77
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebinski
275. Uredba za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 276. Direktni blagovni promet grško-romunski, grško-bolgarski, grško-madžarski, grško-avstrijski, grško-češkoslovaški in grško-poljski.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev. — Razne objave.
Uredbe osrednje vlade.
275.
Uredba ministra za notranje posle za izvrSevanje zakona o posesti in nošenju orožja.*
Na podstavi člena 47. zakona o posesti in nošenju orožja z dne 14. junija 1928. («Službene Novine» z dne 28. julija 1928., št. 172/LV**) predpisujem sa izvrševanje tega zakona pravilnik, ki se glasi:
I. Obče odredbe.
§ I-
Kadar se označuje v tem pravilniku člen, a se ne omenja dotični zakon, se nanaša ta člen na zakon o posesti in nošenju orožja.
§ 2.
V	spornih primerih, ali naj se smatra predmet za orožje po tem zakonu ali ne, mora ugotoviti pristojno upravno oblastvo, ali je ta predmet sposoben za uspešen napad ali obrambo. Prav tako mora poizvedeti, za kakšno rabo se izdeluje dotični predmet, odnosno ali je bil prenarejen zato, da bi se prvotni namen izpremenil za napad ali obrambo. Po tem opredeli upravno oblastvo predmet in določi, če ga smatra za orožje, tudi vrsto, v katero spada po razdelitvi v členu 2.
§3.
Za strelivo je smatrati vsak predmet, ki je nalašč pripravljen, da služi z eksplozivnim učinkom smotru, označenemu v členu 1., pa tudi razstrelila sama vsake vrste, ki se uporabljajo za neposrednje ali posreduje nabijanje strelnega orožja.
§4.
Za lovske puške po točki 1.) člena 3. je treba smatrati vse vrste navadnih pušk za svinčeno zrnje, ki služijo za lov ter nimajo posebne priprave, s katero bi se izpopolnjevala tehnika sproževanja in streljanja.
§5-
Za lovske karabinke je treba smatrati lovsko puške za kroglo z eno ali več cevmi, izmed katerih Sme biti katera tudi za svinčeno zrnje; sem spadajo tudi vse vojaške puške, predelane za lovske namene, ki imajo vsaj izpremenjeno pripravo za vizi-ranje in drugo sprožilo za pospešeno streljanje.
§ 6.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico pošlje ministrstvu za notranje posle seznamek pušk in revolverjev, ki je z njimi oborožena naša vojska in ki se smatrajo potemtakem za vojaško orožje.
V	spornih primerih, ali naj se smatra orožje po členu 5. za vojaško ali ne, pošlje upravno oblastvo
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 30. julija 1928., št. 178/LVI.
** Uradni list z dne 1. avgusta 1928., št. 260/72.
to orožje pristojni komandi divizijske oblasti ter zahteva njeno mnenje; o vrsti orožja pa odloči na podstavi tega mnenja upravno oblastvo prve stopnje po členu 1., drugem odstavku.
§ 7-
V spornih primerih, ali naj se smatra orožje za orožje vojaškega značaja po členu 6., jp postopati skladno z odredbami prednjega paragrafa.
§8.
Ono orožje po zakonu o posesti in nošenju orožja, ki ne spada po odredbah členov 4., 5. ali 6. pod vrste orožja, označene v členu 2., točkah 2.), 3.), odnosno 4.), je smatrati za dopuščeno orožje po členu 3., točki 2.), kolikor niso to lovske puške, samokresnice in kremenjače.
Dopuščeno orožje po členu 8., drugem odstavku, je hladno lovsko pripasno orožje (lovski nož), prav tako flobertke in puške na stisnjeni zrak, če se morejo po svojem učinku vobče šteti med orožje.
Puške na vzmet, ki služijo za streljanje v tarčo, ne spadajo pod odredbe zakona o posesti in nošenju orožja.
II.	Posest in nošenje orožja.
§9.
Orožje, označeno v točki 1.) člena 3., odnosno v § 4. tega pravilnika, sme imeti dotični hišni gospodar.
Za imovino, ki je zaščitena z obrambo po členu 7., je smatrati načeloma vso premično in nepremično imovino v hiši ali v stanovališču vobče (kakor senike, hleve, terilnice, vodne mline itd.), odnosno v njega neposrednji bližini kakor tudi na pašnikih.
§ 10-
Nošenje orožja izven hiše za obrambo imovine (člen 7.) se smatra za dopuščeno samo, če so zahtevale obstoječe razmere obrambo z orožjem ali če ga zahteva zavarovanje varnosti zoper napade zveri ali razbojnikov.
Katere občine je treba šteti med take kraje, razglasi veliki župan najkesneje v 30 dneh po razglasitvi tega pravilnika. Ta razglas prekliče veliki župan, ko prestanejo razmere, ki so ga provzročile.
Öe se pojavi kesneje za občino potreba takega razglasa, poda upravno oblastvo primeren predlog ministru za notranje posle.
§ 11-
Na streliščih, ki jih dovoli pristojno občeupravno oblastvo, smejo rabiti člani strelskih in lovskih društev orožje ža streljanje tudi brez orožnega lista.
Ce minister za vojsko in mornarnico pri strelskih tekmah ali za posebne zasluge podari komu vojaško orožje, obvesti ministrstvo za vojsko in mornarnico o tem darilu v 8 dneh zaradi evidence pristojno upravno oblastvo prve stopnje, to pa izda obdaro-vancu o tem potrdilo brez takse.
To velja tudi, če se učini tako darilo zaslužnemu društvu.
Ce namerja obdarovanec vojaško orožje nositi, mora zahtevati na podstavi izdanega potrdila orožni list, ki ga izda upravno oblastvo druge stopnje ter
navede v njem tudi odločbo ministra za vojsko in mornarnico.
§ 12.
Ministrstvo za vojsko in mornarnico obvesti ministrstvo za notranje posle, katero vojaško orožje spada v službeno opremo rezervnih častnikov.
Zaradi dovolila za posest in nošenje vojaškega orožja se morajo obrniti rezervni častniki s prijavo brez takse nä pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje s popisom orožja in potrdilom o svojem činu pri vojski. Namesto tega uradnega potrdila lahke služi tudi dokaz o članstvu pri društvu rezervnih častnikov.
§ 13.
Uprave mest, katerih stražniki so opremljeni z vojaškim orožjem ali ki žele opremiti svoje stražnike z vojaškim orožjem, se morajo obrniti z obrazloženimi prošnjami po pristojni poti na ministra za notranje posle, ki ukrene, česar je treba, da se izposluje dovolilo ministra za vojsko in mornarnico.
§ 14-
Upravno oblastvo druge stopnje vodi posebno evidenco o vojaškem orožju in orožju vojaškega značaja, glede katerega je izdalo orožni list ali dovolilo za opremo občinskih stražnikov.
Upravno oblastvo prve stopnje, ki je izdalo dovolilo po § 12. tega pravilnika, pošlje zaradi evidence potrebne podatke nadrejenemu upravnemu oblastvu.
§ 15.
Za zaprisežene organe z značajem javne straže po členu 16. se smatrajo, kadar vrše stražniško službo, tudi čuvaji v privatni službi, ki so po veljavnih predpisih prisegli pri pristojnem upravnem oblastvu. V tem primeru morajo nositi ti organi službeni znak in listino o pravici, imeti in nositi orožje; to listino izda pristojno oblastvo po opravljeni prisegi.
§ 16.
Kadar, nosijo orožje javni uslužbenci in organi z značajem javne straže, za katere v službi ni predpisano, da morajo nositi na podstavi člena 16. uniformo ali posebne službene znake, morajo imeti pri sebi tudi potrdilo o identičnosti s fotografijo; to potrdilo se sme izdati obenem z listino o pravici, imeti in nositi orožje.
V listini je treba točno označiti okoliš (rejon) in službo, na katera se nanaša pravica, imeti in nositi orožje.
III.	Prijavljanje orožja in oblastvena dovolila.
§ 17.
Orožje se lahko prijavi pismeno ali ustno.
Prijavo mora podati imetnik orožja (hišni gospodar v primeru iz člena 7.) ali njegov zakoniti namestnik.
Prijavi je zavezano tudi orožje, ki se je nabavilo na podstavi dovolila po členu 18.; če se ne prijavi, se to kaznuje po členu 30. Prav tako je zavezano prijavi tudi orožje, ki se podeduje.
Prijava orožja se mora podati državnemu upravnemu (policijskemu [političnemu]) oblastvu prve
stopnje, kjer je to v kraju občine, kjer pa ga ni, občinskemu oblastvu.
§ 18.
Državno policijsko (politično) ali občinsko ob-lastvo vpiše prijavo po prednjem paragrafu, ko jo prejme, v «Register prijavljenega orožja» (obrazec pod L), v katerem, morajo biti ti-le podatki: 1.) Zaporedna številka, 2.) Ime. 3.) Poklic. 4.) Stanovališče imetnika orožja. 5.) Količina, vrsta in popis orožja.
6.) Pripomba, Na koncu registra se vodi abecedno kazalo, v katero se vpisujejo imena prijaviteljev in zaporedne številke registriranih prijav.
V prvih osmih dneh meseca januarja in julija vsakega leta mora poslati občinsko oblastvo nadrejenemu sreskemu poglavarju prepis vseh vpisov v register za minulo poluletje; če pa je treba, sme odrediti sreski poglavar tudi pogostnejše poročanje o izpremembah in prijavljanje novega orožja.
Prijavo vojaškega orožja rezervnih častnikov mora poslati občina najkesneje v treh dneh nadrejenemu sreskemu poglavarju zaradi dovolila po členu 13., odnosno po § 14. tega pravilnika,
§ 19.
Državno policijsko (politično) ali občinsko oblastvo mora izdati o vsakem vpisu v register prijavljenega orožja njega imetniku reverz: «Potrdilo o prijavi orožja» (obrazec pod II.).
Te obrazce tiska državna tiskarna, in sicer: po-sebe v cirilici, posebe v latinici in posebe v slovenskem jeziku, ter jih pošilja po določeni ceni kot predmet državnega monopola na zahtevo občinam, odnosno policijskim (političnim) oblastvom.
To potrdilo je smatrati za dovolilo za posest prijavljenega orožja.
Če se prijavi orožje iz točke 1.) člena 3., nista prijava in reverz po členu 46. zavezana nobeni taksi.
v
§ 20.
Če prijavi orožje kdo, ki po členu 18. ne sme dobiti dovolila za nabavo, mora sestaviti občinsko oblastvo o tem zapisnik, ako se ni podala prijava pismeno, ter poslati prijavo s svojim poročilom vred nadrejenemu sreskemu poglavarju, ki odloči o predmetu skladno s členom 17., tretjim odstavkom.
§ 21.
Prošnje za dovolilo za nabavo in posest, odnosno za nošenje orožja, morajo obsezati: prosilcevo ime, njega poklic, stanovališče in starost kakor tudi navedbo, s katero se dokazuje, da je potreba glede orožja osnovana; nadalje je treba točneje označiti orožje, ki ga kdo nabavlja, odnosno želi nositi.
Te prošnje je treba vlagati po pristojni občini ali pa neposredno pri pristojnem državnem upravnem (policijskem [političnem]) oblastvu. Občina mora naznaniti v spremnem poročilu, ali je glede prosilca kaj zaprek po členu 18., točkah 1.) do 6.).
Po teh predpisih je treba postopati tudi, če se nanaša zahteva samo na posest orožja iz člena 3., točke 2.).
§ 22.
Državno upravno (policijsko [politično]) oblastvo pribavi po členu 18. o vloženi prošnji poročila podrejenega oblastva ali mnenje podrejenih organov javne varnosti ter izda po oceni vseh okolnosti dovolilo ali pa rešitev, s katero prosilčevo zahtevo zavrne.
§23.
Dovolilo za nabavo ’ in posest orožja se da za točno označeno vrsto in število orožja ter opravičuje nabavo v dobi enega leta, Ta rok se mora v dovolilu zapisati z besedami.
Orožje, nabavljeno na podstavi tega dovolila, se mora prijaviti državnemu upravnemu (policijskemu [političnemu]) oblastvu, ki izda nato «Potrdilo», določeno s § 19. tega pravilnika.
Če nastopijo razlogi iz člena 21., odvzame pristojno upravno oblastvo to dovolilo s svojo odločbo po § 32. tega pravilnika.
§ 24.
Državno upravno (policijsko [politično]) oblastvo prve stopnje vodi «Register o izdanih dovoliiih za nabavo in posest orožja» (obrazec pod III.).
Na koncu registra se vodi abecedno kazalo, v katero se vpisujejo imena oseb, ki so se jim dovolila izdala, in zaporedne številke v registru.
§25.
Orožni list daje pravico, imeti in nositi orožje, ter opravičuje nabavo ustrezne količine streliva.
§ 26.
Če je orožje, omenjeno v členu 11., vojaško ali vojaškega značaja, izda upravno oblastvo prve stopnje orožni list samo, ako gre za primer iz člena 51.
§ 27.
Kdor zahteva, orožni list za nedopuščeno orožje, mora to orožje točno popisati in navesti razloge, iz katerih mu je treba imeti in nositi tako orožje. To velja tudi za prošnje, s katerimi se zahteva dovolilo za nabavo, odnosno za posest nedopuščenega orožja.
Veliki župan preizkusi izčrpno razloge, navedene v prošnji, ter odloči po značaju dotičnega orožja, ali smatra te razloge za zadostne in prosilca za dovolj zanesljivega, da se mu lahko izda izjemno dovolilo.
§ 28.
Obrazce orožnega lista tiska državna tiskarna v Beogradu, in sicer: posebe v cirilici, posebe v latinici in posebe v slovenskem jeziku, ter jih pošilja po določeni ceni kot predmet državnega monopola velikim županom, odnosno državnim upravnim (policijskim [političnim]) oblastvom prve stopnje.
Orožni listi se tiskajo za uporabljanje oblastev prve stopnje na svetlomodri poltrdi tkanini, za uporabljanje in izdajanje po oblastvih druge stopnje pa na rožnati poltrdi tkanini; sestavljeni so iz dveh listov, velikih 15 X 11 cm.
Obrazec za orožni list je predpisan v prilogi pod IV.
Samo na teh obrazcih smejo izdajati pristojna oblastva orožne liste.
§ 29.
Pristojno upravno oblastvo vodi «Register orožnih listov» (obrazec pod V.).
Na koncu registra se vodi abecedno kazalo, v katero se vpisujejo imena imetnikov orožnega lista in zaporedne številke v registru.
§ 30.
Orožni list po členu 11. se izdaja na obrazcu pod VI., natisnjenem na beli poltrdi tkanini in z napisom: «Izdan na podstavi člena 11. zakona o posesti in nošenju orožja».
Orožni list, ki se izda, če je orožje v poedinih krajinah del narodne noše, mora obsezati tudi pripombo: «Velja samo za orožje k narodni noši».
O teh orožnih listih se vodi evidenca ločeno na koncu občega registra orožnih listov.
§ 31.
Orožni listi, ki jih izdajajo druga oblastva in ki se predlagajo po členu 23. zaradi evidence, dobivajo v dotičnem razpredelku vizo pristojnega oblastva ter se vpisujejo na zaporedne številke prav tako kakor novoizdani orožni listi. V tem primeru je treba vpisati kot pripombo v registru ime oblastva, ki je orožni list izdalo, zaporedno številko in dan izdaje.
§ 32.
Če pristojno oblastvo po členu 21. odvzame pravico do posesti in nošenja orožja, mora izdati o tem obrazloženo odločbo in navesti razloge, ki so ga vodili pri tem. Če pa se komu z odločbo za vselej odvzame pravica do orožnega lista, se mora to v njej izrečno navesti; vendar ima taka odločba oporo v zakonu samo, če se je izdala zaradi hudodelstva, storjenega iz koristoljubja ali osvete, a zaradi drugega hudodelstva samo, če se je izvršilo z orožjem.
§ 33.
V odločbo, izdano po členu 21., je treba vpisati tudi odredbo, da se odvzema z orožnim listom vred orožje zaradi nadaljnjega postopanja po odredbah člena 22.	-
Ko postane odločba pravnomočna, odredi upravno oblastvo odvzem orožnega lista in orožja, če se ni odvzelo že ob preiskavi kaznivega dejanja.
O odvzetem orožju je treba lastniku takoj izdati priznanico. Orožje odvzamejo državni organi javne varnosti ter ga shranijo v imenu upravnega oblastva prve stopnje, če jih to pooblasti za to.
Glede vojaškega orožja ali orožja vojaškega značaja, je treba postopati po § 46. tega jiravilirika.
Če lastnik v šestih mesecih ni uporabil pravice iz člena 22., drugega odstavka, mora prevzeti upravno oblastvo prve stopnje orožje v hranjenje, dokler ne odredi prodaje na javni licitaciji.
§ 34.
Organi, ki prevzamejo orožje v hranjenje; so zanje osebno odgovorni kot za služben inventarni
predmet ter morajo voditi letni «Inventar odvzetega orožja» (obrazec pod VIL).
Vsako odvzeto orožje mora nositi po dve dobro pritrjeni (eno nalepljeno, drugo pa z motvozom privezano) označbi zaporedne številke, pod katero je vpisano v inventar odvzetega orožja.
§ 35.
Meseca julija in decembra vsakega leta razpiše upravno oblastvo prve stopnje, ki je po členu 22., odnosno členu 40. odvzelo ' orožje, javno licitacijo ter ga proda.
Razpis licitacije se mora javno razglasiti 14 dni prej z nabitkom razglasa ob vhodu državnega upravnega urada in na krajevno običajni način po občini, v kateri je urad.
Da je licitacija veljavna, je treba najmanj dveh licitantov.
O licitaciji se sestavi zapisnik, na katerem mora potrditi licitant, ki je ponudil največ, prejem orožja in plačani znesek.
IV.	Prodajanje in prevažanje orožja.
§ 36.
O prometu orožja in streliva mora voditi vsak koncesionirani prodajalec knjigo o nabavljanju in knjigo o prodajanju orožja in» streliva. Te knjigi morata zadoščati za vpisovanje prometa za pet do deset let, če ne zahteva obseg trgovinskega prometa izjeme od tega predpisa.
Omenjeni knjigi morata biti vezani v trde platnice, papir pa mora biti perforiran in na desno platnico znotraj pritrjen z motvozom, čez katerega je pritisnjen voščeni pečat državnega upravnega (poli-cijiskega [političnega]) oblastva prve stopnje. Na prvo notranjo stran knjige se zapišeta točna označba prodajalčeve trgovinske firme in ime njenega lastnika. Pod označbo prodajalčevega imena potrdi pristojno oblastvo, ko se mu da knjiga pečatit, da je knjiga pravilna; to potrdilo mora obnoviti, če se lastnik firme izpremeni.
§ 37.
Knjiga o nabavljanju orožja in streliva se mora voditi z naslednjimi razpredelki:
1.	) Zaporedna številka.
2.	) Dan, ko se je blago prejelo.
3.	) Količina in vrsta orožja.
4.	) Količina in vrsta streliva.
5.	) Firma, pri kateri se je blago nabavilo.
6.	) Datum in označba fakture.
7.	) Oblastveno dovolilo.	;
8.	) Pripomba,
Na koncu vsakega leta je treba potegniti pod poslednjim vpisom črto in vzporediti vse nabavljeno in prodano blago, razliko (saldo) pa vpisati pod črto v 3. in 4. razpredelek. Saldo se ne prenaša na prihodnje leto.
§ 38.
Knjiga o prodajanju orožja in streliva se mora voditi z naslednjimi razpredelki:
1.	) Zaporedna številka.
2.	) Dan, ko se je blago prodalo.
3.	) Količina in vrsta orožja.
4.	) Količina in vrsta streliva.
5.	) Oseba, ki se ji je blago prodalo (naslov).
6.	) Oblastveno dovolilo, po katerem se orožje in strelivo prodajata (vrsta dovolila, številka in datum).
7.	) Pripomba.
Na koncu vsakega leta je treba potegniti pod poslednjim vpisom črto in vpisati seštevek v 3. in 4. razpredelek. Ta seštevek se vpiše ob letni vzporeditvi v knjigo za nabave.
§ 39.
Za ustrezno količino streliva iz člena 7. se sme smatrati največ 25 nabojev ali 0-25 kg navadnega smodnika. Ta količina se prodaja na podstavi listine o kupčevi istovetnosti; listino izda oblastvo, pri katerem se orožje prijavi.
§ 40.
Na podstavi pokazanega orožnega lista smejo prodati prodajalci streliva največ 50 nabojev, odnosno 0-50 kg smodnika za vsak izvod vpisanega orožja.
Imetnikom lovske karte ali izkaznice o članstvu pri lovskem društvu se sme prodati na podstavi orožnega lista največ 1000 lovskih* nabojev, med ka-
terimi sme biti s kroglo največ 200 nabojev, odnosno 1 kg smodnika.
§ 41.	'
Izvzemši primere h §§ 39. in 40. tega pravilnika, prodajajo prodajalci streliva razstrelila samo na podstavi nakaznice državnega upravnega (policijskega [političnega]) oblastva prve stopnje.
. Nakaznice za prodajanje razstrelil izdaja pristojno oblastvo na kolkovano prošnjo prizadete osebe, pri čemer ocenja vse odločilne okolnosti in posebno vpošteva, ali je količina upravičena. Za nakaznice se ne plačuje nobena taksa-.
Nakaznice se izdajajo iz bloka (obrazec pod VIII.), tako da ostane duplikat pri oblastvu.
Ko prodajalec proda razstrelilo, mora odvzeti originalno nakaznico, da se z njo lahko izpriča.
§ 42.
Prodajalci orožja smejo prodajati orožje iz člena 3., točke 3.), na podstavi listine o istovetnosti kupcev, ostalo orožje pa na podstavi dovolila za nabavo in posest orožja. Na obeh listinah mora potrditi prodajalec orožja s pečatnikom (štampilijo) firme in s podpisom, da se je nabava izvršila in da je s tem dovolilo za nabavo prestalo. Ce se glasi dovolilo za nabavo in posest na več izvodov ali vrst orožja, mora prodajalec v potrdilu točno označiti število in vrsto prodanega orožja, da se vidi, ali in koliko je prejeto dovolilo izčrpano.
§ 43.
Mesečne seznamke o prodanem orožju in strelivu morajo poslati prodajalci najkesneje do 10. dne vsakega meseca svojemu državnemu upravnemu (policijskemu [političnemu]) oblastvu prve stopnje; v se-znamku morajo označiti kupčev naslov kakor tudi količino in vrsto nabavljenega orožja ali streliva.
Policijsko (politično) oblastvo zbira omenjene mesečne seznamke v platnice za poedine firme. Ti seznamki služijo oblastvom za pripomoček, ko preiskujejo kazniva dejanja in kontrolirajo točno izvrševanje predpisov tega zakona.
§ 44.
Če potnik iz inozemstva ne more o pravem času opraviti formalnosti iz člena 28., a je ugotovljeno, da je lovec, ter ima priporočilo našega konzularnega oblastva, sme izdati veliki župan obmejne oblasti za poedini primer na neposrednjo prošnjo po najkrajši poti dovolilo za posest in nošenje orožja.
Dovolilo za posest in nošenje orožja, izdano osebam iz člena 28. po redni poti, velja najdlje za leto dni, in sicer v zvezi s potnimi dokumenti, ki jih je treba v odločbi navesti.
Oblastva! ne smejo izdajati formalnih orožnih listov inozemcem, ki nimajo rednega prebivališča na našem ozemlju.
V.	Kazenske odredbe.
§ 45.
Ko izrekajo občeupravna (policijska [politična]) oblastva kazni po odredbah zakona o posesti in nošenju orožja, morajo izreči v vsakem primeru v prvi vrsti denarno kazen; toda v sodbi se mora navesti obenem ustrezno število dni zapora, ki se izvrši šele ob neizterljivosti denarne kazni.
Če kaznovana oseba ob priobcitvi sodbe izjavi, da ne more plačati denarne kazni, se sme izvršiti kazen zapora.
§ 46.
Z orožjem, odvzetim po členu 40., je postopati po §§ 34. in 35. tega pravilnika.
Če se je odvzelo vojaško orožje ali orožje vojaškega značaja po členu 22. ali po členu 40., odredi upravno oblastvo, da ga je izročiti pristojni komandi vojaškega okrožja.
Nedopuščeno orožje se uniči na koncu leta. V tem primeru se komisijski ugotove predmeti, ki jih je vpoštevati po poročilu o odvzetem orožju; uničijo pa se tako, da dotično orožje ne more več služiti prvotnemu ali podobnemu namenu, če to ne bi bilo mogoče, se predmet na prikladnem kraju zakoplje, da se izključi vsaka zloraba.
O	uničitvi se sestavi komisijski zapisnik, v katerem se navedejo inventarne številke uničenega orožja.
§ 47.
Za preiskovanje in sojenje prestopkov (prekrškov) po tem zakonu so pristojna občeupravna i
oblastva prve stopnje, odnosno državna krajevna policijska (politična) oblastva, kjer taka uradujejo.
Pritožbe zoper te odločbe se vlagajo pri upravnem oblastvu druge stopnje, čigar odločba je izvršna.
VI. Prehodne odredbe.
§ 48.
Glede prijav in registracije orožja po členih 48., 49. in 50. je treba uporabljati predpise §§ 17., 18., 19., 20., 21. in 23. tega pravilnika.
Državna policijska (politična), odnosno občinska oblastva morajo sestaviti takoj, ko poteče trimesečni rok iz člena 48., po predpisih § 18. tega pravilnika register prijavljenega orožja; najkesneje v 14 dneh po tem roku morajo poslati občinska oblastva prepise registra in kazala svojemu sreskemu poglavarju, ki jih položi v omote, hrani urejene po občinah ter jih uporablja za nadaljnjo voditev evidence o prijavljenem orožju.
§ 49.
Orožni listi, izdani za leto 1928., se morajo v treh mesecih vrniti pristojnemu oblastvu, da se zamenjajo za nove orožne liste s trajno veljavnostjo.
V	ta namen morajo pozvati občinska oblastva z razglasom imetnike orožnih listov, naj jih izroče v enenj mesecu občinski pisarni na reverz. Občinsko oblastvo pošlje takoj, ko poteče ta rok, vse orožne liste pristojnemu državnemu upravnemu (policijskemu [političnemu]) oblastvu prve stopnje, ki jih zamenja najkesneje do konca meseca septembra 1928. Osebe, ki najkesneje do dne 10. septembra t. i. ne ugode pozivu občinskih oblastev ali ki zahtevajo zameno ostalih dovolil, morajo zahtevati od pristojnega upravnega oblastva zameno s pismeno prošnjo neposredno ali pa po pošti.
§ 50.
Glede na predpis člena 48., da se smatrajo vsa dovolila, izdana po dosedanjih predpisih za polnoveljavna, se ne pobirajo ob zameni teh dovolil (orožnih listov) nikakršne nove takse; v razpredelek za kolek pa se vpišejo besede: «Taksa plačana na do-volilu št.....192 . .»
§ 51.
O prijavah orožja vojaškega značaja izda pristojno upravno oblastvo reverz po § 19. tega pravilnika. Ce zahteva imetnik takega orožja orožni list, se mu izda samo, če obstoje pogoji iz člena 51.
Če se po členu 50. na zahtevo ministra za vojsko in mornarnico odvzame orožje vojaškega značaja, oceni orožje, razen če je bilo pribavljeno na nedovoljen način, komisija, v kateri mora sodelovati tudi odposlanec državnega upravnega oblastva. Veliki župan odredi, katero oblastvo na sedežu pristojne vojaške komande naj se po svojem predstavniku udeleži cenitve; ministrstvo za vojsko in mornarnico pa priobči velikemu županu, katera komanda je v omenjenem primeru pristojna. Če je odrejena komanda na ozemlju druge oblasti, odredi odposlanca veliki žiipap sporazumno s prizadetimi velikimi župani.
§ 52.
Kolikor uvedeno postopanje glede kaznivih dejanj do dne, ko se razglasi ta zakon, ni dokončano, izločijo preiskovalna, odnosno sodna oblastva primere kaznivih dejanj iz členov 35. in 37. ter izdado sodbe, uporabljajo te odredbe; vse ostale spise (predmete) pa odstopijo po členu 42. pristojnim obče-upravnim oblastvom prve stopnje v nadaljnje poslovanje.
VIL Sklep.
§ 53.
Upravnim oblastvom se nalaga, naj rešujejo predmete po zakonu o posesti in nošenju orožja nujno. Če se pojavijo nejasnosti glede občega uporabljanja odredb v omenjenem zakonu, naj zahtevajo upravna oblastva po pristojni poti od ministra za notranje posle potrebna pojasnila ali navodila, da se bo izvrševal zakon enotno.
§ 54.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 1.julija 1928.;
J. B. br. 10.015.
Minister za notranje posle:
dr. A. Korošec s. r.
O
13
N
f3
O
ti
«g
V
u
i)
<
*
ST
o
hi O
a
■M i« .2 t« et « o 3 CŽ it?
«
iS»
h
&
OJ
jg
a
ca
>
M
'o
*N
ca
'S
>o
a)
Oh
Zaporedna ! številka v registru	
i	Ime	
Pripomba		
Popis orožja	Vrsta	
	Količina j	
Kje stanuje imetnik orožja		
Poklic		
O B		
BHI1A3J5 Biiparodez		
Ubrazec II., velikost '20 X Ib cm.
ift
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naziv oblastva (pečat)
Potrdilo
o prijavi orožja.
(Dovolilo za posest.)
Ime--------------------------, poklic-----------------,
stanuje -------------------------------------—........(
je prijavil po zakonu o posesti in nošenju orožja to-le orožje:
Datum
Starejšina zvanja:
%
5
š
B
J*
O
ä
o
h
0
'S
v
09
0
e.
o
j« > 4J c3
*3 £
tu A
•s fl M " V (8
3
o
>
o
-ö
.a
o
C3
KJ
o>
3
03
c«
03
'S
>
N
03
Z
e
o
o«
£
E
1 t
o
•Ss>
ja#
> k
-2 o
I	°
s!
C 03 N
II
> g
-2 S
OÄ
II
— CJ
> > OJ _
>co •—
I
1
•S
I
.5
B>1I!A3»5
BUp3J0dB2
Obrazec IV.
Stran 1.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Sreski poglavar v
Orožni list
za g. poklic
........-....—.........., sreza .......... ..... ,
oblasti ..........................., ki mu dovoljujem
nošenje
Številka
vložnega zapisnika orožnega registra
...............19....
Sreski poglavar:
Stran 2.
Prostor
za kolke.
Starost: -Stas: .....
Osebni popis:
....... Oči:
...... Brki:
Lice: ...................... Brada: ........
Lasje:.................:---- Usta: .—t-------
Nos:........................ Posebni znaki:
Lastnikov svojeročni podpis:
Stran 3.
Vpis izprememb:
Prostor za kolek.
Podpis:
Prostor za kolek.
Podpis:
Stran 4.
Izpisek iz zakona o posesti in nošenju orožja.
Člen 20. — Orožni list ima trajno veljavnost na vsem ozemlju kraljevine ter velja izključno za orožje, za katero je bil izdan, in za lastnika orožnega lista.
V primerih zadružnega življenja na kmetih, kjer je veö članov zadruge, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, da smejo nositi orožje, ki ga ima zadružna hiša, se sme izdati za orožje iz člena 7. tega zakona zaradi čuvanja živine in njene obrambe zoper zveri orožni list, ki se glasi na ime več teh zadrugarjev.
Nihče ne sme zoper te predpise nositi tujega orožja in tudi ne rabiti tujega orožnega lista bodisi za tuje, bodisi za svoje orožje.
Člen 21. — Pristojno oblastvo odvzame pravico do posesti in nošenja orožja osebam, ki zakrive hudodelstvo iz koristoljubja, osvete in temu podobno, in te osebe ne morejo nikoli več dobiti pravice do posesti in nošenja orožja; sme pa ga jim odvzeti, če nastopijo razlogi, iz katerih se orožni list ni mogel izdati, če zlorabijo orožje in store z njim kakršnokoli dejanje, kaznivo po občem kazenskem zakonu ali po zakonu o lovu in ribji lovi, in če prepuste svoje orožje in svoj orožni list komu drugemu, da ju nosi.
Člen 23. — Če se lastnik orožnega lista stalno preseli v drug srez, mora predložiti v 14 dneh svoj orožni list novemu pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence.
Prav tako se mora . vsaka izprememba orožja, odstop ali prodaja drugi osebi, prijaviti pristojnemu oblastvu.
Člen 31. — Kdor nosi orožje, glede katerega ni dobil dovolila za nošenje — orožnega lista, naj se kaznuje z zaporom od 2 do 15 dni ali v denarju od 100 do 750 dinarjev.
Člen 32. — Kdor nosi orožje, za katero je dobil orožni list, toda brez orožnega lista, naj se kaznuje v denarju od 10 do 50 dinarjev; kdor pa prepusti drugemu orožje in orožni list, da ju nosi, ali mu prepusti samo orožni list, da ga nosi s svojim orožjem vred, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 5 dni ali v denarju od 50 do 250 dinarjev. Tako naj se kaznuje tudi oni, ki je sprejel tuje orožje ali tuj orožni list, da ga nosi.
S členom 22. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov z dne 3. avgusta 1893. se določa kazen za tiskarja, ki se zaloti, da tiska ta obrazec, z robijo od dveh do desetih let (§ 145. kazenskega zakona).
Izdaja in tisk državne tiskarne
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Cena .. . Din.
Pečat — naziv urada
Register
orožnih listov.
Obrazec V.
■a
2 =
I al
C3 Krt
N
Ime in priimek
Poklic
Prebivališče
Številka vložnega zapisnika in datum dovolila
Za kakšno orožje se glasi orožni list
Pripomba
Število
Vrsta
Obrazec VI.
Stran 1.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Sreski poglavar v
Orožni list,
izdan po členu 11. zakona o posesti in nošenju orožja.
za g. poklic
iz —
županije
, ki mu dovoljujem
posest in nošenje
Pripomba:
Številka
vložnega zapisnika okrožnega registra
........'.......19...

Veliki župan:
Stran 3.
Vpis izprememb:
Prostor za kolek.	Podpis:
	
Prostor • za kolek.	Podpis:
	
Prostor za kolek.	^^L^S^	Podpis:
	
Prostor za kolek.	0	Podpis:
	
	
Stran 2.
Prostor
za kolke
i
I
Starost: Stas: — Lice: -
Osebni popis:
—,------- Oči:.
------- Brki: -
.......2Brada:
Lasje:....................... Usta: ..........
Nos .........................ffPosebni znaki:
Lastnikov svojeročni podpis:
Stran 4.
Izpisek iz zakona o posesti in nošenju orožja.
Člen 11. — Za posest in nošenje orožja zgodovinske in umetniške vrednosti ali osobite osebne in rodbinske važnosti kakor tudi orožja, ki je v poedinih krajinah po udomačeni ; tradiciji del narodne noše, mora pristojno oblastvo takoj izdati orožni list, čim se zahteva, ne glede na rabo tega orožja.
Člen 20. — Orožni list ima trajno veljavnost na vsem ozemlju kraljevine ter velja izključno za orožje, za katero je bil izdan, in za lastnika orožnega lista.
V primerih zadružnega življenja na kmetih, kjer je več ; članov zadruge, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, da smejo nositi orožje, ki ga ima zadružna hiša, se sme izdati za orožje iz člena 7. tega zakona zaradi čuvanja živine in njene obrambe zoper zveri orožni list, ki se glasi na ime več teh zadrugarjev.	|
Nihče ne sme zoper te predpise nositi tujega orožja in tudi ne rabiti tujega orožnega lista bodisi za tuje, bodisi za svoje orožje.
Člen 21. — Pristojno oblastvo odvzame pravico do posesti in nošenja orožja osebam, ki zakrive hudodelstvo iz koristoljubja, osvete in temu podobno, in te osebe ne morejo nikoli več dobiti pravice do posesti in nošenja orožja; sme pa ga jim odvzeti, če nastopijo razlogi, iz katerih se orožni list ni mogel izdati, če zlorabijo orožje in store z njim kakršnokoli dejanje, kaznivo po občem kazenskem zakonu ali po zakonu i o lovu in ribji lovi, in če prepuste svoje orožje in svoj orožni list komu drugemu, da ju nosi.
Člen 22. — Ce prestane pravica po predhodnem členu, se orožje dotični osebi odvzame in shrani pri oblastvu.
Tako odvzeto orožje se hrani pri oblastvu šest mesecev; v tem času ga je lastnik upravičen odstopiti ali prodati drugi osebi, ki bi ga smela, kakršna je pač vrsta orožja, po predpisih tega zakona nabaviti in imeti. Če tega ne stori v tem roku, proda oblastvo orožje na javni licitaciji ter izroči izkupiček lastniku.	j
Člen 23. — Če se lastnik orožnega lista stalno preseli v drug srez, mora predložiti v 14 dneh svoj orožni list novemu pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi evidence.
Prav tako se mora vsaka izprememba orožja, odstop ali prodaja drugi osebi, prijaviti pristojnemu oblastvu.
člen 31. — Kdor nosi orožje, glede katerega ni dobil do- ; volila za nošenje — orožnega lista, naj se kaznuje z zaporom od 2 do 15 dni ali v denarju od 100 do 750 dinarjev.
Člen 32. — Kdor nosi orožje, za katero je dobil orožni list, toda brez orožnega lista, naj se kaznuje v denarju od 10 do 50 dinarjev; kdor pa prepusti drugemu orožje in orožni list, da ju nosi, ali mu prepusti samo orožni list, da ga nosi s svojim orožjem vred, naj se kaznuje z zaporom od 1 do 5 dni ali v denarju od 50 do 250 dinarjev. Tako naj se kaznuje tudi oni, ki je sprejel tuje orožje ali tuj orožni list, da ga nosi.
H?
2
(8 o
n a
9) M >	4»
S
H 4) >-< N
i>
■o
o
Blok.
Pripomba		
Kupčevo potrdilo, da je orožje prejel		
Za koliko se je prodalo	CL	
	5	
Kupčevo ime na licitaciji		
Kdaj/še je prodaja izvršila		
Kdaj se je licitacija razpisala		
Številka odločbe, s katero se je orožje odvzelo 			
Kdaj se je odvzelo		
Ime in priimek osebe, ki se ji je orožje odvzelo		
B5ii!A3I§ Buparodez		
Obrazec VIII.
Naziv oblastva (pečat):
-(Perforirano)-
Nakaznica.
Koncesionirani prodajalec (firma) .................
sme na podstavi te nakaznice prodati gu. (ime, poklic, prebivališče) ...................
(količino razstrelil [streliva])
S členom 22. zakona o ustanovitvi novih državnih monopolov z dne 3. avgusta 1893. se določa kazen za tiskarja, ki se zaloti, da tiska ta obrazec, z robijo od dveh do desetih let (§ 145. kazenskega zakona).
Cena 3 Din.
Izdaja in tisk državne tiskarne
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Številka.
Datum.
Kraj.
Podpis:
L. S.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
276.
Direktni blagovni promet grško-romunski, grško-bolgarski, grško-madžarski, grško-avstrijski, grško-češkoslovaški in grško* poljski.*
A.	Območje veljavnosti.
Od dne 1. avgusta 1928. veljajo za prevoz blaga (vštevši mrliče in žive živali) med postajami:
a)	madžarskih,
b)	avstrijskih,
c)	češkoslovaških,
č) poljskih železnic (obenem s progami poljskih državnih železnic v območju svobodnega mesta Gdanska [Danzig]),
d)	romunskih,
e)	bolgarskih državnih železnic na eni strani in postajami grških državnih železnic in postajo z nazivom: Alexandropolis orientnih železnic na drugi strani v prevozu čez vsa pota, ki so vpoštevna:
ad a): Jugoslavije, Bolgarije in Romunije, ad b): Jugoslavije, Bolgarije,. Romunije, Madžarske, Češkoslovaške in Poljske,
ad c): Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Avstrije in Poljske,
ad č): Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške, Avstrije in Nemčije, ad d): Bolgarije in Jugoslavije, ad e): Jugoslavije kakor tudi v neposrednjem prometu, nastopne odredbe:
B.	Reglementarne odredbe.
Kot pogodbena pravica za prevoz pošiljk velja mednarodna konvencija o prevozu blaga z dne 14. oktobra 1890. (bernska konvencija) z vsemi dopolnitvami in enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso predpisane v naslednjih točkah posebne odredbe.
C.	Posebne odredbe.
1.	Predmeti, izključeni od prevoza ali samo pogojno pripuščeni (člen 3. m. k.).
Predmeti, navedeni v § 1., odstavku 2. (2), iz-vršitvenih odredb mednarodne konvencije, se sprejemajo v prevoz z mednarodnimi tovornimi listi ob pogojih (točke 1 do 4) enotnih dodatnih odredb člena 3. m. k., če je jamstvo železnice za izgubo ali manjek omejeno na 25 zlatih frankov za 1 kg (1 zlati
frank = dolarjev Združenih ameriških držav).
2. Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
a)	Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu obmejne prehodne postaje od ene države do druge. (Glej seznamek obmejnih prehodnih postaj.) Če je predpisana za del prevoznega pota uporaba direktne tarife, je treba navesti za ta del prevoznega pota obmejne prehodne postaje po dotični tarifi.
b)	Brzovozno blago se prevzema po pošiljateljevi naredbi kot pospešeno brvovozno blago v zmislu odredb lokalne tarife prodajne države. Zahteva, da se prepelji pošiljka samo po delu prevoznega pota kot pospešeno brzovozno blago, ni dopustna.
c)	Pošiljateljeve navedbe in izjave morajo biti spisane v latinici.
3. Odgovornost za navedbe v tovornem listu
(člen 7. m. k.).
Železnica ne jamči za posledice, ki nastanejo zato, ker se prevzamejo pošiljke v prevoz za. postaje, ki niso urejene za odpravljanje blaga.
4.	Carinski, davčni in policijski predpisi
(člen 10'. m. k.).
Če se ugotovi na vmesni postaji, da spremnih dokumentov ni ali da so nepravilni aJli nepopolni, se sme ustavit! nadaljnji prevoz, blago pa dati pošiljatelju na razpolago.
5.	Izračunavanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, po veljavnih tarifah.
Železnica mora uporabiti zvezno tarifo za del prevoznega pota samo, če je predpisal pošiljatelj v
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 4. avgusta 1928., št. 178/LVII.
tovornem listu posebe uporabo dotične tarife, navedel del pota, za katerega zahteva izračun voznine po zvezni tarifi, in izpolnil vse predpisane pogoje. Železnica je upravičena, preračuniti nastalo voznino in pristojbine ob prehodu pošiljk na proge, na katerih veljajo druge tarife, v ono valuto, po kateri se izračunava vozninaj ob nadaljnjem prevozu. Pre-računjevalni tečaj določi ona železniška uprava, ki preračunava.
6. Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delne frankature so dopustne samo do meje (obmejne postaje) predajne države ali do nadaljnje državne meje (obmejne postaje).
Če se predpiše uporaba direktne tarife, so dopustne delne frankature samo od in do postaj direktne tarife, ki so predpisane v tovornem listu. Plačilo izvestne vsote za delno frankaturo ni dopuščeno. Če pri frankaturi deponirana vsota ne zadošča, da bi pokrila nastalo voznino in pristojbine, pobere prejemna postaja nepokrito vsoto od prejemnika.
Če se morajo voznina in ostale pristojbine preračuniti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja.
7. Povzetja in predjemi (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi so dopustni samo v valuti predajne države.
Če se morajo povzetja in predjemi preračuniti, se preračunijo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja. Preračunjevalni tečaj določi železniška uprava, ki preračunava.
8. Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dodatni roki udeleženih železnic. Za pospešeno brzovozno blago veljajo isti dostavni roki kakor za i brzovozno blago.
9. Pošiljateljeva pravica razpolaganja (člen 15. m. k.).
Pošiljateljevo razpolaganje je dopuščeno, kolikor ne nasprotuje carinskim, davčnim ali policijskim predpisom.
10. Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Vsota zavarovanja dostavnega roka se mora navesti v valuti predajne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se izračuni na podstavi tarif udeleženih železnic od meje in do meje (obmejne prehodne postaje). Najmanjša pristojbina se izračuni samo za skupni pot pošiljke. Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka znaša ^ °/oo navedenega zneska za vsakih začetih 10 km.
Da se izračuni pristojbina za zavarovanje dostavnega roka, se preračuni vsota, zavarovanja dostavnega roka v ono valuto, v kateri se izračunava; voznina ob nadaljnjem odpravljanju. Za preračunavanje je odločilen uradni železniški tečaj onega dne, ko se voznina izračunava, Preračunjevalni tečaj določi železniška uprava, ki preračunava.
Č= Privatni tovorni vozovi.
§ 1. Za privatne vozove se 'smatrajo v mednarodnem prometu nastopne posebne vrste voz, ki jih je železniška uprava uvrstila v imenu nekega privatnika (osebe ali družbe) v svoje vozovje ter jih označila s posebnim znakom [p]. S stališča železniške uprave je lastnik voza oni, ki je izposloval uvrstitev in čigar ime je na vozu zapisano.
§ 2. Ti vozovi s6:
a)	kotelni vozovi (vozovi s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	vsi drugi vozovi razen kotelnih, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga,
§ 3. O uporabljanju takih voz v mednarodnem prometu odloča samo ona železniška uprava, v katere vozovje se predlaga uvrstitev voz.
§ 4. V privatnih vozovih se sme prevažati blago samo po odredbah, veljavnih za železniški blagovni promet,
§ 5. Privatni vozovi se ne smejo uporabljati za prevoz drugega blaga razen onega, za katero so določeni.
§ 6. Prevažati se smejo:
a)	V privatnih kotelnih vozovih:
Katero blago se sme prevažati v privatnih kotelnih vozovih, odrejajo predpisi predajne železnice.
b)	V ostalih privatnih vozovih:
vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje),
kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
klobase, tudi prekajene, konji in mule,
kolači iz kokosa, kolači iz kopre, vlažne sladne tropine,
sirovo maslo, margarin, rastlinska mast, umetna jedilna mast in 'maslo iz kokosa, mast iz margarina,
meso, presno in presne zaklane živali, rudninska voda, tudi umetna, nadalje pitna slana voda,
pohištvo, perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi-za pivo,
zelenjava, presna,
ribe in voda za njih prevoz,
sir,
steklo in stekleno blago,
špirit in sprit (alkohol) v steklenicah, popolnoma grenak.
§ 7. Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstiteij, razen v primerih, določenih v §§ 8. in 9.
Lastnik privatnega voza, ki hoče odpremiti voz v praznem stanju, mora predati predajni postaji tovorni list ter ga podpisati kot pošiljatelj.
§ 8. Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen privatni voz, mora predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvrstiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstiteij pravice, razpolagati z vozom.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstiteij praznega zaradi natovoritve.
Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji prvega odstavka v prednjem paragrafu.
§ 9. Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstiteij drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim listom v uvrstiteij e vem imenu in ob njegmvih stroških.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa1 ne velja, če je odredil uvrstiteij drugače pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na privatne vozove, ki so na privatnih tirih.
§ 10. Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je podaljšal dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno samo uvrstitelju.
§ 11. Ce se dostavni rok za blago, natovorjeno v privatnem vozu, podaljša, železnica ne jamči za njegov zakesneli povratek.
§ 12. Za izgubo ali poškodbo privatnega voza ali • za izgubo njegovih delov jamči železnica samo po pogodbi o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico. (Pogodba o uvrstitvi voza, reglemen-tarne odredbe itd.)
Posebni roki, določeni v členih 33. in 36. m. k., se ne uporabljajo na privatne vozove.
§ 13. Odškodnino po gorenjih §§ 10. in 12. sme zahtevati samo uvrstiteij voza, in sicer samo pri domicilni železnici.
§ 14. Prazni privatni vozovi se ne smejo obreme-njati ne s predjemi ne s povzetji. Vendar pa ima železnica pravico, obremenjati te vozove s predhodno voznino in vobče z vsemi izdatki, ki so ji nastali.
§ 15. Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz.
§ 16. Prazni privatni vozovi se prevažajo po pogojih mednarodne konvencije za prevoz blaga, kolikor ni določeno v teh navodilih kaj drugega.
Pošiljatelj ima pravico, vpisati v tovorni list razen navedb, določenih v mednarodni konvenciji za prevoz blaga, še te-le izjave:
a)	v razpredelek «Oznaka vsebine» (oznaka sadržaja) pripombo: «Prazen za natovoritev» ali «Prazen nazaj»;
b)	v razpredelek «Znak in številka» (znak i broj) železniško upravo, ki je ta voz uvrstila, ime in domicilno postajo voza.
§ 17. Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih, kakor hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd., je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
Seznamek obmejnih prehodnih postaj.
1.) Jugoslovansko-grška:
Đevđelija
2.) Grško-bolgarska:
Svilengrad
3.	) Bolgarsko-jugoslovanska;
'Drag oman	Caribrod
4.	) Bolgarsko-romunska;
Oborište	Bazargic
o.) Madžarsko-jugoslovanske:
Bares
Gyekenyes
Magyarböly
Kelebia
Röszke
Ssöreg
Murakeresztür
Virovitica Koprivnica Beli Manastir Subotica Horgoš
Banatsko Aranđelovo Kotoriba
6.	) Madžarsko-romunske:
Kyiräbräny	Dealul lui Bran
Biharkeresztes	Episcopia-Bihor
Kötegyän	Salonta Mare
Lököshaza	Curtici
Battonya	Pecica
7.	) Avstrijsko-madžarske:
Nickelsdorf	Hegyeshalom
Pamhagen Baumgarten
Loipersbach-Schattendorf Deutschkreuz
Mekszikopuszta Sopron Gy. S. E. V. Ägfalva
Harka-Kophäza
Vis
Köszeg
Torony
Pinkamindszent Szent Gotthärd
Lutzmannsburg Rattersdorf-Liebing Rechnitz Strem Mogersdorf
8.) češkoslovaško-madžarske: Petržalka Komärom S z ob
Dregelypalänk1
Ipolytamöcz1
Somosköüjfalu
Bänreve
Turna nad Bodvou Hidasnemeti Slovenskć Nove Mesto Cop
Jimbolia
Cruceni
9.) Romunsko-jugoslovanski:
Velika Kikinda Jaša Tomić
10.) češkoslovaško-romunska:
Cerny Ardov	Halmei
Reichenberg	Liberec C. S. D.
Warnsdorf	Varnsdorf
Ebersbach (Sachsen)	Ebersbach v Sasku
Sebnitz	Sebnice
Tetschen	Dečin
Bodenbach	Podmokly
Moldau	Moldava v Öechäch
	C. S. D.
Reitzenhain	Reitzenhain C. S. D.
Weipert	Vejprty C. S. D.
J ohanngeorgenstadt	J ohanngeorgenstadt
Klingenthal	Klingenthal Č. S. D.
Franzensbad	FrantiSkovy Lazne
Eger	Cheb
Furth im Wald	Brod nad Lesy
Eisenstein	Železna Ruda
Haidmühle	Haidmühle
15.) Nemško-poljske:	
Gross-Boschpol	Strzebielino
Firchau	Mošica
Schneidemühle (Zollbhf.)	Kaczory
Kreuz	Drawski Mlyn
Neu-Bentschen	Zbaszyn
Fraustadt	Lasowice
Wehrse	Rawicz (Wehrse)
Korsenz	Rawicz (Korsenz)
Freyhan	Zduny
Neumittelwalde	Pawlow Wkp.
Costau	Leka
Cziasnau	Lubliniec
Pluder	Pawonköw
Brynnek	Strzybnica
Beuthen (Oberschlesien)	Rojca
Stadtwald	
Beuthen (Oberschlesien)	Chorzöw
Hauptbahnhof	
Borsigwerk2	Chebzie2
Hindenburg (Oberschles.)	Ruda Sl.
Poremba2 3	Wolfgang2 3
Sosnitza (Makoszowy)	Makoszowy
Sosnitza (Przyszowice)	Przyszowice
Nensa	Sumina
Annaberg (Oberschles.)	Olza
16.) češkoslovaško-poljske:
Petroviče u Bohumina Cesky Tešin Zwardoh Suchä Hora Orlov Plaveč n. P.
Medzilaborce
Sianki
Lawoczne
Jasina4
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 14. julija 1928.; G. D. br. 45.194/28.
materiala v Mariboru, Koroški kolodvor. Ponudbe morajo povsem ustrezati predpisom zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka «B. Pogodbe in nabave» zakona o državnem računovodstvu.
Brzojavne, nepravilne, naknadno dospele in ne-koikovane ponudbe se ne bodo vpoštevale. Ponudba mora biti opremljena s kolkom za 100 Din. Ce se pošlje po pošti, mora dospeti pred časom, določenim za izvršitev licitacije.
Kavcijo je položiti pri depozitni blagajni direkcije državnih železnic v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan licitacije, in sicer morajo položiti naši državljani 5 %, inozemci pa 10 % skupne ponujene vsote.
Obenem s ponudbo je treba predložiti reverz o položeni kavciji in izpričevalo o sposobnosti za dražbo, naši državljani pa morajo še priložiti potrdilo o plačanih davkih za minulo trimesečje.
Osrednje založišče materiala v Mariboru,
dne 1. avgusta 1928.
Št. 5698.	1689 3—3
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem dovršitvenih del pri Dečjiem domu na Mirju v Ljubljani drugo javno pismeno ofertno licitacij o.
Licitacija se bo vršila dne 4. septembra 1 9 28. ob 11. uri v sobi št. 17 gradbene direkcije v Ljubljani.
Natančnejši razglas o licitaciji glej v Uradnem listu 75 z dne 10. avgusta 1928.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1928.
Razglasi sodišč io sodni!} obiaster.
Preds. 690/5/26—10.	3—3
Razpis.
Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda služba stalnega sodnega izvedenca-zdravnika z nastopom dne 1. novembra 1928. Letna plača znaša 18.000 Din.
Prošnje, opremljene s prilogami in kolkovane, naj se vlože do dne
31. avgusta 192 8.
pri podpisanem predsedništvu, pri katerem so reflek-tantom na vpogled tudi natančnejši pogoji.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 7. avgusta 1928.
11.) Poljsko-ronmnska:
Sniatyn Zalucze	Grigore Ghica Voda
12.) Avstrijsko-jugoslovanske:
Rosenbach
Bleiburg
Dravograd-Meža
Spielfeld-Strass
Radkersburg
Jesenice Bleiburg Dravograd-Meža Maribor, gl. kol. Gornja Radgona
13.) češkoslovaško-avstrijske:
Horni Dvorište	Summerau
Ceskč VeJenice	Gmünd
Slavonice C. S. D. Satov
Hevlin nad Dyji
Novosedly-Drnholec
Bfeclav
Devinska Novä Ves Petržalka
Zlebings
Unterretzbach
Laa a. d. Thaya
Wildendürnbach
Bernhardsthal
Marchegg
Kittsee
14.) Nemško-češkoslovaške:
Oderberg Kuchelna Troppau Dt. Rb. Jägerndorf Ziegenhals
Heinersdorf (Oberschles.)
Mittelwalde
Mittelsteine
Halbstadt
Liebau (Schlesien)
Polaun
Heinersdorf (Tafelfichte) Seidenberg
Hermsdorf bei Friedland
Bohumin Č. S. R.
Chuchelna
Opava
Krnov Ö. S. D. Hlucholazy
Hynöice vHornim Sleszku Mezilesi v Kladsku Stfedni Stenava Mezimesti Libava
Polubny C. S. D. Jindfichovicepod Smrkom Seidenberg
Hefmanice u Frydlantu
1	Otvorjena samo za promet vozovnih pošiljk.
Št. 160 M/28.	1661 3—3
Prodaja starega papirja.
Po odloku ekonomskega oddelka generalne direkcije državnih železnic br. 45.857/28 z dne 4. julija 1928. in po členih 86. do 98. zakona o državnem lačunovodstvu se bo vršila dne 15. septembra 1 9 2 8. v osrednjem založišču (središnem stovarištu) materiala državnih železnic v Mariboru, Koroški kolodvor, prva javna ofertna licitacija za prodajo okoli 35.000 kg starega papirja, 1000 kg papirja starih voznih redov in 1270 kg starih vozovnic.
Prodaja se bo vršila franko osrednje založišče materiala v Mariboru, Koroški kolodvor, nenatovor-jeno. Tovornino, natovorne in druge stroške plača kupec.
Prodajatelj si pridrži pravico, prosto izbirati ponudnike. Plačilo se izvrši s čekovno položnico, ki jo priloži službeno mesto pogodbi. Plačilo se mora izvršiti, preden kupec odpelje blago. Po sklenjeni pogodbi je treba odpraviti blago najdlje v treh tednih. Kupec trpi vse državne dajatve, veljavne na dan licitacije.	^
Papir, določen za prodajo, je interesentom na ogled vsak delavnik med 11. in 12. uro.
Ponudbe bo sprejemala za to določena komisija na dan licitacije do 11. ure v osrednjem založišču
2	Prehod brzovoznega kosovnega blaga ni dovoljen.
3	Poremba-Wolfgang se vpošteva kot obmejna prehodna postaja samo za vozovne tovore za nastopne postaje, ki leže v južnem delu Poljske Gorenje Šlezije: Bytom Nowi, Csarny Las, Wirek-Nowowiejski in Wolfgang.
4	Postaja Jasina je otvorjena za celokupni promet, razen za brzovozne pošiljke.
E 460/28—8.	1724
Dražbeni oklic.
Dne 6. septembra 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sovjak, Vi. št. 355, 91 in 40, in polovice vi. št. 141, davčna občina Sovjak.
Cenilna vrednost: 8735 Din 30 p; najmanjši po-nudek: 5823 Din 60 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 27. julija 1928.
E 610/28—6.	1521
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 1928. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mengeš, vi. št. 1191 (parcela št. 940/2 [njiva]).
Cenilna vrednost: 2506 Din; najmanjši ponudek: 1672 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek H.,
dne 4. julija 1928.
E 676/28—4.	1620
Dražb eni oklic.
Dne 5. septembra 192 8. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi-št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Županje njive, vi. št. 42 in 105 (hiša [pogorišče] z gospodarskim poslopjem in 10 zemljiških parcel).
Cenilna vrednost: 41.002 Din: najmanjši ponu-dek: 27.335 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek II.,
dne 14. julija 1928.
E 500/28—6.	1634
Dražbeni oklic.
Dne 6. septembra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kolovrat, vi. št. 36.
Cenilna vrednost: 65.000 Din; vrednost priteklin: 1845 Din 10 p (že všteta v cenilni vrednosti); najr-manjši ponudek: 43.334 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji,
dne 20. julija 1928.
E 3696/28—6.	1612
Dražbeni oklic.
Dne 7. septembra 192 8. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Razvanje,- vi. št. 153, 123 in 391, in zemljiška knjiga Hoče, vi. št. 1 in 308.
Cenilna vrednost: 388.329 Din 60 p; vrednost priteklin: 18.960 Din; najmanjši ponudek: 271.526 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 11. julija 1928.
E 443/28—11.	1656
Dražbeni oklic.
Dne 3. septembra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Radovci, vi. št. 106, 121 in polovice vi. št. 216, in zemljiška knjiga Poznanovci,- polovice vi. št. 131 (njive in gozdi).
Cenilna vrednost: 8380 Din; najmanjši ponudek: 5186 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 18. julija 1928.
E 127/28—7.	1652
Dražbeni oklic.
Dne 6. septembra 192 8. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ulaka, vi. št. 256, in zemljiška knjiga Selo, vi. št. 341.
Cenilna vrednost: 98.469 Din 65 p; najmanjši ponudek: 65.646 Din 40 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah,
dne 23. julija 1928.
1659 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisale so se nastopne firme:
663.	Sedež: Celje.
Besedilo firme: Ervin Petriček.
Obratni predmet: trgovina z naravnim vinom in sadjevcem.
Imetnik: Ervin Petriček, trgovec v Celju. Celje, dne 26. junija. 1928.
664.	Sedež: Gornja Radgona.
Besedilo firme: Anton Šlik.
Obratni predmet: trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem.
Imetnik: Anton Šlik, trgovec z vinom v Gornji Radgoni št. 85.
M a r i b o r, dne 5. aprila 1928.
665.	Sedež: Kočevje.
Besedilo firme: Ivan Cetinski.
Obratni predmet: trgovina z vinom ha debelo. Imetnik: Ivan Cetinski posestnik in trgovec v Moravi št. 18.
Novo mesto, dne 9. julija 1928.
666.	Sedež: Kranj.
Besedilo firme: «Ides», tvornica kemičnih izdelkov Ivan Čolnar, Kranj.
Obratni predmet: izdelovanje črnila, modrilnih kroglic, kock in pečatnega voska kakor tudi nakupovanje in prodajanje kemikalij.
Imetnik: Ivan Čolnar, tvorničar v Kranju.
L j u b 1 j a n a, dne 20. julija 1928.
667.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Peter Podboršek.
Obratni predmet: trgovina z vinom.
Imetnik: Peter Podboršek, trgovec z vinom v Ljubljani, VIL, Celovška cesta št. 34.
Ljubljana, dne 26, junija 1928.
668.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Henrik Saboty.
Obratni predmet: trgovina z manufakturo in konfekcijo na debelo.
Imetnik: Henrik Saboty, trgovec v Mariboru, Trubarjeva ulica št. 2.
Maribor, dne 19. julija 1928.
669.	Sedež: Meža,
Besedilo firme: Josip Smokovič.
Obratni predmet: carinsko posredovanje.
Imetnik: Josip Smokovič, carinski revizor v p. v Meži.
Celje, dne 26. junija 1928.
670.	Sedež: Rožna dolina (občina Vič).
Besedilo firme: Viktor Jeločnik.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Viktor Jeločnik, trgovec v Rožni do lini, cesta V., št. 2.
Maribor, dne 26. julija 1928.
671.	Sedež: Sv. Ana v Slovenskih goricah.
Besedilo firme: Martin Kocbek.
Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Imetnik: Martin Kocbek, trgovec pri Sv. Ani v Slovenskih goricah.
Maribor, dne 26. junija 1928.
II. Vpisaleso seizpremembeindo-datki pri nastopnih firmah:
672.	Sedež: Ptuj.
Besedilo firme: Ivan Kovačec, trgovina z mešanim blagom na debelo in na drobno:
S	prokuro je poverjena Ljudmila Kovačec, trgovčeva soproga v Ptuju.
Maribor, dne 12. julija 1928.
673.	Sedež: Sevnica.
Besedilo firme: Karl Cimperšek:
Besedilo firme odslej: Karl Cimperšek naslednik Alfonz Kastelic.
Izbrisal se je dosedanji imetnik Karel Cimperšek: vpisal pa se je novi imetnik Alfonz Kastelic, trgovec v Sevnici.
Celje, dne 4. julija 1928.
IH. Izbrisala se je nastopna firma:
674.	Sedež glavnega podjetja: Morava (št. 18). Sedež podružnice: Kočevje.
Besedilo firme: Matija Cetinski:
Firma s podružnico vred se je izbrisala, ker jo imetnik umrl.
Novo mesto, dne 9. julija 1928.
Razne objave.
1707 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 8. avgusta 1928.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga..................... 366,381.775-2g
Posojila . ....................... 1.631,843.411-98
Račun za odkup kronskih novčanic 1.062,664.873-70
Račun začasne zamene................ 294,095.588-07
Dolg države........................ 2.966,355.034—
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163-—* Saldo raznih računov................ 430,822.168-01
Pasiva	8.890,540.014-04
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano ....	30,000.000—
Rezervni fond........................ 11,232.633-07
Novčanice v obteku................. 5.442,418.920-—
Državni račun začasne zamene . .	294,095.588-07
Terjatve države po raznih računih 246,406.715-13
Razne obveznosti.................... 644,953.124-77
Terjatve države za zastavljene domene .............................. 2.138,377.163—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde.................. 83,055.870—
8.890,540.014-04
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
1662 3—3 Poziv upnikom.
Zadružna gostilna v Mariboru, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo, se je razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Po § 40. zadružnega zakona se upniki pozivljejo, naj prijavijo terjatve podpisanemu likvidatorju.
V Mariboru, dne 1. avgusta 1928.
Likvidator:
Josip Mislej s. r., pekovski mojster v Mariboru, Koroška cesta št. 21.
1690 3-2 Poziv upnikom.
Jugoslovenska hranilnica in posojilnica, r. z. z o. z. v Ptuju, se je po sklepu občnega zbora z dne 13. maja 1928. razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Eventualni upniki se pozivljejo, naj priglase podpisanemu likvidatorju terjatve v 14 dneh.
V Ptuju, dne 8. avgusta 1928.
Likvidator:
Jakob Tobias s. r., višji davčni upravitelj v p.
1706	Objava.
Izgubil sem izpričevalo HI. b razreda I. državne gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1924./1925. Ba ifne: Ivan Markelj z Otoč.
Proglašam ga za neveljavno.
Ivan Markelj s. r.
Odgovorni urednik: Anton Fantek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.