Žetev2004 NAROČNIK Svet v malem v Arboretumu Volčji Potok Trgovska znamka Trgovska mamka Ponudba velja do prodaje zalog. Pridelki pod pričakovanjem Str. 7 - Rambo Amadeus, turbo folk rap zvezda Str. 9 - Gostinski lokali po izboru bralcev »Danes lahko igra vsaka budala« SIR V LISTIČIH STIL POMARANČA 45 /rjfri^ AidtfljrJb/z iRAdena Sem kiparka svojega telesa Posebna 990.- ponudba ^cinka Brigita Brezovac, miss fitness: »To je vse, kar sem jaz: fitness In body building« V enem dnevu okoli sveta Nepresiišano 854 988 RASTLINSKA smetana 330 ml> Pomurnke mUharm KORNET ESKIMO 125 ml, 3 e&Mt. vaut/ijA, e&koMa, jAgo/fa, Vigrm, Murska Sobota klobasa ČEVAPČIČI 2 AKTUALNO 2^2004-ftSIllK Potrjen peti primer BSE v Sloveniji Zahteve Pomurcev po hitrejši gradnji avtoceste Pobili ne bodo nobene živali Rop v Radgoni Bo v ponedeljek cesta Gornja Radgona-Lendava ponovno zaprta? Iz Veterinarske uprave Republike Slovenije so včeraj sporočili, da so izsledki dodatnih preiskav potrdili peti primer bolezni norih krav v Sloveniji. Kot smo že poročali, so sum te bolezni odkrili pri kravi rejca Štefana Kuharja iz Košaro-vec, ki je bila pred leti uvožena iz Nemčije. Kuharjevi, ki so se usmerili v rejo krav molznic, imajo v hlevu 70 glav govedi, od tega 40 krav molznic, zato so bili ob novici, da so pri njihovi kravi posumili na to bolezen, upravičeno zaskrbljeni, saj so se bali, da bo treba pobiti vse živali. Ker pa se je krava skotila v Nemčiji in je bila v Slovenijo uvožena, v skladu s pre- dpisi ne bodo ubili nobene druge živali iz hleva. L K. Pogajalska skupina za izgradnjo avtoceste, ki jo sestavljajo župani Gornje Radgone, Beltincev in Lendave, poslanci državnega zbora Feri Horvat, Ciril Pucko in Marija Požonec ter predstavniki civilne iniciative iz Lendave, Beltincev in Gornje Radgone, se bo danes v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni sestala s predsednikom vlade Republike Slovenije Antonom Ropom, ki ga bosta spremljala minister za promet Marko Pavliha ter minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. O pospešeni gradnji avtoceste od Maribora do Pinc se je pogajalska skupina na prometnem ministrstvu nazadnje pogovarjala pretekli teden Sestanek je organiziral predsednik parlamenta in hkrati tudj član pogajalske skupine Feri Horvat. Zahtevali so zagotovilo države, da bo ta del slovenskega avtocestnega križa zgrajen in urejen do konca leta 2008 in ne šele do leta 2010. »Na neki način smo prišli do končnega sklepa, da je pri nekaterih lokacijskih umestitvah v okolje potrebna tudi pomoč lokalne skupnosti. Na koncu smo se dogovorih, da bi se 36,1 kilometra ceste začelo graditi leta 2005. Ta čas bi se pripravljal preostali del, se pravi še 24 kilometrov. Z njegovo gradnjo pa bi začeli leta 2007. Seveda bo treba to še potrditi. Pričakujem, da se bomo s predsednikom vlade Antonom Ropom še do potankosti dogovorili, in ko bo on dal zagotovila, ne vidim več razloga, da bi se še naprej ukvarjali z drugim kot pa s tem, da bomo dosledno spremljali vsak korak, vsako pridobitev papirjev in seveda izgradnjo po mesecih tako, kot smo si v odboru zadah,« pravi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, Predstavniki pomurskega od- bora za spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste od predsednika vlade pričakujejo, da bo posamezne resorje, ki sodelujejo predvsem v fazi umeščanja avtocest v prostor, pritegnil k maksimalnemu sodelovanju, kar bo omogočilo skrajševanje postopkov in posledično hitrejšo izgradnjo pomurskega kraka avtoceste. Ker se je število težkih tovornjakov na pomurskih cestah po vstopu Slovenije v Evropsko unijo povečalo za skoraj 75 odstotkov, člani odbora poleg hitrejšega dokončanja pomurskega kraka avtoceste vztrajajo tudi pri omejitvi promeli irikh^ vonijuL-in med 22. mn under "h sobotah. ncdri'di nikih •O umiku zapore « aitis/u' čajno nisem pogovarjal, L dobili le ustna zagotovila. Kote vse to na papiriu m' ,^nT’ potem se bomo začeli kodni no pogovarjal. i i zapora bo11 ne,« pravi Kampuš dl-c" promet na glavni * njo Radgono v pontCdj^ avgusta, ustavil ali nt R "11 odvisno od daminiP-'^" rov članov odbora z rr^' Ropom. V lendavskem gradu pa je danes i srečanje z županom občine Lendava Anio^ । kom, ki mu bo minister za promet Marko Pav'1 ' sno predal uredbo o državnem lokacijskem n odsek avtoceste Lendava-Pince z odcepom1 li pri Dolgi vasi. Dobrodelnost Tisoč Tuševih nasmehov Podjetje Tuš je v humanitarni akciji Za tisoč nasmehov omogočilo letovanje tisoč otrokom iz socialno ogroženih družin na Debelem rtiču Tuš je akcijo organiziral skupaj z Rdečini križem Slovenije, ki je v sodelovanju z območnimi združenji in centri za socialno delo na osnovnih šolah po Sloveniji izbral otroke, ki so se in se bodo Še udeležili letovanja. Letos so za dobrodelne projekte predvideli 100 milijonov, pri izbiri projektov pa se želijo vrniti v okolje, kjer so prisotni s svojo dejavnostjo. Direktor En-grotuša Aleksander Svetelšek je ob tem povedal, da z dobrodelno akcijo otrokom želijo pričarati nepozabne počitnice in da bo taka oblika počitnic pomagala pri razvoju otroškega in mladinskega znanja, razvijanju njihovih spretnosti in spodbujanju ustvarjalnosti. Predsednik Rdečega križa Slovenije Janez Remškar je o Debelem rtiču povedal, da je to eno od dveh letovišč v Sloveniji, ki je namenjeno otrokom. Otroci v njem letujejo že od leta 1956. Takrat je prvič letovalo, in to pod šotori, 500 otrok. Vlasta Mramor - Jovanovič pa je predstavila letovanje socialno ogroženih otrok Programi so načrtovani in prilagojeni starosti otrok v skupini. Organizirane so likovne ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti. Otroci tako lahko plavajo, igrajo badminton, odbojko na mivki, šah, med delavnicami pa najdemo bodypainting, izdelovanje mozaika iz trganke ... Vsaka skupina izda tudi časopis. Andrej Bede k Humanitarna akcija podjetja Tuš iz Celja in Rdečega križi .junija m bo trajala do 30. avgusta. Na Debelem rtiču ’• akciji skupno letovalo tisoč socialno ogroženih otrok od 6-d0 iz vse Slovenije. društvom i/Haiai‘<'' džarske. Na slovesom' L ’ 'rl obletnici pa je društev iz Navarske, Sirije in dem » srečo pa dela - pt##10 nimajo velik , nara-lni- * .. časom pomagali F3510 gozdni potar oc/der A. Nuna r Foto: Alberti VESUIK 110 let Gasilskega društva Hodoš IZHAJA 08 ČETRTKIH Maja: Podjetja za infonntranfe d. d. Murska Sobota kna Benko (direktorica). Janez Votek (odgwxni uiedeikX Ludvik kovač (wmestn* očgo imeti iWiika). A. Nana fatuper IMei, Bernarda Ralaik-Pečrt, Jote Qnj, Majda Html, M Jas terse (tmnacJIX Natosa Juhnov. iixlj Zaunekef (fologratai. Nevenka EmrifTddwiea). Ksenija Šcmen (tehnična urednica). Robert f. Kovač (računalniški pretend Haitof oredntitw ta oprave M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št: 53119 98 (riaiočniška slaJba), ILC. 53119 60, 534 S)17 (novinarji Vestnika). Venera (trženje) 534 80 15, št tetelaksa 532 11 75. Ne naročeni! rokopis« ji foiopatij ne vračamo. Naročnina h tri mesece je 3,700,00 tolarjev. teina naročnina 14.800,00 Udari«. letna naročnina za naročnike ¥ tujini je 37.500,00 SIT, naročnina ja delovne organizacije, podjetja to obrtnike je 11,100.00 tolarje*, ttron v kclpwte5i je 300,00 SIT. Crtxttne naročnina za tetemetno izdajo je 12,400,00 SO oz. 52 EUR. TraRsakc jski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova banka 24900-9000247884- Ttehi Podjetje za usposabljanje invalids SET Vevče. Davek r» dodaw vrednost je vračunan v ceno Umda in se obračunava v skladu $ 7, točko 25. člena Zatoka o davka aa dodano vrednost, Uradni list 23.12. 1998. Št 89 in Zatona o izvrševanju proračuna Repu Wfce Stavenlje za leto 2002 m 3003, Uradni list 17, 12.2001, št 103. Naktade: 15.900 izvod«. p«ita: VMtonc vestoik^pird ji. Ve««: vtneraep-intsi, tonita stojte ogtes.vesmditp-intsl WWW stnw: http //wwwAesmili.si. Najbolj aktivne so clanice Eno najstarejših prostovoljnih gasilskih društev v Pomurju je na Hodošu, ki je v času občinskega praznika praznovalo sto deseto obletnico delovanja. V soboto na slovesnosti jim je župan v zahvalo za uspešno delovanje in visoko obletnico podelil zlato plaketo občine Hodoš. Ob tej priložnosti so podelili tudi več kot sto priznanj za delovanje članov društva ter prispevek k razvoju in delovanju društva, poleg tega so podelili tudi državna priznanja Gasilske zveze Slovenije. Slavnostni govornik je bil generalmajor Ladislav Lipič. Poudaril je pomen gasilstva ter vlogo pri zaščiti in reševanju, ki jo imajo gasilci v posamezni lokalni skupnosti. Ko se je pred več kot stoletjem gasilsko društvo organiziralo, mu je takratna vaška skupnost podari- la prvo ročno brizgalko, nekaj najbolj aktivne in najbolj vešče let pozneje pa so tudi sami kupili eno. Društvo je preživelo in se ohranilo po I. in II. svetovni vojni ter si leta 1961 kupilo prvo gasilsko opremo, leta 1982 pa prvo kombinirano orodno vozilo. Danes ima društvo tri gasilska vozila, dve orodni brizgalni in eno cisterno ter prikolico s popolno gasilsko opremo. Društvo Šteje sedemdeset članov, ki prihajajo s Hodoša in Malega Krplivnika/Domafolda, in skoraj ni hiše, kjer ne bi bilo vsaj enega člana, ponekod pa so člani kar vsi pri hiši. Najmlajši člani PGD so komaj začeli hoditi v šolo, najstarejši pa so stari več kot 70 let. Že dve leti je predsednica društva Karolina David, ki je gasilka že od osnovnošolskih časov naprej. V prostovoljnem društvu imajo Štiri enote, članic, članov, pionirk in mladink. Čeprav so vsi člani aktivni in delovni, so na tekmovanjih prav članice, zato ne more nikogar presenetiti, da Gasilko društvo vodi Karolina. Naša skrita želja je, nam je zaupala predsednica, da bi lahko kupili kombinirano vozilo. Poleg prizadevnosti in aktivnosti na tekmovanjih namenjajo veliko pozornost tudi sodelovanju z drugimi gasilskimi društvi. Med drugim vsako leto pripravijo skupne vaje z gasilskim WSHIIK ~ 29. julij 2004 AKTUALNO I Šolanje končala peta generacija pumovcev Marsikdo je presenetil sebe in druge ■- sl pel'- ®eneraciie pumovcev, preden bo vsak samostojno m z več samozavesti stopil na svojo pot. Mor-todn i,- 0or3zevanje ali v drug izobraževalni program, morda pa v službo. Tisti, ki so se v skupino vključili sredi Stem programom in pridobivanjem sposobnosti. Sh™ ;?Univerd v Mur '’XtJ v Ponedeljek kon- 8cnerac‘ia oda • ^r°iektnega uče-^cev Vrasle ali kar jim mnogi radi generaciji so za program ^tlHj pumovcem L ‘Ta Rcnera S. ^racija, ki se ni želela pretirano izpostavljati, ki si je zastavila veliko ciljev in jih veliko tudi dosegla,« je ob tej priložnosti menila direktorica soboške Ljudske univerze Lilijana Grof. Pum je v tem šolskem letu obiskovalo osemindvajset mladih, od tega je bilo trinajst deklet in petnajst fantov Če preštejejo vse izpite, ki so jih opravili, se jih je nabralo za šestintrideset, dve udeleženki sta uspeli pridobiu poklic, trem pa bi naj to uspelo Še avgusta. Ena se je zaposlila, dva pa sta Lendava prisilna poravnava pribili id purdviiavd ^boljša rešitev za Junico in upnike Sni poravnavi bo Nafta . SVoJ Poslovni in razvojni x 'al ter delovna mesta ti^Ua '—------------------- 8 Pris'n V številki Vestnika, da bodo v Naf-j,\ P°ravnavo, so se uresničile. Uprava Proizvodnja naftnih derivatov, d. o. n/'?1 ^etrtek vložila na okrožno sodišče v ^Hi »a i 1,11 * “ uvedbo postopka prisilne porav-'' družba prešla v sklepno fazo pred leti 'l' 'Hi.j 1 Ra programa, z njegovo uresničitvijo pa t 11:1 "oO ,“ov P°s,ovni zagon. h । ^lik konferenci povedal predsednik uprave !ill,u °sno° '' 2002 pripravili in potrdili Sporazum o 7 P°®°iev za sanacijo družbe, ki je predvide- ''' organizacijsko, kadrovsko in finančno sa 1 Pr°$ranis,um, organizacijskim in kadrovskim " ' “Minulih dveh letih si je Nafta zagotovila ’ poslovanje, uprava družbe pa je ves $,rčznejše rešitve za sanacijo finančnih bremen i dijaraeva 1 s milijard tolarjev starih obveznosti, ,o’lrle* ,J° države (Pariški in Londonski ' v do Janafa (Jadranski naftovod), ob * 'XznoMi do dvajset manjših upnikov. Ker ' "ir Pr«dli rcnb^kd"nJ1 ravna' W-eVli neupravičeno ^^atekza peda- Hotizi gosko vodenje otroškega vrtca. Tak dodatek pa mu je že pri njegovi plači zagotavljalo ministrstvo. Marko Kraner, sedanji ravnatelj osnovne šole in občinski svetnik, je pojasnil, da to vračilo v bilanci finančnega poslovanja ni nikjer predvideno, ker bi po njegovem mnenju ta znesek pravzaprav moral vrniti nekdanji ravnatelj in ne šola. Ampak, ker je občina dala denar šoli in ne nekdanjemu rav- natelju, terja šolo. Potemtakem bi morala najprej šola od nekdanjega ravnatelja zahtevati, da vrne denar, ali ga od njega izterjati s pomočjo sodišča. Vodstvo šole dvomi o uspešnosti tožbe, ker naj bi občina pod vodstvom župana Slavka Mihaliča takratnemu ravnatelju zagotavljala denar za sporazumno dogovorjene nadstandardne storitve, o čemer naj bi imel nekdanji ravnatelj vso potrebno dokumentacijo. Poslovno po- 7,2 milijona tolarjev. Vse neplačane obveznosti staršev do Šole so iz obdobja, ko je šolo vodil prejšnji ravnatelj. Danes naj bi potekala izterjava teh obveznosti sproti. Občinski svetnik Andrej Vrzel je bil mnenja, da bi pri izterjavi starih obveznosti k sodelovanju morali povabiti tudi socialno službo in lokalno skupnost, saj nekateri starši zapadlih dolgov zaradi višine ne bodo mogli poravnati. V. P. so vedno dobre ribe na mizi 'trt rji Prl so vedno *astai' J® verz. ki kor^L^ takim stole- H,.’’1""" Seni bila a /oani pa so ^kotribi«in moj 1 3 naseli ^^bihvMe-Stdi' ”d leti' ,9(l* do P" Prevozniki s V’vi m postaje < 2Wrai naroči,i / 'd, n '1 So se ustavili in U^r^^tatiikihri # ^ed^^Gjerkeš. 'ft^^ral/ Koti2i 50 Pr’ ti?^n, po. prcd intimi leti Ljubitelji ribjih jedi s hotiških ribiških dnevov nikoli ne gredo domov lačni, za kar poskrbi več kot deset kuharjev. v n°c na soboškem grajskem dvorišču mov Slovenije Jožek Horvat -Muc, v nadaljevanju prireditve pa je priljubljene romske plese z raznih koncev sveta zaplesala srednja folklorna skupina Romani union, ki jo vodi Petra Horvat, v njej pa pleše pet plesalcev. Za zvoke romske glasbe pozno v noč pa je poskrbela romska glasbena skupina Zoltan, ki pripravlja svojo prvo zgoščenko Začeli so jih z otvoritvijo slikarske razstave Življenje ob reki Muri v dvorani vaškega doma z deli, ki so nastala na likovni koloniji ob reki Muri, ki so se je udeležili mladi slovenski slikarji Simon Svetlik, Žiga Pilih in Beno Kreže ter Andrew Margolies Me-zvinsky iz Philadelphie v Ameriki. V četrtek zvečer so pripravili okroglo mizo o ribištvu, ekologiji in reki Muri, v etno in pevskem večeru pa so nastopili skupina Pri-stavske Ščuke, tamburaši z Raz-križja, Polanski dečki in pevci ter godci iz Maribora. V petek so pripravili srečanje hotiških rojakov,-ki so se odselili iz kraja. Prišli so iz raznih krajev Slovenije, Avstrije in Nemčije, bili pa so tudi izseljenci iz bolj oddaljenih dežel Zvečer je nastopila plesno-ritmična skupina iz Lendave. V soboto so pripravili srečanje upokojencev, obiskovalci so si lahko ogledali skoke padalcev, ob večerih pa so nastopali znani glasbeniki slovenske zabavne in narodnozabavne glasbe Obiskovalcem so bile ves čas na voljo tudi ribje jedi tako iz murskih kakor tudi morskih rib. Že tradicionalno pripravijo tudi ribe po hotiško, pri čemer je recept skrivnost, ki ga organizatorji ne želijo izdati, med ponudbo pa je bila letos novost tudi enolončnica iz rib in zelenjave. J. Ga. ročilo o delu šole so zato svetniki sprejeli s pridržkom. Opozorili pa so tudi na neplačane obveznosti staršev do šole za šolo v naravi, prehrano, delo- vne zvezke in učbenike, fotokopirni papir in fakultativni pouk angleščine. Starši nekaterih ot rok šoli dolgujejo skupno blizu Prejšnji teden so na Hotizi in v njeni okolici ustvarjali trije mladi slovenski slikarji in en slikar iz Združenih držav Amerike, ki so se pri svojem delu lotili teme Življenje ob reki Muri. Slike so razstavili v dvorani vaškega doma na Hotizi in jih je mogoče tudi kupiti. Udeleženec kolonije Simon Svetlik živi in dela v Izoli in pravi, da je sodeloval že na več kolonijah po Pomurju, kjer se v lepi pokrajini in ob dobrih ljudeh zelo dobro počuti, kar se pozna tudi po njegovih slikah. Žiga Pilih živi v Kopru in pravi, da mu je lepota krajine in ljudi v Pomurju narekovala uporabo preprostih materialov ter enostavnih prepoznavnih oblik in barv Beno Kreže živi v rojstnih Trbovljah, njegova specifičnost pa je uporaba živega srebra v slikarskih delih, ki ga »zapira« v stvaritve. Andrew Margolies Mezvinsky pa prihaja iz Philadelphie v Ameriki, ki je v svojih delih prekmurski simbol štorkelj stopil s subtilno lepoto različnih materialov z željo, da bi spojil lepoto krajine ob Muri s svojim izročilom J. Ga. Kmalu kolesarska steza Martjanci-Moravske Toplice Številni šoferji, ki se vozijo v smeri Moravskih Toplic, so lahko že opazili gradnjo nove kolesarske steze med Martjanci in Moravskimi Toplicami. Za to je poskrbela občina Moravske Toplice, projekt pa je vreden 60 milijonov tolarjev. Gradbena dela izvaja podjetje SGP Pomgrad iz Murske Sobote. Nova kolesarska steza bo tako poskrbela za večjo varnost domačih kolesarjev in pešcev ter tudi gostov iz zdravilišča Terme 3000, ki se sami radi večkrat podajo na kolesarski izlet po bližnji okolici. V ta namen se že lahko podajo po kolesarski stezi med Moravskimi Toplicami in Tešanovci. T. K. Opozorili tudi na najbolj neurejene domačije V skladu s sklepom odbora za okolje in prostor, turizem in kulturo pri občini Puconci je komisija za ocenjevanje urejenosti v letu 2004 v juliju že začela s pregledom, svoje delo pa bo nadaljevala tudi v avgustu in septembru Izbirala bo najlepše urejene vasi občine, najlepše obnovljene oziroma ohranjene tradicionalne domačije, urejeno in vsebinsko bogato gostinsko turistično ponudbo ter najlepše vzdrževana avtohtona drevesa in domače brajde. Zanimivost letošnjega ocenjevanja je Še, da bodo opozorili tudi na najbolj izrazito neurejene domačije z okolico. V občinskem glasilu Občan bo komisija nato predlagala nujen poseg za ureditev in čez šest mesecev bo preverila ter objavila učinek akcije pri omenjenih domačijah. Občani lahko še vedno pošljejo svoje predloge na naslov: Naša vas, d. o. o., Moščanci 68,9202 Mačkovci. V komisiji so strokovnjaki s področja krajinarstva, arhitekture in cvetličarstva. T. K. Roma sam, ki naj bi izšla še to poletje, na njej pa bo šest avtorskih skladb in štiri tradicionalne romske pesmi. Prireditve se je ob Romih iz Pomurja in od drugod udeležilo tudi precej Nero-mov, ljubiteljev romske glasbe in kulture sploh. J. Ga. »Žejtev tešanovska« Kulturno-turistično društvo Tešanovci je priredilo minulo nedeljo privaško-gasilskem domu prireditev z naslovom »Žejtev tešanovska«, kjer so si obiskovalci lahko ogledali žetev pšenice po starem s kosami in srpi ter mlačevz90 tet starim strojem. Organizatorji so prikazali tudi delo s starejšimi stroji, ki so povezani s spravilom pšenice, kot so čiščenje, sejanje in spravilo. Na prireditvi so nastopili folklorni plesalci in pevci, skupina Lajkoši in Trio Prekmurci, na ogled pa so bili tudi stari jekleni konjički na dveh kolesih. Posebna zanimivost je bil tudi traktor Steyr iz leta 1952 Z 28 konjskimi močmi lastnika Jožeta Ošlaja z Iva n ec. Med kulinarično ponudbo so obiskovalci lahko poskusili tudi t i. »mašinske pogače«. T. K. P na Romani unit %V*u™,I,*,tis><’- L'V’ Rral\vU”«lno lin GOSPODARSTVO 29. julij 2004 - vemii Na borznem parketu Sonce posijalo na trg vrednostnih papirjev Kljub sedanjemu času, ko so ljudje bolj ali manj na dopustih, smo na trgu vrednostnih papirjev zaznali nov zagon pri vlagateljih, to pa posledično pomeni višje tečaje. Ta pojav v preteklih letih v tem obdobju ni bil pogost, ampak na trgu je pač tako, da nič ne moremo trditi s 100-odstotno gotovostjo. Osrednji borzni indeks SBI 20 je minuli teden pridobil slaba 2 odstotka in prebil mejo 4.600 točk in sedaj se mnogi sprašujejo, ali v prihodnjih mesecih lahko doživimo napad na 5.000 točk. Malce počakajmo in stvari bodo mnogo bolj jasne. Minuli teden so se na našem trgu najbolj dražile delnice največjih slovenskih podjetij. Delnica Luke Koper je dražja za 3,6 odstotka, sledi Krka z rastjo za 2,5 odstotka, dobra 2 odstotka pa sta pridobili delnici Petrola in Gorenja. Zanimivo je pogledati tudi rasti na mesečnem nivoju, kjer sta v ospredju družbi Krka in Gorenje Prva je pridobila slabih 8 odstotkov, druga pa sledi z rastjo v višini 6 odstotkov. Minule dni pa je bilo tudi burno dogajanje okrog družbe Merkur Zaznali smo kar precejšnje nihanje pri ceni delnice. To pa je bila posledica ugotovitve poslovanja Merkurjeve odvisne družbe Bofex. Izguba v omenjeni družbi znaša precej več, kot je bilo mogoče razbrati iz revizorjevega poročila. Omenjena izguba Bofexa neugodno vpliva tudi na poslovne rezultate družbe Merkur. Tu moram seveda opozoriti na neverodostojnost revizorjevega poročila. Na tujih kapitalskih trgih so padci cene delnic družb, ki izdajo taka poslovna poročila, drastični. Torej, kot se da ugotoviti, je na trgu optimistično razpoloženje, to pa potiska tečaje na višje nivoje in mislim, da lahko tudi v prihodnje pričakujemo rast tečajev. Na tujih kapitalskih trgih smo bili v minulem obdobju priča strmim padcem vrednosti tečajev, tako da je bilo kar pričakovati pozitivni popravek, kateremu smo priča ravno sedaj. Za potrditev pozitivnega trenda pa potrebujemo vsaj Še nekajdnevno rast tečajev. Na razvitih kapitalskih trgih se trendi sploh hitro spreminjajo, in če želimo biti uspešni, se moramo temu prilagoditi in biti fleksibilni. Na nemškem trgu je trenutno osrednji borzni indeks 3.814 točk Minuli mesec so končale v pozitivnem območju delnice družbe RWE z rastjo 6,5 odstotka, sledita družba TyssenKrupp z rastjo 5 odstotkov in družba MAN, ki je pridobila 1,8 odstotka. V obratni smeri po izgubi izstopa proizvajalec polprevodnikov družba Infineon z minus 17 odstotki in družba TUI z znižanjem vrednosti delnice v višini 14,6 odstotka Torej prihodnji trgovalni dnevi bodo zagotovo spet zanimivi in bodo spet postregli s kakšnimi presenečenji, ki pa nas ne bi smeli zelo presenetiti, kajti uspešen udeleženec kapitalskih trgov mora biti pripravljen na vsa morebitna presenečenja. ŠTEFAN KERČMAR, neodvisni finančni svetovalec za naložbe na Načrtovanje večjih posegov v prostor Register kulturne dediščine kot zanka? Z 20. julijem začne veljati strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije, posamezne občine pa so morale pred tem sprejeti odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana. Na območju Mestne občine Murska Sobota se trenutno največje spremembe nanašajo na ureditev turistično-zdraviliškega kompleksa pri Rimski čardi, Širitev industrijske cone, nadomestno gradnjo vojašnice, z republiškim planom pa je bilo treba uskladiti tudi področja varstva narave, kulturne dediščine in energetike. Pn načrtovanju posegov v prostor se morajo upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območju mestne občine so med drugim naravne vrednote regijski park Mura, reka Mura in njeni mrtvi rokavi ter drugo. Poleg že zavarovanih območij kulturne dediščine so pri tem odloku upoštevali tudi kulturno dediščino iz zbirnega registra kulturne dediščine Med drugim so vanjo uvrstili posamezne vile v Murski Soboti, zdravstveni dom, stanovanjske stolpiče v ulici Stefana Kovača in židovski blok, kino Park, arheološka najdišča ... Marsikdo je bil presenečen, da je na tem spisku tudi bencinska Črpalka. Na seznamu kulturne dediščine za Kupšince je šest stavb, tudi stanovanjske hiše. Ob tem pa je Jožef Recek vprašal, zakaj na tem seznamu ni zgradbe stare kupšinske šole? Kot smo lahko slišali od Jane Kovač, ZEU Družba za načrtovanje in inženiring, so z dodatnimi ogledi evidentirali znamenitosti in stavbe, velikokrat pa lastniki niti sami ne vedo, da je njihova hiša kulturni spomenik in je pod zaščito. Te stavbe, objekti in območja so prišli v register, zanje pa poleg tega niso narejene strokovne podlage za obnove ali način vzdrževanja in ohranjanja. »Mi nekaj zaščitimo, ljudje pa sploh ne vedo za to, zato je lahko posledica take zaščite in vpisa v register le kazen za posameznike,« je bil slikovit Drago Šiftar. »Dobro bi bilo, da bi ta odlok formulirali tako, da ga lahko potem po potrebi tudi spremenimo. V nasprotnem primeru lahko komu damo le zanko okoli vratu « Vladimir Goldinskij pa ga je dopolnil, da Zavod za varstvo kulturne dediščine zadnja leta zelo korektno sodeluje in zagovarja, da se lahko objekt tudi z modernimi prijemi obnovi ter da ne zavirajo želje posameznikov. Dogovorili so se tudi, da bodo preverili seznam spomenikov kulturne dediščine. Trije večji posegi V ta odlok se vnese tudi tri večje posege, izdelane na podlagi programskih zasnov. Najprej za turistično-zdraviliško območje pri Rimski čardi za zdravljenje luskavice. K temu sta pristopili tudi občini Puconci in Moravske Toplice, saj zemljišče, kjer naj hi tlakom-picks razvijal, leji tu ohanik treh občin. Narej: n J jt Programska mn n a gospodarske indust: co# v Murski Soboti, k; np hipe stMa osrednja gospodarski & na v regiji. Je dd na/nega razvojnega prncat'1 ' Pomurje in eden ■ unwnit gojev pospeševanja gospod# skega razvoja. Mestna občina pa želi v1,7 /ih razvojnih načrtih pridobiš območje sedanje vojas'dee, Kopališki ulici. I " naj bi i pribodno4ii^ menili za potrebe gradit sitega kompleksa, mk/erp-Piše, kakšnega. V ta oimh Ministrstvo za obramb p salo pismo o namen kjirse# vezuje, da bo izvedlo cth1^ novo infrastrukturo na Ima1 Berek, ministrstvu pa odstopi območje fedang "1 šnice. Obrambno minister-zgradilo objekte m Po standardih Mau 1 A. NanaRrtnp:^ Usposobili novo generacijo pridelovalcev vrtnin Če ne služba, pa dopolnilna dejavnost domačem in tujih kapitalskih trgih VREDNOSTMI PAPIR M.72W4 27.7J9M noMkiv «lsi«Hdk »»Ul, Gorenje, dek Velenje 6.24 6.379,10 2^1 Intereuropa, d.d,Koper 6.934,1? 7.016,60 1.19 Krka, Ponosne panoje v vsakem naselju v Občini Beltinci, naselju, ' "k- v ^sameznem naselju, .. L, . ,IJ v vsakem naselju v Občini Beltinci. °dstranitev objektov volilne kampanje, razen že ob- ‘ strošk ' P|akatiranje, izvede organizator volil ne kampanje na oljstp/^-^rafjatiuili?; plahih ure. 4*^ .L* Plakatnih mestih bo opravljala plakatiranje Komuna, J p| k”°Beltinci, d.o.o,Mladinska2,9231 Beltinci, ^^ijsj/ ■ ln| zlasaj010.000,00 SIT in jih je treba plačati na pujska 2 komuna, javno komunalno podjetje Beltinci, d. o. o., 5 f' m,■ Beltinci (dokazilo o plačilu je treba predložiti pred 'a^PanJ1' mora dostaviti plakate podjetju Komu- 7:1 Ie oprevilo v enem dnevu od prevzema plakatov ter In zamenjavo plakatov (strgani.,.) na obstoječih I u>! - ‘J1 izvajalo po vrstnem redu, kot so bili prevzeti plakati. 1 u pv VOUItflli Itnju, nuiau Win p R / eneZ 4771 objektu za plakatiranje se lahko nalepi največ ’' frirva, " ■ ali uničevanje plakatov drugih organizatorjev h, prepovedano. 1 Ebna dovoljenja in soglasja novih h- 4. Eten V, pridohrt- ''oiza plakatiranje morajo organizatorji volilne '"'WnjeOin.ireBaltm.- ?u katerem bo objekt za plakatiranje stal, m'kro lokac'j° objekta za plakatiranje, - . jj6 Beltinci1 °^a nanaša na javne površine oz. zemljišča, ki so ' ' im.-’ r"!,"n'' Prilagati soglasja lastnika zemljišča. ?°vo||6n Prednost tisti, ki je prej oddal popolno vlogo. Ogla-^tojm ° lzkliuono na tistih mestih, za katere je izdal dobski upravni organ, ter na obstoječih oglasnih ■ Ek ■J > •■'■■■■ • . m-m ■ v?,:' «Un, l 5> 616,1 'nUo na , ’ 50 Postavljeni brez dovoljenja Občine Beltin- ■ ' l!^J' organizatorja volilne kampanje, kijih je po- th.. .. k nm^aj prepovedano lepiti oziroma nameščati . '■■■■■, ■ Ivah so organizatorji volilne kareP^j® ^?ne opjekte ^’andni material in vse na nove> po !ob|a scena >= reku le dnij sicert0 opravi od občine po $72004 Župan Občine Beltinci MILAN KERMAN Antonije Pušic, možakar iz črnogorskega primorja, je povsem normalen družinski Človek, oče treh otrok. Pa vendar, njegovi otroci v šoli lahko le rečejo, da je njihov očka svetovni megacar -Rambo Amadeus. Pevec, re-per, virtuoz na kitari, a hkrati zabavljač, zajebant in cinik družbe. Daleč naokrog -brez primere. Soboška publika ga je imela minuli petek čast spoznati in on tudi njo, kot je dejal, na edinem, že tretjem velikem festivalu alternativne glasbe v Sloveniji »Te Mlkka?« na letališču Rakičan. V bistvu je tvoje polno umetniško ime Rambo Amadeus Svetski Mega Car (svetovni megacar, op. p.). Si se okronal sam ali te je okronal kakšen »pristojni organ«? »To je realnost dolgočasne es-trade, dolgočasnega show busi-nessa in popolnoma je bilo normalno, ko sem se pojavil, da sem s pomočjo svoje kronske tudi še nikomur ni padlo na pamet, da se »buni«. Nenazadnje pa dejstva govore sama za sebe.« Torej sipo taki »logiki« edini monarh v SiCG in tudi na Balkanu? »Ne, to je svetovni naziv in ni omejen na neko državico ali te- kako si preživel vojno na Balkanu? »Bil sem.eden od najsposobnejših dezerterjev.« Pa je imelo to kakšen poseben vpliv na tvoje ustvarjanje? »Seveda. Povsem normalno je, da umetnik, ki živi v intenziv- ritorij, poudarjam: to je svetovni naziv, titula Čeprav se mora v. nem »zgodovinskem okolju«, re- skupščine dobil ta naziv; doslej kratkem sestati kronska skupščina, da razširi naziv v »interkoz-mični giga harašov biznis svetski megacar«, trenutno čakamo na glasove iz Asiriusa...« (odgovori povsem resno) Na sceni si že dvajset let, lahko bi rekli, da danes zabavaš že tretjo generacijo fenov. So kakšne razlike med tem, kako te je občinstvo sprejemalo, recimo leta 1990 in danes? »Ma, vse ovce se enako strižejo ...«(smeh) ... torej ni kakšne posebne razlike? «... nikakršne razlike ni. Edina razlika je samo internet, ki marsikaj olajša ...< Zoprno vprašanje, ampak agira na dogajanje okrog sebe. Če pogledate malo učbenike za zgodovino umetnosti, boste lahko videli, kdaj in kako so se umetniki povsem zlili z dogajanjem okrog njih.« z Potem takem bi lahko rekli, da obstaja bojazen, da bodo o Rambu pisali, da je bil balkanski Frank Zappa (kar mnogi glasbeni kritiki in novinarji uporabljajo za opis njegove glasbe, op. p.)... »Ma, ljudje te najraje povežejo nečim, da lažje razmišljajo, te sprejmejo Razumeš ? To je tako, kot Če neki fant sreča neko punco in mnogo lažje doživi erekcijo, Če je ona podobna neki znani igralki«. ( vsi v smeh ) Premiera ježe bila? »Da, bila je v Beogradu, sedaj pa se selimo v Budvo, pa na dubrovniške poletne igre, v Laze rate, Lazarine ali kaj so že... pa še kje... ne vem, verjetno bomo do oktobra še kje »zavrteli« predstavo.« Boste prišli z »Igro« tudi v Slovenijo? »Kaj jaz vem, ne bi bilo slabo. Veš, jaz v bistvu rad sedim na vaji, tako sam v prvi vrsti v praznem gledališču in gledam na oder, kako mlade plesalke vrtijo ... vrtijo svoje ritke « (doda hudomušno) Aha, no, obline pa so tudi značilne za neki poseben glasbeni žanr, kateremu si ti bojda dal ime, namreč turbo folk? »Ma, dobro nekako sem tudi nakazal smer razvoja glasbe, mu dal ime, in to je to; kakor sem naredil tudi z mnogimi drugimi rečmi.« Res je, ampak termin turbofolk si tudi nekako teoretsko razdelal. Ga lahko za naše bralce še enkrat pojasniš? »Lahko. Torej folk je narod, ne? Turbo pa je ... turbo pa je, recimo, način zgorevanja goriva v motorju z notranjim izgorevanjem s pomočjo turbine, kate ra pod pritiskom »meče« gorivo v cilinder... Če se to prenese na glasbo, potem to pomeni, da je turbofolk vrsta muzike, katera »pali«, pospešuje »paljenje«, tako da vpliva neposredno na poslu-šalčevo hrbtenico, mozeg in njegove najnižje instinkte. To je pravzaprav to.« Ampak zanimivo, da je prav turbo folk popularen po vsej prejšnji skupni državi ... »Pa turbo folk je pravzaprav, s tem ko je »jugo nostalgija« v nekaterih »banana republikah« prepovedana, turbo folk pa ne, nekakšno nadomestilo za to »jugo nostalgijo«.« Znan si tudi kot dober kitarist, vendar se pri tebi zdi, kot da ti kitara ni dovolj. Stefanovski na primer, ki je gostoval pred tedni pri nas, je na trenutke »izgubil« poslušalca, poslušalko, je izreden, vrhunski kitarist, a žal nič več kot to? »Ne, ne, kitara nikakor ni dovolj I V 18. stoletju je bilo dovolj, da si bil virtuoz na enem inštrumentu. Vendar pa je evolucija človeškega živčnega sistema tako hitro napredovala, da... Poglej, do pred nekaj več kot dvesto leti nismo imeli niti strojev za tkanje, danes imamo vesoljska plovila, torej je človeški živčni sistem, neka psihomoto-rika, danes pri človeku že toliko razvita, da ni neki »kunšt« naučiti se igrati na kitaro. Dandanes lahko igra vsaka budala ... to? Hm, sledeča velika stvar je un-plugged-rave-hipno-etno!« Antonije, hvala! »Prosim in lep pozdrav prav vsem bralcem « Jernej Šavel, foto: J. Š. KMETIJSTVO 29. julij 2004 - vestmi Cene strniščnih dosevkov in mineralnih gnojil v kmetijskih trgovinah Trgovina Robert Hozjan, Žižki vrsta pakiranje: mpc v sit/ strniščnega te dosevka: mnogocvetna Ijuijka 10/1 550,00 mnogocvetna ljuijka 1/1 610,00 landsberška zmes 1/1 755,00 landsberškazmes 10/1 670,00 ozimna grešita 1/1 590,00 črna detelja-cv. viola 1/1 1.085,00 oljna redkev - tv. rasla 1/1 560,00 oljna redkev-tv. reula 10/1 510,00 inkamatka 1/1 775,00 facellja cv. balo 1/1 920,00 sudanska trava - tv, susu 1/1 580.00 sudanska trava-cv. susu 10/1 550,00 strniščna repa 0,20490,00/kom krmna ogrščica-cv. sta rška 1/1 650,00 krmna ogrščica - tv, akelal/1 490,00 krmna ogrščica - cv. akelalO/1 450,00 bela gorjušica - cv. serval 1/1 370,00 bela gorjušica- cv. zlata 1/1 370,00 bela detelj a 0,25620,00/ kom TDM2 10/1 670,00 TDM 1 10/1 650,00 mi. gnojilo: pak.; mpc v sit/ te NPK 7-20-30 50/1 67,50 NPK 15-15-15 JO/1 57,90 KAN 27% N 50/1 49,20 UREA 46% N 50/1 52,60 NPK 8-16-24 50/1 64,20 apnenec 50/1 12,70 Živila Kranj, Agrooprema, Murska Sobota vrsta pakiranje: mpc v sit/ strniščnega kg: dosevka: krmni ohrovt 1/1 688,00 črna detelja, cv. viola 1/1 1.250,00 oljna redkev, cv. raula 1/1 719,40 inkamatka 1/1 861,00 facellja 1/1 918,00 sudanska trava 1/1 645,00 sudanska trava 5/1 4.155.00 strniščna repa 0,20 670,00 facelija VI 918,00 krmna ogrščica 1/1 688,00 bela gorjušica 1/1 698,20 inčema V1 1.250,00 , bela detelja 0,20 422,00 travnik2 1/1 1.031,00 mineralno gnojilo: pakiranje: mpc v sit/ kg: NPK 7-20-30 50/1 64,94 NPK 15-15-15 50/1 54,31 KAN 27% N 50/1 49,00 UREA46%N 50/1 51,32 NPK 6-12-24 50/1 51,39 NPK 8-26-26 50/1 70,36 apnenec 50/1 11,4 Trgovina Ljutomerčan, Kolodvorska ul., Ljutomer ____________________________ vrsta strniščnega pakiranje: mpc v sit/ dosevka: te mnogocvetna ljuijka 10/1 534,00 črna detelja 1/1 990,00 inkamatka________________1/1 750,00 facellja _____________1/1 890,00 sudanska trava 10/1 534,00 strniščna repa 0,20 980,00 bela gorjušica 10/1 309,00 lucerna 1/1 990,00 bela detelja 0,25 380 00 travnik 2 1/1 890,00 miner, gnojilo: pak.: mpc v sit/ kg: NPK 7-20-30 50/1 69,60 KAN 27% N 50/1 43,40 UREA 46%N 50/1 S 7,00 apnenec 50/1 10,00 Strokovnjaki svetujejo Z zelenim podorom do boljše rodovitnosti Z vprašanjem rodovitnosti obdelovalnih kmetijskih površin so se ukvarjali že naši predniki. Sčasoma so sejali vedno več koristnih rastlin in jih tudi hkrati žlahtnili. Prešli so od tako imenovanega enopolja na dvo- in tripoljno gospodarstvo, največji napredek pa so dosegli v 18. stoletju, ko so razvili tako imenovani štiripoljni ali Nor-fološki kolobar, pri katerem se zvrstijo okopavine, jarine z deteljo in ozimine. Za tiste čase je bil Norfološki kolobar za kmetijstvo zelo velik napredek In zakaj toliko govorimo o pomenu rodovitnosti na obdelovalnih kmetijskih površinah? Zemlja je substrat, kjer se rastlina ukorenini in iz nje črpa vodo in hranljive snovi. S pomočjo fotosinteze pa rastline producirajo novo organsko snov ah asimilate. Da bodo potekali ti procesi Čim optimal-neje oz. da ne bo motenj pri oskrbi, moramo z umnim gospodarjenjem poskrbeti v tleh za razmere, v katerih bodo gojene rastline rasle optimalno To pomeni, da moramo zagotoviti v tleh vse možnosti za dobro rodovitnost (dovolj humusa. hranljivih snovi, optimalen vodno-zračni režim itd.) Eden ključnih elementov pri ohranjanju rodovitnosti tal je prav gotovo vsebnost humusa v tleh. Dejstvo je, da so izvor le-tega samo organska gnojila (hlevski gnoj, gnojevka, zeleni podor), žetveni ostanki (slama, ko-ruznica) in še bi lahko naštevali. Pomembno vlogo pri obogatitvi tal pa imajo tudi strniščni dosevki. S strniščnimi dosevki bogatimo tla z organsko snovjo, in sicer s koreninskim sistemom, Če zeleni del rastline pokrmimo živalim, ali pa z zaoravanjem cele rastline kot zelenim podorom. Del organske snovi v tleh mikroorganizmi mineralizirajo na osnovne hranljive snovi (dušik, fosfor, kalij, CO2), mikroelemente, ki jih rastline izkoristijo kot hrano, del organske snovi (težje razkrojljiva organska snov) pa se spremeni v trajni humus. Ima pomembno vlogo v tleh, saj veže hranljive snovi in vpliva na vodno-zračni režim. V lahkih peščenih tleh je Obvestilo vinogradnikom! V letošnjem letu bodo prvič kontrolirane tudi predpisane omejitve pridelka grozdja oziroma vina na hektar vinograda. In sicer sme pridelek glede na želeno kakovostno stopnjo, skatero je vino kasneje označeno, doseči: - za kakovostno vino ZGP: največ 8000 litrov vina na hektar (to je preračunano na grozdje, in sicer okrog 11.500 kg grozdja na hektar) in hkrati ne več kot 3 kg grozdja na trs vinske trte; -za deželna vina PGO: največ 12.000 litrov vina na hektar (to je preračunano na grozdje, in sicerokrog 17.200 kg grozdja na hektar). Če je pridelek večji, kot je določeno za kakovostno vino ZGP, se sme celotno vino (ne samo presežena količina) iz vinograda, kjer je bil pridelek presežen, označiti kot deželno vino, Če pa je pridelek višji, kot je določeno za deželno vino, pa se takšno vino sme označiti le kot namizno vino z nekontroliranim porektom. Če je v vinski posodi združeno grozdje iz različnih vinogradov in je med njimi en vinograd ali več vinogradov takšnih, daje bil pridelek presežen, se deklasira, kot je navedeno zgoraj, celotna količina vina, kije združena v tej vinski posodi. Navedene omejitve so predpisane. S ciljem doseganja višje kakovosti grozdja in s tem vina vam predlagamo, da pridelke zmanjšate bistveno bolj, kot je navedeno zgoraj, to pa bo hkrati pripomoglo tudi kzmanjšanju količine vina in s tem k stabilnejšemu vinskemu trgu, katerega ravnovesje je letos, zaradi obilnega nastavka grozdja v vsej Evropi in neoptimalnega vremena za razvoj grozdnih jagod, ogroženo. Zato pozivamo: - vinogradnike, da pridelke čim bolj zmanjšajo fn se pravočasno dogovorijo s svojimi odkupovala grozdja o količini in drugih pogojih odkupa; - odkupovalce grozdja, da grozdje odkupujejo tako, da stimulirajo manjše hektarske pridelke in s tem višjo kakovost grozdja in vina in da svoje pogoje odkupa objavijo čl m prej. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano visoka vsebnost humusa še toliko pomembnejša, saj nadomesti vlogo gline. Se pravi, s pravilnim gospodarjenjem je mogoče povečati delež humusa v tleh, ni pa mogoče spremeniti teksturne sestave (povečati ali zmanjšati delež gline v tleh). Marsikje bi imele poletne suše manjše posledice, če bi tla vsebovala več humusa. Ugotovljeno je, da se nekje v povprečnem slovenskem kolobarju v tleh letno mineralizira pod vplivom mikrobiološkega življa pribl. 3000 kg suhe snovi na hektar. Več je okopavin (koruza, sladkorna in krmna pesa, krompir itd.) v kolobarju, večji je razkroj organske snovi oz. večje so potrebe po gnojenju z organskimi gnojili. To pomeni, da če želimo samo ohraniti nivo humusa iz prejšnjega leta, moramo tlem vrniti toliko organske snovi, kolikor se je med letom mineralizira. S pridelavo strniščnih dosevkov dosežemo, da je njivska površina čez vso vegetacijo pokrita z rastlinsko odejo. Namreč na območju Slovenije, še zlasti pa na območju Pomurja, imamo v poletnih mesecih veliko padavin v obliki neviht. Nezavarovano površino padavine močno zbijejo, na nagnjenih površinah pa lahko intenzivne padavine povzročijo močno erozijo. Detelje kot strniščni dosevek imajo pomembno vlogo pri bogatitvi zemlje z dušikom, saj prek bakterij, ki žive v sožitju na koreninskem sistemu, vežejo dušik iz zraka. Na ta način detelje veliko pripomorejo k večji rodovitnosti kmetijskih površin. Strniščni dosevki imajo pomembno meliorativno vlogo, saj z močnim koreninskim sistemom navrtajo neprepustne plasti in izboljšujejo vodno-zračni režim v tleh, hkrati pa prenašajo hranljive snovi iz večjih globin tal, ki bi bile sicer izgubljene. Katere strniščne dosevke svetujemo sejati za zeleni podor? Setev svetujemo na tistih kmetijah, ki nimajo dodatnih potreb po kakovostni voluminozni krmi ter na izključno poljedelsko usmerjenih kmetijah. Dejstvo je, da je mogoče s pa metnim gospodarjenjem in pravilno izbiro strniščnega dosevka nadomestiti druga organska gnojila kot vir humusa v tleh. To so v glavnem tisti dosevki, od katerih ne zahtevamo kakovosti, kot na primer pri setvi za krmo, ampak da dajo v najkrajšem času po setvi čim obilnejši pridelek suhe snovi na enoto površine in da nimajo sposobnosti regeneracije v naslednjem letu. Oljna redkev je hitro rastoča vrsta, ki da v zelo kratkem obdobju visok pridelek zelinja. Zaradi dlakavih stebel in listov je živina ne je rada. Na hektar je sejemo od 20 do 30 kg v 12 cm medvrstni razdalji. Sejemo z žitno sejalnico konec avgusta ali v začetku septembra.Za zeleno gnojenje pride v poštev tudi setev gorjušice, ki da v zelo kratkem času obilen pridelek suhe snovi. Na hektar je sejemo do 15 kg. Setev strniščnih dosevkov za zeleni podor je še toliko pomembnejša na lažjih tleh, kjer je prisotnost poletnih suš vedno večja. Namreč teksturne sestave tal ni mogoče spremeniti, je pa mogoče v tleh povečati delež humusa. Na lažjih tleh, kjer je v teksturni sestavi vsebnost glinenih delcev manjša, je potreba po humusu večja, kajti humusne snovi skladiščijo hranila in vodo. Torej s povečano vsebnostjo humusa v tleh izboljšujemo posredno rodovitnost tal, to pa pomeni, da na eni strani zmanjšamo izgube hranilnih snovi z izpiranjem, na drugi pa zagotovimo boljšo oskrbo posevkov z vodo, na težjih tleh pa uravnava vodno-zračni režim v tleh. Po setvi strniščnih dosevkov bi bilo koristno, da bi jih povaljali z valjarjem, saj tako zagotovimo enakomernejši vznik dosevkov. Valjanju bomo dali prednost na lažjih tleh. Dr. Stanko KAPUN, KGZS - Zavod Murska Sobota Prejeli smo »Zakon o dohodnini krivičen do kmetijstva« - zadnjič Gospod Meolic s pismom (objavljenim v Vesinlb< M J 2004) očitno nadaljuje predvolilno kampanjo pomurskim poslancem v zvezi z zakonom o dohodnuv mo, da so potrebne naslednje pojasnitve: , 1 Res je, da smo o Zakonu o dohodnini glasovi a'" vendar v celoti, ko Zakon govori o obdavči- • r državljanov in ne samo o obdavčevanju kmetov. ■ ureditev pa je za večino Pomurcev boljša, ker prim-*1 vt ° 2. Na predlog Kmetijsko-gospodarske zbornice in kmetov so tudi po zaslugi katerega od pomursKi'i ' sprejete olajšave: splošna do 590.000 sit za moč, za dopolnilne dejavnosti, možnost vodenja knjigovodstva in prehodno obdobje - začetek vrli1’1™ - do leta 2008 (Sindikat kmetov je predlagal 2007.' * no splošne olajšave več kot 90 % kmetov ne boP1^ aStf. 3. Nove rešitve (pravičnejša obdavčitev) po zakonu" M skem dohodku bodo se ugodnejše, kar ugotavlja tudi g P Meolic. Do leta 2008 pa lahko mogoče spremembe stavijo celotno rešitev na glavo. S tem končujemo polemiko o obdavčevanju k' Geza Džuban, P«^ *,■£ Feri Horvat, Marija Pozsonec, P"1'10 ' ^ilS Ciril Pucko, p<»: " Jgj Jožef Špindler, poslane^ Na Pomurskem sejmu v Gornji Radg^ Jubilejno vinski ocenjevanje V ponedeljek se je začelo v prostorih Pomurskega^) „ Gornji Radgoni največje slovensko Ocenjevanje, ki poteka v okviru 42. mednanidn^^^ živilskega sejma, praznuje letos 30. (® f komisije, ki jih sestavljajo priznani slovenski in n’11 j(| pnP bodo do konca tedna ugotavljale kakovost nizatorji ocenjevanja so dobili tokrat v ocenl«T vin iz Avstrije, Madžarske. Hrvaške, Italije in padaimajopriznar-‘ - had n^an)u’ mprispevajo kpttwnori^ i” tjj oh^*0Cenienn^ so ga v preteklost p^e" .. oimpaada slovenskih vin, tokrat prerašča v narTZ™^/0 pS kaŽe’ da vse nrt-d t y r3ost ima na izbiro več prostorov v lokalu in tudi na terasi pred njim. Za zdaj vam še ne bomo zaupali, katero od teh treh je dobilo največ glasov, kakor tudi še nismo obelodanili, katero od treh gostišč po oceni komisije je gostišče osvežlšče 2004. Za tri finaliste, ki so doslej dobili največ glasov, boste namreč lahko glasovali še do zaključne prireditve, ki bo 14. avgusta. Pred tem bomo vse glasove sešteli in na prireditvi razglasili zmagovalca. Kot ste najbrž opazili, se izbor bralcev in komisije ujema pri gostilni Marič iz Sebeborcev, ki je med prvimi tremi tako po izboru komi- sije kakor po številu glasovnic, ki smo jih dobili. Ob tem gostinskem lokalu pa sta med tremi, katerim ste dodelili največ glasov, še gostišči B-bar iz Murske Sobote in Okrepčevalnica in picerija Popaj iz Ljutomera. Še en dokaz, da so okusi glede tega, kaj je dober gostinski lokal, zelo različni in da o tem odločajo mnogi dejavniki. Tokrat lahko glasujete le o treh finalistih po izboru bralcev Vaše glasovnice pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. J. Ga. Naslov prjavitejja (Ce žeti sodelovati pri končnem žrebanju): Va,nica in picerija Popaj v Ljutomeru med prleškimi največ vaših glasov Okrepčevalnica in ■ - ^ibrei' J vtloclu v mestu- Gre za gostinski lokal, kjerobiskoval-1it'ezanimiva notranja oprema, saj se sodobni elementi spretno . so pr9tfrnni pri ponudbi hrane so v ospredju pice iz krušne peči, y,drug. jrcj| Mlinarski dnevi na Bistricah B-bar v Murski Soboti Murskosoboško gostišče B-bar je ob Bakovski ulici in ga obkrožajo trgovski lokali z različno ponudbo. Čeprav je nedaleč od glavnih cestnih povezav skozi Mursko Soboto in železniške proge, je prostor tako razporejen, da ponuja gostu možnost sprostitev tako v prijetno urejeni notranjosti kakortudi na terasi pred lokalom, kateremu daje senco lesena ograja, ovita z zelenjem. "sto, kar se je dogajalo pred mletjem •u V P°d če- dt”^' it':' Prostovo|i' ta^"1 khm Bistrica ’*Mturh T *e bistriško tu-0 W foklorno dru- štvo Pozvačin, društvo upokojencev, Vinogradniško društvo Bistrica in Kulturno društvo Razkrižje. Tako so lahko pripravili in izvedli pester program prireditve, ki pa resnici na ljubo ni bil kaj dosti povezan z bogato tradicijo mlinarstva na Bistricah, ampak so nastopajoči prikazali predvsem tisto, kar se je dogajalo, preden so kmetje odpeljali zrnje v mlin. Tako smo lahko videli ročno ^etev koscev in žanjic (turistično društvo), mlačev s staro mlatilnico (z njo so prišli v goste člani Kulturnega društva Razkrižje), kakšna je bila navada, preden so se Bistričani odpravili na žetev (društvo Poz-vačin), peko kruha, potic, mlinarske polente, langaša in drugih domačih dobrot (turistično društvo), že pripravljene dobrote kmečkih žena in deklet pa še kaj. Kot neke vrste dodatek prireditve je bil še prikaz vrtanja lesenih vodovodnih cevi, s čimer se je predstavila etnološka skupina iz Trebuše pri Tolminu. Gledalcev je bilo nekoliko manj kot na minulih Mlinarskih dnevih. Besedilo in foto: Jože Graj dobro polento iz pšenične moke in takšno so ponuja- Med zabavno prireditvijo so Bistričani zaigrali, prikazali in povedati, kako je bilo nekoč, ko so se odpravljali na žetev. Pomurski poletni festival v Veliki Polani Več kot 40 prireditev od 1. do 8. avgusta V nedeljo, 1. avgusta, se bo začela v Veliki Polani prireditev Pomurski poletni festival, ki bo v osmih dneh vključevala več kot 40 glasbenih, kulturnih, turističnih in Športnih dogodkov. Društvo Štrk Slovenija, ki prireditev organizira, je v ponedeljek letošnji program predstavilo na novinarski konferenci. Predsednik društva Štrk, ki ima sedež v prostorih domačije Miška Kranjca v Veliki Polani, Štefan Jaklin je povedal, da so si pred leti zastavili cilj, razvijati prireditev tako, da bo postala največja tovrstna prireditev v Pomurju, kar so po mnenju mnogih sedaj že uresničili. Dogajanje bo potekalo v središču Velike Polane, ki bo v tem času zaprto za promet, urejeni pa so obvozi. Ob tem so tudi letos izdali glasilo Mo-drijaš, v katerem so tudi natančnejši podatki o nastopajočih, informacije o dogajanju na prireditvi pa je mogoče dobiti tudi na internetni spletni strani www.ppf2004.tk- Župan občine Velika Polana Andrej Lebar je dejal, da bo v teh dneh zaradi kakovosti glasbenih izvajalcev in prireditve v celoti Velika Polana središče poletnega pomurskega dogajanja Gostje pa imajo ob tem priložnost, da spoznajo tudi druge posebnosti in lepote krajev. Vodja projekta Damijan Jaklin je v predstavitvi programa prireditve povedal, da so tudi letos v ospredju trije glavni programski sklopi, kjer bo največ obiskovalcev gotovo pritegnil sklop koncertov, ki se bo dogajal na dveh koncertnih prizoriščih obenem. Poimenovali so ga Puckova banda festival, v njem pa bodo nastopili Tinkara Kovač, Čuki, Big Foot Mama, Vlado Kreslin, Psyho-path, Davor Radolfi, Alya, Posodi mi jurja, D kwaschen retashy in drugi. Lani je bila dvorana v Veliki Polani natrpana ob nastopu gledališke skupine Improvokatorji, zato so pripravili letos v okviru Miškovega festivala Impro tekmovanje skupin v gledališki improvizaciji, ki bo potekalo sedem dni, v literar-no-glasbenem večeru pa bodo nastopili Dušan Šaro tar, Feri LainŠček, glasbena skupina Langa in glasbenik Marko Globler, Med športnimi prireditvami so v programu kolesarjenje, off road balinanje, odbojka na mivki, ulični nogomet, prireditev Sam svoj čolnar in kmečka olimpiada za polanski venec na ranču Vermida Na prireditvenem prostoru pa se bosta predstavili tudi slovenska policija in vojska. Iztok Trček z mejne policijske postaje Lendava je na tiskovni konferenci povedal, da bodo ob predstavitvi policijskega dela prikazali še vaje vodnikov službenih psov, predstavil pa se bo tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Predstavnik slovenske vojske Branko Bratkovič pa je dodal, da bo slovenska vojska na prireditvi predstavila naborniški sistem, vojaška vozila, opremo in usposabljanje. Lani je bilo na prireditvi 20.000 obiskovalcev in približno toliko jih organizatorji pričakujejo tudi letos. Vrednost prireditve je 26 milijonov tolarjev, od česar 80 odstotkov zagotovi društvo Štrk. J. Ga. 10 KULTURA 29. julij 2004 r VESIK1K Portret Sabina Barbarič Vodja animacije v Zdravilišču Radenci Kresnik 2004: Lojze Kovačič - Otroške stvari Veselje do spominjanja, Pod pojmom zdraviliški animator si seveda lahko predstavljamo vsa mogoča dela in opravila, ki zajemajo različna področja človekove izrabe prostega časa, vendar je med njimi gotovo na pomembnem mestu tudi kultura, v širšem in ožjem pomenu te besede, najsibo organiziranje gledaliških predstav, literarnih večerov, koncertov, nastopov ljudskih godcev in folklornih skupin, prikaz vaških tržnic ali drugih materialnih in duhovnih nasledkov ljudske kulture. Sabina Barbarič je očitno vešča pri vsem in sama pravi, da se je pri delu našla, je najbližje temu, kar je v življenju hotela početi - biti z ljudmi in vedno doživljati kaj novega. V radenskem zdravilišču oziroma hotelu Radin dela že peto leto, tudi pred tem je delala v turizmu in si pridobila dobre izkušnje, znanje nemščine in angleščine, ki sta pri njenem delu ne-obhodni, pa na ljutomerski gimnaziji. Ker pa znanja nikoli ni dovolj, jo v kratkem Čaka še diploma na visoki turistični Šoli. Kot animatorka ima kar precejšen delokrog, ki obsega 'dajanje informacij, pripravljanje in izvajanje programov, povezovanje z zunanjimi dejavniki, skratka vse, kar je povezano z gostom. Programe oziroma sklope programov pripravljajo po obdobjih, posebej za pomlad, poletje ter jesen in zimo, delijo jih na splošne, Športno-rekreativne, zabavne in otroške. V tem času potekajo poletne dejavnosti, zaradi dopustov nekoliko okrnjene, pa vendar dovolj bogate: ob sredah organizirajo tematske večere z nastopi folklornih skupin, naslednji teden jih bo recimo obiskala folklorna skupina MandraČ iz Kopra, ki bo nastopila tudi na beltinskem folklornem festivalu. Ob Četrtkih prirerajo na terasi hotela piknike z vaško tržnico, na kateri sodelujejo okoličani. Ponovno so uvedli nedeljske matineje v zdraviliškem parku - na pomoč jim je priskočila Glasbena šola iz Gornje Radgone s komorno skupino saksofonistov, godbo na pihala in harmonikarskim orkestrom, ki nastopajo izmenično. Pred kratkim so jim tekači iz Nemčije prinesli olimpijski ogenj, mimo je tudi Večer na terasi, ki so ga organizirali pred kratkim skupaj z Murskim valom. Zelo pestra, pravi Sabina, je bila pomlad s koncertoma MePZ Radenska in Ljutomerskega okteta, še posebno zanimivo pa je bilo, ko so gostili konjenico EU, ki jim je prinesla tudi zastavo (na fotografiji). Tradicionalno je bilo srečanje oldtajmerjev skupaj z godbo na pihala. Jesenski program pa bo spet vključil tudi »prave* kulturne dogodke: gledališke igre, literarne večere, predavanja, čeprav je treba poudariti, da je za tujce treba pripraviti drugačen, ne-jezikovni program - torej glasbene prireditve. Pri tako obsežni dejavnosti ne preostaja kaj dosti časa, saj mora biti o vsem na tekočem. Prebrati mora veliko časopisov in se na osnovi tega odločiti, koga povabiti ali ne, misliti pa je treba tudi na zunanje goste, krajane Radencev in okolice. Včasih so delovne tudi sobote in nedelje, kar pa ostane časa, ga porabi za branje, predvsem potopisov in duhovne literature pa tudi kakšen dober roman, zadnji je bila Enajst minut Paula Coella, pri vsem pa jo spremlja glasba, ki daje življenju poseben čar. Poleg kulturnih pa seveda sodeluje tudi pri drugih programih. Je podpredsednica organizacijskega odbora Maratona treh src in skrbi za vse spremljevalce prireditve, rada pa ima tudi klasične izlete ali vodenja, saj okolico ter njene naravne in kulturne znamenitosti dobro pozna. 8. B. L. Folklora v Beltincih živi in Beltinci živijo za folkloro 34. mednarodni folklorni festival sPrijte fsi, šteri ste od kolena vekši, pa od podplata mesi, z glasnimi gutami, friškimi petami ino trdimi mošnjami,« so verzi, s katerimi KUD Beltinci vabi goste, da se udeležijo zdaj že 34. mednarodnega folklornega festivala, ki bo od 29.7. do 1. 8.2004 v parku in v prostorih gradu v Beltincih. Beltinčani se zavedajo, kako pomembno je ohranjati svojo tradicijo in korenine, zato vsako leto povabijo skupine iz različnih krajev Slovenije in po svetu, da se jim pridružijo zadnji konec tedna v juliju in skupaj z njimi z ljudskim plesom, pesmijo in obrtjo v današnji svet vnašajo del zgodovine. V štirih dneh bo v okviru festivala mnogo prireditev. Četrtkov večer je tako namenjen tamburašem, petkov večer tuji folklori, sobota etno glasbi, nedelja pa je rezervirana za državno srečanje odraslih folklornih skupin. Hkrati ho na festivalu kar nekaj vzporednih aktivnosti. Naj omenim samo glasbeno in lončarsko delavnico (slednja je letošnja novost), razstavo »Zacvetel je festival«, kjer se bodo predstavili cvetličarji, vrtnarji in domači obrtniki, razstavo Stara glasbila in stare vezenine ter »Senje- (sejem ljudske obrti). Celotno prireditev bo letos prvič v celoti posnela državna televizija in jo predvajala v štirih ter- veselje do pisanja toizr kovačič ' . Junijsko dogajanje okoli kre-snika, nagrade za najboljši slovenski roman preteklega leta in žal umrlega dobitnika Lojzeta Kovačiča, je spet dvignilo na površje ime pisatelja, doslej bolj znanega poznavalcem in zares zavzetim bralcem, čeprav je bil v naši književnosti gotovo prisoten kakšnih pet desetletij, izmenoma zaželen in nezaželen, njegov obsežni opus pa redkokdaj spregovori o čem drugem kot o njem samem, vedno znova, vedno malo drugače: »Na žalost ima človek samo eno življenje in tako piše zmeraj samo eno knjigo. Nekdo neha pri prvi, drugi pa, ker mu je za prvo ostalo dosti črepinj, ki zavoljo forme, sloga ali snovi niso mogle vanjo, napiše drugo, dodatno knjigo, in ker tudi po njej ostane veliko nedotaknjenega, napiše tretjo, četrto in tako naprej, vse dotlej, dokler Še zaznava skrivne točke, ki vežejo koordinate njegovega življenja v celoto.* Tako tudi Otroške stvari, s katerimi se vrača v zgodnje obdobje svojega in, kot meni, slehernega življenja: »Večina nas je najodločilnejše stvari preživela v otroštvu. Je edino razdobje, ki ga lahko generacije brez ve- Prejell smo Obljube niso dovolj Ob spoznanju, kakšno je sta- namen smo ustanovili »zborovo- nje zborovskega petja v Pomurju, se je porodila ideja o obliki izobraževanja oziroma nudenja strokovne pomoči zborovodjem, ki nimajo ustrezne glasbene Izobrazbe, in tistim, ki imajo željo, da si že osvojeno znanje poglobijo. Zborovodja je namreč duša zbora, njegov vaditelj in učitelj ter dober prijatelj Pn njegovem delu morajo pevci videti smotrnost, strokovnost in s tem tudi možnosti za uspeh To pa bo zborovodja dosegel samo s stvarnostjo, s strokovnim znanjem in resnim delom. Hkrati mora imeti tudi posluh za želje in potrebe današnjega mladega človeka. V ta minih. Organizatorji pričakujejo pet do Šest tisoč obiskovalcev, toliko se jih je namreč festivala udeležilo tudi v zadnjih letih. Pravijo, da slabo vreme prireditve ne bo zmotilo, saj je občina Beltinci priskrbela nov prireditveni šotor. Prireditev bo stala okoli 3,5 milijona tolarjev, organizatorji delajo prostovoljno, prizadevajo pa si, da bi stroške v prihodnjih letih še zmanjšali. Del denarja so dobili na javnem razpisu, del je prispevala občina, drugo pa nameravajo zbrati s pomočjo sponzorjev, z vstopninami in sre-čelovom.Festival bo svoje odpel, znova pokazal nekaj novega, organizatorji pa goste vabijo, da se jim v čim večjem številu pridružijo pri oživljanju tradicije. Simona R. čjega sprenevedanja ali sramu primerjamo med seboj.« In še malo pozneje: »Naj je torej otroštvo v tej knjigi še tako pretrgano, vseskozi je ostalo v meni kot začetek stvarjenja sveta in človeka, ki se hkrati odvija v življenju našega telesa, v življenju srca, življenju duše, v življenju duha.« Iz vsega navedenega sledi, da se v Otroških stvareh srečujemo znova in z vsemi, ki smo jih že tako dramatično in boleče srečali v Prišlekih - z očetom Alojzom, mamo Elizabeto, sestrama Klaro in Margrit, nečakinjo Gizelo - le da je tokrat čas druženja krajši, obsega enajst let avtorjevega življenja od rojstva naprej. Tudi zapisi so malo drugačni, Kovačič se tokrat res, kot zagotavlja naslov, posveča različnim stvarem, jih pogleda od blizu in daleč ter opisuje, opisuje. Zgodba ali zgodbe se zdijo drugotnega pomena, so bolj stvari in njih stanje: plava odejica, ki pokriva dojenčkovo košarico, postave, ki se približujejo in oddaljujejo, predmeti, ki jih začenja razpoznavati kot dom, vonjave, ki bodo ta dom tvorile, kjerkoli bodo Nato svet, ki se počasi odpira: hiša, ulica, ljudje, mesto Basel pa bolnišnica, sanatorij, nato osovra dsko šolo«, kjer bi nudili vse te možnosti za oblikovanje zborovodij. Tako bi glasbeno izobraženi posamezniki, ki bi se ukvarjali z vodenjem zborov, dvignili kakovost petja na višji nivo. S koncerti nastopajočih bi bilo tudi bolj poskrbljeno za popularizacijo ljudske in umetne glasbe med širšim prebivalstvom. S tem bi se dvignila splošna glasbeno-kulturna rast prebivalcev Pomurja, dvignila bi se kakovost glasbene poustvarjalnosti, dvignila bi se splošna skrb za ohranjanje ljudskega izročila in s tem zavedanje pomembnosti za pomursko kulturo. Navsezadnje bi se dvignila tudi promocija Pomurja rer s tem turistično zanimanje za ta prostor, Zborovodje mnogo svojega prostega časa posvetijo dejavnosti, ki ni neobhodno potrebna za preživetje in ne prinaša materialne koristi, tako kot tudi ne lepota, vendar pa prinaša človeku v vsakdanjem življenju veselje, srečo in zadovoljstvo in mu pomaga premagovati vsakodnevne življenjske stiske in težave, kar pa pomembno prispeva k njegovemu boljšemu počutju, ustvarjalnosti in uspešnosti na delovnem mestu, v družbi in doma v družini. Večina udeležencev vodi otroške ali mladinske zbore. Ugotovljeno je, da so otroci, ki pojejo v pevskem zboru, v šoli uspešnejši, strpni do staršev, učiteljev, do drugih in drugačnih ter so odpornejši do negativnih navad, razvad in zasvojenosti, ki danes ogrožajo mlade. Zanje veljajo drugačne, humane življenjske vrednote. Danes je, naš zvočni prostor prenasičen z glasbo, ki je večinoma dvomljive kakovosti in negativno vpliva na mladega človeka. Mediji poveličujejo tako glasbo zaradi komercionalnih žena šola in sovražni svet nasploh, a vsekakor vreden, da ga živimo. Vmes legende - kako je bilo pred njim. Kako sta se srečala oče in mati, kako ga je bilo strah, da se to ne bi zgodilo. O očetovi lahkomiselnosti, materinih očitkih, revščini, v katero so drseli, a tudi ta je nekam barvita in živa. Nato pregnanstvo in odhod v Jugoslavijo - očetovo pravljično domovino. Strašna resničnost Cegelnice, kjer se ni dalo razumeti ne jezika ne življenja, ljubljansko življenje v revnem predmestju, bližajoča se vojna, pečat hitler j anstva, ki ga ni bilo. Podobe otroštva, ki se jih pisatelj z užitkom spominja, jim dodaja, odvzema, premešča, pretvarja, potvarja - kot da gre za vaje v slogu, ki jih je zastavljal učencem v šoli kreativnega pisanja, tokrat pa sebi samemu -le glejte, kako imenitno bom zdaj tole opisal! In je res. Pisani kalejdoskop je izdelan do konca v vrsti popolnih slik. Tudi tiste, že davno v spominu zamegljene, so vredne, da se potrudiš zanje: »Še neka ženska je bila zraven, bleda v Črnem. Še nikoli je nisem videl. Je bila naša služkinja? Nismo imeli služkinje. Je bila moja varuška? Nisem imel varu- vzrokov. Petje v pevskem zboru, ki pomeni najširšo obliko glasbenega izobraževanja, oblikuje v človeku glasbeni vrednostni sistem, da bo znal ločiti pleve od semena, da si bo znal izbrati za različne življenjske trenutke tako glasbo, ki bo nahranila njegovo dušo z lepoto in dobroto, da ne bo odvisen le od ponujene komercialne glasbe. Prvo leto izobraževanja so udeleženci »zborovodske šole« končali s koncertom, na katerem je sodelovalo več kot 900 nastopajočih. Že na prvem koncertu je bil opazen napredek pri podajanju in izvajanju zborovskih del. Svežino so prinesla tudi nova glasbena dela, pisana prav za potrebe njihovih zborovskih sestavov. Največji napredek pa je bil opazen pri dirigiranju in vokalni tehniki. Vaje dirigiranja in podajanja, na katerih je bil največji poudarek, so prenesli v prakso, kar je bil tudi namen usposabljanja. Sklenili smo, da naslednje leto nadaljujemo z delom, vendar se je zataknilo tam, kjer smo najmanj pričakovali Na materialnem področju. Župani, ki so obljubili pomoč za udeležence iz svojih občin, niso nakazali obljubljenih sredstev. Razen županov občin Odranci, Čren-šovci in Cankova, ki se zavedajo pomembnosti tovrstne dejavnosti in so priskočili na pomoč, so drugi odpovedali. Župan iz Ljutomera, ki je bil na zaključnem koncertu in podprl tovrstno dejavnost, si je pozneje premislil. Župan iz Križevec pri Ljutomeru je večkrat obljubil pomoč, vendar je ostalo le pri obljubah. Najslabše od vseh pa se je odrezala občina Beltinci, od koder prihaja tudi največ udeležencev. Dogovor je bil sklenjen s prejšnjim županom, vendar je to referentka urejala po svoje, tako da še po dveh letih niso poravnane finančne obveznosti. Edini, ki nam je v beltinski občini priskočil na pomoč, je bil župnik Benkovič, ki nam je dal na razpolago srian ške. Odkod je prišla? cah? S ceste? Tudi on« nila, a ne da bi me p pak poljubila. Lepa, 1 sa. Dišala je.« iSatel| V spremni obrača k svojim, redkim bralcem, a up-ni tako. Svoje bralce 1 no, posebno še od prej Zdaj » YXuUft'*! družujejo novi SK bilo tako. Kovačič pisatelj za »t brance, v tem k"*-1 treba bati, sajgave: u \ slovenskimi pisatelj • , pisanjem bi se preprosto, J (bili)J stovetil. Mar n otroci - imeli man, ■ J rodnikridomm^ ’ j pj# treba vzljubiti m stane, kar hoče. prostore za dejavnost v vd0^ oi učilnici. Tako mo bili j I heni po prvem lem / posabljanje. * / Od obljube do rra.i^1'1 / ve!ik ali pa majhen k"^ ’’‘ / sno trn tega kakšno kd", / nosi vsak ponmeim1 > / mu je kaj do legi. daf‘ / mu nudi pomoč, ali P3 v"Pit / 4 'Pi -n vn isruofi tako / ne prenese ikfavnod> . / ci ne v,d, hstne kerisu llt / voljenega prcdNJroik‘ H3 / Va bi se pričakovalo, da je ' . v nazorih, da daje enakovh• / poudjit i, dejavnostih ' / nasajo materialne /o - •.•'r . I ne> duhovne koristi I opažamo iz konkretnega P t / ri- da ni tako. Ostajamo/ Prej ujeti v ta mali / Muri, kjer si je vsak st / mali fevd m ne dovoh t I kaj premakne, var bia3f b^ji / 1° v širši prosioi MK .pl / vrč možnosti pokazat' t / delo in znanje ■ I Se še zmeraj ^>0^° ? / nikov, ki znajo razhod ■ t / jo glavo? Niso ti že / Upam, da bodo ljudje / dnje znali uc-eiuti, / ki se mu lahk" ^‘‘P1 j^ti3 / dovolil, da bo padlo W / z njihove bogate h3 / mize tudi za kulturo’ / Prekmurska peseh P (/ še kulture, dedi^"^ ' ,r,.- P / turne prctekl^i' ’ ' , ■ dolžni ohraniti rodev- / Prihajajo. Je odsea'r‘t, t / ne prekmurske soodločala pr oblik0 pom urske zg' ’ na katerem naj bi ‘ / in prihodnost * i:i.,,■ / kulturno politik'1 P' .ui'1 / naj imajo to * lfp 'j / bo kultura rrednota ,■ - r.no ter glob^P no ceno ter ® kulturo identiteto,^ plen sosed ,^11 bomo lan*1"" evropsken^Pce pub USTNIK : 29. julij 2004 KRONIKA 11 Brez alkohola na Hrvaškem Nov cestni zakon ke kazni parlament je 5p«ir' ‘'b zakrni a varnosti v ce-'i*»pmtran:Po novem bo 1110 p «B pri naših sosedih u '»hn sesii iv trezni. saj bo že Vsaka prisotno« lktWs v kni. Treba pa je Mundi pri hhruML Za lažje T^ratvanje prispevka; t n a “ni= 3144 tolarja. na Hrvaškem pijani storili tu česar mi ipn dl so namreč novi ’^UrzikorgV,; ut dovoli več ^auost alkohola v krvi šoferja “^^jakoli prevoznega sred- stva Poglejmo. Zaradi veselja, da greste končno na morje, popijete pivo ali dve, in to preden sedete za volan, in jo mahnete na jadransko obalo. Še niste niti dobro na poti, naletite na alkotest, ki ga ponujajo policisti naših sosedov. Kakšne so lahko posledice? Do 0,5 promila alkohola je kazen 1500 kun in ena kazenska točka, do 1,5 promila je kazen 2000 kun, tri kazenske točke in odvzem vozniškega dovoljenja, nad 1,5 promila pa je kazen 3000 kun in dolgotrajen odvzem vozniškega dovoljenja. Ko na Hrvaškem vozite prehitro Z družino se peljete na dopust. Ker bi radi čimprej skočili v hrvaško morje (sicer ne vem, kaj manjka slovenskemu, op p.), malce bolj pritiskate stopalko za plin v svojem jeklenem konjičku. Ne mine dolgo in vas ustavi patrulja hrvaških varuhov reda in miru, ki opravlja kontrolo hitrosti. Če ugotovijo, da ste vozili 10 km/h nad najvišjo dovoljeno hitrost v naselju ali 30 k/h nad najvišjo dovoljeno hitrostjo zunaj naselja, vas bodo kaznovali s 300 kunami. Vaša denarnica bo za 500 kun tanjša, če »divjate« več kot 30 km/h kot smete v vaseh , in mestih na Hrvaškem ali več kot 50 km/h zunaj le-teh vasi in mest. Če pa boste, mi upamo, da tega ne boste storili, prekoračili dovoljeno hitrost za 50 km/h ali pa boste kar za dvakrat prekoračili hitrost, vas čaka v prvem primeru 2000 kun kazni, v drugem pa 3000 kun. Kazni za tujce Vozniku s tujim vozniškim dovoljenjem, torej Slovencu, ki stori prometni prekršek na Hrvaškem, lahko izrečejo oziroma bodo izrekli prepoved vožnje in uporabe vozniškega izpita med bivanjem na njihovem ozemlju. Najnižja kazen za prometne prekrške bo znašala 300 kun namesto dosedanjih 50, veljala pa bo med drugim za tiste, ki bodo med vožnjo uporabljali mobilni telefon, ne bodo pripasani, nosili zaščitnih čelad ali ne bodo prižgali avtomobilskih luči. Andrej Bedek ribiči »ion svetovnega pn/enstva ekipa DR Rad-na svetovnem prven-^ 'Ponnem ribolovu v ® »‘rva^ bronasto metu' “r nasti ribiči iz Gornje ione fod ievt pf lH[ . C ^riko Verstovšek, - Internacional Murska Sobota, Zeotan Bedič in part Rakičan; Pomurski sejem Gornja Radgona; Elrad Internacional Gornja Radgona; Blisk montaža Murska Sobota, Tratnjek Murska Sobota; Čistol Gornja Radgona, Kmetijska zadruga Gornja Rad- gona, Gostilna Ratnik Ivanovci; Keramičarstvo Kerin Zoran Laško; Radenska Radenci; Mli-nopek Gornja Radgona; Vektor - Viator Ljubljana; MIR Radenci; Turistično društvo Radenci in NES Ptuj. Tekmovalna ekipa RD Radgona ste bili POŠKODOVANI ,A Y PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? FE MURSKA SOBOTA. Staneh Ražmana 16 TH. iTEWUtt: 080 13 14 kMes Kancler, Željk® * in GoMi Prelog. T*«Knaliuekipa DR Radgo--iljuje vsem, ki so prt-k osTojitvi bronaste Pomagali so. kgroser-'■'»•res Murska Sobota; A*Anilin i Radgona, Mav Andach Križevci pri ■ ' Insist Gornja Rad- ribiških družin Po-Gornja Radgona, ‘ : Sobota, Tišina NO Manbot Pi. S ^rus Murska iHq Črnci, Arcont Eurotrade AS MB Casino sPOrtna zveza Raden »ini ^,Jrsk4 Sobota. OOŽ Sk, Kolblplast ABC Pomurka Vanečani organizirati zelene straže? Ogrizek ali počitek z muhami 'aHko vidite nekaj %naseljem Va-kS^Wlpdieie Mi pride h '•meri, je »ko Nu marsikje po ? J'*' ne ^“rediti, popraviti, dodati. Tako je bilo t murskosobo-MjZ'^f^kijehkra-»ništva inovato-p" l]“' ri:i ■ Tokrat IHF Svilni it — Za izdelavo kajaka brez vesel je porabi! dva meseca. ’ vcsel’ Pač Pa atijem. ima kajak s tona-im '' ■ ' ^’toist, kot jo imajo ^•hrofn- P°g°nt Tako sc z lah-ok dosega velika Pio- । ' pa stranske loputice ^’Pravi (jU tUdi boljšo stabilnost. d pogoni pridejo v ■ mJ , sedaj ko je prepoved Ih t 1 -IrirnU,_ c r. l WhL.i_ - ru ujci ki i« J Pbmeren tudi za brez večjih 1 Po jezeru. Kajak namreč „ , , , namesto vesel, ki jih vsakdo ne zna ‘■itnih pojpntjt Po njego- uporabljati, pa tudi utrudiš se hitro, poganjaš z vrtenjem ene same ročice, smer vožnje pa spreminjaš s pomočjo nog. " Lebar Iz Dolnje Bistrice Na morju izvedela, da je zlata . ... ',e Pfiiatoijica po p-i _ fant«rn na morju, 1 35 stopinj.. ^mpak da si k Pfi splošni matu- da ?1'1' ki sicer ni f ne bi naredila, d $ *^L J.1 b* bila, Če bi zbrala vMjL ®’* ... ... šoliv Hamiltonu v Kanadi ki deluje v okviru tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva. Vodi jo Darinka '%, »ie P rese lila v Hamilton skupaj s svojimi starši po končanem 2, razredu osnovne šole v Gancanih. Na njeno pobu-šole pred leti prvič obiskala Slovenijo, da bi videli, od kod izvirajo njihovi starsi in stari starši oziroma predniki. ’ ■ .^So spe. wganjZjraH skupinski izlet v Slovenijo. Skupina je štela 47 udeležencev, med katerimi so bili tudi učitelji m i nih gnezdih, Kjer 30 štorklje in skrbele za -tega danes ni vec, «I - j(1 ge ostalo samo še eno v nevarnosti, saj Je Pravijo, da bodo star bo■ dijo štorklje. podrt jatl i^. tem nočem niti ra • , čakam pomlad. čati ptice selivke ^4 želim, da bi se nas svoje staro gnezdoJ" 0 zopet zaslišalo njihov«’ močnimi kljuni. tra| (t Snežne ter in izpod listja so • po 1 nilci pomladi - zvo . pe11 sa je in pozvanjajo s s ^3 tovi. Tudi sama pek in jih odnesia md tem sprehodu nas biča. Tina Zver, meni pa le, če je potrebno. Potem gre kuhat, pospravljat, dela pa tudi na vrtu. Včasih ji pomagam pri delu. Ko to opravi, ima malce počitka, ob večerih pa lika oblačila. Mama v prostem času obiskuje babico ali sosede. Zvečer skuha večerjo in nato pomije posodo. Potem gleda nadaljevanke, novice ali kakšen film in gre spat. Naslednji dan pa vse znova. Jaz jo imam rada takšno, kakršna je. Megy Jerebic, 3. b, OŠ Beltinci Izlet še vedno se rada spominjam planinskega šolskega izleta z avtobusom - Narisala Jasna Rus, 1./9, Podružnična OŠ Cven Rad bi videl Rad bi videl svet, rad bi videl ptičico v očeh. Rad bi videl gore in planine, rad bi videl svet prelepe domovine-Rad bi videl čebelico in rožice in ves preljubi naš planet. Rok Janža, 4. b/0, OŠ Turnišče ŠPORT 17 Vestnik skupaj z Arsenalovimi zvezdami ergkamp: »Nisem se Pnpeljal z avtom iz Anglije« ^Marinka Šarkezija '""inskimi Wubu so ^P'ofesionakl. M ml mestu . “zllC1co prvega mo-'^.u, Jl udi 2 nekaterimi znanimi fGuin "z Mariborom odi-tahu motivirano in ** I*”1*’ oXTtokrat priiaa“ , hka večkrat zavpi-Pflvi bogo-^s^Pred500° gledalci. J"iuni zadetki zači-Wn Jeremy hhin V*n I'n^ »a igrišču pa je ■' &0^ni igralec Jer-Sršenuf Kotvenetno ve-^itipa"a(bmagals3:2, po-tud> trenerja ^pl in o' zVCZdi vtekmiob-Nu ’’M ih sta Un,a in Taylor, poleg omenjenih pa so igrali Še: Lauren, Clichy, Fabregas, Hoyte, Se-nderos, Gilberto Silva, Svard, Marco, Ne in Eboue Še večji praznik pa je bil po tekmi, saj so se Arsenalovi zvezdniki pustili fotografirati vsakomur do mile volje, lahko si jih trepljal po ramenih in hrbtu, brez pritoževanja so delili avtograme, Bergkamp pa je vsem pridno dajal intervjuje. To bo verjetno njegovo zadnje leto v dresu Arsenala: »Letošnja sezona bo za nas zelo težka. Dvomim, da bomo ponovili takšen rekord kot v minuli sezoni, ko smo bili neporaženi.« Že legendarni je njegov strah pred letali, zato naj bi tudi na priprave prišel kar z jeklenim konjičkom z Otoka, kar pa je sam zanikal: »Ne, ni res, da sem se pripeljal z avtom iz Anglije.« Kako je v resnici prišel, pa nam vseeno ni izdal. Tomo Koles K'?1e1svo)e1, . 0:1 vijoličastega dresa poslovil branilec Mannko Sadre-’tii^egei Jrt . Poživel tudi pri Muri in Beltincih. Največje uspehe je 'š^i ’ bgt> pru ■.. Posebej bo v spominu kvalifikacijska tekma za Sonnvia a V Prat'Lyonu’ Ncr je popolnoma onemogočil brazilskega Andersona. Sliko stem motivom je Marinko dobil tudi kot fy,. Cii ,|( $ i1 en gl eški novi na r Rich a rd Cia rke pa je na Arse na I uvi Jh slovesnega odhoda, kot je bil Šarkezijev, v Lon-’ bo doživel niti Dennis Bergkamp. D‘'1|!ICh zvezda angleškega nogometa, redni član U-21 ■ Anglije, občasno pa že tdra na vrata A-reprezentan-' koja^3 v Nottinghamu, trener Areene Wengerpagaje ’ :S' le 15 let. Še danes nekateri navijači Notts 13 sta] ja r ''1 aa ’Ukradel« njihovo največjo zvezdo (mladi ta-Unit funtov, op. p.). V prejšnji sezoni je bil Pen- ^'i tnalih da bomo na svojem hišnem pragu gledali Jetale? Trener Arsenala Arsen Wenger je lani osvojil naslov državnega prvaka brez enega samega poraza. Njegova velika želja je triumf v Ligi prvakov, zato je to njegov največji motiv, ki ga v letošnji sezoni še žene naprej. Arsenal se je pripravljal v avstrijskem zdraviliškem kraju Bad Waltersdorf, ki leži kakih 60 kilometrov severno od G ra dca. V soboto so Londončani premagali še GAK z 2:1, zadetka za »Topničarje« pa sta dosegla Bergkamp in Van Persie. Španec Jose Antonio Reyes je bil najbolj iskana Arsenalova osebnost za skupno fotografiranje. Kot kaže, je najbolj priljubljen med mladimi, saj bo tudi sam 1. septembra letos dopolnil šele 21 let, a je kljub temu že velika prihajajoča zvezda. Rodil se je v mestu Utrera v okolici Seville, za FC Sevillo pa je nastopal v vseh selekcijah. Svoj veliki boom je doživel lani kot najboljši strelec Seville, kar je opazil tudi Arsene Wenger in ga med zimskim premorom 2003/2004 privabil v svoje vrste. Branko Gros, predsednik komisije za ženski nogomet pri NZS Dekleta čedalje bolj navdušujejo ŽenSki nogomet tudi v pomurskem prostoru doživlja vedno večji razcvet. Branko Gros je predsednik MNZ Lendava in predsednik Komisije za ženski nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije: »Ženski nogomet je doživel v zadnjih letih na različnih koncih zemeljske oble pravi razmah. Razcvet pa se dogaja tudi v naših krajih, kjer je dobro organiziran in ima perspektivo. Predvsem mislim na klub Pomurje LEN Filovci, ki po organiziranosti skupaj z novomeško Krko izstopa v slovenskem prostoru, izredno dobro se dela z mladimi igralkami, kar se že obrestuje pri rezultatih mlajših kategorij. Tudi interes in naklonjenost medijev v pomurskem prostoru prispevata k uveljavitvi ženskega nogometa. Le ta morda ni tako atraktiven in donosen Največje medijsko zanimanje je veljalo Dennisu Bergkampu. intervju z njim je v Manuoru naredil tud. kolega britanskega radia BBC. kot moški, pa tudi tradicije nima kot drugi športi, a se uspešno prebija.« Ovire pa venda rle še obstajajo/' »Na slovenski ženski nogomet se pri nas še vedno gleda z določenim podcenjevanjem, odnos do njega pa je ponekod prav mačehovski. No, v teh dveh treh letih, kolikor sem na čelu komisije za ženski nogomet pri NZS in imam vpogled v stanje, lahko trdim, da se je naredil odločen korak naprej. Aktivnosti so se razširile, čeprav je igralski kader skromen, saj je v vsej Sloveniji le okrog 360 registriranih igralk. Baza je torej ozka. Malo je tudi klubov in le-ti se povsod srečujejo z resnimi, predvsem finan- Nogomet - Liga SiMobil Mura v nedeljo zvečer pri Mariboru Lkrog: PeM. 30.1, 20.30; CMC Publikum - Kumho Drava Soboti, 31.7., 17.30: Koper ■ HiT Gorica Nedelja, 1.8„ 17.30: Ljubljana - Zagorje Domžale KD Olimpija Primorje - Bela Krajina NeWja, 1.8., 2000: Maribor PL - Mura Glavni sodnik: Darko Čeferin (Kranj). Brigi Morili gari: 8.8.: Drava- Mura 14. 8.: Mura ■ Bela Krajina 22. 8: Olimpija-Mura 29. 8: Mura ■ Zagorje 12. 9.: Gorica ■ Mura 19. 9.: Mura • Publikum 22. 9.: Koper-Mura 26.9. : Mura - Ljubljana 3.10. : Domžale-Mura 17.10. : Mura-Primorje 24.10. : Mura ■ Maribor 31.10. : Mura- Drava 7.11. : Bela Krajina - Mura 15.11. : Mura-Olimpija 21.11: Zagorje-Mura 27.11. : Mura-Gorica Razpored tekem Pomurske nogometne lige Vprrem krogu w i soboto, 14. avgusta Na sedežu Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota so bili izžrebani pari Pomurske nogometne lige za tekmovalno sezono 2004/2005. V prvem krogu bodo vsi igrali v sobota, 14. avgusta, zaradi praznika, ki bo naslednji dan. Drugače pa so Segrap Ljutomer, Roma, Bakovci in Arcont Radgona zaprosili, da bi svoje tekme igrali ob sobotah. Rakičan pa ob -nedeljah dopoldne. Polana in Panonija Gaberje bosta igrala tekme ravno nasprotno kot ekipa druge lige Nafta. Pred članskimi tekmami bodo vedno tudi mladinske. Prvak PNL gre direktno v 3. ligo, izpadeta pa zadnja dva ali pa več, to bo odvisno od formata 3. lige. Lkrog, 14.8.2004 Bakovci - Odranci Panonija Gaberje - Roma Polana - Segrap Ljutomer Tromejnik - Beltinci PetiŠovci - Henkovci Bistrica - čarda Rakičan - Arcont Radgona ž.krtg, 21.722. 8.2004 Odranci - Arcont Radgona Garda - Rakičan Renkovci - Bistrica Beltinci - PetiŠovci Segrap Ljutomer - Tromejnik Roma - Polana Bakovci - Panonija Gaberje 3hug, 28/29. 8. 2004 Panonija Gaberje - Odranci Polana - Bakovci Tromejnik - Roma PetiŠovci - Segrap Ljutomer Bistrica - Beltinci čmmi težavami. Dela se na ljubiteljski osnovi in ob zagnanosti posameznikov« Bili ste na sveto vnem prvenstvu v ZDA. »Da, bil sem udeleženec simpozija Fife o ženskem nogometu v času svetovnega prvenstva v Los Angelesu Rakičan - Renkovci Arcont Radgona - Čarda 4krH. 475. 9.2004 Odranci - Garda Renkovci - Arcont Radgona Beltinci - Rakičan Segrap Ljutomer - Bistrica Roma - PetiŠovci Bakovci - Tromejnik Panonija Gaberje - Polana 5.krog, 11./12.9.2004 Polana - Odranci Tromejnik - Panonija Gaberje PetiŠovci - Bakovci Bistrica - Roma Rakičan - Segrap Ljutomer Arcont Radgona - Beltinci Čarda - Renkovci 6žrog, 18/19.9.2004 Odranci - Renkovci Beltinci - Garda Segrap Ljutomer - Arcont Radgona Roma - Rakičan Bakovci - Bistrica Panonija Gaberje - PetiŠovci Polana - Tromejnik 7Jrrog. 25726 9.2004 Tromejnik - Odranci PetiŠovci - Polana Bistrica - Panonija Gabege Rakičan - Bakovci Arcont Radgona - Roma Čarda - Segrap Ljutomer Renkovci - Beltinci «M 273. 10. 2004 Odranci - Beltinci Segrap Ljutomer - Renkovci Roma - Carda Bakovci - Arcont Radgona Panonija Gaberje - Rakičan Polana - Bistrica Tromejnik - PetiŠovci 91rog, 9./10.10.2004 PetiŠovci - Odranci Bistrica - Tromejnik Rakičan - Polana Arcont Radgona - Panonija Gaberje Čarda - Bakovci Renkovci - Roma Beltinci - Segrap Ljutomer lO.krug, 16717. 10. 2084 Odranci - Segrap Ljutomer Roma - Beltinci Bakovci - Renkovci Panonija Gaberje - Čarda Polana - Arcont Radgona Tromejnik - Rakičan PetiŠovci - Bistrica ILM 23724. 10. 2004 Bistrica - Odranci Rakičan - PetiŠovci Arcont Radgona - Tromejnik Garda - Polana Renkovci - Panonija Gaberje Beltinci - Bakovci Segrap Ljutomer - Roma 12,krog, 30.10.2004 Odranci - Roma Bakovci - Segrap Ljutomer Panonija Gaberje - Beltinci Polana - Renkovci Tromejnik - Čarda PetiŠovci - Arcont Radgona Bistrica - Rakičan 13. krog, 677. 11.2004 Rakičan - Odranci Arcont Radgona - Bistrica Čarda - PetiŠovci Renkovci - Tromejnik Beltinci - Polana Segrap Ljutomer - Panonija Gaberje Roma - Bakovci T. K, Vtisi s prvenstva in simpozija so enkratni Fifa dejansko daje velik poudarek razvoju ženskega nogometa in nekateri to s pridom izkoriščajo. Epicentri so Skandinavija, Nemčija, v zadnjem obdobju tudi Francija in Anglija, razmah dobiva v Južni Ameriki, za Severno Ameriko in Kanado pa tako vemo. Danes je na Fifini svetovni lestvici že 134 reprezentanc. Slovenije še ni med njimi, ker na uradnih tekmovanjih ne nastopa z A-reprezentanco, ampak z mlado U-19. Na svetovnem prvenstvu sem si ogledal srečanje za bronasto medaljo med ZDA in Kanado. Bil sem resnično navdušen. Dekleta v tehničnem pogledu le malo zaostajajo za fanti, slabše so v dvobojih, v skoku in agresivnosti, to pa je odvisno tudi od fiziologije. Vrhunski ženski nogomet je zelo lep za gledanje.« F. B. 18 SPORT 29Ju!ij 2004-VBfim Nogomet (ž.) Slovenija: Češka v soboto v Odrancih! V soboto, 31. julija, bosta na igrišču v Odrancih odigrani izjemno zanimivi meddržavni prijateljski tekmi ženskih reprezentanc Slovenije in Češke. Ob 15 30 se bosta najprej pomerili vrsti Slovenk in Čehinj U-19, ob 18. uri pa je na sporedu glavni dvoboj med A reprezentancama Slovenije in Češke Na Fifini rang listi zaseda Češka dokaj visoko 20., na evropski lestvici pa 12. mesto (prva na svetu je Nemčija, Madžarska je 28., Srbija in Črna gora pa 30, op. p.). Selektor slovenskih ženskih reprezentanc je nekdanji trener moške vrste Mure in še drugih pomurskih klubov Zoran Cirkvenčič, ki pravi, da bomo v Odrancih spremljali zelo kvalitetno reprezentanco Češke. To bo pravšnji preizkus za Slovenke, ki jih septembra čakajo mladinske kvalifikacije za evropsko prvenstvo, v ciklusu 2005-2007 pa Članske kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Trenerka slovenske vrste je Andreja Lapajne, od pomurskih igralk, ki so vpoklicane v reprezentanco, pa velja omeniti Jernejo Ploj, Jasmino Zelko, Matejo Zver, Aleno Milkovič, Natašo Nemec in Majo Makovec, medtem ko sta na čakanju Staša Špur in Saška Makovec. T. K, Nogomet Veržejski polčas za Murino streznitev V prijateljski tekmi Veržeja in Mure, ki se je končala s sicer visoko zmago Sobočanov z 8: 2 (2 : 2), so domačini v prvem polčasu povsem izmučili črno-bele in celo zasluženo povedli z 2 : 0 z zadetkoma Sunčiča. Igralci tre-tjeligaškega Veržeja, ki jih vodi trener Bogdan Črnko, so pokazali maksimalno motivirano in odločno igro, polno domiselnih akcij in atraktivnih potez. Mura' je ob jeznem trenerju Prašnikarju le počasi vzpostavljala ravnotežje, ob tem pa niso imeli niti športne sreče saj so kar štirikrat zadeli okvir vrat (dvakrat vratnico in dvakrat prečko). Plod velikega truda sta bila zadetka Tisnikarja v 42. in Šopova v 44. minuti. V drugem polčasu, ko so Veržejci opravili že nekaj zamenjav, so stvari prišle na svoje pričakovano mesto in Mura je dodobra napolnilo mrežo domačinov. Najbolj se je izkazal Rakovič, ki je dosegel štiri zadetke (v 46., 51,58. in 71. minuti), gola pa sta dosegla še Ipavec v 79. in Fajfar v 85. minuti. Zanimivost tekme je, da je v drugem polčasu veržejsko mrežo branil nekdanji vratar Mure Dejan Nemec Trener Mure Bojan Prašnikar je tekmo v Veržeju začel s postavo Pejkovič, Miše, Bulajič, Kapič, Božič, Kokol, Peršič, Žilavec, Tisnikar, Šopov, Rakovič, ki naj bi začela tudi prvenstveno srečanje v Mariboru, saj Marič in Berko nista bila pravočasno registrirana, Ipavec pa nima pravice nastopa zaradi izključitve v zadnjem krogu minule sezone Vse pogosteje in glasneje pa se šušlja o nakupu Amirja Kariča, ki naj bi okrepil Murino vrsto, saj v Rusiji pri Torpedu Metalurgu ni prišel niti na rezervno klop T. K. Nogomet Mura: Panathinaikos 0:1 (0:1) Stadion Fazanerija, prijateljska tekma. 1200 gledalcev, sodnik: Tratnjek (Murska Sobota). Strelec: Epalle v 16. minuti. Mura: Pejkovič, Miše, Bulajič, Kapič, Kokol, Žilavec, Peršič, Božič, Tisnikar, Ipavec, Marič. Igrali so še. Mujčinovič, Mejač, Horvat, Balažič, Jeiičič, Fajfar, Berko, Zemljič, Kulčar, Prša, Rakovič. Panathinaikos: Galinovič, Ra quel, Kirgiakos, Kotsios, Munch, Konstantinidis, Andrič, Mitu, Epalle, Olisadebe, Konstantinom Igrali so še: Kotsolis, Bykowski, Ntempa, Oxizoglov, Bousinakis, Morris. V prvem polčasu, ko je Mura nastopila v najmočnejši postavi, se je zelo dobro upirala favoriziranim aktualnim grškim državnim in pokalnim prvakom, ki so imeli v svojih vrstah nekdanjega vratarja Kamen Ingrada in Osijeka Maria Galinoviča, nekdanja igralca Hajduka in Dinama Srdja-na Andrica in Dumitruja Mituja, nekdanjega igralca Bayerna Mar-cusa Muncha, poljskega reprezentanta nigerijskega rodu Em-manuela Olisadebeja in ciprskega reprezentanta Michalis a Kon-stantinouja, ob robu igrišča pa se je ogreval še danski reprezentant Rene Henriksen. A največ težav je Murini obrambi povzročal ka- Nogomet Publikumu pokal Zvezde - Diane Igralci celjskega Publikuma so zmagovalci prvega turnirja za pokal Zvezde - Diane, ki so ga minuli konec tedna prvič priredili v Rakičanu. Celjani so v finalu premagali drugoligaša Aluminija iz Kidričevega s 4 : 1, za Publikum so zadeli Srša v 5., Baldo-valiev v 16. in 90. ter Robnik v 35. minuti, za Aluminij pa Repina v 19. minuti. V tekmi za 3. mesto je beograjski Radnički slavil proti Rakičanu s 4 : 1 z zadetki Žekša (avtogol v 30 ), Skorupana v 35., Miloševiča v 80. in Nikoliča v 90. minuti, medtem ko je domače v vodstvo popeljal Sraka v 15. minuti. Omeniti velja še prečko Skorupana in njegov strel, pri katerem so domačini žogo pred go-lovo Črto izbili v zadnjem trenutku, poleg tega pa je prazna vrata Rakičana zgrešil Še Kovačevič. Prvi dan je Aluminij premagal Rakičan s 4:1 z zadetki Ozima v 33., FlaŠerja v 40., Rozmana v 66. in Repine v 79 minuti, medtem ko je bil pri domačih že v 15. minuti uspešen Kosi. V najlepši tekmi dvodnevnega turnirja pa je Publikum premagal Radničkega s 3 : 2. Strelci za Celjane so bili: Brumen (34. min.), Štromajer (44.) in Rusič (47.), za Beograjča- Panathinaikos - eno od najbolj slavnih imen, kije kdaj gostovalo v Fazaneriji. Nogomet Okrepljena Nafta izgubila z ZTE-jeni merunski reprezentant Joel Epalle, ki je dosegel tudi edini zadetek na srečanju. Kljub temu je Mura v prvem delu izvedla nekaj lepih akcij, ki pa so se vse končale s strelom mimo gola. Še posebej velja omeniti podajo Ipavca z desne strani in strel z glavo Žilavca, ki je poletel po zraku, a žoga ni zadela cilja. V drugem polčasu, ko so zaigrali tudi mlajši igralci, Mura m bila več tako bojevita, domači ne pa sta zadela Kovačevič (68.) in Useni (70. min.). Turnir si je v dveh dneh ogledalo okrog 750 gledalcev, to pa je bil presežen cilj, ki so si ga zadali domači organizatorji. Tekme sta sodila sodnika Habjanič in Tratnjek iz Murske Sobote, dobro pa se je predstavil tudi član Pomurske nogo- Dvoboj nogometašev Rakičana in Aluminija. Foto:). Z. NK Beltinci Vrniti del nekdanje s Beltinčani s prekrasnim športnim objektotu I r ! nekdanje slavne ekipe, ko so bili med vodita’ । jloV^1'F j, ko so po mnenju mnogih igrali najlepši z31 »žuti« člani Pomurske nogometne lige. S priPr3^ vffj jn , . valno sezono so pričeli 19. julija, cilj pa je SNL-vzhod, kar bi pomenilo vsaj delno povri111' us-1 Prvi trener Nikola Škrbič, ki vodi stroko saa n| m gometašev Kluba nihče ni zapustil, nihče p3 l . Pričakujejo še kakšno okrepitev, saj je kadra - ,-j* malo glede na to, da sta med kandidati tudi 'B- P* priključili k pripravam prvega moštva iz št'fl' ■ F pravljalnem obdobju bodo Beltinčani o°1S jajinc^ srečanja, nasprotniki pa so Ižakovci, Mura t medtem ko četrtega nasprotnika še iščejo. Nogomet - pari šestnajstine finala zapo^ Takoj Veržej - Nafta 4. avgusta se bo začelo tekmovanje za pokal N- S' , Slovenije. Pari vzhodne skupine v šestnajstini finala" : ta, Tišina - Železničar Maribor, Hotiza ■ Aluminij, D11^ ’ Velenje, Paloma ■ Zavrč in Radio Krka - Krško. T.k Nogomet Hat-trick Ipavca v Rakičanu V prijateljski tekmi se je na odlično pripravljenem igf Mura pomerila z domačim Rakičanom, Trener Boj**1 stopil z najmočnejšo Murino postavo, odmor je privoz U k Mišeju. Mura je po pričakovanju zmagala z visokim reAif1 fll 4 . 0), Rakičan pa se je dobro upiral le do 20. minute, ndtu ' izraza boljša fizična in tehnična pripravljenost soboskil' dečke za Muro so dosegli: Božič (20 ), Ipavec (23., 29 &1 j ’'( (34.), Jeiičič (65.) in Rakovič (83.), slednji se je prvič v no« predstavil v Murinem dresu, igral pa je samo v drugem p kazal zelo dobro pripravljenost. Zanimivo je, da je ptee^ ' ' tov padlo s streli iz razdalje in da je sodnik Habjanič iz' pred 300 gledalci po dogovoru srečanje zaradi urz-u" a 1 ^jj odpiska! že po 85. minutah. V drugi tekmi, ki jo K Tratnjek iz Murske Sobote, je Radnički iz Beograda prar-1*31 2 0 z zadetkoma Skorupana in Majstoroviča. pit V ponedeljek je Mura v Gornji Radgoni v priprav!^"K magala še pomurskega ligaša Radgono s 6:0. Trikrat po enkrat pa Mejač, Šopov in Ipavec. igralci pa so zaradi utrujenosti po nepotrebnem pretiravali z grobostmi. Tako jim je sodnik Tratnjek podelil štiri rumene kartone, izključil pa je grškega igralca Kon-stantinidisa, ki je dobil dva rumena kartona zaradi igranja z roko in vlečenja nasprotnika za dres. Moštvo izraelskega trenerja It zaka Schuma je rutinirano obdržalo minimalno vodstvo do konca srečanja. T. K. Fotodure Zauneker mad^arsk’h prvoligaških ekip' stih sloven«? e$a’ *raa v Svoi‘11 vrstah tri rePri so na Nan°iZ « nastopa v drug- hgt Nafto s 3 o nT mestnem stadionu pred tisoč1 Seboka v 6 ? 2 zadetkVozsija v 43, Wahnerja v s nekdanjimi minUtt ,^ub * Nafta, ki < H Sebastians Mure, Dravograda in vdenpM jrt,< SuliS nn Vedranom favoriziran kVi€Cn0igro in se ve^ del sfcCir,|j P ft rili v nr ni.m doma«nom Slednji so se včeraj se v Hakn- J . se odteklimitCkm* prOti beoSraiskemu Radničkem« 1 seodrekl< srbskemu igralcu Ivanu Miliču. metne lige NK Rakičan, ki je v obeh srečanjih celo povedel, a z »rezervisti« v drugem delu ni vzdržal pritiska močnejših nasprotnikov. Končni vrstni red: 1. Publikum 2. Aluminij 3. Radnički 4 Rakičan Nogomet Mura pripeljala va iz Slavic (Sofiji V nedeljo je za soboško Muro podpisal Še en nJ pi'. bolgarski napadalec Petar Šopov, ki je nastop* ^jn V^jjt movanju v spomin na Ferija Maučeca v MutsW - , sadn-: , fijske Slavic je odigral obe tekmi, na srečanju P1 še ■ realiziral naj strožjo kazen, iz enajstmetrovke[ ■ I , pri J odločilnem izvajanju »penalov« v boju za tretje s^ir’। se je rodil 14. novembra 1978. leta, doslej p " 1 . ^r za Levski iz Sofije in srbskega prvoligaša Želez11 m ^%ol/ največji sloves, saj.je dosegel v lanski sezoni - ■ pptš ^jo sok 187 centimetrov, težak pa 82 kilogramov. v sJo* skega igralca v Murinih vrstah. Slavia (Sofija) P , pripravah, odigrala je srečanja tudi s tekmece in Drava, igralci pa so si ogledali tudi Sreč111 * .if0 pnr Arsenalom. Po vsem sodeč bi moral biti Šopu1' za prvo srečanje z Mariborom, bik J9. julij 2004 ŠPORT 19 hokeju na travi (ž.) katastrofalen start Slovenk ^’Za^ Epskega prven kitale Predanovcih so Slo-1 1 tra8Lh pre ni, , tkov> medtem ko . l,1"1,:4c'i’iri enega. Pr-kj.«., Pfemagala močna up* dveraa letoma ... "^4.:!,! ,, ■■ Ovcerajsona-1 Wrijo, medtem v«trtckobl8 ur. Zer’aidžmoin,vso- *■*7 Pl n s Hrvaško. I.: ■ Sb JX :B°lgarija 3: 1, °>Azerba- ■ i n ‘: 4’ ^^’ja: Bol- Jure Zauneker na evropSKem prvenstvu U-21 sKupine cnaiienge suueiujeju reprtHentarice Azerbajdžana, Belgije, Bolgarije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, ki sojih v otvoritvenem govoru pozdravili predsednik hokejskega kluba Triglav Predanovci Branko Flisar, predsednik Zveze za hokej na travi Slovenije Franc Kučan, predsednik organizacijskega odbora Rudi Cipot in župan občine Puconci Ludvik Novak Štafetni tek na olimpiado skozi Pomurje V soboto, 24. julija, je Slovenijo prečkala posebna štafeta, ki seje 17. julija napotila iz Nemčije proti Atenam. V našo dtžavo je vstopila zjutraj v Sotini, zapustila pa jo je zvečer pri Ormožu. Dogodek je bil zanimiv tudi za tekače tekaške sekcije Rauenska, ki so se odločili, da bodo organizirali spremstvo te štafete od Gederovec prek Ljutomera proti Ormožu. Po časovnem planu naj bi prispela štafeta v Gederovce ob 11.30, vendar se je vse skupaj zavleklo za kakšno uro. Kratek sprejem tekačev in spremstva je bil v zdraviliškem centru Radenci, nato pa so stekli proti Ljutomeru. T. K. Foto: Jure Zauneker * Qresih) so v igri proti močnim Belgijkam doživele skoraj pravo katastrofo. Na koncu je bilo 0 :9 Šah na mivki Namizni tenis r, v° igrišče v Odrancih ' U *° zSrad'l* dokaj velik Športni center, kjer so ■ *6b'n'et ^^Itirano igrišče za mali nogomet in košarko ■- tiJtn ’ Občina pa še vedno nadaljuje z gradnjo. Letos G-... (J hovo igrišče za igranje odbojke na mivki. Šlo je , ./G i|:,nL ' godbena dela, pri čemer so večino opravili pro-’Utrdili 1 in iavni delavci. Na novem igrišču so it^ tp 'n mr.1 1XD' namest‘li file in posebni pesek ter postavi- K- ^Di " je stala občino okoli 2,5 milijona to-igrišče na mivki vse mere, ki so potrebne za “Unj^ Parih. V začetku bodo tako v Odrancih pri-Pa še letos zgradila novo balinar-^tyortniL° uporabljali odranski upokojenci pa Gjuran naš najboljši v Sombotelu Mednarodnega šahovskega turnirja 4 Szombathely Open so se udeležili 104 šahisti iz osmih držav, med katerimi je bilo tudi pet Pomorcev. Po devetih krogih je končno zmago slavil madžarski velemojster Attila Groszpeter s 7 točkami, najboljši od pomurskih šahistov pa je bil Denis Gjuran (ŠD Radenska Pomgrad M Sobota), ki je bil šestnajsti s 5.5 točke. Drugi pomurski šahisti so se uvrstili takole: Miha Gomboc je bil 45. (4,5 točke), Jernej Buzeti 49 (4,5), Mitja Kovač 51. (4,5) in Jože Gaber 61. (4). F. B, Skromne uvrstitve in igra na EP V Budimpešti se je končalo 47. drugi jakostni skupini, ko so do-evropsko mladinsko in kadetsko segli le eno zmago in pristali na prvenstvo, ki slovenskim zastopnikom ni pnneslo boljših uvrstitev, z izjemo mladink, ki so v ekipnem delu zasedle peto mesto. Kot je bilo pričakovati, so mladinci končali prvenstvo v prvi jakostni skupini že v predtekmovanju, nič boljši pa niso bili niti v Kolesarstvo j. ž. F. H. Sag; UUUH Najprej so s starta krenili udeleženci velikega maratona na 105 kilometrov. Foto;). Z. T. K. 'i, Ufi "'U, \,,| •’"Mii wu> je nuucai v aiAwiuu— i- rc^nrjj ,* uvrstitve pa so dosegli tudi trije Kle-r'fl.,-1"7 u, | tek na Grintavec velja za najtežjega v '^6 je Pa so se ga udeležili tudi tekači iz Italije, 337 udeležencev na Panonskem maratonu Kolesarski klub Lendava je organiziral kolesarski maraton, ki se ga je udeležilo kar 337 kolesarjev iz Madžarske, Hrvaške in Slovenija Kolesarji so imeli na voljo tri razdalje: dolžina velikega maratona je bila 105, srednjega 50 in malega 10 kilometrov Za veliki maraton se je odločilo 107 kolesarjev, za srednjega 204, medtem ko jih je bilo najmanj na Grintavec 26. mestu. Od treh Sobočanov je dosegel Tim Fridrih v ekipnem delu štiri zmage, Tomaž Roudi eno, Tonček Ropoša pa je ostal brez nje Kadeti so ekipni del končali na 54. mestu. Pucončan Dominik Skraban je igral le dva dvoboja in dosegel eno zmago, malem, ki je bil mišljen bolj kot turistična tura za starše in otroke. Slednjega se je udeležilo 26 kolesarjev. Najstarejši udeleženec je bil Sigmund Schubert iz Hranji-govcev blizu Sv. Tomaža pri Ormožu, rojen leta 1929, najmlajši pa Nikolaj Drvarič iz Črenšovec, rojen leta 2001. Maratona se je udeležil tudi župan občine Lendava Anton Balažek, ki se je po- potem pa zaradi poškodbe ni več nastopil. V posamezni konkurenci in igri dvojic so vsi slovenski igralci izpadli že v prvem ali drugem kolu. Sicer pa je prvenstvo pokazalo, da igra slovenskih igralcev vedno bolj zaostaja za najboljšimi v Evropi. M. U. dal na 50-kilometrsko razdaljo. Proga velikega maratona je potekala kar prek treh držav: Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Prireditev je odlično izpeljal KK Lendava, Panonski maraton pa je potekal pod pokroviteljstvom Olimpijskega komiteja v sklopu akcije Slovenija kolesari 2004. Nogomet Pet zadetkov Nafte Medžimurju! Po blesteči predstavi, kakršne v Lendavi ne pomnijo, je Nafta v prijateljskem srečanju kar s 5:0 (2 :0) premagala novega člana hrvaške prve lige Medžimurje iz Čakovca, sicer zmagovalca turnirja prvoligaških ekip na Tišini. Zadetke za Nafto so po domiselnih akcijah in lepem nogometu dosegli Madžar 2, Benko 2 in Ristič. Gostje so zapravili edino pravo priložnost v 77. minuti, ko je Kovačevič iz enajstmetrovke zgrešil okvir Naftinih vrat. Pred 300 gledalci je srečanje zelo dobro vodil Felbar s Hotize. F. B. Kolesarstvo Ketiš drugi v mastersu V Mislinjski dobravi je bila kolesarska dirka z gorskimi kolesi XC Dobrava 2004 z dolžino kroga 3,15 kilometra in višinsko razliko kroga 80 metrov. Nastopila sta tudi kolesarja KK Tropovci Simon Špilak in Dominik Ketiš. V kategoriji starejših mladincev je imel Špilak okvaro na kolesu in je zato odstopil, Ketiš pa je zasedel v kategoriji masters drugo mesto. T. K. Golf Kološa spet prvi Rezultati turnirja Handicap, ki se ga je udeležilo 24 golfi-stov: ■Brutto: 1. Ljubomir Kološa (29), 2. Aljoša Bencik (27), 3-Aljaž Puklavec (24 točk). -Tudi v neto razvrstitvi so bili doseženi zelo dobri rezultati, saj je kar nekaj igralcev z dosedanjim Dovoljenjem za igro (Dl) le-tega potrdilo in tako prešlo na Handicap 36. J. Z, 20 29. julij 2004-VEM Male oglase za objavo v Vestniku sprejemamo vsak delavnik do 15.30. zb objavo v če- trtek je trebe oddat; oglas v ponedeljek do 15.30. CENIK: - mali oglasi - do BO znakov 1.785.00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p. - dodatek ♦ 20 %: - poudarjen tisk -dodatek + 50 • naslov/ šifre v upravi lista - 2.500.00 Osmrtnice in zahvala za fizične osebe; 2 kol x 7 cm -16.520,00 sit 2 kol x B cm -18.880,00 sit P kol x 9 cm -21.240.00 sit 2 kol X 10 cm - 23.600.00 sit P kol x 11 om - 25.960.00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-pdstotn> ddv. Odšla si tiho, brez slovesa, niti roke nam podala, v naših srcih zavedno boš os d ZAHVALA V 79. letu je ob svitu pairing zaprla trudne oči draga žena i Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči, to veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. ZAHVALA V 77, letu je po hudi bolezni za vedno zaprl izmučene oči naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Le kdo pozabil bi očetovo srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja. v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, da te ni, Še vedno verjeti noče. ZAHVALA ’ V 55. letu se je od nas mnogo prezgodaj poslovil naš dragi oče, dedi, tast, brat, prijatelj, boter, stric in svak Alojz Kerec z Vaneče 17b Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, denarne prispevke ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem, govornici za ganljive besede in pogrebništvu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči tvoji najdražji Veronika Šnurer Ignac Petek jz Velike Polane 47 V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki ste našega dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše, za Hatasov sklad in cerkev. Posebej hvala sodelavcem OŠ Franceta Prešerna Črenšovci in podjetju Termika iz Ljubljane ter sostanovalcem obeh blokov v Črenšovcih za izrečeno sožalje. Iskreno se zahvaljujemo tudi pogrebništvu Ferenčak za opravljene pogrebne storitve, g. župniku Francu Kodili za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku gospodu Jožefu Tompi, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej Še enkrat - iskrena hvala! Naj ti bo lahka zemlja domača, ki si jo tako neizmerno ljubil’ Žalujoči vsi tvoji najdražji Dedi, vedno te bomo imeli radi. Vnuki Sebastjan, Anna-Maria, Doroteja, Dominik roj. Vogrinčič iz Severjeve ul. 7 v Murski Soboti Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo posprem* velikem številu na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter darovali za ' vence, sveče in druge dobrodelne niim'"1 Posebej hvala zdravnikom, dr. Nadi Šavel- Svage Horvatu, dr. Francu Štivanu in osebju internega < Lepa hvala župnikoma g. Horvatu in g- Režonj a pogrebni obred in pevcem za odpete žalosti pogrebništvu Komunale iz M. Sobote. Žalujoči: q..i*4 mož Avgust, brata Štefan in Jožefz družil in drugo sorodstvo Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalečje... ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat in dedek Prazen dom je in dvoriš e, nase oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le spomin nate ostaja. ZAHVALA V 43 letu nas je zapustila naša draga žena, mama, snaha in sestra Erika Barbarič Naj jim ostanem v spominu kot potok, ki odžeja in pomirja, z žuborečo pesmijo. Naj ostanem kot kruh na mizi za vse, ki se ustavijo spotoma. (Neža Maurer) ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, sestra, tašča in babica Ljudmila Kolenc iz Dobrovnika 251d 1932-2004 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Lepa hvala nekdanjim sodelavcem iz DOS Dobrovnik, g. monsignorju Režonji, g. župnikoma Frasu in Šantaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za globoko čuteče besede. Hvala tudi osebju ZD Dobrovnik in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za nego in skrb med njeno boleznijo. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, cerkev in prispevali za dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Žalujoči vsi njeni Jožef Donko iz Dolge vasi, Glavna ulica 214 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene. Posebej hvala g. duhovniku Simonu Štihcu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke Hvala tudi pogrebništvu Komunala Lendava in godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi iz Zenkovec 87 V žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom^ prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji p-vence, sveče in za dobre namene, nam pa P*sn°1 sožalje. Hvala gospodu duhovniku za pogrebi” o za odpete žalostinke in pogrebništvu • ■' Hvala pošti Slovenije, sodelavcem pošte Bo-.u jp mladincem, govornici Mariji ter socialnim neg1 Internemu oddelku bolnice. Žalujoči vsi njeni DEDI - pogrešajo te vnuki Janja, Tadeja in Mitja Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer sveče ti gorijo in rože ti v spomin cvetijo. M SPOMIN 21. julija je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustila naša draga Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je - , «11^ Tiho nas je v 86. letu draga mama, babica m P Frančiška Pasičnj^ Renata Cipot iz Zenkovec 25 Za vsako lepo misel, položen cvet in prižgano svečo na njenem grobu - najlepša hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli neizmerno radi iz Gorice . Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo1 |U dobrim sosedom in znancem, kt Me jo P0*?' zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili soz r in * dobrodelne namene in za sv. maše ter vence, |fl a. Hvala vsem, ki sre nam v najtežjih trenutki» Zahvaljujemo se tudi g. duhovniku, pevcem Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi in te neizmerno r Zakaj temno je zdaj in zlato sonce več ne sije? V tišino svet je zdaj odet, v grobu so opojne melodije. V SPOMIN 27. julija mineva deset žalostnih let od takrat, ko si nas zapustila, naša draga Lilijana Krpič iz Gornjih Slaveč 53 Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. V žalosti vsi tvoji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... V SPOMIN 28. julija mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi mož in oče Štefan Banko iz Šalamenec Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, položite cvet in prižgete svečo - iskrena hvala! Vsi njegovi Čeprav že eno leto r ’ nas pa vedno še bo- , ko gledali smo, kako usihale moči. , r^' To vemo mi, ki bili... vse trpeče dni. V SPOMIN ,-mc*^** Danes, 29- 7. 2004 _ 2ap’ žalosti od takrat, ko mož, oče, dedek in 1 Andrej Žižek iz Ižakovec 167 h lilL • v Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite o • Vsi njegovi WllK.-j9. julij 2004 21 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 74 letu nas je zapustila naša dobra mama, babica in tašča Tilčka Spur roj. Cmrekar, s Cvena Ig krilim ’c vtem sorodnikom, sosedom, znancem, njenim ; Zvonki Sovič, Mariji Plohl in Marti Cmrekar, Ljutome" ” dijakom 4 c-razreda Gimnazije Franca Miklošiča ^afi ob 1 " Corner in vsem, ki so nam v težkih trenutkih '11 poklonili cvetje in sveče, darovali za sv. maše in UMa'" - °'11" u PosPremilina njeni zadnji poti. za pogrebni obred, letenj z ^uzani Kolbl za besede slovesa, KSP Ljutomer, ,.j,, u“Peh žalostinke in trobentarju za odigrano Tišino. Jtstniop'F" *';il<''1,1 Pravnicam dr. Bredi Bavec, dr. Dijani । *. R Majdič z onkološkega inštituta v ginekološkega oddelka soboške bolnišnice, zdravih in ji lajšali bolečine zadnje dni življenja c sin Milan in hčerka Mira z družino Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja, ZAHVALA V 72. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in brat Ernest Kumin 'z Zadružne ul. 19 v Černelavcih I Peklili ^k|| 1 iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Pmi n znancem, ki so ga pospremili na zadnji izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter v ’'M d*. naniene Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni ' !ni;i. tm z« odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in oddep '' °digrano Tišino. Posebej hvala osebju pljučnega ^mišnice v Rakičanu in osebnemu zdravniku dr. Felkarju za vso pomoč Žalujoči vsi njegovi najdražji Videli ptico smo leteti, želja naša je bila na krilih njenih poleteli v kraj, kamor bog odpeljal te Je v večni raj. Nežno poljubili bi ti lice, solzice svoje pustili bi na tvojo dlan, rekli bi besede eno le, oh, kako pogrešamo, naš SIMON, te. V SPOMIN ,nUo pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Simon Fartek iz Serdice 103 vsem, ki se ga z ljubeznijo spominjate! Vs< trq/i. ki te neizmerno pogrešajo *vi', Deset let na tvojem grobu svete že gorijo, v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN Ir i(J|, ,ln deset žalostnih let od takrat, ko nas je '° opustil naš dragi mož in oče Emi/ Gomboc k 12 Mačkovec 38 r> 1 živej |? 11 ’2 nami- Ostajaš z nami in v naših srcih tije 14’a ki se ga spominjate, obiskujete 8°v grob in prižigate sveče. žalujoče: " ter hčerki Sandra in Sabina Kako Je hiša prazna, odkar Vas v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj temna in otožna se nam zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage Antonije Antolin iz Bučečovec 21 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovalcem cvetja, sveč, darov za sv. maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Hvala Pogrebništvu Bratuša iz Križevec pri Ljutomeru za organiziran pogreb in poslovilne besede. Hvala g. župniku Vinkoviču za opravljen pogrebni obred, ganljive besede slovesa in darovano sv. mašo. Hvala pevcem za odpete žalostinke in gasilskemu društvu Bučečovci ter godbeniku za odigrano melodijo Posebej se zahvaljujemo osebni zdravnici dr. Ljubici Gašparac in dr. Kosu iz Radenec, ki jo je zadnje čase zdravil in ji lajšal bolečine. Vsem in vsakomur še enkrat - iskrena hvala1 Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi Srce Je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. Le kdo pozabil bi materino srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, stara mama in prababica Frančiška Kovač roj. Andrejc, iz Bodonec 158 Z bolečino v srcu sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste drago pokojnico v tako lepem številu pospremili na vrt počitka, ji poklonili cvetje, sveče, darovali v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, govornici Heleni in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala vsem dobrim ljudem, ki so drago pokojnico obiskovali med njeno dolgo boleznijo. Žalujoči vsi, ki smo Jo imeli radi Z žalostjo sporočamo, da je v 84. letu umrla naša draga žena, mama, orna in prababica Pia Meolic roj. Streicher - Colja stanujoča v Stari ul. 30 v Murski Soboti Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 15. julija 2004 na soboškem pokopališču. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN 27. julija je minilo deset let od takrat, ko nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča Terezija Koles iz Stare ulice 12 v Murski Soboti Pogrešamo te! Tvoji najdražji Ljubi oče, dedi, kje so tvoje skrbne roke, ki skrbele so za nas? V SPOMIN 2. avgusta bodo minila tri žalostna leta od takrat, ko si nas za vedno zapustil, ljubi mož, oči, opa, tast, brat in boter Friderik Čurman iz Sotine Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena ... V SPOMIN Minilo je sedem let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Alojz Barbarič iz Ropoče Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi tvoji Spomin je edini cvet, ki ostane in ne ovene, je edina luč, ki ne ugasne. V SPOMIN 27. julija je minilo žalostnih 13 let od dneva, ko nas je mnogo prezgodaj in brez slovesa zapustil dragi sin, mož in ata Andrej Hren iz Veržeja Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu, iskrena hvala! Vsi, ki te imamo radi! ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, dedek in pradedek Andrej Lančaj iz Serdice 102 Hvala vsem, ki ste dragega očeta pospremili na zadnji poti. Hvala vsem sosedom za pomoč, sorodnikom in znancem, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi Žalujoči vsi njegovi Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, le spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite ZAHVALA V 74. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat, last in stric Karel Šandor iz Serdice 73 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. dekanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala osebnemu zdravniku dr. Neratu, sestri Danici in preostalemu zdravniškemu osebju za vso pomoč. Iskreno se zahvaljujemo tudi družini Zavec za njeno pomoč Žalujoči: žena Hilda, sin Karel, sin Viktor z ženo Nado in hčerko Tadejo, sestra Micka z družino in drugo sorodstvo 22 OGLASI Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Do 6 let za vse zaposlene in upokojence (01,09). Možnost obremenitve dohodka prek tretjine. Stari kredit ni ovira. AVTO ARES d. o. o., Krožka ulica 58, 9000 Murska Sobota OBJAVLJA Prosti delovni mesti GEO-VRTINA, d. o. o., Obrtna ulica 40,9000 Murska Sobota tel./faks: 02 530 06 70, GSM: 041741 809 Izdelava vrtin in vodnjakov za zajem podzemnih vod, piezometritnih in ponikovalnih vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov . 1. AVTOKLEPAR 2. AVTOLIČAR Poletje v TERMAH LENDAVA Od kandidatov pričakujemo ■ najmanj IV. Stopnjo izobrazbe ■ 3 leta delovnih izkušenj ■ vozniški izpit B kategorije o** www.terme-lendava.si Otrocfl Kopanje e kosilom že od 1.900,00 eh, celodnevno kopanje pa že od 700 oh. RELAX NAJUGODNEJŠE POČITNICE NA HRVAŠKEM Grčija, Boglarija, Tunizija, Španija. Turčija LAST MINUTE ponudba ’ Obiščite RELAX Turizem, Slovenska 25, .M. Sobota, tel: 02 530 37 80 Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene ponudbe o doseženi stopnji izobrazbe in opisom dosedanjih delovnih izkušenj Posredujte v 8 dneh od dneva objave na naslov: AVTO ARES d. o. o., Kraška ulica 58,9000 Murska Sobota. MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel.: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SET do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 ARCONT . velika ’ra oken, vrat in zimskih vrtov kvalitetna garaina vrata vseh vrst po ugodnih cenah Prodaj* in montsli: ItoMrt KOZAR s.p. HerespovSiak 1Wc 92SO Gornja Radgona tel.: 02 50310 46 GSM; Ml 53S 204 KURILNO OUE. PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURffU-PREVOZ. Jekšlč Bojan, >. p. Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 u Mercator Tattnika ator PoMstwo 1. avgusta 2004. Aida a leta v komerciali Mercatorja Mercatorjevi kupci lahko ponovno kupujete ceneje! Prvi dan meseca avgusta boste ponovno lahko uveljavili 10 odstotni popust; k ga vsem kupcem podarjamo ob praznovanju naše 55 letnice. Zato vas vabimo, da v nedeljo, 1. avgusta, obiščete katero od odprtih prodajaln Skupine Mercator* in izkoristite popust na nakupe iz vseh programov. Izkoristite odlične ugodnosti! _ _ 'Vtfaiz&šprijeiTižb ljudi Mercator ZžjvilC V Mercatorjevih franšiznih prodajalnah popust ne velja. TERACERSTVO IN KAMNOSEŠTVO, d. o. o. Kopališka 2, M. Sobota, tel, 02 531 14 02, faks: 02 521 15 09 Izdelujemo in oblikujemo: ♦ notranje in zunanje ureditve; tlake, stopnišča in stenske obloge • okenske police lili • spomenike iz različnega marmorja in granita —---- • obloge sten in tlakov s keramičnimi ploščicami —- Upravna enota Ljutomer OBLIKOVALEC KOVIN OBLIKOVALEC KOVIN - PO POTREBI MONTER; nedoločen čas, enoizmensko delo; delovno mesto-je prosto: po dogovoru; delovne izkušnje 1 leto, voz. izpit kat. B, oster vid, ročne spretnosti, angleški jezik - osnovno, osnovna/ srednja šola, strojne šole; delovne izkušnje s področja montaže in oblikovanja kovin; rok prijave: 03. 08. 2004; CLEANGRAD D. 0. 0., UL. RADA PUŠENJAKA 1.9240 UUTOMER ZIDAR KVALIFICIRANI ZIDAR; alternativna izobrazba: ZIDAR ZA ZIDANJE IN OME-TAVANJE; določen čas 6 mes, dvo ali več izmensko delo; delovno mesto je prosto: takoj; poskusno delo, voz. izpit kat. B, fizična moč; rok prijave: 06. 08,2004; SLAVIČ STANKO S. P. ZIDARSTVO, LUKAVCI 44, 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU EKONOMSKI TEHN/K ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; alternativna izobrazba: TRGOVINSKI POSLOVODJA; določen čas 6 mes, gibljiv/nesta len umik; delovno mesto je prosto: po dogovoru; delovne izkušnje 2 leti, komunikativnost / delo z ljudmi, organizacijske sposobnosti, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami -osnovo, LASTEN PREVOZ; LAHKO TUDI KATERA DRUGA USTREZNA SMER V. STOPNJE; rok prijave: 14.08,2004; ADRIATIC-ZAVAROVALNA DRUŽBA K0- PER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13,9000 MURSKA SOBOTA SREDNJA STROKOVNA AL/ SPLOŠNA /ZOBRAZBA ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK; nedo ločen čas, gibljlv/nestalen umik; delovno mesto je prosto: od 01.09.2004; poskusno delo 1 leto, voz. izpit Kat. B, komunikativnost / celo z ljudmi, delo s preglednicami - osnovno; rok prijave: 21.08,2004; KASKO D. 0.0„ UŽIŠKA 18,9240 LJUTOMER EKONOM/STZA ANALIZE IN PLANIRANJE ADMINISTRATOR, komercialist, promocija in reklama podjetja, pridobivanje strank - delovno mesto v Ljutomeru; nedoločen čas, gibljlv/nestalen urnik; delovno mesto je prosto: po do- govoru; nikativnost/deloz J Skupin, s10^, ^’Jur ■ alniki besedi - jah glednicami ba vising 40,9244 Sv. M l EKOLOŠKO KURILNO OUE POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, s. p., Brezovci 9201 Puconci Pomursko društvo za boj proti raku Murska Sobota, UL arh. Novaka Zb zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019132476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! motoma vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel,: 040 256963. ml9584 KOMBINIRANO VOZILO MERCEDES SPRINTER 210 D, zaprt, letnik 1999, in dvoosno avtoprikoiico z aluminijasto nadgradnjo, letnik 1996, prodajo. Tel:. 041 756 150. m19646 Movrin, Petanjd. tel.: 54615 05, gostilna Železen BegnoVci, tel.: 549 1025, gostilna Rajsar, Grai tel 53 1148, gostilna Čeh, Nedeiicaztel.: 573|1 5$ m 19692 — —... ---'.rb — ---------------- posesti HIŠO z delavnico v Slomškovi ulici v Murski Soboti prodam, Tel:. 031218279 alf 070 793 221. m 19628 Teh. 0043 6643 7504 47 ali 0043347 62625tml$664' DEVTZ - TORPEDO, s kompresorje^ 6tf KS, in dvobrazdnt obračalni plugRegenv z dvosmernim cilindrom, vse v zelo dobrem stanju, prodam.Tel:: 031 555 109. m19665 Vloge pošljite na naslov: ICL, d. o. o., Plese 9, 9000 M Sobota. ml9668 delo RENAULT 19, letnik 1994, bele barve, 136.000 km, prodam za 420.000 SIT. Tel.: 041374915. m 19683 živali NESNI C E, RJAVE, cepljene, stare 14 tednov, prodam za 600 SIT. Dostava na dom Tel.: 792 35 71. ml9678 NESNICE, rjave, grahaste, pred Resnostjo, vsakdan, Bablnci 49. Vzreja nesnic Tibaut, tel.: 582 14 01.ml9684 NESNICE, mlade, hlsex, rjave, grahaste In črne, pred nesnostjo, opravljena vsa celjenja. Prodaja FARMA PRI MOSTU -Vzrejal išče vseh vrst nesnic. Naročila: gostilna Horvat. Nemčavci, tel.: 528 11 90 Franc V NAJEM DAM OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, tel: 031857 437. ml9653 PRODAMO MAJHNO PREKMURSKO (GORIČKO) KMETIJO z 2 ha obdelovalne žemlje in 1,5 ha gozda. Asfalt do hiše na zelo lepi legi. Druge informacije po tel02 562 16 50 ali 040 791931. ml9680 LOKAL ZA FRIZERSKI SALON v Serdici dam v najem. Tel.: 041 285 568. ml9691 ' kmetijska mehanizacija DEUTZ - AGROTRON 100, letnik 2000, klima, kompresor, po dogovoru prodam. DVA OBRAČALNA DVOBRAZDNA PLUGA, hidravlična, znamke Lemke Opal in Lansberg, predsetvenlk širine 2,20 m, prodam. Pečarovci 9 Ib, tel.: 55180 53. m!9672 ZAPOSLIMO PEKA z Izkušnjami in peka pripravnika. Prošnje na naslov: GAMBIT, d. o. o„ Gregorčičeva 19b 9231 Beltinci. ml9652 TRAKTORSKl PODRAHUALNIK za Žitna strnišča in vinograd prodam. Tel.: 031 856178.ml9676 RAUKOMBI PODRAHLJAČ In trosilnik umetnega gnojila Vikon prodam. Tel.: 557 11 93. m!9690 OBIRALNIK KORUZE in kosilnico BCS kupim. Tel.: 031 584 034. ml9703 razno FILTER IN SESALNIK ZA BAZEN prodam. Tei.: 041 717 049. m!9654 ICL, d. o, o., Ul. svetega Štefana 31, Lendava, razpisuje kadrovsko štipendijo za Vil. stopnjo - univ. dipl. inž. strojništva. ZAPOSLIMO GRAFIKA Z IZKUŠNJAMI. Daren, Tiskanje dekorativnega papirja, d. o. o., Lipovci25Ib, Beltinci, tel.: 02 541 20 60. m 19662 srečanja ZELO USPEŠNI, PROŽNI IN PRIJAZNI pri posredovanju stikov izključno za nevezane, resne člane. Ženitna posredovalnica v “Zdravllnem dotiku’, Majda Šiftar, s. p., Gederovska 14, černelavci, tel.: 521 14 28. m!9682 storitve POLAGAMO STROJNE ESTRI HE. Estrih I, Ivan Matjašič, S. p., Biš 25, Trnovska vas, tel.: 031328 56.3 m 19663 KOMPLETNE UREJANJE * Brezplačni prevozi opreme na dol^feiS -' -m do 40 km. p.ačilo na več obro ° uj n1'1 $ ' Vladimir Hozjan s. P- Tel.: (02) 55 69 046, DAMIR BANFI . p KOMPLETNE POGREBNE STORITVE V^yO? POKOPALIŠČ IN ZLlFNIC, BREZPLAČNI ; gM NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZ J- PLAČILO TUDI NAVtC OBROKOV BREZ OBREbn- TEL.: («I) 53 4S 11)21 52 M <7.- D E POGREBNIS^ leieron: 02/521 Kopališka dl. 2. Murska Sobota KOMPLETNE POGREBNE STOROVE: 4 UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME S BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 trn. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA ŽORN^EŽURNASUŽBA^SM OBJAV*1^; 9: -Vi ‘^#1^ Nagrobni spomeniki, tlaki, sto^ ,■ kamnite mize, pulti, vaze m orU -: marmorja. Tel.:02/542 10 24, faks: 02/bC J KEB - kamnoseštvo Erjavec, Ribiška pot la, 9231 Beg NAPOVEDNIK 23 Spored na radiu Murski val »»,94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz 'tTEK w pitij dežurna novinarka Vida foš- umaluiro,Simona Marjan -07.40 ’pismo, Asja Matjaž - 08,15 Vrtnarski '19.00 Potočila - 09-10 TV As - 09.15 ' 09 ti Kuhata in šport ob koncu tedna -’10 50 Mali »glasi 1100 Poročlla ^hurir-nci kabaret Dušana Radiča, Džou-® - 12.1 a । Poročila BBC - 12.05 12.15 Mjfeku do petka (Vda l uš)- Z’^pagandna oddaja - 13 00 Poročila - iseKietluin, -13.20 Predstavljamo vam, it im Poročih - 14,05 Obvestila - /^■sibdo minut - 15.30 Dogodki in od- 1615 Nzpmed sporeda - 17.00 Osrednja J™1' IT 40 Mali oglasi - 17.30 Murski val -l^XlAlboom - 18 15 Radijski knjižni Emri) -19.00 Mladi val - glasba za S**1 rj^išljunu (Maja, Staša inTimotej)-t5"' televizor, Bojan Peček -24.00 1 ■ °5.00 Dobro jutro! - 8 30 Mali ijiiii k novega? - 10.00 Poročila -^'11 i'liL1' 10 30 Potepanje - 11.00 Po-J^Jotepajte se z nami - 12.00 Poroči-'. 'o ObvestUa ~ 30 Nagrada teden- M OH 1'urunli - 13 15 1 oseba % ^točila _ 14 05 obvestila - 14.15 ^tlfi J ni ntkdar prepozno (Nataša s l^SG^ki in odmevi -1615 1111 Osrednja poročila -W?11 ' 17 40 Muh og,as' " ' a'1i Najlepše želje s čestitkami TU,. ? '111 Slovenija, od kod lepote tvoje . I-MWSNOJ. ih* ’ w'gost - 05.00 Vedro v nedeljsko ju-odmevi, oddaja o Porabskih h*isej 0 - 08.00 Misel in čas, duhov T' duhovnikov - 08.30 Zamu- Sske^ k*”* PeSffi’tedna ' °9’50 SrcČanie ValU ' 10 25 Obvestila - 10.30 Ne-X, n'a 'l;rr Robič, ekstremni gorski kole-% m urskl*valcom, gumb Kontakt v živo 1 '12-30 Poročila - 12.35 Obvestila - r r t t c $ o. d t f * 444 . "^vaU94,6Mhzjnl05,7 Mhz toiJ^^ZABAVHE GLASBE, V* k? '.. ^iezn - Novi spomini Viharnik , ,.|.i A kudreja ^^’^gatoBand K. lteja Horvat Moira U 8tal**r -zalcibe Mandarina U ta?**., 0 y264 Grad. ; »fc .u, ponedeljka,3- 'al> 0Uca arhitekta Novaka .. abota, za gjtjsbene lestvice. Rib. S glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Naslov filma, ki smo ga iskali, ni Zadnja Kristusova večerja, kot vas je napisala večina, ampak Zadnja Kristusova skušnjava. Našo nagrado prejme .°5an Krstin, Prvomajska 2,9000 Murska Sobota Čestitamo! Nase naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Alije film Z druge strani postelje v Španski ali ameriški produ hctjtr 13-00 Minute za kmetovalce (Silva Ebry) -13 30 Čestitke, Šport in Na narodni farmi -19.00 Poročila -20.00 Maribor: Mura, prenos nogometa (Bojan Peček), v nadaljevanju Fu-rjanek - 24.00 SNOP PONEDELJEK, 2. avgust- dežurna novinarka Silva Eory - 05.00 Vedro v dobro jutro (Irma Benko in Boštjan Rous), - 07.40 Pismo ii Porabja, Marjana Sukič - 09.15 Ponedeljkova tema in internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - IO.3O Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12,00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14,00 Poročila - 14 15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obve Stila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Brez okvirjev, Nino Flisar, književnik, urednik, publicist (Vida Toš) - 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje -24.00 SNOP TOREK, 3- avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 10 00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Terenski raport- 11.00 Poročila - 11.15 -Tema -11.30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14 00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najbolj Šimi - 15.30 Dogodki in odmevi -17 00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17,40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila - 19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, domača glasbena scena skozi naočnike Boštjana Rousa - 24.00 SNOP SREDA, 4. avgust - 05.00 Vedro v dobro jutro, Peurača, Radič - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo - 09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10 30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC- 12.05 Obvestila - 12.15 Putra -12.30 Intervju - 13-00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi- 17 00 Osrednja poročila - 17.20Obve-stila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 1900 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20 00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 5. avgust, dežurni novinar Dejan Fujs -05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo Branka Šomna - 09 15 Kuharski nasvet: Branko Časar, Diana - 10 00 Poročila -11.00 Poročila - 11 15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12 00 Poročila BBC - 12.05 Obve stila - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19.00 Poročila - 1915 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) -20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... -24.00 SNOP Kulturni koledar Kulturni koledar KONCERT BELTINCI V soboto, 31. julija, ob 21. uri bo na 34. mednarodnem folklornem festivalu Etno večer. Nastopili bodo udeleženci glasbene delavnice, instrumentalna skupina Jantar iz poljskega Gdanska, Mlada beltinska banda z Matejo Horvat - Zver in etno skupina Katalena. VELIKA POLANA - V nedeljo, 1. avgusta, bodo nastopili na Pomurskem poletnem festivalu Davor Radolfi in Ritmo Loco ter Katalena. - V ponedeljek, 2. avgusta, bodo nastopili na Pomurskem poletnem festivalu Rok’n’Band, Dani Elvis Show in Kvinton. - V torek, 3. avgusta, bosta nastopila na Pomurskem poletnem festivalu Alya in skupina Psycho-Path. - V sredo, 4. avgusta, bosta nastopili na Pomurskem poletnem festivalu skupini Big Foot Mama in Posodi mi jurja. BODONCI V petek, 30. julija, ob 21. uri bo nastopila pri gostilni Horvat skupina Blue Planet. LENDAVA V soboto, 31- julija, ob 20. uri bo na odru na prostem opereta Csokos Asszony v izvedbi Jokal Szinhazi Tarsasag iz Komama. FOLKLORA BELTINCI - V četrtek, 29- julija, ob 20. uri bo na 34- mednarodnem folklornem festivalu Večer tambu-raške glasbe. Nastopili bodo: Mandolinski orkester KUD Juraj Lončarič iz Hrženice (Hrvaška), TS Cirkulane, TS Kavkler - Laporje, TS Drotman-traši, TS KUD Beltinci, TS Du »Bisernica« Ljutomer in Vesela Prleka. Po prireditvi bo zabava z Veškimi dečki. - V petek, 30. julija, ob 20.30 bo na 34. mednarodnem folklornem festivalu Večer tuje folklore. Nastopili bosta folklorni skupinijantar iz Gdanska (Poljska) in Vindija iz Varaždina (Hrvaška). - V soboto, 31 julija, ob 19- uri bo na 34. mednarodnem folklornem festivalu nastop izseljenske folklorne skupine Kres iz Clevelanda (ZDA) in mlajše otroške folklorne skupine KUD Beltinci. - V nedeljo, 1. avgusta, ob 16.30 bodo nastopile na državnem srečanju odrasle folklorne skupine: KUD Beltinci, Košuta Poljčane, Karavanke Tržič, KUD Milke Zorec Hotinja vas, Miško Kranjec Velika Polana, Društvo upokojencev Naklo, Lovrenc na Pohorju, Dragatuš, Mandrač Koper, Lancova vas in Jantar Gdansk (Poljska). Po prireditvi bo zabava s skupino Hay. Kino Murska Sobota Četrtek, 29- julija: ob 18.00 in 20.00 Španska drama Z druge strani postelje Petek, 30. julija: ob 18.00 in 20.00 angleško-šve-dski akcijski film Tretji udar Sobota, 31 julija: ob 18.00 in 20.00 Tretji udar Nedelja, 1. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Tretji udar Sreda, 4. avgusta: ob 20.00 špansko-kanadska drama Moje življenje brez mene Ljutomer Sobota, 31. julija, ob 20.00 ameriška akcijska komedija Starsky & Hutch Nedelja, 1. avgusta: ob 20.00 Starsky & Hutch Gornja Radgona Petek, 30 julija: ob 21.00 ameriška akcijska drama Dan po jutrišnjem Nedelja, 1. avgusta: ob 20.00 Dan po jutrišnjem Kupon št. 31 - odgovore pošljite do torka, 3. avgusta, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti: to mo. kol es@p-inf .si OTVORITEV BELTINCI V četrtek, 29 julija, ob 18.30 bo v gradu otvoritev razstave domače obrti in razstave »Zacvetel je festival«, ki ju pripravljata sekcija cvetličarjev in vrtnarjev ter sekcija domače in umetnostne obrti pri Območni obrtni zbornici Murska Sobota. Razstava bo na ogled do nedelje, 1. avgusta, do 19. ure, v soboto in nedeljo bo izdelke domače in umetnostne obrti mogoče tudi kupiti. Razstava spada pod okrilje Mednarodnega folklornega festivala. VELIKA POLANA V nedeljo, 1. avgusta, bodo odprli v dvorani Doma krajanov razstavo del članov Fotokluba Ljubljana, ki bo na ogled vse dni Pomurskega poletnega festivala. DOGODEK BELTINCI - V soboto, 31 julija, ob 15. uri bo na 34. mednarodnem folklornem festivalu sejem ljudske obrti ter predstavitev starih običajev in kulinarike krajevnih skupnosti občine Beltinci. - V nedeljo, 1. avgusta, od 10 ure dalje bo na 34. mednarodnem folklornem festivalu sejem ljudske obrti, ob 15 30 bo sprevod folklornih skupin na prizorišče, kjer bo sodelovalo tudi društvo ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltince, ob 16. uri bo starejša otroška folklorna skupina KUD Beltinci predstavila kraj, nato pa bo imela slavnostni nagovor dolgoletna zunanja sodelavka JSKD Nežke Lubej. GORNJI PETROVCI V soboto, 31 julija, ob 20. uri se bo začela prireditev Petrovska noč. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V Galeriji je do 9. avgusta na ogled razstava Društva likovnih umetnikov Zgornje Bavarske in Ingolstadta. Razstava je posvečena 25. obletnici podpisa partnerske listine med Mursko Soboto in Ingolstadtom. - V razstavni izložbi podjetja Fer-Ing, d. o. o., razstavlja Evgen Solar iz Andrejec svoje unikatne okrasne predmete, izdelane s kovanjem vročega železa, ki so rahlo obarvani. Vsa dela blagovne znamke Krajinski park Goričko so naprodaj, tudi nagrajeni izdelek nosilec za steklenice. - V PAC-u je na ogled razstava del akademskega slikarja Sandija Červeka iz Murske Sobote. V predprostoru grajske dvorane si lahko ogledate razstavo Grafiti na rimski keramiki iz zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj. - V MIKK-u si lahko ogledate razstavo fotografij Mateja Ficka. LENDAVA - V sinagogi je v stopnišČnem delu na ogled zbirka Zapuščina dr Aleksandra Schwarza. - V Galeriji - Muzeju so na ogled dela z 9 mednarodne mladinske likovne kolonije Lindart. MORAVSKE TOPLICE V galeriji Ajda v Termah 3000 do 8. avgusta razstavlja svoja dela avtor Drago Kopše. HOTIZA V dvorani vaškega doma je do 15. avgusta na ogled likovna razstava Življenje ob reki Muri avtorjev Tine Drčar, Žige Piliha, Benjamina Krežeta, Bineta Skrta in Simona Svetlika. Ogled je možen od 16. ure naprej. IJUIOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava del slikarja Berka iz Škofje Loke. LJUBLJANA V NUK-u in v prostorih Vzajemne (Dunajska 109) do konca avgusta razstavljata člana Likosa iz Murske Sobote in likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota Ernest Bransber-ger in Lojze Veberič. LAAFELD/POTRNA . V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled razstava Slovenci na avstrijskem Štajerskem ■ Romi v Sloveniji - nemško govoreči v Sloveniji Ogledate si lahko tudi mednarodno razstavo Radikalno po-zicioniranje avtorjev iz Slovenije, Avstrije, Srbije in Švedske. BAD RADKERSBURG V termalnem zdravilišču je do 29 oktobra na ogled razstava Zdravilna zelišča ob reki Muri avtorja in zbiratelja Andreja Coklina iz Gornje Radgone. VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomuiju. Ped|et)» »Infonakanje. d. d., UL a. Nauka 13, Murska Sobota 24 ZADNJA STRAN VESTNIKOV KOLEDAR 29. julij, četrtek, MARTA 30. julij, petek, JULITA 31. julij, sobota, IGNAC 1. avgust, nedelja, PETER 2. avgust, ponedeljek, ALFONZ 3. avgust, torek, LIDIJA 4. avgust, sreda. DOMINIK 1. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 44 minut, zašlo pa ob 20. uri in 32 minut. Dan bo tako dolg samo še 14 ur in 48 minut, kar je za trinajst minut menj kot pred petimi dnevi. 31. julija ob 20. uri in 6 minut bo na nebu nastopil ščip. Na turistični kmetiji Rada bi poskusila pravo prekmursko gibanico Goste privabljajo v naše kraje termalna kopališča, ljudske obrti, vedno več pa jih išče oddih na samotnih turističnih kmetijah Tako smo v Kraščih na pijeta jutranjo kavico. Uvaja- med kovanjem načrtov za nasle-kmetiji Ferencovih srečali ta neke vrste tradicijo, da dnje dni. Povedala sta, da name-tudi mlad par iz Velenja. Pe- gresta vsako leto, ob tem da ravata obiskati lončarja v Leme- Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 28. julija 2004 tra in Iztok pravita, da sta se gresta na morje, tudi na turi- država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 239,0330 239,7523 240,4716 Hrvaška HRK 191 1 32,3446 32,4419 32,5392 Madž. HUF 348 1 0,9613 0,9642 0,9671 Švica CHF 756 1 155,5192 155,9872 156,4552 V. Brit. GBP 826 > 361,6234 362,7115 363,7996 ZDA USD 840 1 196,3633 196,9542 197,5451 W3IGVICI Klepetanje Moški je prišel k spovedi in povedal duhovniku: »Oče, jaz sem zelo grešil!« »Sinko, kar povej mi!« »Veste, neki dan je k meni prišla sestra moje žene Saj veste... malo sva se zaklepetala, nato pa sem z njo seksal!« »Sinko, saj to niti ni tako velik greh!« ga je potolažil duhovnik. »Bog odpušča tudi večje grehe!« »Toda, to ni vse...«je nadaljeval moški, »k meni na obisk je prišla tašča. Malo sva se zaklepetala in tudi z njo sem seksal!« »Tudi to ti bo Bog odpustil!, je rekel duhovnik. »Veste,« je nadaljeval moški pri spovedi, »nekega dne sem šel mimo polja, ki ga je obdeloval sosed. Malo sva se zaklepetala, potem pa sem seksal tudi Z n tim’« »Prav, sinko, tudi to ti bo odpuščeno. Zdaj pa počasi odidi, da se ne bova zaklepetala.« rju, kupiti kakšno lončeno poso- Petra in Iztok v senci pod brajdami kujeta načrte za prihodnje dni. Skrbnik areni mrske divjad Stefan Kovac se je vpise! med zeleni’ bratovščine # to se je ea očH, da bi itd sam aktivno sodelova i' nujnih ukrepih za , do divjadi, kovačeva vkljv-ugodno vpijta ns [W# prekmurskih *** Bei tinski Lucian la ar ši man s je osebne on ogoliva cir'idkov■ govzhodu svoje ubči'' rrr S overski. še pese-’« I1/ PretmursK kmetfa.ltbm r sc opomogli odlore^ / ' e suše, nestrpno pn^ Jejo konecpoiet a bi'^' le namreč ra takrat . " denar zp delno s^aclo^' de kmetje pn&Wty J1 bo obljuba izpchrrn.’^ do državnozborskih vohr za to kmetijo načrtno odločila, ker teh krajev še nista obiskala. Všeč jima je umirjena okolica, uživata, ko lahko v miru zajtrkujeta in po- stično kmetijo, včasih pa se kar tako po službi za konec tedna usedeta v avto in skočita na kakšno kmetijo. Pravzaprav je cenovno isto, pravita, do, v Gornji Radgoni bi si rada ogledala vinsko klet, kakšen drug dan pa bi raziskala okolico Krašč in grad pri Gradu, se ustavila ob Bukovniškem jezeru in Spoštovani bratci, vabimo vas k sodelovanju, šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom; VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Mimoidoči v Beznovcih najbrž z zanimanjem opazujejo tale »dramski prizor« pod tamkajšnjo lipo, ki nazorno prikazuje, kaj se zgodi, če se ded napije in mora priti ponj žena. Vse to naj bi si v glavnem omislila in realizirala domačinka Kristina Grlec. Opozorilo pa velja vsem dedom! Zvedeli smo tudi, daje mlajšega otroka medtem nekdo ukradel, a so ga našli v Domajincih in ga vrnili na pravo mesto. Besedilo in foto: J. G. če greš s prijatelji na pivo, ko po rundi, dveh pade Še pica, kajti za isto ceno lahko uživata prijeten konec tedna na samem na kateri od turističnih kmetij. V Pomurju nameravata preživeti štiri dni. Potem ko sta se prvi dan osvežila v kopališču v Banovcih, smo ju ujeli drugo jutro njunega bivanja v Pomurju morda Še v katerem od kopališč. V Pomurju pa bi predvsem rada poskusila pravo domačo prekmursko gibanico in zaseko. Petra pravi, da ju prijatelji ne razumejo, ko se onadva ob koncu tedna iz mestnega vrveža odpravita na kakšno kmetijo, sama pa je mnenja, da ljudje to vrsto turizma premalo poznajo. Simona R. sicer Člani Splošne kmetijske^ druge Murska Sobota itd pošlem v tej zadrug veščem, tej se dogajaj. 1'o.p zadrugo so se sp voh ii/eni ■a‘trr,i^ / itti tu zadrugo ie t ':‘v> / brez njihove vxlitMlI / *** / Dokler v ukv. nstrifib'-'1 / vi h ne bo zmaniMln / n n sto/ pet ovske ^1^ / zadruge ne boopcvut i **• Se be bonski obA*' / Wots miški svetn" Glavač si le ftdprčddJ / noje injurnbtr / zajoče se državo^ ■ j NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): ime in priimek: kraj: ulica: številka: poštna številka: pošta: davčna številka: datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letna bj po položnici - polletno Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK V cj po položnici - trimesečno Vestnik vam poklanja darilo! VESTMI K vsem naročnikom, ki praznujejo rojstni dan med 15. julijem in 15. oktobrom, podarja knjigo Victorie Holt. Pridite ponjo v naročniško službo, Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota. vo!itve' i^s>-Sjis1 *«a" ♦»' vencijOpJc^{Z k - ■ „ieiPy d* I p po P' pji^vd' vontv1-p#''"8'" hanja- - 2 olimp. Medalji n&poven. X ^NlKOV Rečnik ^tek, 28' Julija U3 2°04’ ' ^evilka vl?W, ki ga pravkar gledate, je olimpijske igre doživel < ni ga pravnar gituaiv, jv uumpijonc uu^i Mi Jih bomo te dni spremljali po ekranu, in ko $6. avfnicta dr^Ali v rokah novi Pen. bo tudi že jasi avgusta držali v rokah novi Pen, bo tudi že jasno, koliko medalj iz Aten je v Sloveniji. I**3 Natalija Juhnov Franc Podlesck, na OI v Seulu leta 1981 je bil osmi na svetni (zgodbo z naslovnice tia rl<- te na m ■ um ni I 26 f W"® julij 2004 p^n Marela na varnem eksplodiral zasebni Bogastvo je po svetu neenakomerno razporejeno, zato je prav, da tisti, ki imajo več, nekaj odstopijo onim, ki imajo manj, pa zato niso nujno sami krivi. Med dobrodelnimi organizacijami, ki med drugim skrbijo za humanitarno dejavnost, je tudi LIONS KLUB. Levja druščina se je v VELIKI POLANI zbrala na preddopust-niškem pikniku. Ob druženju in dobri volji je padla tudi marši kakšna ideja za nadaljnje dobrodelne akcije. Ena izmed njih bo pomoč slabovidni mami iz Velike Polane, da bi lahko svoje tri otroke spremljala na morje A prišel je čas, ko se je vrli Janez mora-predati čarom pokoj- _ ninskega obdobja. Zadevo je seveda primerno proslavil, med drugim so mu ob odhodu s komer-cialne scene nazdravili njegov sopriimenjak Fotoreporter, katerega fotke lahko iz tedna v teden ocenjujete v najpopularnejšem tedniku regije Vestniku, pa seveda tudi v Penu, JURE ZAUNEKER, ni več član ekipe znamenite Žute kuče Odločil se je namreč za samostojno fotopot, z nekoč matično hišo pa bo še sodeloval. Jure seveda upa, da bo podjetje uspešno (beri: kapitalsko učinkovito) in bo sčasoma dosegel nes-iutene višave. Torej ga ni nihče, kot bi morda sodili po fotografiji, potisnil v kot! juh«: pzii3 ’ Boš rej san eksplodejro Prva med pomurskimi levi je levinja, sicer direktorica Podjetja za informiranje, IRMA BENKO. Družbo ji delata domačina - predsednica kulturnega društva JANJA MAGDIČ in BORIS OSTERC. Gornja Radgona ni znana samo po kmetijsko -- . . BOŠTJAN ROUS (zimska oprema), D1 (brez očal) in NADA MAUČEC CIGAN Kdo bo prodaj« žlahtno kapljic0 A1OJZ REŽONJA in EMERiK HANC sta odlična vinogradnika, pa ne samo med člani Lions kluba. Alojz je celo vinski vitez. S svojim pridelkom se ne bahata le z besedami, ampak konkretno - natočita ga in ponudita. sejmu, ki se bliža, pač pa tudi po žlabttti seveda treba tudi prodati in v Radgonskih go tem zelo uspešni. Posebej pa zaslugi vodje JANEZA ROUSA. cn nojInhrSf ERNEST EBENŠPANt nevi so nej lejvi! monikar med dobrod- KOČILA._____ Denis Nataši sicer večkrat uide - pa ne čez plot, P^ veliko zdoma zaradi svojega poklica. Trenutno je edini Prekmurec v začetni enajsterici edine prekmu^ prvoligaške ekipe MURIN bočni igralec DENIS je pod taktirko trenerja Bojana Prašnikarja na letosnN prvenstvo (začenja se v nedeljo) pripravil tako dobr° nikoli in ni jih malo, ki pravijo, da bo to njegova pa je že tako ali tako (njegova)! Kdo Sto H bi tou biu najmanj toliko še bo! V Ž1TKOVCIH so nedavno zaznamovali 70 let prostovoljnega humanitarnega delovanja. NA °ski govorijo, ženske molčijo Poslanke in poslanci si služijo kruh z jezikom. Seveda ne le z njim, pač pa tudi z možgani, ki jezikom narekujejo, kaj naj ti napletajo. A ni rečeno, da državnozborci zgolj govorijo. Veliko jih je, ki tudi radi kakšno zapojejo in zaigrajo. Kot na priloženih fotografijah - na prvih je stara, dobra prekmurska banda, na drugi pa DZ dixie band. Na obeh fotografijah je le ena ista oseba, vi po skušajte ugotoviti, kdo. V pomoč naj zapišemo, da je iz naših logov in je bil pred parlamentarno kariero kmetijski strokovnjak. r si rekel da rekel, da sem ’ rekel? -----Pen---- 70 let je bilo ' zaplesali z domačini - to vel|o za dr. JOŽETA ^OlANA KOROŠCA. Nekateri pa so med '■' • orodjem za lepšanje okolice. Zgodilo se je li.'81 °glejte fotografijo in ugoto-T'V 'triler nires, daso ženske klepetulje, moški pa modri 1:k;o stikata glavi in paber-r Pol, ^KREP m ČAČINOVIČ, „ pa TOPLAK in GABER. ,|r'' *Jb»ivL| e n gnrtd^rmlg' inski ' Am slovenski diplomat, ' '■■■ zupan, četrti pa šolski 'M ji," '■'•ave. Retorično vprašanje: 711 na obeh krilih? Jog Regijskim lionsom se obeta da bodo v treh letih deležni velike časti - njihov član dr. ANTON CAMPLIN bo takrat namreč postal guverner Slovenskih Lionsov, to pa po domače pomeni, da bo prvi med njimi. Na fotografiji je v družbi županove soproge Vide, ki se pogovarja še z enim levom, IVOM ROTDAJČEM. Sicer pa ste verjetno opazili, da na nobeni fotografiji ni aostitelja, prav tako zagnanega glasbenika in župana Velike Polane, ANDREJA LEBARJA. Razlog je preprost: vrli Andrej se |e na pikniku prelevil v priložnost ‘lega fcrog-cdcr ■ n j« crvtc. prav vseh fotografij. V imenu redakcije Penlut uporno, da bo honorar za fotografskega moiSlro primereni delati dobro 2004 Pen 28 VB® V soboški Upravni enoti edini v Sloveniji »krstijo« matičarje Pelikan za neizbrisljive dogodke .vala bog"'a I V narediti, Irma B se da veliko ples. Zaplesal je z Marjetko Domiter, medtem že poročeno Bertalanič, s Cankove. Spremenile so se države in zamenjali politični sistemi, matični uradi, raztreseni po Sloveniji, pa so ostali. Razne reforme so jih samo oplazile, njihova osnovna vloga pa ostaja, kajti tam se opravljajo uradniški postopki, ki so za ljudi resnično pomembni. Tam nam uradno zabeležijo vse naše in naših najbližjih najpomembnejše življenjske dogodke in tam za vsako potrebo najdemo uradne podatke o sebi, prednikih in naslednikih. V matičnih knjigah, ki jih pišejo in hranijo na krajevnih uradih, so vpisani naše rojstvo, naša poroka, tudi naša smrt. Ib skrbno in natančno zapišejo matičarji, ki še vedno uporabljajo nalivno pero s črnilom, ki se ne da izbrisati. Ker so pri tem delu zelo natančni in se trudijo, da se pri tako pomembnih življenjskih prelomnicah ne zmotijo, so pri ljudeh deležni tudi širšega zaupanja in spoštovanja. Zato na krajevne urade ljudje pogosto prihajajo tudi po drugih opravkih, predvsem po kakšen nasvet ali s prošnjo za izpolnitev zahtevnejšega formularja. In čeprav to ni delovna obveznost zaposlenih, ljudem z veseljem priskočijo na pomoč. To je del državne uprave, ki je blizu državljanom in jim prisluhne. Na območju Upravne enote Murska Sobota tudi in predvsem po zaslugi 21 matičarjev, zaposlenih na 15 krajevnih uradih, raztresenih po Ravenskem, Dolinskem in Go- B ričkem. f li ce gre samo za cev«, da se je v Puconcih zgodil la prijetni dogodek, je Tonček Gi-der, vodja matične službe na oddelku za notra- upanjem, da bo tudi njiju poslej skrbno Ču zavetnica matičarjev. podrobnost ne uide. Z vzorom Krstni ceremonial je bil v J duhu tamkajšnjega eku- Mk A menskega okolja. Op-ravrla sta ga »duhovnika« dveh veroizpovedi - krsti-teijica Zlatica Glavač, sicer matičarka v Puconcih, ' z besedami protestantske veroizpovedi in Štefan Zelko, matičar v Mač- 'i kovcih in Puconcih, po katoliškem vzorcu krstne- ga obreda. Ob asistenci botrov sta krst Jure Z. Anita Gumilar, Franc Cipot, upokojenka Marjeta Rogan in Bojan I' pa ne zato, ker je njihov glavni šef, ampak mu >e res uspelo napil Osrednji osebnosti druženja sta bili »krŠČenki« Anita Gumilar in Liljana Domjan, ki sta si za botra izbrali Stefana Benka in Slavka Cifra. Obe sta že imeli v rokah potrdili upravne akademije o uspešno opravljenih izpitih in do tega, da bosta pravi matičarki, jima je manjkala samo še ena stopnička. Trije povabljenci, puconski župan Ludvik Novak, načelnik50 enote Geza Farkaš in župan občine Moravske Toplic® ‘ y | matičarski družbi dobro počutili. Vsi trije znajo ceniti njihov [1 matični urad pa velja, do je eden najsodobneje er1 kar ima zasluge tudi župan. In k fotografiji sodi še insoir'1 j je bilo no mizah sladkega, spekle matičarke same- V Upravni enoti Murska Sobota začetek matičarske službe samo s koncem formalnega izobraževanja in pridobW'H® papirjev, ampak sta »pogoja« tudi matičarski krst in pnseg* ’ ’ ■ in celotnim matičarskim zborom upravne enote, ideja s® F porodila predvsem zato, da bi občasno sedli skupaj in «5?' :' pogovorili. Nekoč so bile za to priložnosti na strokovnih posvetih P° se je način izobraževanja spremenil in formalnega razloga2, * ni bilo več. Želja je ostala in v soboški upravni enoti m ■ zanimivo in prijetno »nadomestilo« - krst novih matičarjev-povabilo so se odzvali vsi, samo en bolniški dopust in er i - ■ ■ rezerviran dopust sta bila razloga, da sta dva manjkala, p • sta se odzvala župana občin Moravske Toplice in Puconci,n sta prihajali »krščenki«, in predstavniki Ministrstva za notranje t Zbrali so se konec junija v Puconcih, tole pa je »gasilska' Tonček Gider, ki mu je glavni hobi spremljanje športnih dogodkov zaciji druženja ni mogel mimo vsaj ene tekmovalne točke. Tekmovc srčke in zmagovalec je bil tisti, ki je napihal največjega. Trudili so ve v M ur- h ski Soboti. /£•” ’ S' V navezi s B p J sodelavci matičnega urada v Puconcih, kjer je glavni »motor« Zlatica Glavač, pa čeprav dela samo štiri ure, je poskrbel za organizacijske podrobnosti, pa še spisal in prebral je matičorsko kroniko za leto 2004. Z njo je sodelavcem dal vedeti, da jih dobro pozna in da mu tudi kakšna zanimiva Kot se spodobi, so krščenki tudi obdarovali. Načelnik soboške upravne enote Geza Farkaš jima je izročil nalivno pero Pelikan s črnilom, ki se ne da izbrisati (na fotografiji ga podeljuje Aniti Gumilar). Menda naj bi to tradicionalno pisalo matičarki uporabljali samo še kakšno leto, potem pa bodo vse nadomestili računalniki. Čisto vse verjetno ne, tako da bo nalivno pero še kar ostalo delovne orodje matičarjev. In z darilom so prišli tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve iz Ljubljane na čelu z državnim podsekretarjem in glavnim šefom za to področje mag. Bojanom Trnovškom. Krščenkama, na fotografiji je stisk roke Liljani Domjan, je podaril spominske obeske in jima zaželel uspešno delo. ’29-----------------------------------------------------------------p0n-------------------------------- Pridi 11 da se julija in avgusta po svetu poje največ sladoleda. Največ ga poližejo otroci, stari od Tn do dvanajstih let. V to statistiko sem vključen tudi sam. Ko sem imel devet let, sem šel k 'r i Moj birmanski boter je bil moj bratranec Štefan, študent medicine v madžarskem mestu ^ Namesto njega je prišel v soboško cerkev njegov oče, moj ujec. Obljubil mi je, da mi bo 3 B boter kupil birmansko darilo, ko bo končal študij, zdaj pa me bo peljal samo k Paukovici ^ladolecj. Bil sem razočaran, kajti moj prijatelj Ciril je dobil birmansko ročno uro in sladoled. ami je drhtela, ko sem vzel v roke sladoled, stopil sem nekaj stopnic iz slaščičarne, bila je neka »mamka« me je odrinila, obe kepici sladoleda sta padli v prah. Pojedel sem prazno in razočaran končal svoj birmanski dan. — julij 2004 — MW Daj nam naš vsakdanji sladoled ^^set *Sern tO nacl°mestil. Tam sem pred leti zagledal j Ha raz^čnih vrst sladoleda, tudi uvoženega. Kot vse 'ptU' ima sla(ioled svojo prijetno, sladko kolesi Pravi)°> da je pred več sto leti angleški kralj br,P5^rav^ banket, na katerem ie njegov francoski 'kn; z * 1 gostom s slascico, ki je bila podobna snegu. Bila je to hladna, kremasta |^3do takrat angleško plemstvo se ni imelo Gostje so bili navdušeni, kralj je prosil l 'Zt*Q skfivnosti recepta. Kuhar DeMirco je . ’ fantastični honorar v višini 500 funtov. u t 3 1 80 lota 1649 obglavili, sladoled ni bil več 41 svqh 1 ni držal besede in je recept za sladoled . ‘ sinovom Menda so tudi kitajski cesarji sestavljen iz snega in leda, z okusom vina, r v , Sladoled je lizal tudi Aleksander veliki, in to h količinah, rimski cesar Neron je poslal \ J k v.'' 1 s Planinskih vrhov prinašali sneg in led, *’ en, . । osladili s sadjem in medom. TUdi Marco K, '' 1 hj.' Potovanj prinesel recept za današnji vodeni U si' plemiči, celo kronane glave so varovale v šole 1718. je bila v Londonu objavljena ^bit^^Ptov za sladoled TUdi ameriški predsedniki Toleda Thomas Jefferson je imel posebno jj । eVaNe, v kateri je skladiščil med drugim tudi ■ Ital-56 tUc^ prvi, ki je tiskal ameriški recept za Francesco Procopio dei Coltelli je začel ^.| ' p1 Par*žanom zaledenelo kremasto sladico v oj-, 'J'Te okrašene zmrznjene sladice so ■ ) ^POd^ Nancy Johnson iz Nove Anglije je L ?1 ‘Id,; v Za kesanje sladoleda. Patentirala jo je za Prrk^ar ru imela denarja za proizvodnjo, zato 'la nekemu prodajalcu gospodinjskih s široko proizvodnjo, izboljšal patent, ^ijh ।'1 $0 Ur °kUsnejši Naslednji velik uspeh je sladoled sr r 1919 v Ameriki razglasili prohibicijo in so ' ^menili v slaščičarne. Nekaj let prej so si izmislili kornet in sladoled je vse do danes ostal v tej »embalaži«, ki se je jedla skupaj s sladoledom. Danes je sladoled na jedilniku v vseh lokalih, v slaščičarnah pa je na voljo z več deset okusi. Vodi še vedno vaniljin, sledijo sadni sladoledi, sladoledi z okusom lešnika, čokolade ... Izšel je celo sladoledni kviz. Če imate najraje sladoled z okusom vanilje, potem ste živahna oseba, ki se ničesar ne boji na poti k zastavljenemu cilju Od sebe pričakujete zelo mnogo. Če imate radi čokoladni sladoled, ste ustvarjalni, radi ste v središču pozornosti, navadne stvari vas dolgočasijo. Če radi ližete stračatelo, imate radi vsako tekmovanje, ambiciozni ste, prijetni v družbi. Če radi sežeta po sladoledu iz banan, se nikoli ne jezite, zelo ste prilagodljivi, velikodušni, pošteni. Če stalno kupujete jagodov sladoled, ste sramežljivi, včasih preveč samokritični. In tako dalje. In da boste vedeli: največ sladoleda se proda v nedeljo. Da bi pojedli navadno porcijo sladoleda, ga morate petdesetkrat polizati. Največji sladoled s sadnim sirupom je bil visok štiri metre. Narejen je bil iz 17.640 litrov sladoleda in 3171 kilogramov sadnega sirupa. Bilo je to leta 1985 v Anaheimu v enem od primestnih krajev Los Angelesa. V ameriških prodajalnah prodajo letno sladoled za približno 13 milijard dolarjev. Iti se namreč proizvaja največ sladoleda na svetu. Na glavo prebivalca pride celo 14 litrov tega sladkega leda. Svetovni prvak v lizanju sladoleda je Dennett D’ Angelo, ki je samo za devetdeset sekund pojedel kilogram in pol sladoleda. V svetu umetnosti in filma je bil največji občudovalec in potrošnik sladoleda sladokusec ter ameriški filmski režiser in igralec Orson Welles. Čez dan je pil viski, ponoči pa je odpiral hladilnik in jemal iz njega na kilograme sladoleda, tako da so mu prijateljice, ki so ga spremljale, zaklepale hladilnik. Umetnik se je stalno pritoževal, da je njegov liladilmk »pod ključavnico«. Tudi Sobota premore nekaj kioskov s sladoledom: moram reči, da je dober V Zagrebu ga največ prodajo v slaščičarni Millenium, kepica stane štiri kune, to pa je približno 128 tolarjev. Mojstri za sladoled so v glavnem »Turčeki«, sedanji Siptarji. spominjam se, da so ga na razne veselice, mitinge in proščenja vozili v trinožnikih. Imeli so bela oblačila in kape in okrog njih se je gnetlo več ljudi kot okrog oltarjev, zvočnikov m govorniških odrov. Včasih se kje pojavi kakšna salmonela, vendar to oboževalcev sladoleda ne moti preveč. Pomembno je, da se človek malo ohladi, pride k sebi, pozabi na grenki del življenja. Branko Šomen Mag. Andrej Janc Tuji turist je sedel ob nekem pomurskem jezeru in s suhimi usti ter še bolj suhim grlom čakal na ribji prijem. »Piti ali ne piti,« mu je kljuvalo po možganih, ko je v roki držal ribiško palico. Če se hoče odžejati, mora v precej oddaljeno gostilno, toda v tem času bo morda zamudil prijem »ribe svojega življenja«. Nikogar namreč ni bilo, ki bi mu v bližini jezera ponujal pijačo. Ni čisto jasno, ali je bil omenjeni turist morda daljni potomec danskega princa iz Shakespearove tragedije Hamlet, vsekakor pa je doživljal podobno dramo v sodobni izvedbi Znano je, da temelji vsebina zgodbe v Hamletu na dvoboju med besedami in dejanji, kar lahko mirne duše prenesemo na Strategijo razvoja Pomurja, ki jo imamo v Pomurju že vrsto let, vendar je ne uresničujemo. V tem dokumentu je tudi veliko zvenečih besed o razvoju turizma, a kaj, ko do sedaj nismo pokazali prave volje jn ambicij, da bi jih uresničili. Pa to še ni vse. Poleg pomurskega »Hamleta« smo dobili še slovenskega, saj nam je dr Bogomir Kovač s sodelavci »predpisal« še Strategijo slovenskega turizma. Pomurci sicer globoko zaupamo izreku, da je vsak svoje sreče kovač, vendar pa smo hvaležni, če nam tak dokument napiše nekdo s tem rokodelskim priimkom iz Ljubljane. Saj nas je ta gospod že osrečil s poslovnimi načrti za preureditev kar nekaj graščin v Prekmurju’ Biti ali ne biti (piti ali ne piti) Še pred nekaj leti smo bili Pomurci ponosni, ker smo slovenska »žitnica« in imamo močna industrijska podjetja, ki so »paradni konji« tudi v Sloveniji. Dandanes kmetijstvo jemlje vrag, paradni konji pa so se spremenili v shirana kljuseta ali pa so jih novi gospodarji privezali v svoje »štalce« Namesto cvetočih podjetij imamo ali pa bomo imeli kup muzejev, ki bodo obiskovalce spominjali na nekdanje zlate čase Namesto Planike bo pač »cvetel« čevljarski muzej, o nekdanji moči in slavi Nafte bo pričal rudarski muzej in tako naprej. Obeta se nam še nekaj krajinskih parkov, na katere bomo zelo ponosni, vendar jih bomo smeli gledati le od daleč, saj bo gibanje v njih omejeno, da obiskovalec ne bi slučajno zmotil kakšnega metuljčka ali žabice pri vsakdanjem počitku. V Pomurju imamo torej osnovne pogoje za razvoj turizma, vendar pa naše lepo zveneče besede na mnogih področjih nikakor ne postajajo dejanja. Jasno je, da stavimo na zdraviliški turizem (bognedaj, da bi termalna voda usahnila). Naš adut so tudi kulinarične dobrote in prijaznost ter ustrežljivost ljudi z obeh strani Mure Vendar je to mnogo premalo. Čimprej moramo razviti nove vrste in oblike turizma in to s pomočjo domačih »kovačev«, ki se na to razumejo Vrnimo se za hip na začetek naše zgodbe. Če bi omenjeni turist ribaril v Soči, prav gotovo ne bi ostal žejen, saj so se v Posočju organizirali in od tujih ribičev letno iztržijo okrog 1,5 milijona evrov! Glavna junaka v Hamletu na koncu tragično umreta. Tega si Pomurci zagotovo ne želimo. Zato za nas nikakor ne sme biti dileme »biti ali ne biti«. Biti moramo dobri v turizmu, če hočemo preživeti. p^n Z Brigito Brezovac, miss fitness »To je vse, kar sem jaz; fitness in body building,* pravi sicer Ljutomerčanka Brigita Brezovac, ki jo je mesto tako pritegnilo, da sedaj že šest let živi v Mariboru. Vse svoje življenje je posvetila le enemu cilju. Uspeti in se v svoji kategoriji miss fitness pojaviti v Ameriki med profesionalci. Drugače pa ji je še zmerom najbolj všeč v Ljutomeru, ker je manjša gneča, »vse je bolj na easy, tu pa je sama norišnica*. Visoka je 163 centimetrov in trenutno tehta 68 kilogramov, neposredno pred tekmovanjem pa ji jih tehtnica pokaže 54. »Že od malega me je vleklo v te vode. Zapovedovala sem vsem fantom v ulici. Takšna sem pač bila. Začela sem s karatejem m sedaj se ukvarjam s fitnesom.* Vse v njenem življenju se vrti okrog fitnessa, tudi njeno delo. Najprej te moram vprašati, zakaj? V bistvu je bil fitness na začetku le dopolnilna dejavnost pn karateju, v katerem sem tekmovala osem let, bila sem tudi državna prvakinja, potem pa... pač delaš zraven fitness, da dobiš na moči, kondiciji in eksplozivnosti... Pri karateju so se nato začele poškodbe, odprt zlom nosa in take stvari in sem ga opustila. Pa sem začela s fitnessom, v bistvu najprej bolj rekreacijsko, popolnoma zase. Tam sem spoznala nekaj ljudi, ki so mi rekli, zakaj pa ne bi ti tekmovala. In sem šla poizkušat, tako bolj za šalo kot za res. Navdušila sem se in tako se je začelo. Koliko časa že treniraš? Če seštejem vse skupaj, treniram že 10 let Bgy’ jj Tekmovalno nekje tri. štiri leta. Sem kiparka svojega telesa Čemu vse si se za svojo postavo morala odpovedati? V bistvu vsemu Tak šport je garanje. Ni nobene dobre hrane. Ješ samo meso, zelenjavo, riž. Brez maščob in ogljikovih hidratov. Samo beljakovine. Odpovedati se moraš alkoholu, nočnemu življenju, to vse črtaš, začeti moraš zgodaj vstajati, da greš zjutraj na trening, vso hrano si moraš pripraviti v naprej, pa zvečer še en trening, tako da ko prideš domov, padeš v posteljo. Ne pogrešaš »normalnega* življenja? Ne, sploh ne. Ker ]e taka disciplina in ravno to mi je všeč. Vse imaš določeno, celo na uro, in programa se je treba le držati. Kdaj je potem tvoj prosti čas? Kdaj greš na morje? V bistvu ga ni. Ne prostega časa ne dopusta. Se pravi nikoli ne greš na morje? Ne, na morje ne grem. Res ne {smeh). Že dve leti nisem bila na morju. No, razen če za morje štejem moj nekajdnevni obisk trenerja Duška Madzaroviča v Kopru. Tam treniram in jem tako, kot je potrebno. V bistvu to ni dopust. Vse je kot običajno, le da ne grem v službo. Kdo ti kuha? Sama. Pripravljam samo meso, puranje, piščančje prsi ali konjsko meso, v glavnem pusto meso, brez vsega. Samo malo začiniš, kar na teflon, brez olja, obrneš in konec. To je to. Kajpa priloga? Odvisno. Če je tekmovalna sezona, je priloga le zelenjava, ker takrat ne uživam sestavin z ogljikovimi hidrati. Zunaj tekmovalne sezone pa je priloga malo riža ali testenin. Ampak res malo. Kaj ne jesti in zakaj ne? Če se želiš ukvarjati s fitnessom, moraš takoj črtati kruh, krompir, riž, testenine. Opustiti moraš tudi vse mastno, vse sladko. Jaz recimo jem sladoled le enkrat na mesec. Zaradi tega, ker se ti nabira maščoba na telesu in od tega nimaš ničesar drugega, razen maščobe. Mi pa tega ne potrebujemo, mi delamo za kvalitetno mišično maso brez maščob. Kakšen je torej tvoj jedilnik? Na dan jem desetkrat in pojem skoraj kilogram mesa. Za zajtrk pojem pet kuhanih beljakov, zraven košček polnozrnatega kruha in 150 gramov tune v lastnem soku. Za malico proteine. Za kosilo 300 gramov konjskega mesa, 100 gramov kuhanega krompirja in zelenjavo, potem vmes še enkrat proteine pa 200 gramov piščanca na žaru z zelenjavo. Dvakrat po vsakem treningu aminokisline in eno jabolko. Za večerjo pa spet 200 gramov piščanca z zelenjavo in kakšno sadje. Pa še pet kuhanih beljakov. Nekje vmes še enkrat proteine in glutamin. Ampak vse, kar pojem, tudi »pokurim«. Kuham, ko pridem s treninga. Običajno si skuham za naprej in potem pogrejem v mikrovalovni pečici. Potrebo po sladkem pa potešim z zelo dobrimi proteinskimi tablicami, ko me že prime, da se malo pregrešim. Kako so spremembo načina tvojega življenja sprejeli tvoji domači, tvoji prijatelji? Doma so se navajali sproti, tako da ne opazijo. Ko pridem domov, vedno dobim piščančje prsi na žaru in solato S fitnessom in body buildingom pa se večinoma ukvarjajo tudi moji prijatelji. Treniraš sama ? Pomaga mi še prijateljica, ki jo tudi vleče v ta šport in ki je tako hkrati tudi neke vrste moj trening partner. Kaj pa aerobni trening? Trenutno ga imam le petkrat na teden po 40 minut, pred tekmo pa vsak dan. V poštev pridejo le steper, kolo ali hitra hoja, saj je tek prevelika obremenitev za sklepe. Pa tvoji tekmovalni dosežki? Udeležila sem se tekmovanj v Kopru, Italiji in Franciji ... najprej sem začela z body buildingom, na svetovnem prvenstvu leta 2001 sem zasedla 4 mesto. Leta 2002 je bilo odprto prvenstvo v Kopru, tam sem bila prva v kategoriji miss fitness, 2003., spet v Kopru, pa sem bila v kategoriji miss fitnes tretja. Na svetovnem pa obakrat četrta. Sem pa tudi svetovna prvakinja v paru, ko tekmujem s svojim partnerjem Imam namreč dovolj mišične mase, da lahko tekmujem tudi v body buildmgu, Čeprav je moja kategorija fitness. Kakšno je torej tekmovanje v kategoriji za miss fitness? Deli se na tri izhode Najprej je izhod v večerni obleki, kjer se ocenjujeta ženstvenost in eleganca. Potem je izhod v kopalkah, kjer sodniki ocenjujejo simetrijo telesa, mišično maso, in definicijo. Čisto zadnji pa je prosti program, kjer na določeno glasbo izvajaš gimnastične elemente. Najtežji je seveda izhod v kopalkah. Če nimaš svojega telesa izklesanega, potem ti tudi druga dva izhoda nič ne pomagata. Pa predtekmovalne priprave? Pred tekmovanjem imam sto dni priprav. To je stroga dieta, zelo stroga dieta. Ješ samo beljakovine, ogljikovih hidratov le toliko, da lahko preživiš, da lahko dihaš. Treningi so seveda klasični, dvakrat na dan, le da zmanjšaš premore med določenimi vajami, poveča pa se aerobni trening. In koliko največ dvigneš? Ker grem še na tekmo power lifting, sem poskusila tudi to. Z mrtvim dvigom, torej s tal, dvignem 100 kilogramov, iz počepa 120, "na benchu, potisku droga z rokami, pa 80 kilogramov. Kaj pa finančno ? Dobro vprašanje. Zelo težko gre skozi, hvala bogu, da imava dva večja sponzorja, ki nama pomagata. Lansko leto je odšlo za eno tekmo dva milijona v treh mesecih. Na amaterskih tekmovanjih nagrade niso velike oziroma jih skorajda sploh ni. Najverjetneje kakšna škatla proteinov. Zakaj so vsi body builderji pred tekmovanjem tako rjavi? Imamo posebno kremo, s katero se namažemo, ker so mišice tako bolj vidne, vidi se separacija mišice. Na odru je veliko reflektorjev, in če nisi rjav, skorajda črn, se Noje mišice sploh ne vidijo Še posebej v tem športu se pogosto uporabljajo nedovoljena sredstva za povečevanje mišične mase... Jaz jih ne uporabljam, se pa uporabljajo v profesionalnem krogu, tam pa žal brez tega ne gre. Ampak jaz sem v kategoriji fitness, tu je vse bolj na easy Kaj pa moški komentarji na tvol V bistvu ni bilo nobenega ■1 " nega, čeprav sem videti j I Meni se ne zdi, da si videti k1" Počakaj, da se slečem Potem sama o sebi ne mislb o Ne, ne, sploh ne. Jaz sem sam-takšna, kot sem. Gibljem se ' krogu, da sem vsem všeč, da ■ ■ ‘ 1 $ Drugače pa se kakšen »ternut^^^^ izza hrbta seveda Ampaktom-" To gre skozi eno uho notri, s*®2■ 'J Kdo je tvoj vzor? To je pa zelo težko vprašanj' konkretnega vzornika nimam cilj, idejo, kakšna bi rada bila m ka ' prišla. Zaenkrat mi še n um j, 0 Veliko stvari je treba še lzpik,J ’1 $ imam trenerja. Veliko je še ^J^JN0 prideš v Ameriko med profesi°n moj cilj. Kaj pa poškodbe? , , Priznati moram, da me nekaj boli. Ko tisto mine, nekaj drugega, pa potem sp®1 in tako naprej. Ampak tega brez tega ne gre b Kaj je torej tvoja deflnkT1 , Telo sem v bistvu jaz . s*’"'. dela svoj kip. Tam, kjer je P’ vstran, tam, kjer je prema od"'. In kaj bi ti predlagaš ^.,„..,'11 ženskam, ki imajo teža^ ? splošno z današnjim biti suh, lep, se pravi ides^ Najprej je treba sprem" Zavedati se je treba, da so '^^jjki ' manekenk popravljene in di ženske sploh niso take. So , ! sprejeti... si pač takšen, ko1 u| ^2 S* se da marsikaj spremeni 1 ( narediti. Ampak ni vse v tem, di se je le gibati in razlika se111 ’ Če ne ješ, telo misli, dal® '_l 2 a- skladišči v maščobe, tako ■ . dosežeš nič. - Ali je fitness v Slovenk' ( ■ Vbistvunaj bi bila, vA^.^. je-pri nas še ne tako zelo. * začelo dogajati na »o* p-1 J za gibanje, preveč obJ t\b(1ti;* b^tir službi in jim tako ni d® dirajo jih z vseh strani. ,L n••', j ■ Če želiš, se da Mislim, d1* ' na dan časa, če ne za kal daljši sprehod. Vanja Poljanec ranmui julij 2004 Velika TRIPENKETA oziroma Pomurce v smo povprašali, Jim lahko zastavimo tri vprašanja, ki niso 0 najbolj pametna, zahtevajo pa pameten Rekli so nekako takole, da jih p .sam° lahko, če pa bodo odgovori primerni, 11180 Povsem prepričani. No, pa presodimo! ^^Kdo si letos ne zasluži dopusta? ^^Kdaj boste likali zdaj, ko so elektrikarji spremenili dvotarifni sistem? Napišite seznam petih Pomurcev in Pomurk, ki bi regijo najbolje zastopali v novi sestavi državnega zbora! Stanislav Škalič direktor Muralesa iz Ljutomera Glede na situacijo, ki nas v gospodarstvu spremlja, se sprašujem, kako si nekateri, saj veste, tisti v nepravih podjetjih, zaslužijo toliko dopusta. Sicer pa je z dopusti tako, da eni nimajo časa, drugi ne denarja a v poprečju kar dopustujemo Letos pa si vendarle vsi zaslužimo dopuste, saj imamo zasluge, da so Slovenijo sprejeli v EU. Politiki bi dejali, posebej po še mi, ki smo za to trdo delali. Ne glede na spremembo tarifnega sistema bomo likali še naprej. Imamo pa nekaj več sreče, saj je poletje in kopalk običajno ne likamo. Ni kaj, elektrikarji so izvirni, saj nam s konkretnim primerom pokažejo, kako se da brez dela »fajn« zaslužiti. O Nisem politik, zato bi bilo naštevanje imen verjetno k jalov posel. Vsekakor pa bi želel, da so v parlamentu V enm bo primarna skrb delo - kako ustvariti, ne samo kako deliti. Le trdo zaslužen denar ^Mi k ' 'n $a bomo zagotovo racionalno porabili. Jaz bi rekel - politika in vlada nam ne smeta j Mn ’“Mirih *' an*Pak naj nam ponudita vsaj ribiško palico. pijana Habjanič TT na a Wgona, Grabonoš delaj, VSekakor ne zaslužijo tisti, ki med letom delajo slabo. Zaradi muhastega ^°rqjt Vremena pa je mnenje »gospoda od A on ' verl®tnosti takšno, da si v letošnjem ’^PU^ ,.v 6 sPrememba dvotariFnega sistema elek- । u L i -1 ' mc-i Mij |jkam takrat, ko imam čas . "Potrebno. ti 11 n , perjih ■ ra* Pomurska regija ena najbolj za-■ ( 'n nazadujočih v naši državi (vodimo j oseb), zato je še kako *’ ^.-j^ 0 komo v državni zbor izvolili osebe, '"7 " P°leg ie u dobro pripravljenih s pravilnimi obrazložitvami tudi , " ' poslancev v državnem zboru. i 'mamo na območju naše regije ■ ^r«gii.' Za državni zbor, vprašanje pa je, ali bodo tisti, ki bi bili zares sposobni zastopati sploh na kandidatni listi. Brulc Šiftar _______________________________ J4 Murski val iz t 'S»bote I'd , jih rsen del leta preživljajo v »hlodovini«. . "J,:S krnmn n prostora je v Penu za m °2'r°la na tisto »ta drago« in ono 6iBI|b Tako kot doslej bom likala, 'ba. |n vom Dah se ozirala | 'Se? X,. ^Oi Ir ' Suj. t3ni*i:o Mojca iz Ljutomera, ker bo °Pren>ljena nova porodnišnica. 11 ^ccngc ker bodo kmetje dobili °Sje država za lanskoletno sušo. iz Bellinec, ker bomo končno dobili avtocesto do meje z Madžarsko. p' 11 ^°denec, ker bomo Pomurci dobili kakšen perspektiven visokošolski program, ki 'nancirala država. ' V'nQ Marjeta s Kapelskega Vrha, da bomo znali prodati odlična vina iz dežele ob Muri. Katica Mladenovič prof. ped. in soc.. Gimnazija, Murska Sobota Dopust si zaslužimo vsi, da zbežimo od zakonske, družinske, delovne ali poslovne napetosti. Dopustniška sprostitev nas napolni z novo energijo, da lažje potujemo skozi psihične in fizične obremenitve vsakdana. Zaslužijo si ga tudi brezposelni, ljudje na Čakanju, da premagajo bes, žalost, občutek odrinjenosti, krivde... Tako kot do sedaj, ko bom opravila vse druge obveznosti, ki so nujnejše. Na ceno katerekoli energije mislim, da lahko bolj vplivam s svojim odnosom do nje. Regijo bi najbolje zastopali »moji: papek, mama, brat, svakinja, prijatelji in naša deca«, vseeno ali v levi ali desni politični opciji ali stranki Tako bi bilo v DZ-ju več medsebojnega spoštovanja, sodelovanja, razumevanja različnih zornih kotov, strpnosti, konstruktivne kritike in večje odgovornosti. Vsekakor pa bi bolj prisluhnili in upoštevali ljudi, ki nimajo »moči«, morajo pa živeti s političnimi rešitvami »tistih.od zgoraj«. Mag. Milan Sadi svet, župana. Moravske Toplice Soboški župan, ker je odstopil v prvi polovici leta. O Še vedno tedaj, ko je perilo suho. 0 Glede na sestavo parlamenta sem mnenja, da sta sedanja poslanca dobro opravila svoje delo in bi lahko zastopala Pomurce tudi v naslednjem sestavu. Pri izbiri drugih kandidatov si želim, da ne bi bilo vodilo medijska prepoznavnost, ampak strokovnost. Predvsem pa naj so kandidati ustrezno izobraženi. Matija Kuzma podjetnik iz Odranec Na dopust ne bi poslal vseh tistih, ki si med letom neupravičeno z bolniškimi dopusti kopičijo proste dneve in kar naprej počivajo. Delajo škodo sodelavcem, delodajalcem m državi. In najbolj glasni so, ko je govora o pravici do letnega dopusta. 0J Zame zanimivo vprašanje. Prav zdaj smo si uredili lastno pralnico, ker so storitve drugje predrage, za potrebe gostinskega lokala pa je veliko pranja in likanja. In v minulih dneh sem tudi po dve noči zaporedoma likal. Druge porabe elektrike novemu tarifnemu sistemu ni mogoče prilagoditi, likanje pa pač lahko. Anton Tornar, sedanji črenšovski župan, ki zgledno vodi svojo občino. Napredek kraja je viden na prvi pogled. Verjamem, da bi na enak način zmogel poskrbeti tudi za razvoj Pomurja. Ivan Markoja, sedanji župan moje domače občine, ki zna prisluhniti ljudem in je dober gospodarstvenik. S podjetniškim razmišljanjem in pristopom bi znal zagnati pomursko razvojno kolo Rudi Cipot, direktor območne enote Zavarovalnice Triglav, ker je eden redkih, ki se na glas in brezkompromisno zavzema za regijo in njen razvoj. Miran lovrin iz Lendave, ki ga poznam predvsem kot priznanega kmetijskega cenilca in strokovnjaka. Po moje bi se znal postaviti za pomurskega kmeta in razvoj kmetijstva Peto ime bi pustil rezervirano za nekoga iz mlajše generacije, ki ima dovolj znanja, volje in energije ter ni pokvarjen in obremenjen s preteklostjo. Prepričan sem, da imamo tudi takšne ljudi, vendar jih jaz žal ne poznam po imenu. 32 J?® julij 2004 V prejšnjih treh mesecih smo petkrat objavili glasovnico, s katero ste lahko glasovali za svoja naj natakarja in natakarico. Med natakaricami je glede na število glasov dokaj prepričljivo zmagala Marjana Vukanič iz okrepčevalnice Dom v Sebeborcih, med natakarji pa je dobil v resnejši konkurenci največ glasov Tadej Kocet iz Puba Desperado v Murski Soboti. Pen Ker samota ubija Zmagovalca sta Marjana Vukanič in Tadej Kocet ... je mnogo ljudi nesrečnih in žalostnih. Socialna delavka Majda Šiftar iz je pred leti začutila, da bi osamljenim lahko pomagala najti primerno družbo. ► podjetja Zdravilni dotik, ki ga imata z možem, je razvila ženitno posredovalnico-ji je, saj se je doslej pri njej vpisalo okrog 1400 osamljenih, trenutno pa I® P oe išče okrog 800. Ko predstavlja svojo ženitno posredovalnico, vedno pou ■1 sprejema ponudb poročenih, ampak le samskih, ki si iščejo družbo za občasna' razna druženja, večina, predvsem starejših, pa za resno zvezo. V Zdravilnem-oglašajo predvsem ljudje, ki imajo preveč obveznosti, to so predvsem izolP*1® in ženske, ki so tudi dobro situirani, pa seveda tisti sramežljivi, ki jim zmiml!■1 ko je treba odpreti srce. Nikomur ne piše na čelu, da je samski, in mi smo tu gospa Majda, da povežemo te ljudi, jih spoznamo in opogumimo sorodu® ,n zaživijo skupaj, in dodaja: »Ko se najdejo, z njimi delim srečo. Radi me P° nedavno sem bila celo priča paru, ki se je zbližal pri nas.« Na uredništvo Vestnika smo dobili glasovnice iz raznih krajev Prekmurja in Prlekije in med predlaganimi natakarji in natakaricami so bili tako tisti iz mestnih središč kakor tudi iz bolj odmaknjenih krajev. Nedvomno ie od tistega, ki v gostinskem lokalu gostom streže, veliko odvisno, ali bodo gostje šli prav v ta lokal m se vanj tudi vračali. Dejstvo pa je, da sta natakar in natakarica še vedno vse premalo cenjena dejavnika našega turizma in gostinstva, saj čedalje zahtevnejši gost pričakuje kakovostno in prijazno postrežbo. Ob zmagovalcih glasovanja je bilo kar nekaj natakaric in natakarjev, za katere ste glasovali že prejšnja leta, med njimi pa je tudi precej novih imen. Med natakaricami so dobile več glasov še Andreja Huber (Kuzmič, Krog), Verica Eencak (Zvezda, Murska Sobota), Urška Bagola (Ajda, Cankova), Liljana Slana (Party bar. Gornja Radgona], Nataša Kranjec (Pri Rudiju, Šalovci) in Marjana Lesjak (Pomaranča bar, Ljutomer) ter Nataša Hilli (Mencinger, Krajna). Med natakarji pa so dobili ob zmagovalcu Tadeju Kocetu večje število glasov še Oto Gaberšek (Gaberšek, Kuzma], Ivan Novak (Bar Pri Šariki, Petišovci), Goran Kološa (Marič, Sebeborci), Gorazd Bagoroš (Grili, Murska Sobota), Silvester Gombos (Kaja, Križevci) in Miran Marič (slaščičarna Tamara, Radenci). O natakaricah in natakarjih, ki so bili predlagani, smo sicer slišali precej različna mnenja obiskovalcev lokalov, glede Marjane Vukanič in Tadeja Koceta pa se večina strinja, da sta res natakarica in natakar, ki sta drugim lahko za zgled. Zmagovalcema bomo podelili priznanja in nagrade na prireditvi Gostišče osvežišče, Iti bo 14. avgusta. J. Ga. Dejavnost ženitne posredovalnice je razvejana - od izpolnitve vprašalnika, osebnih P0^0'0^enoi°^ objavljanja oglasov do družabnih srečanj, ki so osamljenim še posebej draga. Konec i-n'P I’ ... ji na simboličnem mestu - pri Muri, na Otoku ljubezni v Ižakovcih. Žal družbe Željnim ta naklonjeno. Lilo je kot iz škafa, vendar jih je od 140 prijavljenih na srečanje vseeno '■c ^ure pjl Gostiteljici Majdi je slabo vreme pokvarilo del programa, kljub dežju in do roba pol™ s,r li zanimivemu poročne v Zdravilnem ■ sodelavca v službi,ven 1 nista zbrala dovolj P°9 si odprla srce. partnerja. On se !e posredovalnico m P dvema osebama goH sodelavki Olg1- " ^jf Majda povezalo " Tiborju predlaga10 ■ d yl p pa se ni odločil- r° ?arn,se osamljenih. Do n® povat"' spomnil na O Sprejela, plesala pnij> Zdaj se imata rad-- i sp druženju no ob šaljivem obr^ za pokušino tud P dobro razpoloženi »pajali kruj«, jedli bograč, plesali in se nasmejali Tale zakon sicer ne bo veljal, čeprav so bili bela poročna obleka, poročni Šopek, prstana in poročni priči, ker je šlo zgolj za popestritev druženja osamljenih. Vendar Olga in Tibor pravita, da kmalu ne bo več »hec« in da se bosta zares poročila. To noj bi bilo že septembra, ko se bodo na Otoku ljubezni spet srečali. In takrat bo Majda Šiftar iz ženitne posredovalnice Olgina prava priča. Naj natakarica 2004 Marjana Vukanič, Okrepčevalnica Dom Sebeborci Marjana Vukanič je prijazna in skromna natakarica, ki dela v Okrepčevalnici Dom Sebeborci že devet let, zato je bila presenečena ko smo ji povedali, da je dobila več kot 200 glasov. Ob našem obisku ji sicer še nismo zaupali, da je postala naj natakarica 2004, ampak le, da je med tistimi, ki so dobili največ glasov. Okrepčevalnico, v kateri dela, obiskujejo zelo različni gostje, precej je tudi delavcev, ki prihajajo na malico. Lastnica lokala Gabriela Škerlak pravi, da je Marjana vedno prijazna do gostov, da jim prisluhne in se z njimi včasih tudi pogovori o njihovih težavah. Čeprav je delo zahtevno, si natakarica, ki je doma na Kukeču, prizadeva, da bi bili gostje vedno zadovoljni s postrežbo. O obiskovalcih gostišča pravi: »K nam prihajajo mnogi redni gostje, ki se tu pogovorijo z znanci, kaj spijejo in dobrega pojejo, saj smo znani tudi po dobri kuhinji. Z mnogimi smo že stari znanci in z njimi ni nikoli težav, saj večina prihaja sem zato, da so v dobri družbi prijateljev.« Da se v tem gostišču dobro najejo, so potrdili tudi gostje pri sosednji mizi, še posebej so pohvalili vampe. Marjana se v prostem času posveča družini in gospodinjstvu, tako da ob službi za kok drug hobi nima časa oziroma se v prostočasnih aktivnostih prilaaaja svojima dvema otrokoma. Naj natakar 2004 Tadej Kocet, Pub Desperado v Murski Soboti S Tadejem Kocetom smo se pogovarjali na njegovem delovnem mestu, kjer so mu pri odgovorih na novinarska vprašanja pomagali njegovi znanci, ki so redni gostje Puba Desperado in so bili očitno tudi med tistimi, ki so poslali glasovnice na uredništvo Vestnika. Pravijo, da Tadeja poznajo kot vedno prijaznega natakarja in prijatelja, ki se rad pogovarja in kljub napornemu delu najde vedno čas, da se pošali z gosti. Doma je v Vučji Gomili, V Pubu Desperado pa dela štiri leta, torej od takrat, ko je končal šolanje za kuharja - natakarja v Radencih in po končani vojaški obveznosti. Pravi, da ga tudi delo kuharja veseli, a vseeno rajši dela kot natakar, saj je tako ves čas v družbi, z ljudmi. O poklicu natakarja pravi: »Dejansko sem že od malih nog sanjal, da bom postal natakar Mislim, da je kakovost postrežbe zelo pomembna, pa tudi, da gostje ne čakajo na pijačo, ki so jo naročili, Še posebej v teh poletnih dnevih, ko je res vroče in se pridejo odžejal. Pri nas je pogosto veliko gostov in takrat je treba pohiteti z delom.« In kot smo tudi sami opazili in gostje potrdili, je Tadej precej hiter in spreten pri svojem delu. Tudi v prostem času skrbi za kondicijo s fitnesom, ob tem pa je tudi ljubitelj avtomobilov in vožnje z njimi. Irma !J, Stara navada je, da nevesta na koncu poročni šopek čez ramo vrže med svate, in kdor ga ujame, bo naslednje leto našel svoj par. Ta dan si je to najbolj želel Franci iz Koga (stoji za nevesto), ki se je na srečanje kljub močnemu dežju s Koga pripeljal z mopedom. Čeprav je vsak trenutek sledil nevesti in čakal, da vrže šopek, ga je zgrešil ... Ostajata pa mu priložnost v Zdravilnem dotiku in upanje, da ne bo več dolgo sam ... W333 Policijski direktor ® Se je zaljubil kot j 1 , § 2 Kadet in se poročil * | kot 19-letnik " 'šče o zetih & Zeti o taščah fr F ^Pj^ekoroški svatje izgubili v Prekmurju ■ ■ ■' odrasli prebivalci dežele ob reki Muri, ki niso vsaj slišali z ..eltsandra Jevška. In to pravzaprav niti ne preseneča, saj gre Hot uprave Murska Sobota, po drugi strani pa rj tistih, ki vedo, da se je Sandi, kot ga večina prijateljev '■■■■■. ženil, ko je bil star komaj 19 let. To je nekako značilno _ iškega kadeta, in sicer da se zaljubi v prvo, katero spozna, letnih W 50 £ ni pravi, da je zv poskusil l’L'^ terdi dobrote prekmurske kuhm1^, ^Hib1• pohvaliti tudi kuhanje svoje P j® Pc pa obožuje indijsko hi’«n' 1 • začimb.« Človek kar ne mm e ' sestavin in začimb za mmi ? dobi tudi pri vas,« je bil za ° Ljudje so še vedno ljudje julij 2004 Piramida El Castillo, Mehika Eifflov stolp v Parizu, Francija Sfinga v Gizi, Egipt Andrej Bedek, Vanja Poljanec Nataša Juhnov ^’Urkana v Samarkandu, Uzbekistan Kip svobode v Ne« Yorku, ZDA v • . ■ .{r^ Qsserjeva cerkev v Barnbachu, Avstriji Svetišče na skali in zid objokovanja v Jeruzalemu ■ WMinMrWlvMlVPt Big Ben v Londonu, Velika Britanija ^odna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Slovenija Ker se prejšnji teden nismo imeli kam dati, smo se odločili, da se odpravimo na pot okoli sveta. In smo šli. Pot nas je vodila v Ljubljano, prek Pariza do New Yorka, na koncu pa smo pristali v Uzbekistanu. Bilo je nepozabno. Če želite potovati z nami, vam svetujemd, da se udobno namestite, poiščete senco, pripravite velik kozarec osvežilne pijače in se nam prepustite. Ste nared? Torej, pojdimol Najprej smo se ustavili v Ljubljani, kjer smo si ogledali Narodno in univerzitetno knjižnico, ki so jo zgradili po načrtih Jožeta Plečnika. Graditi so jo zaceli leta 1936. Med drugo svetovno vojno je na knjižnico strmoglavilo nemško letalo in jo precej uničilo. Po vojni so jo obnovili. Nato smo skočili do avstrijskega Barnbacha. Tam namreč stoji od leta 1979 ena od Hundertwasser jevih mojstrovin, saj je cerkev želela imeti njega kot arhitekta obnove dotedanje cerkve v tem kraju. Nova cerkev je nenavadne oblike in značilna po svoji barvi tosti. Iz Avstrije smo se podali v Pariz. Ustavili smo se pri 320 met rov visokem Eifflovem stolpu iz leta 1889. Zgrajen je iz jekla. Do leta 1930 je bil najvišja zgradba na svetu. Nato smo obvezno morali še v Veliko Britanijo, saj bi nam Britanci zamerili, če ne bi obiskali slavnega zvonika Big Ben, ki stoji poleg parlamenta. Visok je 97,5, postavili pa so ga sredi 19. stoletja. Če smo že bili pri Britancih, smo obiskali še njihove zaveznike Američane. Le-ti se kitijo s 46 metrov visoko damo, ki ii pravijo Kip svobode. Leta 1886 so jim ga ob 100-letnici ameriške neodvisnosti podarili Francozi. Stoji v newyorskem pristanišču, obiskalo pa je že več kot 60 milijonov ljudi. Krepka dama je menda simbol ZDA kot varuha demokracije in človekovih pravic. Naslednja postaja je bila Mehika z majevsko piramido. Maji so zgradili 9-sto-penjsko piramido v 5. stoletju ter ob njej doživeli kulturni in duhovni razcvet. Zanimivost piramide so štiri stopnišča z 91 stopnicami, ki ponazarjajo skupaj z vrhnjo ploščadjo število dni v letu. Iz Mehike smo se odpravili v Egipt, kjer nam je ostalo v spominu 20 metrov dolgo in 57 metrov visokp levje telo s človeško glavo ali Sfinga. »Rodilo« se je leta 2500 pr. n. št., predstavlja pa sonce in kraljevo dostojanstvo. Njen »oče« je faraon Kefren. V tem delu sveta nismo mogli mimo stičišča krščanske, judovske in islamske kulture. To je gora Tempelj oziroma Svetišče na skali in Zid objokovanj a v J er u zalemu .Slednji predstavlja Judom največje zavetišče. Pravijo mu tudi Božji nabiralnik. Zadnja naša postaja pred vrnitvijo v Slovenijo pa je bil mavzolej Emirja Gurkana v Samarkandu v Uzbekistanu. In? Si lahko predstavljate, da ste v enem samem dnevu prepotovali pet celin? Za vas ne vemo, ali lahko, mi pa smo to storili in ob vsem tem še uživali. Le zelo vroče nam je bilo... p^n julij 2004 Andrej Lampret Brazilcem je je gospod, ki že nekaj let ne živi v naši pokrajini. Zlasti verniki se boste hitro spomnili tega obraza - nazadnje je bil župnik v Pečarovcih, potem pa se je odselil v Slovenj Gradec. Očitno naših krajev ni čisto pozabil, saj se je v uredništvu Pena oglasil s prisrčno reportažo iz Brazilije. Na fotografiji, ki smo jo namenili uvodu v reportažo, je v družbi velike dive, izredne pevke in osebnosti Ivete Sangalo. Rojena je v notranjosti Bahie, pri sedemnajstih se je preselila v Salvador, se poročila in uspela. »Mimo varnostnikov se mi je uspelo prebiti do nje, spregovoriti z njo nekaj besed, dobiti avtogram in se fotografirati. Državna TV pa je pridno snemala. Največje uspešnice Ivete Sangalo so Perere, Festa, Astral, Penso, Sorte grande ... Rad sem jo poslušal in moram odkrito priznati, da je numero uno. In to je tudi Chiclete com Banana, ki je nastopila na istem koncertu.* Malo je mest v zgodovini, ki bi se ponašala s tako lepo in kruto zgodovino, kot je Salvador de Bahia. Lepo zaradi prečudovite arhitekture cerkva, muzejev, slikarstva in kiparstva na Pelourinhu, to je zgornjem delu mesta. Ustvarili so ga, na začetku takratni osvajalci in ustanovitelji Salvadorja. Kruti ah žalostni del zgodovine pa je seveda ta, da so sem privedli tudi 8 milijonov sužnjev, ki so jih pripeljali največ iz Angole, Konga, Mozambika in drugih afriških držav, zato je ves ta del Brazilije temnopolt. Osemdeset odstotkov temnopoltega, prebivalstva živi v veliki bedi v tako imenovanih »favelas« v velikih mestih. Revščina je tudi v notranjosti in na podeželju, saj je življenje kmetov in drugih ljudi tudi polno bede. Salvador je bil ustanovljen leto 1549, bil je glavno mesto Brazilije do leta 1763. Takrat so vlado prestavili v novo prestolnico Rio de Jeneiro. Nato so v šestdesetih letih zgradili novo umetno narejeno prestolnico Brasilia, ki je danes vladna središče te četrte največje države na svetu. Salvador je bil kar 214 let glavno gospodarsko, trgovsko , .pomorsko, politično, kulturno in versko središče te kolonialne novonastale države. Bil je nojvečje pristanišče Atlantika z vzhoda. Treba pa je povedati, da je najpomembnejše mesto v Južni Ameriki Še vedno Sao Paulo, ki je 25. januarja obhajalo 450-letnico ustanovitve. To je bil praznik vseh praznikov, vendar ga je letos pokvaril dež. Poleg številnih drugih nastopajočih je sodelovalo tudi 3 2 triov eletricov. Fotografiral sem se s prvo kitaro Brazilije - Chiclete. Bajanke nosijo posodo z rožami in vodo z raznimi dišavami, nato gredo v sprevodu osebnosti, ki v tem kraju kaj pomenijo, od guvernerja do preprostih ljudi, in nato se praznovanje razživi. Nakar pride tudi, seveda brez tega ni praznika, trio eletrico. To je tovornjak, na katerem je nastopajoča skupina oz. ansambel, ki igra kar nekaj ur brez prekinitve. Še malo zgodovine in gospodarstva Brazilijo je odkril portugalski pomorščak Pedro Alvares Cabral, ki se ni izkrcal v Salvadorju, mestu Rešitelja ali Odrešenika, temveč v Porto Seguru, ki je mesto z najlepšimi plažami na svetu in s kristalno čistim morjem. To je mogoče videti ne samo v teh dveh naštetih mestih, ampak tudi v vseh drugih mestih Bahie. Ilheus je tudi največje svetovno pristanišče za kakav na svetu, ki pa je zadnja leta zgubil svoj sloves. Vse plantaže morajo obnoviti zaradi bolezni. Pristanišče bolj kot ne sedaj sameva. TU določajo tudi borzno ceno kakava, v notranjosti v Feira de Santani, 110 km od Salvadorja, pa je borza za govedo. Zelo znana in privlačna za domačine in tuje turiste ter popotnike je Praia do Forte s prekrasno cerkvijo in trdnjavo. Predvsem je znana po želvah. V tem delu Brazilije oz. Bahie je toliko lepot, da popotnik ob njih obstane in samo opazuje. Ob 8.500 km obale je narava ustvarila veliko pravih biserov. Zgodovina, ki se je začela leta 1500 s Cabralom, se je nadaljevala z znanim pomorščakom Amerigom Vispuccijem, ki se je 1. novembra leta 1501 izkrcal v Salvadorju in zaliv poimenoval po tem datumu Todos os Santos - vsi sveti. Viri tudi povedo, da je mesto začel ustanavljati Diogo Alvares, ki je bil odposlanec portugalskega kralja Janeza III. Ta kralj je imenoval tudi prvega guvernerja Thomo de Souzo, ki je v zgodovini Brazilije prvi guverner in general. Souza je bil guverner do leta 1553 in se Prvi škof Brazilije, ustoličen leta 1556, je bil D. Pedro Fernandes Sordinho. Kipa obeh velikih mož stojita na starem Pelourinhu, nedaleč drug od drugega. Mesto se je nato hitro razvijalo in takratnemu gospodarstvu je primanjkovalo delovne sile. Prvotni prebivalci Indijanci niso bili zmožni delati na plantažah sladkorja in bombaža od zore do mraka. Upirali so se. In tukaj se začne takratna tragedija suženjstva, uvožene delovne sile iz Afrike, v 16. stoletju. Sužnje so vozili predvsem iz Angole, Konga, Mozambika in od drugod. To je bil največji svetovni trg sužnjev. Danes je tukaj slavni turistični butik Mercado Modelo do Pelourinha, trg s prekrasno arhitekturo: s številnimi cerkvami, od katerih je najbolj čudovita baročna cerkev, samostan in muzej Sao Francisco - sv. Frančiška, Basilica da Se, imenovana Catedral Basilica -stolna cerkev, muzej, cerkev in samostan karmeličanov, cerkev karmelske Matere Božje, cerkev sv. Dominika in še bi lahko naštevali. Nekatere cerkve so zelo slabo vzdrževane, na srečo pa so jih že začeli obnavljati. Tu so bili zastopani vsi redovi cerkve, ki so takrat kaj veljali v razdalji slabega kilometra. Tukaj so vladna palača, mestni muzej in skoraj vse ustanove, ki jih mesto potrebuje. Ta del mesta najbolj obiskujejo domačini in tujci. Z eno besedo: tu je kaj videti. Že portugalski kralj Janez VI. je ustanovil šolo za medicino in potem je tu nastala prva medicinska fakulteta v Braziliji. Zgradba je v slabem stanju In so jo na srečo začeli obnavljati, tako da bo lahko spet rabila svojemu namenu. Stavba je izjemna. Leta 1583 je imel Salvador dva parka, tri ceste in okoli 1600 prebivalcev. Rastoče bogastvo mesta pa je pritegnilo pozornost tujcev, predvsem Nizozemcev in Francozov. Mesto so večkrat napadali tuji osvajalci, napadi so se vrstili v XVI. in začetku XVII. stoletja. Ko pa sta se leta 1580 združila dela kraljestva Portugalske in Španije, so se začeli prepiri med Evropo in novo Brazilijo. Leta 1624 so prišli v Salvador Nizozemci, ki so delali velik nered. Hoteli so zasesti mesto, vendar so jih Španci leta 1625 izgnali s 40 ladjami na sever. Ta država se imenuje Pernambuco z glavnim mestom Recife, od koder je doma tudi znani nogometaš Rivaldo. Salvador je bil do XVIII. stoletja glavno središče Brazilije. Najpomembnejši praznik v Senhor do Bonfin, ki se začne Z ( slavno maso in procesijo, natoj® seveda glasbo, ki je Brazilcem v * ‘ delu Brazilije, ki se močno razlikuje od Pr®° Tu se je treba ustaviti. Cerkev ni zavira a verovanja, ki so ga prinesli s sebo s država je Santa Catarina, rtie"' večinoma nemške in italijanske n 4^- p^n julij 2004 glasba v krvi » ■rloj^ 1 —ui ji m-------------------- CmC' capoeira - pl®s. ki so ga plesali sužnji in ga je na » y V6dno mogoče videti, saj se povsod najde kakšna skupina ki ga plese. ^Mel^ S' $a ie ogledati, če ga zapleše kakšna profesionalna skupina. Sam * Cosguinhi di Siri, to je restavracijo z odličnim prostorom, . v.,... P°eire je težko določiti in razložiti. Prišla naj bi iz Angole, Konga ali S° ^i,f' 9'^'in Prem'kt ki jih spremljajo gloiba, petin m ritual *Mii- ■' ^^gl' »užnji in lovci no glave so drug drugemu poslavljal za sede 10 2a,° nai k" capoeira pomenila vrtno bojevanja v visol travi Razlog več V portugalščini pomeni capoeira piščančji kurnik, ker naj bi sužnji v men°vonih capoeira, prodajali piščance. Najboljši trio eletrico, tako pravijo prebivalci Salvadorja, je prav gotovo Chiclete com Banana in ga v svetovni glasbi strokovnjaki primerjajo z Rodom Stewardom, Paulom McCartneyem in Eltonom Johnom. Njegov najboljši CD se je prodal v nakladi 8 milijonov. Chicletijev največji hit je sedaj Rumba de Santa Clara (Mujeje), saj ko sem go poslušal, so ga zaplesale tudi redovne sestre. Treba je povedati, da se med sveto mašo v Bahri med temnopoltim prebivalstvom tudi pleše. X . območiQ vjdni Timbalada in njen pevec Ninha in Araketu s pevcem V skupine že kar nekaj let. Treba je povedati, da najboljša glasba, seveda kuk Prav iz Salvadorja oz. Bahie. Sledi Gilberto Gil pevec, hkrati pa sedanji C7 ki ie črnec. Sedanji predsednik Lula se je zelo potrud.l, da so ga kot temnopoltega so znani še Luciano & Zeze Di Camargo in Braga Boys, znan kot Bomba, 7’I-X rClavdinha pri skupini Babano novo, Daniela Mercury Margarefh Meneses, E o U ^armonia do samba, Patchanka in Še in še. Velik zvezdn.k je tudi jezuitski pater h n° »ostaja daleč za drugimi. Slišati in videti ga je na vseh radijih m televizijah, saj ■ ' ■ v $oo Paulo ali kje drugje zbere tudi po milijon ljudi. In tu |e se diva Ivete Sangalo, Najpomembnejši pa je seveda karneval. V Salvadorju ima prav poseben pomen. To je največji praznik na ulici na tem planetu. Pri nas ljudje poznajo predvsem karneval v Riu, ki je karneval za turiste, ki pridejo tja, oz. za gledalce, medtem ko je karneval v Salvadorju za ljudi. Vsi pravijo, da je karneval v Salvadorju boljši od onega v Riu. Zbero se ob prirejenih tovornjakih, posebej narejenih samo za karneval, in na tribunah, ki se imenujejo camarote. Navadno se na karnevalu zbere okoli tri milijone ljudi. Samo turistov je bilo letos 400.000, mesto Salvador pa ima 3 milijone prebivalcev. Za varnost skrbi okoli 30.000 policistov, slavje pa traja šest dni. Ljudje vse leto živijo za karneval, pripravljajo se in ga pričakujejo. Sprevod se vali v razdalji 10 km od Pelourinha, starega dela mesta, prek Campa Grande do Odine. Posamezne skupine pa nastopajo po vsej Braziliji, tako da tudi tisti, ki ne morejo priti v Salvador, lahko doživljajo te dogodke v bližini svojih krajev, če le imajo več kot 100.000 prebivalcev. Tudi prijatelji reda niso z ničemer obremenjeni. Cerkev je tukaj zelo prisotna in priljubljena Salvador naj bi imel toliko cerkva, kot je dni v letu, saj naj bi imel 180 rimskokatoliških cerkva in tudi drugih verskih skupnosti je veliko. Poleg rimskokatoliške je tukaj najbolj močna protestantska cerkev. Bolje bi se temu reklo, da je to neka »sekta« Igreja universal de regno de Deus, ki pa ima zelo veliko moč. Trenutno je sedaj bolj na slabem glasu, ker je eden od škofov, ki je hkrati tudi zvezni poslanec, vpleten v nečiste posle. V vseh velikih mestih ima omenjena cerkev velika svetišča, ki jih Imenujejo Templo da Fe Posnetek je z maše z nadškofom Felicio v Bajeju in nekdanjim pomožnim škofom v Salvadorju. Cerkev se je po Kristusovem zgledu srečala z ubogimi in zanje veliko naredi. Najpomembnejši vidik Cerkve in njenega dela se tukaj kaže v odnosu do ubogih, s katerim je najbolj dosledno posnemala Kristusa. Kristus sam ni prišel k »zdravim«, ampak k »bolnim« udom družbe. Cerkev, ki želi aktivno služiti Bogu, je spoznala, da bo to najbolje uresničila, če bo pomagala bližnjim, ki so doživljali podobne stiske kot zavrženi ljudje v Kristusovem času. S svojim načelom delovanja je naredila preskok od Cerkve za uboge k Cerkvi ubogih Cerkev je dokazala, da lahko ljudje s skromnimi odpovedmi in s prostovoljnimi darovi pomagajo mnogim trpečim in zapuščenim. Pomembno pri pomoči ubogim je prav gotovo ustvariti za ljudi na robu družbe razmere, v katerih bodo lahko našli svojo dentiteto in ustrezno mesto. Družba, ki izključuje katerega koli člana, ni več prava človeška družba, saj bi morala biti vsaka družba v službi človeka na sploh. Posebej to velja za Cerkev. Seveda so v Cerkvi tudi problemi. Naj omenim primer škofa Giolia Felicia, ki je bil zelo priljubljen in prestavljen iz Salvadorja v Baje v državo Rio Grande do Sul na meji z Urugvajem Verniki s tem niso bili zadovoljni. Bil je črnec med črnimi. Sedaj delujoča škofa pa sta bela. Cerkve ne moremo deliti (lahko ločimo) na hierarhijo in »vernike«. Cerkev je bila od začetka Cerkev ubogih. Zaradi socialnih poudarkov je prišlo pred leti do tako imenovane TEOLOGIJE OSVOBODITVE, ki ni gola teorija, ampak ima začetke ravno v konkretnem, praktičnem angažiranju Cerkve in vseh ljudi dobre volje za vsestransko osvoboditev človeka. Cerkev se poraja. Oblikujejo se majhne skupine, imenovane TEMELJNE SKUPINE ali TEMELJNA OBČESTVA. Cerkev je tako postala Cerkev ubogih, ki' se zavedajo svojih pravic do svobodnega in človeka vrednega življenja. Ker sem ob koncu osemdesetih leti tudi sam veliko študiral teologijo osvoboditve, mi je sedaj še veliko bolj domača in tudi naslovni gospod škof Vekoslav Grmič, ki je veliko govoril o tej teologiji pri nas, bi bil verjetno presenečen nad premiki v Južni Ameriki. Cerkev tu živi in dela in nihče ne vidi v njej kakšnega sovražnika. TUkaj se očitno vidi, da opravlja tisto poslanstvo, za katerega je poklicana. prijetnih deklet?! družbi tako Natalija Juhnov Staša Pavlovič & Maja Prettner Vsak pes te ugrizne, če ga zmotiš med jedjo. Obiskovalci letošnjega festivala Te MIKK-a pa so se izkazali za izredno radodarne. Kako bi reagirali vi, če bi si nekdo sam postregel z vašo hrano in pijačo? Počitnice, sproščeno razpoloženje, sonce, glasba, druženje ... Poletje očitno res dobro vpliva na ljudi. Kar naenkrat so vsi prijazni, radodarni in zgovorni. Kako drugačen bi bil svet, ko bi bilo vse leto poletje. Potrudimo se in obdržimo sončka v sebi tudi takrat, ko bo odpadlo listje in bo ulice pobelil sneg. Delimo stvari in tudi drugi bodo svoje delili z nami! 3. »Čudna organizacija, da imata vse zastonj. Zakaj pa potem nimata bonov za hrano?« Ti si pa optimistična Ge san tuj žeden.« Na razbeljenem soncu sta se s pivom hladila zdolgočasena prijatelja. Staša je prva pograbila velik kozarec prepotrebne tekočine. Čudno sta se spogledala, a vseeno nista mogla reči ne preznojenima dekletoma. Kaj pa je nekaj stotakov v 1. »Ge bi zaj mogo čudno gledati, geli?« Maja je bila lačna, zato se je zelo razveselila ocvrtega zrezka z žemljo, ki je počival na mizi pred še bolj sestradanim fantom. Prav nič se ni razjezil, čeprav se je že 500 metrov prej slišalo, kako mu kruh v želodcu. Očitno ve, da je v življenju stvari treba deliti. Pohvalno! Ekipa pred šotorom je bila zelo dobro zal«« , sir, paradižnik, kruh in hladna pijača - videti je _ da imajo dovolj zalog še za dvoje lačnih ust. SKki ■ , * na press kartico, ki jo je imela Staša, in zatrjev ■ organizirano brezplačno hrano in pijačo, i- ■je pojaviva Najprej je dolgolasec čudno pogledal.n ■ p. šel v šotor, v katerem je imel še nekaj hrane Na P pU* prinesel izvrstno lepinjo, jo narezal na manjše ■ ‘ jo serviral na krožniku. Tako sva spoznali da d bova ostali lačni. 5. »Te me poišči, ka plačaš pijačo.« Mladi moramo držati skupaj. V dobrem Mogoče sva bili videti že tako izžeti, da . 1 tudi dekletoma, ki sva ju zmotili med klop. po sta brez besed, ko sem »napadla« njuno P^epi |M P požirku sicer še ni bilo godrnjanja, ko ■ I'. prenehala s pitjem, sem opazila oster P' .p1 brani svojo lastnino. Ko sva dejali, da j0 ■ ■ tiJ je kamere in da bom pozneje »častila« ■ ’ nasmejala! j Senca je bila tista, ki naju je P^a^a^ ■■ r d*1 šotoru. Fantje, ki so si podajali frizbi, so n® .^i prihodu hitro obstopili in si ogledovali, eden pa je na piano p° n fotoaparat. Tudi pijačo sva dobili, meni i ■ vstati in zapustiti radon i)et Ko pa je v sencih p^n julij 2004 total (Andrej Perhavec: »Starši želijo, ta otrok takoj splava« Šestletniki se navajajo na vodo, sedemletniki splavajo Munki Soboti na kopališču plavalni leča)! že več kol Ih. Vsako leto se v času Stolnih počitnic zvrsti od štiristo to petsto otrok, ki se učijo plava-1 ali izpopolnjujejo plavalne '’^“Povprečno se tedenskega '''^udrležj sedemdeset, rekord-je bilo na tečaju sto štirideset Zaradi slabega vremena je T^oekolik«. manj otrok. Vendar hladnejših in deževnih dne-in starši vozijo vRaden-Radinu več pokritih ?1Fnčkuv, ki so primerni za uče-^Wavanja. O pomenu plavanja Mi ota-m zakaj je danes manj Je spregovoril Andrej ki ze 2B let na plavalnem N uči plavanja in je učitelj | 'fr*11® z najdaljšim stažem. Soj*.*,. *et' 'z ^ursk® % d?, j ° P'avalnem tečaju sem že de i- « ln 'efos sem n^a* dobiš zlatega, J metov hrbtno, 50 'n 5Q metrov kravla. In * 6 ° Dobro je na tečaju, saj igramo se in se ■ dobro plavati.« ^ili tu ' )e ^sem, ki bi se radi Ha h? Ue*311!6 plavanja je I j' starše V""iin. r"',J s prevelikim pri- Wv da I Ji njihov členem tednu, ven-Plavanle vsebuje Z1-,-a ’erie motorične infor is šest, tudi sedem J4 ■. u^., 'r°ka. To je proces, ki Ho,..'1' želimo otroka citi plavati, in sicer iz vode ven, delamo različne vaje pod vodo in nad vodo, učimo se gledanja pod vodo, izdihovanja v vodi, najprej pa se naučimo plavati žabico« Koliko stari otrociprihajajo na tečaj? »Več kot polovica otrok na tečaju je starih od 5 do 6 let. Starostna meja v zadnjih letih močno upada. Še pred 15, 20 leti je bila povprečna starost otrok devet, deset let. Vsako leto pa so mlajši, povprečna starost danes je od pet do sedem let Ne priporočamo, da bi hodili mlajši od 5 let, ker mlajši otroci še niso sposobni dojeti niti enostavnih plavalnih gibov. Koristno pa je, da mlajše otroke prilagajamo na vodo. Naučijo se potopiti, drsenja na vodi, s tem se Sinja Miloševič, 7 let, iz Murske Sobote: »Jaz sem bila že večkrat na tečaju, morskega konjička sem že dobila in sem se naučila plavati. Včasih mi je bilo neprijetno iti v vodo, ker mi je bila premrzla. Sedaj pa sem se navadila. Na plavalnem tečaju je lepo, še naj lepše pa, ko jemo lučke. Ampak tudi plavali je lepo.« začnejo učiti plavati. Po končanem plavalnem tečaju so ti otroci še neplavalci. Starejši, motorično sposobnejši otroci se lahko na enem tečaju naučijo plavati. Otroke, ki so več let zaporedoma na tečaju, pa približno pri starosti 10 let naučimo dobro in lepo plavati osnovne stile plavanja « Kako je s plavalnimi izkušnjami pri nas? »Podatki kažejo, da je plavalna pismenost v Sloveniji, predvsem pa pri nas v Prekmurju, problematična. Bila je narejena raziskava, ki je pokazala, da 50 odstotkov ljudi, starejših od 25 let, ne zna plavati. Pri nas so rezultati še Slabši. Pred leti je potekala akcija Naučimo se plavati, takrat je država financirala tečaj za starejše, ampak v petih letih sta prišla le dva.« To ne pomeni, da vsi znajo plavati, ampak... »Seveda ne. V raziskavah so priznali, da se starejši neplavalci niso odzvali prav zaradi sramu Prav želeli bi si, da bi prišli tudi starejši, ki še ne znajo plavati « Kako je dandanes z mladino? »V petem razredu imamo ob vezno preverjanje, ali znajo pla vati. Podatke zbira Zavod za šport Mirjam Jug, 6 let, iz Korovec: »Na 'tečaju sem že bila in sem se naučila plavati. Znam plavati žabico in znam drseti po vodi. Rada bi dobila morskega konjička, to pa pomeni, da znaš v vodi drseti in si upas 'potunkati' glavico. V začetku me je bilo malo strah vode, zdaj pa ne več. In glavico si tudi upam 'potunkati'.« iz Ljubljane. Še pred tremi leti se je plavalna pismenost izboljševala, v zadnjem času pa podatki kažejo, da je začela upadati. Naj omenim, da smo na osnovni šoli I v Murski Soboti že prišli do tega, da je bilo pet do deset otrok v četrtem razredu neplavalcev, preden smo šli v šolo v naravi. Sedaj se je ta številka povzpela na 40 do 50 odstotkov (v šolo v naravi gredo v tretjem razredu) Razlogi so gotovo tudi v tem, da si zaradi slabega gospodarskega stanja ne morejo privoščiti toliko kopanja in da bi šli na morje« Vsakemu otroku posebej postavimo cilj Anita Horvat, absolventka na Fakulteti za sport v Ljubljani: »Na plavalni tečaj so prijavljeni otroci različnih starosti in znanja, ki jih potem razvrstimo po skupinah. Tako sem imela na primer mešano skupino, štiriletnike, petletnico in sedemletnike. Nekateri so neplavalci, nekateri pa že znajo plavati. Učitelji se prilagodimo otrokom in za vsakega posebej postavimo cilje. Pri otrocih, starih med štiri in šest Let, je poudarek na privajanju na vodo, da se potaplja, da potaplja glavo v vodo, da zna izdihovati, ne pa toliko na tehniki plavanja. Vendar otrok do 6. leta še ne more sprejemati toliko zahtevnih informacij. Sedemletni pa morajo že splavati. Dobro je, da dajo starši otroka čim prej učit plavanja, vendar si starši velikokrat preveč želijo, da bi otrok takoj splaval. Razlika, ali ga učijo starši ali učitelji, je v tem, da starši otroka prevečkrat silijo v vodo in da pri učenju ponavadi premalo uporabljajo igrice. Otrok se mora sam odločiti, se sprostiti in poskušati iti v vodo. Če ga prisilijo, bo težko spet šel v vodo. Slišala sem tudi, da kakšen svojega otroka kar vrže v vodo. Letos je bilo malo slabše vreme, vendar se je sedaj izboljšalo in otroci so rajši v vodi, ker jih ni več tako mrzlo. S tistimi otroki, ki bolj ubogajo navodila, je lažje delati, z drugimi pa se je treba malo več ukvarjati. Pri tem delu z otroki sem dobila veliko izkušenj in verjamem, da mi bo to pri nadaljnjem delu precej koristilo.« 7 Podjetja pa imajo na morju prav tako vedno manj hišic, plavanje pa je vendarle velikega pomena in je del splošne izobrazbe. Tajdo Kolarič, 10 let, iz Odranec: »letos sem drugič na plavalnem tečaju. Ponavljali smo žabico, naučila pa sem se plavati tudi kravl. Dobila sem srebrnega delfinčka, zanj pa sem morala preplavati 50 metrov kravla. Mogoče bom prihodnje leto le dobila zlatega. Igramo odbojko, učimo se plavati in se zabavamo. Spoznavam tudi nove prijatelje. Na morju me je malo bolj strah vode, v bazenu pa ne.« »Država daje velik pomen opismenjevanju otrok pri plavanju. V prvi triadi devetletke plača 20-urni tečaj plavanja, ki ga izvajajo šole. Ta tečaj je za učence obvezen, država plača tudi vstopnino in prevoz na plavanje. V okviru šol pa se dodatno plača tečaj tistim učencem, ki se še niso naučili plavati. Odziv je zelo slab. Lani, na primer, je bilo na predmetni stopnji 25 neplavalcev, napisati smo jim vabila in jih povabili na brezplačni plavalni tečaj. Odzvala sta se dva učenca. Plavalna pismenost pada. Skoraj vsak drugi otrok ne zna plavati Andrej Perhavec, 29 let učitelj plavanja: »Vsako leto so otroci, ki prvič pridejo na plavalni tečaj, mlajši, povprečna starost je danes od pet do sedem let, pred leti pa je bila devet, deset let. Po drugi strani pa plavalna pismenost pri nas upada « Tildi v srednjih šolah Zavod za šport sofinancira tečaj za neplavalce, pa je udeležba slaba « In kaj se lahko naredi, da se dvigne plavalna pismenost? Jan Roš, 11 let, iz Čemelavec »Na plavalnem tečaju sem petič. Letos sem se naučil plavati kravl in še boljše žabico. Plavati sem začel pri štirih letih, naučil pa me je ati. Potem pa sem Šel še na tečaj. Vode se prav nič ne bojim. S prijatelji se srečamo, učimo se plavati, tudi igramo se Dobro se imamo. Enim je voda mrzla, meni pa ni. Jaz skočim v vodo, hitro zaplavam in se takoj ogrejem. Najraje plavam kravl. Letos sem si na tečaju priplaval zlatega delfinčka.« »V tem letu bomo poskušali starše Še bolj animirati, da otroke pošljejo na plavalne tečaje, ker se ljudje, ki otrok ne pošiljajo na plavalni tečaj, ne zavedajo, kako pomembno je plavanje. Tega, da ne znajo plavati, se lahko mladi zavedo šele tedaj, ko kot fant in dekle prideta na kopališče ali na morje, pa si eden ne upa v vodo, ker ga je sram priznati, da ne zna plavati. Ampak seveda so tudi resnejši razlogi.« ^0 A. Nana Rituper Rodež julij 2004 p^n 40 Franc Podlesek, olimpijec To je on Zgodba z naslovnice « - Mlad ključavničar v Tamovi delavnici pred 45 leti Po horoskopu sem rak, rojen 13. julija 1962. V osnovni šoli sem se ukvarjal z gimnastiko in odbojko. Ker sem živahne narave, sem komaj čakal uro telesne vzgoje, da sem porabil odvečno energijo. Pri telovadbi smo imeli poudarek na akrobatiki in gimnastiki, kar mi je kasneje zelo koristilo pri treniranju rokoborbe. Pri tem športu moraš imeti razvite motorične sposobnosti, kot so moč, hitrost in vzdržljivost. Aktiven pa sem bil tudi na kulturnem področju, saj sem bil član pevskega zbora in folklornega društva. Po osnovni šoli sem obiskoval gimnazijo. V drugem letniku sem začel aktivno trenirati najstarejšo olimpijsko panogo - rokoborbo, ki jo občasno treniram še danes. S trdim delom so prišli prvi rezultati - najprej v republiškem merilu, kasneje pa še v državnem in mednarodnem. Štiri leta sem bil član tedanje jugoslovanske reprezentance, s katero sem osvojil številna mednarodna odličja. Večkrat sem bil državni prvak v kategoriji do 74 kilogramov, leta 1987 pa sem osvojil zlato medaljo na Da življenje ni premočrtno, je Milorad Vidovič ugotovil že zelo zgodaj. Kot petnajstletni fant se je odločil, da zapusti rodno Bosno in pride v Slovenijo po znanje. Kljub ali pa prav zaradi revščine, ki jih je pestila doma, se je odločil, da bo njegovo življenje drugačno - bogatejše v vseh pogledih. Bosanec po duši in tamovec po izkušnjah je uspel. Vsrkano znanje in bogate izkušnje je ves čas nesebično delil mlajši generaciji in tudi danes, čeprav bi lahko užival zasluženi pokoj, mu delovna žilica ne da miru. 33 let v Soboti »Prav danes je triintrideset let, odkar sem prišel v Prekmurje,« pripoveduje. »To je točno pol mojega življenja, ki se je zasukalo tako, kot se je. Ni mi žal. Po prva znanja sem prišel v Maribor, v Tamovo industrijsko šolo. To je bila takrat najvišja industrijska šola v severovzhodni Sloveniji, ki je trajala tri leta. Za vpis so bili potrebni celo sprejemni izpiti. Uspešno sem končal šolanje in se že tisti trenutek srečal s prvimi težavami, takrat morda tudi krivico. Prav po maturi so namreč ustanovili štiriletno šolo, kjer sem moral začeti od začetka, saj mi dotedanje izobrazbe niso priznali. Pa nič zato, sem se trmasto tolažil, bom že preživel. Pri skoraj dvajsetih sem bil najstarejši dijak, redno vpisan in z redno zaposlitvijo.« Milorad je bil velik revež, od doma pomoči ni bilo, zato je delal kot ključavničar. Za sebe in svoje v Bosni. Pravi, da se je rad ■’boksal z mašinami«, spoznaval njihovo srce in ga skušal izboljšati Ravnatelj ali prisilni upravitelj? Rad pohvali slovenske učitelje in trdo »Tamovo šolo«. Njej pripisuje industrijsko miselnost, spoštovanje do dela in delavcev ter do imetja. Rad se pošali, da tega prav gotovo ni prinesel iz Bosne. Uka želja je bila velika, zato se je vpisal na višjo tehniško šolo, spet ob redni zaposlitvi. »Po šestih letih mediteranskih igrah v Siriji. Naslednje leto sem si rezultati izboril mesto v olimpijski udeležil olimpijskih iger v Seulu ter dosegel osi Prav s tem vrhunskim tekmovanjem sem reprezentančne nastope za Jugoslavijo, kije pred razpadom. Športno pot sem nadaljevan sem staknil hudo poškodbo kolena. Tako sem plačal ceno vrhunskega športa, ki me N ■ oddaljila od tekmovalnega športa. Športno " nadaljeval v Nemčiji, tekmoval šest sezon, se v in se vključil v slovensko reprezentanco. Letos /e olimpijsko leto. Večkrat se spomnim, $ _ leta 1988 v Seulu, kjer smo najboljši športniki veliko olimpijsko družino. Z besedami se teh o da opisati, ampak jih moraš doživeti. , . Na svoji športni poti sem spoznal mnogo ,IUu j,-navade in kulture. Če bi se še enkrat rodil, bi11' pot. Rad je »boksal !1 da hi na šoh^edeIa Ahčani višji šoli so OK , 01 Seveda sem ponudbo »^1 e 1 a čast. Do odhoda v va/sko ki so z njo ptnrw111 1 lfJ tak, ki ga uččnci sp- ? V Mural«> Soboto „s ^lno™ °zu-oma nriqiin^ >okhcnosolo Sledmi ni prišlo v poštev S™ Bosancu “ jT „ res veliki nrnhia ■ eprav ie zei° hitro spfi^\ ‘g dobrih sodelavk Se * predal ReševaI ',h? Programov. Za n Jn veJ&o delal pri razvoju s,?l' na šoli za bla o- )e kmalu dobil še eno W in Pn^ Vmes, spet ob ' m kasneje tudi magisterij iz pedagog 7000^^ izkuše^ 5^ ki se sProti Predsednika ln ekonomista so 1IJie Poklic^ odbo- močnejši od vsega vendarje™ idejne projekti s°delavci sami smo ^hra t Ljubljani izon i’ Z veb^° trme in potrpi* sredstev. Km^0^ VeČ kot 50 odstotkov druga Centri ° 7 z&rajena prva faza njo SP°khCnih Šo1 se * obvladoval zato teŽaVe sPrevidel sem, U mojih podnje Sem Po ietih dal odp^1 Po^ov na spričevalih dovolj, ka^' 0" ®n«4i iulij 2004 Pred Vlajevo vilo ": ' 1® v Vlajevi vili v Predanovcih gostilna v lasti družine ’I u jjj je vso domačijo nekoč elitne ( Pwestniske družine. Današnje ime za zgradbo, zgrajeno leta ^'-»Viktorija,to pa iz dveh razlogov: izraz Viktorija izhaja viktorium in pomeni zmago. Drugi pomen jV®*111 simboličen, saj je bilo v rodbini Vlajevih precej elanov z imenom Viktor. ?lh. raQ je navdaj^ da sem posegel po zgodovinski :ise in prišel do zanimivih podatkov, ki so bili močno od MTnunjajrjčJi se političnih sistemov, skozi katere je ta.A |6L|H vzpone in padce. Da bi izvedel kaj vec o seed Toma Hiblerja napotil h gospe IriVlaj.ki .j',1 /,T;ih in je vdova po pokojnem Štefanu, potomcu ^datke in fotografijo sem dobil iz prve roke, in sicer Viktorju Vlaja iz Puconec, ki je prav tako potomec 1 ■ predanovske družine »Jesti., Jcp danes stoji vila Viktorija, je konec 19. stoletja l!n-i y lasjj Viktorjevega pradeda ištvana Vlaja, » iM 1831 ki se ’e poročil z Ano Kuhar iz Puconec. Istvan se tn brate, ki so vsi uspeli kot gostilničarji, eden v - >1 dva pa v okolici Istvan je imel edinega sina "h ' ’ ‘Tl‘hn lota 1883, ki se je poročil z Ano Gorčan iz ■ 1906 se jima je rodil edini otrok Viktor Istvan je •4r 5 v gostilni še na sezonska dela v Slavonijo, L 10 in Banat ter s prisluženim denarjem kupoval lašinami Ev " it službovanje v Ljubljani, zelo . zbornici. Rad se P03^.’.^ate> I , '"'“t se pri 53 letih spet znašel na zace I v desni žep________________ bosanska trma in tamovska^^ I ^5? Ie pod’etio Poding, Pod’etnl^?vnimj načrti, programi,pos .. b za I Programi in ki itna tudi e i dodatnO i Stms’avno spet se je bilo pred m deiati potrebne izpite za i $ se odločil za pokoj. S ,7n%rnido,kiSemjotudivce^^ . ■„ l- tvci zdajšnjimi in tistimi od nekoč ' vitalen podjetnik s Prid®"aU^r brezskrben H.,. ' >’Čeprav bi lahko b A,nT-eči. ' 'V ki nikoli nima časa, še ne morem -e bNnr ln delovno je bilo moje živ jenj , orad, hidi v delu da uživati,« smeje pra “Osanec. R. Ficko 'e t,, '* Centra poklicnih šol vila Vlaj, danes vila Viktorija, v dvajsetih letih prejšnjega stoletja Med potekom gradnje leta 1922, po načrtih Janeza Pericha obdelovalno zemljo, del denarja pa varčeval za gradnjo nove hiše v meščanskem slogu, ki jo je dal zgraditi njegov sin Franc. Tako je ahitekt Janez Pench leta 1919 v Murski Soboti projektiral imenitno vilo, ki je bila zgrajena leta 1922. Francev sin Viktor Vlaj se je poročil z Malvino Godina iz Lemerja, ki je izvirala iz pomembne evangeličanske družine, katere dva člana sta bila duhovnika. Pri hiši je bilo dovolj zemlje, da sta generaciji nadaljevali tudi s kmetijstvom in z delom žage, na kateri sta bila zaposlena dva delavca. Na domačiji so imeli tudi mlatilnico, ki je ob žetvi mlatila po širši okolici, največ v Predanovcih in Gorici Nikoli niso bili brez dela, zato so imeli vedno dovolj služinčadi in hlapcev, da so delo pravočasno opravili Pri hiši sta bila vedno dva para konj, s katerimi so obelovali polja in vozili iz gozda hlode, saj so imeli Vlajevi tudi veliko gozdov. Viktor Vlaj je bil daleč naokoli znan tudi kot prevoznik s konji V ponos družine so imeli tudi paradnega konja za vožnjo z dvosedom na daljše proge, ali ko so se peljali v cerkev. Na domačiji so imeli vedno nekaj več kot trideset krav in prav toliko prašičev. V vili so bile poleg stanovanjskega dela gostilna ter kmečka hranilnica in posojilnica, ki jo je nadzoroval okoliški nadzorni No leto je. Malo je bilou vroče, zaj pa že pa nej. Pa ka moremo, mij smo nej od toga. Doubili smo poročilo od dela dr-žavnoga zbora, f pretekli štiri lejtaj. Atija je cejli den glava bolela, da je vido, ka so f štiri lejtaj nanč telko nej tan f toj dvorani sideli, kak eden navaden delavec v enon leti napravi. Pa za tou dobijo 4 krat vekšo plačo. Pa zakon so sprejeli, mali milijon. Ati je pravo, če bi sakšega samo prešteli, bi še deset left šteli. Pa ka tou koga briga, glavno ka oni gumbe klačijo. Super ka so tou objavili pred volitvami. Ati je pravo, ka se zaj gvušno še bar ena četa manjakof da gor napisati na kandidacijske lijste. Gesen. še malo pa de tli. Što zna ka- se njin po glava j mota. Pa s kakšimi havbicami do se med sebof stranke strejlale. Gvušno, pa kaj vo najdejo, takšega ka še ne vejmo. Na jbole je pa atija julija geno prestop neodvisnoga novinara Mira Petka med JanŠove SDSesovce. Pa nej samo tou. Prej ka ga je več strank med sebe vabilo. No lipou. Tak kak na tržnici, da se ove ka zelenjavo odavlejo derejo, štera na falej. Samo se znankar nejde za felej, liki za tou što da več. Neodvisno novinarstvo ti pa prijde malo kak mazanje oči. Samo je ati pravo, ka tej pejnez nega, ka bi se on dal biti, ka bi te lejko stoupo med Janšove. Milijarde nas čakajo. Debele. Nemogoče dosta pejnez de z evropske unije priteklo v Slovenijo za razvoj slovenskega kmetijstva. Kama do li tej pejntezi šli? Ati pravi, ka do na lublanskon asfalti kak grbanji po -dezdi začale rasti kmetije. Pa do kak sigdar najvekši pejnezi v Lublano šli. Ka bi kaj noči bilou, od toga nanč maloga guča nega. F politiko se pa vrača pro-pali pouvaš picekof Marjan Podobnik. Našoj bajci se je že se toužilo po njen. Ka je prej sigdar tak lipou spakivani. Ovoga kanuista so stirali, pa je Marjanček fčasi priliko vido. Pravo je cilou, ka de leta 2008 SLS - Slovenska ljudska stranka, najmočnejša stranka v Sloveniji. Nika je nej nemogoučega. Ati je pravi, naj sakši mejsec volilcan tala po kisto picekof. Ovi njegovi srbski, pa de mogouče cilou mel šanse. Ati se pa sakši telko časa dobro nasmije, da pomurski župani fkuper stopijo, pa odbor. Tega so sestavljali močnejši m napredni kmetje ali vplivni vaški funkcionarji. Viktor in Malvina sta imela štiri otroke: Frido, ki danes živi v Ljubljani, Štefana ki je pred leti umrl, Franca ki živi v Mariboru, in Viktorja, ki živi v Puconcih in mi je bil pripravljen pripovedovati o svojih prednikih in njihovi vili Prelomnica ki je za Vlajeve pomenila veliko izgubo, je bilo 'leto 1948, ko jim je takratni režim nacionaliziral celotno premoženje. Tako so jim bili poleg vile, gozdov, polj in živine odvzeti vsi upi, načrti za razvoj posojilnice, gostilne in močne veleposestniške kmetije. Lastnik njihove lastnine je postala tovarna perila iz Murske Sobote in nato Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Odvzetih jim je bilo kar 24 hektarjev zemlje in za bivanje v lastnem domu so morali plačevati najemnino še skupaj s tremi družinami, ki so bile po nacionalizaciji naseljene pri njih. Leta 1958 sta Viktor in Malvina hišo z najemom posojila odkupila, vendar brez obdelovalne zemlje Po letu 1992, po smrti Viktorja Vlaja starejšega, očeta mojega sogovornika, so otroci velo z domačijo leta 1995 prodali, vendar se je spominjajo kot svojega doma in doma svojih prednikov, ki so v njej prebivali. <-? Bojan Zadravec ži- začajo na velko razlagati, kak dosta prometa je od tej ga mau, kak je Slovenija gratala članica EU-ja. Pa ka bi nujno trbelo avtocesto od Pinc do Maribora. Ati je pravo, ka se njemi tou tak vijdi, kak če bi gor prišo ka f kopalnici, če tan odpreš, kak je rdeče gor naribano, zača topla voda tečti. Pa f ton predvolilnon časi, takšin milozvočnin prošnjan pritegnejo tudi poslanci doma z naši krajof. Ka so do zaj delali, pa nišče ne vej? Znanakar njin je nišče nej pravo, kak naj glasujejo. Pa koga briga Prekmurje, pa Pomurje. Saj tam imajo štorklje, pa so prijazni, pa industrije nimajo. Pravi raj na zemlji. Pa polno romske glasbe. Škoda ka se od toga bole slabo žive. F predvolilnon časi se praf prijde. Samo kak je minister za promet, šten se pijše točno tak kak trbej - Pavliha, že večkrat pravo, ka s toga nakladanja pa prošenj ceste bar do leta 2010 nede. Pa še tou nej avtoceste liki dvopasovnice. Naši dragi volilet pa komaj čakajo, ka do volitve. Kandidatof za sideti f tisti visiki stoucaj je že zaj več kak preveč. Vej njin je pa nej za zameriti. Pa što ne bi tak nalejci, štiri lejta majmuna glumo. Za velke pejneze. Vači pa je se po staron Slovenija je zgodba o uspehu. Samo za koga, sigdar naš ati pijta. Eni majo telko pejnez ka bi lejko namsto dragoga kurilnega z njimi kurili. Velka večina si pa brodi, kak de čeke plačala. Glavno ka smo mij člani EV-ja pa NATA. Nišče nan ritka nemre. Že pokojni Kardelj je pravo: »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.« Če tou coj gleda, kak se pri nas kradne, te je že rejsan stari grato. pa ne lada več sega. Dragi tnoji, brodte si po-mali, kak te deci knige kuj pili, pa copate, pa taške. pa kak te kurilni oli naročili, če mate s koj. P.S. Naš bivši predsednik , s Petrovec je nekan čudno too. Ka li on kuja? Pa Janšov pevski zbor tuj nika ne po-pejvle. Naš ati pa pravi, ka se njemi že pomali se fkuper gnujsi, tou sedanje stanje f slovensko} politiki. Za vas pa san gviišen, ka te zaj med dopustami čedno premislili komi te ešče sploj zavupali f toj našoj Sloveniji. Če te sploj šli na volitve. Ges gvušno nej. ka san še premalt. Pa san po enon kraji fejst veseli. Bojte vij tudi, pa Upon se mejte. julij 2004 Oaze idej Z našega štedilnika »Kreativnost prihaja s konfliktom idej.* Donatella Versace Hladna juha iz robid 5 dl kefirja, 1,7 dl smetane, 5 dag sladkorja, 30 dag robid, I vanilin sladkor, 2 žlici limoninega soka Kefir in smetano s sladkorjem penasto zmešamo. Robide operemo, dodamo vanilin sladkor, limonin sok in s paličnim mešalnikom dobro zmešamo. Nato dodamo mešanico kefirja in vse sestavine dobro premešamo. Juho postavimo v hladilnik, da se dobro ohladi. Ohlajeno nalijemo v krožnike ter po želji dekoriramo s tolčeno sladko smetano in hstom melise. Janez Gjergjek, vodja kuhinje v Zdravilišču Radenci Stil življenja je čedalje bolj ' izražen s stilom oblačenja,' ki je predvsem rezultatH| izkušenj, okolja, modne «mM| ozaveščenosti in včasih "udi " zavednega ali nezavednega .“ posnemanja. Zakaj je v ■ bistvu vse, kar počnemo, tako povezano? Miselni vzorci so si ne glede na to, kaj počnemo, dokaj podobni, zato ni čudno, da je življenjski stil tako viden tudi v naši zunanji podobi. In res je, da oblačila niso okupirala samo ženske glave. Posebej v času vseh znižanj so v trgovinah vidni tudi moški. Ugotavljanje, da so lahko tudi njim namenjeni prijetni materiali, tako za oko kot otip, jih prijetno preseneča. Konec koncev je udobje tisto, na katero najbolj prisegajo. Velikokrat se iz moških ust sliši, da je ni mode, ki bi ga prepričala o nakupu neudobnega oblačila. Za nekoga je velik korak, da stopi čez prag neke tr govine in si drzne izbrati, česar drugi nikoli ne bi pričakovali. Vendar je vse, kar nam lahko predstavlja problem, lahko le priložnost za našo kreativnost. Če res na stvari pogledamo z mogoče nevsakdanjega zor- nega kota, se lahko tudi česa naučimo. Pablo Picasso je nekoč rekel: »Vedno nekaj počnem, da se tistega, česar ne znam narediti, lahko naučim« Kdo pravi, da si ne moremo obuti rdečih čevljev m nadeti rokavic poleti? Vredno je poskusiti odpreti garderobno omaro in jo pogledati na drugačen način. rt v J Seveda so asociacije na določeno bluzo, kravato, majico ali nogavice lahko zelo pogoste. Poskušajmo jih odmisliti. Kombinirajmo na novo in videli bomo, da lahko postanejo problemi prava kreativna pustolovščina, ki se na novo rojeva iz konfliktov idej. Tatjana Kalamar —— Morales Postrvji file z opečenimi bučkami in melancani 60 dag postrvi, 20 dag bučk, 20 dag melan-canov, sol. poper ali mešanica začimb za ribe, 1 limona, maščoba za pečenje Postrvi očistimo, filiramo, solimo, pokapljamo z limoninim sokom in spečemo v ponvi ali na žaru. Posebej spečemo na kolobarje narezane bučke in olupljene ter nasoljene melancane Pečene ribje fileje večkrat prerežemo in jih zlagamo na krožnik tako, da med vsak košček ribjega fileja vstavimo opečen kolobar bučke in melancana. Lahko pa jih tudi nabodemo na leseno palčko. Nadevan krompir s sojinim pirejem 50 dag soje, 5 dag masla ali margarine, mleko, lahko tudi sojino, 4 srednje veliki krompirji Sojo operemo in čez noč namakamo. Preden jo damo kuhat, ji prilijemo nekoliko vode, solimo in skuhamo do mehkega. Nato jo odcedimo, pretlačimo, primešamo maslo in mleko po potrebi. Krompir, ki smo ga skuhali posebej, prerežemo po dolgem na polovico, izdolbemo in napolnimo s sojinim pirejem. Omaka iz zelene 30 daggomoljne zelene, 2 dag moke, 1 dl kisle smetane, sol, poper Zeleno operemo, olupimo in skuhamo do mehkega. Ko se ohladi, jo narežemo na kockice. Na olju zarumenimo moko, zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali zeleno, solimo in popramo. Nato dodamo narezano zeleno in prevremo. Na koncu izboljšamo s kislo smetano. Surova pesina solata z jabolM---30 dag rdeče pese. 2 veliki jabolki 2 ali kisle smetane, 1/2 čajne žličke s r sok 1 limone. 3 žlice manj mastne 1 srednje velika čebula, sol rirobno j® Peso operemo, olupimo jn na bamo. Jabolka olupimo (uporab® bolka) in naribamo. Naribano p -■ bolha damo v posodo in gurta, naribane čebule, majoneze, korja in limoninega soka juu -ter jo prelijemo po solati in vse : premešamo. Brusnična krema s karamel11 omako_______________ ——— 20 dag svežih brusnic, 3 dl sladic - j g želatine v prahu ali 3 Hsticl' rumenjakov, 3,5 dl mleka, 10 ^7- Želatino namočimo v hladno p njake in sladkor penasto umeša®> z vrelkn mlekom, dodamo brus^ stalnim mešanjem segrejemo ■ , < Paziti moramo, da krema ne za lahko sesiri Kremo odstav®1 ’ namočeno želatino, prem« želatina stopi, in pustimo, da se ladi K hladni kremi primeša® * sladko smetano, rahlo premes lijemo v kozarce ali sr Kremo postavimo v hladilnik. Ponudimo jo s karamelno o® Karamelna omaka__—— j 15 dag sladkorja, 2 dl sladke sme * ruma do ® 4» Sladkor pristavimo v PosO srednji temperaturi mešamo t svetlo karamelizira. Pnlije®0 (J] rum, dodamo sladko smeta*®^^. ■' do primerne gostote. Omako P ohladimo. Veliki računalniški miti V računalništvu je veliko mitov, ki niso dovolj pojasnjeni in vzbujajo dvome. Da uporabniki ne bi bili v negotovosti, odkrivamo ozadje nekaterih razširjenih trditev. 1. Magneti uničijo podatke. Izjava velja za stare diskete. Novejše ponmilniške kartice (Compact Flash, SD, Memory Stick ...) so za magnet neobčutljive, ker delujejo na drugačnem principu kot diskete. Enako velja za trde diske Podatke bi lahko poškodoval le zelo močan magnet 2. Če ne »ustaviš« USB-diska pred odklopom od računalnika, bodo težave Res je, da lahko privede odklop USB-diska med zapisovanjem podatkov do izgube podatkov in celo poškoduje disk Odklop v mirovanju pa praviloma ne bi smel biti problematičen. 3. Piškotki (angl, cookies) beležijo vse, kar počnemo na internetu. Nekateri piškotki lahko beležijo obiske določenih spletnih strani. Nekateri celo brskanje po več straneh. Večina pa se jih osredotoči samo na spletno stran, ki je piškotek dodala na naš računalnik. Uporabljajo se za personalizacijo spletne strani našim potrebam in navadam. Lahko jih tudi izklopimo v Internet Explo-rerju (meni Tools->Internet Options-> Privacy Tab->Advanced). 4. Izklop računalnika brez »zaustavitve« windowsov privede do težav Tako vsaj pravi Microsoft. Menijo, da to lahko privede do večje fragmentacije diska in izgube podatkov. Testi so pokazali, da izklop računalnika, ko ta ni v aktivnem zapisovanju po disku, ne privede do težav. Lahko pa tudi nastavimo, da se računalnik po pritisku gumba za izklop postavi v stanje hibernacije. Pri ponovnem pritisku gumba se bo vzpostavil na natančno tisto mesto, kjer smo ga izklopili, in to hitreje kot pri normalni vzpostavitvi celega sistema 5 Odjava od spama nam bo dala še več spama Ko se odjavimo od spama z odgovorom prek elektronske pošte, v bistvu izdamo svoj mail še več potencialnim spamerjem. Legalna podjetja bodo dotikamo samo na robovih in ne pri porhme delom se lahko tudi dotaknemo oženili® radiatorska napeljava / za zagon starejšega poslovnega programa- 10. Če periodično ne izpraznimo bat*™ skrajšujemo njihovo življenjsko dobo. To velj^ ■ baterije Novejše litijeve baterije nimajo več tega * 0 . .. praznimo in polnimo po potrebi. Popolno ’N*/ le občasno, da se ponovno nastavi ndikak’’ P 11. Pri delu z računalniškimi , r1 ,;. statično elektriko. Nekateri priporočajo un , ... rf drugi pravijo, da je to nepotrebno Dobro Je' . d civaro našo odjavo upoštevala, pri drugih pa je si .^nl® r Dobro je uporabiti kakšno od orodij za prepr (Vestnik 5. 2., 12. 2.). 6 Hecker ji lahko uničijo podatke na naše' 1 računalniški črvi in virusi, ki jih je zadnje čase Pr ' datoteke z našega„diska. Večinoma pa njih® uničevanje, ampak zbiranje podatkov oz vdir®1 rl,.p 7. Vsakodnevno izklapljanje računalnika &11 Ijenjsko dobo. Nekateri trdijo, da izklapljanj’ । , remenjuje komponente, drugi spet, da je potreb-izklop računalnika Izklapljanje vsekakor ne b<' pa prihranimo pri energiji in življenjski dobi K ^f!, . 8. Vlada bere našo elektronsko pošto. Res lahko , nezaščiteno elektronsko pošto. Obstajajo Pr i® < pregledajo velike količine elektronske pošte- ga? zasnovi odprt sistem, zato lahko vsak počne s^°’pQp >5 tega je uporaba programa za kodiranje, kot Je d*1^'g 9. DOSje mrtev Nastal je leta 1981 in se v dP® a" ne uporablja več. Najti pa ga je mogoče še v Pff kakšnih trgovinah, restavracijah, hotelih, kjer U 1*43 p^n julij 2004 tac Kopanje šestih mladeničev iz Gornje Radgone in okolice se je končalo tragično Sli o® ©@o© 10 ©OOO Za osemnajstletnega Roka Nemeta ni bilo pomoči tudi dan po nesreči niso bili sposobni govoriti o tragediji, ki je mnoge zelo prizadela i 1 s s a n o n ft : iesk«t, cin je obujanje spomina na umrle, še posebej, • । tragično zapustili v cvetu mladosti, novo in težko : fan predvsem najbližjim svojcem, po drugi strani poudarjanje omenjenih zgodb lahko v pomoč , .. rr'’nil»m ponesrečenih, [n gotovo bo tudi primer iz ttl 1 ‘arbiva- najbrž pomagal kakšnemu mladeniču katerih, žal, tudi letos ne manjka tudi po sTc ^^jcnih kopališčih, kot je tudi tisto, kjer se je na včerajšnji dan (28.7.2003), tragično pretrgala Tore, a H^adega fanta Roka. ' ('1,0 ie v ponedeljek, zadnji v lanskem juliju, in Hlw *d ',r'1,11 Ruiiau ostal z najbolj črnimi črkami zapisan I .. ‘ mlade družine Vesne Ivane k Nemet in Draga m " Mesnjevcev pri Gornji Radgoni Kako tudi ne, ko ko m n r । privoščila malo počitka nekje ob morju, Ufe ?' svojega edinega sina in sploh edinega otroka life?' G un i se namreč v neurejenem kopališču v • ' Cl Babincih pri Ljutomeru zgodila tragedija, ki je 4^ življenje 18-letnega Roka Nemeta. Med Sun ■ mlajših kopalcev, vrstnikov iz Gornje V, 6 ožohr« se je namreč Rok utopil O nesreči so ■ar111 'eščene reševalne ekipe, zal pa nesrečnega fanta | ■Pp' Ni Iti m rešiti. Šele pozneje, ko so na kraj dogodka V8®1 Potapljaške enote PGD GA-PO-RA iz Gornje I »V 30 truplo nesrečnega fanta, natanko ob 18.35, I v 0,1 *n*bn, a, žal, pomoči ni bilo več. In nedvomno je I hlJdo obvestiti starša nesrečnega fanta, ki sta k j-, ’ ni T;je ob morju, saj se jima kaj bolj žalostnega, c . ’’edinega sina, gotovo ni moglo pripetiti. zadevi, predvsem z željo, da bi pomagali d “a1111 mladim ljudem, ki bi se lahko znašli v I smo takrat skušali govoriti tudi s fanti, ‘ v nkrJj 25 kilometrov oddaljene Babmce ter es^upaj z Rokom, a žal so bili vsi še vedno pod 'W Z v šoku tako potrti, da sploh niso mogli govoriti o j e huie le bilo v družini, potem ko sta starša prispela n Pri drugih sorodnikih. S solznimi očmi in popolnoma obnemele smo tiste julijske sončne in vroče dni srečevali tudi mnoge sošolke in sošolce iz osnovne šole (skupinska slika), ki niso mogli razumeti, da se je Roku to v resnici zgodilo. Nekateri od osnovnošolskih sošolcev so v težkih stiskah dan po Rokovi smrti odpotovali tudi v Grčijo na maturantski izlet (dijaki soboške gimnazije). Sam Rok se je sicer odločil za gradbeništvo, podobno kot njegova starša, in je pred smrtjo uspešno končal 3. letnik, njegovi načrti za projektiranje in arhitekturo pa so bili izjemno veliki. Zal pa je vse njegove načrte in mnoge načrte njegovih najdražjih prekrižala mrzla voda gramoznice v Babincih. Kako in zakaj se je tragedija zgodila, je izjemno težko govoriti in karkoli ugibati, le po prvih ugotovitvah dežurne zdravnice smo lahko sklepali, da naj morebitnih udarcev v predelu glave ne bi bilo. Zdravnica je odredila medicinsko obdukcijo, ki je pozneje potrdila dejanski vzrok smrti fanta, ki je bil dober plavalec Ah ga je zagrabil krc, ali je vsemu botrovala kakšna sprememba temperature vode, ali pa je bilo posredi kaj drugega, je torej težko ugotoviti, dejstvo pa je, da mladega fanta ni več in da so ga v ožjem družinskem krogu pokopali zadnji julijski dan (četrtek) leta 2003 na pokopališču v Gornji Radgoni. Po naših neuradnih podatkih se je poleg šestih fantov iz Gornje Radgone, med katerimi je bil tudi Rok, v gramoznici kopalo še več kopalcev Rokovi prijatelji naj bi -hitro ugotovili, da ga ni, in so ga menda že med klicanjem policije in reševalcev skušali priklicati oz. najti, toda uspeha žal ni bilo. In šele izkušeni radgonski potapljači so ga uspeli najti. »Nekaj po 18. uri smo prišli na kraj dogodka, kjer smo najprej zbrali obvestila očividcev, nato pa se nas je pet potapljačev odpravilo pod vodo. Po dobre pol ure smo truplo odkrili približno 10 metrov od obale in v globini kar osmih metrov,« nam je povedal po akciji iskanja nesrečnega utopljenca vodja radgonskih potapljačev iz enote GA-PO-RA Marko Šajnovič. »V ponedeljek, 28. 7., ob 16.45 je bil Operativno komunikacijski center PU Murska Sobota obveščen, da pogrešajo v gramozni jami v Babincih enega od kopalcev. Po zbranih obvestilih je prišla do gramozne jame skupina šestih fantov iz Gornje Radgone oziroma njene okolice in se začela kopati. Med plavanjem od obrežja do plavajočega bagra za izkop gramoza je utonil 18- letni mladenič. Prijatelji so ga začeli iskati, vendar ga niso uspeli najti. Utopljenca so potegnili iz vode potapljači PGD Gornja Radgona,« so takrat v svojem dnevnem poročilu zapisali operativci OKC PU Murska Sobota, ki so pripisali, da »ker je sezona kopanja na vrhuncu, ne bo odveč opozorilo, da je lahko kopanje zelo nevarno, če precenimo svoje plavalne sposobnosti«. Torej je primer iz Babincev lahko samo dodatno opozorilo, da nikakor ne gre prezreti, da je v Sloveniji še vedno veliko urejenih in varovanih kopališč. Zato je gotovo treba slediti tem nenehnim opozorilom, da se je treba izogibati neurejenih kopališč, še zlasti gramoznic, kjer te lahko zasiplje že gramoz. Drugo vprašanje pa je, ali ne obstaja tudi kakšna možnost, da bi se kopanje v takšnih »luknjah« tudi zakonsko prepovedalo ... »kro je ...I Radgonski policisti svetujejo in opozarjajo, da poteka sezona kopanja e8k Preveč je nevarnih divjih kopališč če ne veš "•.if . 4r„r| l0’ da se Je letošnja kopalna ^alik ' slabšega vremena ' n. 0 Pozneje kot običajno, in je "4 v samo po sebi kliče po , 1 1! policisti niso sedeli ' ‘eč ie namreč »črnih ko-n c ’■|'iv neurejenih takšnih in gramoznic in mlak, in ' do o,... narediti nekaj, da ne bi ^^^l, 1 'udi 1 najhujšimi ^l' r - J' zgodll° med drugim ^^sre,- topitev je sicer, v primerjavi : je 'U1' bistveno manj, toda tudi /i.,'1' h-bf 1(01 dov°M. da se poleg ■ 0 t ° lokalnih skupnostih in vq^sin 4 -^sl. i. tudi občani, ki silijo v nesreče. Ravno ■ ■ ■. ■ , " j so se s preventivnim ■ Mi n ^^veti v začetku poletja ■ h-u|'' '' Te1 Gornia Radgona, na ■ Mi ut 86 V minu Hh ietlh P°Sosto ' eMi. opitve, zlasti na neurejenih ' K|ftv lani, so tudi letos pred '■ kopalne sezone izvedli ’ ■ ‘ skači v vodo, če nisi \ bMk Robini, zaradi česar so ^zloženko. ■"i a so nevarna turistično oz' kopalno sezono se vodje policijskih okolišev ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci pogovarjajo tudi o varnosti. Na organiziranih kopališčih (terme, bazeni ) tako rekoč ni utopitev ali pa so zelo redke, pa se takrat je vzrok bolezen (infarkt, kap ipd). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti jm so neurejena »črna kopališča«, katerih je zelo veliko tudi na našem območju, tako ob raznih gramoznicah kot rekah in jezerih Ob lepem, toplem in vročem vremenu pritegnejo tudi takšna kopališča veliko kopalcev, vendar tam nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, niti ni upravljavcev. Še posebej je treba opozoriti gradbince, ki skrbijo za gramoznice, da morajo po zakonu o rudarstvu postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Policisti bodo namenjali v turistični sezoni posebno pozornost tako imenovanim neurejenim, črnim kopališčem in v primeru nepravilnosti o njih obveščali pristojne inšpekcijske službe. Na območju PP Gornja Radgona imamo dve urejeni kopališči v Radencih, v jezerih v naselju Blaguš in Negova, ter gramoznico v Zgornjem Konjiš-ču vsa druga (reki Mura in Ščavnica, gramoznice Hrastje - Mota, Podgrad, Lutverci j pa se štejejo za črna kopališča,« pravi pomočnik komandirja PP Gornja Radgona Srečko Steiner. Tudi izurjenega plavalca premaga trenutna slabost______________ In čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti v zadnjem času na območju PP Gornja Rad gona ne beležijo večjih negativnosti na tem področju, radgonski policisti z nekaj nasveti želijo opozoriti na nekatere obveznosti, predvsem zaradi lastne preventive in varnosti, ki se še zlasti nanaša na otroke, ki sami ne poznajo nevarnosti. »Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, ki so postavljeni, ter po odredbi in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je odgovorna za vzdr ževanje reda na kopališčih; uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje, brzice skrivajo presenečenja in pasti, ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; kopalce bi še posebej želeli opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi; pred plavanjem ne pijte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni npr. preplavati gramoznico; ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva ob robovih bazenov ali bregovih jezer, saj ne pozabite, da otroci ne poznajo nevarnosti; ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti, nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, počakajte najmanj dve uri po obilnem obroku in izogibajte se alkoholnim pijačam; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih - neznane situacije so zelo nevarne; upoštevajte vremenske razmere in ne pozabite, da tudi najbolj izurjene plavalce lahko premaga trenutna slabost,« poudarjajo na PP Gornja Radgona. Sicer pa radgonski policisti svojo posebno zloženko z opozorili m nasveti, kako se obnašati na kopališčih in kako reagirati v primeru, da se v bližini nekdo utaplja ter potrebuje pomoč, delijo predvsem otrokom in mladostnikom. Lično tekstovno in slikovno urejeno zloženko že delijo po osnovnih in sredn]i šoli na območju občin Gornja Rad gona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zloženko pa bodo delili tudi na urejenih kopališčih na svojem območju, kot so: Radenci, Negova, Blaguš in Zgornje Konjišče. V zloženki so zapisali tudi nasvet naključnim reševalcem iz vode. In tam je med drugim zapisano, da je utapljajočemu bolje vreči vrv ali vejo kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in utapljajočemu se je treba vedno približevati s hrbtne strani in ga zgrabiti npr. za lase. O. B. 44 W 2004 Pen Nagradna križanka “ss’vn! Pripravlja: Agend}* 'T Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen * OVEN . - - AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK TOVORNI ZABOJNIK GORSKO GLASBENO □ELO KOŠČEK SUKANCA JURE ZDOVC ZAGREB EGIPČANSK VRHOVNI BOG KALCU ODISEJEVA DOMOVINA ČEŠKI PISATELJ (ALOIS) URADNI SPIS PORABA. POTROŠNJA AVTOR EPIGRAMOV NIZ JAZ (LAT ) ŠKOTSKA RODOVNA SKUPNOST GLASBENIK LJUDSTVO V ZAMBIJI ORANJE ANAU, ROMUNSKA TEKAČICA iGIRRIF A) POD A DRESA LASTNINA LOVRO KUHAR-PREŽIHOV 7 PEN GOZDNI LISTAVEC DRUŽABNA PRIREDITEV ZMENEK EVA L0NGYKA POŽREŠEN ČLOVEK HRANA. ŽIVILO JAHAJŠKA GLASBENA ZVRST GR. REKA, EVROTAS OTOK V KVARNE*JU SLOVENSKI KOLESAR (PRIMOŽ) JAPONSKI VULXAN GLAVNO MESTO AVSTRALIJE ORGANIZEM KI NE RABI KISIKA GAMSJI BWQL3 CELESESA A NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ GLASBENICA (YW0) SALVADOR DALI DAH KONČNE SODBE FARAON DEČEK ANGLEŠKI PARNIK, KIJE POTONIL LETA 1912 GLAVNI ŠTEVNIK NEKDANJI DRSALEC SCHENK PEN NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK (HARRY) OSOJ MESTO V JZ. ROMUNUI SLOVENSKI SLIKAR IANTON) OSEBNI ZA K K V Z VIN OR 00 NA RASTUHA PROSTOR ZA PEVCE V CERKVI IGRALKA TURNER ERBL CEH V FEVDALNI TURČIJI GRŠKA MATI BOGOV SLOV. PEVKA RUDARSKO MESTO V UKRAJINI VELJKA MORSKA ŽELVA S JUŽNI SLOVAN ISLAMSKI VERSKI VODJA STAROGRŠKO MESTO V ARGOLlDl ATOL V TUAMOTU BOGINJA JEZE NESMRTNOST ANGLEŠKO SVETLO PIVO TRAČNICA TRGOVSKA HIŠAV LJOaUAH * PALESTINSKI VODITELJ (JASER) PEN PRITISK MNOŽICE LJUDI OSKAR KOGOJ ALPSKA REKA V FRANCUI " ZMAGA PRI ŠAHU VEROVANJE LITIJ MANJŠE PLOVILO GLAVNO MESTO STARE ASIRUE VRHUNSKI ŠPORTNIK AVAR JANEŽ (LAT.) PESNITEV OTONA ŽUPANČIČA ZMIKAVT. KRADLJIVEC GORA NAD KOBARIDOM HOLANDSKA JADRNICA ŽIVINOZDRAVNICA HRIBOVJE vsz INDIJI OŽINA HA MALAKI 365 DNI SREDIŠČE VRTENJA ČETRTI RIMSKI KRALJ UMI (21. III. - 20. IV.) Dobro prikrivate tisto, kar mislite, in drugi vam tega ne morejo prebrati z obraza, zato bodo morda ravnali napačno. Občasno boste nadpovprečno obremenjeni in vam ne bo do smeha Včasih tudi pomanjkanje energije in občutek utrujenosti. Kljub vsemu vam dobre volje ne bo zmanjkalo, saj ste po naravi optimistični in najdete stvar, ki vas razvedri. Ukrepajte hitro, sreča ne bo čakala. Srečna 12, negativna 26 (23. IX.-22.^1 mestu- < Pravih trenutkov na delovnem -ravno na pretek, zato bodite Pozor'r^ čutih Ne boste mirovali, ker bbste ’ potrebo po aktivnosti. To vam "° unJ1jUdmi samozavest in optimizem. Z t16^8 iz vase okolice boste imeli težave ■ •' jih boste veliko dobre volje in PotrpL^^ boste rešili. Ne delajte prehitrih-2 . ne dvignite rok od stvari, kj®r 88 Rešitve VRSTNIKOVE KRIŽANKE z dne 15. julija - HITROSTNO ROLANJE; MARTINA FELKAR, ROLLER KLUB Povabilo k reševanju BIK (21. IV - 21. V.) Izkušnje so vas pripeljale do tega, da si ne ženete preveč k srcu zadev, na katere ne morete vplivati, kar je zdravo. Presenečeni boste ugotovili, da včasih svojih čustev ne poznate najbolje. Nekaj boste iskali, spoznali neresnico in srečali netaktnost. Nikar ne prepuščajte stvari golim naključjem, ampak jih vzemite v svoje roke. Nakup in zapravljanje pustite za konec meseca Trud bo pošteno poplačan. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) Preveč idej in premalo realnih dejstev vam bo lahko povzročalo preglavice. Proti koncu meseca se obrne. Takrat pride zmaga nad iluzijami. Tisto, kar so vam nekateri zamerili, boste zlahka odpravili na diplomatski način. Za spletke vam ne bo mar, naj se s tem ukvarjajo drugi. Telo potrebuje počitek, zato je prišel čas, da si naberete novih moči Zaupajte svojemu šestemu čutu. Poskrbite za sveži zrak, z ljubljeno osebo izmenjajte toplo besedo. RAK (22. VI. - 22. VII.) Iskali boste pravo rešitev, vendar ne boste ravno odločni. Preveč aktivno razmišljanje vam lahko nakoplje težave pri počutju. Na splošno obdobje ni primerno za večje posle in ni ravno idealno tudi zato, ker boste v bližini občutili neiskrenost. Držite se zase ali se družite z ljudmi, s katerimi nimate veliko skupnega. Službene zadeve vam bodo šle od rok. Odgovoriti bo treba na nekaj vprašanj, čeprav so zoprna. Ste ljubljeni. LEV (23. VIL - 22. VIII.) Pripravljali se boste na nekaj, pa ne boste vedeli, za kaj pravzaprav gre. Namesto namiga pride ponudba Občutek svečanosti in pomembnosti bo ugodno vplival na vaše delo V vaših koreninah se dogajajo premiki. Pričakovanja, nove izkušnje, veliko samozavesti in energije To pa je že več kot pol uspeha Mesec se vam bo zdel naporen, saj se bo pokazalo nekaj, kar je povezano s preteklostjo. Držite se terminov’ narediti. Sreča bo izbrala vas ŠK0RPU2! (23. X. - 2J- O- ivica1^ Uspešno boste krmarili med P1"6®, .^,t> vam bodo poiavile. V vas se bodo zg° ki jih ne boste pričakovali in jih1113 jvisiri Pred vami je mesec samostojnos ’ p •’ optimizma in zbranosti. Mah) P-ljubezenske zadeve. To treba paziti na denar, zato do izdatkih. Privoščite s. trenutke daleč -množic Utrne se vam dobra ideja STRELE* (22.XI Nasprotujoče sile bodo bo , razčistili, boste presenečeni gplošU0^ drugače, kot boste pričakovat t ba moramo opozoriti, da vam 1“ L »ud naklonjen. Počutje bo sicer v T t . n S31 M' obremenitve vas ne boao ■ th®^ Mogoče dobro, če se ob prim® posvetite stvarem iz Prete^0S^vne vam nasmiha sreča Vse • ■ ustvarjene za vas. KOZO« ' fj ■■ Dojeti morate, da vas pri delu d® -le drugi, ampak to večkrat si bo prikazala priložnost, dai pf^. vprašanju Ljubezenski navd.^. ^i' U, do spoznanja, da nosite v sebi pester mesec, ko se boste nepi pr’ , v središču pozornosti. Ponie ] i'a^> boste ugotovili, da ste nare1 0 pd- ’^■1 svojo varno prihodnost. 19- Težavam, ki se bodo porajal’ iW11^ boste se vpletali za Vsako ce jjevaie h' obstajale sile, ki vas bodo Sicer miren mesec, čepra' , pripri’ J:r primanjkovalo. Izvirni bos'-svoje osebne izzive. 01 ^^01^d stvenih težav bo najbolj p- okrog 14 Nekaj čustvenih zapletov, K " ,rn po svoje Merilo za srečo je • 1. nagrada »vradnostl 10.000 SIT Regina Varga, Dobrovnik 94. 9223 Dobrovnik - DŠ 52555097 2. nagrada kuharska knjiga Baug žegnjaj: Franc Kaučič, Branoslavci 2Ib, 9240 Ljutomer 3. -7. nagrada VESTNIKOVA MAJICA Vesna Petrovič, Jakčeva 26,1000 Ljubljana Ernest Kerčmar, Zvezna 4, 9000 Murska Sobota Larisa Konkolič, Mačkovci 52b. 9202 Mačkovci Milan Sukič, Topolovci 5, 9261 Cankova Rezka Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja Nagrajencem čestitamo. Potrdila za nagrade bodo prejeli po poiti. Potrudite se in rešitev z osenčenih polj prepišite na dopisnico, ki jo skupaj z vašo davčno številko pošljite na naslov: VESTNIK, p p. 107, 9000 Murska Sobota, s pri pisom PENOVA NAGRADNA KRI ZANKA, do vključno petka, 6 avgusta 2004 Pet reševalcev bomo nagradili, in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, knjigo, čestitko na Radiu Murski val in Vestnikovo majico. DEVICA (23. VIII.-22. IX.) (20.0’ X' P^n Pen je, kratko rečeno, Vestnikov® mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z Imenom in asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penelrantnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi. Dovolj bo energije, da se lahko lotite pospravljanja zadev, ki vas že nekaj časa neusmiljeno čakajo. Nekatere stvari je treba počistiti, nekaterih se znebiti. Sicer obdobje sprememb in zdravega duha pa tudi energičnosti in vztrajnosti. Nekoliko slabši odnosi s tistimi, ki so vam blizu. Zdravje zelo dobro. V drugi polovici meseca posvetite pozornost izdatkom in financam nasploh Vse bo prišlo samo. Mirno boste razmišljali ih °1 1A potegnili pravo potezo, zato in ne obupajte, če vam stvai • 2 " šle od rok. Lepo se boste oni bodo iskali vašo । (ll7 uP1" njp , Dnevni ritem lahko nek dokončnih odločitev pa s ^j/J' ‘ izogibaite Prioriteti v tem1 5^ družina Tja usmerite •1 S nasmehnila nemirnim . ~ — Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega Časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rituper In Irma Benko. Oblikuje ga Endre GonUr. za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnlnel p^n julij 2004 i i It F ? 134 povsod tam, kjer se da kaj »zašušmariti«. iatere a W3 Pr* beltinski folklorni skupini, tujino izoblikovali njegovo osebnost, da je humorja, prepoznaven, vedno s cigareto Mj^. i vrsto let nastopa kot »pozvačin«, in to ne le : ' 1 zadnjem času ga vabijo ne le sorodniki, ^Pr, *na P°roki opravi delo »pozvačina«, 1•“wbej pristaja. Izučen je za trgovski poklic in Tatiji ^^“jal že dvajset služb, a je, kot sam pravi, v 110,1 zadovoljen. ^'^hic k Lipe, rojen 29. avgusta 1955 v j d^^ini ^’rih otrok, kjer sta bila z bratom fni '(je slednji zagledal luč sveta '■Hu,. । mojim sogovornikom. Prav v folklorni ■ht ju. 11377 sPoznaI svojo življenjsko družico Nado, ^Uttsko folkloristko, ki se je folklorni skupini Of8an . 86 *e zagledala v Franca. Njegove delovne ’ j S11--"l’mN। so vidne pri KUD-u v S-1Prodsednik Turističnega društva Lipa. Mi nje bd Pri nogometnem klubu v Lipi, nekoč । P^dsednik. Pri gasilcih je le član in ob Cl'na Pomoč vedno priskoči na pomoč. Ima I ^štvjj,: ' P^aoavljanje in delovanje v nekaj novih | 1 kihanjih. ^f lore pač ne gre beltinske mladine in ’evzhudil pozornost nekdanjih Pri beltinski folklori. Sedem-' ■ folki,^ P°vabih zraven Prvi Hu n ' in njegov velik idol je bil J*., ,r'^ Žakp vt 01 u veliko mladih in lepih J/ je Franc zaljubljal, toda gristi, ljubezen ni trajala Z dvema jo bilo že tako daleč, da ni °in bila bi gostija, vendar jo ■ ^ij Zi|. j1'4<' trejo punco. Nekoč pa se j, a Za-nimati štiri deta mlajša i, " 1977 °dlo5ila se ie in mrzlega 3. tki ^1» ' ''' Pr*šla na plesne vaje si S?°^edovati z Jerebicem. Po-' ' Drugi člani skupine so $ hjjJ^ lepega dekleta ne bo .^leb-j 50 'J priporočili tjhtl st naFlsPešnejši Milan Zrinski, i Ve’J^a prijatelja. Še leto ni . ’ Franc m Nadka poročila Qok a^eva^a življenjsko in folk V Jj’ v ariero Franc se je po poroki J10 hh. J"*0 k Litropovim, kot so do-...........vaščani. Tam je postal saj je bila njegova družica Postala sta starša dveh ' ^anke, ki sta po zgledu । -, .; ‘:.1 plesali pri folklori. Ha mu folkoristi nadeli '■ jžju elitRJ1 l* in klobuk, po čemer je "'J:,,.. ' Preh meja domovine, celo ■ Tokia. Njegove nastope so 'J 1 vseh sosednjih drža i. Nemčiji, Italiji in še fe, ■ evropskih državah. Naj-a v spominu daljna Japon-se . Podoba »pozvačina« ohrani 4 Frudni se je treba, da je °Prava ob kakršnemkoli '"hti in rože pisanih barv Pletene. Pri promociji sta pokojni Boris Žalig , , ■■■,„ Mogoče bo v prihodnje s K "rrn,< nastopom in »gu- 1i,? knr ne samo svobodni V Marveč tudi samostojni ba ima toliko prošenj za /'iji^ ^''‘Uli, festivalih, proslavah, L ln drugje. Tako se radi 1 Prijatelji. Žena pa naj Jerebičev »jeozvačin« obuja nostalgijo na čase od začetkov folklore do danes. Franc Jerebic, s. p., visoko priznani »pozvačin « »Pozvačin stare riti klin večkrat potoži, da je njen mož največji »tepeš« na tem svetu, saj ga skoraj nikoli ni doma. Največji izziv, čast in ponos je doživel, ko je šel leta 1997 k nekdanjemu predsedniku države Milanu Kučanu z vabilom na jubilejni folklorni festival in predsednika tudi pričakal pred festi valskim krajem. K večnemu počitku je pospremil ob grobu vse člane legendarne Kociprove in Baranjeve bande, s katerimi so veliko nastopali, ter druge pokojne folkloriste, na katere ima lepe spomine na skupne zlate čase nastopanja. Zdaj si v prostem času nadene očala za boljši vid in vzame v roke kupe papirjev s »pozvačinskimi« govori ter fotografije od najstarejsih in do teh novejših, na katerih so plesalci beltinske bande. A »Ge je pozvačin, tam je veselo Tako se glasi eden od njegovih izrekov o »pozvacinih«, običajih ter o »gostovanjih«, saj je tam prvo in glavno mesto »pozvacina«. Na nekaterih porokah, kjer lik »pozvacina« izpustijo ali pa je »pozvačin« samo okrašen s papirnatimi trakovi, toda ne ve na pravi -šaljivi način odigrati svoje vloge in s tem razveseliti gostov, ni pravo, prekmursko »gos-tuvanje«. Obstaja tretja možnost, in sicer da je »pozvačin« humoren, a so ljudje preveč zaprti, pogosto preveč med seboj skregani, da bi bilo pravo slavje, kot je bilo nekoč. Vesel je, da se »pozvačin« v našem okolju znova vse bolj uveljavlja, saj po njegovem mnenju ljudje iščejo nekaj več kot samo materialne dobrine in lov za denarjem. Spominja se časov, ko so »zvača« ali »pozvačina« nekateri hoteli celo izkoreniniti, vendar se večstoletna podoba nekateri zatrjujejo, da kar iz poganskih časov, ni vdala. Francu je to v velik ponos, saj sam pravi, da »pozvačin« res ne more biti vsak in da to mora biti - moški, najbolje, da je poročen. »Pozvačinova« žena mora biti posebej ponosna na svojega moža, ki zna osrečiti, osmešiti, ponagajati mladim dekletom, z »ježem« loviti otroke, jim dajati bonbonov in še kaj. Za dobro slavje so potrebni kar trije tedni priprav, ki obenem omogočajo druženje vsega sorodstva, sosedov in prijateljev. Na pristnem prekmurskem »gostovanju« mora biti tudi dobra glasba, to pa je povezano tudi z denarjem. »Malo pejnez malo muzike,« bi dejal Franc Spominja se anekdote, ki se čedalje bolj uveljavlja. Starejši mož si je na gostiji naročil glasbo, vendar zanjo ni hotel odšteti dovolj denarja, pa je muzikante takole prepričal: »Dečki, igrajte, pejnezi so v žepi1« Bojan Zadravec 1=01^a Od danes do nedelje bo v Beltincih 34. mednarodni folklorni festival, kjer boste našega pozvačina zagotovo lahko videli tudi v živo. Že zdaj pa vam namenja delček svojega gostuvanjskega vabila, ki naj velja tudi za festivalske dogodke: Prijte vsi, steri ste od kolena menši pa od podplata vekši - z glasnimigutami, friškimi petami ino trdimi mošnjami! Ton so moje reči, k van poslane. 46 A® julij 2004 Želela je Stefi postala nesmrtna Dovolj ima ljubezenskega preveč trikotnika Najslavnejšo nemško igralko tenisa Steffi Graf so pred kratkim sprejeli v Teniško hišo slavnih v ameriškem Dekle meseca Newportu, ki so jo odprli pred pol stoletja. Poleg nje sta letos to čast doživela še Stefan Edberg in 87-letna Dorothy Cheney, prva Američanka, ki je leta 1938 zmagala na nacionalnem avstralskem prvenstvu (Dorothy ima pravi teniški pedigre - njena mati je bila med drugim zmagovalka Wimbledona leta 1905 in 1907 in tudi oče je bil uspešen tekmovalec). Stara gospa je prišla na slovesnost v spremstvu Johna Mc Enroea. Stefi si je priborila častno mesto v Teniški hiši slavnih kot igralka, ki je bila kar 377 tednov prva na svetovni lestvici. Častni govor ob sprejemu je imel njen mož Andre Agassi, ki je med drugim povedal, da je težko najti besede za nekoga, ki mu je tako močno spremenil življenje, nato je raznežena Steffi zajokala. ... je Dubravka Cetinski iz Zeline pri Zagrebu. Za sebe pravi, da je navadna študentka, ki Pravijo, da je to, kar si je zaželela Sharon' Stone (46), hollywoodski rekord, ko gre za pogajanje glede honorarjev. Ko so igralki - v znanem prizoru v filmu Basic Instinct je pred preiskovalcem prekrižala noge, po,d krilom pa m imela ničesar - ponudili vlogo v filmu Basic Instinct 2, je postavila naslednje pogoje: 87 milijonov evrov, med snemanjem na terenu počitniški voz s kopalnico in kaminom, telesnega stražarja in ves nakit, ki bi ga nosila v filmu. Producenti so si takoj premislili in tako zaenkrat z nadaljevanjem filma ne bo nič. Steffi in Agassi na svečanosti ob sprejemu, ki je bil poln ceremoniala f in govorov^ 7 je že opravila vse izpite in samo še čaka na trenutek, ko bo naredila diplomo in se zaposlila na srednji šoli kot profesorica. Trenutno ji je seveda prva skrb, kako bo zapustila plažo, se oprhala in kako bo nato preživela večer. »Če že na sebi nimam obleke, naj bo vsaj pesek. Okolje, v katerem živim, je precej konzervativno in ima o goloti svoje mnenje,« je povedala fotografu, preden mu je pustila, da jo »klipsne« na plaži, nedaleč od Kaštel Sučurca. Linda Batista, brazilska igralka, ki je prišla iz rodnega Ria de Janeira v Italijo in tam uspela kot TV-zvezda nadaljevanke Čarovnija, je po devetih letih prekinila zvezo s producentom Guidom De Angelisom, ker je ugotovila, da nikdar ne bo zapustil svoje žene in otrok. »Nisem več mogla biti tiho in prenašati moškega licemerstva,« je povedala 32-letna igralka, ko se je odločila, da bo javno prekinila razmerje z enim najmočnejših italijanskih producentov. Njuna ljubezen je bila pravzaprav javna tajna, saj je Guido velikokrat prenočeval na Lindinem domu, v dragem stanovanju v strogem središču Rima. Tudi zdaj že 14-letna hčerka Pais Santos iz njenega prvega zakona z brazilskim poslovnežem, je kar precej navezana nanj in ga ima za svojega očeta. Toda o tem se ni veliko govorilo, ker v Italiji še zdaj velja nepisano pravilo, da se o zvezi poročenega moškega, celo če ima otroke in vsaj na zunaj kolikor toliko urejen zakon, v javnosti ne razpravlja Imeti ljubico je neke vrste statusni simbol moškega, ljubica pa na družbeni lestvici ne kotira ravno visoko. Linda je ponosna na svoje 200 kvadratnih metrov veliko in luksuzno opremljeno stanovanje, ki ga je kupila pred tremi leti: »Vse, kar imam, sem sama prislužila. V tem stanovanju ni nikoli pusto, saj me stalno obiskujejo prijateljice z vsega sveta,« se rada pohvali. Na novinarsko vprašanje, kako je reagiral Guido De Angelis, ko je zvedel, da je njune zveze konec, pa je povedala takole: »Dobesedno je zbesnel Poklical me je in pol ure vpil v telefon, češ kako sem mu mogla narediti kaj takega. Zastonj sem mu govorila, da o najini ljubezni nisem hotela govoriti, dokler je trajala. Javno sem spregovorila zato, da si olajšam dušo, ne pa. da bi se mu maščevala.« »JV , Linda je rojena za poslovno o-1 ni od nikogar odvisna. Svojo letos unovčila tudi tako, daj© P° spot za draguljarsko hišo Dami Negotova glasbena kariera Davida B°' Prekinjena turneja Oboževalci slavnega britanskega glasbenika Davida Bowiea so z velikim razočaranjem prejeli vest, da bo pevec zaradi zdravstvenih razlogov prekinil že začeto evropsko turnejo. Njegov tiskovni predstavnik je povedal, da je kriv ukleščen živec v ramenu, ki mu povzroča neznosne bolečine, tako da ne more imeti preostalih enajst koncertov. Kmalu pa se je zvedelo, da je zadeva veliko resnejša. Davida so morali operirati na srcu. Vse se je zgodilo po koncertu v nemškem mestu Schessel. Ko je prišel z odra v garderobo, ga je začelo dušiti, v roki pa je čutil omrt vičenost Vse je kazalo na infarkt. Odpeljali so ga v bolnišnico v bližnji Hamburg, kjer so zdravniki ugotovili, da sicer ni najhujše, kljub vsemu pa je še vedno nevarno: David ima zamašeno arterijo in ga morajo takoj operirati, da mu bodo lahko vstavili specialni filter. »Resnica je, da sem bil na operaciji, ki je minila brez komplikacij. Razočaran pa sem in tudi jezen, ker sem se zadnjih deset mesecev odlično počutil in sem si dobesedno želel koncertov. Komaj čakam, da bom z njimi nadaljeval, saj se odlično počutim,« je povedal Bowie doma v svoji hiši v New okreva ob svoji soprogi *11i>* hčerkici Zahri Zdravim 1 e1 timistični. rAfih4 |p: Pravijo, da je bila op® zahtevna m bo treba ' zornosti, da se zdravje p|iu Kardiologi pravijo, da P1 j ।1 za grehe iz mladosti, K® I slave. Takrat je veliko P11 ( pi droga (heroin in kokain) Zdravje mu je uničeno in s sprijazniti, pravijo. P*" julij 2004 Severina nekoliko na boljšem Razkriti Berlusconi Veronica in Silvio Berlusconi ob sprejemu ameriškega predsednika Busha junija letos v Rimu ■ "D“ Jerina Vučkovič in vnukinja ustanovitelja ," ,11 tožnih hotelov Hilton Paris Hilton imata v 36 Ui precej isto usodo, vendar je razplet le-te ugodnejši za Severino kot Paris. Tako kot t%JTerina’ >e todi Paris Hilton s svojim dečkom leta 2000 v sobi pariškega hotela na 'lL- Posnela svoje seksualne eksihibicije.Tudinjena J -nietni:->,| sc je znašla na internetu in tudi ona je so ^pooblaščeno distribuirale njeno - - iieio. In v čem je Severina na boljšem? Visoko sodišče v Zagrebu je odločilo, da je zasebni jpi'ski filn Severine in njenega hercegovskega sicer podjetnika Milana Lučiča, avtorsko delo, da ub brez odobritve avtorja oziroma brez *^i^ne CK^i°dnine delo ne sme objaviti. Takšno tožbo \jjn V Angelesu zavrnilo V primeru Pans je film 611 Ri< |t Paris pa je za 30 milijonov dolarjev -h' je objavil njun 45-minutni »pornič« ' Ukleti ne bosta dodatno »kasirali«. Državno Xh' je namreč tudi Severini in njenemu *rni)o tožbo proti petim osebam, ki naj bi bile filma, ki so si ga z veseljem ogledali tudi * 1 deželice tostran Sotle. h । 1Ce tostran Sotle. soproga je razkrila in ga označila za zakonci cilijanka Melissa Panarello Škandal kot že dolgo ne Redko se zgodi, da napiše soproga Šefa vlade knjigo. Še redkeje, da bi v knjigi v času njegovega mandata o njem pisala najslabše. Zdaj se je to zgodilo pri sosedih, v Italiji. Veronica Lano (48) je o svojem možu Silviu Berlusconiu, medijskem magnatu in italijanskem premieru (67), napisala knjigo, polno mržnje ali celo sovraštva. Pravijo, da je njena knjiga z naslovom Tendenza Veronika druga največja katastrofa poletja v Italiji. Prva so bili azuri na svetovnem nogometnem prvenstvu. Lepa mati treh otrok živi brezskrbno v čudoviti vili Par lazzo Macherio nedaleč od Milana. Stene krasijo slike umetnikov, kot sta recimo Tintoretto in Picasso. Vsi deli garderobe nosijo samo dve oznaki: ali Chanel ali Gucci. Kljub vsemu je Veronika po dvajsetih letih skupnega življenja zdaj postala nezadovoljna in agresivna Svojega soproga je razkrila in ga označila za zakonolomca. Da ji eksi knjigo poletja Je mlada, lepa, pridna, takšna, o kakršni sanjajo vsi starši. Vsaj do nedavnega je bilo tako. Potem je izšla njena knjiga z naslovom Z zaprtimi očmi. Takrat pa je v konzervativni katoliški Italiji izbruhnil Scandal, ki je močno razburil duhove po vsem Apeninskem polotoku S svojim prvencem je 18-letna Melissa v lahkotnem, kramljajočem tonu opisala svoje neobrzdane doživljaje - od skupinskega seksa z več moškimi, seksa s transvestiti, z lezbijskimi izkušnjami pa vse do odnosov z učiteljem, ki jo je zapeljal, ko je bilS, še mladoletna Ene vzburila, druge razburila Knjiga se odlično prodaja. Samo v Italiji so doslej prodali več kot 800.000 izvodov. Odkar je izšlo v nemški reviji Bild več odlomkov, je v nekaj tednih pošla celotna izdaja nemškega prevoda. Na vprašanje novinarjev, ali je resnično doživela vse, kar je v knjigi opisanega, je priznala, da je 90 odstotkov vsega dejansko spoznala. Pravi, da je zdaj, ko je vse obelodanila, nič ni sram. Za njo je seks povsem normalna stvar. Starši so vedeli, da piše, za vsebino pa se niso zanimali Seveda je bil potem ob izidu knjige za starše pravi šok. Kakšen odnos do sodobnosti imajo njeni starši, se vidi po tem, da je morala pisati v garaži, ker mati računalnika ni hotela imeti v hiši, češ da je to instrument hudiča. No, zdaj pa so videli pravega hudiča... mož ni ravno pri srcu, je potrdila z izjavo, da ga na njegovi politični poti nikoli ni podpirala ali volila. Če že, se je družina srečala le enkrat na teden, ob nedeljskih kosilih. Silvio je priletel s helikopterjem, ves čas je telefonirat nato pa odbrzel. Če ne drugam, na nogometno tekmo svojega kluba AC Milano. Družina dejansko že dalj časa živi ločeno. Ona s svojimi otroki Barbaro (19), Eleonoro (17) in Luigijem (15), on v nekaj kilometrov oddaljenem dvorcu Arcore. Kljub številnim pikantnostim in razkritim intimnostim iz njunega življenja pa ga vseeno vsi ne obsojajo. Ko se je odločila za vlogo soproge magnata Berlusconijevega kova, menijo, bi Veromca morala vedeti, da k takemu zakonu spadajo tudi razne nevšečnosti, na katere bi morala biti pripravljena in s katerimi bi se morala že vnaprej sprijazniti. Na mednarodni konferenci o aidsu, ki se je začela sredi meseca v Bangkoku, je Nizozemsko zastopala Mabel Wisse Smit. To ne bi bilo nič nenavadnega, če Mabel ne bi bila snaha kraljice Beatrix oziroma soproga njenega srednjega sina, Johana Frisoa. Kraljevič in meščanka Mabel sta se poročila v začetku leta, čeprav je vlada tej zvezi nasprotovala. Mabel je namreč v svoji zgodnji mladosti hodila s kriminalcem. Čeprav je takoj, ko je zvedela, kdo je njen fant, z njim prekmila vse stike, je -madež« iz mladosti (vsaj za tamkajšnjo vlado) ostal. Mladi princ je takrat izjavil, da se rajši odpove prestolu, kot da bi jo izgubil. S tem, ko je Mabel določila za predstavnico države na konferenci, je kraljica nekako naredila črto pod preteklostjo in sprejela snaho. Do včeraj nezaželena na nizozemskem dvoru - Mabel na konferenci v Bangkoku P*" ralci Pena se predstavljajo Odraščal brez staršev Zna biti deklica za vse Službo natakarja ima zelo rad Marjana p^n podali na pot Bilo jima je vroče Do takrat pa se bo Stanko še naprej najraje igral s psičko Kajo, ki je njegova velika ljubljenka Najlepše je, kadar gresta skupaj na sprehod Zelo rad pa zahaja tudi v družbo prijateljev in znancev, da se malo pogovorijo in vržejo karte, če je priložnost. Menda mu malokdo pride do živega. Njego - Je navdušen nogometaš (kot gledalec) __________ - Še bolj navdušen je za kartanje (kot igralec) - Pred srečanjem z abrahamom Še enkrat očka gKte- - Prr delu mu prostovoljno ” oskrbovanec Tonček Sefer' velika prijatelja. Obe sta Slavečanki in obe tudi živita v Slavečih, vendar v dveh različnih občinah -prva v kuzmanski, druga pa v grački. Kako je to mogoče? Ker je Zora Kočar doma v Gornjih, Marjana Sabo pa v Dolnjih Slavečih, in to je velika razlika. Med njima pa sicer ni veliko razlik. Obe sta •zmiiedurtb v Avstrijo; radi Sta v dobri družbi... Fred kratkim sta sklenili, da si bosta prizadevali za združitev obeh Slaveč in se skupaj Shranil je tudi fotografijo, ko ga je obiskala mama V Domu starejših Rakičan je bi _ čez nekaj let pa je napredoval v J®’10 Radi ga imajo tudi vsi drugi, on pa njih. Katica, ki se je postavila poleg njega, pon10^ V osnovni šoli, ki jo je končal v Puconcih, ga je najbolj zanimala zgodovina, da bi se izobraževal v tej smeri, pa ni imel možnosti. Sprejel je torej ponudbo hotela Slon v Ljubljani, kamor je odšel za vajenca, vmes pa je obiskoval 3-letno gostinsko šolo za natakarja. Po končanih obveznostih leta 1975 bi lahko ostal v Ljubljani, a ga je preveč vleklo v domače kraje. Tedaj se je tudi že vrnila iz zapora njegova mama Irena, ki je dobila stanovanje v Murski Soboti. Odločil se je, da bo začasno živel pri njej tudi on. Še prej si je poiskal sezonsko zaposlitev kot natakal’ pri soboški Zvezdi in na kopališču. Čez čas se je tudi osamosvojil. Radi ga imajo, on pa njih_____________ »Leta 1977 pa sem dobil redno zaposlitev v Domu starejših Rakičan, najprej kot strežnik, čez kakšnih deset let pa sem napredoval in prevzel delo samostojnega natakarja. Moje delo ni samo za točilnim pultom, ampak strežem tudi po sobah, če ima kdb takšno željo. Nekateri me pokli- morala na večletno prestajanje kazni. O tem se je takrat veliko govorilo in pisalo. Jaz se seveda tedaj vsega tega nisem zavedal. K sebi me je vzel očetov brat Štefan, skrbnik pa mi je bil stric Ludvik. Oba sta me imela zelo rada Bila sta mi kot očeta. Rad me je imel tudi dedek Ivan, pri katerem sem največkrat spal, pa tudi vsi drugi domači. Odraščal sem torej na kmetiji v Puconcih, kjer nisem čutil pomanjkanja ...« Vleklo ga je domov _________________ čejo že zato, da potem tudi malo postojim pri njih in se kaj pogovorimo. Zdi se mi, da me imajo vsi radi, jaz pa seveda tudi njih. Gre za duhovno prijateljstvo. Jaz živim zanje, oni pa mi marsikaj vračajo. Večkrat, ko sem praznoval rojstni dan ali pa ob božično-novoletnih praznikih, so me že presenetili s šopkom rož ali kakšnim manjšim darilom. Nekateri so imeli tudi izrecno željo, da so mi šli kdaj pa kdaj pomagat pri gradnji hiše v Lipovcih « V njej živi Stanko od leta 2000 z zunajzakonsko partnerico Ireno. Pri njiju je tudi njegov sin Boštjan, ki si je prav tako izbral gostinski poklic. Če bo vse po sreči, pa bo čez nekaj mesecev pri hiši še novorojenček. Njegovi najlepši trenutki natakarja. va velika strast je tudi nogomet. Kd » nic ga je nekaj časa igral, ždal P* F gledalec in navijač. Neka] e® najde tudi za obisk mamine * Flisar na Vaneči in v zadnjem । 'Sl* gosteje domačih njegove izbrank® Murski Soboti. Občasno obišče h’d1' ki živi v Lendavi. Prtpi'uvt|