Spedhdone tn sbboiunmto Leto XXII., št. 298 Ljubljana, sreda 30» decembra 194*'XXI Cena cent. R jpravcisrvo i.|UDiian» Puccinuev« alica 5. Teletor fa- »1-22 11-23 M-2* nseratnj jddelek Liubliana Cucaniiera s> i - Ieleloc H. 31-25 31-26 ■"odruinica Novi nesro^ LiublianskB cesta 42 Računi a Lluhllanske pokrajine 00 poštno-čekovnem zavode 4t 17 '49. Z3 ostale kraje (talit* Nervizir ono ".on Pn« Nr 11-3118 IZKlIICM iAMiifMVO a oglase o Ki Italije to 'nozemsrva tma Jnionf PiibblinriS 'taliuna H. K MILANO ishai« vsak dia razen ponedeljka Naročnina znaia mesečno Lit IM.—, ■ inozemstvo vključno s »Ponedetiskin J®-trom« Lir 36.90. (Jredotitvo: UoMtaaa. Puccmijeva ulica fce*. 9. eetctea kev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ta pubbliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S A. MILANO živahno letalsko delovanje na afriškem bojišču Bombardiranje sovražnikovih zbirališč in motornih vozil Potopitev sovražne podmornice Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 29. decembra naslednje 948. vojno poročilo: Naši letalski oddelki so ponovno napadli sovražne kolone v libijskem delu Sahare ter so uničili ali poškodovali lepo število prevoznih sredstev. V Tunisu so bili v krajevnih spopadih odločno ustavljeni sunki sovražnih oklopnih čet in razpršeni motorizirani oddelki. .Delavnost letalstva z obeh strani je bila zelo živahna v enem in v drugem odseku severne Afrike. Italijanska napadalna letala !?o z uspehom napadala zbirališča čet in motornih vozil. Nemški lovci so v boju se_ ištreliJi o letal, obrambno topništvo pa je isbilo šesto letalo. Naš letalski konvoj, ki so ga napadli po številu močnejši sovražni lovci, je v neenakem boju uničil dve letali ter dospel brez škode na svoj cilj. V Sredozemlju je naša enota pod poveljstvom korvetnega kapetan a Colavolpe potopila sovražno podmornico. »Mussalini 1. 1942« Berlin, 29. dec. s. Današnji »Volkischer Beobachter« objavlja članek pod naslovom »Mussolini 1. 1942«, v katerem poudarja, kako velik odmev je po vsem svetu zbudil Ducejev govor dne 2. decembra. List primerja duhovno koncepcijo MussoPnijevo v 1, 1917 z današnjo ter poudarja, kako je Duce globoko prepričan o orjaški mc-či ita-tjanskega naroda, ki je v pravem trenutku vedno znal mobilizirati in usmerit' svoje energije proti velikemu cilju. Mussolini je rojen gcvorn k, pravi list, pa si je naložil popoln molk za nekoliko mesecev in v času vojne je njegovo življenje Se bolj posvečeno skrbi za državo. Vsa teža rastoče odgovornosti, ki je iz njega napravila neutrudnega moža, njegovo redno življenje, preprostost in prigodnost so osnovni znaki njegovega temperamenta. V letih vojne je Mussolini imel samo tri velike govore, ki pa so kot svetilniki v temi, ki osvetljujejo pota ladij v nevihti. Ostal je zvest svojemu pravilu, da dejstva dovolj govore. Velika govorniška umetnost Mussoljnijeva je podana v stavku njegovega govora 2. decembra: Rajši bi videl, če bi imeli manj kipov, toda več zastav, vzetih sovražniku v beju. V teh besedah se razodeva isti duh, ki ga poznamo iz Mus-solinijevih spisov in govorov novembra meseca 1917, ko je bodoči Duce oznanjal nesporno potrebo po boju in po zmagi za vsako ceno. Tudi v svojem zadnjem govoru je Duce govoril s številkami v rokah. Pri tem ni olepševal nevarnosti, marveč je svojemu narodu odkril vso resnico, pa naj se zdi še tako trda, Danes italijanski tisk pr-občuje gorostasne izmišljotine sovražne propagande, da bi se italijanski narod naučil spoznavati podle nade sovražnika, ki si še vedno dela utvare na račun Italije Tudj ta način obveščanja naroda o pravih namenih sovražnika je del intimnega Mus-solinijevega sloga,, ki si je svest svojega naroda, ker je globoke prepričan, da visoke vrline italijanskega plemena ne bodo nikoli odrekle. Proti tako zvani »znanstveni vojni«, ki jo je preglasil ChurciuJl, je postavil Mussolini čustvovanje ojeklenelega italijanskega naroda. Mnoštvu angleških bomb je postavil nasproti neprenosljive vrline svojega naroda. Vojn! pohabljenci in invalidi počastili Turin Turin, 28. dec. s. Ob navzočnosti vseh riastopnikov oblasti in hierarhov je nacionalni svetnik Carlo del Croix, predsednik 2;druženja pohabljencev in vojnih invalidov izročil mestu Turinu diplomo častnega članstva združenja. Svetnik del Croix je omenil da je v tej vojni potreben kolektiven odpor vsega naroda za dosego končne zmage. Popolnoma zaman je upanje sovražnika, da bo mogoče upogniti našo delovno voljo in našo vero v zmagovit zaključek vojne. Tretja kultura Rima je šele v pričetku in nezadržno na pohodu, kajti ni mogoče spraviti v nasprotni tek sonce, ki se je dvignilo na obzorju. Turinski župan comm. Bonino je govoril o stoletnih vezah zvestobe, ki družijo Turin s kulturo Rima in ki so se izpričala že večkrat z bolečimi žrtvami in globokimi ranami vsega turinskega prebivalstva. Zahvalil se je nacionalnemu svetniku Del Cioixu za visoko čast. ki je bila izkazana savojskemu ln rimljanskemu mestu. Kratka resnobna svečanost se je pričela ln se zaključila s pozdravom Kralju Cesarju in Duceju. ki ga je odredil zvezni Tajnik. Pred tem je nacionalni svetnik Del Croix sklical k raportu zastopnike odseka Piemonta in Ligurije, združenja vojnih invalidov. Rim, 28. dec. s. V domu invalidov se je sestal upravni svet zavoda za poklicno vzgojo in napetenje k delu v odseku industrije vojnih invalidov. Navzoč je bil predsednik združenja Carlo del Croix, predsednik zaveda nacionalni svetn'k Gianni Bac_ carini, profesor Renato Balzarini za PNF, profesor Giovanni Barella za fašistično konfederacijo iindustrijcev, nacionalni svetnik Oreste Montagna za CNLFA, nac;o-nalni svetnih Basilide Mcrelli za industrijske delavce. Predsednik je povzel udejstvovanje zavoda v pripravljalni fazi ter naznačil c:lje za bolj učinkovito in stvarno akcijo zaveda. Carlo del Croix je izrekel zastopniku konfederacije industrijcev hvaležnost invaii.lov Italije za plemenito pomoč, ki je omogočila nastanek zaveda največje socialne in moralne važnosti. Profesor Barella je znova potrdil globok simpatijo industrijcev do slavnih vojnih invalidov. Svet je spre je' nato razne ukrepe, poudarjajoč z zadovoljstvom, da je že mnogo invalidov našlo za-poslenje v podjetjih. Določil ej program za tečaje za specializacijo jn pripravo invalidov, ki so že nameščeni ali ki potrebujejo posebne poklicne izobrazbe. Tečaji sr< poverjeni zavodu, kj ga je Režim ustanovil za poklicni napredek delavcev. Zavod je dal na razpolago s tovariškim duhom svoje tehnične naprave v ta namen. Poglavnikova poslanka hrvatskem?! narodu Obramba narodnega ozemlja in zagotovitev prehrane glavni nalogi hrvatske ustaške vlade Zagreb, 29. dec. s. Poglavnik je imel red hrvatskim saborom pomemben govor, •d bo razširjen kot posebna poslanica hrvatskemu narodu. Ko se je na kratko spomnil daljnih in novejših dogodkov v borbi za neodvisnost hrvatskega naroda, je izjavil, da morajo Hrvatje graditi svojo nezavisnost na trdne in zanesljive temelje, ako hočejo imeti zanesljivo jamstvo za-svojo bodočnost. Naglasil je veliki zgodovinski in praktični pomen obnovitve tradicionalne ustanove hrvatskega sabora, ki je v preteklem letu popolnoma ustrezal svojim namenom Poglavnik je označil za dve •najvažnejši nalogi ustaške vlade obrambo narodnega ozemlja in zagotovitev prehrane. O prvi točki je dejal, da je treba popraviti napake in pomanjkljivosti, da ne bodo hrvatske oborožene sile kos samo krajevnim potrebam, marveč bodo važen činj-telj tudi v vojaških zadevah zaveznikov V zvezi s tem je poudaril brezuspešnost sovražne propagande, ki hoče zavesti hrvatsko javno mnenje na kriva pota, nato pa je poudaril trdno vero hrvatske vojske in hrvatskega naroda v gotovo zmago Osi. Pri vprašanju prehrane je Poglavnik primerjal današnji položaj Hrvatske s stanjem v prvi svetovni vojni ter je izjavil, da je današnje stanje daleko ugodnejše. Res obstojajo resne težkoče predvsem zaradi nezadostnih prometnih sredstev, kakor tudi zaradi nerazumevanja izvestnih življev, ki se predajajo verižništvu. Ta zima je trda, toda prihodnje leto bo normalno in gotovo boljše. Navedel je, da je v nekaterih krajih posejana ploskev za 30 odstotkov večja nego v preteklem letu ter je v tej zvezi izrekel visoko hvalo hrvatskemu kmetu za nje&ovo narodno zavest. Ob zaključku svojega govora je izrazi! priznanje članom sabora ter je izrazil svo-Je zaupani e v to, da bo tudi novi sabor trdno jamstvo za ureditev političnega življenja na Hrvatskem. Poglavnik je izjavil, da rad prevzema vsako odgovornost in je noče deliti samo z nekaterimi, marveč z vsemi, ker želi uspešnega dela za skupno korist vseh. Govor so člani sabora večkrat preklnHi s pritrjevanjem in govornika na koncu nagradili z živahno manifestacijo. Spoznanje filipinskega prebivalstva Manila, 29. dec. s. General Fnancieco Gul-lermo, filipinski domačin, ki se je borili na strani Američanov, je sedaj odločno zavrnil vse laži ameriške propagande. Izjavi)] je. da Fiilipinoi šele sedaj spoznavajo, kaj je Japonska storila zanje, in da so iim šele sedaj jasne prave japonske namere ki teže za osvoboditvijo Filipinskega otočja izpod ameriškega jarma. General! se je spominjal trpLjenja filipinskih vojakov na polotoku Rataanu. kjer so jih A mencam pustili na cedilu brez hrane ter samo s kopo lepih obljub, ki se raikoilii niso uresničile. Nesreča angleškega bombnika v Gibraltarju Madrid, 29. dec. & Neflci angleški dvo-motorni bombnik, ka se je dvignil z letališča v Gibraltarju, je nenadno treščili v plamenih na zemljo Letailo je popolnoma razbito, pilot pa se je ubiL Potopljen švedski parnik Lizbona, 28. dec. s. Švedski trgovinski parnik »Ena« s 4.650 tonami, ki je bil v službi Anglosasov, je bil torpediran. Posadka je bila rešena in izkrcana v nekem pristanišču ob zapadni ameriški obali, RAZBIT ANGLEŠKI KONVOJ 15 ladij s 85.000 tonami, 1 rušilec in 1 korveta potopljene, J nadaljnje ladje torpedirane Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. dec. I dni zasledovale, v pretekli noči razbile. 15 v^-iirrtl -lTiiMir/s nAtvt£l/a trnicUo ■ u ju a m aaa i______ a._____■ i_____iti__ Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo: Nemške podmornice so neki konvoj, ki je bil lz Anglije na poti proti jugu, dva ladij s 85.000 br. reg. tonami in en rušilec ter ena korveta v spremstvu, so bile po. topljene, tri nadaljnje ladje pa torpedirane. Hude sovjetske izgube ob Donu V velikem loku Dona se je posebno odlikovala italijanska divizija „Puglia" Iz Hitlerjevega glavnega stana, 29. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na področju Tereka so se sovjetski krajevni napadi izjalovili. Nemške in rumunske čete, ki so takoj nastopile za proti-sunek, so vrgle sovražnika z njegovih postojank in uničile več oklopnih voz. Med Volgo in Donom ter v velikem loku Dona so se izjalovili ponovni sovražni napadi. V hudih obrambnih borbah je bila uničena neka več dni obkoljena sovražnikova skupina sil. Od 24. decembra dalje je bilo tukaj s podporo letalstva uničenih ali zaplenjenih 65 oklopnih voz, 30 topov, mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja in drugega vojnega materijala ter privedenih veliko število ujetnikov. Krvave izgube sovražnika še presegajo za mnogo število ujetnikov. V obrambnih bojih v velikem loku Dona se je posebno odlikovala italijanska divizija »Puglia«. Jugovzhodno od Ilmenskega Jezera je sovražnik nadaljeval svoje napade s podporo topništva in številnih oklopnih voz, Id pa so bili vsi z visokimi izgubami zavrnjeni. 34 oklopnih voz je bilo uničenih. Na visokem severu je bombardiralo letalstvo važne izkrcevalne postaje ob mur-manski železnici. V Tunisu so bili krajevni sunki sovražnih izvidniških oddelkov odbiti. Letalstvo je uničilo več oklopnih ln motornih vozil. V letalskih bitkah je bilo sestreljenih o sovražnih letal, pogrešamo eno lastno letalo. Brezuspešni sovjetski itasradalnž poskusi Berlin, 28. dec. Glede vojaškega položaja na vzhodu izjavljajo v merodajnih krogih, da je sedaj napočila prava pravcata ruska zima z mrazom pod 20 stopenj in z večnimi snežn'mi viharji, kar silno otežko. ča operae je in znatno p večuje trdoto bojev. Vsekakor pa se nemške jn zavezniške čete učinkovito upirajo sovražniku. Tudi v zadnj:h 24 urah so imele njihove obrambne akcije uspeh in so Rusi utrpeli zelo velike izgube. V splošnem se razvijajo boji i z menjajočo se srečo, jasno pa je, da so ukrepi, ki jih je pedvzelo nemško vrhovno poveljništvo, vedno uspešnejši in učinkovitejši, čim bolj se bl;ža bitka svojemu vrhuncu. V tem pogledu je značilen komentar berlinske agene je D. a. D., ki pravi: Včeraj se je ugotovilo nadaljnje ojačenje sovjetskih napadov. Rusi so se očividno odločili, da z največjimi silami uresničijo stra_ teški načrt, ki so si ga postavili. Vso nado polagajo v to, da se jim bo posrečilo zopet zavzeti Rostov in prodreti v Ukrajino, tako da bi b;le čete, ki delujejo na vzhodu od Donca in na Kavkazu, odrezane od svojega zaledja. Z eno besedo. Stalin bi hotel osvojiti vse to, kar je izgubil preteklo poletje, kar samo dokazuje, kako hudo občuti Sovjetska zveza izgubo teh pokrajin. Kar se tiče vesti o uspehih, ki jih vsak dan širi moskovski radio, je treba pripomniti, da so slične vesti širili iz Mcskve tudi med sovjetsko ofenzivo v pretekli zimi. S čim pa so b:le te vesti utemeljene, je dovolj znano, saj so dejstva sama sproti postavljala na laž sovjetske trd'tve. V dopolnitev današnjega uradnega poročila je DNB zvedela, da so bili na področju srednjega Dona 27. decembra zelo hud' boji pri mrazu 25 stopenj. Vsi sovražnikovi napadi so bili zatrti v krvi. Sveže nemške čete, kj so bile pravkar dospele na določena mesta, so v obrambnih akcijah pognale sovražnika nazaj proti vzhodu. Dočim so močni nemški, ital'jnn?ki in rumunski letalski oddelki prizadevali kolonam sovjetskega prateža hude izgube, so druge nemške enote uničile nekoliko sovjetskih oddelkov, ki so bili prodrli predaleč naorej, ter v drznih operacijah odrezale cele sku p'ne sovražnih sil od njihove glavnine. Te čete so bile popolnoma obkoljene in je ena izmed njih, obkrožena v velikem Donovem kolenu, zaman poskušala preb:ti stekajoči jo obroč. Nemški grenadirji in protiletalska obramba so razb li sovjetski po. skus ter uničili pri tem sovražniku 15 oklopn:h vez. Finsko uradno poročilo javlja: Na fronti v Kareliji in pri Aunusu se razvija ves 5as močna delavnost obojestranskih izvidnic. V južnem odseku karelske fronte vlada izjemna živahnost borbe. F:nske čete so zagnale nazaj sovjetske oddelke in izvidnice ki so skušale približati se našim sprednj'm pestojankam. Neki sovjetski četi se je posrečilo dospeti do naših žičnih ograj, bila pa je zdesetkovana in pognana nazaj s koncentriranim ognjem topništva in z ročnimi granatami, v odseku Pri Uhtui so sovjetske čete podvzele napade na štirih raznih točkah z večjimi ali manjšimi množicami Tudi ti so bili odbti. Finci so pri tem zajeli nekoliko ujetnikov, na boj šču pa je mnogo sovražn'h trupel (Piccolo.) Odbiti sovjetski napadi ob Donu Monakovo. 29. dec. »• »Abend*ertunf« oh javlja kratek komentar o vojaškem položaju na vzhodni fronti, naglašajoč. da to Rusi v odseku ob Donu dosegli začetne uspehe, toda nemške čete ao> jdb ob vda podpori zavezniScega letalstva v protinapadu pognale nazaj ter izvile ruskim četam iz rok pobudo. Ta uspeh je tem zna cenejši ker je temperatura padla na 20 stopinj pod ničlo. V odseku ob Tereku Rusi z velikimi množicamri ljudstva m materiala neprestano napadajo, toda doslej se jim nn posrečilo odstraniti nemškega pritiska na prometna pota v zaledju Na severu fronte se nemška utrdba pri Velikih Lukah sijajno upira vsakemu sovražnemu napadu. Uspešni letalski napadi Berlin. 29. dec. s. Močnn oddeiki nemških bojnih letail ter eskadre fcrzih italijanskih bombnikov so tudi včeraj vrlo podpirale napade čet osi v velikem kolenu ob Donu. Letalske edinice so uničite važna preskrboval išča v sovražnikovem zaledju. razpršiiie zbirališča čet ter razdejala skladišča munJ-cije in goriva kakor tudi topniške postojanke in strojniška gnezda. Neb sovjetski bataljon jc bil v pohodu proti sprednjim črtam popolnoma uničen. Razbili so ga strm^glavci iz zelo majhne višine Uničenih je bilo tudi mnogo transportnih avtomobilov ter nekoliko protiletalskih baterij, ki jih je sovražnik v vsej naglici pripeljal na bojišče. Sovjetski lovci so skušali napadati bombn ke osi. toda so imeLi pri spopadih težke izgube. Sest sovjetskih letal je bilo uničenih, mnogo pa poškodovani h. Smrt nevarnega finskega komunista Helsinki, 29. dec. s. V neka vil« pri Helsinkih se je policiji po hudem boju posrečilo ujeti opasnega komunista Povstia ki je dajal zatočišče sovjetskim padaticem. kii jih je policija že prej poloviila Pri aretaciji je pobesneli komunist ubili enega stražnika, dva pa je hudo ranil. Pri tem je biil tudi sam ubit. Silovit letalski napad na Kalkuto Japonska letala so bombardirala predvsem pristanišče in letališče v bližini mesta Tokio, 29. dec. s. Japonski kapetan pilot Mijajina, ki je sodeloval pri napadu japonskega letalstva na Kalkuto, je izjavil, da so japonske bombe povzročile izjemno hudo razdejanje na vojaških objektih, kl so najvažnejši v vzhodni Indiji. Kapetan je povedal podrobnosti o tem četrtem napadu, ki je bil v noči 25. decembra. Pri poletu so morala japonska letala premagati silovit veter, nad mestom pa je bila jasna lunina noč, ki je omogočila uspešen napad. Pri poletu nad Bengalskim zalivom je gosta megla ovirala delovanje, vendar pa je bilo Gangesovo ustje dobro vidno. Tu je japonska eskadra dobila povelje za vojni red. Letala so se obrnila proti severu ter so zagledala luči v soseščini Diamond Har-boura. Mesto je bilo na videz v globokem spanju, ko pa so se mu japonska letala približala, so protiletalske baterije začele živahno streljati. Angleški izstrelki so eksplodirali tik japonskih letal, ki so se v strmoglavem poletu spuščala nad posamezne cilje ter z veliko točnostjo zadela pomol kralja Jurija, neko letališče ter letalsko taborišče v Alipurju. Ko so se letalci vračali, so ugotovili silovite požare na štirih mestih, zlasti v luki, kjer so gorela skladišča goriva. Sovražni lovci se niso dvignili proti japonskim letalom, ki so se po akciji vsa nepoškodovana vrnila na svoja vzletišča. Hudi boji v Junanu Šanghaj, 29. dec. s. V pokrajinii Junan se nadaljujejo hudi boji med čungkinškimi četami, k.i se umikajo v Birmo, in Japonci, ki so jim prizadeli hud poraz. Na japonski strani so se borili tudi junanski uporniki, ki jih je Cangkajšek razkačil s tem, ker je odstavil junan sik ega gubematorja. V teh spopadih so na obeh straneh zabeležili hude izgube. Napad na kitajska oporišča v Kvantungu Tokio, 29. dec. s. Agencija Domei javlja z nekega japonskega oporišča na Kitajskem, da je japonsko letalstvo včeraj p<> poldne izvršilo letalski napad na pokrajino Kvangtung ter je prizadelo hudo škodo tamošnjim vojaškim napravam, na katere je odvrglo iz majhne višine veliko množino bomb. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja izhodišča. Ogromne izgube čangkajškove vojske Šangfiaj, 29. dec. & Japonski glavni stan na Kitajskem objavlja, da so Japonca v letu 1942 na raznih področjih kitajske fronte pod vzeli 50 vojnih akcij večjega obsega. Razen tega je biilo v 25.000 spopadih in manjših očiščevalnih akcijah zaposli en *'h tri milijone mož čungkinških čet in 6000 komunistov in je v teh spopadih sovražn k izgubili nad 700.000 padlih. ranjenih % ujetnikov. Ta številka se poviša na milijon, če sc prišteje še 300.000 čungkinških vojakov, ki so od Čangkajška prestopili k Japoncem aLi k namkimškim četam Japonci so dobili velik vojni plen zlasti v okopnih možnar-jih, ki so jih zajeli toliko, da bi lahko opremili kakih 50 divizij Te izgube so zlasti težke za čungkinško vlač- * "TA 1» more brez velikih prometnih težav nadomestiti, odkar je zaprta edina cesta preko Birme in je kitajska obala popolnoma blokirana. Angleška sokrivda pri umoru Darlana Zanimivo priznanje angleškega Usta — Težavno sporazumevanje med de Gaullom in Giraudom Bem, 28. dec. Londonski dopisnik »Gaz-zette de Lausanne"< je biil danes po navodilu britanskega ministrstva za propagando prisiljen. da je brzojavni svojemu Ii<-tu. kako Anglija enodušno obsoja umor Darlana. Hinavščina Angležev je sricer znana, toda to pot je dosegla vrhunec, tako da se je istemu min:strstvu zazdelo nekoliko smešno ter je pooblastilo dopisnika »Basfler Nachrichten«. da poroča o članku »Sunday Dis-pateha«. ki naj bi nekoliko pokril poročilo v »Gazzette de Lausanne«. Omenjeni londonski list piše doslovno: »Bila bi gola hinavščina. ako bi trdTli, da Angležem m bilo všeč. ko je bili umorjen Darlan. Ni pa tudi točno, da Ki pomenila odstranitev nekdanjega prijatelja in kasnejšega zavezn ika nekako rešitev zadeve. Umor zna po vsej priliki imeti posledice, ki jih ni mogoče napovedovati. Obžalovanja vredno ie. da se je pripetil prav v trenutku, ko se ni dal točno presoditi položaj.« To je vsekakor jasna beseda dasi britanska propaganda neprestano izkrivlja in po-tvarja dejstva. Vtis dopisnika lausannskega lista ni samo enodnevnega pomena »Sunday Disipaitch« in mnogi drugi britanski listi se dotikajo v zvezn s tem vprašanja odnosov med Zedinjenimi državami nn Veliko Britanijo ter se pri tem ogibljcjo bistva. Vsekakor zatrjujejo, da bi zadeva Darlanovega umora lahko zabila klin v odnose obeh anglosaških narodov. Komaj pa Britanci izjavijo kaj takega, že takoj hinavsko dostavljajo, da je umor pripisati nedvomno spletkam osi. kakor da bi biili Italija in Nemčija neposredno odgovorni za umor Darlana. V tem pogledu je treba na glasi ti. da je umor postavil zavezništvo med Washingtouom in Londonom pred hudo preizkušnjo. Že pretekle dni je bilo javljeno. s kako naglico je britanska uradna agencija na vse strani trosila izmišljotino, da je morilec izjavil, da ni imel sokrivcev. Britanci na to izmišljotino takoj obesijo svojo obrambo da Inteligence Service pri tem nri imela svojih rok. ker je sam morilec dejal, da ni imel sokrivcev in ker je v ostalem francoske narodnosti. V Londonu bi si res lahko izmvKili^ kak tehtnejSi izgovor. »Observer«, ki je nekoliko manj hinavski, obžaluje, ker s© mladega Francoza obsodili in usmrtili s tako naglico, da ni mogel niti povedati svojega nmena. Vse to je izvršila neka nedoločljiva in nedoločena francosKa oblast v Severni Afriki ki se je sama posta ^vila za sodnika in krvnika. Skratka, list ni zadovoljen, ker miisli, da bi nekoliko jasnosti in odkritosrčnosti boflje razpršilo dvome nad zakonitostjo Darlamove uprave ▼ francoski Severni Afriki zadovoljuje se p« z mislijo, da bo poslanska zbornica na svoji prihodnji, čeprav tajni seji, zahtevala od vlade pojasnilo, kakor se je zgodiino že na neki seji poslanske zbornice, ki je obravnavala Darlamov slučaj. Medtem pa britanski tisk že 24 ur razširja kot dognano dejstvo, da sta sie Giiraud in de Gaulle popolnoma sporazumela Dasi so dopisniki anglosaških agencij že mnogo pisali o tem se zdi. da stvari še niso toliko napredovale, da bi bilo možno govoriti o sporazumu obeh generalov. Gotovo je bil razgovor, ki sta ga imela včeraj de Gaulle in Churchill pri zajtrku, zelo buren. Londonski dopisniki švicarskega tiska zatrjujejo danes, da se de Gaulle še ni prav nič izjavil glede sporazuma z Giraudom. Iz tega se da slutiti da de Gau!i'e ni bifl za* dovoljen z zajtrkom pri Churchillu. Dejstvo je, da je za zaključitev sporazuma treba dveh, medtem ko doslej s strani de-gauH'istov ni padla niti besedica o kakem sporazumu. Ve se le to. da je de Gali vrste (kratkoročne, hipotekama, menična posojila, posojila proti zadolžnici ali brez nje, posojila na vero), rente. Dalje najemnine, zakupnine in vsakovrstni drugi dohodki od premoženja in premoženjskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku, zakupnine za stavbišča in druga zemljišča, če so ta večja od katastrskega čistega dohodka, bre?. ozira na to, kako ta zemljišča izkoriščajo Predmet obdavčenja je v letu 1942 stvarno dosežen; dohodek. Davčne prijave morajo vložiti upniki, to je osebe, ki te dohodke sprejemajo. Ako se upnik nahaja v inozemstvu mora napoved vložiti dolžnik, ki mora tudi davek plačati mesto upnika. Kdor napoveui ne vloži v roku, doicče-nem v tem pozivu, bo plačal kot kazen 3<>'„ odmerjenega osnovnega davka, a 10% če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku 8 dni. Davčnega zavezanca, ki namenoma, da bi se izognil plačanja davka, da neresnične izjave ali zataji kak vir dohodkov, zadenejo posledice iz čl. 142 zakona. Vlaganje davčnih napovedi pridobnine. posebnega davčnega dodatka po čl. 5911 davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pavšalcev za davčno leto 1943-XXI—XXI. Vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in obrtna) in vsi samostojni poklici, ki so zavezani pridobnini, splošnemu in skupnemu davku na poslovni promet ter luksuznemu davku so dolžni v svrho odmere pridobnine, poslovnega in luksuznega davka katere osnove določajo davčni odbori za leto 1942, vložiti v roku od 2. do 31. januarja 1943-XXI napoved o čistem dohodku, doseženem v poslovnem letu 1942. Napoved se mora vložiti za vsak objekt in prav tako za vsako vrsto poslovanja posebej. Napovedi morajo vložiti tudi one osebe, ki so po čl. 46 zakona oproščene plačanja tega davka. Davčna podlaga je: enoletni čisti dohodek podjetja poslovanja, poslovnice in poklica, dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom. Cisti dohodek je: brutto-dohodek. zmanjšan za izdatke, ki so potrebni za izvrševanje podjetja, poslovanja ali poklica (čl. 54 zakona). Vsi davčni zavezanci pridobnine. ki so razen pridobnini zavezani tudi plačevanju posebnega davčnega dodatka po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih, morajo v davčni napovedi pridobnine in sicer v posebnih, za to določenih rubrikah, napovedati tudi skupni brutte-promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom. Podjetja so zavezana posebnemu davč. dodatku. če in kadar njihov celokupni brutto-promet, opravljen v poslovnem letu pred davčnim letom, preseže Lit 380.000.—. Davčni zavezanci so dolžni vpisati v davčne prijave tudi vse podatke, potrebne za pravilno odmero davka na samce in doklade za narodni sanitetski fond. Podatke za odmero posebnega davčnega dodatka je navesti v zato dolčenem ostolpeu na prvi strani prijave. Posebno je treba navesti v enem stolpcu celokupen brutto-promet iz poslovnega leta, ki se je končalo pred davčnim letom in to tako promet v tuzemstvu kakor tudi z inozemstvom, promet v centrali kakor tudi promet v filijalah. V posebnem stolpcu je navesti promet z inozemstvom in y zadnjem stolocu oni brutto-promet. ki je T smislu čl. 59/II zakona o neposrednih davkih podvržen posebnemu davčnemu dodatku. Mali obrtniki, ki imajo pravico na pavšalno odmero pridobmne, so dolžni prijaviti samo število zaposlenih pomočnikov po čl. 59 zakona o neposrednih davkih. Ako ne zaposlujejo nobenega pomočnika so dolžni dati negativno prijavo, ker bi sicer zgubili pravico do pavšaliranja. Davčni zavezanci pridobnine po čl. 53a zakona o neposrednih davkih vlagajo davčne prijave v roku, ki ga določa zanje čl. 105 zakona. Pač pa imajo oboji, ako se obenem podvrženi poslovnemu ali luksuznemu davku, ki ga ocenjuje davčni odbor, vlagati prijave za ta davek v smislu odrejenega poziva. V istem, zgoraj naznačenem roku so dolžni intelektualci, davčni zavezanci splošnega prometnega davka, ki njih skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom, m znašal več kot Lit 114.000.— m ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na poslovni promet, ki njihov skupni letni promet po oceni davčnega odbora za preteklo leto pred davčnim letom ni znašai več kot 190.000.— vložiti skupaj z davč. napovedmi pridobnine tudi posebne napovedi o poslovnem prometu, opravljenem v preteklem letu. V istem roku imajo vložiti davčne prijave tudi zavezanci, ki so začasno ustavili obrat. Davčna podlaga davka na poslovni promet je vrednost opravljenega prometa s stvarmi in uslugami. V podlago se računa tudi oni promet, ki je opravljen brez plačila in sicer, kadar se vrši s prenosom iz last. podjetja za osebno in domačo porabo. Knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuz so dolžni vložiti prijave o celotnem prometu v letu 1942 tekom januarja 1943-XXI. Kdor ne vloži napovedi v roku, ki je odrejen v tem pozivu, plača kazen 3% odmerjenega osnovnega davka in posebnega davčnega dodatka, z 10%, če napovedi niti na osebni pismeni poziv ne bi vložil v roku osmih dni. Ta kazen se odmeri tudi v slučaju ako davčni zavezanec ne prijavi podatke za odmero posebnega davčnesra dodatka aii prispevka za narodni sari'-^ki fond. Ljutatjaina, 29. decembra Za božič je Občinski pomožni odbor raz delifl 450 gostom svojih treh obedmt še posebno kolličino živeža. Razdelitev je bita \ obednicah, kn so bile okrašene s cvetjem in z bazičnimi drevesci. Predsednik odbora senior Camporia je izročil gostom prisrčna voščita m pozdrave Visokega komisarja. V imenu tistih, ki ar deležna plemenitega podpornega dela per volji režima, je neka žena naprosila senator ja Campano. naj Visokemu korniisarju sipo roči izraze vdane hvaležnosti vseh Slaven cev, ka so Lahko ugotoviti, kolikim osebam pride vsak dan v dobro plemenito delo, ki ga v korist sniromašniih izvršuje vsak darr podporni zavod Enake izraze hvaležnost so izjavili mnogi navzoči v treh obednicah ki jih je predsednik posetiil med božičnim »bedam. GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 30. decembra: ob 16.30: Oče. Red E Četrtek, 31. decembra, ob 16.30: Ples v Tr. novem- Izven. A. Strindberg: »Oče«. Drama v treh dejanjih. Osebe: ritmojster — P. Kovič, Lan-ra, njegova žena — Gabrijelčičeva, Berta. njuna hči — Simčičeva, dr. Ostermark — Košič, pastor — Gorinšek, dojilja — Kraljeva, Nojd — Potokar. Režija: J. Kovič. Predstava danes v sredo 30. t. m. je za red B. Ples v Trnovem, Golarjeva burka v treh dejanjih. Osebe: Cešnovar — Cesar, Lojze — Drenovec, Polona — Gorinškova, Metka — Levarjeva, Mica — Rakarjeva, Mina — Starčeva, Poldka — Remčeva, Tone — Bratina, predsednik — Lipah, dekle — San-cinova, gospod — Peček, gospa — Rasber-gerjeva, mož — Plut, žena — Jugova. Dijaki plesalci, odborniki, kvartet, gostje, natakarica natakar. Režija: Milan Skrbinšek. Predstava na Silvestrovo ob 16.30. OPERA Sreda, 30. decembra: ob 16.: Seviljski brivec. Red Sreda Četrtek, 31. decembra, ob 16. uri: Slepa miš. Opereta. Izven. Sprememba repertoarja. Zaradi bolezni v opernem ansamblu je za 30. t. m. napovedana premiera Puccinijeve opere »Sestra Angelika« in Beethovnova 7. imfonija preložena. Uprizoritev bo 2. januarja v soboto ob 16. nre za red Premierski. V sredo 30. t. m. pa bo »Seviljski brivec« za red Sreda. O. J. Dobeic: Slepa miš. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majaron — Mlej-nikova. špelca — Poličeva, Moli — Barbi-čeva, županja — škeletova. Matljček Mlinar — M. Sancin. Miha Korenina — Zupan. Mister Lister — Anžlovar. Tresorep — Pia-neeki, Robert — Marenk. župan — Sekula, Strniša — Jelnikar, Macafur — Rus. Dirigent in zborovodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. Golovin. Gospodarstva blagovna izmenjava V zvezi z novim trgovinskim sporaz-imom med Italijo in Nemčijo, ki je bil skle-ijen pred bežičnm' prazniki, objavljajo -imski listi nekaj zanimivih podatkov o matnem obsegu blagovne izmenjave med bema osnima državama. V prometu z Vemčljo gre za izmenjavo v pravem pome-iu besede, pri čemer se kompenz'rajo medsebojne dobave. Italija dobavlja Nemčiji vrsto dragocenih industrijskih proizvodov surovin in živil, vrh tega pa še delovne rnočL Čeprav je pri nekaterih potrošnih iredmetih na razpolago manj blaga, bo tal ja svoje dobave držala na dosedanji višini. Na področju živil dobavlja Italija Nemčiji sočivje zlasti zgodnje, delema sveže, deloma konzervirano, nadalje sadje, sadne >oke, sir, riž in najrazličnejše konzerve. Od industrijskih surovin je omeniti konop !jo, svilo, umetno svilo in celulozno volno, krom, boks't, žveplo, žvepleni kršeč, živo srebro in kenčno precejšnje količine vina n tobaka. Tudi v novem letu se bo obseg medsebojnih dobav nadalje povečal. Nemčija bo nadalje dobavljala Italiji potreben premog Predvidene so tudi morebitne dobave žita zlastj za prehodno dobo od ene letine do druge. Kakor doslej bo Nemčija dobavljala Italiji železo in jeklo, specialne stroje, umetna gnojila, kemične izdelke, sladkor itd. Nemčija kakor Italija izpolnjujeta točno obveze iz trgovinskega sporazuma. Listi poudarjajo, da je danes obseg zunanje trgovine Italije večji kakor je b;l pred vojno in to navzlic vojni in blokadi. 80% blagovne izmenjave z inozemstvom pa odpade na Nemčijo. f R°žna dolina, 29. decembra. Ko smo se pred tremi leti v našem dnevniku spominjali 50 letnice pokojnega Toneta Thalerja, pač nismo pr čakovali, da bo tako kmalu omahnil v prezgodnji grob. še pred tednom sm0 ga srečavali na ljubljanskih ulicah. V nedeljo pa je prenehalo po kratkem trpljenju bit: plemenito srce našega Toneta, ki smo ga vsi prijatelji jmeli srčno radi. Po rodu Ljubljančan se je že v zgcdnj* mladosti krepko udejstvoval v naši bivši telovadni organ zaciji jn je s svojimi tovariši ponesel ime našega redu v daljno tujino. Luk-emburg, T, rno, Pariz in Praga so imena, ki so tesno'povezana s Tonetom Thalerjem. Po maturi na ljubi i an-ski realki je študiral na Dunaju tehniko, kjer ga je leta 1914 zajela svetovna vojna. Kot rezervni tehnični častnik je bival da'ie časa v Ukraj:ni in zlasti v Odesi ter se je ob sedanjih dogodkih živahno spominjal takratnih svojih zanimivih doživljajev. Pc, vojni je ustanovil na V ču avtomehinič-io delavnco, ki pa jo je moral zaradi nastopajoče krize ukin ti. Ves svoj prosti ča3 na Viču je posvetil organizacijam in si je tako postavil trajen spomenk. Bil je nož kremenitega značaja, plememtega srca m je rad pomagal vsakemu, ki je petrkal na njegova vrata. Včeraj popoldne smo spremili dragega pokojnika na v:ško pokopališče k večnemu počitku ob veliki udeležbi njegovih prijateljev in znancev. Naj bo pokojnemu Tonetu lahka domača zemlja, ki jo je tako vreče ljubil, njegov spomin pa bo ostal trajen med nami- Prijatelji. Uslužbenci državnega komisarijata za utrjevanje nemštva na Bledu so izročili okrožnemu vodji v Radovljici znesek 1000 RM za vojno zimsko pomoč. Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: podčastnik Karel Burgstal-ler, odlikovan z železnim križem 2. stopnje in mnogimi drugimi odlikovanji, 24-letni krdelni vodja SS oddelkov Hans Jost. 221etni desetnik Friedrich Werdenig, 22-letni poveljnik čete planinskih lovcev poročnik Marjan Polanski. 251etni letalski podčastnik Karel Licndl, 211etni desetnik v planinskem lovskem polku Jožef Zenz. 321etni naddesetnik v planinskem lovskem polku Wilfried Neugebauer, 281etni letalski narednik Franc Tragl in 211etni krdelni vodja SS Jožef Ferjan. V Radovljici je bil sklican zbor krajevne organizacije. Poročal je krajevni skupinski vodja Petutschnia. Sporočil je med drugim, da je b lo za Radovljico ustanovljeno pevsko tovarištvo, ki ga vodi Pleick-ner iz Lesc. O ženski organizaciji je bilo sporočeno, da so žene in dekleta radovljiškega okrožja nabrale 46.000 kg marmelade. Gorenjke na obisku v Velikovcu. Ženska mladinska skupina od Sv. Ane pod Ljubeljem je bila povabljena na božičnico v Ve-1 kovec. Tam so jim razkazali razstavo igračk, ki jih je izdelala mladinska skupina Svečanost je bila združena s petjem in glasbo. Prepevale so tudi mladenke od Sv Ane Sledil je skupni pevski nastop. Voditeljica šentanritih deklet se je zahvalila za gostoljubnost ter je povabila Veli-kovčanke. nnj vrnejo obisk. Smrtna nesreča. V zvestem izvrševanju svoje dolžnosti se je 17. t. m. v špitalu ob Dravi smrtno ponesrečila sestra-pomočnl-ca nemškega Rdečega križa Lisi Donnau-bauer. Njen mož se nahaja na vzhodni fronti. Nova kolesarska nesreča se je zgodila pod Šmarno goro. 12 letni kmečki s'nko Vovk iz Dolnjih Pirnič se je zaletel s kolesom v voz ter so ga morai prepeljati v bolnišnico na Golniku. Kolesarj: imajo slabo navado, da kole-ario tudi na ozkem lesenem mostu pri Vikrčah. Poslej bodo najbrž morali za take prestopke plačati denarno kazen. Da ne ostaneš brez knj'ig kakor lani, takoj se v Vodnikovo družbo včlanit Gospodarske vesti = Hrvatski zakladni minister o novem državnem proračunu. Poročali smo že o novem hrvatskem državnem proračunu za leto 1943, ki je bil pred božičnimi prazniki odobren na skupni seji hrvatske vlade in državnega sveta pod predsedstvom Poglav-nika. Zakladni minister dr. Košak je te dni v zagrebškem radiu obširno poročal o novem proračunu in tolmačil predvidene finančne ukrepe. Proračun obče državne uprave znaša 16.38 milijarde kun in je v primeri s proračunom za tekoče leto (ki znaša 10.8 milijarde kun) za 50.3% večji. V novem državnem proračunu je predvideno povišanje prejemkov državnih nameščencev za povprečno 50%. Proračun je sestavljen na osnovi najstrožje štednje. število javnih uradnikov je v primeri z dosedanjim proračunom znižano za 15.000. Javna dela se bodo nadaljevala tam. kjer so najpotrebnejša. Zlasti se bodo nadaljevala gradbena dela na cestah, ki so nujno potrsD-ne, in melioracijska dela. V novem proračunu je predvidena uvedba 10 do 60% davka na vojni dobiček. Nadalje se uvede poseben davek za one moške davkoplačevalce, ki ne služijo v vojski. Splošni prometni davek bo povišan od 3 na 4% in sorazmerno tudi skupni davek na poslovni promet. Končno je minister napovedal, da se bo blokiranje cen v bodoče najstrožje izvajalo. To blokiranje cen mora biti temelj ^sega gc spodarskega življenja in državne finančne politike. Najstrožji ukrepi so predvideni tudi za pobijanje verižništva. Nadalje poročajo lz Zagreba, da je hrvatska monopolska uprava povišala odkupne cene za tobak v primeri z lansk'm letom za 150%. V področjih, kjer se prideluje tobak, bo država del kupnine za tobak izplačala pridelovalcem na ta način, da jim bo dobavila žito, kar bo znatno zboljšalo prehrano prebivalstva južnih pokraj"n, kjer pridelujejo tobak. = Omejitev potrošnje električnega toka v Italiji. Kakor lani so oblastva tudi letos predpisala omejitev potrošnje električnega toka v industriji in obrti v korist oboroževalni industriji. Od 21. decembra naprej smejo industrijska in obrtna podjetja potrošiti le 85"/o električnega toka, ki so ga potrošili v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta. Te cmejitve pa ne veljajo z • oboroževalno industrijo in za podjetja imajo lastni električni tok. = Iz hrvatskega gospodarstva. H -.' ska deželna banka d. d. v Zagrebu j> dni otvorila popolno podružnico v Ci venici. V našem listu smo 15. t. m. po čali, da je Hrvatska zemeljska bank; Zagrebu sklenila zvišanje glavnice od 5 10 milijonov kun. Pravilno bi se mor, glasiti, da je zvišanje sklenila Hrvat peljodeljska banka, medtem ko ima i vatska zemaljska (deželna) banka nesr menjeno glavnico 100 milijonov kun. = Grška letina rozin. Iz Aten poroč da je imela Grčija letos debro letino ro, ki se ceni na 40 milijonov kilogram pretežnj del pridelka bodo uporabili za p. hrano prebivalstva, tako da se bo iz /. navzlic dobri letini gibal v ozkih mejah. = Španija je v svoji zunanji trgovin, d -segla ravnovesje. Prizadevanje špans' 1 vlade, da odstrani v blagovni izmenjavi / inozemstvom uvozni presežek, so dove .: i že v zadnjih letih do dobrih rezultat Medtem ko je bila v letu 1940. špar. zunanja trgovina še pasivna za 226 m-jonov pezet, je lani ta pasivnost padla i i 29 milijonov. Pravkar objavlja špar. -k; statistični urad podatke o zunanji trgov r; za prvo letošnje poletje, iz katerih sle i i, da sc je vrednost izvoza povečala v tem p letju na 220 milijonov pezet (prejšnje lc;> 198), vrednost uvoza pa je znašala 211 milijonov peezt (193), tako da je bila trgovinska bilanca aktivna za 9 milijonov pezet. Izvoz se je po količini povečal na 1.07 milijon aton (0.83), uvoz pa se je po količini zmanjšal na 0.81 millijona ton (1.11). = Svetovna proizvodnja kave. V zvezi z ukrepi Zedinjenih držav, da se zaradi pomanjkanja ladijske tonaže omeji uvoz kave, kar bo hudo prizadelo srednje in južnoameriške države, objavljajo listi poslednjo statistiko med tem likvidiranega urada za kavo v San Paolo. Po tej statistiki iz leta 1941. je bilo na vsem svetu 5.05 milijarde kavinih grmičev; od tega je odpadlo 2.51 milijarde grmičev, to je točno polovica, na Braziijo, 587 milijonov grmičev na Kolumbijo, 556 milijonov na Venezuelo, 280 milijonov na Nizozemsko Indijo, 140 milijonov na San Salvador, 134 milijonov na Mehiko in 100 milijonov grmičev na Guatemalo. = Carine prost promet med Nemčijo in Poljsko generalno gubernijo. Kmalu potem, ko je bila 2. oktobra 1939 ustanovljena Poljska generalna gubernija in so bile po priključitvi zapadnih pokrajin bivše poljske republike k Nemčiji določene meje gu-bernije, je bil ustvarjen samostojen carinski režim. Generalna gubernija se je, čeprav v okviru Velike Nemčije, smatrala v carinskem in deviznem pogledu kot inozemstvo. Naslednje leto so bile zaradi potreb naraslega prometa predpisane razne carinske olajšave, zlasti pri uvozu nemškega blaga v generalno gubernijo. PQ zasedbi Ukrajine in znatnega dela zapadne Sovjetske Rusije je Poljska generalna gubernija poslala nekaka prehodna dežela in vedno bolj se je izkazala potreba, da se carinska meja med Poljsko generalno gubernijo in Nemčijo odpravi. S 1. decembrom je bila ta m_ja ukinjena in je ves promet med Nemčijo in Poljsko generalno gubernijo carine prost, čeprav obstoja še nadalje režim uvoznih in izvoznih dovoljenj. Carinska meja je ostala samo še na vzhodu Poljske generalne gubernije nasproti zasedenemu področju, dočim je na zapadni me. ji gubernije odpadla potreba vzdrževanja carinskih obmejnih straž. = Obnovljena proizvodnja kositra na Malaji. Iz Tokia poročajo, da je proizvodnja kositra na Malaji prišla zopet v tek in je dosegla 90"/0 predvojne proizvodnje. Trije japonski koncernj so vzeli v zakup 35 malajskih rudnikov kositrove rude. Poleg tega je pričelo obratovati 75 manjših rudnikov kos;tra. — Razstava našega priznanega kraji, narja Franceta Pavlovca v Galeriji Obersnel bo odprta do vključno 1- januarja in sicer od 10 do 17. tudi v opoldansk:h urah. Iz Spodnje štajerske Imenovan.e. Hitler je višjega gradbenega komisarja inž. Jožefa Kreiniga iz Maribora imenovali za vladnega gradbenega svetnika. Mariborčan, profesor na nemški univerzi. S Hitlerjevim ukazom je bil docent na tehniški visoki šoli v Gradcu dr. inž. Heribert Grubitsch imenovan za izrednega profesorja analitične kemije na univerzi v Posenu. Obenem je bil prof. Grubitsch imenovan za ravnatelja oddelka za analitično kemijo na institutu za anorgansko kemijo na univerzi v Posenu. Prof. Grubitsch je rojen Mariborčan. Rimski kvartet bo gostoval v Mariboru. Dolgo vrsto glasbenih prireditev v Mariboru bo otvoril v novem letu 5. januarja v dvorani Heimatbunda Rimski kvartet. Na sporedu bolo Mozart. Verdi in Dvorak. Vstopnice so po 2 do 4.50 marke. Novi grobovi. Pred dnevi je bil v gra-škem krematoriju upepeljen zdravstveni svetnik dr. Adalbert Jenko iz Hrastnika. V Mariboru je preminil železničar v pok. Edvard Križnik, v Stolni ulici v Mariboru je v starosti 45 let umrl Franc Komisar. Nadalje so umrli v Mariboru 521etni gozdar Vid Maier, 461etna soproga poštnega nameščenca Ana Rieglerjeva iz Prager-skega, 621etna posestnica Elizabeta Piško-va iz Cvetkovcev, 281etni posestnik Ivan Martinelll iz Zg. Ložnice, 581etni spedicij-ski delavec Anton Ribič, 521etni žagarski mojster Ferdinand Krajnc ln 311etna zasebnica Magdalena Potočnikova. Najstarejši mariborski tipograf umrl. Na sveti večer je v visoki starosti 86 let preminil vodja tiskarne v pokoju Leo Anton Brosche. Od leta 1894 do 1927 je bil tehnični vodja bivše Cirilove tiskarne, ki je pod njegovim vodstvom postala eno vodilnih tiskarskih podjetij v Mariboru. Pokojni Brosche se je rodil v Konjicah, nad 60 let pa se je udejstvoval v Mariboru. Zaradi svoje ljubeznivosti je bil vsepovsod priljubljen in kot vedno odkritosrčen mož splošno cenjen. Poroka. V Mariboru sta se poročila dolgoletni skladiščnik tvrdke Franz in drug Karel Graber in Natalija Soretz. Iz mariborskega gledališkega življenja. Znani operni pevec Erich TCnges, ki je mariborskemu gledališkemu občinstvu dobro znan. je imel na gostovanju v Kielu v operah »Marti« in »Trubadurju« takšen uspeh, da je bil angažiran do avguste prihodnjega leta. Lutkovno gledališče v Celju je bilo na novo ustanovi i eno. Priredilo je že več predstav v raznih krajih celjskega okrožja in je na ta način podprlo pouk nemščine. Pred božičem je bila v Celju predstava za 600 otrok, zdaj pa bodo spet predstave po razn h krajevnih skupinah celjskega okrožja. Zmagovalci v obrtniškem tekmovanju. Vodstvo obrtniških tekem je odlikovalo naslednje zvezne zmagovalce: V celjskem okrožju krojača Franca Meška iz Celja; v ljutomerskem okrožjul lončarja Veita Kul-mana iz Godomercev, v okrožju M ari borni esto pa vrvarja Otona Baumkirchnerja iz Maribora. življenje in smrt. V Laškem so se poročili: Ivan Pem m Ljudmila Benedeči-čeva, oba iz Creta, ter Jožef Amon iz Laškega in Julijana Reckova iz Celja. — V Lipi je preminil 701etni Štefan Zabukov-šek; v Rogaški Slatini so umrli: Marija Žumrova in Alojzij Herček, oba iz Topol; Marija in Frančiška Boršičeva, obe iz Bre-stovca in Jožef škrabel. — V St. Jurju ob južni železnici sta se poročila Anton Pušnik in Marija Ledinškova. Smrtna nesreča inž. Schneiderja. Dne 18. t. m. se je vodja mlekarske zveze za Spodnjo štajersko inž. Oto Schneider na službenem potovanju smrtno ponesrečil. Z njim je štajersko in koroško mlekarstvo izgubilo moža, ki je imel za razvoj mlekarstva v teh krajih največji delež. Nad 10 let se je inž. Schneider posvečal mlekarskemu gospodarstvu štajerske ln skoro 5 let tudi mlekarstvu Koroške. Za svoje zasluge na tem področju je bil odlikovan z vojnim križcem za zasluge 2. stopnje. Dve nesreči. V Mariboru se je ponesrečil pri delu 531etni sluga VVeit Serdju in si zlomil desno nogo. Prav tako se je med delom ponesrečil 421etni cestni delavec Jo_ žef Rančan iz Starega Slemena Poškodbe ima na levi nogi. Oba ponesrečenca so pri" peljali v mariborsko bolnišnico. Iz vlaka je padel 591etni železniški sprevodnik Ludvik Reisner. loma iz Gradca. Nesreča se mu je primerila pri predoru v Lajteršpergu. Nezavestnega in hudo poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnišnico. ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJBED-NEI6IH — SLEPIH. DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH! KULTURNI PREGLED Rupel — dirigent četrtega simfoničnega večera V vsakem .zmed letošnjih simfoničnih koncertov je bila na sporedu posebna privlačnost bodisi v izberi skladb (Eroica. cajkovskega k.ncert, Dvorak), bodsi v osebnostih scdelUjOčih (Dermelj, Trost). Ni dvoma, da je bil na tem četrtem večeru najzanim vejši nastop Karla Rupla, znanega violinista, ki se je odločil za dir. garanje jako težkega simfoničnega sP°reda. V glasbenem življenju radi pozdravlja mo vsako osebne ambic jc, ki tudi stvarno pr-vede do dobrih uspehov. Na tem mestu sem podpisani imel že nekajkrat priliko, objektivno poudarit; prav izitdne Ruplove lastnosti viol nista, katerim se imamo v znatni meri zahvaliti za visoko stanje našega godalnega orkestra. Ruplov prvi dir' gentski nast.p s komornim orkestrom pred lete. m dni je bil uspešen mnogo bolj v strumentalno-tehničnem in tonsko-estet-skem kakor v čustveno-izraznem pog'edu. Nima smisla naštevati na tem mestu, Kaj vse zahtevamo od dobrega dirigenta. Intelektualne in čustvene lastnosti, ki zadoščajo za dobrega instrumentalsta in še ceio za dobrega pevca, še dolgo niso zadostne za dobrega d;rigenta. V njem naj bo združeni jako čustvovanje, pojmovanje slogov veh-kopeteznost, umevanje formalne gradnje itd. Ruplova ambicija pa je tolikšna, ia ■). je izbral skladbe, ki se jih tudi veliki dirigent' s prvovrstnimi orkestri le previdne letijo. Zato je umljivo, da je bilo Ruplu a-di letos najlažje dirigirati skladbe za godalni orkester v prvem delu sporeda. Te «»o bile podane — posebno Corellijevi '-nje stavki — z odličnim čutom za predklasi-im slog, sočni ton in odtehtano dikcijo g^dai Sarabanda je bila plemenito resna in če je Giga bila nekoliko plaha, se je zato zadnja Badinerie iskrila od živahnosti v svojem ritmičnem razpletu. To je bil zares pravi komorni ton godalnega orkestra, kakor s* ga želimo še slišati. Na drugem mestu je orkester za:grai Osterčev Religioso iz suite za godala. Resnobni, skoraj cerkveno pobežni domislekj se sicer ne razvijajo v močnem arhitektonskem in dinamičnem dvigu, kakor bi pričakovali. A Osterc nas v tem smislu nj nikoli razvajal. Vsebino njegovih del moramo iskati drugje kakor v nekih romantičnih viških. Pcmen in vrednost ima njegova muzika prav v značaju melodike kontra-punktiranih glasov in v koralnem zvoku njegovih akordov, ne pa v kdo ve kakšnem čustvenem razmahu in prekipevanju. žal je srednji del Religiosa kompozicionalno išibak, ker je le preveč fragmentančen. S posebnim veseljem pa pozdravljamo na sporedu moderno slovensko skladbo, predstavnico tiste glasbe, ki ji je bilo d» isedaj na naših simfoničnih koncertih odka-zano le skromno mesto Pričakujemo, da tudi na bodočih sporedih ne bomo pogrešali umetnin sodobnih slovenskih skladateljev, saj je to prva dolžnost naših izvajalcev in namen njihovega poslanstva med nami. Prepričani smo namreč da se dado vstaviti med drugre tečke sporeda tudi nove slovenske skladbe tako, da črnogledim gedr-njačem ne bodejo preveč v oči (in v ušesa) in da tako dobe sebi primerno mesto kljub drugemu, recimo, privlačnejšemu sporedu. V tretji točki (Bach: koncert v a-molu za violino in godalni orkester) smo bili pozam; predvsem na violinistko Francko O r n i k o v o , ki je s tem nastopom dobro prestala prvo solistično javno preizkušnjo, potem ko si je v komorni glasbi že priborila dober sloves. Z neko zdravo selidnostjo in z možato energijo je absolvirala svoj težki violinski part brezhibno na pamet. Zlasti ritmično pregnantnejša mesta ji lepo leže ter se v njih lahko meri po krepkem, a lahkotnem potegu loka kakor tudj v dovolj sigurni intonaciji z marsikaterim od naših violinistov. Nič manj nj preseneti' njen razmeroma zelo pojoči in mehki ton. ld ga je po prizadevanju svojega učitelja Rupla ali tudi z lastno marljivostjo občutno izboljšala od svojih prejšnjih javni? nastopov. Bach je bil cd solistke kakor tudi od orkestra primerno interpretiran, želelj b? sicer prva dva stavka v nekoliko počasnejšem tempu. V prvem bi bila ostrost ritma tako jasnejša, v drugem pa plemenita, globoka melodika uvodnih taktov in vsega ostinata mirnejša. Sicer pa je ravno slogovno Rupel vse tri prve točke sporeda umevajoče pedajal in orkester mu je" vzorno sledil. V drugem delu sporeda smo slišali Bee-hovnovo sedmo simfonijo. »Apoteozo piesa« je imenoval Richard VVagner ta umotvor. Ritmična moč je nakopičena v obeh kraj-nih stavkih, katerih igrivost je jako težko podati pri neprestano se ponavljajočih ritmičnih figurah, ki rade zavedejo v dolgočasje, v preveč enakomerno nabijanje. Drugi stavek nas vede v tuie, fantastične zvočne svetove in tretji med bežne fantazijske privide pri vsej svoji dovršeni in dognani obliki. Drugi tema Allegretta mora biti prav tako poln resnobnega hrepenenja kakor Trio v Scherzu poln topline. Ob pravilni, ognjeviti, ritmično živi (ne samo hitri) interpretaciji je sedma simfonija eno najlepših Beethovnovih del. Po sijaju obeh krajnih stavkov, po nenavadni zvočnost1 Allegretta (začetek in kcnec s kvartsekst-nim akordom!) in po baročni lahkotnosti Scherza je mnogo pomembnejša od drugih tovrstnih mojstrovih del, t- j. od prve, druge, četrte in osme simfonije. Prepričan sem, da ima Rupel toliko vpogleda v edinstveni značaj teh del, da bo videl do kakšne mere se mu je interpretacija posrečila in kje še ni dosegla zaželje-ne stopnje. Res je. da smo pogrešali čustvene razgibanosti in topline ravno tam. kjer ju Beethoven tako bogato in nepozabno razs pava (n. pr. v Triu Scherza). Gotovo bi bilo za prvi nastop z velikim sim-fon čnim odkestrom ugodnejše, če bi se dirigent lotil lažj h skladb, morda ene od prvih dveh Beethovnovih simfonij, ki sta po zunanji razpredelbi stavkov prav tako liaydnoski, a v izrazu neprimerno umlji-vejši in dirigentsko-tehnično lažji. Vpliv nemirnih dirigentevih gibov, na katere sem opozoril že ob prvem njegovem nastopu, je bil tudi to pot opazen v inter pretaciji. Najbolj se je občutilo to v spevnem uvodu prvega stavka simfonije, ki mora biti zlit kakor iz enega kosa. Orkester pa seveda podaja glasbo ustrezajoče dirigent ovemu gibanju ki je zato najvažnejši del njegove akcije Umevanje glasbe je brez haska. če ni primernega posredova- Najlepši poklon za vsakogar je letošnji Vodnikov knjižni dar! Spoštovanim čitateljem in oglaševalcem! Stara, lepa navada, da lastniki naših tvrdk v »Jutru« Izrekajo svojim odjemalcem novoletne čestitke, je tudi letos v častni meri ohranjena. Zaradi omejenega obsega pa ne moremo hkrati objaviti vseh čestitk, niti nam ni možno, da bi istočasno s čestitkami v novoletni številki objavili tudi male oglase. Novoletne čestitke se bodo zvrstile v »Jutru« do Sv. S kraljev. Zahvaljujemo se uglednim tvrdkam za dosedanjo naklonjenost in se jim priporočamo tudi za nadaljnjo, spoštovane naročnike, čitatelje in oglaševalce pa prosimo, naj upoštevajo naše upravičene razloge. UPRAVA „JUTRA" T O * Italijanska akademija v Rimu je imela v božičnih dneh zaključno sejo za december pod predsedstvom akalemika Federzonija, ki se je v nagovoru spomnil Kralja-Cesarja in Duceja, katerima se je zahvalil za vse, česar je bila ustanova deležna v preteklem letu. Akademija je v letu 1942. izvršila svoje naloge v polni meri. Proučila je mnoge kulturne in umetniške probleme, nadaljevala znanstvena raziskavanja, med drugim tudi v Atenah ter proslavila znanstvenike in njihove izsledke. Komisija za izdajo dela »Monumenta Italiae paedagogica« je imela več sestankov, na katerih so bile podane smernice za izdajo tega monumen-talnega dela. * »Gioconda« v rimski operi. Za božične praznike so imeli v rimski operi predstavo »Gioconde«, v kateri je pel Benjamino Gi-gli. Opera je imela velik uspeh. Rimski listi poudarjajo, da je to delo navzlic svojim 70 letom še vedno sposobno vžgati občinstvo. * Zaključek Galilejevega ieta. Nedavno so v Italiji obhajali 3501etnico dneva, ko je Galilei imei svoje nastopno predavanje na univ&rzi v Padovi. Zdaj so Galileijevo leto zaključili. * Smrt znanega pevca, v noči na 24 decembra je umrl v Berlinu, zadet od kapi. znani basist Manoparda. Bil je član opere v nemški prestolnici. * Kuhinje v italijanskih tvornieah. Po naročilu Duceja. naj tvornice preskrbijo delavstvu cenene tople obede, se je do zdaj osnovalo 3000 tvorniških kuhinj, ki postrežejo z obedom vsak dan približno enemu milijonu delavcev. * Procesija za zmago v Veneziji Na trgu San Marco v Veneziji so imeli te dni procesijo za zmago v sedanji vejni. Procesijo je vodil kardinal Pia^za. Cerkvene slovesnosti se je udeležila ogromna množica ljudstva in ves čas sprevoda so zvonili zvonov; cerkve San Marco. * Predavanje o Gaiileu v Švici. Italijanski akademik Francesco Severi je na povabilo švicarskega društva za poglobitev kin turnih odnošajev predavai v Curihu o Ga-1'leju Gaiileu. Predavanje je bilo v veliki dvorani curiške politehnike. Proslava Ga-lilea je bila tudi v Luganu. * Zemljepisni slovar za 55 narodov. V Berlinu je izšel zemljepisni slovar, k; cb-sega 16.800 zemljepisnih imen v 55 raznii jezikih. Slovar je uredil zemljepisen in kartograf Bonacker, dodeljen nemškemu ministrstvu za oboroževanje: — * Madžarska modna revija v Sofiji. Na povabilo bolgarsko-madžarske trgovinske zbornice v Sofiji bo budimpeštanska modna centrala januarja prihodnjega leta priredila v Sofiji modno revijo. * prepovedano pošiljanje monOpolskih izdelkov in racioniranih predmetov. Iz Rima poročajo, da 'je strogo prepovedano pošiljanje kakršnih kch monopolskih predmetov in racioniranih reči v inozemstvo. V zavitkih, ki se oddajajo na italijanskih poštah ter so namenjeni čez državno mejo ne sme b;ti ne tobaka, ne cigar in cigaret. prav tako ne živil, ki so racicnirana. Poštni uradi imajo nalog, da zavrnejo vse pošiljke, ki ne ustrezajo predpisom. * Ukrajina bo prehranjevala EvrOo, »Munchner Neueste Nachrichten« objavi':* jo članek ki razpravlja o gospodarskem pomenu Ukrajine in vzhodnih czerneli Člankar pravi, da je Ukrajina na poti, da postane žitnica Evrope, kajti v nji je dovolj prostora za kulturo najrazrčne^ših z;', od pšenice do keruze, kakor tudi za vzgajanje oljnic. Upanje je, da bo Ukrajina zalagala Evropo tudi z zelenjavo, sadjem, tobakom, vinom ter celo gumijem. Seveda poleg tega še možnosit, da se povzdigne v deželi umna živinoreja. * Vse za vojno. »Popolo d' Italia« objavlja članek, v katerem razvija misel, da je treba v javnih parkih in zasebnih vrtovih posekati vsa količakj bolna drevesa ter jih uporabiti za kurjavo. Dovoz lesa v mesta zaradi vojnih razmer ni tako preprost kakor prej, ker je treba štediti zlasti v tovornem prometu. Zato bodo storili lastniki javnih nasadov in zasebnih vrtov domoljubno delo, če pregledajo in posekajo staro, pa tuli kakorkoli poškodovano drevje ter ga porabijo za kurivo v letošnji zimi. * Nesreča v rudniku lignita. V kopu lig-nitnega ludnika Uflusenu pri Luzernu v Švici so velike plasti zemlje zasule sedem rudarjev. Čeprav so takoj poslali reševalce po nesrečnike, doslej niso še nobenega izkopali. Sedmorica je pokopana pod 10 do 15 metrov visoko plastjo. * Smrt zaradi električne napetosti. V Sarospatošu blizu Budimpešte sta neki kmet in kmetica prečkala železni most, ki pa je bil zaradi okvare na električnem vodu naelektrizirah. Nenadno se je mož zgrudil nezavesten. Zena je odskočila in to ji je rešilo življenje. Izkazalo se je, da je stopila na izolacijsko desko, dočim je njen mož imel z žeblji podkovane čevlje in je to povzročilo njegovo smrt. * Kazen za ukradene živilske nakaznice. Solišče za zaščito države v Rimu je obsodilo nekega Menichellija in Torrinija zaradi tatvine živilskih kart, prvega na 13 let ječe in na 15.000 lir globe, drugega pa na 12 let ječe in na 12.000 lir globe. Obtoženca sta ukradla odrezke živilskih ka-rt, s katerimi sta si krivično prisvojila 120 litrov olja, katero sta prodala po prepovedani ceni naprej. * Zasuta cesta. V dolini Toscolano Ma- verno pri Brescii se je utrgal zemeljski plaz in nad 1000 kubičnih metrov zemlje se je usulo na cesto. Zemlja je pokrila tudi skupino delavskih hišic papirnice Domselli. K sreči ni bilo človeških ži*t.3v, ker so se prebivalci ogroženih hišic pravočasno umaknili. * Moka iz Rusije. Tajnik Stranke v Mondovi je prejel od nekega tovariša bojevnika na vzhodnem bejišču pismo, s Katerim mu tovariš sporoča, da mu pošilja iz Rusije 20 kg moke. Moka je iz pšenica, ki so jo b ii posejali boljševiki, poželi pa -ta. lijanski vojaki. Moko je bojevn:k namen;l za dar revn:m družinam v Mondovi, da si iz nje spečejo bcžično petico. Radi© Lpt?ljana SREDA. 30. DECEMBRA 1942-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plo"če. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba 13.00: Napoved časa; poročila v ita-lijan čni. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Pisana glasba. 14.30: Koncert čelista Čenda Sedl-baucrja. pri klavirju Marij. Lipovšek, 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Polke in mazurke 17.35: Koncert sopranistke Angelike Tuccari. 19. »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Porot, la v slovenščini. 19.45: Simsonična glasba 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v siovenščmi. 20.45: Radio za družino 21.30: Orkester »Cetra« vedi dirigent Barzzza 22.10: Koncert ljubljanskega komornega dua Trost-Šlajs: Ant. Trost, klavir; J Šlajs. violina. 22.45: Poročila v italijanščini. nja, kj godbenikom tolmači dirgentovc glasbeno pojmovanje. Dvorana je bila tudi tokrat razprodana in priznanje občinstva dirigentu, sol-stki in orkestru obilno. Marjjan LipOVŠpk. Odkritje apskriSnega evangelija V »Primatu« z dne 15. t. m. e izšla razprava prefekta Ambrosiane Giovannija Gal biatija »-La seorpeta di un E\ angelo apo erifo«. Pisec poroča o odkritju, ki jf takoj, ko je bilo sporočeno javnosti izzvalo senzacijo v vrstah strokovnjakov V milanski Ambrosiani. med rokopisi iz zoirke Fede-riga Boromea. so imeli že doigo araoski. 270 strani obsegajoči rokopis, vezan z nekaterimi drugim.i spisi v tem jeziku in čeprav je šel rokopis skozn roke raznih strokovnjakov, mu ni nihče posvetil zadostne pozornosti. Tako v Ambrosiani sami niso vedeli vse do zadnjega časa. da maio edinstven rokopis na svetu: apokrifno besedilo četrtega evangelija sv. Janeza. Odkritje tega rokopisa predstavlja izjemno presenečenje in vzbuja ogromno zanimanje filologov. orientalistov, bogoslovcev. zgodovinarjev, arheologov in siploh vseh izobražencev. Doslej je imelo človeštvo samo posamezne legende ali odlomke apokrifnih legend v zvezi s kanoničnimi evangeliji, ki tvorijo temelj krščanske vere, sedaj pa je prvič prišlo na dan celo besedilo apokrif-nega četrtega evangelija in v njem je pravi naklad za raziskovalce p ra krščanske zgodo vine Zgodovinarji sploh n so vedeli, da b kdaj obstaia! celotni apvkrifni evangelij sv Janeza. Ambnozianski rokopis ni izredno star saj io na_:al okrog leta 1342. verjetno v kakem egipčanskem samostanu. Pomen rokopisa pa je v tem. da je to arabsiki prevod siriiskega. povsem neznanega io izgubljenega rokopisa apokrifnega Janezovega evangelija; starost tega sirijsikega besedila sega v daljno dobo morda v prve čase krščanstva Če potem takem ni arabski prevod zolo star. je pa star in prvotnega značaja sirijski izvirnik tega dela ki nas ni več dosege] im ki bi bi'1 morda za večno neznan, da ga ne bi pr srečnem naključju ohranil doslej neznani arabski prevod. »Primato« prinaša v reprodukciji stran tega apokr.fnega evangelija. Žt dolgo ni bil odkrit stari rokopis, ki bi se dal glede pomena primerjati z dragocenim dokumentom v milanski Ambrosiani Giovanni Galbiati izraža upanje, da bo t-i rokopis prej ko mogoče natisnjen in izdan v knjigi z arabskim tekstom in latinskim prevodom, s čimer bo omogočeno znanstvenikom, da se poglobe v njegove preučevanje. Še boljša bi bila izdaja, opremljena z vsem kritičnim aparatom, toda priprave zanjo bi trajale predolgo, zato bo treba najprej izdati samo arabsko besedilo z latinskim prevodom Za to izdajo se je zanimalo že več založnikov. — Ob robu svetovnozgodovinskih dogodkov ima tud: znanost svoje dogodke in »senzacije«. Pokrajinska podporna ustanova v Ljubljani deli kurivo siromašnim družinam * Ogenj v norišnici. V Sealiffu pri Auch-ladu na Nov Zelandiji je v bolnišnici za duševno bolne nastal ogenj, ki se je razširil s takšno brzino, da je navzlic takoj-š"1 "~valni akciji zgorelo 37 bolnikov. "1 Sauvage ustreljen. Pariški 11- ajo, da je bil v Alžiru aretiran u. -ijen od Američanov znani reporter Marcel Sauvage, katerega je oblastvom prijavil neki Žid. ♦ 15 žrtev tramvajske nesreče. V petek zvečer sta trčila v Marinu pri Villini dva tramvajska voza, pri čemer je bilo lahko ranjenih 15 oseb. K sreči so vse poškodbe takšnega značaja, da so ranjenci v domači oskrbi. * Smrtna nesreča na stopnicah. 11 letni Marcel Passoni, ki je prišel na obisk k svoji babici v Verbanio, se je igral na stopnicah in je padel po ajih iz drugega nadstropja s takšno silo, da je obležal na mestu mrtev. ♦ Novi tečaji knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd. prično januarja. Posebni oddelek tudi za dijake, priporočljivo zlasti za one. ki letos ne obiskujejo državnih šol. Informacije in prijave od 2- januarja dalje. Učnina zmema. Prospekti na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je preminila profesorjeva soproga ga. Jožica Novakova, po rodu ša plava. Za njo žalujejo soprog dr. Fran, hčerka zdravnica dr. Lelja, sin dr. Bogdan, ter številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago rajnko spremili v sredo ob 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala 4. januarja ob pol 8 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Pokajni bomo ohranili blag spomin, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— V drugem delu nocojšnjega violinskega koncerta, ki ga bo izvajal Jurij Gre-gorc ob 18. v mali filharmonični dvorani, je predvsem na sporedu njegova lastna skladba Ruboto appassionato, ki je nastala leta 1938. Skladba je bila izvajana še isto leto v Buenos Airesu na koncertu moderne skladbe. Ponovno pa je bila izvajana tudi v naših radijskih koncertih. Dalje je na sporedu Cajkovskega Melanholična sere-nada, široka, globoko občutena melodika, ki nosi vse odlike slavnega mojstra. Koncertni spored zaključuje efektni Paganini-jev Oapriccio št. 20. Violinista Gregorca bo spremi ljala na klavirju pianistka Marta Bizjakova. Na koncert mlalega domačega umetnika opozarjamo in vabimo. Začetek bo točno ob 18. v mali filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-ne gospe Jožice dr. Novakove daruje dr, Zdenko Mrmolja 100 lir za gluhonemo deco. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo — podružnica Vič je prejela živo apno. Dvignite ga takoj pri g. Gabrovšku, Rožna dolina, cesta XVII/1. u— Gospodinje, ne belite si glave, kaj naj danes kuhate. V Gospodinjskem koledarju za leto 1943/XXI-XXII si lahko izberete jedilnike, ki odgovarjajo vaši trenot-ni zalogi živil. Tam najdete tudi navodila, kako boste najboljše izkoristili živila in najbolj štedljivo gospodarili z zalogami. u— Z velikim zadovoljstvom je javnost sprejela škuljev: Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 7. januarja. Najuspešnejša desetprstna učna metoda Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna' Posebni tečaj: tudi za knjigovodstvo. stenografijo, italijanščino itd. Informacije in prijave od 2. januarja daje Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Lhibl.iana Domobranska 15. u— Nesreče. V ponedeljek so v ljubljanski bolnišnici iskali zdravniške pomoči večinoma ponesrečene z dežele. Jože Zalaznik, 131etni posestnikov sin z Dobrove je padel v 3 m globok jarek in si zlomil desnico. 581etna posestnica Alojzija Zupančičeva iz Višnje gore je na domačem dvorišču tako nesrečno padla, da je dobila notranje poškolbe. Z zlomljeno levico je prišel v bolnišnico 51etni posestnikov sin Janko Slovša iz Horjula, ki je padel s peči. Levico ima ranjeno 371etni delavec Ivan Dolenc. Marjan Jež, 181etni delavec iz Ljubljane, se je vseka1 v levico. V kuhinji je padla m si zlomila desno nogo 851etna upokojena služiteljica Katarina Hrastar-jeva, desnico pa si je zlomila, ko je padla v drvarnici, 491etna kuharica Marija Zev-nikova iz Ljubljane. Mož poštenjak (Ob 30 dnevnici smrti Ignaca Banka) Danes mine mesec dni, kar je umrl nagle smrti g. Nace Banko, gostilničar in posestnik na Smartinski cesti v Ljubljani. Kljub vojnemu metežu je bila njegova smrt opažena v širši javnosti s tolikšno pozornostjo, kakor je to pokojnik zaslužil. Naj ob 30 dnevnici izpregovorim nekaj toesed v počaščenje spomina dragega prijatelja. Iz Srbije Obletnica srbskega časopisa v Novem Sadu. Pred letom dni je madžarska vlada južnomalžarskim Srbom dovolila izdaja, nje dnevnika z imenom »Nova Pošta« v Novem Sadu. Prva številka je izšla 16. decembra lani. List se je trudil zbližati Srbe, ki žive na južnem Madžarskem in jih pridobiti za pozitivno sodelovanje z novimi oblastmi. V ponedeljek, 30. novembra, ob 21. uri je brez trpljenja za vedno zaspal. Marsikomu se je orosilo oko, ko je zvedel o njegovi tako nagli smrti. Kcliko bi imeli povedati o njegovi srčni dobroti zlasti mnogi reveži, kj jih je toliko podpiral in kako ga pogrešajo njegovi številni tovariši, znanci in prijatelji, ki jim je bil tako iskren dober drug! Kdor ga je poznal, ga bo ohranil v najlepšem spominu. Nace Banko je bil čvrst Posavec. Rodil se je 1877 na Pšati onstran Save. Ze v zgodnji mladosti je zgubil starše in je kot mladenič prišel v Ljubljano ter se izučil kletarstva pri g. Hafnerju, takratnem re-stavraterju na glavnem kolodvoru. Ker je, priden in pošten, pokazal vse svoje spretnosti, mu je šef zaupal vse pesle. Po nekaj letih pa je nastopil svojo službo v hotelu Lloydu. Gospa Počivalnikova, takratna lastnica hetela, mu je postala druga mati in mu je prav tako zaupala vse poslovanje. Ker je bil vešč, dober kletar in odličen poznavalec vin, je za i>Lloyd« nakupoval vedno dobro p;jačo. Ker se je čutil zmožnega voditj samostojno gostilno, je hrepenel po sameosvojitvi. Ker se je pa tudi zavedal, da brez dobre gospodinje ne more biti dobre gostilne, si je izbral za družico in pomočn'co brhko Gorenjko Heleno iz družine Miheličevih na Dobravi pri Kropi. 20. oktobra 1907 jo je popeljal pred oltar. Že 1. novembra istega leta je kupil in prevzel Topolavčevo gostilno na Smartinski cesti. Takratno malo gostilno je po nekaj letih tako spretno uvedel, da so bili kmalu vsi prostori premajhni. Zato je moral vsa podjetje prenoviti in je prizidal na dvorišču salon, ki je med največjimi v šent-petrskem okraju. Nacetova gostilna v takratnem predmestju je pod njegovim spretnim strokovnim vodstvom tako zaslovela, da so jo začeli meščani pogostoma posečati. Kdo pa vedno nasmejanega gostilničarja Načeta ni poznal! M slim, da ni Ljubljančana, ki ne bi bil kdaj v njegovi gostilni. Posavci so vsak dan prihajali, saj pri njem niso našli le dobre postrežbe, marveč vedno tudi toplo prijateljsko besedo. Vsakega gosta, naj si bo kmeta, delavca ali gospoda, je dobrodošlo nasmehljano sprejel, prijazno postregel in z vsakim malo po-kramljal. Kot ljubitelj petja je rad prisedel k razigrani družbi. Seveda ob petju ni pozabil prinesti iz vedno dobro založene kleti liter najboljšega na mizo. Mnogi reveži so pri njem 35 let dobivali brezplačno hrano. Noben siromak ni odšel iz njegove hiše, ne da bi kaj dobil iz radodarnih rok. Zato ga onj najbolj pogrešajo, dasi ravno dobivajo marsikaj še vnaprej iz rok njegove gospe, ki ni prav nič manj dobrega srca. V srečnem zakonu se je rodilo šest otrok: trije fantje in tri dekleta. Kakor je bil vzoren gospodar, tako je bil Nace svoji dnžini skrben oče. Vse je dobro izšolal. Izven družine pa je skrbel za svoj stan. Bil je soustanovitelj Gostilničarske pivovarne, odbornik Kreditnega društva Mestne hranilnice, član in podpornik cele vrste dobrodelnih, kulturnih socialnih društev, naročnik vseh ljubljanskih dnevnikov, podpiral je vse koristne organizacije. Bil je tip pravega zavednega slovenskega gostilničarja. Od Skromnega točaja do uglednega podjetnika je bila dolga pot vztrajnega, nesebičnega dela. Mirno je lahko zatisnil svoje trudne oči, saj je vedel, da je delo najlepša zapuščina otrokom. V sredo popoldne, 2. decembra, ko so bile Kamniške planine tako čiste v soncu, je nastopil g. Banko svojo zadnjo pot iz kapele Sv. Petra na Žalah. Zbralo se je veliko število pogrebcev, ki so pijetetno počastili kremeni to značajnega moža. Pevci so na Žalah, v cerkvi ta na grobu zapeli žalostin-ke, neki prijatelj pa se je v imenu vseh ob grobu poslovil s toplimi besedami. Zarosilo se je vsako oko, ko so prve grude prsti začele padati na krsto. Zapustil nas je za vedno poštenjak, kakršnih je malo. Dragi Nace, da smo te spoštovali in imeli m d . je p kazal tvoj pogreb! Spij v m ru. naj ti bo domača zemlja, ki ;,o srčn ljubil lahka! Prijatelj. ŠPORT Pri Hermesu igrajo fable-tenis Na klubskem prvenstvu so postali prvaki: Šubert, Berce in Trošt ter Sterletova Ec-žičnj odmor so naši ag lni Hermežam izrabili za izvedbo 'nternega tekmovanja v tabletenisu, ki naj bi prineslo odgovor na vprašanje kateri izmed dolge vrste aktivnih pristašev bele žogice med nj;mi zasiuži pridevek najboljšega. Da je bilo teh najboljših, ki so bili za svoje znanje deležni tud; lepih počast tev in okusnih daril nekaj več, so prireditelji razdelili mnc-žico tekmovalcev v štiri različne kategorije. Kljub temu je bilo treba neprestano igrati n.č manj kakor skoraj celih 10 ur, da so bila oddana vsa mesta- Prireditev je bila v drugi dvoramcj pri Mikiiču ki je še bolj prikladna kakcr je bila prejšnja, in je potekala v spretni režiji g. Pušenjaka na treh mizah v splošno zadovoljstvo. B lo je mnogo zanimivega v po. drobnem, seveda pa tudi niso izostala nekatera presenečenja. V ženski skupini je proti pričakovanju pr šla do najboljšega mesta Sterletova, ki je zmagala v važnem srečanju s favorizirano Brieljevo, drugega še večjega presenečenja dneva pa smo bdi pr;če v skupini A. torej med najboljšimi igralci, med katerimi je »neznani« ŠMbert že v semifinaiih nepričakovano izločit tabornega Romana Strojnika in tudi v zaključnih igrah premagal vse nasprotnike ter zasedel prvo mesto med vsemi. Bogataj, Poženel, Dular, Milanovič in še mars kateri ki so hoteli navzgor, so se morali to pot' zadovoljni s skromnejšimi mesti. V celoti je turnir pokazal, da se forma naših tabletenistov boljša od nedelje do nedelje in je le škoda, da nimajo v bližini n:kjer močnejšega partnerja, s katerim bi lahko prav zares pomerili svoje sile. še bolj kakor po kakovosti pa se tabie-ten s dviga po številu njegovih ljubiteljev kj jih je bilo tik pred vojno komaj toliko, da bi j;h lahko seštel na prstih ene roke. Na tem zadnjem turnirju, kjer so — to je treba vedeti — igrali samo člani športne sekcije Hermesa — pa je nastcpdo več kakor 70 igralcev. In to iz ene same sekcije za to vrsto športa! S te strani smo toiej dosegli v kratkem času rekord svoje vrste, kakršnega menda še ni b;lo, odkar je ta igra znana med domačimi športniki. Od podrobnih izidov tega dvodnevnega tekmovanja z bele žogico bi radi objavili le naslednje najpomembnejše: Moški Kategorija A: Semifinale: Pože-nel-Ulčar 21 : 14, 21 :18; Šubert-Strojnik 21 : 16, 21 : 17!!; Dular-Milanovič 21 : 23, 17 : 21, 21 :17; Bogataj-Kastelic 21 :11, 21 : 17. Finale: Bogataj-Dular 21 :14, 21 : 18; Bogataj-Poženel 21 : 14, 14 : 21, 21 : 12; Dular-Poženel 17 : 21, 21 :19, 21 :16; šu-bert-Dular 21 : 8, 21 :15; Šubert-Bogataj 21 : 19, 14 : 21, 21 :15; šubert - Poženel 21 : 15, 16 : 21, 21 : 19. . Končni vrstni red: 1. Šubert 3 točke, 2. Bogataj 2, 3. Dular 1, 4. Poženel 0. Kategorija B: Semifinale: šubert-Podreberšek 21 : 15, 21 : 16; Berce-Ciglič 21 : 18, 14 : 21, 21 :11; Finale: Berce-šubert 9 : 21, 21 : 15, 21 :19; za tretje in četrto mesto: Ciglič-Podreberšek 21 :18, 21 : 12. Končni vrstni red: 1. Berce, 2. Šubert, g Ciglič, 4. Podreberšek. Juniorji: Semifinale: Tušar - Pič-gnan 21 : 4, 20 : 22, 21 : 5; Trošt-Marolt 22:20, 21:17; Finale: Trošt-Tušar 21 : 18,' 19 : 21, 21 : 16. ženske: Sterle-Krže 21 :15, 21 : 18; Sme-rajc - Krže 14 : 21, 14 : 21, Bricelj-Krže 21 : 11, 21 : 10; Bricelj - Smerajc 21 : 16, 21 : 9; Sterle-Smerajc 21 : 13, 21 : 9, Sterle-Bricelj 21 : 7, 19 : 21, 21 : 18. Končni vrstni red: 1. Sterle 3 točke, 2. Bricelj 2, 3. Krže 1 in 4. Smerajc 0 točke. — Smučarske prireditve. Poleg številnih tečajev, prvenstva Koroške v alpski in norveški kombinaciji pripravljajo letos tudi prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji. 1. januarja bodo prirejene novoletne skakalne tekme na veliki skakalnici v Pla_ niči, 3. januarja posebni skoki v Tržiču, istega dne prvenstvo Gorenjske v norveški kombinaciji in soloskoki v Boh. Bistrici. 24 januarja veleslalom in stefeta 4X8 km na Bledu, od 27. do 31. januarja okrožno prvenstvo v Kranjski gori, 7. februarja smučarski tek v Kranju in skoki v škofji Lokj; 27. februarja slalom pri Celovški koči, 7. marca skoki v Planici, 14. marca veleslalom na Kočni, in 11. aprila Triglavski smuk. Finski smučarji to zimo ne bodo gostovali nikjer v fujini in so tudi domača prvenstva omejili na najvažnejše prvenstvene nastope. In tudi ta omejeni del, tako pravijo, bodo izvedli le. če bo šlo. Kajti zimski športi so le zelo naporni! 1 fi p g ii ii ■ ■ i i ■ n ■ i n i » 11 11 i i M i»i □ □ □ □ □ □ □ □ □ Svojim cenj. odjemalcem želi SREČNO NOVO LETO trgovina strojev DOVŽAN IVAN LJUBLJANA Galetova ulica 4 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C □ □ □ □ □ n □ Srečno in veselo novo leto želi T. MARINKO trgovina z mešanim blagom = LJUBLJANA Prisojna ulica 7 q □ SREČNO NOVO LETO ŽELI □ KMETSKI HRANILNI IN . g R POSOJILNI DOM V LJUBLJANI □ □ n □ Srečno novo leto želi cenj. odjemal- □ cem in se priporoča za nadaljnja 1-1 naročila ARMIČ SLAVKO splošno ščetarstvo _ LJUBLJANA Tržaška cesta 47 § U □ □ □ □ □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ Srečno in veselo 1943.. leto želita □ □ vsem svojim cenj. odjemalcem in se § □ še nadalje toplo priporočata □ □ BRATA LOGAR, urarja □ □ Ljubljana, Pred škofijo 15, tel. 44-32 □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I m 11 i i i i 11 i l I I 11 111 I 111 H JAKOB VILHAB □ □ urar in trgovec z zlatnino, srebrnino 3 in optičnimi predmeti □ J LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 □ □□nnnrinnrTrinnrTrrTnrTTn □□cojnaondlujulliuu^ u □ □ □ KAVARNA PREŠEREN Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar LJUBLJANA iJ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□ULiuLoaDDaDnnni □ 9 □ Srečno ta veselo novo leto 1943 želi □ □ g □ F. OSTRELIČ g D □ LJUBLJANA □ O Nabrežje 20. septembra pri tromostju § H__n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n t CD Več sreče v novem letu vam želi FILIP SEKAVČNIK želez nina LJUBLJANA Borštnikov trg Telefon št. 36-83 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n SREČNO NOVO LETO ŽELI svojim cenjenim odjemalcem ta prijateljem LEKARNA USTAR Palača Bata IO C C Kdor išče službo plača ca vsako besedo L —JO. za drž la p rov takso —.60. n dajanje naslova all šifro L 2.— Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za dr*, ln prov. takso L —.60. za dajanje naslova all šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase je L 10.—. Pohištvo Kupim moderno opremo za spalnico. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno pohištvo«. 18228 12 r/j< Eno ali dve sobi s posebnim vhodom rabim za 1. Januar v okolici kolodvora ali Smar-t nske ceste do viadukta. Ponudbe na ogl. odd. Ju. tra pod »Čimprej«. 18207 23a Kupim rabljen šivaim stroj, moški, »Singer« ali »Fach« — Pavi Jemc, Del. dom, Vitt. Emanuele 42. 18199 29 Pisalni stroj dobro ohranjen, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17190 29 (iiiiiiiiiiiiiilllllllllllllllllllllllll ITT c HALO!-HALO! C Cenjenim gostom ŽELIM SREČNO IN ZADOVOLJNO S NOVO LETO! Obenem sporočam, da je dospela nova po&lljka H pristnega črnega ta belega vina. P Kdor želi dobri vince piti — mora k VINKOTU ROŽIČU □ k »Dvem ribičem« v Janševo ulica Stev. 3 v Šiško priti! D jnaaaDaaaaoaDaaano^ □ □ SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO □ » § ZELI CENJENIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA □ A. SUSNIK, železoma g LJUBLJANA Zaloika cesta 11 nnnnDaaanaaaanannanncoDL^ § !=} Srečno in veselo novo leto želim svojim cenjenim strankam P R ln se priporoča še nadalje M □ □ Transmisijo 4 do 5 m, 35 do 40 mm premera, s 3 konzolami, ! majhen ventilator >n Jer n«mce rnzne velikosti kupi »Avena«. Florjan ska 30 17186 28 Kupim ključavničarsko mizo ln orodje, stružnioo. vrtalni ' stroj. šep;ng. — Ponudbe pod »Nujno 43« na og! odd. Jutra. 18216 29 □ ln se priporoča še nadalje g FRANC FUJAN g splošno krovstvo ^ 3 LJUBLJANA — GALJEVICA 9 — TELEFON STEV. 43-83 □ H Srečno in veselo novo leto želi tvrdka O ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□muiJULimnnn mm dcco Uspešno oglaševanje le v »Jutra« Pomoč pri sestavlianiu bilanc, iskanju knj. napak, kmiženiu itd. nudi izuriena knjigo-vodkinja nekaj ur dnevno. Čas in ne visok honorar po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovod-kinja«. 17637-2 Natakarica išče službo v boljši prometni gostilni. Vešča italijanskega ježka. Nastop po dogovoril. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Strogo poštena'. 18193 2 ampmjkaajli t mv Profesorica italijanščine, latinščine in grščine daje instruk-cije. Event. gre instruirat na dom. Ponudbe pod »F R. 45« na ogl. odd Jutra. 18225 4 Natakarico pridno in pošteno šče za tnkoj restavrac:ja »Pri Frunclnu« Poljanska c. št. 7. 18223 1 Postrežnico pošteno, z izpričevali — iščem. — Naslov v vseh posl. Jutra. 18179 1 Torbar vešč najfinejšega galun terijskega dela, popo'no mj samostojen pr> delu. sposoben event. za vodjo galanterjskega oddelka, debi stalno znpof?l:tev. — 0~ebne se predstaviti Drl »Kartoni d z o. z., Kolodvorska 3. Ljubi lana. 182211 Postrežnica zdravo dekle, ooštenn in zanesljiva. dobi takoj stalno shirbo ob pol 8. do 14 hrane, plača 250 do 300 Vr. Naslov v vseh posl. Jutra. 18219-1 "•-X-K'-: - Pouk ki. harmonike j Pet začetnikov, otroke ali odrasle, sprejmem v skupino. Temeliit pouk teorue, hiter uspeh in stalna vzpodbuda. Dvakrat na teden po eno uro, mesečni honorar za posameznika 75 lir. Poizvedbe med pol 12. in 13. uro. Naslov (v centru mesta) v vseh poslovalnicah Jutra. 18173-4 Klavir - harmoniko poučuje gospa po hitri in uspešni metodi. Obenem temeljit pouk teoriie. Pride tudi na dom. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 18172-4 DEVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Postrežnico pridno in pošteno takoj sprejme k odrasli druž m od 8. do 15. ure. Hrana v hiši, plača po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra. 18196 1 Kuharico ki bi opravljala tudi go spodinjska dela in sobarico, zmožno nekoliko šivanja, iščem. Dalmit^no-va ulica 5-1. 18194-1 Prodam modemu. novo. rjavo j krzneno jc-p.co. Ogled od ; 10. do 14 ure. Cesta Vitt. i Emanuele III, štev 16, I III. nadstr. 18202-6 Prodam i.rigin- ino pera.jsko a-n-t:k priprogo. 1 pirotsko n nekaj bosi nsk h preprog Obleci od 10 do 16. "nre. Hvastja Javor -ni ko v a c. 13. 18187 6 Fazne peči d bro ohranjene prejšnji 'zdelek, ter vse sestavne dele za kurilne pr prave uMet:i!ia\ Cesti Ar elle "-tea 16 Pr: Levu . 18180 6 Predpečice za lončene peči. 50 odsl. prihranka na kur-vu in različne druge * peči in štedilnike dobavlja za reklamno ceno Gnsogeno Merkur. Puharjeva 6. 18229 6 Nakup in prodaja umetniških predmetov, pohištvo, slike, drobne predmete. Umetnost Kolodvorska ul. 30. 207-7 Otroške snežke dobro ohranjene, za deklico, staro 3 do 4 leta (čevlji št. 25) kupim. — Ponudbe pod »Snežke« na ogl. odd. Jutra 18188 7 Črno krzneno jopo dolgo, pr-jdum za 8C0 lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 18218-13 Skladišče -uho, center mesta, — evenruelno s pritikl-na-m; in dvoriščem prevzamem tu ko j. — Ponudbe nod »Dober plačn k- rt" ogl. odd. Jutra. 18181-19 MJ. Manjši travnik lahko v slabem stan-u. Kupim takoi. Ponudbe na ol:1 odd. lutra pod »Ku-oim takoi travnik«. 18166-20 Tričlanska družina išče eno-, dvo- all trisobno stanovanje za takoj ali pozneje. Plača najem-n no zi pol let i na-prej. Ponudbe na ogi.isni odd Jutra pod »Stanovanje«. 18195 21a Opremljeno sobo s souporabo kopaln ee — ugodno oddam boljšemu gospodu ali oficirju. — Naslov v vseh posl. Jutra. 18185 23 Sobo z dvema postelja-ne posebnim vhodom, v centru, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18177 23 Pes nemški buldog, sliši na ime »Dago«, se je na Ste fanovo zatekel. Lastni^ prosi, da se ga vrne proti nagradi Poljanska 69. 18198 27 Mlado papigo kupim. Erjavec Zlatko. LJubljana Malgajeva 5 18183 27 Izgubila sem sem od Ul 3. maja dr Muzejske ul. ročno torb co z dokumenti. Pošter najditelj se naproša, d vrne proti nagradi doku men te v ogl. odd Jutr 18226 2-' Kabinet oddam m;rni osebi z lastno p<«teljnino. — Naslov v vseh posl. Jutra. 18114 23 Kredenco kuhinjsko, lepo. prodam Zvezna ul. 14 (Moste). 7 SI 78-6 Hišo enostanovamsko, s hlevom za psr kom, tudi v slabem staTu, kupim takoi Ponudbe na ogl odd lutra pod »Nedaleč od mesta«. 18165-20 Kupim dvo- do tristanovanisko hišo Ponudbe na oel. odd. lutra pod »200.000«. 18145-20 Enosob. stanovanje tudi praznn sobo. iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem takoi«. 18127-21a Lepo sobo s posebnim vhodom oddam m rni gospodični za takoj. Sv. Petra 73, Mer-iak. 18227-23 Opremljeno sobo s posebnm vhodom. 1 ali 2 posteljama, blizu tramvaja, poceni oddam, lahko takoj. Šiška, čer-netova ul. 31-1. 18213-23 Gospodje, pozor! Klobučarna »Pajk« Vini strokovno osnaži. Dre,h !ika m prebarva Va? k:obuk. da izgleda kot nov Lastna deljvmca /.aloea novih Klobukov Se priporoča Rudolf Pajk Sv Petra c št 38 Mfkloš.čeva c. 12 N® sproti hotela Onion J 158 M 30 Vloge in prošnje \ italijanščini, prepis« informacije vseh vrst. razmnoževan4 in razne usluge i> vršuje »SERVIS BIRO Sv. Petra cesta 2 V italijanščino in nemščino prevaja v ge. prošnje, listine, zs. prisežen: sodni tolmač Pintar. Cigaletova 1. po leg sod-šča. 17674 37 Prodotti chimici sintetici - Pre omati biologici - Specialitš me dicinuJi Prodotti cfuso radio logico - Soluziom sterili per in iezioni - Prodotti chimici puri per laboratori scientifici, per cli-niche e per uso analttico Prodotti chimici d uso mdustriale imiM Sintetični kemični proizvodi BioJoški preparati Zdravilne specialitete - Proizvodi za radio-'ogijo - Sterilizirane spojine za injekcije ■ Kemično čisti proizvodi za znanstvene laborartori /e. klinike in analize - Kemični proizvodi za porabo v industriji S. A. MII ANO t Prodam moderno klavirsko monlko, 96 basov registri. Miklošičeva har-in 3 3. 18182-26 Z neizmerno bolestjo naznanjamo prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po dolgi mučni bolezni za vedno zapustila nepozabna soproga in zlata mamica, hčerka in sestra, gospa JS2ISA NOVAK roj. ŠAPLA profesorjeva soproga K večnemu počitku jo spremimo v sredo, dne 30. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 4. januurja 1943 ob %8. url v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Liubljani. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 28. decembra 1942. Prof. dr. FRAN NOVAK, soprog; dr. med. LELJA, hči; dr. jur. BOGDAN, sin; ANTONIJA ŠAPLA, mati; d-. ANTON ŠAPLA in ing. RIHARD ŠAPLA, brata — in ostalo sorodstvo P. G. VVodehousej 60 JETNI SAM Humorističen romali »Mislim, da imate prav, draga Dolly,« je s ponižnim glasom odvrnil. »Docela prav. To pot nisem v pravi ,formi'.« To odkrito priznanje lastne krivde bi bilo moralo obroditi prislovične dobrodejne posledice, a v tem primeru je le razpihalo požar. »Zakaj torej vztrajate na svojem prekletem ,pet in šestdeset pa pet in trideset'?« je zagrmela Dolly v novem vzkipu togote. »Tak ne, Dolly, ne, Dolly, nikar,« je Chimp hitro odvrnil. Njegova ponižnost je bila kar ganljiva. »Saj pravim, da ne vztrajam več! Petdeset pa petdeset, ali sta zadovoljna?« Dobra beseda utegne zgrešiti namen, denar nikoli ne. Dolly je vrisnila tako glasno, da bi bila gospa s steklenimi biseri na obleki skoro prevrnila svoj kakao, Soapy pa se je zdrznil na stolu, kakor bi ga bila zadela kap. »Zdaj začenjate govoriti angleški,« je zmagoslavno rekla Dolly. . »Zdaj začenjaš govoriti angleški,« je ponovil Soapy Molloy kakor odmev. »Nu torej,« je Chimp nekoliko čvrsteje nadaljeval. »Pogovorimo se zdaj, kaj bi kazalo storiti.« »Če bi se vrnil v ,Mon Repos' in še enkrat poskusil srečo pri tem ptiču?« je predložil gospod Molloy. »Ta misel ni pametna,« je hotel odrezati Chimp Twist, ki ga je ob Soapyjevih besedal mahoma obšel nemir. Prav nič mu ni bilo všeč, da bi se njegov stari prijatelj klatil okrog »Mon Repos«, med tem ko bi on kopal psico ali cepil drva. »Boljšega sredstva ne najdem,« je Soapy zamišljeno nadaljeval. »Mogoče je, da ondan svoje vloge nisem zaigral tako, kakor bi bilo treba. Ta prekleti mladič me je potisnil skozi vrata, preden sem utegnil našteti do treh. Če bi še enkrat poskusil...« »To nam ne bi nič pomagalo,« se je Chimp znova uprl. »Sam ti je razločno povedal, da ve, zakaj hoče ostati, kjer je.« »Ali hočete s tem reči, da se je kaj razvedelo o .mrtvaku' ?« je v upravičenem strahu vprašala Dolly. »Ne, ne, Dolly, pomirite se,« je Chimp odvrnil. »Nič takega se ni zgodilo. V sosednji hiši stanuje neka gospodična, ki se naš mladenič ne more ločiti od nje.« »Odkod imate spet to?« Chimp se je drznil. Podoben je bil človeku, ki stoji na robu prepada. »Jaz___jaz...« je zajecljal, »sem šel na izpre- hodu tam mimo in sem ju videl skupaj.« »A kaj ste iskali tam okrog?« je sumljivo vprašala Dolly. »Samo tako sem šel, slučajno, Dolly ... Samo slučajno.« »Oh!« je nekam malo prepričana odvrnila gospa Dolly. Molk, ki je zdaj nastal, je bil za tenkočutnega človeka tako mučen, da je Chimp hitro popil svojo kavo in se vzdignil. »Že odhajaš?« ga je hladno vprašal Soapy. »Pravkar sem se spomnil, da imam še opravek,« je izbegljivo odvrnil Chimp. »Kdaj se spet dobimo?« »Prej ne utegnem kakor čez dan ali dva.« »Zakaj pa ne?« »I nu, vsak siromak potrebuje konec koncev časa, da kaj premisli. Pokličem vaju po telefonu.« »Ali boste jutri v pisarni?« se je zdajci oglasila gospa Molloy. »Ne, jutri me ne bo.« »In po jutrišnjem?« »Mislim, da niti po jutrišnjem ne. Kup opravkov imam...« »Kje?« »Oh, marsikod...« »A kakšnih opravkov?« Chimpa je minilo potrljenje. »Čujte, kaj vam pa je?« je vprašal z glasom, ki je drhtel od jeze. »Kdo vraga vas je učil manir, da takole vtikate nos v zadeve svojega bližnjega? Torej človeku ni več dovoljeno imeti opravke, ki niso nikomur nič mar?« »Seveda mu je!« je odgovoril gospod Molloy. »Seveda!« »Seveda!« je odmevalo iz ust gospe Molloyeve. »SCVGCIEL ' c »Če je tako, pa z Bogom,« je končal Chimp in se obrnil proti izhodu. s,Do svidenja,« je hladno odvrnil Soapy. »Bog z vami,« je rekla Dolly in tiho zaškrtala » zobmi. Chimp je zapustil lokal. Da bi bil njegov umik dostojanstven, vsekako ni mogel trditi; tega se je z vsakim korakom bolj zavedal, kakor je tudi čutil, da mu pajdaša kaj malo naklonjeno vrtata z očmi v hrbet.« Pa ne da bi Molloy in njegova družica že kaj sumila?« je pomislil Chimp Twist. Ne, saj ni bilo mogoče. A vkljub tej gotovosti je bil z nesrečnim snidenjem močno nezadovoljen. Vrata se še niso bila zaprla za njim, ko je Dolly z besedami izrazila svojo misel. »Soapy!« »Ljubica?« »Ta lisjak nama jo misli zagosti.« »Mogoče!« »Nedvomno. Drugače ne bi bil tako rade volje odnehal in nama dovolil petdeset od sto. Mislim, da se bo še klatil tam okrog. Prepričana sem, da poskuša igrico, kakršne so od nekdaj njegova nava'->. Najbrže se je namenil, da pospravi vse sam, naju dva pa pusti praznih rok.« »Prekleti zlodej!« je krepostno vzkliknil gospod Molloy. »Treba se je podvizati, Soapy. Takoj, ali pa bo prepozno. Že misel, da bi naju utegnil ta peklenski Chimp goljufati, me spravlja ob pamet. Kaj meniš, ali se ne bi ponoči vrnil tja in poskusil splezati čez ograjo? Ko boš notri, ti menda ne bo težko odkriti .mrtvaka'. šlo bi samo za to, da pobrskaš povsod, malo tu, malo tam.«