Poštnina plačana v gotovini* Stev. 10. MescCna prilog« ..NOVE DOMOLJUBOM: PODOBE". V Liubiianl, dne 11, marca 1925.
Leto I.
NOVI
Izhaja vsako aredo ob 6 ajutraj. — Cena 38 Din za celo leto. -Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inaeratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Cl APII A 1 B 9 H Spiti 111 kopiti se pošiljajo Uredništvo »Novega Domoljuba*' nuHalhll J P 4 & n»ro«nina, reklamacije in inserati pa Upravnlttvn »Noveg* vunuiuu U. II. H. ffl	Domoljaba«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica.
Za zjedinfenje pravoslavne cerkve s katoliško,
Glavni namen brezverske Domovine, Id jo žerjavovci cele množice (na čigave •troške?) pošiljajo med ljudstvo, je zastu-diti ljudem krščansko vero in krščansko livljenje. Odtod naravnost ostudno norčevanje iz Boga in njegovih naukov, kot si lo lahko bral v Domovini 1921, št 18, m v Slov. narodu in Jutru (ki ju pišejo in Izdajajo isti ljudje kot Domovino), ki vsak leden prinašata skrite in odkrite napade na vero.
»Domovina« dobro ve, da ji to odkrito brezverstvo ni pridobilo naklonjenosti; zato je začela svoj boj proti veri v pri-kritejSi obliki. Sem in tja zatrjuje, da ni proti veri, da se bori za krščanstvo, pri tem pa tako satansko zlobno udari po veri, kot more le človek, katerega glavni namen je zapeljevanje.
Poglejmo.
Zadnjič je napisala »Domovina« Članek z istim naslovom, kot ga ima naš današnji članek. Hotela Je napisati pobožen Hanek, da bi svoje bralce slepila, Češ, glej, saj nisem proti veri.
Sredi pisanja pa ti začno razlagati in dokazovati protiversko zmoto, katere na-•nen je katoličane zavajati v mlačnost in brezbrižnost. Pri tem je Domovina toliko nesramna in nepoštena, da to versko zmoto j položi naravnost v usta katoliški cerkvi, češ, cerkev sama to uči.
Pravi in dokazuje namreč, da sta katoliška in pravoslavna vera enakovredni in enakoveljavni. In to da je menda celo »»nenj« Rima.
Pisci v Domovini niso tako nevedni, "a ne bi poznali zgodovine razkola med vzhodno in zahodno cerkvijo. Zato moramo feci> da so zlobni in namenoma lažejo, če •kuiajo zavesti katoliško ljudstvo v misel, « Jo mnenje katoliško cerkve, češ, da sta
veri enakovredni. •
Pravoslavna cerkev ima veliko večino Kristusovih naukov — glede nauka o poglavarju cerkve pa je zapustila Kristusa ln njegov nauk. Kar pa je proti Kristusovemu nauku, je neresnica, in potom neresnice se ne more nihče izveličati, razen pri komer Jo le-ta nezakrivljena, brez osebne krivde. Ali pa sta resnica in neresnica res enakovredni, kar trdi Domovina?
Vsaka neresnica pa, tudi takrat, če je brez osebne krivde, naredi veliko škodo. Že samo zato, ker je neresnica.
To se je nad vse bridko pokazalo vprav pri pravoslavni veri. Pravoslavni so odtrgani od Kristusove cerkve vsled svojo zmote o poglavarju Cerkve. Zato je versko življenje pri njih kljub zakramentom, ki jih imajo, tako silno zanemarjeno in ljudstvo trpi ogromno versko škodo.
Zato gre že skozi vsa stoletja prizadevanje katoliške cerkve za tem, da pravoslavne brate zopet pridruži katoliški cerkvi, kjer bodo zopot ob svežem in neusahljivem viru Kristusovih naukov in milosti.
To prizadevanje Je staro, kot je star razkol. Tudi v Sloveniji se delo za zbllžanjo s pravoslavjem vrši že mnogo, mnogo let Domoljub sam je že večkrat poudaril, dd je apostolska nologa katoliških Slovencev pripeljati pravoslavne brate v Jugoslaviji k viru Kristusovih naukov, v katoliško cerkev. Ustanovljeno je pri nas tudi Apostol-8tvo sv. Cirila in Metoda, !ri ima to izrecno nalogo. Komu niso znani veliki Kongresi na Velehradu, ki se bavijo samo z zedinje-njem.
Čo brezverska Domovina trdi, da so šele katoliški študentje v Belgradu sprožili to misel in da je naša duhovščina v tem oziru sedaj krenila na »čisto nova pota«, kaže svojo ogromno nevednost. Najbrže pa to ni nevednost, temveč zloba, češ, glejte jih, kako obračajo svoj plašč po vetru ter prodajajo avtonomajo Slovenije. Jasno je sevda, da avtonomija Slovenije nima s tem nič opraviti.
Domovina hoče tudi v svojem članku pogrevati laž, da smo mi proti srbskemu ljudstvu ln da nas katoliški študentje v Belgradu učo nasprotno.
Mi nismo bili in nismo proti srbskemu ljudstvu, pač pa smo bili, smo in bomo proti izkoriščevalcem srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstvi«, kateri na debelo kradejo ljudsko premoženje ter tirajo vse tri narode v gospodarsko propast. In ravno Domovina je zagovornica teh tatov in izkoriščevalcev. Zato smo se mi združili tudi s poštenimi Srbi ter bojujemo skupen boj za poštenje in bomo vprav s pomočjo Srbov ta boj izbojevali.
Značilno za naše žerjuvovce pa je tole: »Domovina« se veseli, da Je naša duhovščina za zjodinjenjo pravoslavne ln katoliške cerkve ter da bodo slovenski katoličani šli vMacedonijo, da tamkaj delajo za versko probudo zapuščenega naroda. Isti ljudje pa so v Slov. narodu zagnali strašen krik, kaj imajo slovenski klerikalni iskati v Maeedoniji. Prosimo: isti ljudje. Kaj sklepamo iz tega? Da žerjavovcem ni prav nič ne za katoličane ne za pravoslavne, ker sovražijo vsako vero. V Domovini se delajo pobožne, da lažje varajo ljudi ln zastrupljajo njih vero, v Slov. narodu pa isti ljudje odkrito izpovedujejo svoje sovraštvo do vero.
Da sam l*ot rožica, lilija, Ha vedno sa smejem vesela, (o je zasluga najboljšega, slovečega mila —
,.Gazela" v
Zasedanje narodne
skupščine.
V soboto se je sestala novoizvoljena narodna skupščina k prvemu zasedanju.
Prišli so vsi poslanci razen onih poslancev, ki jih vlada drži v zaporu, dasi je za mnoge izmed njih sodišče ponovno dalo ukaz, da se morajo izpustiti. Ce bi bili namreč vsi poslanci navzoči, vlada ne bi mogla dobiti večine v verifikacijskem odseku, ki potrjuje izvolitev poslancev.
Najstarejši poslanec Arsa Lazič iz Bregalnice je otvorii skupSčino. Ko so bili Izvoljeni začasni tajniki, je pozval predsednik poslance, naj mu izroče poverilnice. Ko so bila klicana imena zaprtih poslancev, je izročil njih poverilnice dr. Trumbič ter dejal: Na veliko sramoto so še 'vedno v vojašnici. Tudi Vaše mesto je tamkaj! Po-slancc dr. Zanič, ki je bil tudi do zadnjega zaprt, je klical: To je parlament po milosti žandarjev, To je parlament sramote.
Protest opozicije radi zaprtih poslancev.
Nato je predsednik Arsa Lazič pozval enega izmed tajnikov, da prebere pismo opozicije, ki je došlo in ki vsebuje prošnjo po krivici zaprtih poslancev do narodne skupščine, naj jim ta omogoči, da pridejo v zbornico.
Med radikali in žerjavovci je nastalo veliko razburjenje. Predsednik pa jc izjavil:
i Iz tega pisma je razvidno, da so narodni poslanci Maček, Krnjevič, A. Košutič, J. Košutič in Predavec v zaporu in da se jim jc zabranilo prisostvovati današnji seji, da bi izvrševali svojo poslansko dolžnost. Na temelju 88 člena ustave in 1. in 108. člena skupščinskega poslovnika zahtevam, da vlada imenovanim poslancem omogoči prisostvovati skupščinskim sejam. Da bo mogla vlada to storiti, zaključujem današnjo sejo. Prihodnjo sejo bom sklical pismeno.«
Nato so poslanci bloka narodnega sporazuma zapustili zbornico.
Vlada je bila tako osupnjena, da dolgo časa ni vedela, kaj početi. Potem se je sešel ministrski svet, ki je sklenil, da vladni poslanci volijo sami predsednika, kar je seveda čisto nepostavno, ker je bila prva seja postavno zaključena.
Ostanek narodne skupščine je izvolil začasnega predsednika dr. Subotiča,
Vtis odločnega koraka naših poslancev proti gaženju postave in proti nasilju žerjavovcev in radikalov ie bil posebno na navzoče zastopnike drugih držav zelo mo-očen. Vsi so odobravali neustrašen nastop loka narodnega sporazuma. Vidi se, da cela Evropa z zanimanjem in z naklonjenostjo zasleduje boj združenih slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev za red in poštenje.
Predsednik Arsa Lazič je bil po za-ključitvi narodne skupščine takoj pozvan h kralju v avdienco.
Volitve v veriiikacijski odbor.
V nedeljo se je zopet vršila seja narodne skupščine. Zbrali so se v zbornici tudi poslanci bloka narodnega sporazuma,
ker hočejo povsod nadzirati pritfoljufano večino radikalov in žerjavovcev. Vršile so se volitve v verifikacijski odsek. Radikali in liberalci so dobili 11 mandatov, opozicija pa 10.
Verifikacijski odbor je tudi takoj imel prvo sejo, pri kateri je dr, Trumbič zopet odločno protestiral proti kršitvi zakona in ustave, ker policija kljub ponov razsodbi sodišča drži zaprte nekatere poslance. Nato je bila seja zaključena.
Govor L}. Davidoviča.
Blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije je imel svoje prvo zborovanje vseh poslancev. Za predsednika je izvoljen Ljuba Davidovič, v ožji Izvrševalni odbor pa poled Davidoviča (Srb) Je dr. Korošec (Slovenec), Pavle Radič (Hrvat) in dr. Spaho (musliman).
Nato je imel predsednik Ljuba Davidovič naslednji nagovor:
>Blok narodnega sporazuma predstavlja in govori v imenu enega in pol mi-ljona državljanov, ki niso glasovali za našo idejo za denar, marveč izpovedujejo, svojo prepričanje svobodno in so zanj v danem trenutku pripravljeni vse žrtvovati. Mi smo le kratko časa vladali na podlagi politike sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. So pa ljudje, ki mislijo, da se da konsolidacija države drugače izvesti kakor s sporazumom, to je s takozvano politiko sile in politiko čvrste roke. Ko smo bili na vladi, se nam je očitalo, da nismo dobro delali in da nimamo jasne smeri ter da bi morali odločno nastopiti proti gotovim skupinam, zaradi tega smo tudi padli.
S tem položajem so ili ti ljudje na volitve. Ko so pa videli, kako ljudstvo misli in kako je resnično razpoloženje, so svojo parolo nadomestili z drugo: >Za boljševike ali proti k Zato je zunanji minister zahteval protiboljševiško fronto in za njeno ustvaritev Sel na najsramotnejše potovanje po Evropi. Dejansko se ti gospodje sami niti niso borili proti boljševikom, ampak so jim pustili delati, kar so hoteli. Ce so ti tudi sami priznavali, da so boljSeviki, so gospodje rekli, da niso res. Zato pa so bili tisti, ki so izjavljali, da niso boljSeviki niti po programu niti po svojem delovanju, proglašeni za boljševike. To je bil njihov volivni račun.
Še nikdar ni naša država doživela takih volitev, dasiravno smo živeli v zelo težkih časih. Imeli smo preke sode, izredna stanja, toda kadar smo šli na volitve, so vedno to izredno stanje ukinili. Le mi smo sedaj doživeli to nesrečo, da so se vršile volitve v izrednem stanju. Kljub temu so ostali v manjšini, ker večina je oddala glasove za politiko narodnega sporazuma. Zato je naša dolžnost, da to politiko nadaljujemo, kajti samo tako moremo zasigurati napredek in konsolidacijo naše domovine. Prepričan sem, da mora končno ta politika triumfiratl, ker stoji za njo svoboda in enakopravnost.
Prej se nam Je očitalo, da ne vemo, kaj hočemo, da nimamo jasnih ciljev, češ da nimamo točno obeleženih črt svojega programa. Danee so za naše skupščinsko
delo potegnjene skupne črte, zato je možna samo dlo čitev: ali za politiko, kakor sta si jo zamislila In jo vodita P.-P., ali ka-koršno vodimo mi, ali za politiko nasilja ln neenakosti ali za politiko sporazuma tia temelju zakonitosti in enakopravnosti. Ker je možna konsolidacija države le na tej naši podlagi, na politiki, ki se naslanja na ta naš programatičen temelj, zato sem prepričan, da bomo uspeli. V vztrajnosti je jamstvo za zmago.
Prepričan sem, da bomo vztrajali in zmagali. Od naše odločnosti jo odvisna usoda naše vlade, ki nam preti z uniče-njem mandatov in to ne samo iz ene, ampak iz raznih skupin. Poudarjamo, da ja od postopanja vlade odvisno našo zadržanje. Čim krivičnejše bo vlada nastopala, tem odločnejši in brezobzirnejši h« naš odpor in naši sklepi.<
Eno milijardo v škodo državi.
Vse belgrajsko časopisje — niti vladno radikalno ne molči — piše o ogromni korupciji, ki so jo izvršili samostojni demokrati (to so žerjavovci in pribičevičanci) in
[io kateri bo država ogoljufana za eno nii-ijardo dinarjev, če radikalna večina v vladi ne bo preprečila te velikansko tatvino žerjavovcev in pribičevicancev.
St\ar je ta-le:
Nemški državljan grof Turn-Taxis ima v naši državi ogromna posestva. Po določbah mirovne pogodbe z Nemčijo bi morala ta posestva preiti kot vojna odškodnina naši državi v last. Zato je država proglasila sekvester nad posestvi Turn-Taxisa. Ta gospod bi pa rad posestvo obdržal zase ter je začel dokazovati, da je tudi avstrijski državljan. In res je likvidacijska komisija šla na ta lim ter dvignila sekvester. Hitro pa se je izkazalo, da vse skupaj ne drži. Zato je Davidovičeva vlada zopet potrdila sekvester nad posestvi iu ugotovila v sporazumu z reparacijsko komisijo, da Turn-Taxisova posestva po določbah mirovne pogodbo preidejo v državno last, s čemer bi država dobila vrednost eno milijardo dinarjev.
Sedaj pa so se samostojni demokrati, ki so zabili veliki milijonov dinarjev za volitve, zgovorili, kako b! se iz te državne milijarde dali izbiti tisti milijoni, ki so jih porabili za volitve in še nadaljnji, ki jih potrebujejo za svoje časopisje. Obljubili so Turn-Taxisu, da izposlujejo preklic sekve-stra, če bo seveda toliko in toliko milijonov dal iz njihove kase.
Samostojni demokrat, pravosodni minister dr. Lukinič je izdal ukaz, da se ukine sekvester nad Turn-Taxisovim posestvom, ■ čemer preide ena milijarda
NE KUPI
preje blaga za moško obleko, dokler si ne ogledai specialno zalogo češkega nn angleškega sukna na MIKLOŠIČEVI CESTI 4 v Ljubljani, — Cene tovarniške. Največja izbira. —■ Na veliko, — Na malo.
JOSIP IVANČIC,
državnega premoženja v rok® nemškega
državljana.
Dr. Lukinič pa je ravnal zelo nespret-ao. Za ta odlok ni vprašal ministrskega sveta, ki ima pravico o tem odločati. In zelo vorjetno je, da Lukiničev ukaz no bo izveden, čeprav jo že poslal br/.ega sela v Zagreb, naj ee stvar takoj izvede, posebno ker ao vsi radikali in celo Pribičevič proti temu.	,
Kako samostojni demokrati skubijo dižavo, je razvidno tudi iz tega, da jo bilo prodano Esterbazijevo posestvo v Prek-murju neki zagrebški lesni družbi za 800 tisoč dolarjev in da so pri tej kupčiji dobili žerjavovci in pribičevičanci 6 milijonov kron. Prekmursko ljudstvo pa se bo obrisalo za Esterhazijeva posestva, ki bi morala priti njim v prid.
Sedaj po poglejte, kako bo zaščitnica tatov ljudskega premoženja, dr. Žerjavova »Domovina«, prihodnjič branila samostojne demokrate ter zagovarjala in tajila njih goljufije. Jh pač zato najeta.
Volilni Imeniki.
Volivn' kroniki g«. uradno popravljajo vsako !et'» meseca januarja. Letos so bile v tem času volitve in so zato po-pravl/i sedaj. Do 18. merm uiorajo žu-pfni to delo izvršit:. Opozarjamo, naj povsod pazijo, da res izbrišejo vse, ki nimajo več velivne pravice in nikogar ne pozabijo, ki ga je treba "i> novo vpisati. Koliko dela je prihranjenega pred volitvami, če ao imeniki v redu' Pazite na nasprotno župane in jih opozorite. na primeren način ha težke kazni, če koga noto ne vpišejo.
Zadružno-gjjpodarska tečaja in sicer eeloduovna s predavanji o Živinoreji, mlekarstvu, kreditnih zadrugah, blagovni!) zadrugah ter o kmetski strokovni organizaciji se bojta pršila prihodnji teden ia sjcer di Homcu dne Iti., a & Brdu pa dne 17. marcu 1925.
Tečaj«, prireji Z:idru£u* zveza, ki po-Šlje na vsak tečaj po tri predavatelje iz Ljubljane. Vsi lupiti uradi se naprošajo, da o tečajih ljudem oznanijo. Naprošajo se tudi vso izobraževalne in gospodarske organizacije, zlasti zadruge, d-t n>ed svojimi člani skrbijo za čintvečjo udeležbo pri teh tečajih.
DVA MIZARSKA VAJENCA
iakuj sprejmeta; eHcn ( hrano, eden brvi hrane. Naslovi Matija PERKO, mizar, tvornica, Z£. žiika,
^orno naložite svoj denar v
fmmrn posojilnici
v Uubljani, poleg hotela ,Union1.
Obrestovanje najugodneje.
Poselila proti vknjižbi na posestva, prot' poroštvu Ltd.
d Cerkveno. Ljubljanski škof bo tudi letos zadnjo tri tedne štiridesetdnevnega posta v stolnici spovedoval in sicer od sobote 14. marca zvečer do velikega četrtka zjutraj. Prihajal bo v spovedruco ob petih popoldne in ob petih zjutraj.
Položnice. Za vlačilo naročnine na »Novega Domoljuba« so še vedno v veljavi dosedanje stare položnice in jih mora neovirano sprejemati vsak poštni urad v naši državi. Ko pa poide zaloga stare tiskovine, nam bo poštni čekovni urad oskrbel nove položnico a polnim imenom.
Z ustavljanjem »Novega Domoljuba«; smo že pričeli. Kdor tedaj še nima plačane naročnino vsaj za prvo polovico leta, pa želi nemoteno prejemati nas list tudi še nadalje, naj brez odlašanja nakaže primeren znesek. Celoletna naročnina znaša Din 38.—, polletna pa Din 19.—.
Ali že veste, da prinaša vsaka nedeljska številka »Slovenca« krasno prilogo s podobami? Kdor še ni imel prilike videti »Slovenčeve« nedeljske izdaje, naj piše na upravo »Slovenca« v Ljubljani dopisnico in zahteva, da se mu pošlje ena taka številka na ogled a položnico. Do konca tekočega leta velja nedeljski »Slovenec« s prilogo vred 50 Din.
d »Izredno nizke« davke plačujemo pri nas, dokazuje dr. Zerjavovo »Jutro«. Zato naj se naft ljudje pripravijo, da se bo ta napaka, ki jo ugotavlja »Jutro«, kmalu popravilu. Le volite še nadalje dr. Žerjava — vas bo žo naučil. Kjo pa naj žerjavovci in pribičevičanci jemljejo denar, če bodo davki tako »izredno nizki«. Iz raznih državnih kupčij naj so vendar krijejo liberalne volitve, ne pa državna kasa, ki naj Jo polnijo jamo davki.
d Kvante. Zadnja »Domovina« prinaša tako ogabno-kvantarske napade na Marijino družbo, duhovnike in naše prosvetne organizacije, da mora dostojen človek, ki ima lo količkaj čuta za spodobnost — niti klerikalec mu ni treba biti — s studom odložiti tak list. Brezvčrska Domovina hoče s takimi kvantami pristuditl mladim ljudem versko življenje, cerkev, sv. zakramente, molitev, duhovnika — sploh vse, kar je v zvezi z vero. Ni čuda, du se mora v hišah, kjer se berejo take grdobije, pokvariti vso in da taka družina mora po-suroveti in podivjati. Dekleta Marijine družbe — čo imate kaj ponosa In časti v sebi: v najodločnejši boj proti sramotilcem vaše poštenosti in vernosti.
d »Vdova llošlinka« jo igra, ki jo je spisal Cvetko Oolar in ki jo .uprizarja ljubljansko gledališče. Ta igra je kup gnoja kranjskih kvant. Če ljubljansko gledališče misli ljubljanskemu občinstvu predstavljati slovenskega kmeta kot svetohlinskega kvantača, naj so obrne na naročnike umazane Domovine, ki naj posečajo take predstave. Slovensko kmetsko ljudstvo pa ima v sebi toliko časti in ponosa, da take predstave, ki so povrhu tega še brez vsake umetniške vrednosti, najodločneje odklanja.
d Kdor hoče sebi dobro bo pazil, da
njegovi otroci ne zahajajo k predavanjem «Z veze kulturnih društev«. Tu se polagajo kali protiverskega mišljenja, č« so od začetka predavanja že tako nedolžna.
d Samostojneži so ustanovili «dru-štva kmetskih fantov in deklet«. Lepo ee to sliši, če pa se pomisli, da so to društva proti našim katoliškim izobraževalnim društvom, vsak takoj ve, kam jadrajo.
d Letalska postaja v Ljubljani. Neka berlinska družba hoče uvesti zračno zvezo med Trstom in Dunajem. Ponudila se j« tudi Ljubljančanom, da bodo letala pristajala tudi v Ljubljani, če bi se za to zbralo 900.000 dinarjev kapitala, ki bi bil potreben za zgraditev postajališča. Aeroplanl bi pristajali šestkrat na dan ter bi preletela pot iz Trsta do Ljubljane tri četrt ure. Letalo bi moglo vsakokrat sprejeti samo po pet potnikov in bi vožnja stala toliko kot L raz« red brzovlaka. Ljubljanski trgovci so zato) le za denar ne vedo, kje bi ga dobili.
d Žerjavovsko šolstvo. Slovensko šol« stvo po svoji kakovosti vsled 2erjavovega centralizma tuko propada, da bomo kljub ogromni množici liberalnega učiteljstv« imeli kmalu otroke, ki bodo zapuščali šolo, pa ne bodo znali ne brati ne pisati. Po oddaljenih župnijah mnogokje sploh 2e veB časa ni nobenega učitelja, dočim je v bližini mest in kolodvorov liberalno sokolsko učiteljstvo tako natrpano, da prido na vsakih 20 otrok po en učitelj, ki pa bolj sokolart in orjunari kakor uči. V Spltallču pri Mot-niku imajo veliko šolo, pa že pet mesecev nobenega učitelja. 0, centralizem v vsakem oziru dobro dela.
d Veliki vscznal. To se je v zadnjem času dogodilo nekje na Štajerskem. Pasji kontumac. Neka psica, ki je baš vrgla mladiče, je zapadla kontumacu. Konjač gre po-njo. Ko vidi, da morajo mladiči brez nja poginiti, jo pusti za toliko časa, da opravi svoj materinski posel. Toda visoka uradna osdba — tz Jfltrovd dežele seveda — Izda! ukaz, da je konjuč ravnal napak, ker —< tako je odločil veliki vseznal — se dajo taki mladiči tudi umetnim potom odgojiti. —< Spominjamo se, da je med vojno neki okrajni glavar — seveda je tudi spadal k vladajoči stranki — dal ukaz, naj se pridno sej® pšenični gres, ker je to prav tečna hrana.
d Spalna bolezen v Hercegovini. Iz Mo-stara poročajo, da se po raznih krajih Hercegovino pojavlja spalna bolezen. Ljudjo spe po celo vrsto dni, ne da bi jih mogel kdo prebuditi. Neko dete spi že teden (bil, neka žena pet dni.
d Čebelarji, pozorl Ravnokar je izšla ie davno obetana čebelarska knjiga »NaS panj«, ki jo je spisal po svojih mnogoletnih in obširnih izkušnjah na5 čebelarski prvak Anton Znideršič iz Ilirske Bistrice. Ta za vsakega naprednega čebelarja važna in pa prepotrebna knjiga, ki obsega 12 poglavij na 135 straneh, obravnava zgolj čebelarjenje v AŽ panjih. Polna je samih praktič-
nih navodil in dobrih nasvetov glede sestave panja in njega uporabe skozi celo čebelarsko leto. Besedilo pojasnjuje 107 izvečine izvirnih podob. Trdo vezana knjiga velja 40 Din, s poštnino vred 42 Din. Naročila sprejema M. H m m e k , Ljubljana, Langusova ul. 21.
d Smrt v izvrševanja poklica. V Kru-ševcu pri Obrovcu v Dalmaciji so te dni poklicali župnika p. fra Luidža Donellija k neki bolnici v sosedni vasi, da ji podeli zakramente za umirajoče. Župnik se ni po-. čuti dobro, vendar je hitel v dva kilometra oddaljeno vas. Komaj pa je začel bolnico izpovedovati, se je z vzklikom: >Jezus!< zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. Na pogrebu splošno priljubljenega in spoštovanega župnika se je zbrala polnoštevilna vsa bližnja duhovščina ln velike množice ljudstva.
d Nesrečna družina. Družina Pasla Cukjati, posestnika na Prhovcu, župnija Čemšenik, je v resnici nesrečna. Pred letom dn! je umrl gospodar sam; nato si je sam končal življenje 26 letni sin Jožef; čez 14 dni je umrla na porodu hči Marija, poročena Forte in dne 3. t. m. je v premogo-kopu v Zagorju ubilo 20 letnega sina Janeza, ki jc imel te dni oditi v vojake. Tako so v enem letu odšli v večnost štirje člani drožine. Poč sočutja vredna družina.
d Največji parni mlin v Banatn zgorel. V Novi Kaniži je te dni /gorel parni mlin bratov Feher, najmodernejše podjetje te vr. te \ Banatn. Zgorele so tudi znatne zaloge žita in moke. škoda znaša H miljonov dinarjev, ki jc krila z zavarovalnino.
d Smrt na cesti. V Ameriki se jc 50 letni godec Motko iz st. Jerneja 10. februarja p;noči s svojo harmoniko vračal domov. Na p (a je prišel pod voz električne železnice, ki ga je smrtnonevarno poškodovala. Preden so ga naložili neza- estnega na voz, da bi ga odpeljali v bolnico, je priletel neki avtomobil, ki se je zaletel v električno •Železnico ter do rinili povozil nezavestnega Matka.
•1 Ljubljanska porota. Miha Meserka, Vidmarjev s Čateške gore pri Moravčah, je h kuhinjskim nožem zaklal v gostilni pri nekem plesu 19 letnega Antona Oblaka in 6icer radi dekleta. Oblak je drugi dan v bolnici umrl. Meserko je dobil dve leti in pol težke ječe. — Bajtarjev sin, velik nasilnež Jože Plis iz Doba ju na sv. Štefana dan brez povoda in vzroka z nožem napadel hlapca Jožeta Miklavčiča, ki je vsled izkrva-vitve kmalu umrl. Flis je dobil 5 let težke ječe. — 17 letni Pavel Ilija, je dasi mlad, velik slepar. Prišel je nekoč v Kranj, se trgovcu Adamiču predstavil kot sin škofjeloškega trgovca Debeljaka ter zahteval v njegovem imenu in na njegov račun 50 žametastih klobukov. Adamiču se je zdela 6tvar sumljiva ter je telefoniral v Loko, če je naročilo resnično. Odgovor se je glasil ne in fantiča je vzel orožnik. Dobil je 13 mesecev težke ječe. — 32 letni France Klemen je kot agent izvabil denar raznih tvrdk. Rekel je, da je delal to zato, ker ni Imel od česa živeti, tvrdki, ki jih je zasto-
J>al, pa mu zaslužka niso izplačevale. Bil e oproščen. — Ivan Klun iz Trsta je potom zloglasnega Sitarja pri Ljubljanski kreditni banki vnovčil ponarejen ček za #7000 lir. Trdil je, da ni vedel, da je po-
narejen ter predlagal zato priče ii Italije. Zato je bila obravnava preložena. — 17 letni L. Z. iz šmartna pod šmarno goro je ukradel pri Alešu na Ježici 10.407 Din. Dobil je 18 mesecev težke ječe.
d Novomeška porota. Ivanu Kocjancič Iz Sel pri Dobmiču se je vedno prepirala in tožila s svojo 67 let staro taščo Ano Prpar za užitek. V nekem takem prepiru je Kocjančičeva pahnila Prparjevo po stopnicah navzdol. Priletela je tako nesrečno, da si je tilnik zlomila in je takoj umrla. Kocjančičeva je dobila pet mesecev ječe, poostrene s postom enkrat na mesec. — 19 let star Janez Ogulin jo bil slabo vzgojen največ po materni krivdi. Oče ga je večkrat svaril kakor tudi druge svojo otroke. V nekem takem domačem prepiru je vzel Janez kuhinjski nož ter ga dvakrat sunil v prsa. Dobil je pet let ječe s trdim ležiščem in postom vsak mesec in s temnico ob obletnici zločina ter povrnitev sodnih stroškov. — 29 letni Peter Predovič iz Drage Jo ukradel Ani Damjanovičevi iz Drage hranilno knjižnico za 5900 Din. Obdolžili so ga tudi, da je ukradel Marku Predoviču v Hrastu 17000 Din, česar pa mu niso mogli dokaziiti. Dobil je 8 mesecev težke ječe. — Miha Peleš iri Jakob Fernar, oba Hrvata, sta bila pred letom dni pred novomeško poroto obsojena prvi na 12, drugi na 10 let ječe. ker sta oropala 1923 na poti od črno-meljskega kolodvora do mesta nekega Matija Tkalčiča. Obdolžili in obsodili so ju tudi zato, češ da sta s silo pobila Tkalčiča na tla. Ta dva pa sta to zavračala na nekega Vaso, ki pa je pobegnil. Zato sta se pritožila proti previsoki kazni in sta letos še enkrat prišla pred poroto. Dobila sta namesto po 12 oz. 10 let le po 3 leta (Peleš) oziroma 3 in pol leta (Beruas) ječe.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vojaška dolžnost in potovanje v inozemstvo. Vsakdo, ki jk)tuje v inozemstvo, mora dokazati oblastvu, ki mu izgotovi potni list (t. j. okrajno glavarstvo), da je zadostil vojaški dolžnosti. V to svrho mora predložiti vojaško izkaznico (vojničko ispravo) ali pa potrdilo, da je oproščen. Ako kdo odpotuje v inozemstvo, ki še ni zadostil vojaški obveznosti in sc poklicu k naboru ne odzove, mora služiti kadarkoli .ie do 40. leta vrne, tri leta. Pripominjamo, da za potovanje v inozemstvo ni vlagati prošenj pri vojaškem oblastvu, ampak pri okrajnem glavarstvu.
Vprašanje. Rojen sem 1. 1905 in grem letos na nabor. Oče mi je pred 6 leti umrl, mati je stara 61 let, brat pa je bil v svetovni vojni ubit, sestra je stara 21 let. Ali imam pravico do oprostitve vojaške službe. J. M. O.
Odgovor. Ako je dokazano, da je brat mrtev in če ne plačujete nad 20 Din neposrednih davkov na leto, imate v smislu čl. 50 voj. zakona pravico do oprostitve vojaške službe. Če pa plačujete nad 20 Din davkov, boste pa kot edinec služili skrajšan rok.
Vprašanje. Rojen sem 1. 1905. Oče še živi. Najstarejši brat jo rojen 1914. Ali imam pravico do skrajšanega roka? S. F.
Odgovor. Imate pravico do skrajšanega roka, ker brat ob Vašem naboru še ne bo star 17 let
VpraSanje. Rojen sem 1905. 1. Nujsta-rejši brat je že od 1. 1912 oddeljen od hiša in ni služil, drugi brat je rojen 1912. leta Oče še živi. Ali imam pravico do skrajšanega roka? F. S. V.
Odgovor. Nimate pravice do skrajšanega roka, ker nista dva pred Vami t. j. ja brat in oče služila zaporedoma polni rok.
Vprašanje. Ali se smatra tudi nezakonski sin za hranilca svojo matere?
Odgovor. Tudi nezakonski sin more biti »hranilec«- svoje matere, če ima sicer vse pogoje, ki jih vojaški zakon zahteva za j hranilcem.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Zlatomašnik dr. Anton Gregorčič umrl v Gorici. Ni še preteklo dva meseca, kar smo poročali o zlutomašniški slovesnosti velikega slovenskega naroda dr. Antona Gre-gorčica. V soboto 7. marca mu je pa zapel mrtvaški zvonec. Z njegovo smrtjo bo goriški Slovenci izgubili ne samo izvrstnega duhovnika, ampak tudi velikega narodnega delavca in dolgoletnega voditelja. Pokojni je bil rojen 1852. leta v Vršnem |xxi Krnom. Starši so ga poslali v šole, postal je duhovnik in profesor v goriškem bogoslovju. Že v dijaških letih je vstopil v vrste narodnih borcev, ki so 6e tedaj borili ?,a praviee slovenskega jezika v uradu in šoli. Po dovršenem šolanju je stopil med voditelje goriških Slovencev. Izvoljen je bil v deželni in državni zbor, kjer se je potegoval zu prav ice slovenskega ljudstva, zlasti na Goriškem in je mnogo pripomogel k gospodarski |>ovzdigi slovenskega dela Goriške. Bil je večletni predsednik goriškega politii-uega društva j Sloga«, ki je bila predhodnica SLS na Goriškem. Ustanovil je v Gorici »Slovensko bralno in podporno društvo«, dalje je ustanovil »Goriško ljudsko posojilnico« , ki je bil prvi denarni zavod v Gorici iu »Centralno posojilnico«. Ustanovil je tudi »Narodno tiskarno«. Bil je dolgoletni urednik listov »Soče« in »Primorskega lista«. Ni nam mogoče navesti vseh zaslug, ki jih ima ranjki za slovenski narod. Udejst-voval se je povsod, kjer je mogel koristiti ljudstvu. On je potlal oderuhom smrtni udarec s tem, da je v Gorici ustanovil ^Zadružno zvezo«. Med vojno je živel na Dunaju, kjer se je z vso vnemo potegoval za begunce, po prevratu se je pa zopet vrnil med svoje rojake, ki jih je njegova smrt težko zadela.
Število prebivalstvo v Gorici znaša 29.350 duš, leta 1914 je štela Gorica 35.000 prebivalcev.
Ljudsko Štetje na Koroškem. l)a bi Nemci pred svetom opravičevali zatiranje slovenskega jezika v cerkvi, šoli in uradih na Koroškem, so izvedli ljudsko štetje, ki pa je navadna komedija in sleparjenje javnosti. Z velikim pritiskom so vplivali na manj zavedne Slovence, da se vpišejo za Nemce, ali pa so kar sami v čisto slovenskih krajih našteli skoro same Nemce. Te falzi-fikate sedaj Nemci pošiljajo v svet, da bi
(Dalje glej na naslednji strani spoilajJ
Vedno najnovejše
volneno blago m ienske obleke in bluze a. & E. SKABERNE ~ LJubljana, Mestni U£ ^
f^	W ^
PDSPCTU
m_Mi_
Umori na Balkana. Voditelj albanskih katolikov Gurakukija in bivši minister je bil te dni umorjen. Pravijo, da ga je dal umoriti predsednik sedanje albanske vlade Akmed Zogu, ki je potom punta proti prejšnji vladi prišel na vlado. — V Sofiji glavnem mestu Bolgarije je bil pa te dni zastrupljen poslanec vladne stranke Ivan Ge-orgijev. Drugi dan je pa bil umorjen komunistični poslanec Stojanov.
Proslava 75 letnice predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Predsednik Masaryk obhaja te dni 75 letnico svojega rojstva. Velike so zasluge, ki jih ima ta mož za češki narod. Ob vojni je moral za pustiti domovino in je v inozemstvu ne umorno deloval za osvoboditev podjarmlje nih slovanskih narodov. Ob prevratu so se Čehi izkazali hvaležnega svojemu voditelju In ga postavili na čelo novoustanovljene republike, ki ji predseduje še danes.
Znižanje davkov na Rnskom. V Tifli-su se jc 4. marca zbral osrednji izvrševalni odbor unije sovjetskih republik (po naše bi rekli narodna skupščina). Govoril je predsednik ruske države Rikov, ki je omenil, da bodo dali kmetskemu ljudstvu Je večjo samoupravo, kot jo ima sedaj, in je obljubil, da se bodo kmetskemu prebivalstvu davki znižali za 25 odstotkov. V svojem govoru je ugotovil, da se je Rusija gospodarsko zelo dvignila in to brez pomoči tiste evropske države, ki se še danes branijo zveze z Rusijo in še vedno upajo na povrnitev carizma.
Konkordat (pogodba) med Vatikanom ln Poljsko. Sv. oče in poljska vlada sta sklenila pogodbo, s katero so se katoliški cerkvi na Poljskem zasigurale njene pravice. Cerkvi se je priznala popolna svoboda in država bo podpirala duhovnike pri izvrševanju svojega poklica.
Pogreb predsednika nemške države. V sredo 4. marca so z velikimi svečanostmi pokopali predsednika nemške republike Eberta. Na mrtvaški oder, ki se je nahajal v predsedniški palači v Berlinu, so položili vence vladarji in predsedniki skoro vseh držav. Ob odru je govoril Ebertu v slovo državni kancler dr. Luther. Nato so ob navzočnosti ogromne množico ljudstva prepeljali krsto na kolodvor, odkoder so jo prepeljali v Heidelberg, kjer so položili umrlega ob ogromni udeležbi ljudstva k večnemu počitku.
J a prepričali, kako pada število Slovencev. inogo Slovencev se je prostovoljno udalo pritisku in zatajilo svoj narod. Le kar jih je organiziranih v naših izobraževalnih in verskih društvih so imeli pogum, da so se zapisali za Slovence.
Fašisti zopet divjajo. Na pustni ponde-ljelc so se pripeljali v Lazaret pri Kopru laški fašisti, ki so brez povoda napadli mirne vaščane in jih 15 do krvi pretepli.
CE PRODAJATE ALI KUPUJETE
foaettvo, oddajate trgovino, gostilno aH obrt, Javit« naslov »Posredovalen«, 8v. Petra cesta It. 23.
p Ljubljaenk« občinske volitve ki so bile določene /& 18. marec, so preložene na pozneši čas. Zakaj žerjavovci so vedeli, da jih čaka strahoten poraz in bi morali milijone Mestne posojilnice, s katerimi šarijo, lepo oddati. To pa jim ne diši. Zato eno nasilje več.
p 365.000 volivcev večl Lažniva in umazana Domovina bi rada utajila, da je dobila opozicija kljub najstrašnejšim nasiljem in goljufijam pri volitvah 365.000 glasov več kot vladni stranki. Pa ne pomaga nobena laž. Vsa opozicija, h kateri se Nemci in zemljoradniki tudi prištevajo, ima 365.000 glasov več kot vladna »večina«. To so ugotovili vladni listL Zato naj Domovina ne laže dalje I
p Republikanska monarhija po angleškem vzorcu. Kar smo trdili, se je zgodilo: Radičevci so se odpovedali re-publikanstvu in se zadovolje s kraljem. Da so rešijo hujše blamaže, pišejo, da je angleška monarhija podobna republiki. Nekega dne bomo brali v »Slovenskem Republikancu«, da je republika enaka monarhiji. Le zakaj ste potem ljudi med volitvami begali z republikot Ali je to pošteno? Odgovorite g. Prepeluh I
p Na dr. Korošca se jezi «SIov. republikanec« v vsaki številki. To jezo sicer razumemo, toda lagati vendar ne bi bilo treba proti voditelju našega naroda. Znani gospod republikanec trdi namreč, da se je dr. Korošec izmislil, da je Prepeluh od Žerjava plačan. Kako morete, če ste resen človek! to trditi 1 Kje so dokazil — Eno pa smo trdili v naših listih, da je bil Žerjav vesel rovarjenja republikancev na Slovenskem, ker je vedel, da to škoduje SLS. Zato je bil ustavljen «Domoljub«, zato «Straža« in «Slovenski Gospodar«, ni bil pa ustavljen «Slov. Republikanec«.
p Tudi duhovščina mu je vedno bolj na poti — namreč «Republikancu«. Upa si zapisati v št. 9. «da so orjunaši in du-lovmki skupno napadli« njegove somišljenike. Tako misli jemati ugled du-lovščini in jo stavi v isto vrsto z orjunci, toda mi ga samo prosimo, naj pride s očnimi podatki, da mu moremo pred nepristranskim sodiščem zapreti usta.
p Nazaj k očetu. Večkrat smo morali v volivni dobi povedati, da je bil g. Pre->oluh še pred kratkim socialni demokrat, z njegovega lista je sedaj razvidno, da ga srce močno vleče nazaj. Hvali se, da so zanj glasovali zlasti bivši socialni de-mokratje in jim dela primerne poklone. — Tudi je postal upravni svetnik Anton Kristanove banke, ki ima naslov «Za-družna banka«. Kdor hoče misliti, ima zadostno sliko.
p Se nekaj. V našem listu smo že večkrat pojasnili dogodke iz leta 1918, toda g. republikaneo Se vedno goni pesem, da je SLS kriva vsega oa 1. 1918 dalje. Naj bo gospod enkrat tako dober in pove, kje je bil takrat, da ni odprl ust
in povedal, kaj mu ni prav. Pričakujemo odgovora — in moškega!
p Trije bratje so še-le potem dobri
bratje, če drug drugega spoštujejo, drug drugega radi imajo in drug drugemu pomagajo«. — Kdo tako piše t — Sama »Domovina«. Da, da, drug drugemu treba pomagati, ne pa da bi večji manjšemu šo to jemal, kar ima. Vemo, da je mnogo poštenih Srbov, a zato se od slabih med njimi se ne pustimo odreti.
p «Avtonomijo opustili!« Kdo? »Domovina« pravi, da klerikalci. Verjame seveda sama sebi. Pisec tega lista misli, da pomeni avtonomija Slovenije, da sezidamo okoli naše dežele kitajski zid. Ker se ljudi, ki nimajo prav nič dobre volje tudi nič ne prime, ne boino zanje razlagali, kar ve vsak naš volivec.
p «Kmetijski list« je napadel naš« zadruge. Da je napad podlo namiga-vanje, je samo ob sebi umljivo. Trdi, da naše posojilnico ne morejo izplačevati vlog. Pove seveda nobene ne, ker ve, da bi mu ostrigla dotična zadruga jeziček na sodniji. Svarimo pred takimi napadi. Naši zavodi na deželi pa naj vedo in upoštevajo, da je list samostojnih »kmetov« šel na pot liberalnih trgovcev. Gliha vkup štriha.
ZAHVALA,
Vsem, ki so ob prebridki izgubi našega predragega moža, očeta, starega očeta in tftrica, gosp.
Antona Rojca
na katerikoli način izrazili svoje sočutje, izrekam« iskreno zahvalo.
Prav posebno s« še zahvaljujemo preč. gg. duhovnikom za obilno tolažbo, gasilcem in vsem faranom, ki so v tako obilnem Številu priili kropil in spremit pokojnika na njegovi zadnji poti.
Bog povrni vsem stotero!
Št Vid pri Stični, dn« 3. marca 1925.
ROJČEVA DRUŽINA.
ZAHVALA.
Ob prebridki izgubi naše nepozabne matere, stare matere, sestre, tete ia tašč«, gospe
Terezije Klemenčič roj. Lesjak
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem enim, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje sočutje in sožalie nam, pokojnici pa izkazali zadnjo čast s tem, da so jo prišli ▼ tako obilnem številu po-kropit in spremit na njenem zadnjem pota.
Posebej smo dolžni zahvalo š* preč. dom. duhovnikom za vso skrb med njeno dolgotrajno boleznijo in ob smrti, domačim pevcem za ginljlro petje ter vsem darovateljem prekrasnih vencev., Vsem, prav vsem bodi dobri Bog obilen plačnik. Št Vid pri Stični, dn« 5. marca 1923.
2ALUJOČI OSTALI.
Najnižje cene pri mannlaktnrnem blagi
dosežete edino 1« pri menil Zator«J Va* vabim k nakupu blaga, ki sem ravnokar prejel velikansko množino v bogati izberi za pomladanske in letne obleke. Ker jc direkten nakup in vsled porasta dinarja, so cene zelo nizke, talco, da Je vsakem« motno za veliko aroC nabaviti si za m al denar krasno obleko. Z* ceni. nakup s« najtoplej« prt. poročam. . J. MENART, trgov to — DOMŽAL*

nnznnmia
ta
Dcliovno vaje za može in mladeniče v Ljubljani bodo od 15. do 18. marca v Alojzijeviški kapelici na Poljanski cesti. Pričetek bo v nedeljo 15. t. m. ob 7. uri zvečer. Vodil jih bo preč. gosp. profesor dr. G. liožman.
n Velike L»5če. Tukajšnji Orel priredi v nedeljo 15. murca ob pol treh popoldne v Zadružnem domu telovadno akademijo. Spored je bo/jat in zanimiv, z't to pridi!« od blizu in daleč pogledat našo orloveko mladino!
n Orlovski odsek na Polici priredi na novo-igrujer.em odru v nedeljo, dne 15. in na praznik 19. marca ob treh popoldne v Mladinskem domu (Cerkveni hiži) ljudsko igro v petih dejanjih: >Lovski tak. K obilni udeležbi se vljudno vabil Bog iivit
n V Smartuem pri Litiji bo v nedeljo 15. mar-ea po prvi maSi v Soli občni t bor Sadjarskega in vrtnarski-^n druStva. Udeležite ee polnoštevilno!
n Nt. Vid pri Ljubljani. Vsled tehničnih ovir •e igra : ijtari ln mladi« preloži na nedeljo, dn» 22. marca t. 1.
n V Dupljah bo na praznik sv. JcžeJa ob 10 alovesno hlagosiovljenje bronastih zvonov.
n Tečaj za gospodarske vajence. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: Starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, ker so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1925. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in eicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na celo polo pisane, s 25 Din kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zad-cjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 20. marca 1925 ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
g Sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grma se vrši dne 20. in 21 marca. Poučevalo se bo o cepljenju, precepljenju in negovanju sadnega drevja teoretično in praktično. Interesenti naj se zglase z dopisnico do 10. marca pri ravnateljstvu kmet. šole na Grmu oziroma podružnici Sadjarsko-vrtnarskega društva v Novem mestu. Revnejši udeleženci dobe brezplačno stanovanje.
n Udruitnje vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS, podružnica v Ljubliani bo imelo ledni občni zbor dne 22. marca 1.1. ob 9 dop. v dvorani Mestnega doma. Vstop dovoljen »amo rednim članom. — Odbor.
Ljudska hranilnica111 posojilnica
T ŠKOFJI LOKI — r. a. z o. t. - vabi na OBČNI ZBOR, ki «e bo vriil 15. marca 1923 ob 10 dop. * drultvenih prostorih s sledečim sporedom: i. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega obč. •bora. — 2. Poročilo načeistva. — 3. Poročilo nadzorstva. — 4.Potrjenje računskega zaključka (a leto 1924. — 5. Volitev načeistva. — 6, Volitev nadzorstva. — 7. Slučajnosti.

CKLJE IN OKOLICA.
Volitve 8. februarja so izpadle za mesto nadvse ifborao, okolica se pa ni tako dobro izkazala; manjkalo jo praTe agitacij«. Za prihodnjo volitve naj se t« napaka popravi. Slišimo, da bo imela obciua-itkoliea tri volila in sicer ali na Itabnem pri Janiču ali na Ostrožnein pri Fazarineu. Dosedaj smo imeli le dve volišči: na Bregu in v Uaherju. Izid jo za oblino okolico sledeči: SLS 5fl2, Radič
glasov. Kaj nismo mi fantje od fine? Vse barve iinamo, kar kdo hoče. Celjani imajo pa sledeči izid: SLS 251, Radič 15, Hariitian 3, Pivko 392, Zagorski2, Pucelj 1, komunisti 18, Nemci 206, Knvuik 48, Koron 108, Hrib. 1, Bernot 10. fttrb. 1. Markovič 103. — Poiare smo imeli tri torke zaporedoma. 1(1. febr. ie gorelo pri Dečkovi v Gabrju ;pogorela »ta dva kozolca. 17. febr. je gorelo pri Bobne.-ju v Traov-ljah, pogorel je kozolec; 21 febr. jo gorelo pri f'e-čeku v Trnovijab, pogorel je tudi kozolec. 27. febr. je začelo goreti pri Ilojniku v Truovljah, a sj takoj pogasili. Sami se, tla požigu ena in i-ta roka. — Vreme imamo lepo, *ačetek kmet-kega d>la na polja iu vinogradu.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
K ukor so »•< vsi liberalni časopisi ray trobili v svet, da Št. Jernej od 22. februarja ni več klerikalen, ker so liberalci U dan pod krinko kmečko-deia\tko stranke in agrarne stranke dobili 19 gla-sot več kot Sktf. Tinti, ki jini jo liberalno časopisje jutranja in večerna molitev, bodo morda res verjeli, da je klerikalcem v ftt. Jerneju odklenkalo. Toda stvar jo malo drugačna. Kdor po/sa naAe razmere, kdor je videl agitacije, laži in podkupovanje nasprotnikov (sami se hvalijo, koliko vina so na dan volitev popili iu koliko klobas pojedli!), se mora le čuditi, da niso dobili vsai 16 odbornikov. Liberalni trgovec, ki mu je vera postranska stvar, je eel (eden pred volitvami delil galico po znižani ceni — po SI K. Obetali so v nekatere vasi cesto; kajžar-jein in bajtarjem ter manjšim posestnikom so oblju-hovftli njivo travnike, gozdove, ki jih bodo vzeli samostanu Pleterje, g. Jordanu in g. župniku. (Tisti, ki so valili agrarno, te sprašujejo, kdaj bedo dobili obljubljene njivic«. U. Knne, ali jih boste sedaj pustili ua cedilu? Haj je že davno prišel inže-njer, kuj ne?!) 6,. celo požar »upnikovih poslopij jim je pomagal — kot se sami hvalijo —, da so dosegli navidezne zinago. Vpijati se moramo, kaj so neki klerikalci storili tako hudega in slabega za občino? Poslušajte. Tole so tisti grehi: 1. Hranilnico iu posojilnico so ustanovili, da ne more liberalen trgovec več odirati kmeta kot ga je nekdaj; 2. poskrbeli so občini krasno sejmišče in « tem lepe dohodke občini, katere je prej dobivala vas fit Jernej, oziroma št. jernejski liberalci; 3. takoj po vojni so ustanovili konzumuo društvo, da ne moro več liberalen trgovee navijati een kot bi rad. Če kon-zuma ne bi bilo, bi lahko postavil »ene, kakršne bi sam hotel, saj ne bi bilo nikogar, ki bi ga nadziral in mg konkuriral. Sedaj tega ne more. 4. K le-rikalci so postavili električno centralo, ki b« celi fari v ponos; 6. postavili «0 društveni dom, kjer se mladina vzgaja v orlovskem dolin in varuje pred svobodomiselnim, breiverskim Sokolom, itd. — In vendar je to ljudstvo — cclo teki, ki so dali higo in drušino posvetiti Srca Jezusovemu, ki so v tretjem redu in v raznih bratovščinah — obrnile kuto-llški stranki, bi je vse svoje moči žrtvovala za ljudstvo — hrbet, kakor da ne bi bilo v SLS moža, ki bi mu mogla laupati — in volilo stranko, katere voditelji so nekateri popolni brezverci. Čast pa našim možem in fantom, bi so kljub laži ia terorju vztrajali in bljub slabemu vremenu šli na volišče in glasovali ca SLS. Kako bodo pa liberalni birtje lesni trgovci, ključavničarji, Žagarji, trgovci iu drugi taki »kmetje« delali ta blagor občine, bomo pa š* poročali	r
IZLAKE.
V letošnji »Domovini« lažnivih dopisov ie bil prvič napaden tukajšnji kaplan, drugič pa tukajšnji •upnik. Podpisani t imenu obeb javno nuivUe nepodpisanega dopisnika lažnika in obrekljive«. —

(Jlede oznanila: »pota povelikonočn* nedelja«, bar te je tudi sijajuo izkazalo: tisti teden j« bil re« k r i £ c v teden za njegovo stranko. Toliko g. kaplan. — PiJeic: »N'a kratko vam hočemo opisati kako s« se dne 8. februarja vršile volitve na našem volišču v Izlakah.« Odgovor: SIJi 237, Narodni blok 65. To peče in skeli! O. dopisun ni bil v cerkvi: bil je (udi govor, služba božja jo trajala slučajna par minut dalje kot časih. Kako jc »župnik ves dan rit«, kal okrog in se trudil za žive in mrtve, da pridobi še kako kroglico za klerikalno skrinjico«. Ni bila več potrebno in nisem mogel. Po prvi službi božji sem spovedoval, nato sem moral iti v Hranilnic«, kjer jo nradni čas od 8,—12. Med tem sem imel kakor vsako nedeljo govor pri drogi službi boijj. Ob dveh sem imel popoldansko službo božjo, ob treb je bila napovedana poroko. Ko sem čakal na to opravilo, sem imel pa prijazen razgovor i drngv i eiuislečimi možmi. Z varuhom skrinjice Nar. bi*, kn sem stavil, da bo zmagal dr. Korošec v Ljub-Ijani. Po končani poroki sem tel takoj v Toplice n oder Slov. prosvetnega društva, kjer je bila vaja Ko smo se z igralci vrnili, je bil izid volitev i« ✓ nun. Tako res nisein mogel prav nič agitirati ta dau «a SLS. še pogledat nisem mcgel iti, kako so iuieli v kuhinji tukajšnjo liberalne gostilne volivci na rrj.jioh.go »vse, kar je kdo hotel, žganje ali vin««.
—	Orlovskih iger iti v Toplicah, ampak 8PD. Zlobni dopisu d, ali se zavedate svoje nesramne hudobije, kur pišete j:lede tistega fanta? Apelirate na krščansko ljubezen. Hinavec! Ali teste, kaj bi dosegli l svojim hudobjdin obrekovanjem rodi abelelega A. M.? Lgut/il l>i po krivdi pokojnine. Ta »c ni prehladi! pri igri: potrdili dveh zdravnikov izpričujete., da so ie prehladi! in pokvari! »dravje i« poprej v rudniki!. Vas namen jo uničili naše pro-
"(svetno društvo. \ i in še par vaše stranke je huf skalo in še ruje proti društvu pri uaših igralcih. Jako ltelepo, potem se pa se posluževali odra tistega društva, katerega hočete uničiti Ali ste zad«. voljni s tem odgovorom? Jas ue. Da se bova videla pri sodiš* «, /abteva va'e cepjeno iuie Fr. Osslnik.
ŠMARTNO PRI LITIJI.
(SoU ali sckolstvo?)
J-iojiricako-.Miio je bila od tn premeščen* vestna in marljiva učiteljica gdena Kori!sky. Na njen« niiMto so poslali mlado dekletce, ki ima nalogo organizirati propadajoče sokol«tvo. Vračajo se take polpretekli časi, da bo zopet ueiteljiea gonilna sila našega naprednjaštvu. kakor je bila pred nekaj leti
—	šola pa bo postransko opravilo. Toda povemo I« vnaprej: Dobremu učiteljstvu noče spoštovanje i> naklonjenost, sokolovem in oijuncem pa pomilovanje in prebiranje. Kakor kdo hoče.
(ŠMARTNO PKI LITIJL (0bf:>l zbor >Kinetijske zadruge*.)
V nedeljo, dne 8. marca sc je vršil ob udeležbi do sto članov redni ob<-ni zbor za leto 1024 Z zanimanjem so poslušali temeljito poročilo načelnika o delovanju zadrugo in poročilo o bilanci število članov je naraslo na 808, promet se je dvignil na blizu 8 milijonov dinarjev. Odbor pa je tndi vestno vršil svojo dolžnost, v 25 sejah je dajal smer zadrugi in urejeval tekoče zadeve. Vse nad« nasprotnikov, vse laži ln obrekovanja, vsi zahrbtni poskusi omajati zanpanje ljudstva do zadrugo so «« ■lomili na disciplini in zavednosti večine Manov — aadrngi je obstoj zagotovljen. Ljudstvo je odloženo posteti neodvisno od pijavk in zajedaleev, ki eo mo tuje po mišljenju iu življenju. (Jeslo zadrugarjev jal Ljudstvo zidaj sebi trdnjavo gospodarske neodvisnosti — lep »Zadružni dom« je le vidni inak te trdnjave. V samopomoči je naša rešitev!
IZ RADEČ PRI ZIDANEM MOSTU.
(Izobraževalno delo.)
Febiuar pri nas ni bil ravno hud. Sicer »o celo v cerkvi po tleh ležali raztrgani, sumljivi ust«!,— so bili »državotvorci « kljub temu Pravim, da ni izključeno, da bomo imeli ša eO tak šahovski turnir v državi. — Sicer je splošno delovanje v našem trgu, ki bi rad »avanzlraj« «• »a eno »topn|o„ bolj mirnega značaj«.
tako »nnino potrebne« pustne burentovske svečanosti so »e sicer prav bujno, a mirno končal«. Izobrazbe in zabave ne manjka, saj imamo kar tri odre. da bi se kmalu ne mogli »vrstiti ■ Igrami. Bravce bo predvsem zanimalo naše društvo: Kmetska knjižnica. Njegov namen je delovati za vsestransko izobrazbo bodisi potom knjig, katere pridno rabijo, potem potom iger (v zednjih S letih ca 35), zadnji dve leti pa ie posebno s petjem, cerkvenim kot društvenim (okrog 20 glasov). Seveda naj si pa vsak dobro zapomni, kar bi prav poudarili, da je vse to mogoče le z vnetim, zvestim sodelovanjem vseh članov. Kar se tiče petja, bi v tem oziru v glavnem morali izreči pohvalo, toda ne recite: k petju bom ie hodil, k orlom in in orlicam pa ne, se mi ne ljnbi. Da sc o stanju društva in njegovih potrebah še kaj pogovorimo, ste s tem prav uljudno vsi člani vabljeni na občni zbor društva, ki bo 15. t. m. (v nedeljo popoldne) ▼ telovadnici po končani popo!daxiski službi božji. Upamo, da ne bo člana, ki bi brez vprav tehtnega vzroka izostal. Da ne
Bozabite torej) Na svidenjel — Se nekaj za Iju-itelje pevske umetnosti. Poslušamo tudi koncerte, bodisi domače, pa tudi iz Zidanega mosta (predlanskim so nas obiskali tudi Zikovci). Mnogi se prav zanimajo za glasbo: saj je, če se ne motim do 15 ali 16 klavirjev (harmoniiev) v trgu samem. Ce bo šlo vse po sreči, priredi tudi naš društveni zbor svoj prvi koncert (moški, mešani, ženski zbor) 25. t. m. zvečer v navadnih prostorih. Po svojih skromnih močeh (saj je dve leti šele star) bo skušal podati par večinoma ne ravno težkih pesmi. Prav nič ne dvomimo, da boste vsi, ki omete ceaiii trud ter ljubite lepo slovensko pesem, bodisi v narodni, pa tudi nekoliko umetnejši obliki z veseljem prihiteli.
IZ ŠKOFJE LOKE.
(Občinska objava.)
Z ozirom na veliko pomanjkanj« semenskega krompirja, ovsa in drevesc se je obrnilo več oddaljenih občin na nas, da nas ob priliki letnega semnja, na dan sv. Jedert, to fe 17. t. m. obišče več teh občanov vsled nabave gornjih semenj, ter nas naprosilo, da se obrnemo na sosedne občine, da po možnc«ti veliko gornjih pridelkov postavijo na trg. — Dolžnost naša je, da vas tozadevno opozorimo, da izrabite to priliko in pripeljete na ta dan gornjega blaga, kar imate razpoložljivega na trg, ker je verjetno, da •e bo blago dobro prodalo. Pri tej priliki se vam
Eriporoča, da pripeljete veliko živine na trg, er se bo brezdvomno tudi za isto dobilo dosti kupcev. — Občina Skofja Loka.
IZ ŠENČURJA TKI KRANJU.
Pri nas J« dobil dr. Korošec 350 gltuiov, Žerjav pa ln 28. Vsa čast in hvala našim zavednim in
Sožtonim volivcem. Pri občinskih volitvah pridejo olj vpoštev osebnosti, Se več pa krajevne rarmere, ker je 6'enčur bolj na koncu obilne, žerjavovci še drago leto pošiljajo v Šenčur ogromno Število umazane >Domovine«, zagovornice tatov ljudskega denarja, brezplačno, kljub tema, da so jo od začetka Bonaroiniki pošiljali vedno naaaj kakor bivii {as Snfterfiičev časopis, ki je tudi prihajal v celih koših, pa le ni nič pomagalo. Za fterjavov« »Domovino« in >Jutro< se agitlra najbolj v gostilni in trgovini nasproti cerkve. >.Tutro« in 3Domovina« najbolj hnjskata na bojkot. Ali hočemo mi pošteni delavci in kmetje poslušati ta poti v? Potem bo imel on prazno gostilno in trgovino. Ce ne odneha. *as bo sam k tema prisilil. En teden pred volitvami •mo imeli izredno slavnost: odlikovanje zaslužnih petindvajsetletnih gasilcev. Vsa čast Jim! Potem jo bil odlikovan župan Jakob fiter in g. župnik Janko Piber. Iskreno čestitamo) Slavnostni govor pri toj ■lavnosti sta imela govornik iz Ljubljane in g. glavar iz Kranja. Med urugim sta tndi povedala, da •e imamo za visoka odlikovanja zahvaliti g. <»rc-goTju Žerjavu. Par Kranjcev Je za vpilo živijo, ften-curjani, kar nas je bilo prisotnih pri tej slavnosti, I>a smo molčali ter smo mirno odšli domov in smo »i mislili: Ljudstvo veliko misli in sodit
□SPDDH
Prodam posestvo
nih razmer. Poleg hiše, hleva in skednja (vse novo jn krito z opeko) je 2 orala travnika, 3 orale po-8 oralov gozda. Redi se lahko 2 govedi in * prašiča. Ve« pove J. Strah, Sostro 35 p. Ljubljani
Spomladno gnojenje s čilskim soilfrom.
Za pravilno uporabo umetnih gnojil so neobhodno potrebni gnojilni preizkusi. Samo s temi je kmetovalcu mogoče določiti potrebo njegove zemlje po rastlinskih hranilih in gnojilih. Vsled tega postopa zelo previdno oni kmet, ki najprej napravi na svojih njivah točne gnojilne preizkuse z raznimi umetnimi gnojili, potem se šele odloči za nakup teh v večjih množinah. Naravno je, da gnojilni preizkusi imajo samo tedaj popolen uspeh, če so izvedeni natančno po predpisih.
Ena najvažnejših rastlinskih hranil je dušik. Izmed dušičnatih gnojil pa je najučinkovitejši in najpriprostejši glede uporabe č i 1 s k i s o 1 i t e r, ki se ga lahko trosi vsak čas in pokaže 6voj učinek že v osmih dneh. To umetno gnojilo je bik) pred vojno pri nas zelo razširjeno, toda ker se ga skoro deset let ni dobilo, so kmetje nanj skoro pozabili. Šele lani so prišle prve pošiljke v Jugoslavijo in letos začenja njegova uporaba že rasti. Strokovno propagando za vsa umetna gnojila vrši v naši državi največ Delegacija proizvajalcev čilskega soli-tra, ki je v zadnjih letih izdala veliko poučnih knjižic, ki jih brezplačno deli med kmetovalce, in izvedla gnojilne preizkuse po celi državi, pri čem je brezplačno dodeljevala razna umetna gnojila predvsem čilski soliter.
Tudi letos namerava izvesti večje število gnojilnih preizkusov s čilskim soli-trom po celi Sloveniji, v katere svrhe bo dodelila brezplačno to gnojilo in dala potrebna navodila. Da se pa to delo smotreno izvede, se bodo ti preizkusi izvedli samo potom Kmetijskih podružnic, K metijskih zadrug in društev. Tiste organizacije, ki se zanimajo za te preizkuse, se naj priglasijo Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16, od katere dobijo vsa potrebna pojasnila.
Petero vprašanj.
1, Ali ste že očistili sadno drevje? Ne
ie? Pozno bo, ako se ga ne lotite takoj. Morebiti boste pa vendarle še vjeli kakšen dan, da opravite vsaj najnujnejše. Kakšna škoda, ako ostane drevje še eno leto zanemarjeno v mahu in lišajih, s polomljenimi vejami in pregostimi vrhovi! Če ne utegnete več, vsaj suhe, nalomljene ali kako drugače pokvarjene veje odrežite ali odžagajte. Pri tisti priliki pa še poglejte, če je kaka sicer zdrava veja odveč, če visi preveč k tlom, če se drgne ob drugo, če dela goščavo v vrhu itd. Tudi tiste odstranite. Potem pa še ostrgajte debelejše veje in deblo s kako strguljo in nazadnje namažite deblo prav v živo z arborinom (1 kg na 10 litrov vode). Boste videli kako se bo koža pomladila in koliko bolj bo drevje zdravo in čvrsto rastlo in koliko boljši sad bo rodilo.
2. Aii ste že obrezali mlada sadna drevesca, ki ste jih posadili zadnja leta? Vam se zdi to nepotrebno. Pa se jako motit«. Pa še kako je potrebno! Kar bi zdaj lahko odrezali z nožem ali škarjami, boste morali pozneje, ko drevo doraste, odžagati. Ali ni škoda snovi, ki jib uporabi drevo za take nepotrebne veje? Z obrezovanjem mladega sadnega drevja se uravnava rast, da pozneje takemu drevju ni treba skoro nič več trebiti vrha, ker že iz mlada pustimo rasti samo tiste veje, ki so potrebne. Lep vrh zraste malokdaj sam od sebe, zla-sti ne pri nekaterih vrstah, ki imajo rogo-vilasto rast (kanadka, voščenka). Posebno važno je, da izrežemo že na mladem drevesu vejice, ki rastejo noter v vrh ali preblizu druga druge. Neogibno je tudi potrebno, da skrajšujemo prva leta voditeljice, ki narastejo včasih po meter dolge. Ako takih vej ne skrajšamo, ostanejo gol« in le na konceh zopet poganjajo in rod«. Iz takega drevja pa ne mor« biti nikdar nič prida. Ko bi se pa vsako pomlad po-mudin pri njem le par minut in skrajšali predolge mladike, iz katerih se bodo razvile glavne veje, bi prav lahko vzgojiH uzorna drevesa, ki bi pozneje ne dale skoro nikakega opravka.
3.	Ali ste že precepili vsaj tisto drevje, ki je najbolj potrebno te operacije? Še j« čas ves marec in tudi še aprila, ako imat« k cepiče narezane in dobro spravljene v hladni kleti v vlažnem mahu. V taki shrambi se dalje drže nego zunaj na vrtu v zemlji. Precepite vsaj mlajše, nerodovitne ali sicer nevšečne jablane in hruške. Z mlado jablan, ki ima še drobne veje z mladično
!sladko kožo, ni dosti posla. V eni uri prav ahko precepite drevo s 6, 7 vejami, več jih pa treba ni. Pod drevo postavite dv« precej visoki tesarski stolici, čeznje položite močno, široko desko, pa imate oder, na katerem udobno stojite in se prosto gibljete. Na tak način gre delo hitro in dobro izpod rok. Za večja in višja drevesa je treba pa primerne lestve. Tu je delo sicer težavneje, zato je pa tudi uspeh večji, Izpočetka obdelajte mlajše lahko pristopno drevje, šele potem, ko ste se privadili pre> cepljevanju, se lotite višjih in bol nerodnih dreves. Cepite v žleb ali zarezo. Tudi ▼ razkol ni slabo. V drugi polovici aprila cepite lahko za kožo, če imate dobro shranjene cepiče.
4.	Ali ste kaj gnojili sadnemu drevju? Tudi Še ne? To je pa napak! Zadnji čas bi bil, da vsaj mlajše drevje okopljete in po-gnojite s starim hlevskim gnojem. Tudi gnojnica ne bo škodovala, ako jo razvozite po sadovnjaku. Brez gnojenja ni pričakovati rednih sadnih letin.
5.	Ali st« že pristopili v Sadjarsko ia vrtnarsko društvo? Za 25 Din na leto dobite strokovni list »Sadjar in vrtnar«, ki izhaja vsak mesec. Brez strokovnega beriva ne morete napredovati. Brez napredka pa ni dohodkov. Sadjarstvo daje izmed vseh kmetijskih panog največ čistega dobička«
DENAR.
g Vrednost denarja 10. t m. Na borzi v Curihu je notiral dinar 8.40 cemimov. Domače borze so zaznamovale za tuje valute sledeče ccne: 1 funt šterling 295—29S, 1 dolar 62 Din, 1 zlata marka 14 80, 1 avstrijski šiling 8.S0—9 Din, 1 švicarski frank 11.90 do 12 Din, 1 francoski frank 3.16—3.21 Din, 1 lira 2.51—2.54 Din, 1 češka krona 1.S3 do 1.36 Din, 1 rumunski Iej 0.30—0.31 Din, 1 bolgarski lev 0.45 Din. Za 1 dinar se je dobilo 1163 madžarskih kron. — Začetkom minolega tedna je dinar v inozemstvu oslabel, proti koncu pa se malo popravil. Vendar so tuje devize ostale čvrste. Posebnih sprememb ni bilo.
CENE.
g Ljubljanska blagovna borza. Sledeče blago se je kupčevalo postavljeno v Ljubljano: pšenica domača 450 Din; pšenica sreniska 500 Din; otrobi pšenični, debeli 225 Din; drobni 215 Din; ječmen 390 Din; oves bački, rešetan 360 Din; laneno seme 700 Din; koruza nova postavljena v Postojno 257 Din; koruza na slav. postaji 215 dinarjev; oves semenski na bački postaji 330 Din; konoplja postavljena v Kotoribo 650 Din; fižol: ribničan, čiščen, postavljen v Ljubljano 320 Din; koks 340 Din; fižol beli na slav. postaji 410 Din; krompir b .li, poitavljen na štajersko postajo 160 Din; rdečkast 183 Din; rumeni 145 Din; o.-ehi na slav. postaji S50 Din; jabolka izbr.va postavljena na štajersko postajo 275 Din. — Na trjju v Mariboru seno 75—90 Din; •lama 62.50—65 Din za 100 kg.
g Lesno tržišče. Hrastovi frizi I. in II. Postojna 1400 Din; hrastovi odpadki, Ljubljana 17 Din; deske smrekove in jelove Podbrdo 612 Din; smrekove paralelke I. ir II. 600 Din; remeljni in podrerncljni 550 dinarjev; plohi, Postojna 5S0 Din, bordo-aali smrekovi in jelovi, Postojna 410 Din; lipovi hlodi, nakl. postajo 190 Din; b ikova drva, meja 23 Din; bukovo oglje, vilano, K«ja 115 Din.
g Žitno tržišče. V minolem tednu so v Ameriki na tržiščih v Newyorku, Čikagu ir v B.icncs Airesu žitne cene občutno padle. To j3 znak, da Evropa le mrlo več povprašuje po ameriškem žitu, ker je v glavnem pekrila svoje potrebe. Iz tega bi bilo sklepati, da bodo cene pšenici prej še padale nego rastle. Tudi Rusija je ustavila n»kup pšenice v Ameriki in jo je rajši kupila na Holandskem za 10.000 ton. Holandci pričakujejo še nadaljni nakup.
g Ljubljanski trg. Cene raznim živilom so ostale v zadnjem času neizpreme-njene. Jajca prihajajo v velikih množinah na trg in se drže stalno na nizki ceni. — Jajca za kos 0.75—1.25 Din, sirovo maslo 35 Din za kilogram, krompir 1.75—3 Din za kilogram. Perutnine je na trgu obilo in se plačujejo kokoši 30—60 Din, gosi 100—200 dinarjev komad.
Gospodarska sveta notira sledeče rene: Semena: Detelje: domača detelja plombirana Din 82, lucerna Din 30. Trave: mačji rep Din 18, laška ljulika Din 19, angleška ljulika Din 17, mešana trava Din 14. Semenske pese: rdeča pesa Ecken-dorfer Din 20, rumena pesa Din 21. Semenski oves: oves Din 5, grahora Din 4. Gnojila: supei-foafat rudninski 18 do 18 odstot. Din 95, priodjemu celega vagona s« cena zniža na Din 85, franka
vsaka postaja v Sloveniji; supertosfat kostni Din 150, kalijeva sol 40-42 odsiot Din 160, razklejena kttoUia moka bela Din 1U0, tomaževa ilimira 17 do 18 odstot Din 140, mavec (gips) za gnojen.e Din 45. Krmila: Ulujuo apuo Din 4.00, pri manjšem odjemu Din G, laueue tropine Din 4.50, koiuza za krmo Din 2.30, koruza zdrava Din 2.05. Vinogradniške in ketijske potrebščine: modra gaiica vedno |k> najnižji dnevni ceoi, žveplo dvojno raiinirano Din 3.50, trieiji (ti-s;.laiki) tt. iieid znamke Ml A Din 2.800, trierji (či-s.oniiu) It. Hud zuiuike AiiB Din 2.700, inlatiliiico na ročni iu gepelni pogon Din 3.oOO, mlatilnice na gepelni pogon s siii iu tre?ali Diu 5.700, gepelni i.a 30 obratov Din 8.COO, gepelni na 24 obratov Dia Zbuo do Din 3.500, okopulniai Din lOuO, sluniorez-nice ročue Din 1800 uo Din 2.b00, reporesnico Din 420, ber.:iu 725"—730" pri odjemu celega ba-re!a Din 11.60. — Nadalje imamo na razpolago vsakovrstna poljedelske stroje, kakor čistilnike (pajtelni), slamoreznice, sadne mline, pluge, Uav-r.iake iu poljske brai^e, kose in bruse, vodne žage, brzo;>a.ilniko, kovane žeblje, gnojniiiie sesalke, tehtnice, separatorje za mleko, bakrene kotle, 1<> p-a.o za štihat, vodne sesalke, kosilnico, kline za siamoreinice, briz^alnke za grozdje, sejalue stroju, prediaija itd.
ŽIVINA.
g Ljubliai
! ks
ki živinski sejem 3. t. in. Ta bu precej dobro ooiskan in tuui ic-iaeroina živahna. Prodalo sc jc nc.-;a.j tu Ji ~a izvoz v Italijo. Prignanih je biio aa. scjiu: 449 konj, 70 volov, 63 krav, 11 tciet in 168 piašičev. Cene za kilogram žive teie so bile: voli prvovrstni 11.23 Din, drugovrstni 10 25 Din, tretjevrstni 9.25 Din, kravo za kiobase 5—6 Din, teleta 13—15.5 dinarjev; prašiči od 6—8 tednov stari 175 do 2o0 Diu.
g Mariborski živinski sejem. Prignalo se je: 5 konj, 2 bika, 67 volov, 124 krav in eno tole; skupaj 199 komadov. Povprečne cene so bile: debeli voli za 1 kg žive teže ou 10.50—11.25 Din, poldebeli voli 8.75 do 10 Din, voli za vprego 8—8.75 Din, biki za klanje £—8.75 Din, Klavne krave debele 9 50—11.25 Din; plemenske krave 7—8.25 dinarjev, krave za klobasarje 3.75—6.25 ciinarjev, molzne krave 7.25—9.50 Din, breje krave 7.25—9.50 Din, mlada živina 8.75 do 9.75 Din. Prodalo se je 67 komadov.
g Svinjski sejem v Mariboru 6. t. m-Prignanih je bilo 260 prašičev, 1 ovca in 1 koza. Cene so bile za komad: prašiči 5—6 tednov stari 100—125 Din, 7—9 tednov stari 110— 200 Din, 3—4 mesece stari 300 do 375 Din, 5—7 mesecev stari 500—625 dinarjev, 8—10 mesecev stari 750—875 Din, 1 leto stari 1250—2000 Din. Za kilogram žive teže se je plačevalo po 12—13 Din; za kilogram mrtve teže po 16.25—17.50 dinarjev. Prodanih je bilo 104 komadov. — Kupčija je bila srednja; nakupovalo se je samo za domačo potrebo.
g Živinorejska zveza za kamniški okraj tem potom obvešča svoje člane in člane živinorejskih zadrug njenega delokroga, da je zopet pričela voditi Rodovnik za plemensko živino čiste gorenjske oikaste pasme kakor tudi Knjigo mlade živine za plemenski naraščaj. — Prosi tem potom živinorejce, predvsem živinorejske zadruge v okraju, da greste na roko rodovni komisiji s točnimi podatki o stanju živine, katera bo sposobna za vpis v Rodovnik ali Knjigo mlade živine. — V marljivost voditelja rodovnikov in o sodelovanje krajevnih zastopnikov imamo popolno zaupanje, vsled česar bodo uspehi zagotovljeni
IZVOZ IN UVOZ.
g Nai izvoz ▼ januarju 1925. Teko«
januarja t. 1. smo izvozili 334.462 ton svo. jih pridelkov v skupni vrednosti 762 mili. jonov 117.054 Din; lani januarja le 220 110 ton v vrednosti 668,989.032 Din. Narastel je torej izvoz po količini za 114.352 ton ali 51.95 odstotkov, po vrednosti pa za 93 mi. lijonov 728.022 Din. Glavni izvozni pred. meti so bili v tonah (1000 kgj — v milijo, nih dinarjev: koruza 88.610 — 194.9, grad-beni les 76.293 — 98.4, pšenična moki 5990 — 40.1, jajca 1629 — 37.7, pšenica 6817 — 33.1, sveže meso 1263 — 30.3 itd — Glavni izvozni predmet je bila koruza, Izvoz živine pa je bil izredno nizek, po. sebno še v primeri z lanskim izvozom v istem mesecu. Izvozilo se je glav:
januarja 1921 januarja 1925 konj	3.752	2.316
govedi	16.937	4.685
prašičev	8.529	1.949
drobnice 22.981 39.449 g Zabranjen uvoz naše živine v Švico, Švicarska vlada je zabranila uvoz živine u klanje iz Jugoslavije, Madžarske in Ru-munske. la ..-brana se utemeljuje sten, da se je ugotovilo več primerov živinske kužne bolezni.
g Oviranj« uvoza kvasa od strani naš« d."ža»e. Naše tovarne pekovskega kvasa so stopile v kartel in grozn i navile cene tej nujni j otreb-čini. In to navijanje ccn je mogoče zato, ker vlada ovira uvoz inozemskega kvasn. Tako stane kvas iz domačih tovarn 31 Din kilogram, kvas iz Češke pa franko vsaka postaja v Sloveniji 27 Dia kilogram. Pri tej ceni pa plača inozemska tovarna 6.50 Din uvozne carine in 2.50 Din voznire, spediterski stroški znašajo tudi 50 para, torej stane inozemski kvas v resnid le 18.50 Din. Iz tega sledi, da zaslužijo domače tovarne samo pri enem kilogramu kvasa po 11 50 Din več nego inozemske tvrdke. Peki, ki so merodajni za presojo kvasil, priznajo, da je ino.-emski kvas izbo-ren, vzlic temu delajo carinsko-kemična preizkaševališča pri uvozu tega blaga vse mogoče ovire. — (Seveda, kapitaliste morajo žerjavovci ščititi, četudi oderuško navijajo ccne svojim pridelkom in kupuj drago, da bodo bogataši na tvoj račun šc bol) bogateli!
izranredno po znižani c«ni b«t» platno ca ris ha, 150 cm Urok«, meter Din 27.—. isto bolj grobo, meter Din 33.—. Isto sc Vam priporoča ugodni nakup blaga za birmance, ter za moike in iemk« obleke. Vzorce od platna zastonj. — Se priporoča
Anton Savnik - $kofja Loka.
Semenski oves
Irancosko LUCERNO — DOMAČO DETELJO -razna TRAVNA SEMENA — PESO, GRAHORO,
priporoča za pomladansko setev
FRAN POGAČNIK LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA J^J^
KAJIFVAŽNOVEDETI?
V trgovini Mihajlo' Lapuh, Škofja Loka, Spodnji » v Kapucinskem predmestju se prodaja vsa manufaktur« po znatno znižanih cenah. Rujava koten'« od 10 Din dalje, platno za rjuhe od 26.50 Din dalj* ttoii od 45 Din dalje itd
KUPITE
GUSPODIfiffi
SLADEK KROMPIR.
Večkrat se zgodi, da zadobi krompir sladek okus. To pa tedaj, ako je ležal dalj času na premrzlem kraju. Pravijo, da se pojavi sladkor radi tega, ker krompir zmrzne. Vendar je stvar nekoliko drugačna.
(lotovo je, da zmrzne krompir, ako je izpostavljen nekaj časa mrazu pod 0° C. Posledica zmrznjenja vode v krompirju je povečanje prostornine, krompir razpoka po-
Eolnoma in postane radi tega mehak. V ta-era krompirju se pojavi pri nižji toploti plesen in gnilobne bakterije — krompir gnije. Pač se v začetku gnitja pojavi nekoliko sladkorju, ki se stvori pod vplivom gotove snovi iz škroba, vendar sladkorna bolezen krompirja to ni.
Krompir iM>slane sladek ie pri temperaturi od O'1 do 6° C, torej ob razmerah, ko unrzniti niti ne more.
Poskusi, ki so jih delali, so pokazali, da ne postane krompir takoj sludek, pri temperaturi od 0° do C, nego 2ele po najmanj enomesečnem lezenju. Sveže izkopan sad pri toj tonraeraturi ni postal sladek. Nad 9° C »o sladkor ne pojavi.
Množina sladkorja raste s časom. Čim dalj čas« leSi v premrzlem prostoru, tem več Škroba se je spremenilo v sladkor in doseže do 12 odstotkov suhe leže (brez vode) ali 3 odstotke celokupne teže. Sladkor, ki »o pojavi, je trstni sladkor.
I'ak sladek krompir pa na pri ji radi svojega nenaravnega okusa. Popruvifi so j more, a ue popolnoma. To se zgodi uh tn i način, da spravimo krompir v gorkejži pro j etor; tedaj se proces zaobrne, in sladkor se I pretvarja nazaj v Škrob, a ne ves; približno četrtina sladkorja ostane neizpremenjena. Dclje ga popravimo pri ki.itanju. Sladkor Be v vodi raztopi in č« vodo večkrat preme-lijamo, gre večina sladkorja iz krompirja.
ZDRAVJE.
Zdravilo zelena. Za uanico in protin, za vodenico, je zelena staro domače zdravilo, ker žene na vodo in odvaja slabe »okove. Zdaj jo priporočajo tudi za živčne in srčne bolezni. Zelena ima v sebi sladkor, škrob in žlemo. Uživa se kot juha ali s kisom in oljem, mrzla ali -£orka. Zelena e krompirjem je prav okusni j-i d, bodisi da tiarežeš in kuhaš s krompirjem mlade lističe zelenine ali dozorele gomolje. Angleži uživajo zeleno tudi z mlekom, zmečkano in zalilo. Košček zeleninega gomolja da goveji juhi fin okus; listja pa ne smeš dosti de-vati v juho, ker prevzame vse drugo. Staro listje je dobro za kopel za gihtne noge. Kdor trpi za omotico aH je podvržen božjemu, ne sme uživati zelene.
Katrino mazilo za trganje v udih, V četrt litru kropa razprosti pol kg dobrega navadnega mila, primešaj 200 gramov dobrega oljkinega olja in odstavi, ko se je shladilo, primešaj ie 40 gramov kafre, raztopljene v 40 gramih olja, zlij v posodo, kjer te strdi in zamaši
KUHINJA.
Smetanov krompir. Olupi krožnik kuhanega in na listke zrezanega krompirja, stresi ga v razgreto, drobno zrezano slanino (5—10 dkg); prideni polovico kuhane in zrezano klobase ali svinjskega mesa, nekoliko premešaj, prilij četrt litra kisle smetane in postavi krompir za četrt ure v pečico. Ta krompir postavi kot samostojno jed s solato na mizo.
Ocvrt krompir. Skuhaj ne prerjehko opran, neolupljen krompir; kuhanega olupi in zreži na pol prsta debele rezine, ki jih nekoliko posoli, v razteperem jajcu in v drobtinah povaljaj, ocvri iu jih postavi s solato na mizo.
Riževi hlebčki. Skuhaj v pol litra mleka 15 dkg opranega riža, ki mu prideni za kavino žličico sladkorja in ščep soli. Desko z vodo pomoči, razmaži z nožem po njej mezinec na debelo riža ter pusti, da se nekoliko ohhdi; nato nekoliko ohlajeni riž zreži z majhnim obodcem (modelčkom za krape) zrezane hlebčke pomoči v raztepenem jajcu, povaljaj v drobtinah, ocvri na masti in daj s 8'adkorjetn potreseno na mizo. Dobro se poda V temu kuhano sadje.
PRAKTIČNI NASVETI.
Uporaba Vavine goSEo, Navadr»o vržemo na imeti ali na gnoj. Vendar jo lahko tudi drugače porabimo. Posušeno rade zob-Ijejo kokoši. S posušeno ponekod polnijo tudi pljuvalnike mesto r. zidarjem. Razredčena *5 votlo dobro služi za zalivanje vrtnic in bršljina. Vnovl': prekuhana da zelo dobro pralno vodo za č~ne volnene ali tudi klota-ste stvari. Vsekakor pa, ker vsebuje drobne delce žila in v cikoriji raznih rastlin in .sadežev, jo brez skrbi devljemo v pomije, la jih rabimo za krmo.
Poraba starih, nerabnih svilenih rut in krp. Pogosto leže- take stare 3vilene stvari v kakem predalu, preleže in ne pridejo do nobene porabe več, nego razpadejo. Zelo primerne so te svilene kipe za obveze, zlasti na nogah, ker so tanke ln zavzamejo le malo prostora, vendar so zelo gorke, kar je posebno važno za pozimi. Priporočajo jih za povi janje nog s krčnimi žilami.
Boj muham! S jirvo pomladno toploto se prehude tudi muhe, ki so ostale v raznih špranjah 3-za semec od jeseni. Ker so muhe tako zelo nadležne, jih preganjamo, uničujemo, pobijamo. Mnogo bolj pa nam še škodujejo, ker prenašajo bolezenske kali. Zato jih je treba že zdaj zgodaj spomladi vsepovsod zatirati. Mušja nadloga nalaga gospodinji še prav j)osebno skrb za snago v vsem gospodinjstvu.
Pri ranah in krvavitvah smo navadno vsi zmedeni. Za prvo silo naj si vsak zapomni gotovo sredstvo, ki ustavi krvavitev, namreč: vzemi kosmič bombaža (bate), pomoči v čisto in vročo vodo ter položi na rano I Učinek ja presenetljiv: krvavitev takoj preneha celo tam, kjer krvavi velika žila.
Kako odpravimo uši pri živalih. Zelo dobro sredstvo jo , 6e namažemo žival z lar (Dalje slej v naslednjem stolpca spodaj.)
Fantovski večeri v pismih«
VI.
Dragi slovenski fantje I Jaz v resnici ne vem, kaj Vi pravite o mojih »Fantovskih večerih«. Se tega ne vem, če jih sploh berete. Če jih pa, se Vara najbrž zdi vse to preveč poučevalno, pa i premalo zabavno za resnične fantovske ve-; čere. Tega Vam nič ne zamerim in sem j prepričan, da ta okolnost ne bo raztrgala | našega prijateljstva. Tudi meni nič ne za« j merite, saj veste, da mi je ime star fant in če sem star, moram vendar biti že enkrat majčkeno moder, ne tako razposajen in navihan kot ste Vi v svojih letih in ob svojih fantovskih večerih. Prepričan sem, da bi me nič ne obrajtali, če bi v mojih pismih ne našli nič drugega kot samo ponarejeno mladeniško prešernost in »neumnost«, saj bi ne mogla biti pristna, če bi jo tiščal v svoja pisma — star fant.
Kajne, fantje, vsak po svoje, je dejal Korošec, ki je s svedrom kravo drl. To j« res. Vsak po svoje. Jaz tako, Vi drugače, Vaša druščina pa zopet drugače.
Aha, fantje, zadnjič smo govorili o druščini. Vi ste mi prikimali, ko sem zapisal, da je druščina največji človekov vzgojitelj. Danes tudi ne boste odkimali, če zapišem, da je največje zlo na vesoljnem svetu — slaba druščina! Marsikdo je morda to reč že na lastni koži poskusil, kdor pa «e ni, mu daj Bog srečo, da ne bi oikoii!
»Druščina, druščina!« pravijo ljudje, Če jih vprašaš, zakaj je Andraž pijanec in Miha tat, čeprav sta oba iz dobrih hii doma. In ko ljudje tako pravijo, bi človek! mislil, da je s tem obsojena vsaka drušču na. Saj res, če bi se človek vsake druščine izogibal, bi se že tudi slabe ogniL To je kajpada tako gotovo kot enkrat ena je ena. Vprašanje pa je, če je to mogoče.
Herod si je tudi mislil: če vse dečka posekam, bom že tudi malega Kralja Judov, posekal. Pa ga Ie ni. Višja moč je bila vmes tn ta je napravila, da se je Herodež temeljito opeharil.
Tako nekako je višja moč tudi druščino na svetu uredila, da se je človek kratkomalo izogniti ne more. Hm, če j« hiša na samem, bi na vse zadnje šlo takola do šestega leta. Toda ko je šest let polnih« je treba v šolo. Ali bo občina zidala za vsako otroče posebno šolo in v njej vzdrževala za vsakega posebnega učitelja?
nenim oljem. Priporočajo tudi vsak drugI dan žlico žveplenega cveta na krmo (mladičem le pol žlice). Hlev in stelja snažna!
Žajbel (salvia officinalis) je zelo skromna vrtna rastlina, ki jo gospodinja rabi za razne začimbe. Ne zahteva druge nege, ka* kor da ga zalivaš. — Poleg šatraja ali materine dušice je najljubša dišava. Par list. kov k goveji juhi, vršiček v ričet se prati dobro poda; za mariniranje jegulje je skoro neobhodno potreben, enako tudi pri peč»t nih golobih. — Ako zbrišeš s svežim listom, zobe, postanejo snežno beli, se lepo svetijo in imaš v ustih prijeten duh in okus. Ca prevreš liste, dobiš izvrstno, a milo tekfe cino za izpiranje ust
Priskutno govorjenje, toda če že filozofi-ramo, filozofirajmo tako, da nas bo vsaka glava razumela.
No torej! Ko gre otrok v šolo, je druščina neizogibna. Na cesti, pred šolo, v
šoli, med šolo, po šoli-----povsod in
vedno druščina. In kako drugačen je fan-
tek, odkar hodi v šolo, kako izpremenj na deklica-šolarica. Po celc ure pripoveduje doma, kako jc bilo, kaj je videla, kaj slišala, kaj so delali in tako dalje.
Mati poslaša in posluša, tudi vpraša kaj vmes. Pa morebiti niti ne zapazi nc, da nadebudna hčerka prav malo pove o gospodični iz šole, prav malo o učnem predmetu — to se v šoli vse samo po sebi razume in otroka ne zajema posebno. To gre vse nekako mehanično. — Kaj pa potemtakem deklica materi pripoved.lje?
O tem pripoveduje, kar je videla na poti v šolo in iz šole, kar so ji pravile tovariSiee, kar so v šoli otroci govorili in delali: Kdo je dobro znal, kdo je bil kaznovan, kdo zmerom nagaja, kdo jc gospodični za njenim hrbtom jezik pokazal in sto takih vclezajemljivih rečL
Aha! Te reči so torej otroku vse bolj ostale v spomina kot »šolac sama na sebi' Z drugo bjfedo: te reči so napravile na otroka vse večji vtis, globlje so vplivale nanj kot vse tisto, za kar prav za prav starši otroka v šolo pošiljajo. O, pritrdim, da je otrok mnogo drugačen, odkar hodi v šolo, to žel Ali eno vprašanja bi t ika; zastavil: Kaj je otroka izpremenilo, kdo ga vzgaja? Mar »šola«, učiteljica — —? Žc, ne tajim, toda navsezadnje je pa le t?ko vzgojen in tak ostane kot ga je naredila njegova — druščina!
AH ni tako? Mislim, da mi ho vsak prav dal, kdor količkaj pozna svet in življenje v njem.
Če pa žc na »smrkave« šolarje tnko silno vpliva druščina, kaj naj šele v poznejših letih, ko iz otroka raste fant ali dekle? Kaj naj rečem o tisti dobi, ko fant in dekle doraščata in čutita v sobi naravnost odpor zoper vse »poklicane« vzgojitelje, ko bi najrajši vrgla od sebe vse vezi doiitače in šolske vzgoje, ko raste v njiju ncl.ako sovraštvo zoper vse »paragrafe« in »postave«, ko bi najrajši odpravila vse »zapovedi« in »ukaze«, ko je vsa njuna notranjost ena sama veHkft revolurijal?
V tistih Istih jc vpliv druščine naravnost usodnega pomena. Gorje mu, kdor se je Ji! ta Vrat voditi vplivom slabe druščine, vse življenje bo nosil na sebi njen pečat! Bkgor mu, kdor je našel v tisti življenjski dobi dobro druščino — vzgojila ga bo bolj kot ves nalašč ustanovljeni vzgojni aparat kulturnega sveta — in vzgojila ga bo za dobrega, plemenitega človeka, ki bo vreden, da mu bodo nekoč tisočera srca bila v hvaležnosti in ljubezni nasproti!
O, fantje slovenski, ali Vi znate ločiti dobro druščino od slabe, ali kaj pomislite, kakšni tovariši Vas vabijo v svojo sredo? AH uvidevate imenitnost tiste naše organizacije, ki si je postavila veliko in lepo nalogo: organizirati pošteno fantovsko druščino? Da je to orlovska organizacija, veste že sami, prav to Vam pa zatrjuje tudi Vaš iskreni prijatelj
star fant.
Sovraštvo m ljubezen.
(Dalje.)
Gimnazijski ravnatelj je bil Henriku Nagliču vedno zelo naklonjen. Spominjal se ga je šo zelo dobro, zakaj Heurik je bil včasih prijatelj njegovega nečaka in je bil tudi parkrat na obisku pri ravnatelju.
Sedaj, ko je ravnatelj zvedel o njegovem življenju in trpljenju svojega bivšega učenca, se je njegovo zanimanje zopet zbudilo. Izkazalo se je, da je bilo Henrikovo dolgoletno in marljivo učenje zelo temeljito in ravnatelj je bil mnenja, da Henrik, če sedaj marljivo privatno študira, lahko koncem leta naredi maturo.
Henrik je najel neko sobo in se je ves posvetil učenju, čudil 9e je, da je zasijalo neko novo veselje v njem, ko mu je ravnatelj pokazal razveseljivo izglede. Ko si jo naredil delovni načrt in uredil ter razpostavil svoje knjige, se mu je zdela ta nova, tuja soba skoraj domača.
In tako se je zgodile, da je postal Henrik tih človek, človek, ki se nikdar no smeje, ki pa tudi ne toži več o svoji usodi.
Ob nedeljah je prišel k njemu Janček. Ta je prinesel s seboj vedno precejšnjo moro dobre voljo. Henrik je pustil, da je govoril in se smejal. Samo o domu ni sine! govoriti. In Henrik Naglič ni vedel, da je ljubil v tem preprostem, dobrodušnem Jančku tudi košček doma in ga potreboval za svojo nedeljsko hrepenenje, zakaj brez Jančku bi ne bilo nedelje.
Ko je pa prišla pomlad, je postal Henrik nemiren: v njem se je zbudil kmet Dnevno jo mislil na poljsko delo, za katerega jo prišel čas in nekoč je šel tako daleč na izprehod, da je videl kmeta, ki jo oral. Več kot pol uro ga jo gledal. Počasi in zamišljen se jo vrnil domov in pisal nato Matiji, naj se ne trudi več za prodajo Bukovja. On se sicer ne bo več vrnil domov, vendar pa bo mogoče kaj drugega skienil v zadevi posestva. — Tako jo prišel čas tzptta. V zadnjih mesecih je delal Henrik z vsemi silami in njegov obraz je bil bled in ozek. Roke so že davno postalo zopet mehke in bele.
Nekoliko pozneje je Janček zopet dobil brzojavko. Odprl jo je in bral:
>Izpit naredil. Pridi čimprejo k meni. Henrik.*
Mladi vojak je bil skraja ves začuden, prvič, da je Henrik sedaj pravi študent, in drugič, da je možno iz istega kraja, kjer so živi, dobiti brzojavko.
Preskrbel si je dopust, preštel svoj denar, si izposodil še eno marko, kupil vrček za pivo in se odpravil z darilom na pot k Henriku.
»Henrik! Človek! Prinašam ti zelo lep in dragocen vrček za pivo, ker si sedaj postal študenti«;
In tedaj se je Henrik Naglič po dolgem času zopot smejal.
Stresel je prijatelju roko.
»Janček, ti fant! Ali se res tako veseliš?«
»Veselim? Tako grozno se veselim, da bom soda j gotovo zopet dobil zapor. Zakaj zatrdno sem mislil, da boš padel.«
Ko sta nato sedela skupaj in je pil Henrik iz novega vrčka, je rekel:
»Poslušaj, Janček, govoriti hočeva malo o bodočnosti. Dosedaj ml je bilo vseeno, toda danes hočem zopet delati načrte. Torej: študiral bom medicino.«
>Kaj?«
»Veš, zdravnik bom. Zdraviti bolne ljudi, to je nekaj, kar se še izplačil. Tudi Liza je srečna, ker je pri bolnikih. In ti, Janček, boš zopot kmet, ko boš prost vojakov. Rudar, to ni nič zate.«
>N'o, res ne! Toda gre za 15 mark mesečno iu pa za Leno. Zakaj hočem ho poročiti z njo.c
-Da, seveda! Skralka: vzel boš v zakup Bukovje.«
Janček je žalostno pogledal.
»Bukovjo da bi vzel v zakup? To bi bilo nekaj! Vse moje premoženje jo tolar dolga.<
»Premoženja nO potrebuješ; nekaj ima Lena. Plačeval boš obre3ti in kar bo neslo letno posestvo in opekarna, to se pravi, kar bo ostalo, polovico od tega ml bo5 dal ob letu.«
Če bi razlagal Henrik Jančku svojo matematično izpitno nalogo, bi gotovo no sedel pred njim z obrazom, ki bi kazalo večjo nerazumevanje. Henrik mu je dal natančne podatke o vseh izdatkih, ki so potrebni za Bukovje v povprečnem dobičku, o katerem bosta lahko oba zadovoljna, čo bosta pametno v3o uredila.
Konec pesmi je bil ta, da je padel Janček Henriku okoli vratu in začel tuliti, da bi se kamnu smilil. Šele polagoma so jo navadil velikanske sreče, ki mu je stala nasproti. Naiemnik Bukovja! On, ubog! oskrbnikov sin! In Lena bo njegova! In zopet bo lahko šel na staro, domače polje!
Čez nekaj časa je naredil sumljiv, zvit obraz, so Opraviči!, št»! za četrt ure" ven iif se vrnil z od razburjenja rdečimi lici.
»Veš, kaj sem naredil?« je vprašal, jecljajoč od razburjenja. »Brzojavil sem! Domov sem brzojavil, da sem zakupnik. Tudi H se lahko enkrat ustrašijo, in jim
si lahko dovolim brzojavko!«
• * •
Čez nekaj dni je dobil Henrik dolgo pismo od starega Mafije. V pismu je stalo:
»Vesel sem, da boš zdravnik. Dober zdravnik boš, ker s! priden in vesten. Dobro je, da si se otresel kmetovanja. To ni bilo zate. Liza je bila sedaj preoblečena kot usmiljenka. Obiskal sem jo hi
jvečia izbira
vsakovrutoega auktia in hta£evine za moške oblek« A. A E. SKABERNE — Ljubljana, Mastni trtf ifc
povem U, Henrik, da sem se vrnil ves srečen in zadovoljen. Zadovoljen bom na »voja stara leta, zakaj Lizi se dobro godi. In vse bo dobro, če bosta imela Janček in Lena poeestvo. Rad bom ostal pri njih, ker sem mnogo prestar, da bi šel po svetu. Rekel sem: ,To je naš dobri Henrik', kakor sem slišal od Lene in Jančka. Tudi oskrbnik je hotel nekaj napisati, pa ni spravil nič skupaj. Dela sedaj od zore do mraka in že skoraj noče iti spat. Vaščani bo sedaj čisto drugačni napram nam. Zelo prijazni so ln če vidijo Leno, se ji že oddaleo odkrivajo. Tudi opeko kupujejo vsi iz vasi pri nas. Ljubi Henriki Čutim za svojo dolžnost, da ti pišem še to, da je predvčerajšnjim prišla zopet Lota Prek domov. Mi je še nismo videli, sram me je, da bi Šel tja. S Prekom smo sedaj večkrat občevali. On sam je začel. Vedno silil, da bi kupil od njega Zabukovje. Ko pa je zbolel, ni hotel več od hiše. In ko se je Lota sedaj vrnila, je Lena vprašala, če lahko kaj pomaga. Toda Lota je odgovorila: Ne, zahvaljujem se za dobro voljo.«
ŠPANSKA BOLEZEN NA ANGLEŠKEM.
Mislili smo, da je že umrla, pa se je »pet pojavila. Najbolj razsaja na Angleškem. V prvih dveh mesecih tekočega leta je umrlo na španski 1200 ljudi po večjih mestih, 3500 pa na deželi. Zlasti hudo je v Londonu, kjer bo število smrtnih slučajev kmalu 200,
PREPOVED ALKOHOLA V AMERIKI.
Stvar postaja nazadnje že smešna. Naj-vc,4 .^kohola popijejo namreč posland, torej tisti, ki so točenje in uživanje sami prepovedali. Pride pa še bolje. Pred ameriško obalo kroži neprestano del ameriškega vojnega brodovja, da pomaga policijskim in carinskim uradnikom, ki pregledjjejo ladje. Namesto da bi pomagali, pa sedaj vojaki na ladjah sami tihotapijo. Vsaj pri ladji »Blau-iort« se je tako zgodilo. Dobili so na njej več »to steklenic, polnih najmočnejšega alkohola. Častniki sami so tihotapili. Seveda velikansk krik ln vik in velik škandal Ubrati bodo morali srednjo pot in dovoliti lažje alkoholne pijače.
MOČNI LJUDJE.
V starem veku je živel Grk Milon, ki Je nesel majhno govedo 200 metrov daleč, ga zaklal, spekel in pojedel. Na Francoskem živi mladenič, 22 let star, ki potegne 1 eno roko kvišku nad glavo nad 100 kilogramov,
Z ZRAKOPLOVOM V AMERIKO.
Dva znanca se pogovarjata. »Torej ti Mpotuješ?« _ »Dal« — »Kam pa?« — >v Ameriko.« — »S katero ladjo?« — »Ne * navadno, ampak z zračno ladjo.« — «SaJ J6 nimamo nobene zračne zveze z Ameri-Ko.« — >preden bo imela moja žena vse Pripravljeno, jo bomo gotovo dobili.«
OHRANITEV KRUIIA.
Švicarski pek Jean Matti je znašel način za ohranitev kruha, da ostane neomejen čas svež. Prodal jo svojo iznajdbo neki plovni družbi, ki ji je seveda na tem, da ostane kruh na dolgih prekmorskih vožnjah in ni treba zmeraj na novo peči.
AMERIŠKI ZEPPELIN POSEKAN.
Poročali smo že »Domoljubovim« bravkam in bravcem o veliki zračni ladji, ki so jo zgradili Nemci za Ameriko in ki je pretetela Atlantski ocean v 70 urah. Take zračne ladje imenujemo po nemškem grofu Zeppelinu, ki jih je prvi gradil, Zep-peline. Sedaj pa hočejo zgraditi Angleži zračne ladjo, ki bodo še veliko večje kakor je nemški Zeppelin, močnejše in hitrejše. Letala bodo na vse strani sveta, vsaka bo lahko vzela s seboj sto popotnikov in par tisoč kilogramov blaga.
Z zgradbo pristanišča so že začeli. Taka pristanišča imajo podobo podolgovate lope, v kateri zračne ladje pritrjene visijo. S tujo besedo jih imenujemo hangarje. Angleški hangar bo okoli 250 metrov dolg in 48 metrov visok, torej tako kakor petnajst-nadstropna hiša. Pri nas take hiše ni nobene. Ce pa ne bo ladja pristala za daljši čas, jo bodo pritrdili kar na 55 metrov dolg drog. Novi zračni velikani bodo 220 metrov dolgi, nad 42 metrov visoki, imeli bodo sedem motorjev po 600 konjskih sil, skupaj torej 4200 konjskih sil, vozili bodo pa s hitrostjo 112 kilometrov na uro. Vsebine bodo imeli za 140.000 kubičnih metrov, dočim jih ima ameriški Zeppelin samo 70 tisoč, konjskih sil pa samo 2000. Na zrakoplovu bo 50 mož posadke število popotnikov bo kakor rečeno sto, kabine bodo imele po dve postelji, kadilni salon bo na ladji in pa družabna soba.
Za vožnjo iz Angleške v Egipet je potrebnih sedaj šest dni, pozneje'bodo prišli tja v dveh dneh in pol; v Indijo vozijo 20 dni, pozneje 5 do 6, v Avstralijo Je sedaj 40 dni, z zrakoplovom 10, v Južno AIriko 20, pozneje samo 5 in pol, v Kanado sedaj 8, pozneje tri, itd. Prva zračna ladja bo odpotovala najbrž v pomladi 1927, najprvo v Egipet in Indijo. Seveda bo pa treba tudi med potjo pripraviti vse potrebno, in so se podali angleški inženerji že na pot, da bodo zgradili slične hangarje tudi v Egiptu in drugod. Dvj veliki zračni ladji, ki jih Angleži ža imajo, so poslali v Afriko, da bodo njih skušnje lahko uporabili pri gradbi novih zračnih velikanov.
Končno omenimo, da gradijo na Angleškem tudi tri ogromne aeroplane, kojih motorji imajo moči za 1000 konjskih sil. Ne da bi se ustavil, bo tak aeroplan letel lahko 8000 kilometrov. Od LJubljane do Zagreba jo 110 kilometrov. Iz Londona v Egipet bo rabil aeroplan samo 31 ur. Ko bodo prišle zraven še druge države, bomo res lahko rekli: Zemlja je premajhna.
Konjskega hlapca
menih kobilah ln zna vsa kmetska dela, 11 č •; JANKO VILAR, posestnik, Dob pri Domžalah.
Velika noč se bliža
nabavili si boste lepe nove obleke, nogavice, predpasnike, srajce, pisano la belo platno, katero Lupite najbolje ia najceneje v veletrgovini IVAN SAVNIK - KRANJ,
lijem močnega ln poltenega
UČENCA za KOVAŠKO OERT.
Izdelujem ojstrino, sekire, motike itd. — FRANC PLANINSEK, kovač, Jarše, pošta Domžale. 1431
Dva netil In ln roinn slamoreznica v
li**r'*t' dobrem stanju, naprodaj radi nabave el. motorjev. A. Zelnik, Pivka 2, p. Naklo.
HALO!	H A L O I
JOŽE: »Pepca, zakaj pa oče Perko nič več
luštncga v »Domoljubu« ne pove?« _ PEPCAi
»Saj ravno danes je v »Domoljubu«, da že vsi vrabci na strehi čivkajo, da: KDOR HOČE svojo družino dobro obuti, naj kupi usnje na sejma v Motniku, Mengšu, Žužemberku, Krškem, Kočevju, Moravčah, Liii;l, Grahovem, Metliki, Lukovici, Mokronogu ln na Rebru
na stojnici PERKO.
n poceni
■e kupuje v manuiakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10.
Mrslca posojilnica \.uu.
Ljubltana, Kralj« Petra trg S
Obresfule DranUje po
Vtfje ln stalne »log« po dogovoru najugodneje Jamstvo za vlogt tnala Cez Din UX OjOOO —. Popoln^ ma varno naložen denar I
Velezaloga dalmat cementa „Titan", karbida, železa, okovja, kuhinjska posode, tehtnic itd. po najnižjih, brez-konkurenčnih cenah
samo pri BREZNIK & FRITSCH
trgovina z železnino, Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 7. Zahtevajte ponudbe, da se prepričate o nizkih cenah I
Ivan A. Grosek tuivne v Trebnjem
sporoča cenjenim odjemalcem, da Ima v zalog! poleg mannfaktiire, teleiaine ia ipeeerij«
prvovrstna umetna gnojil«
kakor: Tomaževo žlindro, supertosfat, kalijevo sol, kajnit ln gips. Nadalje nudi: Modro ga-Ueo 98-100°/,, dvojno vent žveplo in rafijo ta trte vezati, žitniki (žeblji) Izjemno po ceni. Cene «o konkurenčne. Postrežba točna I
U39
X Važno za Kovafe!
Tvrdka d. 0«bin, IJabljana Wotfova 1/n Vam dobavi v plombiranih vred ah tHk|
najceneje H angleški kovaški premog
po 100 Din sa 100 kg
h angleški šlezljskl In llvaroiikl koks
po 1*0 Din u loo kg
Dvakrat i»rintn«j4i kot dom. pnmog. Kdor IDlkial enkrat, OMM* stalen odjamlte. PREPBIČAJTE SB TUDI VII
laniDi tpaiidse-, ogljenK pavošcenK Kopiral papir, hcKtografičHi zilttil H dragi patrabičln« pri MP« PAR/16A« aalBiiburgova mU
i l>ttanorlj. I 188S Nt
debele! Srn drobno! — Velik« iikrra ta r.ak letni ča.l ia. tielavodomadlb čov-- ... j	Imtin < rni. ru-
n?i£ L n. z. nras »»in drui c«g«i
Mi tse vrste
* lesi iM
Zoper slabo prebavo,
bledico io oilabeloit naročaji« HOČEVARJEVO »AROMATIČNO ŽELEZNATO TINKTURO« po 20 Din steklenical — Številno zahvale na razpolago! Po pošti od 3 steklenic dalje J^- samo od izdelovalca lekarnarja HOČEVARJA, VRHNIKA.
NalboIJSl
■tvalnl stroj je s d I n o !•
Josip Peteline-a
Nad 120 milijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih letih kol zavarovalnine. odškodnine ponesrečenih in diuge terjatve. ■ Ako imate Vi t ako zadevo v Ameriki ali drugod na tu-i jeni, pridite k meni, da jo uredim, ako se t sploh da. - Dr. Ivan CERNE. gospodarska pisarna. LJubljana. Miklošičeva ce^ta št. 6
(Ljudske posojilnice poslopje). .......................................*****
Grttzner In Adler
■ • rodbin«, obrt ln [ndtilrljo
LJubljana tltn PriliiKKti
spentaika, ob vodi •Mt > fimji trMvUlM. V«t.taa tv»»ci;». Delavntca u popravila nllln	TtUfu tU	M
Koliko stara hoče biti žena
c i ca sana s tem. da svoj obraz neguje ali •-i. ^	vedno mlr.da, ako rabi
Fellerjevo ELSA - OBEAZNO POMADO, ki stori kožo v najkrajšem času belo, mehko, nežno in čisto. Za racionalno ne^o las naj se upornMja T^-i - pomaga laiel Enako moški, ki nočejo biti pleiastil Za poskus 2 lončka za 36 Din, alfo se poiljs denar naprej, ali pa -16 Din po povzetju | od lekarnarja EUG.ČCN V. FELLER v Stubici Donji, t Elsa trg 16 — Hrvatska.	7045 i
Volneno in perilno blago
knkor tudi r.ve vrste mamiiaklurnega blaga dobite v veliki izbiri in po ugodnih cenah pri tvrdki
/?. Miklauc Ljubljana
Lingarjeva tihca • Medena ulica • Pred Skoiijo.
Zahteva/te cenik nh vzorčno knjigo-
a.
ae imenuj« Hna rujava kotenina, izdelana ia najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem
pranju poslan? snežno bela V zalogi pri A. * E. SKABERNE — Ljubljana, Mctnl trg 10.
i sin i i—iii i iiii>imiisimu in <>■ iiiiiiii
Kdor hoče kupiti za spomlad dobro m soiidno, se na/ obrne na manufakturno in modno trgovmo
„Podvelbom"
Cešknti & Zaje
' Ljubljana, Stari trg štev. 3
UHiamit nttmumnuciitiiHiUMiMnHimtimriiKiniiior.iiiiiiMnHiMii«
i Prometni zavod za prmog d. d.	I
jj v Ljubl/am	i
j prodaja preiTlOg	j
iz slovenskih premogovnikov	j
vseh 'takovosti, v celih vagonih po originalnih	|
cenah premogovnikov ?a domačo uporabo kakor	| sudt za industrijska Dodjet/a U ra:pcčava na debelo
inozemski premog in koks
v^tke vrste in vsakega izvora ter pruoroča
posebno prvm>rstni češkoslovaški in cngeškl	*
koks za livarne in domačo uporabo, kovaš/d	i
aremog In brikete.	j
Naslov: Prometni zavod za premog,	S
d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta lCi/f.	g
D ii po*-um« proato.
Belo platno
trpeinu .Traf m IS Din, mo^oo .Biva* II Din. Sloven.no platno aelo mamo It Din, tlne .Beograd* tkanin« 17 Din, .»Io tin« tkanina ,fMric»"r.a arajr« i« Din, posebno fini ueturel uilon os cm 21 li u lanpoiil a veletrgovina R. St»r^ rnockl, Cel]« it. It. Ilustrirani cenik « čer. 1000 aliaaml ie poilj« Titakema anatom VEoroio i eakna, kamgarnn in ra/n« manufaktnrne robe pa lamo v« B dni na ogled. Kdor pride a vlakom o.ebr.o kupovat. dobi najt o >-a primerno povrnitev volnje. Naročila č.i aoo •-•-i iTgovcl .ngr... cene.
Cena padle! Kje ???
V modni In manufakturnl trgovini
F. in L Goričar „Pri Ivanki"
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
katera je dobila zelo veliko trbiro modnega blaga za mu.' • in ženske obleke koteiiitie, de-lenov, cefirjev, oxfordov; »vi e • Iti. delenastih m kaaibrikaatih rut. Zgo:ovijei't> otročke obleko; za derke l;i detillce, predpasnike, na moderne ir.oi-v« srajco i. t. d. po neverjeno nizkih cenah.
Pridite šn prcpr&site sel
| Ustij
Pcstvj« po c w't iugetiavljli
1
avrnea I
t*
»tjuovijrna leta 1913. — Delniška glavni< znata 3,000.00"» Din v zlatu.
JUGOSLAVIJA"
Splošna zavarovalna družba.
Ravnataijs&o za Slovenijo u Ljubljani
sklepal i. požarna zavarovanja; 2. iiv-Ijenska zavarovanja; 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja; 4. zavarovanja proti Ikodam vsled tatinskega vloma; 5. transportna zavarovanja; 6. zavarovanja proti škodam v»l?d razbitja stekla. — Največji to delujoči zavj. _ Družba jc prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice« in od zavarovalnih družb »Fcniks« (požarni oddelek) in »Franko-Hongroise« ves njihov kupčijski obstoj v na« državL — Najnižje tarife. — Takojšnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo Dolice splošne zavar. družbe »JUGOSLAVIJE. ženitven« kavcije za častnike.
Pisarna: Dunajska cesta £t 15.
ToJafoo 571.
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 bt«>i>v., gosposka.
▼ lastni palači (vi« & vis hvteia „UbIoii")
R.ča« pettnefa čekavn^* urada v Zafrek« U. 30.0SS
Telefon št. 57 in 47Q.
R«*u fMatim čekovna urada za SUvralfa
tt 11.943	_	.	__________fw	, _____________ ___
Podro la.ee: Celje, »iakovo, Marmor, Novi Srtd, Sarajevo, Somk«,, Split, ttlbcmk. Bkapoiitara: Bled. Kapital in reaarve skupno nad K 60,000.000 -, vlo0e nadi K 600,000.000 -
Daje trgovske kredite, eskomptira meaice, lombardira vrednostne papirje, daje v naiem jeklene »hramb« »« „„^„„1 1	. . , ^ 1
"/J'26'	«	-'AL knjižice
Amerlkaaakl oddelek> Direktne zveze z ameriškimi bankami. _ Urejevanje ameriških zapnSCln. _PooblaSCcn prodajalec srečk DiSavne razrt»diie loterije.
konzorcij »Domoljuba«.
Odfovorni urednik Jesip Or*ie|j v Ljubljani
Tiska Jugoelevanska tiakarna-