. Leta 1958 je bil osmerec državni prvak in je na evropskem prvenstvu v jranciji dosegel dobro 7. tnesto.
Preveliko trošenje sredstev je bilo potrebno sanirati, to je bilo opravljeno s sanacijo in s pre-imenovanjem v Rekreacijski center Ljubljanica. S pripravo na 75. obletnico se je začel ponovno oživljati veslaški šport, vendar zaradi pomanjka-nja vaditeljev le v skromnem obsegu. Čolnov športnega veslanja je 11, so prestari za tekmova-nja pa tudi za šolo veslarjja so komaj uporabni.
Rekreacija ima 12 čolnov za sposojanje in mo-tornega plahutača Julijo, ki sprejme naenkrat 50 potnikov. Ima tri tenis igrišča, igrišče za košarko ali odbojko. Garažira čolne in motorje. Nudi dnevne ribolovnice. Prireja izlete. Izvaja priredi-tve n. pr. spuščanje osvetljenih ladijskih modelč-kov, povorko okrašenih čolnov ob kmečki ohceti, povorko podkovanega krapa z borbo čolnarjev, namakanje goljufivega peka, kres na Ljubljanici, golobe pismonoše, ribjega tatu z očetom in orož-niki, noč na Ljubljanici, itd..
LUŽO