Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja l/daja »Ptujski tednik« zavod s samostojnim finan-siranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman. Uredništvo m uiïT^va Ptuj. Lackova в Telefon 156 ćekovnt račun pri Narodni banki Ptu.i št 604-19-3-206 «okopisov nr vraćamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Cek>t.na naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozemstvo 1500 din Številka 35. PTUJ, 15. SEPTEMBRA 19 61 CENA 20 DIN Letnik XIV Pozdravljeni predstavniki občinskih sindikalnih svetov Varaždina v in Čakovca Jutri, v soboto 16. septembra 1961, se bomo v Ptuju in v Ki- dričevem pozdravili s predstavni- ki Občinskega sindikalnega sveta Vairaždin in Občinskega sindikal- nega sveta Čakovec, ki pridejo na prvi prijateljski obisk, na vabilo občinskega siodikainsga sveta Ptuj in na vabilo tovami.škega odbora sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Ki- dričevem. Ob tem prvem prija- teljskem srečamju bo skupna seja predsedstev občinsf^ih sindikalnih svetov Varaždin—Ptuj—Čakovec, ki bo dopoldne v Delavskem klu- bu v Ptuju. Na skupni seji pred- sedstev bodo izmenjan? delovne izkušnje, oblike in metode dela občinskih sindikalnih svetov in sindikalnih organizacij vseh treh komun. Naše goste bomo sezmanili z gospodarskim napredkom v naši komuni, z uveljavljanjem novega gospodarskega sistema, ekonom- skimi enotami in njihovimi pri- stojnostáii, s potekom izdelave pravilnikov o delitvi čistega do- hodka im pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov pa tudi z de- lom sindi-kanih organizacij v naši komuni. Sezinaoili jih bomo z raz- vojem našega kmetijstva, z de- lavskim in družbenim samouprev- Ijanjem, razvojem obrti, nagraje- vanjem y javnih službah, v tr- govini in gostinstvu, skratka z vsemd viprašanji, ki jih bodo zani- mala. V razgovorih bodo izmenja- ne tudi izkušnje z zdravstvene službe in šolstvu, z delom sta- novanjskih skupnosti, s športnimi uspehi in z drugim. Posebna po- zornost je rramvnjena vprašanjem idejno političnega in družbeno ekonomskega izobraževanja pro- izvajacev in upravljaicev. Vse to in kar bodo povedaii gostje, bo prispevalo -k še boljšemu delu \s€h treh občinskih sindikalnih svetov in k še uspešnejšemu raz- vijanju medsebo,;nega scd?'ova- nja, utrjevanja bratstva in pri- iateljstva med delovnimi IjÁjdmi iz varaždinske, ptujske in čakov- ske komune. Prvo prijateljsko srečanje treh občinskih sindikalnih svetov Va- raždin-Ptu)-Čakovec, je plod med- sebojnega sodelovanja, ki se je uspešno razvilo v tem letu. Prepričani pa smo, da bo prvo Driiñt'ljsko srečanje uvod za nadaljnje medsebojno-^ sodelovanje na vseh področjih. Našim gostom naš iskren, de- lovni in bratski pozdrav z željo, da bi se med nami dobro počutili. Bagar Feliks • Beograd bo obdržal . sedanjo podobo Beograd, mesto, ki se je odlič- no Izkazalo z organizacijo konfe- rence nevezanih držav in katerega gostoljubnost so vsi pohvalili, bo obdržal sedanjo podobo. Mesto bodo poskušali še olepšati, ime- novali so poseben koordinacijski odbor, ki bo skrbel га enotno ko- munalno ureditev mesta. Povabili bodo mladino, nal z lof^alnlmi de- lovnimi akcijami uredi nekatere predele mesta, občine in gospo- darske organizacije pa dobro! prispevale sredstva, s katerimi bodo porušili starp stavbe, ki ne sodijo več v mesto. Tako ho ostal Beograd še naorej tako lep, kot je bil med konferenco. — A — EDVARD KARDELJ OBISKAL VELESEJEM Včeraj je obiskal zagrebški ve- lesejem podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Wvard Kardelj s soprogo. Najprej si .le tov. Kar- delj og edal paviljon prehrambn? industrije, potem pa rajnovejše proizvode naše industrije montaž- nih hiš ter izdelke, ki so name- njeni turizmu. Nato je podpred- sednik ZFS obiskal razstavo ko- mercialnega turizma, sejem us- nja in obutve ter razstave teksti- la, tekstilne konfekcije in pohi- štva. strojegradnje in paviljone ZDA, Ukrajine ter Italije. Organizirani tudi delavci in vaienci iz zasebnega V nedeljo 10. septembra 1961 ¡ je bila v Ptuju ustanovljena nova | smdikalna podružnica obrtnih de- lavcev in vajencev, ki so zapo- sleni pri zasebnih obrtnih moj- strih na območju občine Ptuj in šteje 115 novih članov sindikata. Na ustanovnem občnem zboru, ki je biJ v Delavskem klubu v Ptuju, je bilo prav praznično, kar je tudi razumljivo, saj bodo odslej tudi obrtni delavci in va- jenci združeni v svoji sindikalni podružnici. V referatu in v razprari so bile začrtane naloge in sprejet delov- ni program sindikalne podružnice, izvoljen izvršni odbor in nadzorni odbor. Sprejet je bil sklep, da se bo sindikalna podružnica imenovala: Sindikalna podružnica obrtnih de- lavcev Ptuj in bo sestavljena iz petih samostojnih sindikalnih grup; za kovinsko stroko, lesno stroko, sljkopleskarsko in lončar- sko-pečarsko stroko, brivsko-fri- zersko stroko in oblačilne ter ostale stroke. Ustanovni občni zbor je sprejel naslednji delovni program nove sindikalne podruž- nice: Včlanili bodo vse obrtne delav- ce in vajence, ki so zaposleni pri zasebnih obrtnih mojstrih v sin- dikat obrtnih delavcev. Nenehno bodo skrbeli za izboljšanje živ- ljenjskih in delovnih p>ogojev obrtnih delavcev. Na.jodločneje se bodo borili za pravilne odnose v obrtnih delavnicah, da bodo moj- stri imeli pravilne tovariške od- nose do delavcev in vajencev, saj se v marsikateri delavTuci vlada- jo zelo nezdravi odnosi do delav- cev in vajencev. Nenehno se bodo borili za spoštovanje in dosledno izvajanje pravic, ki so zajamčene delavcem m vajencem z zakonom o delovnih razmerjih in s kolek- tivno pogodbo. Posvetili bodo vso skrb splošnemu. strokvnemu, I idejno političnemu in družbeno' ekonomskemu izobraževanju obrt- j nih delavcev. j Sindikalno jx)družnica bo prou- dobno. Skrbela bo da bodo člani sindikalne podružnice aktivno so- delovali v delu organizacij SZDL m v društvih. Sindikana fxïdruznica bo orga- nizirala za svoje člane redna pre- aavanja z raznih področij m tako skrbela za idejno politično in družbeno ekonomsko razgledanost svojih članov. V prihodnjem letu bo sindikalna podružnica ob prvi obletnici svo- čevala stanje osebnih dohodkov delavcev v posameznih strokah, se borila za najpravičnejša načela nagrajevanja in bo skupaj z občin- skim .sindikalnim svetom in obrt- no zbornico postavljala najpravič- nejša merila nagrajevanja, poseb- no pozornost pa bo veljala pri- hodnjemu sklepanju kolektivnih pogodb. Sindikalno organizacija bo reševala vse pereče probleme, ki se bodo kjer koli pojavili in bo skrbela za slehernega obrtnega delavca in vajenca, ki živi in dela v obrtnih delavnicah obrtnih moj- strov zasebnega sektorja. Skrbela bo za kulturno prosvetno življe- nje svojih članov, razvijala šport, ornanizirala zdravo zabavo in raz- vedrilo, izlete, letni oddih in po- jega obstoja oraanizirala razstavo izdelkov obrtnih delavcev občine Ptuj v Ptuju, nadalje revijo pri- česk in modno revijo. V zvezi s tem bo formiran pripravljalni od- bor. ki ho pričel s takoj.šnjimi pripravami za razstave. Obrtni de- lavci pa se hodo pričeli priprav- ljati na izdelovanje izdelkov, kajti v.saka stroka želi prikazati čim več. Sindikalna podružnica bo obi- skala eno izmed tovarn, da se bodo člani seznanili z organiza- cijo proizvodnje v tovarni, siste- mom nagrajevanja in delavskim samoupravljanjem. Ustanovni občni zbor je v svoj program dela sprejel še vrsto drugih nalog s posebnim povdar- kom. da bo sindikalna podružnica skrbela za slehernega delavca in vajenca, pomagala mu ho reševat; probleme, delavcem in vajencem bo om.ogočila delovne in življenj- ske pogoje, da se bodo počutili enako srečn, in zadovoljni ter enakopravni ter svobodni, kot ostal' člani naše socialistične družbe. ¡ V izvršni odbor sindikalne po- družnice so bili izvoljeni: Kolar Fcmislav, slikopleskar; Kramber- ger Vili, slikopleskar; Štumberger Stanko, lončar in pečar; Vajsba- her Ivan, mizar; Kelenc Martin, kolar; Sok Ivan, kolar; Valenko Slavko, brivec; Petek Vera. frizer- ka; Kosi Stanko, fotograf; Selin- sek .Jože, krojač; Svenšek Angela, fotograf; Kostanjevec Albin, kle- par in Arnuš Janez, mehanik. Po ustanovnem občnem zboru so si člani kolektivno ogledali muzej na gradu. Novi sindikalni podnižnici želimo obilo uspehov pri delu, da bodo uspešno izvrši- li vse naloge, ki so jih sprejeli v svoj delovni program. F. B. Novi čfani sindikata Pisnno Hruščeva a m e ri š k i m bralcem Sew York. 14. sept. (Tanjug). V »Pismu ameriškim bralcem« sovjetski premier Hruščev po- udarja, da je Sovjetska zveza odločno sklenila, da ne bo več zavlačevala s podpisom mirov- ne pogodbe z Nemčijo. Pismo premiera Hruščeva je pravzaprav brošura, ki so jo ob- javili v New Yorku, in v kateri so osnovna stališča ZSSR o nem- škem vprašanju. Premier Hruščev poudarja, da bo rešitev nemškega vprašanja odprla pot za plodna in uspešna pogajanja za rešitev problema razorožitve, ki je bistveni pro- blem današnjega sveta. Rešitev problema razorožitve, pravi Hru- ščev v svojem pismu Američa- nom, bo pomenila hkrati tudi konec jedrskih poskusov, zaradi katerih je človeštvo tako zaskrb- ljeno Ob koncu pisma pravi pred- sednik vlade ZSSR: Podpišimo mirovno pogodbo, da.jmo zahod- nemu Berlinu status svobodne- ga mesta in vse potrebne garan- cije. Pripravljeni smo pristati na to, da vsebujejo te garancije tudi prisotnost čet ZDA, Brita- nije in Francije v zahodnem Berlinu. Toda te čete morajo biti številčno majhne, v bistvu sim- bolične, ker večje enote ni.so po- trebne za garancijo statusa svo- bodnega mesta- V pismu je premier Hruščev tudi navedel zgodovino nemške- ga problema in stališča obeh strani v povojni politiki. PREDSEDNIK TITO NA BRIONIH Predsednik reipublike Josip Broz Tito зе včeraj s soprogo prispe, na Brione, kjer bo prebil neka; časa na oddihu. Potoval je skozi Reko in Opatijo, kjer so ga pri- srčno pozdranli številni orebival- ci in predsta^mki ljudske oblasti. Beograjska konferenca пегаг- vrščenih dežel je še vedno v sre- dišču pozornosti, kajti sedaj se že kažejo prvi uspehi petdnev-- nega zborovanja šefov držav, ki so v svojih govorih opozarjali na nevarnost za mir. Prve posledice konference so vidne vsekakor v svetovni jav- nosti. ki je deklaracijo sprejela kot svetel žarek na obzorju sve- tovne nevarnosti. Številni naj- uglednejši politiki so začeli opo- zarjati, da je politika neraz- vrščenih tisti nov element v sve- tovni politiki, na katerega mo- ramo računati in to predvsem zaradi zdrave moralne moči, ki je ugotovila, da je vsako reše- vanje sporov zgolj na blokovski osnovi obsojeno na smrt. Moralnega vpliva nevezanih držav se zavedata oba bloka in zato ni izključeno, da so zadnji govori Nikite Hruščeva po- mirljivi prav zaradi moralne moči, ki so jo pokazale nevezane dežele. Podobno popuščanje je opaziti tudi na Zahodu. V obeh primerih gre le za proces, ki bo viden šele čez mesece. Vpliv beograjske konference vidimo tudi po ogorčenih na- padih reakcionarnih sil na od- poslance miru. Poslužujejo se vseh mogočih trditev o kompro- misih, nesporazumih, negativnih in pozitivnih vlogah posameznih državnikov in podobno. Vse to dokazovanje nam priča, da se te sile, ki Nagovarjajo imperializem in preko njega kolonializem ter blokovska nasprotja, zavedajo, da se poraja na svetu sila, ki sicer nima orožja, niti industrije, zato pa ima moralno moč. Da se te moralne moči zavedajo, so izpri- čali v svojem predlogu, da bi vsem deželam, ki so sodelovale na beograjski konferenci, usta- vili gospodarsko pomoč. To je prav tisto, o čemer je konferenca govorila — vmešavanje v notra- nje zadeve, kupovanje politične pripadnosti s pomočjo dolarjev in podobno. Te sile zamerijo konferenci, da je obsodila imperializem, kolo- nializem, tuja vojaška oporišča in blokovska nasprotja na ideološki osnovi. Vse te napake imajo predvsem zahodne sile, kajti lonialisti so bili kapitalisti na Zahodu. Nevezanim državam za- merijo, da so bolj napadli zaho- dni, kot vzhodni sistem. Pozitivna in negativna reakcija na konferenco kaže, da morajo računati na tisto zdravo silo, ki hoče z golimi rokami ohraniti človeštvu mir. Tudi številni drugi dogodki ka- žejo, da so nastopila prva zna- menja popuščanja.. Na Zahodu se pripravljajo na pogajanja o Berlinu. V neuradnih krogih so začeli govoriti o razorožitvi sre- dnje Evrope. S tem bi odvzeli vojaško moč Zahodni Nemčiji, zadovoljili Sovjetsko zvezo in uredili evropski problem. To so zaenkrat domneve, kaže pa, da bodo letos rešili vprašanje Ber- lina, ne da bi morali za to izstre- liti atomsko bombo. V Braziliji, kjer je kazalo, da bo zmagala reakcija, so se prav- tako odločili za kompromis. Vsem je jasno, da je Brazilija le del ameriškega načrta, s katerim naj bi dokončno uničili Kubo in vsa tista gibanja, ki bi lahko Ameri- čanom povzročila na tej celini nevšečnosti. Kompromis v Bra- ziliji bo neposredno ofenzivo za- vrl, napredna gibanja pa se bodo pravtako začela odločneje zbirati, da bi preprečila najhujše. Tudi v Bizerti je prišlo dó ta- ljenja ledu. Tunieka in francoska, vlada sta ž« navezale stike, da bi najprej uredile nekaj osnovnih vprašanj, preden bi pristopile k pogajanjem o evakuaciji Bizerte. Alžirski problem je ostal š« vedno odprt, toda vzrok za to moramo iskati v sami Franciji, kjer pravkar vodijo bitko proti dobro organizirani vojaški orga- nizacji. S tem, da atentat na de Gaulla ni uspel, je tajna orga- nizacija doživela precejšen poraz, saj se je razkrinkala. Ko bodo opravili z reakcijo, bodo brzda navezali stike s sedanjo alžirsko vlado. Na A vali: 200 m visok televizijski stolp Na Avali so začeli montirati 200 m vi&nk televizijski stolp, prvega te vrste v Jugoslaviji. Ra- čunajo, da ho postavljen do 1. septembra 10ß2. leta. To pomeni, da bo Beograd že prihodnje leto dobil svoj »Eilflov stolp«, ki be postal turistična atrakcija, hkra- ti pa bo služil za televizijske i« PTT zveze. Sredstva za gradnjo stolpa sta prisipevali skupnost PTT in RTV Beograd. Novi zakon o urbanistični inšpekciji Kaj razumemo poo urbanizmom Kadar je govora o urbanizmu se največkrat zgodj, da ima vsak o tem različne predstave. Če go- vorimo o urbanistični službi kot posebnem družbenem delovanju, je potrebno, da najprej obrazlo- žimo poglavitno vsebino te služ- be. Najprej je tu posebno po- membna ugotovitev, da gre za opravljanje javne službe, katere posebnost je v tem, da vskladi različne družbene koristi za bo- doča obdobja na zemeljskem pro- storu. Te koristi se lahko nana- šajo na ureditev obstoječega na- selja ali na nove površine, na katerih naj .че šele zida naselje. Urbanistična služba na_i s svoji- mi tehničnimi pomagali zagotovi za vsa družbena delovanja po- trebna zemljišča, naj zemljišča razvrsti za različne družbene namene s stališča njihove naj- boljše uporabe in kar najmanjših stroškov za graditev različnih objektov, komunikacij in komu- nalnih naprav, ki so potrebne za razne družbene namene, za tem pa naj poskrbi njihovo rra- vilno arhitektonsko in gradbeno ureditev. Med najbolj pomembne objekte na vasi je treba šteti stanovanjske hiše, katerih po- manjkanje je zaradi vojnih raz- mer in nagle industrijalizacije tudi pri nas še vedno med naj- bolj perečimi družbenimi proble- mi. Kadar govorimo o urbanizmu kot javni službi, moramo pou- dariti, da vstopa urbanistična služba v vsemi javnimi službami ki varujejo ožje koristi, v uprav- no — pravne odnošaje pri uprav- nih postopkih za določitev ožje lokacije in za izdajo gradbenega dovoljenja. Toda kadar obravnavamo urba- nizem kot posebno družbeno de- lovanje, ne smemo prezreti oko- liščine, da se urbanizem ne ustavlja na mejah upravnega de- lovanja in da ima ob stvarni re- alizaciji dalnosežne gospodarske, socialne, politične in družbene posledice. Naj npozorimo samo na številne lokacije stanovanj- skih hiš, ki sploh niso dosegljive z rednimi prometnimi sredstvi. Posledica takh lokacij je velika časovna izguba stanovalcev za prihod na delovna mesta in za odhod iz njih, kar seveda vpliva na storilnost dela in na večanje bolezni Pri tem ie trebs upošte- vati tudi. da so stanovalci od- maknjeni od vseh komunalnih in družbenih ustanov, ki so danes neločljivo povezane z življenjem vsakega človeka. Že v tem naj- enostavnejšem in najbolj vsak- danjem primeru so očitne škodlji- ve gospodarske, zdravstvene, kul- turne in politične posledice takih lokacij, Id konec koncev ne za- devajo samo stanovalcev in nji- hovih družin, ampak nujno pre- hajajo tudi na gospodarske in druge organizacije. Naravno je, da je takim organizacijam do tega, da se naselje ureja po urba- nističnih načelih, Dosedanja ureditev urbanistične službe v Sloveniji se je že pred leti čutila potreba; da se zaradi po- spešene stanovanjske izgradnje, gradnje objektov kapitalne iz- gradnje in širjenja vseh vrst prometnih objektov, čim smoter- neje izkoristijo razpoložljiva zemljišča, koncentrira gradnja v (Nadaljevanje na 2. strani) Ljutomer dobi novo so- dišče Ф v Ljutomeru so v teku pri- prave za gradnjo novega sodišča. V novi, nadstropni zgradbi bodo poleg sodišča, tožilstvo, zemljiška knjiga, kataster in drugi prostori. Novo sodišče bo predvidoma do zime i>cd streho, vseljivo pa bo v prihodnjem letu. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, DNE 15. SEPTEMBRA 1961 TRGO\/SKO PODJETJE OB SVOJI 10 LETNICI M»d kolektiv? v ptujski obči- ni, ki so interno proslavili ŽO- letnico vstaje in 10 letnico ob- stoja podjetja, se je uvrstilo tr- govsko podjstje »Panonija« Ptuj. Nedeljski dan so izrabili гв In- terno proslavo, sind kaitii ibor in delovno konferenco ce'jstnega ko- lektiva v dvorani Občinskega ljudskega odbora Ptuj, popoldne tega dne pa so pripravili v pa je ta kolektiv pr.pravil v grajski restavraciji družabno pri- reditev, na katero je prišlo sko- raj preveč ljudi. Na svečanost so pcvabli pred- sednico cbCinskega ljudskega odbcra Ptuj lov. Lojzke Slrcpni- kovo, sekretarja obč. komiteja ZKS Janka Vojrinca in predstav- nika podjetja »Izbira« :n »Mer- ktii«. Vsi povabljen» gostje so se udeležili njihove ¿.loveïnosti. Dvorana občinsKega ljudskega odbora Ptuj je bila skoraj pre- tesna, saj se je v njej zbral po- leg go3lov skoraj 500 članski ko- lektiv. Funkcionarji podjetja in gost- je so v svojih nagovorih zbranim poudarili pomen 20-letnice vstaje in 10-letnice obstoja ter uspeš- nega delovanja podjetja. Čestitali So 23 jubilantom, ki so že nad 10 let v p«djetju in so bili na- grajeni. Celotnemu kolektivu so ž€l«li, da bi dalje čuval prido- bitvi revolucije in da bi si še nadalje na področju trgovine pri- zadevali priti č'mbližje protroš- nikcm z izpolnjivapjem njihovih želja. Glede sedanjeoa stanja, .ckrbi, načrtov in perspektive .so v.si čla- ni kolektiva dcbro seznanjsnt. Obrnil sem se ob tem nj;hovem jub'leju na nekatere. Njihova po- jasnila in cdpovo» i dajr) s'ko pcdjstja. ki se» je že dobro uve- ljavilo. ki se še vedno razvija in ki se mu cbeta še. prav lepa bo- dočnost. ?,tcmko Terbuc. predsednik delnvsk^ga svetit »Pffnonlle«: »Novi sistem nagirajev^nja in decentralizacije delav.skena .samo- uoravijanjR omogočata vsakemu clan,'! našeoa kolektiva da, nepo- sredno sffleluje pri odločanju o najvažnejših nelonah podjetja, da vpliva na finančni uspeh, na naj- boljše onsoodarjpnje. da .sodeluje pri varčevanju r materialom in stroški. S tem vpliva na poveča- nje čistega dohodka in tudi пч novečanie o^^ehnlh dohodkov vseh članov kolektiva. Teoa SP naái í^ani kolektive dobro zavedajo ter sp t"h mor- n.''<;ti in pravic tndj ог>>111гијејо. Težko je reči. koliko vsega je že podjetje ukrenilo na pobudo sa- mih članov, koliko na pobudo fo- rumov in na podlagi zakona. Pov.sod se pač čuti. da člani ko- lektiva vedno iščejo nove cblike ZH boljše gospodarjenje. Reči moram, da pravilni tovari- ški odniosi v podjetju veliko pri- ponmrejo, da se napake hitreje in učinkoviteje odpravi,jajo in da se delavsko upravljanje utrjuje in poglablja ter da dosega ko- lektiv zaželjene uspehe«. Martin Klemenčič, direktor podjetja: »Našemu kolektivu dolgujem vso zahvalo za njegovo požrtvovalno delo in sodelovanje z up.avo, po- sebno zahvalo pa dolgujem vsem jubilantom po 10-letnem služ- bovanju na enem delovnem me- stu ter tem članom kolektiva, ki so nas zapustili zaradi upokojitve. Če se ozrem nazaj na čas rasti našega podjetja, moram reči, da se je naše podjetje s 45 poslo- valnicami in 4 skladišči in s 300 člani kolektiva zelo hitro razvilo deloma glede na za to obstoječe družbene pogoje, v veKki meri pa tudi zato, ker je celotni ko- lektiv krepko prijel za delo in se že od sam'^ga začetka lotil do- brega gospodarjenja, bolj v za- dovoljstvo potrošnikov kot v ko- rist same širitve podjetja. Storili smo vse, kar .че je ob danih mož- nostih dalo storiti, da bi bih naši lokali sodobne je urejeni, da bi imeli potrošniki čim boljšo izbiro in da bi astali pri čimnižjih stroških. Uf) dosedanjem elanu pndjetjrt nem prepričan, da bo tudi ob no- vih pogojih gospodarjenja mogo- če uresničiti načrte o ureditvi v.teh poslovalnic, u povećanju kapacitet skladišč in o ustano- vitvi samopostrežne trgovine i> Ptuju.» Mara Veriič, sekretar organizacije ZKS v podjetju: »Politična vzgoja našega član- [ stva v organiza-^iji ZKS ter d¡ sindikalni in nvadinski organiza-, dfi pa tudi v ostalih društvih se ka:e na zavestnem sodelovanju članstvo z de'avskim svetom, upravnim odborom ter direktor- jem, na tovariških odnosih v podjetju ter v pravilnem odnosu do vseh jorumov v občini in dru- god, s katerimi ima podjetje poslovne stike. Kjerkoli so v teku akcijs, tam uPanonije» in njene- ga kolektiva ne manjka^ pa najsi bo to v delovni akciji, na izletih, zborovanjih itd. Vrhunskih uspehov sicer ni mogoče doseči, ker kolektiv ni strnjen, ampak je razdrobljen poj poslovalnicah. V takih kolektivih' najlaže obveščajo z lastnimi bil- teni, ki pa ga še kolektiv nima, čeprav ga že ima v načrtu. 2iv kontakt, živa beseda ima pri nas predno.st. Kadar se v.4i zberemo, si povemo v.se želje in pr'pombe, v kolikor niso bile izražene že prej v vsakdanjem kontaktu.« Hinko Levičnik, predsed- nik sindikalne organiza- cije in komercialni direktor: »Najvažnejša skrb in delo na- še organizacije je bila v letoš- njem letu priprava na cimboljie uveljavljanje novega gospodar- skega stistema. Z izdelavo pra- vil podjetja, pravilnika o delitvi čistega dohodka in osebnih do- hodkov, je bilo ogromno dela, razprav, razgovorov in študij. Končno so vsi pravilniki v končni fazi in s 1. oktobrom bomo lahko začeli uveljavljati nov gospodar- ski sistem ter deliti čisti in oseb- ni dohodek po novih pravilnikih. Decentralizacija delavskega sa- moupravljanja je v našem ko- lektivu izvršena z osvojitvijo 50 obračunskih mest po delovnih enotah, ki same ustvarjajo do- hodek in ga tudi samostojno ■obračunavajo. Te delovne enote' bodo združene v б ekonom.skihj enotah po strokah in bodo imele ^ svoje obratne delavske svete ter sindikalne pododbore. Nov sistem nagrajevanja in de- centralizacija delavskega samo- upravljanja sta zagotovila pod- jetju, da bo vsak član kolektiva prav aktivno odločal o vaznejiiih vprašanjih podjetja.« Anica Kukovič, poslovod- ja steklarne v Ptuju »Modernizacija trgovine, naba- va sodobne opreme in prevoznih sredstev so skrbi, ki jih bo po- trebno upoštevati v novem go- spodarskem sistemu v novi de- litvi dohodka. Zamujeno prejš- ; njih let bomo morali n bil leta 19.'5fi izdan zakon o uporabi zemljišča za gradbene namene. Na podlagi tega zakona so bili določeni gradbeni okoliši. Nadaljna kapitalna in stanovanj- ska graditev naj bi bila samo znòtra) teh okolišev, zunaj oko- liša pa le z izjemnim dovoljen- jem, ki ga izdajanje lokacij pri- stojni občinski upravni organ sme izdati .samo s soglasjem okrajnega sveta za urbanifpm. Zakon o uporabi zemljišča za gradbene namene je sicer pri- , lično zavrl takozvane divje grad- ; nje, t. j. gradnje jzven okoliša! brez dovoljenja, ni pa mogel — . kot to dokazujejo podatki o iz- | danih lokacijah tudj v naši obči- ni — zavreti zidanja zunaj gradbenih okolišev, ker so se iz- dajala izjemna dovoljenja v ta!<šnem obsegu, da niso več iz- jemna v smislu zakona. V letu 1960 je bilo namreč v občini Ptuj i od 214 zaprošenih lokacij kar | 35».« zunaj gradbenih okolišev. j Nadzorstvo nad izvrševanjem i predpisov o uporabi zemljišč za ! gtadbene namene je Izvajala ■ doslej gradbena inšpekgjja. Ven- dar ta inšpekcija zaradi svojih obsežnih nalog t»»j nalogi ni mogla posvetiti potrebne pozor- nosti. Da se prepreči nesmoterno za- zidavanje in da se vpelje učinko- vitost strokovno urbanističnega nadzorstva, je Skupščina Ljudske republike Sloveni.je na svojem za- sedanju dne 26. junija 1961 spre- jela Zakon o urbanistični inšpek- ciji (Ur. 1. LRS-18 Rl),_ s katerim je predvidela tozadevne ukrepe. Ta zakon je zñPel veljati 1. sep- tembra 1961. Glavne določbe novega zakona UVEDBA URBANISTIČNE INŠPEKCIJE Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov o urbanističnih pro- jektih in o »jporabi zemljišč za gradbene namene prena.ša zakon od gradbene inšpekcije na novo uvedeno urbanistično inšpekcijo. Urbanistična inšpekcija se orga- nizira samo pri republiki in pri okrajih, ne pa tudi pri občinah. Urbanistična inšpekcija oprav- lja te-le naloge: — nadzoruje izvrševanje za- kona o uporabi zemljišča za gradbene namene in zakona o urbanističnih projektih; _ nadzoruje, ali je bila izda- na za gradnjo odločba o določitvi lokacije oziroma izjemno do- voljenje, če loži zemljišče izven gradbenega okoliša ter, ali se gradi ob pogojih, ki so določeni v odločbi oziroma v izjemnem dovoljenju in odreja ustrezne ukrepe; — daje pripombe k odločbam o določitvi 'lokaci,ie za gradbene objekte v gradbenem okolišu; — sodeluje pri obravnavah za določitev lokacije za gradbehe objekte 1er za revizijo investi- cijskih programov, idejnih in glavnih projektov; — daje za urbanizenii pristoj- nim orgánom občinskih ljudskih odborov strokovno pomoč pri re- .eevanju urbanističnih vprašanj, predloge za pospešitev izdelave urbanističnih projektov ter pred- loge za začasno določitev ele- mentov urbanističnega programa; — sodeluje pri izdelavi urba- nističnih piojektov; — opozarja prizadete organe in organizacije na potrebo po za- varovanju posameznih zemljišč ali pokrajinskih predelov oziro- ma na potrebo, da se po.samezno zemljšče, pokrajinski predel, gradbeni objekt ali naravna zna- menitost razglasi za kulturni spomenik oziroma naravno zna- menitost po predpisih o varstvu kulturnih spomenikov in varstvu prirode; — opravlja druge naloge po posebnih predpisih. x Okrajna urbanistična inšpekcija mora občasno, najmanj pa enkrat letno obvestiti občinske ljudske odbore o svojih ugotovitvah v zvezi z izvajanjem predpisov o uporabi zemljišč za gradbene na- mene in o urbanističnih pro- jektih. KDO IZDAJA DOVOLJENJA ZA LOKACIJE a) V gradbenem okolišu Odločbe o lokaciji v gradbenem okoMšu izdajajo občinski upravni organi, pri-stojnl, /л urbani.stične zadeve. Toda dokler ne bodo sprejeti ureditveni načrtj za zi- danje v gradbenih okoliših, mora poslati občinski organ vsako odločbo o lokaciji pred- hodno okrajni urbanistični in- špekciji v iz.javo. Urbanistične inšpekcija lahko poda k lokaciji pripombe. V tem primeru mora občinski organ izdati odirtčbo o lokaciji v skladu z danimi pri- pombami. b) Izven gradbenega okoliša; Izjemno dovoljenje za uporabo zemljišča za gradbene namene izven gradbenega okoliša izda za urbanizem pristojen upravni organ okrajnega ljudskega odbo- ra s poprejšnjim soglasjem re- publiškega urbanističnega in- spektorata. Iz tega je razvidno, da prena- ša zakon izdajo izjemnih do- voljenj na okrajne Ij^idske odbo- re in republiški urbanistični inšpektorat. Ta prenos pristoj- nosti kaže na to, da se bodo v bodoče Izdajala izjemna do- voljenja pod zelo strogimi pogoji res le v izjemnih primerih. Ravno zaiadi tega bodo morali občinski ljudski odbori čimprej izdelati za posamezne kfaje urba- nistične programe in ureditvene načrte, s katerimi bodo določena zemljišča z« gradnjo znotraj gradbenih okolišev. SANKCIJE ZA KRŠITEV PREDPISOV Zakon predvideva ostre sankci- je zoper kršilce navedenih do- ločb. Tako določa zakon, da se kaznuje z denarno kaznijo od 100.000 do 2,000.000 din za go- spodarski prestopek gospodarska ali druga ofganizacija. ki kot investitor ali izvajalec: 1. zAčne z gradbenlrtii deli brez odločbe o določitvi lokaci.je ozi- roma brez izjemnega dovoljenja za gradnjo na zemljišču izven gradbenega okoliša ali gradi v nasprotju s to odločbo oziroma z izjemnim dovoljenjem; 2. kljub odredbi pristojnega organe urbanistične inšpekci:'e ne odpravi v določenem roku ugotovljenih pomanjkljivosti; (Nadaljevanje na 3. strani) Leto,4nji pride- 'ek sadja je obi- len, lep in zdrav. Dovolj ga bo za potrošnike in tu- di za industrij- sko predelavo. PTUJ, DNE 15 SEPTEMBRA 1961 PTUJSKI TEDNIK stran 3 Milko Goršič petdesetletnik Te dni je praznoval petdeset- letnico svojega plodnega živ- ljenja Milko Gk)ršič. Rodil se je 13. septembra 1911 v Središču pri Ptuju. Realko je končal v Mariboru. Nekaj vpliva na njegovo zelo zgodnjo progresivno usmeritev je prav gotovo imela stavka mari- borskih srednješolcev proti Pašič-| Pribičevemu režimu, 15. marca j 1925. leta. Pobudo za to stavko, je namreč dal skojevski aktiv na realki. Po maturi se je vpisal na elektrotehnični oddelek Tehnične! fakultete ljubljanske univerze, j kjer se je aktivno udejstvoval v I naprednem študentovskem gi- j banju. Partija ga je zadolžila zi vedenjem Pokrajinske partijske! tehnike. To Centralno tehniko je uspešno vodil do 5. aprila 1933, ko so ga aretirali in obsodili na 3 leta robije v Sremski Mitrovi- ci. Zaradi revolucionarnega udej- stvovanja v zaporu so ga obso- , 24. septembra 1961 popoldne zopet na svidenje v Tržcu v želji, da bi bilo zopet enako prijetno in veselo! Za-novol.jen gost činskega komite.ja ZKS Janez Ko- stanjevec in članica občinskega sindikalnega sveta Štefka Grdiša. F. B. Prob emi zdravstvene zascite delavca v industri i človek prebije tret.iino svo.ie- ga dneva na delovnem mestu Jas- no je, da zapuščalo pogo.ii pod katerimi dela, globoke sledove na njegovi duševnosti in telesu. Po- leg delovnih poqo.ìev je še mnogo drugih vplivov kot družinske raz- mere, stanovanje, pitovanir na delo, alkohol, dodatina ohrcnieni- tev z dolom doma in nezadostna, neprimerna hrana. Vse to močno vpliva na življenj? posameznika. Raz ióne organizacije poskušajo urejevati tudi te probleme. Za- ščito delavca na delovnem mestu urejajo zakonsTDPŠnejŠP zavarovaM zdravje in ži\^enje delovnega c oveka, še ne moremo hiti zadovoljni s sedan.jim .sta- njem zdrpvsveno tpihnične za.ščite delavca .Število nesreč pri delu, .Število pokicnih obolenj je še vedno pogosto in povzroča mili- jarde izgub narodnena dohodka etno. Če k temu prištejemo Š3 ostale posledice kot so invailid- nost. prptroljene bolečine, težave zara.ii zm-injšane d-lozmožnocti m nujnosti n-ekvalif'kacijp. izan- ho za-s'užka itd., vidimo, da t^kn stanje ni .samo ekonomski d3Č na tudi zdravstveni, sori'^i'ni in psi- holo.ški problem, o ka+erem smo še v-se premalo obveščeni. Bolezni na delovnem mestu in na delu imenujemo poklicne — profesirnalne bo'ezni, nesrečne .slučaje, ki se zgodijo pri delu v obratu pa obratne nezgode. S temi vprašanji se bavi medicina dela. Nesrečen slučai Ugotovljeno je, da nesreče pri delu niso popolnoma slučajne kot hi površni opazovalec posamezn? nesreče mislil, pač pa imajo svo- je vzroke. Po/namo več vzirokov. zaradi katerih lahko nastane ne- sreča. Lahko se pojavijo posa- mič. lahko pa se pojavi več takih vzrokov istoča.sno na istem mestu. Tu ne govorimo o krivdi in kriv- ci, temveč bolj o pogo.}ih. ki so lahko vzrok nesreče. Čim zasle- dimo gotove vzroke nezgcd. jih več ne moramo smatrati za ne- srečne -slučaje. Lahko jih .siste- matično, plansko preprečujemo. Najiprej nam moia biti jasen vzrck nesrečsf Nekoč so obrazlo- žili nesrečo zdravniki, ki so ob- ravnavi i ppškodovanca. ТаЧешЈ ¿(éravmk'j je -biio važno samo, kako le nasTala poškodba, in se še danes pogoíto zam^^njuje ne- posredni vzrok poškodbe s p"a- vim vzrokom nes:-eče. V bistvu p-i to še zdaleč ni isto. Če je po- ¿kMba nasta:? zaredi »padca predmeta« ali »palca delavca«, ali »eipsplozi.T? kotla«, še s tem ni pojasnjeno kaj ip povzroči o eksplozijo a'i n^ie?. Navedpn je vzrok po.šk'^dbe Zakaj pa je do tega prišlo — zar-di spolzkih ta! ali .slabo razsvet'j-^nena pre- hoda ali Dreutrujencfsti itd,, a'i pa tudi za-adi de'ovanja več vzro- kov i-ti^česno, to le "otem vzrok nesreče. Š? en orimer: delavcu je odrezalo prste na roki, ker jih je znrabil stroj, tj .je vzrok po- škodbe. toda zakai ga je zgrabil stroj, ker ni hil zaščiten, ker je bil na tem stroju nov^inec i^d,, to pa 1*9 nravd vzrok nesreče in to tli .slučaj. Vzroke nezgod d='imo v dve ski'pini: v takozvane zvnanje, po- sredne vzroke (poman.j(kjivosti na strojih in na delc'višču. neprimer- na ra Z.S vet I java, nedovoljna teh- nična zaščita, slaba orgm'zacija dela, zastareli .stroji itd.) in v no- tranje neposredne vzroke (oseb- ne lastnosti posam zneqa delav- ca, nezadostna poklicna izobrazba, presaba prilaqo.jenost delu pre- malo izkuš'^nj na tem delovnem mestu), te'e-na аМ "duševna po- man'kiji vost, alkoholizem, dušev- na t-«n'itria zavzí'tost (družinske '•k'-hi) nPtnvaH^Vi o^ooci v n'^d- ietju, kršenje delovne discipline rr^Fiitnijpn-.st itd.) So- posamezni delaivci in tudi skunino, ki so jim nezqr>d-« tr^li n-gosto Dripofijn '^rnt 'i-niirri ПЧ р.пдк<^'>1 dolo-rrií^^i mestu, Da se zmanj.tati števiio nezgod z vplivom na eno in dru- go .skupinn vzrokov, če .=o n^m znani. Posebno so izpostavljeni nezgodam novinci, prej km;čki delavci, ki jih vk juču je v tovar- niško delo pospešena industriali- zaci.ia zeml.ie Ti nimajo delavskih izkušenj. Ne morejo se naenkrat prilagoditi hitrosti in natančnosti dela stroja. Dodatno so še obre- menjeni z neurej;nimi življenj- skimi pcgoji: .stanujejo da eč, vsakodnevno potujejo, nimajo rrirn'--n'^ hrane, ooravliaio še d^i- datno delo na svoji zeml.ji itd. V mnogih primerih si poskuša tak delavec pomagati iz težew z me- njanjem zaposlitve, zato je med temi kadri velika fluktuaci.ja (do- tekanje in odtekanje delovne si'e). Težave za posameznika ne posta- nejo manjše, ker se pač v krat- kem času ne more nikjer prilago- diti. Pri stalnr-m menjanju dela nikjer ne pridobi dovolj izkušenj, da bi bilo njegovo delo dovolj varno. Taki de'avci tudi pogoste- je obolevajo z3 nepoklicnimi obo- lenji, ker se prehladijo na poti r službo, zaradi neredne in ne- nrimeme hrane itd. Drugi oboli- jo kljub t; mu. da si poiščejo sta- novanje v bižini de'ovnega me- sta, ker niso dovolj vajeni mest- nega in tovarniškega hru^pa, za- dimljen3ga. pokvarjenega zraka industrijskih centrov itd. To niso samo naše specifične (eža.ve Tek proces so prćbolele tudi druge, danes nao-edne in- dustrijske zemlje. Tudi tam je bilo mnogo nezgod pri delu in н-11-.ih lo^av ç k-pt-.-i-^- > nq- vadno vezan vsak korak napred- ka. Naprednejše zemlje si poma- gajo iz teh težav z uvajanjem novih sodcbne.j.ših metod dela in strojev, in kar je na.juspešneiše, z intenzivnejšim šolanjem delav- cev. Vse t; metode se uporablja- jo tudi pri nas. Ra^zmah šolanja je prav v zadnjem letu velik. Izo- braževanje se samo ne propagira, ampak so se ljudje na vseh pod- ročjih zagrizli z neverjetno vstraj- ncstjo in požrtvova'nostjo v izpo- po'riP-anje svojega znanja, zave- dajoč s9. da je to ^ina pot za reševanje lastnih Lezaiv in pot k boljšim uspeh-^m «-kunnosti. Dr. Nada Pavličev Zdravniški pregledi v ZD Ptuj Novi zakon o urbanistični inšpekciji (Nadaljevanje z 2. strani) 3. kljub odredbi pristojnega organa urbanistične in.špekcije ne ustaV] začete gradnje. Obenem z gospodarsko oziroma drugo organizacijo -se za navede- na dejanja kaznuje tudi odgo- vorna o.seba z denarno kaznijo od 10.000 do 100.000 dinarjev. Zasebnik, ki stori navedena de- janja, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 20.000 di- narjev, ce .stori to dejanje za- radi materialnih koristi pa se kaznuje do 300 000 dinarjev. Če se začne gradnja brez od- ločbe o lokaciji oziroma brez| izjemnega dovoljenja za gradnjo] na zemljišču izven gradbenega okoliša ali če .se izvaja v nasprot- .ju s pogoji, določenimi v odločbi o lokaciji oziroma v izjemnem dovoljenju, lahko pristojni organ urbanistične inšpekcije: 1. odredi, da se v določenem roku ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo in da se gradnja na- daljuje ob pogojih odločbe o lo- kaciji oziroma iz,jemnega do- voljenja; 2 odredi, da se gradnja ustavi, dokler si investitor ne izposluje odločbe o lokaciji oziroma iz- jemnega dovoljenja. Če se pomanjkljivosti ne dajo odpraviti in če iz gospodarskih in drugih razlogov dokončani ali začeti objekt ne sme ostati, mora odrediti organ urbanistične inšpekcije odstranitev objekta ali dela objekta na stroške investi- torja. Ker bo urbanistična inšpekcija strožje nadzorovala gradnjo raz- nih objektov, ne bo redek pri- mer, da bodo t"azne črnogradnje porušene, kar je bil doslej bolj redek primer. Zato je prav, da se z določbami novega zakona ^ seznani najširši krog prebival- stva, da ne bi radi nepoznavanja predpisov utrpeli velike materi- alne škode. M. V, Stron 4 PTUJSKI TEDNIK МГЈ, DNE 15, SEPTEMBRA 1961 IZ0&ra2€Yân|€ Y УНОШдГСШ dO$l€| in v bodoče Dne 25. avgusta t. t. je »Ptuj- sk tednik« objavil članek o delu Mladinske organizacije v Vito- inarcih, ki navaja med drugim, da je mladina na svojih sestankih že večkrat izrazila željo, naj bj tudi Vitomarce včasih obiskal potujoči kino. Mlad na bi se tudi rada ude- ležila raznih predavanj. Delavska univerza Ptuj smatra, da je potrebno pojasniti v zvez' s člankom sledeče: Vitomarci so eden izmed 24 izo- braževaln'h centrov občine Ptuj. V vodstvu izobraževalnega centra so iz krajevnih organizacij in društev 'izvoljeni trjje člani. Pred- sedstvo je poverjeno tov. Toš Mariji. Naloga vodstva je koordi- nacija vsega izobraževalnega dela v centru. Mladina v vodstvu ni dobila svojega mesta, da pa bi se vključila v izobraževalno udej- stvovanje, je upravnica DU ob s- kala mladino na njihovem prvem sestanku. Izobraževalni program, ki naj bi ga za Vitomarci izva- jala DU, je obsegal nekaj rednih predavanj za obdobje od novem- bra do aprila, vmes je bilo v pro- gramu nekaj priložnostn h filmov, medtem ko je bil na željo Vito- marčanov program od aprila do decem.bra t. 1. redna, časovno toč- no določena filmska predvajanja. Pri izvajanju izobraževalnega programa se je pokazalo, da ni bilo zadostne povezave vodstva izobraževalnega centra s terenom. Zlasti obveščanje ni blo zadovo- ljivo. To se je najbolj pokazalo pri organizacijii filmskih predva- janj, V mesecu maju so še bile predstave točno po programu in tudi obsk je bil prav dober. Iz neznanih vzrokov pa je bil obisk pozneje vedno slabši. 25. junija bj moralo b ti po rednem programu filmsko predvajanje. Upravnica DU je takrat obiskala Vitomarce, d£ bi se prepričala, kako se odvi» ja ta oblika izobraževanja v kra- ju. Ugotovila pa je, da sploh nih- če ne ve, da b naj bilo kakšno predvajanje. Nikjer tudi ni videla nobenega plakata. Da bi se izo- gnla nadaljnim nepotrebnim LAHKO JE TATOVOM SLIK Prfd dnevi reporter pariške- ga ilu~t'Vir8nepa lista »Paris Match« dokazal, kako slabo čuvajo dragocene sike v Louvru in kako lihko j? tatovom te slike ukra.5ti. Mêd^em ko je »pajdaš« v neki so- sedni dvoram s kričečim dojenč- kom pritegnil pozornost paznikov, je reporter ))ukr•зd•^l« znamenito Gaugninovo 'iko »Bretonska cer- kev v snegu« iz impresionistične- ga cdds'.ka v Louvru. Skozi okno je da'1 sliko ntkemu drugemu so- dèlsvc'j »Pc'ris Match3«, ki .je po- tem s svo,-..m »p'.enom« pri be em dnevu nemoteno odšel. Vse faze »t?'ivine« so fotoprafirgli. stroškom, je DU prenehala s filmskimi predvajanji v tem kra- ju. K navedenem pojasnilu še sle- deče: Prebivalci iz Vitomarc, zlasti mladina, so pokazali vedno živo zanimanje za vse vrste izobraže- valne dejavnosti, zato treba okre- piti za nadaljnje obdobje vodstvo izobraževalnega centra in bo mo- rala naiti v njem svoje mesto tu- di m'ad na. Vodstva izobraževalnih centrov so prejela od DU Puj plan dela za izobraževalno obdobje 1961 62 .s prošnjo, da bi ne podlagi izdelali svoje programe. V njih bi naj iz- razili vse svoje potrebe in želje, tako da bodo ti programi služili kot najboljša osnova za sestavo izobraževalnega načrta DU. Ta si bo prizadevala uresničiti ta na- črt po svoji najboljši zmogljivo- .sti. Rok z-a dostavo programov je do 1. oktobra. Zakladna najdba rimskega denarja v Novem naselju Dne 1. 8. 1961 so uslužbenci Mestnega muzeja v Ptuju izvede- li, da je bilo pri gradnji v No- vem naselju ob Grajeni najdeno večje število novcev. Po krajšem poizvedovanju sta kustos B. Pere in preparetor J. Gojkovič mogla zbrati večji del ali skoro celotno najdbo, vendar moramo tu spet z obžalovanjem ugotoviti, da nerazumevanje in napačne predstave o vrednosti take zgodovinske najdbe mnogo škodijo pravi zgodovinski vred- nosti najdbe in tudj najditelju. Če najdba namreč ni takoj pri- javljena muzeju ko. .strokovne- mu telesu, ki skrbi tudi za spo- meniško varstvo, po navadi ni mogoče zbrati več vseh najd'šč- nih podatkov, ki pa so izredno važni. Za starost najdbe je važna pri določanju med drugim že celo n. pr. barva zemlje, ki je najdba v njej ležala. Vsega tega pozneje ni več mogoče ugotav- ljati. Najdba na ta način kaj dosti zgubi na svoji vrednosti. Najditelj pa z napačnim ravnan- jem škodi tudi sebi. Ne glede na to, da krši zakonske predpise, ki za zamolčanje najdbe določajo dokaj ostre kazni, se tudi višina nagrade, ki jo lahko pričaku.jc, zmanjša na najmanjšo vsoto ali se mu sploh odkloni. Zato cb novi najdbi ponavljamo: javljajte vse, tako neznatne posebnosti, ki jih pri zemeljskih delih opa- žate v zemlji v muzej, saj to ni težko. Novci, ki sc jih našli pri grad- nji so bili v lončku, ki je žal razbit. Sedaj vemo za 76 mede- ninastih in bakrenih novcev in en srebrnik. Najdba je torej vse- kakor zakladna. L^istnik jo je v času. ko še ni bilo hranilnic, kot del svojega premožen.je izročil v lončku zemlji, da ga čez nekaj časa na mestu, kjer ga je zako- j pal, spet izkoplje Kdo ve, kaj ga je doletelo, da denarja ni več iz-1 kopal; šele današnje dni so novci spet zagledali beli den. Ker so rimski novci pravi predniki današnjega denarja, no- sijo vedno na sprednji .strani sli- ko ali vsaj samo napis cesarja, ki jih je dal kovati, pa jim tako moremo določiti na leto točno čas nastanka. V naši zakladni najdbi je za- stopanih nekaj novcev iz konca 1. stol., velika večina, (okrog 60j pa jih sodi" v prvo polovico II. stol. Najdba je bila verjetno za- kopana nekje proti sredi «íoí. n. it., mogoče še za vlade cesar- p Hadrijana, kajti iz njegovih kovnic so najmlajši novci v najdbi. Naši kraji so tedaj živeli raz- meroma mirno življenje do- kajšnega blagostanja. La.?tnik to- rej najbrž denarja ni zakopal v strehu pred vojno ali nevarnost- jo sovražnega napadi, pač pa ga je le hotel spraviti na varno pred tatovi. Rekli smo, da je najdba dokaj skromno premoženje. Poglejmo. Povprečno je bil en srebrnik za- služek sezonskega delavca na dan, da si je mogel za to kupiti celodneven obrok kruha, malo zelenjave, olja, morda sira ali mesa in vina za žejo. Za mj- preprostejšo delovno obleko je potreboval že 10—20 .srebrnikov. Da mu je čevljar zakrpal pono- šene čevlje, ga je veljalo že dva srebrnika. V naši najdbi je en .sam srebrnik, če pa štejemo še vrednost medi bakra (i mede- ninasti novci so pomenili vred- nost enega srebrnika), ki je .'e v naši najdbi, zne.se vse IS,75 .sre- brnikov — denarjev. To pomeni torej ravno toliko dnevnih za- VREMENSKA NAPOVED IN LUNINE SPEMEMBE za čas od 16. do 23. sept. 1961. Prvi kra.jec bo dne 17. septem- 1 bra ob 21.24. Do 20. septembra še nestalno Vreme, nato zboljšanje in zopet rcipo. Dne 23. septembra ob 7.43 začne jes€n. KINO PTUJ Petek. 15. septembra — nemški barvni film »FRANČIŠKA«. Pred- stave v peterk ob 17.45 in ob 20. uri. Sobota, 16. in nedelja, 17. sep- tembra — ameriški barvni cine- maskopski fHm »POSEBEN SMEH- L.T.AJ«. Predstave oba dneva ob 15.30, 17.45 in ob 20. uri. Torek, 19. in sreda, 20 sep- tembra — domači barvni cine- mascooski film »BOLJŠE JE ZNA- TI«. Predstave oba dneve ob 15.30, 17.45 in 20. ud. Ceitrtek, 21. m petek, 22. sep- tembra — ameriški barvni cine- mascopski film »VIČIIA«. Pred- stave 21. sept, ob 15.30, 17.45 in 20. uri; 22. septembra cb 17.45 in 20. uri. KINO 0RM02 Sofc^a. 16 in nede ja. 17. sep- tembra — angleški barvni film »MOŽ ZA VSE«. Sreda, 20. in četrtfk, 21. sep- tembra — .iiu a os I oven ski film »DOBRI STARI PIANINO«. KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO Sobota, 16. septembra — iteli- jansko-frfncoski barvni dnema- scopski fivm »BEATRICA ČENČI«. Sreda. 20. septembra — nemški čmo-beli film »ROMAN GINE- KOLOGA«. KINO ZAVRČ Nedelja, 17. septembra — itali- .ianski barvni film »LEPE, VEN- DAR SIROMAŠNE«. služkov preprostejšega delavca ali vsoto, ki je bila potrebna za nabavo platnene srajce — delov- ne obleke. Vsi vemo, da je bilo na mestu današnjega Ptu.ja veliko mesto Poetovio v rimskem času. Mesto najdbe v Novem naselju ob Gra- jeni je že izven .strnjene mestne naselbine. Nekdanje raziskave so pokazale, da je šla čez območje Novega naselja na .sever proti Vurbergu cesta in ob njej- je stala večja kmetija. Morda je bil kak član družine te hiše lastnik naše najdbe, morda pa jo je pri- nesel tudi od drugod nekdo in jo ob cesti izven mesta zakopal. Nešteto nerešenih vprašanj se odpira ob taki najdbi, vsekakor pa pomeni kljub okrnjenosti obogatitev našega poznanja dav- ne preteklosti. I. M. Mednarodni strokovnjaki za arheologijo v Ptuju Dne 18. f, m. potuje skozi Ptuj skupina 50 strokovnjakov-arheo- logov iz raznih dežel, ki se poleg 20 domačih strokovnjakov ude- ležujejo v naši državi sestanka mednarodne komisije za limes- komisije za proučevanje sistema rimskih obmejnih utrdb. Sestanek jé v Jugoslaviji pod pokrovitelj- stvom nai e oblasti. Prvi dan dela komisija v Šempetru in Celju, drugi dan obišče Ptuj, kot eno najvažnejših arheoloških najdite s silno zanimivimi in boga- timi najdbami. Po tem pa odide naprej v druge republike. Na sestanku so zastopani i z inozemstva strokovnjaki iz Avstrije, Italije, Združenih držav, Velike Britanije, Zahodne Nemči- je, Francije, Švice in Alžira. Med njimi je več imen, ki pomenijo vrhunec arheološke stroke v sve- tu. Ta obisk je našemu mestu v čast, obenem pa v vrsti raznih visokih strokovnih obiskov zad- njega časa, kot n. pr. Arheološka seminarla univerze z Dunaja in Miinstra, prav posebno potrjuje, da Ptuj zaradi bogatih ostalin svoje preteklosti slovi daleč pre- ko meja domovine. Doma pa se včasih dragocenega izročila рте- tefclosti, da ob njej pravilno ustvarjamo in gradimo novo, še vse premalo zavedamo. I. M. •«■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■•■ввввв Obvestilo gospodarskim organizacijam Po obvestilu Sekreleriata Zvez- nega izvršnega sveta za delo, bo do konca tekočega leta dotiskana prva knjiga »priročnika o pokli- cih«. V priročniku bo navedenih in opisanih okrog 2500 poklicev za delavce v gospodarstvu. Opis vsa- kega poklica obsega: naziv oziro- m« ime poklica, gospodarsko pod.- roč.ie, kjer se ta pciklic pojavlja, predmete de'a oziroma vrste uslug, dsla in postopke, ki spa- dajo v delokrog določenega po- klica. stroje, orod.ja in material, ki se uporabljajo pri dedu. po- trebna strokovna znanja ter psi- hofizične zahteve posameznega poklica Opisi posameznih poklicev s'u- žijo kot osnova za strokovno iz- obraževanje (ugota.Jjan.je profila strokovnega kadra, izdelavo uč- nega načrta, ugotevljpnja kvalifi- ka'd.jiske strukture, orientacijo za ustanove za strokovno izobraže- vanje itd.), za poklicno usmerja- nje, za službo za'poslovenja de- lavcev, zdiravstvfne s'užbe tid. Celotni priročnik bo predvido- ma obsegal 11 kn.jig. Prva knjiga bo vsebovñi'a predvsem abecedni seznam vseh poklicev, v ostalih kn..jdp'3h pa bo za.j€ta na^slednja vsebina: II. Kmetijski, gozdarski, rudar- ski in topilničaTski poklici; (Nadal.ts'venje na 6. stram) ALI VESTE? 1. Kako se imenu.ie znana jama na otoku Biševo? 2. Katera j« bi'a po grškem bajeslovju prva žena na svetu? 3. Kdo je v Ptuju ustanovil prvo slovensko ljudsko knjižnico, imenovano »Bralnica«? 4. Kdaj je ameriško letalo vrglo ne jpponsko mesto Hirošimo I atom-ko bombo? 5. Kje .ј€ počila prva partizan- ska puška v Srbiji? 6. Kdo i« avtor romanov : »I>o- bra zemlja«. »Zmajevo seme«. »Prvi žena« in »Skrita roža«? 7. Kaj je dušnik? 8. Katera solista pojeta v du- etu popevko »Kako sva si rszilič- na«? 9. Kdo je imel naziv »čarovnik iz Men'o Parke«? 10. Kdo je iznašil: škripcevje, brezkončni vijak in zobata kolesa? 1. po.,a v med spanjem, 2. otočje v Atlantskem oceanu, 3. izmišlje- ne basni, 4. oristanišče pri Kopru (konzervna industrija). 5. jezero v jugovzhodni Afriki. 6. vrsta mitraljezov (množ.), 7. pripoved- no pesnistvo, 8. star železarski kraj na Gorenjskem. N« označenih poljih dobiš pred dnevi umrlega kiparja m njegov veličasten kip. 0 v C) V 0 0 0 0 0 0 • -y 4 ^ Iz programa RTV Ljubljana SOBOTA, 16. SEPTEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro: (pisân çlssheni spored) — vmes oh 5.05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. S.25—5.45 Nekaj domsčih. 6.00—6.15 Mpoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, fi.30— 6.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 12.00 Slovenske narodne poje Ivlca Mrak, na harmoniko spremlja Avgust Stanko. 12.15 Kmetijski nasvtti — Ing. Mihael Leonardi: Kako inojimo v rodnih vinogradih. 12.25 Jan- ko Gregore: Melodija srca (Pihalni orke- ster Ljudske milice p. v. Rudolfa Stari- ia). 12.45 Orkester Alfredo Antonini. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, «prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Bedfich Smetana: Ir mojega življenja. (>iizozemski godalni kvartet) 14.oo Vedri zvoki. 14.35 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glas- ka 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Sobotni domači pele mele. 20.20 Radijska kome- dija — Michael Brett: Oeorgeu se zme- rom kaj primeri III. — Ženska zrelih let. 20.45 Melodiie za nriieten konec tedna. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska nanoved in pregled sporeda ZI nasiednii dan 22.15 Oddaia za naiSe izseljence. 23.00 Poročila. 23.05 Dn pol- noči v Plesnem ritmu. 24.00 Zadnja po- ročila in zaključek oddaie. NEDELJA, 17 SEPTEMBRA 6.00—8.30 Jutranii pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevni koledar. R.30 Reklame. e.lO Vedr! zvoki 7.00 Napoved časa. poročili, pregled tiska !n vremenska na- poved. 11.00 Nedeljska matineia. 11.31 Milenko Sober: Plemenita viSnia — ma- risca (nídellska reportaía). 12.00 NaSi peilušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska nafoved in obiava dnivneaa sporeda. 13 00 Obvestila in zabavna glasba. 13.15 1» nàie ves. 13.50 Koncert pri vas do- ma. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna fltsba. lU.iO Radilski dnevnik. 20.00 Ziltavni zvoki za v«e. 21 no Športna po- ročila 21.10 Oustav Mahler: Simtoniia Sttv. 4 v G-diir«. (Orkester Newvoríke ftlharmoniie dirigira Bruno Walter). 22.00 N'apoved časa. poročila, vremenska nêpoved in nregled snoreda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 23.00 Poročila 23.05 Prizori iz oner Leoíía lanačka. 24.00 Zadnja poročila in zaključek od- pokt^tiplifk. 14. <;eptçmpra 5.00—® 00 Dobro iufro' (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 >apoved časa, poročila, pregled ti- ska, vremenska napoved in obvestila. 6 30—6.40» Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radiiski koledar. 8.00 Poročila. 11.30 Risto Savin: Trio v g-molu za violino, violončelo in klavir (violinist Slavko Zim?ek, violončelist Vlado Požar in pia- nistka Zdenka Lukec-Car). 12.00 Aniam- bel Milana Stanteta s pevci.12.15 Kmetij- ski nasveti— Ing. Jože Sile: Priprav- ljalna dela za setev pšenice. 12.25 Melo- dije za opoldne. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Kmeč- ka godba in trio Bardorfer s sekstetom bratov PleSko iz Škofje Loke. 13.55 Kr- sto Odak: Simfonija Jadrana. (Orkester Zagrebške filharmonije dirigira Mladen Rašič) 17 00 Lokalni dnevnik. 17.15 Šo- ferjem na pot! 18.00 Štirideset minut pri iugoslovanskih opernih skladateliih. 18.40 S knjižnega trga. 18.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19.,30 Radijski dnevnik. 20.00 Ponedelikova panorama zabavnih melodii. 21.0.5—23.00 Z le- toSnleea festivala v Dubrovniku. Simfo- nični koncert ZagrebSke filharmonije, di- rigent Carlo Zecchi. 22 00—22.15 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved in pregled snoreda za naslednji dan. 23.00 Poročila. ?3.05 Plesna glasba. 24 Oo Zadnja poročila in zaključek od- daje. TOREK. 19. SEPTENfBRA 5.00—8 00 Dobro Jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5,10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.10—5.30 Nekai domačih. « 00 —fi.15 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 6.30—6 40 Reklame. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radiiski koledar 8.00 Poročila. 11.00 Petnajst minut s pevko lacoueline Fran- cois. 11.15 Rranie za vroče dni — E. Caldwell: Moi stari ga nihne — 1. 11.35 Glasbeni snored: Iz Spanile Izabelina pndnba fVIrVtnri» d» 1 ns Anc'^'-sn- pran. rt»r«td Mnnrr Vlavirl — I. Turi"«: Klavirski trio (Slavko Zimšek-violin», Vla- do Požar-violončelo, Pavel Sivic kiavir). 12.00 Glasbena oddaja za otroke. So- pranistka Zlata OgnJanovIČ poje otroSke pesmi Jouliena Rousseauj«. 12,15 Kmetij- ski nasveti — Vlado Roječ: Čebelarska opravila v Jeseni. 12,25 Melodije za opoldne. 13,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila In zabavna glasba. 13.30 Od arije do arije. 14 05 Radijska Sola za višjo stop- njo — Franc Osole: Orodje ledenodobne- ga lovca. 17.00 Lokalni dnevnik. 17.15 Cesar Franck: Simfonija v d-molu. (Du- najski filharmoniini orkester dirigira Wilhelm Furtwängler). 18.00 Človek in zdravje. 18 10 Od plesišča do plesiSča. 18.45 Ljudsiti parlament. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radij- ski dnevnik. 20.00 Sekstet Luca Marenzio poje skladbe Adriana Banchierija. 20,30 Radijska igra — Hans Rothe: Med ne- bom in zemljo. 21.19 W A. Mozart: Kon- certantni rondo za violino in orkester. 21.25 Zvočni kaleidoskop. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22,15 Altistka Mariia Bitenc zapoje tri pesmi Jaroslava Kričke, pri klavirju Maša Bo- hinec — Labod — Uspavanka — V skandinavskih skalah. 22.24 Josef Suk: Iz življenja in iz sanj. Deset skladb za klavir op. 30. (Igra pianist Pavel Ste- pan) Prvič izvalan posnetek 23.00 Po- ročila. 23.05 Plesna glasba. 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaji. SREDA. 20 SEPTF.MBRA 5.00—8.00 Dobro lutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila, vremenska napoved in dnevni ko- ledar. 5.25—5.45 Nekaj domačih. 6.00— 6.15 Napoved časa. poročila, pregled ti- ska. vremenska napoved in obvestila. 6.30—8.40 Reklame. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in ra- diiski koledar 8.00 Poročila 11.00 Me- lodije za vas. 11.30 Deset minut iz naSe beležnice. 11.40 Nikolaj Rimski-Korsa- kov: Sneguročka. suita (Orkester Philhar- monia. dirigira Anatole Fistoulari). 12.00 Narodna za glas In klavir v priredbi Ciril* Prf>clia U.l.i Kmetiiski nasveti — Inž Mitja Cerne. Premena premalo negovanih gozdov, 12,25 Melodiji za opoldne, 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objave dnevnega sporedi, 13,15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Vesele in okro- gle v priredbi Jožeta Hanca in Boruta Lesjaka. 13.50 w. Czernik: Koncertino za flavto in klavir (Fedja Rupel, flavta — Marijan Lipovlek, klavir). Prva izved- ba v RTV LJubljana 14.05 Radiiska šola za srednjo stopnjo (ponovitev). Niko Gra- fenauer: Cesta pod slavoloki. 17.00 Lo- kalni dnevnik. 17.15 V sredo popoldne ob radiiskem spreiemniku. 18.00 Zabavne melodije. 18.30 Sport in športniki. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20 00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabav- nimi melodiiami. 21,00 Parada Jugoslo- vanskih opernih solistov. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Zaplešite z nami! 22,50 Literarni nok- turno. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni kon- cert. 24 00 Zadnja poročila in zaključek oddaje Četrtek, 21. septembra 5.00—8.00 Dobro jutrol (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.0.5—5,10 Po- ročila. vremenska napoved in dnevni ko- ledar, 5,10—5.30 Nekai domačih. 6.00— 6,15 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila, 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Vapoved časa. poročila, vremenska napoved in ra- diiski koledar. 8.no Poročila. 11.00 Poje Komorni zbor RTV Liubliana p. t. Milka Skoberneta. 11.15 Rranie za vroče dni — F. Caldvi'ell: Moi .stari ga pihne — 11. 11.35 Spaniia v pesmi in plesu. 12 00 Ansambel Srečka Dražila. 12 15 Kmetiiski nasveti — vet. lože JurkovIČ: Kega žre- bet. 12.25 Melodiie za opoldne. 13.00 Nanoved časa, noročila, vremeska napo- ved. prireditve dneva in obiava dnevnega snoreda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 \todest Musorgski: Slike z razs*"'» (Orkester Roman«ke Srice. di- rigir? Crnest Anse.rmeti 14.04 Radi Uh nn«i4íate. 17 00 I.nk«ini dncvp'k. 17.15 r«vl(» I.nt» Novalcovič. 17.30 TiirisHfn« oddaj«. 18.00 Jazz na koncertnem odru. 18.16 Dušan Popovič zapoje balado Petra Konjoviča: Minadir (na besedilo I. Ko- stiče), pri klavirju Bogdan Rabič. IS.30 S sporedov Britanskega radia. — Na lutnjo igra Julian Bream. 18.45 Poletni kulturni zapiski. 19.00 Obvestila, rekla- me in zabavna glasba. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 20.45 Glasbena med- igra. 20,50 Literarni večer — Shawe in Stella si Pišeta. 21.20 Aleksander Bo- rodin: Simfoniia It 2 v h-molu (Orkester Romanske Svice dirigira Ernest Anser- met). 21.47 Lepe melodije. 22.00 Napo- ved časa. poročil«, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Plesna glasba. 22 50 Dušan Radič: Sonat« (pianist Andrei« Preger), 23.00 Poročila, 23,05 Nočni akordi 24.00 Zad- nja poročila in zaključek oddaje. PETEK, 22. SEPTEMBRA 5.00—S.no Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes oh 5 05—5.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 5.25—5.45 Nekai domačih. 6.00 —6 15 N«poved čas«, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestil«. 6.30—6.40 Reklame. 7.00—7.15 Nanoved časa. poročila, vremenska napoved in r«- (iijski knled«r 8.no Poročil«. 11.00 VI«- dlmir Lovec: Pism«. Tri skladbe za vio- lino in klavir (Violinistka Jelka Stanič, pri klavirju Marijan I.ipovšek). 11.17 Beethoven. Sonata za klavir v Fis-duru op. 78 (pianist Kurt Annelb«um). Dv«- naist variaci! n« arijo iz Moz«rtove opere C«robna niSčal z« violončelo in kUvir (violončelist P«hln Cas«ls. pri klaviriu Rudolf Serkin). 11.40 Zabavni orkester Werner Müller. 12,00 Vaški kvintet z Reziko in Sonio. 12.15 Kmetiiski nasveti — inž Milan Hafner: Pomen novih pred- pisov o prometu г mlekom za proizva- ialce. 12.25 Hammond orgle. 12.40 Pi- smi zvoki z Dravskeg« polj«. Izv«jeio: Dravski flosarii. Vokalni kvintet Anton Velfat. Ansambel Vitek. Pohorski fantie in Trio Svečnik. 13.00 Nanoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve (l)iija vesele kot žalostne spomine. Iiidi tiste iz otroških in .šolskili let. Nekaj takih vam bomo povedal. Zamislite si staro, častitljivo šolsko poslopjf iirkje v Sloven- skih proricah pred 40 ali Irti. V ioli je stanoval jTOspod nad- uritelj r (Ini/ino In mordn šc knk iičilrlj ali iičitcljica v svoji SHliiski 4()i)i. Rilo so morrla ri ali šliri učilnice / (loljrimi klop- j mi. V eni lakih učilnic je sp- drlo včasih p() sto in še vrč učencev, ('c stopil v šolsk()l poslopje, to j(i -spriiji'! listi riia- čilni vonj. ki so }га imolr takrat vso šole. Vonj po .šolskem pra- hu. po slratii.šf ii ... Ko se zjutraj odprla šolska vrata, so začeli prihajati učenci. Kflen jo bil severla vedno |)rvi. Prišel je morda že pol ure pred začet- kom pouka. rr-B«ih še prej. Sto- pil je v razred in se ogledal. Prvi! Odlomil je torbo in se na- poli! po razredu. Nihče ^'n ne vidi. zatr» lahko vse prepletln, vse natakne. Poti kli^pmi najde lu in tam kak (>}rri/pk. kako krušno (In^htino ali pozabljen zvp/.ek. Vzame zvc/.ek in nari- še vanj (leda. To bo v'if'lal .1"- /t^k. ko 1)1) odprl zve/ek. .Mor- da bo opazila še iičitellicH in pa bo krejrala. Cire k tabli, vra- nie kreilo in tiapravi par čark. Pa to je predolfTorasno. (ire ila hrxlnik in vidi, da ИиП iz dhi- frih razredov še iii nobene^ra učenca. Nato stopi n¡i «traniiče. .Ve i/ polrebe. kar tako. .Morate vedeti, kako «o bila narejena šolskH stranišča. Za malo po- trebo jc bil jiisoar. ra veliko pa (Iva ali trije f)re^frajeni pro- stori. Ta prejrratla pa ni sejra- la do stropa. Če si se neko- liko povzpel, kar so laki kmeč- ki dečki znali, si lahko poku- kal čez pregrado in videl, kdo je notri. Dečko, ki je bil do^^lej j kot prvi in neomejen pospoílarl v šolskih prostorih, zasliši za pregrado iiek.ak šumol. >Кај pa je to':' ledaj nisem prvi. Nekdo je |)rišp| IV pred menoj in /daj sedi tam notri.c Ker so bila vrata zapalinjena. udari s pest- jo po njih in reče: -^Кј ti. bi ti prinesel škarjci*« .Nič odfiovora. (tor rra(lf>. Nato pa prav po- ni/no izdavi: Hvaljen je/iis!f Nn stranišču je sedel ^rospod katehet. ki je po ne vem ka- kem naključju prišel tisti dan /p zjutraj v šolo. Dopi suite v ^iu^wCledràK Stara kovačnica sredi Иија se je poslovila # Sfedi Ptuja v Miklošičevi ulici Je bila dolga leta stara ko- vačnica. Pod stebri haUona ha strehi so zijala njena črna vrata Za današnji čas kar nenavadno, saj 90 mittlo dtsell dan za dnem avtomobili in že dolgo nihče ni prignal tja konja k podkovanju V zadhjlh letih .so kovačnico spremenili menda v kolarsko de- lavnico. Zdaj .stara kovačnica ni več kovačnica. Delavci so jo preure- dili v novo skladišče usnja га poslovalnico KONUS. Naj pove- пго še to. da je v hiši nad staro kovačnico dolga leta živel m pisal pokojni ptujski književnih Aloj- zij Remec. -i- 'w — —' — -w -W —" — -w w w w « » • Ptujčani na Peci Okrog kamiona pred »Petovijo« smo se zbrali 1. septembra 1961 planinci iz Ptuja. Toxrst je bil cilj vožnje — Črna. Šofer je po- gnal motor in že smo drveli po ravnem Dravskem polju, kjer so kmetje spravljali jesenske pridel- ke. Skozi Maribor je vozil počasi zaradi velikega prometa. Prej ši- roko ravnino .so kmalu za Mari- borom vklenila v svoj objem po- gorja Pohorja in Kozjaka. Med temi hribi se vije Drava. Njene vode morajo biti pokorne mogoč- nimi jezom hidroelektrarn,/.0—óO ; kumare za vlaganje 60—80 i mlado korenje 50—80. paprika 50—60, paradižniki 50—40, pe- teršilj 60—70, rdeča pesa 40— 50. česen 140—160, solata ondi- тјја 50—70, solata v glavah 8f —90, špinača 100. kislo želji 50, zelje v glavah 25—50. oh rovi : 40-50, huda paprika 100. S.\DJE IX SADEŽI: breskve 50—80, grozdje 120, hruške 40- 60. jabolka -iO-60, sveže gabf 250, lisičke 100, slive ringlo 50 I razne slive 50—40 din. ¡ ŽITARICE IN MLEVSKI IZ I DELKI: ječmen 40, pšenica 40 ' MLEKO IN MLECVl IZDEE ¡KI: surovo maslo 500 -600 mleko 40. smetana 200. sir ko: 50—90 din. PERUTNINA IN JA.ICA: jaj ca 18—20, piščanci par 500-S0r kokoši 500—700 din. MAŠČOBE: zaseka 500 din. Cene so mišljene po kg, pa ru in kosu. RfiZPir» laVNE DRAŽBE Oddelek za finance Občinskega ljudskega odbora Ptuj. po 2. točki 86. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnrh ljudskih od- borov in njihovih organov (Ur. i list FLRJ štev. 52-57) razpisuje javno dražbo za proda.jo stanovan,iskih hiš splošnega ljudskega premoženja in zemljišča splošnega ljudskega premoženja v sledečih naseljih: 1. Mestni vrh štev. 20 za izklicno ceno 607.500 din; 2. Zabovc.i štev. 28 za izklicno ceno 145.800 din; 3. pare. štev. 813-9 k. o. Domava, za iakticno ceno za kv. meter 60 din. Prednoftt na'ki.ipa imajo voj. vo.int invalidi, borci NOV. žrtve faši- stičnega terorja, delavci in usluž- benci in tisti, ki st3nuje.io v teh hišah. Plačilni pogoji: Za zgoraj navedene kupce 20% pni podpisu kupne pogodbe, osta- lo najkasneje v 10. letih. Za vse ostale kupce 50% pri podpisu kuone pogodbe, ostalo pa v roku 1 leta. Vsi, ki se za nakup hiš in zem- ljišča zanimajo, naj sporoce svojo ponudbo občini Ptuj v zaprtih pi- semskrh ovitkih do 30. septem- bra 1961. KRVODAJALCI 29. avgusta so darovali kri kr- vodajalci iz Stonjc: Vincek Marija, Kelenc Marija, Kostanjevec Gera, Vajda Liza,; Vojsk Marjeta, Štumberger Gera, i Zelenjk Anica, Zotlar Marija. Ke- ; lene Juljana, Vincek Ivana, Ko-^ stanjevec Marija, Toplak Tomaž, Zemljak Stanko, Plošenjak Jože,: Plohi Neža, Zemljarič Genovefa, ' Žuran Roza, Žuran Terezija. j Dne 5. septembra 1961 so da- rovali kri krvodajalci iz Rogoz- nice: Zelenjk Terezija, Golob Janez, Čeh Liza. Petrovič Marija, Ko- larič Frančiška, Petek Ana, Ciglar Franc, Ciglar Jožef, Canjko An- ton, Menoni Stanko, Vela Konrad, Kekec Ignac, Pečnik Jože, Kline Neža. Ljubeč Katarina, Vela Ani- ca, Tisnikar Katica. Brenčič Ma- rija, Šamprl Marija, Rašl Marija, Krajne Alojzija, Robin Justina. Vmes so se odzvali tudi posa- mezni krvodajalci: Frank Jožef, Berlič Marjan, Glavnik Marija, Bezjak Marija, Gašparič Jožef, Korpar Cjril, Bele Julijana, Kranjc Franc, Ivančič Veronika, Horvat Liza, Lončarič Alojz, Hrga Ana, Petek Lenart, Vindiš Ivan, Švarc Marija, Potrč Alojz ml,, Lončarič Vinko, Še- šerko Franc. Satler Anka. Ben- kovič Marica, Horvat Liza, Vojsk Otilija, Antoljč Lizika Kos Iva, Goričan Ivan, Kleofhofer Marija, Horvat Lizika, Kirbiš Tilika, Tu- šek Elizabeta, Kosi Ignac. Kosi Anton, Kirbiš Lizika. Kirbiš Ivan. Ing. Tonejc Stane, Rojko Maks, in Kokot Alojz. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem, posebno še vsem. ki so se odzvali v nujnih primerih, se v imenu bolnikov lepo zahva- ljujemo! Rdeči križ Ptuj Splošna bolnica Ptuj Se nshaj o 10-letnici obstoia šporineoa društva „Alnniinii" Med najvažnejže turnirje na jubilejnem turnirju je vseka- kor nogometni turnir, na ka- terem so sodelovala naslednja moštva: Kovinar iz Stor. Borec iz Čakovca. Drava iz Ptuja in drunači Aluminij. Že prvi dan sta bile dve za- nimivi tekmi med Dravo in Borcem iz Čakovca. Drava - Borac 4:0 (0:0) v prvem delil igre sta bila oba nasprotnika precej izena- čena. Napadalci obeh moštev so zamudili več lepih prilož- nosti za dosego golov. Oba vra- tarja sta se zelo izkazala, to- da velik preobrat je nastal v drugem delu igre. Borbenejši Dravaši so vložili več truda in neprekinjeno napadli vrata go- stov. Napadalci Drave so bili nekoliko odločnejši in so po Mesariču in Kovaču zagotovili zmago. Aluminij - Kovinar (Št.) 2:0 v drugem srečanju sta se se- stali moštvi Kovinarja ш jubi- [ lant. Tekma je bila nekoliko živahnejša in borbenejša. Do- mačini so v prvem delu zamu- dili nekaj lepih priložnosti za dosego golov, vendar so proti polčasu dosegli le vodstvo z 1:0. V drugem delu so imeli po- budo domačini in so prevlado- vali na igrišču. V nadaljevanju so domačini prikazali zrelejšo igro in proti koncu so dosegli še en gol. Tekmo je sodil pred 200 gledalci Pliberšek iz Mari- bora. DRUGI DAN TEKMOVANJA Borac - Kovinar 2:0 v borbi za tretje in četrto mesto sta se najprej sestala premaganca iz prvega dne. Mo- štvo iz Čakovca je drugi dan tekmovanja prikazalo mnogo lepšo igro in brez velikih težav premagalo svojega nasprotnika. Alummif - Drava 4:i v finalnem srečanju jubilej- nega turnirja sta se srečala do- mača rivala Drava in .\lumi- nij. 7a to tekmo je vladalo mnogo zanimanja, saj je bilo mnogo navijačev iz Ptuja, ki so bodrili svoje moštvo. Tekma je pričela precej nervozno. V' začetku sta bila nasprotnika enakovredna. V nadaljevanju so domačini prikazali boljšo igro in so se borili mnogo po- žrtvovalnejše. Moštvo Drave je mnogo popustilo, starejši igralci se niso mnogo trudili, tako da so domačini brez ve- likih težav porazili rivala. V moštvu .-Vliiminija se je odliko- val Špehonja. Tako je bil jubilejni turnir končan. Prvo mesto in pokal je osvojilo moštvo Aluminija, ki se je vsekakor zelo dobro pripravilo za to tekmovanje. Drugo mesto je zasedlo moštvo Drave, sledita Borac in Kovi- nar. 11Ш1Ш111111111Ш111111111Ш11!111Ш111Ш1111ШШ111111111111ШШ11111111111111111111Ш mi Pričefek nove nogometne sezone v nedeljo se je pričelo firvo kolo jesenskega nogometnega prvenstva mariborske podzve- ze. Drava - Branik ¡Mbr.j 2:2 (2:1) v prvem srečanju sta se v Ptuju sestali moštvi Branika iz Maribora in domača Drava. Obe ekipi se borita za najvišji naslov ter je bila tekma zato tembolj zanimivejša. Pred 400 gledalci je tekmo vodil Lujič iz Maribora. Brez dvoma drži, da je bila Drava v prvem delu igre bolj- ša ena ¡storica, ki pa povsem ni znala izkoristiti terenske premeri. Z nekaj več sreče bi lahko tudi na drugi strani do- segli vodstvo gostje, vendar je I imel domač mladi vratar Ivart- nik svo.j. flan in je branil zelo dobro. V drugem delu je domače moštvo zelo popustilo. Pozna se, da nimajo zadostnega tre- ninga, posamezni igralci ne po- znajo osnovnih potez ter so ze- lo počasni in netočni pri do- dajanju žog. Napad domačinov je bil zelo neoflločen. nesiguren, čeprav je imel mnogo lepih priložnosti, toda ni jih znal izkoristiti. V boiloče bo i)otrebno še pomla- diti moštvo. Igra naj. bo mnogo bolj požrtvovalna in borbena. Le z borbeno igro se lahko do- seže lepa in dragocena zmaga. Gole za domače sta dala Mesa- ric in Komel. V domačem mo- štvu so se odlikovali v obrambi \lesarič. Ivartnik ter Erhatič. ki odgovarja za obrambo. V prvi predtekmi sta se sre- čali pionirski moštvi Aluminija in Drave. Zmagali so domačini s tesnim rezultatom 2:1. V drugem srečanju je mla- dinska ekipa Drave premagala ekipo Branika z rezultatom 5:0. Aluminij iz Kidričevega je gostoval v Mariboru in igral ne- rešeno z zelo dobrim moštvom Železničarja. p Obvestilo gospodarskim organlzacllam (Nadaljevanje s 4. strani) III. Poklici kovinarjev in elek- trot ehničnd poklici ; IV. Gradbeni in lesnopredelo- valni poklici V. Poklici v proizvodnji teksti- la; VI. Poklici v predelavi nekovin (keramike, stekla, cementa, az- besta, ognjevarnega materiala in pod.); VII. Poklici v kemični indus- triji; VIII. Poklici v usnjarski, živil- ski in tobačni industriji; IX. Poklici v grafični indu- striji, strojniki in podobno; X. Poklici v trgovini; XI. Poklici prometnih delavcev, uslužnostnih delavcev, gostincev in ostali poklici. Opisane publikacije lahko na- ročite najpozneje do 30. 9. 1961 pri Zoložnjškem podjetju »RAD« Beograd, Moše Pijade br. 12, te- koči račun br. 101-201-524. Cena celotne publikacije bo znašala predvidoma okoli 20.000 din, cena posameznega izvoda pa 1.800 din. Pri naročilu posa- meznega izvoda je treba navesti razen redne številke tudi skupi- no poklicev, ki jo želi naročiti posamezni interesent. Vabimo vse gospodarske orga- nizacije. da se pravočasno naro- čijo na publikacijo. Oddelek za gospodarstvo ObčLO Ptuj ROKOMET Uspešen start Drave Drava - Partizan (Piran) 9:4 (2í3) Ptuj. 10. sept. — V prvem kolu jesenskega dsla tekmovan.ja .je v Ptuju gostovala ekipe Partizana iz Pirana. Za tekmo je vladalo iz- redno zanimanje že zaradi do- mačink, ki želijo zopet osvojiti republiško prvenstvo. Vse kaže, da je ekipe dodobra pripravljena, za kar ima zas'uge neutrudni tov, Milan Zupane, ki je že od vsega začetka ptujskega ženskega rokometa, kot vaditelj in trener. Upamo, da mu bo s požrtvoval- nim delom tudi uspelo ponovno osvojiti najvišje mesto z ekipo, ki že dalj časa nima v Sloveniji^ resne.jsega nasprotnika, V današnji tekmi je Drava na- stopila z najmočnejšo ekipo, ki pa se ji je zaradi treme poznalo, da je nastopijia s premalo odloč- nosti. To so v prvem polčasu gost.je spretno izkoristile in ta- koj prešle v vodstvo. Dravi je z golom Potočnikove u.s.pelo ize- načiti, vendar do odmora niso mogle izboljšati stanja, ker so gostje srdito oblegate vrata, To- pakova je danes zopet pokazala svoje izredno znen.je z zavidanja vrednimi oaradami. Polčas se je končal z minimalnim vodstvom gostij ki so prepričane v zmago zapustile igrišče. Po odmoru .je bila slika po- vsem drugačna. Že v 7. minuti je Rutolinova izenečila; malo po- zneje je Pi-rfornikova povedi'a in do samega konca tekme je uspe- lo gost.iam daseči samo ©n zade- tek, Odlični streli domačink so se kar nizali in obramba gostij jç hile povsem razbita pred neza- držnimi napadi domačink. Le-te so zadgraile nepri.sil.jeno. česar \ prvem polčasu ni bilo. Zilahka so z lepim podajan.iem preigrale gostje in s sijajnimi streli zakljiu- če\ale akcije. Kazalo .je, da se bodo dekleta potrudila in uspeh ni izostal Kot strelke so se postavi- le: Potočnik 3, Šibak, Butoldn 2 in Podpadec, Korenjak 1. M. Partizan (S. Gradec) - Drava 17:23 (6:16) MLADINCI: S to tekmo se je začela letoš- nja rokometna sezona. Lanski najboljši moštvi ste se srečali že v prvem kolu. Pred tekmo sta bili obe moštvi optimistično razpolo- ženi, kar je obetalo lepo in brez- kompromisno borbo. Prvi gol je dosegla Drava pre- ko Jurkoviča v 3, minuti igre. Partizanu je še uspelo rezultat izenačiti na 2:2, potem pa se je odšli na odmor z 10 goli predno- sti. Tudi v začetku drugega pol- časa so bili še odlični in povedli so z 19:7, nakar pa je prišel stra- šen preobrat. S podporo bučnega občinstva, so Partizanovci pričeli zniževati rezultat. Dravaši so ho- teli igro umiriti, so pa pri tem delali napake.. Šele pri rezultatu 19:15 so prešli v protiofenzivo in v že za njih značilen finiš ter s tem dosegli zelo pomembno zmago. Pri Dravi so se odlikovali no- vinci Carli, Belšak, Vntik. Koren in Jurkovič, ki so se odlično pri- družili svo.iim starejšim tovari- šem Ročaku, Šuleku, Strašku in Zemljicu ter pokazali, da se mislijo mladinci Drave tudi letos potegovati za eno na.jiviš.jih mest v svoji lini. R. Atleti so pričeli s rednimi treningi Ptujski atleti so prekinili svoje mirovanje in pričeli z rednimi treningi. Res je, da tudi med po- čitnicami niso popolnoma miro- vali, vendar bodo z resnim in na- črtnm delom prčeli šele ta teden. Ker je letos v Ptuju ponovno več mladine v srednjih šolah, upamo da bo pristopilo h kraljici športa precej mladine. Treningi bodo i^sa^ ponedeljek, sredo in četrtek ob 17. un. V po- nedeljek in četrtek bodo trenjngi na stadionu Š. D. Drava, v sredo pa na telovadišču Partizana v Ljudskem vrtu V&i. ki bi se že- leli vključiti v atletsko sekcijo, naj se na trenjngu .javijo trener- ju tov. Turkušu. MINE OGROŽAJO JAPON- SKE OBALE Šestnajst let po končanj drugi svetovni vojni še vedno ogroža .japonske obale več kot 5000 min. Njihovo število pe se iz leta v leto celo veča. ker nosi tok v japonske vode še sovjetske mor- ske mine, ki so jjh nekoč polo- žili ob severnokorejski obali. Od konca druge svetovne vojne Je potonilo 169 večjih in manjših japonskih ladij (s skupno tonažo 200 tisoč ton), ker so naletele na mine. Pri tem je izgubil življenje 1301 človek, medtem ko jih je bilo 421 ranjenih. Računa- jo, da bo trajalo še nejmanj pet do šest let, preden bodo japonska minska polja povsem odstranili. RAZPRODAJA »PE.ETARNA«, obrtna zadruga v Ptu.iu, Pletarska ul. 3, razprodaja odvisna osnovna sredstva m to: transmisijo, vo- dovodno črpalko, .sode razne stroje itd. Možnost nakupa imajo gospodarske organizacije, po prete- ku mesec dni pa tudi ostali. Nadalje prodajamo rogo гпе odpadke za stel.jo, kakor tudi iz slame. Komisija občinskega ljudskega odbora Ptuj za razpis me- ■sta direktorja Obrtnega pod.ietja »ELEKTROKOVINAR« Ptuj, W 21. čl. zakona o pnstojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ, št. 52.'?7) razpisuje i e lovno mesto Obrtnega podjetja »Elektrokovinar« Ptuj Pogoji razpisa: Kandidat mora biti diplomiran elektro- tehnik tn mojster ključavni carske stroke z na.imanj 10-let- 9 prakso na vodilnem delo vnem mestu v gospodarski or- ganizaciji. Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o strokov- nosti je treba vložti v roku 15 dni od dneva objave razpisa pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj. Prošnje je treba kol- kovati s takso 50 din. Komisija za razpis ^ Po sklepu seje predsedstva in 1.56. členu uredbe o izvr- ševanju proračunov in o računovodstvenem poslovanju dr- žavnih organov in zavodov (Ur. Ijst FLRJ 35/55) ^ Wazlío DVEH ÄVTOMOBIIOV ^^MKF FIAT 1100 MorKvie Dražba bo dne 22. septembra ob 9. uri v pürtrní Občinske- ga odbora SZDL Ptuj. Avtomobila sta interesentom na vpogled v Ptuju (SZDL) vsak dan od 10-12 ure. Interesenti morajo pred začetkom dražbe v pisarni Obč. odbora SZDL Ptuj položiti kavcijo v višini 10«/o cenilne vrednosti posameznega avtomobi la. Prednost pred nakupom imajo gosp. organizacije, družbe- ne ustanove in zavodi, šele nato zasebni nteresenti. Vse informacije dobite pri Občinskem odboni SZDL Ptuj. Občinski odbor SZDL, Ptuj RAZPIS »PETROL« skladišče Ptuj razpisuje prosti delovni mesti dveh blagajničark za bencinski servis Zaželjeno je znanje strojepisja. Nastop službe takoj. Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pismene ponudbe pošljfte na naslov: »Petrol«, skladišče Ptuj.