Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 1. septembra 193 5. Posamezna številka Din !■— Štev. 4. / Leto I. / Uredništvo in uprava Ljubljana, Miklošičeva cesta 2 2 / A -1. Naročnina: celoletno Din 10'—, polletno Din 51—, četrtletno Din 3'—. — Izhaja vsakega 1. v mesecu Če vlada ljudstvo... Ves svet se razvija dandanes v boju med starimi, preživelimi vladavinami in med novimi oblikami. Ponekod zmagujejo ljudske, napredne sile, drugod spet brani gospoda svoje predpravice z najbolj nasilnim načinom vladanja (režimom), Tako imamo danes na svetu najrazličnejše režime: fa-šistovske, absolutistične, demokratične. Marsikje je že delovno ljudstvo pokazalo toliko samozavesti, politične zrelosti in •sposobnosti, da je vzelo svojo usodo v svoje roke in da se ne da več izigravati po meščanskih strankah, ki imajo sicer zelo vabljiva imena za reklamo, v resnici pa gospodari v njih bančni oziroma finančni kapital, ki mu je ljudstvo le toliko mar, kolikor si iz njega kuje denarno in politično moč. Gospoda pravi, da ljudstvo ni zrelo, da bi vladalo. Resnica je pa ta, da se splošne razmere boljšajo tam, kjer je ljudstvo na krmilu, in da se«vedno bolj slabšajo tam, kjer vlada brezvestno gospodarstvo gospode. Za to trditev lahko navedemo polno prepričevalnih dokazov. Ena država, v kateri ima politično moč ljudstvo, je Švedska, Tam je na vladi socialistična stranka, ki se naslanja na kmete in delavce. Ministrski predsednik se piše Hansson. Z njim se je nedavno razgovarjal češki novinar. Iz tega pogovora bomo navedli najvažnejše stvari, ki bodo vsakemu pokazale globoko razliko med reševanjem gospodarske in politične krize tam, kjer jo rešuje delovno ljudstvo in tam, kjer vlada gospoda. Berite pazno ta pogovor, ker vsak stavek veliko pove! Novinar je vprašal ministrskega predsednika Hanssona: »Čemu pripisujete čudovito gospodarsko povzdigo Švedske?« Hansson mu je odgovoril: » Ko smoi bili 1932. leta še v opoziciji, smo naperili glavni napad na takozvano »varčevalno politiko« meščanskih strank in njihove vlade. Mi smo videli v krizi ne krizo pomanjkanja, temveč preobilice vsega blaga, ki si ga ljudje niso mogli kupiti, ker niso imeli sredstev za to. Zato nismo mogli biti mnenja, naj se kriza pobija z omejevanjem ljudskih potrebščin, temveč nasprotno z dvigom potreb. Zato smo za volitve 1932. 1. dali parolo : Dvigniti kupno moč! Zasebna delavnost je odpovedala v krizi. Zato smo se postavili na stališče, da morajo poseči vmes država in občine, da se omogoči občuten dvig kupne moči. Ko smo prevzeli vlado, se je izkazalo to naše načelo kot odločilno. Ko smo bili še v opoziciji, se še sami nismo zavedali, kako odločilno in pravilno je to naše načelo. Značilno je, da smo zahtevali 30 milijonov švedskih kron za dvig trga, ko smo bili v opoziciji, in da smo dali v ta namen dvesto milijonov, (okrog 2 milijardi 560.000 Din), ko smo vladali. (Švedska šteje 6 milijonov prebivalcev, med temi 352.000 samostojnih kmetov). Kriza se je izražala pri nas v glavnem v dveh znamenjih: v vedno naraščajoči brezposelnosti in v katastrofalnem padanju cen poljedelskih pridelkov. Naša politika si je torej začrtala dve glavni nalogi: prvič ljudstvo spraviti do dela in kruha, drugič pa urediti poljedelske cene in pomagati kmetu, da bo njegovo delo postalo spet rentabilno. In s popolnim uspehom smo izvršili obe nalogi. Delavstvo, ki se je spet zaposlilo, je postalo zopet polnovreden konsument (kupec) poljedelskih pridelkov, in zopet rentabilno poljedelstvo je postalo dober kupec industrijskega blaga. Dvig kupne moči je torej pomenil obenem konec krize. Nadalje smo si pomagali z izvozom. Naš izvoz je pospeševala deloma visoka kvaliteta švedskega blaga, v glavnem pa naša valutna politika. Mi smo opustili zlati standard. In danes je pri nas 100.000 ljudi več zaposlenih, kakor jih je bilo 1929, leta, to je v letu zadnjega gospodarskega procvita,« češki novinar: »Vaš cilj je nov družabni in; (gospodarski ired, v katerem ne bo več kapitalističnega izkoriščanja. Katera pot viodi k njemu?? Hansson: »Cesto sem imel priliko, da obravnavam to vprašanje posebno z ameriškimi socialisti. Poglejte: mi na Švedskem smo premagali ne eno, temveč dve krizi: gospodarsko in politično. Ko je pred leti kriza naraščala, se je tudi v naših srednjih slojih pojavila struja proti ljudskim svoboščinam, proti parlamentarizmu in demokraciji in mnogi so sanjali o fašizmu. Mi pa smo dokazali s svojim delom, da je demokratična ljudska vlada sposobna vladati in gospodariti. To pomeni, da smo rešili politično svobodo, da smo rešili demokracijo in s tem tudi podlago za svoboden razvoj ljudskega socialističnega gibanja. Kar pa se tiče novega družabnega reda, sem preveč marksist, da ne bi vedel, da se novega reda ne da »delati«, temveč da mora biti nov gospodarski in družabni red plod razvoja. Jaz ne dam mnogo na razne načrte, narejene za pisalno mizo, temveč dam mnogo več na organičen, živ razvoj gospodarstva. Vprašanje nove družabne oblike je tesno združeno z vprašanjem, koliko je širokim ljudskim množicam postalo jasno, da je potrebno in koristno, da družba posega v gospodarstvo. To je torej vprašanje izkušnje, ki jih ima ljudstvo z gospodarstvom. Naše ljudstvo je doživelo veliko izkušnjo s kapitalističnim gospodarstvom, ko so se razkrile velike goljufije Kreugerjevega vžigaličnega tru-sta. (Vsi se bodo še spominjali Kreugerja. ki je izkazoval mili-jardna premoženja, v resnici je pa bilo vse spretna goljufija.) Zato zahteva naše ljudstvo družabno kontrolo nad tem gospodarstvom. Ta kontrola ni vedno mogoča, toda treba jo je izvesti, če se le da. Naš cilj je nov gospodarski red, toda mi moramo uporabiti v ljudski blagor vse načine, ki nam jih vsiljuje razvoj razmer. Češki novinar: Nastane vprašanje, koliko .časa bo meščalnskia gospocfa trpela izvajanje vaše vojaškem sodelovanju Rusije in češke. V Albaniji je izbruhnila vstaja proti vladajočemu režimu. Vstajo so zadušili in mnogo upornikov postrelili. V Grčiji še vedno vre. Ves boj se vrti okrog vprašanja, ali naj Grčija ostane republika, ali naj se spremeni spet v monarhijo. V Švici pripravljajo plebiscit o iz-preimembii ustave. Sedanjo demokratično ustavo hoče spremeniti nazadnjaška gospoda. V južno-ameriški republiki Ekvador so imeli spet pristno juižno-ameriško pobuino. Vojni minister je s soglasjem predsednika republike oklical vojaško diktaturo, razpustil parlament ter hotel izaipreti vse opozicijske poslance in senatorje. iNastale so zmede in javnost se je obrnila proti diktaturi, ker je protiustavna. Ustašem se je pridružil velik del vojaštva in odrekel pokornost vojnemu ministru. Končno je nastal splošni upor v glavnem, mestu. Uporna vojska je konično aretirala predsednika republike in njegovo vlado, kar dokazuje, da v revolucijah ne zmagajo vedno režimi. Korupcije brez meje. Zagrebške »iRadraičke Noivine« poročajo o dosedanjih dognanjih osješkega procesa proti »Našički«: »Bivši minister dr. NAkola Nikič je dobil nagrado Din 2,400.000 za intervencije; Obrad Simič, beograjski advokat, je dobil z upokojenim častnikom Nenadovičem Din 1,500.000 honorarja za ^posredjovanje po ministrstvih. Bivši minister Janjič je dobil Din 100.000, bivši narodni poslanec Jevremovič je dobil Din 295.000, bivši minister Andrič in advokat Tre-binjac sta dobila oikrog 700.000 Din. Advokat Radovan Nikolajevič je dobil ,100.000 Din. Poleg tega so razni uradniki dohili podkupnine za »lifra-nje« slabih pragov za železnice. Ta mesec se pričakujejo obsodbe v tem največjem koirupcijskem procesu. Po 10 letih ječe oproščeni. V Mariboru se ije vršil nov sodni proces proti bratoma Markuzzi Ivanu in Jožefu in Mihi Zeimljiču; zadnja dva ista bila 1926. leta obsojena na dosmrtno ječo, Ivan Markuzzi pa na smrt na vešalih. Pozneje so bili vsi pomiloščeni na dosmrtno1 ječo. Dokazovali so neprestano svojo nedolžnost in končno se je njihovemu zagovorniku posrečilo, da se je proces obnovil. Zdaj so fcili oproščeni in izpuščeni na svobodo. Toda, kako bodo uživali to prostost, ko so pa medtem prišli ob svoje kmetije in zdravje? KMEČKI VESTNIH Potrebe in zahteve kmečkega naroda Dolenjski kmet iz novomeške okolice nam piše: Vse mogoče stranke in gospodje so nam vsa leta govorili, da je naš narod kmečki narod, da je naša država kmečka država, da je steber vsega kmet in da zato velja prva skrb kmetu. Kar srečni smo bili, ko so nas tako slavili, ker smo bili prepričani, da res tako mislijo in da nam bodo zato tudi pomagali. Čakali in čakali smo boljših časov, čakali prav s svetopisemsko potrpežljivostjo. Toda kljub vsemu čakanju ni bilo tistih časov, temveč je bilo nasprotno vedno slabše. Pod režimom JNS smo doživljali, kako so našim pridelkom vsako leto padale cene, dočim so davki naraščali, cene industrijskemu blagu so pa kljub znižanim delavskim plačam ostale iste, ali pa so še poskočile kakor n. pr. pri cementu. Kako naj si potem kmet uredi vzorno kmetijo, kakor nam včasih predavajo? Kako naj si zgradi moderno gnojišče z gnoj-nično jamo, ko pa mu celoletni pridelek pri živini ne zadošča navadno niti za davke? Kaj pomaga kmetu kmetijska šola, kaj mu pomaga opevanje modernega poljedelskega obratovanja, če pa kapitalistična gospoda tako izrablja narod in mu ne privošči nobene prave zakonodaje? Danes, ko se obetajo neke spremembe, pričakujemo, da se bo slišal naš glas. Kajti, ako velja pravilo, kdor ne napreduje, ta nazaduje«, potem bomo koncem koncev propadali. Kdo bo pa takrat rešil vprašanje našega naroda, če ga do zdaj niso znali? Pa poti je dovolj, vsak pametni človek ve za nje, kaj bi jih še tu našteval. Samo iti niso marali po nobeni pravi poti. Mi smo večina in cvet naroda, pa zakaj se pusti, da se nam delajo krivice? Kako drugače bi bilo, če bi se tisti milijoni, ki so šli za razne JNS-arje in korupcijo, uporabili za kmetijstvo! Vsi tisti, ki so slepi, nepošteni in nesposobni, naj gredo, pa naj resnični zastopniki naroda gospodarijo s sveto našo zemljo. Če bodo še vladali kiklomati (kakor imenujem jaz vse nesposobne diplomate), bo kmet kmalu ostal brez živine v hlevu. Ako se ne izpremeni stanje, ka- li kor so ga napravili v preteklih letih, kako bomo še mogli gnojiti in obdelovati zemljo in preskrbovati z živežem 13 milijonov jludi? Naša kmečka zahteva je ta, naj se uredi vse življenje tako, da bomo imeli vsi pred Bogom in posvetno postavo vsi res enake pravice. Takrat bomo šele državljani taki, kakor moramo biti in nikomur se ne bo treba bati za državo, ako bo 80% ljudi zadovoljnih. Za časa volitev ni treba nič več uganjati take reklame, kakor smo jo parkrat doživeli. Ako je nekdo vodil pošteno politiko za narod, bo ljudstvo brez vsakega nasilja vedelo ceniti dobra dela in se bo z veseljem posvetilo svojemu delu. Do zdaj smo vedno zaupali kar v naprej, lovili smo v kalni vodi, v bodoče pa hočemo samo v čisti vodi. Kdor hoče biti vreden našega zaupanja, naj si ga zasluži s pravičnimi zakoni in s poštenim delom. Vemo, da morajo biti davki, ali biti morajo pravično razdeljeni in pravično se morajo tudi uporabljati. Kmet in njegova zemlja se mora zaščititi, kakor je napravila tozadevni načrt »Zveza absolventov kmetijskih šol«. Kajti, ako bo kmetija zaščitena pred oderuhi in izkoriščevalci, bo obenem zaščitena vsa naša narodna celota. Kmet s posestvom izpod 12 ha naj bi bil prost vseh dajatev. Ko bo kmet siguren pred kapitalistično špekulacijo, bo posvetil vse svoje znanje in vso svojo moč zemlji. Takrat bo imel veselje do dela, ko bo vedel, da ga ne bo nihče preganjal z njegove zemlje, ko ne bo več v strahu, da mu bo jutri nekdo drugi požel tisto, kar je sam danes vse-jal. Gospoda naj ne zastopa več kmetov! Sami se hočemo zastopati, sami najbolje vemo, kakšna zaščita je potrebna kmetu, njegovim pridelkom, njegovemu lesu. Ako znamo iz puste zemlje pridelati toliko, da preživljamo sebe in še druge, ki nič ne delajo, bomo znali tudi svoje potrebe povedati na odgovornem mestu, čeprav naši škodljivci trde, da tega nismo zmožni. Kdor ne pozna trpljenja kmetov, tudi ne zna ceniti njegovega dela, ki ni drugega kakor en sam večen neplačan 24 urni delavnik. Razveljaviti se morajo vse take kupčije, ki so na brezvesten način uničile kmečke družine. Kajti tisti kupčevalci so prišli do denarja na nepošten način, dočim je kmet kljub delu v potu svojega obraza prišel ob svoje. Vsi tisti, ki hočejo narod voditi, morajo poznati položaj naroda, morajo vedeti za njegovo trpljenje in potrebe. Kakor mora strojnik poznati svoj stroj, tako mora politični voditelj poznati svoj narod, če mu hoče res pomagati. Zakaj so tako klavrno odigrali JNS-režimovci? Ker so bili udarjeni s slepoto, ker so se samo igrali z narodom, niso ga pa poznali. To je treba vedeti, da bo znal narod zavrniti tudi preoblečene JNS-ovce. Kajti ljudje, ki so igrali na velik boben pri JNS, to so koristolovci, sebičneži, hinavci, ki so pripravljeni vsak čas menjati svoj kožuh, da bi spet goljufali in ustrahovali ljudi. Zato se čuvajte takih! RAZNE Kmetje tudi štrajkajo. V zadnjem času sonio- imeli mnogo delavskih stavk: kovinarjev, tekstilcev, tipografov i. dr. Ni jim, preostalo -drugega, kakor da s stavko -za vara jejo isvoje življenje pred preveliko požrešnostjo bančnega in industrijskega kapitala. Začele so se pa tudi kmetske stavke. Tako so kmetje iz sarajevske okolice nehali dovalžati v mesto (pese,k za stavbišča, ker so hoteli gospodje kapitalisti znižati cene pesku od1 60 na 28 Din pri kubiku. Proslava naše najstarejše poljedelske šole. 28. do 30. septembra bo pro-sliavial 75-letnega jubileja poljedelske šole v -Križevcih. To je najstarejša poljedelska šola v Jugoslaviji na Balkanu-. Vas, v kateri je bila izvršena prva tatvina po vojni. O-d voj-ne dalje do 7. avigusta ni bilo nobene tatvine v vasi Knjaževcu v Srbiji. Ta dan so neki zločinci vlomili v poljedelsko -zadrugo in odnesli denarja in iblaga za 7000 Din. Tožilec ni mogel priti na sodno obravnavo, ker se je obesil. V Paničev-u pri Beogradu se je v preteklem mesecu vršil proces -proti upravi »Panče-vačke kreditne banke«. Upravniki in Mi kmetje zahtevamo, da zveza delovnega ljudstva z vso energijo sodeluje pri sklepanju novih zakonov, d-a se spremeni vsa zakonodaja v prid ljudstva in da se do skrajnosti izvede gospodarska reforma in da se za kmete uveljavi načelo: zemlja naj pripada tistemu, ki jo obdeluje, Zato je treba izvesti agrarno reformo do kraja. Uvesti se mora svoboda tiska, zakaj oni, ki so v teh letih nepošteno delali in so se bali, da bi njih delo prišlo v javnost, so odpravili svobodo tiska in govora. Ako je nekdo pošten, se ne boji da bi njegovo delo prišlo v javnost. Vse krivice se morajo popraviti! Kdor je odiral kmeta, je odiral tudi državo! Zato je tako prišlo. Da bo pa spet boljše, naj se čuje v javnosti ljudski glas in naj se vodi ljudska politika. Dolenjski kmet. NOVICE nadzorniki banke so bili obtoženi, -da so z namenom, da ne plačajo dolgov, napačno vodili knjigovodstvo in povzročili lažno bankrotstvo. Čista izguba pri banki znaša 7,295.511 Din. Pri tem so prišli ob svoje vloge vsi vlagatelji, ki so obrtniki, km-etje in -mali trgiov-ci. Ko je predsednik sodišča klical toižitelje, se ni odzval Vaša Sr-danovič, pri čemer je nekdo iz občinstva pojasnil: »Ta se je obesil radi bede« — izg-ubil je vse svoje prihranke, ki jih je nalagal v tej -banki. Vremenski modrijan v septembru. Kakšno vreme na malo- mašo nastane, rado potem še dva meseca ostane. Kakršno vreme ip Kimavcu imliaji, takšno vso jesen je najraji. Kdor po anali maši kosi, ta za pečjo suiši. Če je sv. -Matevž (21.) vedrem, prijetna bo jesen. Mavricija dan (22.) če sonce sije, pozimi huda sapa brije. O sv. Mihaelu (29.) če grmi, viharjev veliko pozimi buči. če pred Mihaelom jasna je noč, bo tudi zime velika moč. Kaikršen -kimavec, takšen bo sušeč, GOSPODARSTVO IN ODRT Nekaj o Okrožnih odborih V Dravski banovini so se leta 1932. ustanovili nekakšni Okrožni odbori po razpustitvi bivših Zvez obrtnih zadrug, kjer so bila razna združenja prostovoljno včlanjena. Boj se je pričel že leta 1931. Po zakonu so si obrtniki pridobili pravico, da se izrečejo za samostojno zbornico. Že leta 1928. se je večina obrtništva izrekla za samostojne zbornice. Kakor pa je meni znano, so se tudi gostilničarji začeli boriti za samostojno zbornico in zato so dosegli pri Zbornici za TOI samostojen odsek iz 10 članov in nato so bili gostilničarji zadovoljni. Torej dosegli so nekaj, čeravno ne tistega kar so zahtevali ali vseeno z zadovoljstvom. Kaj pa ti, obrtnik? Tudi ti imaš 16 zastopnikov v Zbornici za TOI ali ne od ene stroke obrtništva, temveč mešano. Ako bi hotela zbornica ustreči obrtništvu, kakor gostilničarjem, da bi imela vsaka stroka po 10 zastopnikov v zbornici, tedaj bi se moralo poklicati 160 odbornikov. Gostilničarji še daleč ne presegajo ostalega obrtništva, ki na žalost nima tolikega zastopstva, ki bi mu pripadal. Gostilničarji so torej dosegli, da imajo 10 svojih članov zastopanih v Zbornici za TOI toliko, da so bili potolaženi radi samostojne zbornice. Nam obrtnikom pa so mesto samostojne zbornice nekateri gg, obrtniški voditelji okoli Zbornice za TOI, ki se štejejo rešitelji po milosti božji, imenovali Okrožne odbore in to brez volitev v to neprecenljivo institucijo, seveda zopet najbolj zmožne ljudi. Tudi jaz sem bil imenovan med njimi in sem bil vprašan, če sprejmem to funkcijo. Seveda obrtnik, ki se borim za svoje sotrpine, sem bil mnenja, da se bo dalo kaj doseči, saj je bil takratni program, da se bo obrtništvo borilo samo proti šušmarstvu in nelojalni konkurenci. Leta 1932. smo nesli takratnemu županu g. dr. Dinko Pucu spomenico radi pobijanja šuš-marstva. Kakor mi je znano, je g. župan odstopil spomenico občinskemu svetniku, boritelju za obrtniške interese g. Rebeku in minulo je približno 3 leta, in do danes ni rešitve. Povrnimo se k Okrožnim odborom. Gospodje, ki so ustanovili Okrožni odbor, so takrat rekli, da so to samostojne zbornice za tiste, ki so se zanj borili. Izjavili so celo, da bi Obrtniška zbornica stala mnogo denarja, da obrtniki tega ne bodo zmogli itd. Ali gospodje okrog Zbornice za TOI in oni gospodje, ki so pripomogli brez vprašanja obrtništva in brez volitev, kakor zakon veleva, so napravili, da obstoji Okrožni odbor. Ali morda nič ne stane? Prvi proračun je bil sestavljen v višini čez Din 100.000.— letno in to samo za začetek, pozneje bi bil proračun podvojen ali celo potrojen, ker bi se potrebovalo vedno več uradništva. Toda obrtništvu bi to škodovalo, ker bi moralo za to še posebej plačevati. Ali se to strinja z vašo trditvijo, da bi samostojne obrtniške zbornice več stale? Združenja dobe razne okrožnice od Okrožnega odbora za plačilo letnih prispevkov v to institucijo. Pri več združenjih so se vršile tudi eksekucije, nekaterim so se pobrale celo hranilne knjižice. Ali je to pošteno? Po zakonu ni, ker to ni prisilna organizacija, To je nekakšna prostovoljna organizacija, ki se ustanovi po potrebi, toda ne na teritoriju kjer se nahaja Zbornica, Zbornici prispevamo 10% davščine. Upam, da je to dovolj, zato nam ni treba vsiljevati take institucije, ki nima za obrtnike nobenega pomena. So združenja, ki so si s težavo pri varčevanju svojih članov nekaj prihranila, da bi priskočila svojemu bližnjemu v najhujši potrebi na pomoč, in sedaj pa ti zahtevajo, da plačaš tisto, kar ni potrebno. Bo le treba, da se bomo obrtniki odločneje, potegnili za svojo osamosvojitev. želi. Čital sem, koliko so prispevale razne oblasti k obrtniški razstavi Društva Jugoslovanskih obrtnikov. Nisem pa še čital, da bi Zbornica za TOI prispevala kaj za ono grupo, ki se bori za ločene zbornice, češ, vi niste naši, ni kritja in tako je enostavno podpora odpovedana, Čital sem tudi, da se vrši v Kamniku obrtniška razstava pod pokroviteljstvom predsednika Zbornice za TOI g. I, Jelačina. Ta gospoda je za skupne zbornice, seveda potem se že nekaj da. Ce smo pa do danes še vsi Ainerikanski dolar Din 43.20—43.50. Avstrijski šiling Din 8.50. Italijanska lira Din 3.56. Nemška marka Din 17.55—17.65, Švicarski frank Din 14,25. Francoski frank Din 2.88. Češka krona Din 1.81. Cene žitu in moki na borzah Novosadska borza: Cene franko nakladalna postaja, odnosno ladja za 100 kg: Pšenica: sremska in slavonska, 115; banatska 122; baška 123; gornjebaška in gornjebanatska 125; ladja Tisa 131; v skupni zbornici, mislim, da smo si vsi enaki, kajti vsi plačujemo prispevke bodisi ta ali oni. Žalostno je, da je tako in ni čuda, da raste odpor med obrtništvom. Dalje sem čital pred nekaj dnevi, da bi se osnovala Obrtniška mala antanta. Zopet nekaj, kar diši samo nekaterim. Obrtnik ne potrebuje drugega kakor dela, in zadovoljen bo. Pokazal je zadosti na raznih razstavah DJO, da je zmožen in vreden vsestranske podpore. P. ■HHHHHnHI ladja Begej 129; baška, banatska in baranjska, ladja Dunav 128; sremska 121.50. Rž: baška 110—112.50. Ječmen: baški in sremski novi 120—122.50. Oves: sremski in slavonski 104— 106. Koruza: baška in sremska 92—93; banatska 89—90. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190—210, >-2« 170—190, »5« 150—170, »6« 130—150, »7« 110—120, »8« 97.50—102.50. Otrobi: baški, sremski in banatski 87,50—90. Obrtniška razstava Zadnji čas so se začeli obrt- kov, ki se štejejo, da so samo niki zavedati svojega težkega oni poklicani, reševati obrtniške položaja napram industriji ali interese, češ, da so drugi manj žalibog, da je tudi tukaj razcep-5vredni. Razstave se vršijo na Ijenost radi nekaterih obrtni-fvseh koncih, v mestih in na de- Obrt propada, industrija napreduje. Po zadnjih uradnih podatkih je bilo pri nas v drugem letošnjem četrtletju prijavljenih samo 197 obrtnih obratov (lani v istem, času 238), odjavljenih pa je bilo 319, tako idia je Število obrtnih delavnic napredovalo za 122, Najhuje je prizadeta čevljarska in krojaška obrt. Najbolje se drže mesarije in žage. V zadnjih letih so obrtne delavnice nazadovale tako-le: v 1. 1932. za 10, 1. 1933. za 1306, 1. 1934. za 1369 in v letošnjem prvem polletju iza 560, to je v dobrih treh letih iza 3.245, Obupen položaj obrtništva postane tem očitnejši, če pomislimo, s kakimi žrtvami vzdržujejo svoje delavnice tisti obrtniki, ki niso odjavili svoje obrti. Obrtniki mračno gledajo v prihodnost. — Kdaj bo konec tema propadanju? Dokler ne ho delovno ljudstvo napravilo konca samopašnosti kapitalističnega gospodarstva. Saj se kapitalisti očitno okoriščajo s krizo in bedo1 vseh delovnih stanov. Da niti ne govorimo o Nta-šički in Trboveljski družbi! Medtem ko je bilo odjavljeno toliko obrtniških obratov, j.e bilo v Sloveniji na novo prijavljenih 8 industrijskih obratov. Trgovina nazaduje. Po podatkih trgovske zbornice je nazadovalo' v Slo- veniji število trgovin v 1. 1932. za 443, 1933. 1 .za 1350, 1934. I, za 1373 in letos za 516, skupaj za 3862 ali 30%, Tako nazaduje tudi trgovina, če kmečki pridelki nimajo prave cene, če delavec strada in obrtnik propada. Zastopnik Narodne banke je obiskal glavna mesta in se sestal z denarnimi zavodi. Bomo videli, v koliko se bo spremenila njena (gospodarska politika. Bankam ne gre slabo. Izšle so številke o prometu beograjskih bank v pretečenem letu. 64 denarnih zavodov je imelo lani okrog 7 tisoč milijonov Din prometa, v 1. 1933. samo 6 tisoč 440 milijonov in 1932. 1. 6 tisoč 860 milijonov. Banke torej napredujejo. Zaslužki še vedno padajo. Po zadnjih podatkih osrednjega urada za zavarovanje (delavcev so se delavske plače napram lanskemu letu spet znižale povprečno za 70 para na dan. Industrijsko blago se pa ni pocenilo. Državni dohodki manjši. Po objavi finančnega ministrstva v uradnem listu so se državni dohodki izmanjšali. Koncem junija je imela državna blagajna napram istemu mesecu lanskega leta 112 milijonov deficita. Neizplačane obveznosti so znašale 520 milijonov. Vrednost denarja DELAVSKI VESTNIH Strašen položaj v rudarskih revirjih Z manjšanjem dobave premoga za železnice, kakor se predvideva, bodo prizadeti' iriudniki v Sloveniji tako občutno, da ne bodo tega čutili samo rudarji, temveč ivsi okraji v rudniških revirjih. V rudnikih v Sloveniji se je zadnjih šest let zmanjšalo število rudarjev za 4000, torej skoraj za polovico. Da se je to poznalo vsepovsod, posebno pa pri kmetih, je jasno. Ker če preneha 4000 ljudi kupovati svoje življenjske potrebščine, mora to čutiti vse okrožje. Okrog 2500 rudarjev je izgubilo delo radi racionalizacije obratov TPD in zmanjšanih dobav za železnice. To šteivilo bi bilo za 1300 delavcev manjše, če bi se zmanjšavanje dobav premaga žieleanicam' vršilo proporcio-nelno v vseh rudnikih države. Poleg tega je prišlo v naše kraje zadnja leta več stotin izseljencev. Nikogar pa ni, ki bi se brigal za nezaposlene in upokojene rudarje razen rudarjev samih in ustanov, katerih dohodki so odvisni od rudarjev samih, Zaposleni rudarji delajo v poletnih mesecih isamo po 12 do 14 dni v mesecu. 60% vseh rudarjev zasluži ko- maj povprečno mesečno 400 dinarjev, dočiim znašajo direktorske plače do 80.000 Din. Da bi se v rudarskih revirjih še dalo na kak način kaj zaslužiti, je nemogoče. Da bi se lahko kje brezposelni rudarji zaposlili, ni verjetnosti, ker dandanes noben rudnik ne išče rudarjev. V vseh rudnikih se dela zelo malo. V mnogih rudnikih na jugu se še te nizke mezde ne izplačujejo. Radi tega je potrebno: 1. Da se zmanjšanje dobav za železnice porazdeli primerno na vse rudnike v državi in da se regulira po tem principu sklep o državnih nabavah za leto 1935-36. 2. Da se uvede v rudarskih revirjih, kakor tudi v krajih s popolnim industrijskim značajem zavarovanje za slučaj brezposelnosti. 3. Da se podpre izseljevanje prebivalstva iz naših revirjev tako, da se sprejemajo v službo v državne obrate, arzenale in slične v večjem številu otroci iz rudarskih revirjev. Te zahteve so stavili vladi vsi rudarski predstavniki. Boj rudarjev vodijo njihove združene strokovne organizacije. Hrastniški rudarji Dne 10. avgusta je sklicala tok. podružnica Z. D. J. članski sestanek, ki je bil izredne važnosti z ozirom na novopristopivše članstvo strok, organizacije. Čitala so se namreč pravila in pravilnik, da je tako zvedelo članstvo za dolžnosti in tpravice do svoj« strokovne organizacije. Obrazložilo se je nadalje, ikako se ta prispevek deli in v katere svrhe se ga sme uporabljati. Nadalje se je pa razpravljalo o raznih, za rudarje aktuelnih zadevah. Referiral je s. Arh iz Zagorja, ki nam je v jedrnatem govoru poročal, prvo glede zmanjšanja naročil premoga od strani drž. žel. za T. P. D. in tozad. protiukrepe od strani delavstva. Čuli smo nadalje tudi o neslavni Marušičevi »uredbi o sanaciji Brat. skladnice«. Znano je, da je to zavarovanje vsled' takih in enakih uredb že na robu propada, ter grozi sedanjim upokojencem in zavarovancem, da jim bo namesto pokojnine na starost, potisnjena beraška palica v roke. Treba bo torej skrajnih naporov vseh sil, da se to ne zgodi. Vse to so pa problemi, ki jih posameznik ne zmore — pa naj še toliko kriči — ampak mi vsi — organizacija! Pri nas v Hrastniku se strok, organizacija rudarjev dolgo časa ni mogla prav razviti. Občutno so prizadevale nje članstvo vse zadnje redukcije, ne da bi istočasno prihajal nov naraščaj. Ima sicer kader ne omahljivih borcev, ki ne omahnejo, zavedajoči se svojih pravic, do katerih je pot le z borbo. Motila je mogoče tu pa tam tudi »ta poceni organizacija«. Kako bridko so se ti zmotili dokazuje dejstvo, da jo prav tako zapuščajo, kot so se vanjo zaleteli. Toda oi tem le mimogrede. Mi pa, tka k sreči nismo »ta poceni organizacija«, pa napredujemo. Nje člani počasi, a stalno prihajajo. Ni to naval, ampak kapljanje, iki je vsikdar boljše kot naliv! Spoznanje prihaja le počasi! Zato, kdor še ni član, naj to stori čimprej, ter tako zgosti vrste razredno zavednega proletarijata! Še maio iz našega raja Rogaške Slatine Mizerno je naše stanje, uboge raje, zaposlene pri tukajšnjem zdravilišču, Akoravno je letos obisk rekorden, se za nas ni nič izpremenilo. Vsaka menjava režima se pri nas takoj pozna. Razni Poif-ovci, ki so nekaj časa hodili s povešanimi glavami. Mi delavci krivice nismo pozabili, ki so jih ti barvo izpreminjajoči ljudje uganjali nad nami v času volitev v Delavsko zbornico, občino in državo, kaj so vse obljubovali, pretili z izgubo službe itd. Delavci ekonomije so plačani od 1.25 do 2.75 na uro in to družinski očetje; ako napraiviš po 50 delovnih iur na teden, ti jih seveda plačfejo samo 40 itd »Ako nisi zadovoljen, ostani drugi teden doma, namesto tebe dobim ženske, ki delajo za kovača«; drugo leto bodo vzeli v delo samo kmete, ki bodo namesto denarja dobili pecike in mlado sadje, samo ne vem, ako bodo1 kmetje s tem zadovoljni. Kmet potrebuje v prvi vrati denarja. Več nas je zaposlenih pri sekanju dreves, žaganju na stroj, pa nismo bolniško zavarovani, isto je z vrtnarskimi delavci in po drugih oddelkih, pri maserjih vidiš ljudi kot medvede, pa imajo reci in beri Din 300.— na imesec. Ali ni potem čudno, da preže samo na napitnino? Prav isto je pri sobaricah; za vsako malenkost odpust in še vse drugo pride, vidi se da je na stanovanjskem uradu sedel človek baron, ki ni nič razumel in mu dobrolbit podjetja ni bil nič pri srcu; sedaj se je zboljšalo, ko je stvar vzel v roke domačin. O nosečih pa sploh ni, da bi pisali. Močna enotna strokovna organizacija bi vas rešila vseh krivic, ki s-e vam gode. Isto je tudi s kmetskim živijem: kar proda, proda v svojo izgubo, mleko in jajca, to je kar lahko še proda, mleko liter Din 1—, kavarnar proda skodelo za Din 2.—, iz litra bo pa pet skodel, torej se vidi kdo še danes služi. — Živino morajo prodati pod ceno. Po vseh dogodkih uvidevamo, da naša pot vodi edino potom zveze delovnega ljudstva, ki se ji bomo morali pridružiti, da rešimo sebe in svojih trpinov propasti. Edino zveza delovnega ljudstva je prava idelavsko-kmet-ska fronta, ki se odkrito bori proti vsem krivicam. Iz pogovorov raznih delavcev zaposlenih v steklarni, ki je 7. do 8. t. m. obrat ustavila — pomanjkanje naročil — vidimo, da tudi oni ne žive tako1 sijajno življenje, kakor jim kdo izavida. — Odkod nenadna izprememiba pri steklarni? Drugi obratovodja? Odpusti delavcev? Razne noivotorije? Popolna opustitev steklarne 1. 1. 1936? Delavci odgovarjajo počasi: »Prijatelj, vse Ti bomo razložili,« Zakaj novi obratoivodja? Zato, ker je ibil Iptre j š n j i d oim a čin » pr e dr » -prestavili so ga v Paračin. Nastavili so novega priganjača inozemca s plačo Din 2600 in še vse stroške za pohištvo in selitev iz neke Tirolske tovarne, katera je morala propasti. — Zakaj so bili nekateri odpuščeni? Radi prevelikih stroškov, ki baje daleč presegajo dohodke. Dva moška, katera ista se vedno držala pregovora »Bogu dan, nam pa šiht« in par deklet, treba bi da g. šef samo malo pogledajo', kako se še skriva. Dve uri v tovarni, potem pa brž na dom za deklo, plačaj pa tovarna, akoravno ima mož in žena sijajno plačo. Proč s takimi dvojnimi zaslužkarji, povrhu še inoizamec. Kje je to banska uprava, da je ta človek še vedno to? — Novotorije? Hraniti se je začelo s papirjem in delom. Preje ,smo dobili eno, dve, največ tri pole papirja, na katerem je bilo razvidno storitev do-tičnega oddelka, sedaj dobiš pa kar 12 pol, reklamirati imamo pa več kot preje. — Videti hočejo, kolika je storitev in kje največ ubijejo, pa zopet so tam, kot so bili. To pa radi tega, ker se da vse popraviti, saj papir vse prenese. Torej novotarijai človeka, ki privoha k nam in že hoče biti vodja, bije se boj za obstanek in kedo bo katerega prevladal in potem vladal, katerim je že težko se pripogniti in pobrati ako jim kaj iz rok pade. Mora že delavka prileteti, da pobere. — »Kako da molčite? Saj imate vendar močno organizacijo. Sedaj so tudi zdravi delavci k Vam pristopili in se zbujajo iz spanja,« — Toda to so še druge stvari. O zaposlovanju inozem-cev imajo besedo drugi in še o marsičem. Nt dovolj, da se samo v enem kraju organiziramo, ampak v vsej državi moramo uveljaviti svoj ugled in svojo moč. To pa dosežitno potom zveze delovnega ljudstva. Širite »Ljudski glas"! i Stari trg pri Rakeku. Podružnica lesnih delavcev Stari trg pri Rakeku 'sklicuje v nedeljo, dne 8. septembra t. 1. v gostilniških prostorih g. Žnidar- šiča v Viševku, ob 2. uri popoldne svoj sestanek, na katerem bo poročal centralni tajnik s. Bricelj iz Ljubljane o položaju lesnega kakor tudi osta- lega delavstva v državi. Viabimo vse delavstvo, da se tega sestanka udeleži. Ker se je ustanovila nova postojanka lesnega delavstva v Borovnici Vas pozdravljamo, sodraigi iz Starega trga v naši sredi in Vam kličemo Dr-užnost! Štore. Dne 17. julija t. 1. je bil v Železarni nabit razglas, češ, da organizirani silijo neorganizirane delavce v organizacijo in da 'bodo organizirani neorganiziranim delo -otežkočili, če se ne organizirajo. Mi smo bili takoj na jaisnem, da je to delo znanih denun-cijantov in smo. povedali1 javno. Na našo pismeno intervencijo, da je tisti razglas zlagan, je ravnateljstvo Železarne odgovorilo povoljno in razglas takoj odstranilo-. Med tem časom sino zvedeli za ime dotičnega denuncijanta in ga opozarjamo', naj pusti ta grd posel, iker bi bili drugače primorani, da ga v prihodnji številki našega lista s polnim .imenom '-m-enujem-o. Vprašamo denuncijanta, kaj in koliko koristi ima od svojega umazanega, lažnjivega denuncijantstva? Naj pomisli, da vsak denunci-jant zgubi ugled in zaupanje pred ravnateljstvom kakor pred de- lavistvom. Dotični je -htel razpust »Svobode« uporabiti, da še oblati poštene člane S. M. R. J,, kar se mu za enkrat ni posrečilo. S. M, R. J. podr, štore. Podpisana se iskreno zahvaljujem S. M. R. J. podr. Štore za sprejeto posmrtno podporo po mojem sinu August Kožuh. Štore, dne 13. avgusta 1935. Kožuh Marija, vdova. ZAHVALA. Podpisani se najtopljeje zahvaljujem vsem. sodrugom valjarne Železarne Štore za nabrano vsoto Din 100.— v času -m-oje bolezni. Štore, dne 16. avgusta 1935. Gorjup Valentin. Graiični delavci zmagali. — Kljub vsem naporom tiskarniških podjetnikov je [grafično delavstvo' skoro po dlveirmese-čni istavki zmagalo. Samo Jutrovska« podjetja se še branijo podpisati pogodbo. Grafično delavstvo se ima zahvaliti za svoj uspeh enotni in močni svoji strokovni organizaciji. Stavka lesnih delavcev v Novi Gradiški Beraške mezde, ki jiilh dobivajo delavci v raznih tovarnah, povzročajo to strašno krizo, da ne imore kmet prodati svojih pridelkov, obrtnik ne svojih izdelkov in delavec zopet ne more nič kupiti. Tako imajo na pr. lesni delavci v tovarni pohištva Josipa Kr-uljaca in sinov v Novi Gradišlki na dan 20 Din in to izučeni delavci. Ključavničarji, kovači in strojni delavci pa od1 12 do 20 Din. Delavke, ki politirajo pohištvo pa 8 do 10 Din. Itd. Da je to naravnost izkoriščanje delavskih moči, je vsakemu jasno. In zato je bilo dielavstvo prisiljeno, da je stopilo v stavko- v petek 28. junija it. 1. Odločno, vsi, kakor edem so stopili v istatvko delavci in delavke. Stali so tr-dho in neomajeno 10 -dni v stavki, da je podjetnik moral spoznati, da več tako ne trne postopati. Niti eden delavec in delavka se nii izneveril skupni borbi za nekoliko boljši kruh v teh 10 dneh. Bil je to po 15 letih prvi štrajk. Ko je delodajalec videl, da ni drugega izhoda, če hoče, da ne bo imel prevelike škode, ker je tovarna počivala, se je udal. Popustil je in se spustil v pogajanja. Delavstvo je pri tem spoznalo, da je res organizirana borba in skupnost pogoj, da si izboljšajo svoji položaj. Podpisana je sedaj kolektivna pogodba in so sedaj najmanjše plače za kvalificirane delavce 2.50 do 8 Din (prej 1.50 do 8 Din). Za tiste, ki politirajo, 1.50 do 3.75 (prej 0.50 do 2.25). Zal pomožno os-obj-e 1.50 do 5.50 Din (prej 0.75 do 5 Din). V slogi, solidarnosti je moč! v-o ene obleke 30 do 45 Din. In če hočejo, da zaslužijo 200 Din na teden, morajo delati po cele dneve in noči in tudi po nedeljah. Zopet delavci, ki delajo v delavnici podjetja, dobe na uro 2.50 do 3.50 Din na uro, a samo peščica jih je, ki imajo do 5 Din na uro. Res je, dia jim delodajalec že delj časa ni znižal teh mezd, ali znal jih je tako priganjati- da je povečal produkcijo iza 80%. Tisti pa, ki niso mogli zadostiti tem zahtevam, da delajo z vratolomno naglico, so bili odpuščeni brez odpovedi. Tudi to še ni bilo dovolj temu »naprednemu podjetniku«, pa je začel uvajati delo na akord. Ko so delavci po tem akordu zaslužili 1 ali 1.50 Din na uiro, se jim je očitalo, da so nesposobni. »Korniu ni prav,« je rekel delodajalec, »'am nakaže brezposelna podpora. Š. I. N. M. Kaj je s kmetsko zaščito? Odgovor: Vsa plačila kmetskih dolgov so do 1. septembra t. 1. odložena. -Pričakovati pa je, da bo izdana, preden boste dobili to številko »Ljudskega glasu« v r-oke, že nova uredba o tem vprašanju. O novi uredbi bomo pisali v prihodnji številki. Listnica uredništva »Ljudski glas« — 14 dnevnik. Od vseh strani prejemamo pisma, v katerih nam prijatelji sporočajo željo, da bi začel naš list izhajati na 14 dni. Nas to v-eiseli, ker vidimo, kako se je »Ljudski -glas« v prav kratkem času -priljubil med mašim ljudstvom. Mi bomo to željo- izpolnili, čim b-o mogoče, V konzorciju »Ljudskega glasu« smo sami delovni ljudje, ki nimamo za list nobene denarne podpore od nikoder. In je tudi ne maramo, ker vemo, da bi moral list spremeniti svojo pisavo, če bi postal odvisen od kakega bogatega gospoda. Mi hočemo, da ostane Ljudski g-las« resnično glasilo slovenskega delovnega ljudstva. Zato odklanjamo tudi inserate vseh industrijskih firm, ter hočemo napram vsem v vsakem pogledu ostati neodvisni. Zato tudi delamo vse zastonj in edina nagrada za ves trud: je zadoščenje, da se delovni narod prebuja. Iz teh razlogov, iki jih bo vsakdo odobraval, je pa večkratno izhajanje lista -mogoče le tedaj, ako se poviša število naročnikov. Vsakdo naj v svojem okolišu, med sviojimi znanci naibira nove naročnike in č-e bo vsakdo izvršil svojo dolžnost, bomo z novim letom lahko izdajali list dvakrat na mesec. Torej na delo za zbiranje naročnikov! Čigavo glasilo smo? Od nekaterih strani smo dobili vprašanja, zakaj pišemo na naslovni strani lista samo: glasilo delovnega ljudstva, zakaj ne poudarjamo posebej -kmečkega itd. Če bi hoteli naštevati v podnaslovu vise stanove delovnega ljudstva: kmet«, delavce, obrtnike, izobražence itd., bi bil to predolg napis. Bistvo vseh ljudskih stanov tako kmetov, obrtnikov kakor delavcev pa je, da se vsi žive in da so vsi odvisni samo od dela; zato tvorijo vsi skupaj delovno ljudstvo in -mi smo glasi-llo združenega delovnega ljudstva. — Uredništvo. Vsled preobilice gradiva smo morali izpustiti nekaj dopisov in želez-ničarski vestnik. Priobčimo prihodnjič. Listnica uredništva in uprave O vprašanju kmečke zaščite nismo mogli olbjiaviti v tej številki razprave, ker do zaključka uredniškega dela ni bil znan noben načrt nove vlade. Vse zaupnike ponovno opozarjamo, da pošljejo obračune vsak mesec do dvajsetega. Isto velja za dopise. Kdor nima plačane naročnine, je prejel v tej številki položnico. Nakažite nar-oičnino do 15. septembra, ker drugače prihodnje številke ne bodete več prejeli. Izdaja konzorcij »Ljudskega Glasa«. Predstavnik Jos. Ošlak, Maribor. — Urejuje ter za tiskarno odgovarja Jos. Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru