j ČELIGOJEV AMANDMA j |	ZA MEJNI PREHOD	*
i	STAROD SPREJET V	!
!	DRŽAVNEM ZBORU	|
K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2000 je I | Ilirsko-bistriški poslanec Vladimir Čeligoj vložil več amandmajev, | | ki zadevajo bistriško področje. Amandma za premaknitev mejnega g
■	prehoda Starod na mejno črto pa je dobil večinsko podporo v ,
■	Državnem zboru.
Znano je, da si domači poslanec že dve leti resno prizadeva rešiti I I problem premaknitve mejnega prehoda Starod na mejo. V teh | I prizadevanjih ga podpira tako policijska kot carinska uprava Republike |
■	Slovenije, kajti sedanje stanje na mejnem prehodu Starod obmejnim ■
*	organom ne omogoča neposrednega nadzora meje. (O tej temi smo v ■ 1 našem časopisu že večkrat pisali.)
Čeligojev amandma v znesku 120 milijonov SIT je na obravnavi | I proračuna v Državnem zboru 19.1.2000 podprla večina poslancev. S g
*	tem bo dana dejanska možnost za dokončno ureditev mejnega prehoda •
*	Starod, za katerega se že nekaj časa pripravlja zazidalni načrt. Letos je “ I bilo vloženo več kot 300 amandmajev, toda razen vladnih j e bilo sprejetih I I zelo malo, eden izmed njih je bil amandma glede mejnega prehoda Starod. |
To bo v letu 2000 največja neposredna državna investicija v občini. I
L — — — —-------------------------------------J
PODPISANA POGODBA O PLINIFIKACIJI ILIRSKE BISTRICE

V torek, 18. januarja je bila v prostorih Občine Ilirska Bistrica slovestno podpisana pogodba med Občino in podjetjem Apegas d.o.o., ki zadeva plinifikacijo mesta. Podpisnika sta Franc Lipolt, župan Ilirske Bistrice in Matko Pohar, direktor Apegasa. Pogodba predvideva izvedbo plinifikacije v dveh letih. Garant na strani izvajalca je večinski lastnik, Petrol d.d..
Z podpisom pogodbe se končuje zgodba o neizvajani koncesiji za plinifikacijo občine, o čemer smo poročali v prejšnjih številkah časopisa.
B. Jugovič
UVODNIK
Naj začnem v verzih:
»Gripa je prišla, virusi letijo z neba, je bolna Slovenija vsa.«
Še ni minil mesec dni, ko smo na vse pretege v novoletnih voščilih vsem in vsakomur želeli sreče, uspeha in zdravja polno leto 2000, že nam je začelo zdravja zmanjkovati. Tudi letos j e bila gripa dejavna in je kar lepo število delavnega ter ostalega ljudstva prikovala na bolniško posteljo. Gripi so se pridružile še vse ostale bakterije in množica virusova takšnega in drugačnega izvora. Rezultat so polne čakalnice po zdravstvenih domovih, oblegane lekarne ter osamljene šolske ustanove in na pol prazna podjetja. In to naj bi še nekaj časa trajalo.
So pa imeli to zimo kar precej dela s cepljenjem v zdravstvenih domovih po vsej domovini. Tradicionalnemu jesensko-zimskemu cepljenju proti gripi se je pridružilo še cepljenje proti ozloglašenemu gnojnemu meningitisu. Strah, ki so ga ljudem do kosti vcepli mediji, leti so kar tekmovali med seboj v iskanju novih bolnikov s to boleznijo, je presegel vse okvire. Cepiva je na vseh koncih in krajih zmanjkalo v trenutku, zaskrbljeni in že jezni starši pa so na vse načine pritiskali na svoje zdravnike, da jim cepivo čimprej priskrbijo. Zaradi tega seje začel majati (ponovno) tudi stolček ministra za zdravstvo in marsikateri direktor zdravstvenega dome je dobil sive lase in slab okus v ustih. Panika, ki so jo skuhali mediji, je bila namreč za marsikoga neprebavljiva. Mediji pa so si našli novo kost za glodanje in oboleli z gnojnim meningitisom niso več novica dneva.
Obljubljajo, da bo februar enako mrzel kot januar in da gripa še zlepa ne bo pospravila kovčkov. Ne obupujte! Bodite na toplem, prebirajte »Snežnik«, navijajte za naše smučarje in pomislite na tiste, ki živijo severneje in jim bo zima trajala tja do meseca maja.
Slovo pa naj bo v stilu ‘ala’ Murphy:
-	Če se letos niste cepili in ste zboleli, se boste cepili drugo leto -nekaj je očitno na tem.
-	Če se letos niste cepili in niste zboleli, se drugo leto ne boste cepili - cepljenje nima smisla.
-	Če ste se letos cepili in ste zboleli, se drugo leto ne boste cepili -škoda denaija.
-	Če ste se letos cepili in niste zboleli si že danes rezervirajte cepivo za naslednje leto - človek namreč ni nikoli dovolj previden!
K. M.
v-......	....................... ■
Adriatic9
zavarovalna družba d.d.
obuti
grafična dejavnost d.o.o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica
8
NOVOLETNA ZIMSKA PRAVLJICA NA
ZDRAVNIK SVETUJE
GRIPA IN GRIPI
SNEŽNIKU
Verjetno, da v vseh 32. letih od kar si bistriški planinci in številni prijatelji Snežnika hodijo voščit novo leto na sam vrh Snežnika, še niso imeli tako lepega vremena in doživeli tolikšno lepoto zimske pravljice. Meter debela snežna odeja je pokrila ne le cesto in poti proti Snežniku temveč je prekrila tudi borovo rušje vse od Obračališča do vrha te naše Bele gore. Nekoliko poledenelega snega pod vrhom pa je zavrnilo le redke.
Franc za vse pripravil dovolj toplega čaja in kar sodi zdraven. Tudi brez snežniške pošte ni šlo, tokrat pa je celo prvič delovala prav na novega leta dan in to s posebnim priložnostnim poštnim žigom. Domače planinsko društvo pa je ob tej priliki izdalo še posebno novoletno kartico s “Pozdravom letu 2000” in barvno sliko snežniške znamke v obliki knjige s čimer najavljajo bližnjo izdajo Knjige o Snežniku. Predstavnik Pošte Slovenije je izkazal
Čudovit dan na vrhu Snežnika. Steber sredi slike je v led vkovano znamenje na vršni koti
In prvi dan novega leta 2000, za mnoge tudi prvi dan novega stoletja in celo tisočletja seveda ni kar tako. Vsaj sto petdeset obiskovalcev je na vrhu Snežnika preživelo nekaj neponovljivih ur in se dodobra razgledalo po širni okolici. Enkraten je bil pogled na moije in otoke, saj se je ves Kvamer kopal v soncu.
Prijetno in veselo pa je bilo tudi v Koči na Snežniku, kjer je oskrbnik
tudi drobno pozornost Ivanu Bergoču, ki je pred 25 leti dal pobudo za snežniško pošto in prvi priložnostni poštni žig na Snežniku. Od tedaj pošta redno spremlja vse večje obiske Snežnika, še posebej množične zimske in letne vzpone na Snežnik. Doslej seje zvrstilo na Snežniku že 33 priložnostnih poštnih žigov. Tokratnega je oblikoval domačin Janko Čeligoj.	-oj
$2m.y
SreUi t m, ^

PODOBNE BOLEZNI
Mediji že veliko govorijo o gripi in njenih komplikacijah, uradne, za to pristojne institucije, pa z izjavami ne hitijo!
Zdravniki in ostalo zdravstveno osebje ter bolniki pa smo nekje vmes. Znajti se moramo, in to hitro, kakor vemo in znamo, s pomočjo izkušenj, znanja in zdrave pameti.
Gripa je letos “usekala” takoj po Novem letu, vendar opažamo, da ne gre samo za gripo, temveč tudi za druge bakterijske bolezni zgornjih in spodnjih dihalnih poti.
Ta obolenja so ali nadaljevanje gripe ali pa samostojne bolezni. Kot že rečeno je število obiskov bolnikov izjemno veliko (tudi več kot 60 pacientov na ordinacijo). V se se začne z visoko temperaturo, glavobolom, slabim počutjem, kašljem...
Kako se znajti ob vsem tem? Po dosedanjih izkušnjah prav veliko pacientov ne bo ostalo brez potrebe po zdravilih (antibiotikih) saj je očitno virus gripe tako agresiven, da poškoduje sluznico dihal do te mere, daje pot bakterijam široko odprta. Te pa sluznico uničujejo naprej (vnetja ušes, obnosnih votlin, bronhitisi, pljučnice...).
Ker namen tega pisanja ni preplah temveč nasvet, vam svetujem naslednje (in predvidevam, da se bodo s tem strinjali tudi moji kolegi):
-Ob izbruhu bolezni (visoka temperatura, glavobol, slabo počutje) ostanite nekaj dni doma, saj s tem pomagate sebi, pa tudi drugim. ( Če ne veste- pri kihanju in kašljanju se iz naših ust v okolico sprosti na milijone virusov.)
-Temperaturo ne znižujte preveč agresivno. To pomeni, da do 38.5 stopinj C ne ukrepamo. V prvi vrsti pride v poštev ohlajevanje (tuš ali mlačna kopel), šele nato eno od zdravil za zniževanje temperature- rajši Panadon ali Naprosin, saj kombinacija med Aspirinom in virusi ni ugodna! Če se težave ne umirijo po treh do štirih dneh, bo obisk pri zdravniku neizbežen.
-Vsekakor se izogibajte okuženih in bolnih, kakor tudi večjih skupin ljudi (koncerti, kinodvorane...). Bodite čimveč na svežem zraku, zračite tudi bivalne prostore!
Pred naslednjim navalom gripe pa se pravočasno CEPITE (to pomeni vsaj dva meseca pred predvidenim nastopom epidemije, takrat, ko vas o tem obveščamo).
Smajla Ivica, dr. med., specialist pediater
IKIN DVOJNI REKORD - ljubiteljskima ovčerejcema, drugače pa aktivnima upokojencema Radu in Anici Grlj iz Trnovega, se na široko smeji. Njuna ovca Ika pasme “romanovska”, v čredi jih imata 18, je povrgla štiri jagenčke! Tudi drugače je ta štiriletna ovca svojevrsten rekorder. V dveh letih in polje na svet spravila trinajst jagenčkov- najprej enega, potem dva, leto za tem tri in sedaj štiri.
Na posestvu je gojita Rado in Anica ob ovcah tudi nekaj kokoši, zajcev, puranov ... Učenci bližnje osnovne šole pa si jih vsako leto pridejo ogledat in vzeti snov “Spoznavanje narave” v živo.
2
Kartica s pozdravi bralcem,
Tekst, foto: Petar Nikolič
STEFANOVO V HARIJAH	MATETOVE JASLICE
Žegnanje konj 26. decembra
Žegnanje konj, ki je bilo do prihoda Italijanov na Primorskem tradicija, spet oživlja. Že šestič zaporedoma so ga pripravili v Harijah, zakar gre nedvomno zasluga predsedniku organizacijskega odbora Petru Valenčiču in pomočnikom: Ivanu Česniku, Bojanu Mahnetu, Jožetu Kljunu in Slavku Škobmetu.
Slovesno mašno daritev, ki je naznanila uvod v praznovanje, je daroval podgrajski župnik Gabrijel Vidrih. Kljub slabemu vremenu seje pred cerkvijo sv. Štefana v Harijah, ki goduje 26. decembra, zbralo približno sedemsto obiskovalcev in 32 konj.
Obiskovalce je v imenu organizatorjev pozdravil Slavko Škobrne, v imenu občine Ilirska Bistrica pa načelnica za gospodarstvo in finance občine Ilirska Bistrica Nevenka Tomšič. Tomšičeva je pohvalila delo organizatorjev in čestitala ob dnevu državnosti ter
H ARIJSKE NOVICE
izrazila dobre želje ob vstopu v sveto jubilejno leto: “Takšne in podobne prireditve so pomembne za prijetna druženja in ohranjanje starih običajev in navad. Vse to pa pripomore k večji razpoznavnosti naših krajev in ljudi.”
Sledil je mimohod konj in konjskih vpreg, ki je bil prava paša za oči. Najštevilčnejši so bili člani Snežniške konjenice iz Ilirske Bistrice, s katerimi organizatorji dobro sodelujejo že od samega začetka. Tako po številčnosti kot tudi vtisu niso zaostajali konjarji iz Podgore ( KD Gotenik). Veliko navdušenja so poželi še štirinožci iz Staroda, Sabonj, Doljnega Zemona, Brc, Zarečja in nekaterih drugih okoliških vasi.
Po blagoslovu konj so zaigrali muzikantje iz Tater, ki so na željo obiskovalcev razpotegovali mehove še dolgo v noč. Bilo je prisrčno in veselo, skratka tako, kot zna biti le v Harijah.
Besedilo in fotografije:
Alenka Penko
Sprva so jaslice kraljevale le na cerkvenih oltarjih.
V sedemnajstem stoletju so se preselile najprej v domove duhovnikov, samostane in kapelice po domovih premožnejših družin, pozneje pa so našle svoje mesto tudi v sobah meščanov in kmečkih izbah. Ljudem so se priljubile zaradi božičnega sporočila: “Ne pozabite na ljubezen in mir.” “Matetove jaslice” so ena od trnovskih predbožičnih znamenitosti. Domačin Simon Urbančič izdeluje jaslične figurice iz lesa, gline, mavca in dmgih materialov ter z njimi sporoča zgodbo o Jezusovem rojstvu obiskovalcem domače gostilne v Trnovem dolgo vrsto let.
Na Štefanovo 1999 je izšla prva številka Harijskih novic. Glavni in odgovorni urednik Klavdij Ujčič je v uvodniku zapisal takole: “Mislim, da je to eden od načinov, kako v Harijah nekoliko bolj povezati ljudi.”
In o čem lahko preberemo v Harijskih novicah ? Marsikaj lahko izvemo o zbirni pošti v Harijah in harijskem prvem poštarju Jožefu Polhu, uspešnih podjetnikih Srečku Sanaborju in Jožetu Kljunu, dosežkih maratonca Slavka Škobmeta, mladih talentih in harijski spletni strani na Internetu. Avtorji novic Klavdij Ujčič, Zvonko Boštjančič in Jani Mahne napovedujejo nove številke in dostopnost novic našim rojakom na vseh kontinentih, preko Interneta. (www.harije.si).
ŽIVE JASLICE V TRNOVEM
Jaslice so nekaj skrivnostnega in lepega, še posebej če so postavljene na ogled v živo. Postavitve takšnih so se lotili člani konjeniškega društva Snežniška konjenica iz Ilirske Bistrice, ki so jih v božičnem času postavili na ogled v Trnovem, nasproti samostana.
MLADI PEVCI V PODZEMLJU
V času od 25. decembra lani do 2. januaija letos so bile že osmič na ogled žive jaslice , sredi očarljivega podzemlja postojnske jame. Zgodbo o Jezusovem rojstvu v Betlehemuje odigralo 50 postojnskih šolarjev, dogajanje pa so popestrili številni mladinski in otroški pevski zbori. Letos seje za sodelovanje prijavilo kar 60 pevskih skupin iz vse Slovenije. Organizatorje izmed prijavljenih izbral 25 pevskih zborov, med njimi otroški cerkveni pevski zbor iz Ilirske Bistrice, ki ga vodi Damjana Skok.
ZAKLJUČEK BOŽIČNEGA PRAZNOVANJA
“Sredi strojev in raket mir in sreča zginjata. Jezus pa prihaja še, prinaša upanje v boljši svet za vse. Ko boš stal ob jaslicah, Jezusu odpri srce. Če se v tebi ne rodi, potem je vse zaman, Božiča ni in sreče ni.” Tako nekako so zapeli združeni dekanijski otroški pevski zbori, pod vodstvom Damjane Skok, ob spremljavi Nives Pirih, v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Jelšanah. Skupni nastop mladih pevcev iz Ilirske Bistrice, Jelšan in Knežaka je bil hkrati tudi slovesen zaključek letošnjega božičnega praznovanja.

SESTRA ROMANA
iz samostana šolskih sester De No tre Dame
Bralci so jo izbrali za najbolj pozitivno osebnost Ilirske Bistrice v letu 1999. Z veliko, veliko večino glasov. Spomnim se, podobno glasovanje je bilo že pred leti. Tudi takrat je bila izbrana z veliko večino.
Sediva za mizo sobi, urejeni v sprejemnico. ( Prej je morala biti namenjena čemu drugemu, vidijo se še ploščice po zidovih.) Mil obraz, še vedno odločna drža. Živahne oči, umirjene roke. Fotografiranje prijazno, a odločno, odkloni. Nagovarjam jo, naj pove kaj o sebi. Ne zdi se ji potrebno.
- O sebi nimam kaj povedati. Res da sem domačinka, še učiteljica, pa me morda zato ljudje bolj poznajo. Prejšnje sestre, zdaj pokojne, so veliko več delale.
Doma sem s Topolca. Kot otrok sem bila radovedna, poznala sem vsako hišo in vsak kot.Zdaj še kaj zapišem, kako je bilo včasih... Ne morem več toliko pisati in risati, kot bi rada. Oči se solzijo, roke so slabe... Grem v 83. leto. Pred šestimi leti mi je doktor v Ljubljani rekel, da bom dočakala še 20 let. Si mislite- do 97. leta. Dolgo bo.
Pogovarjava se o samostanu, o zavodu, o poslanstvu šolskih sester, o preteklosti in sedanjosti.
-Našo hišo dobimo nazaj leta 2003. Pa so nam rekli, daje v takem stanju, da na prednji strani bolje ne odpirati oken, ker lahko padejo ven. In znotraj je prezidana, ni več nekdanje lepe šole.
Sedaj si urejamo prizidek. Imele bomo skupne prostore in vsaka svojo celico.
-Hotele smo (po osamosvojitvi) postaviti gospodinjsko-gospodarsko šolo. Brez prostorov se ne da. Pogledovale smo trnovsko vojašnico, pisale na občino. Tam so dali papirje v predal, ni šlo.
-Vzgoja je danes težka, težja kot včasih. Otroci so pod vsemi vplivi, televizija, cesta, vse mogoče... hitro in površno življenje... Škoda je otrok.
-Sedaj v redu ni več toliko sester, ki bi lahko učile. Imamo nekaj usposobljenih za verouk. Teologinje. Včasih so bile družine velike in dekleta so vstopala v red. Danes jih svet premami. Šolajo se in ta čas živijo pri redu, potem pa odidejo.
•S,
rti
Mnogo smo jih tako zgubile. Prej so dekleta prihajala v zavod, v šolo. Mnoge so ostale in vstopile v red. Kot naša sestra Stanislava Babnik. Prišla je kot učenka, ostala je pri nas kot učiteljica in se zaredila. Potem j e bila veliko let prednica.
-Pod fašizmom so bili hudi pritiski. Delale smo po predpisih, nadzirali so nas, imele smo italjanskega direktoija, druge učitelje, stalno nekoga za vratom. Vseeno smo učile tudi slovenščino - po tihem. Od začetka smo imele pod Italijo slovenski abecednik in berila -do 3. razreda. Leta ’23 je začela obvezna
italjanščina. Prišel je ukaz, daje treba dati slovenske knjige na ogenj.... Po vseh vaseh so bile osnovne šole. Učiteljice so prišle iz Italije, od kdo ve kod... niso znale po naše, otroci pa tudi niso nič razumeli po italjansko. .. Fantje niso smeli peti na vasi...
Me smo morale hoditi na vse strani - otvoritve, proslave, prazniki dreves...- in nastopati z otroci. V italjanščini. Tudi, ko so končali kasarne, smo bile na otvoritvi.
-Na jesen 43. leta smo začele s slovensko šolo. Bile smo Slovenke. Z reke j e prišel nadzornik, italjan. Hotel je inšpicirati, pa smo ga kar zapodile.
Do leta 45 smo bile same za pouk v zavodu. Potem je zavod postal državna šola.
-Šolo so nam vzeli 18. decembra 46. Imeli smo 130 otrok, veliko jih je bilo iz intrenacije, s požganih domačij. Politični delegat je bil Munih. Dobil je komando. Celo noč je hodil gor in dol po sobi. Otroci so šli na počitnice, več kot deset jih ni imelo kam iti - bili so sirote. V enem dnevu so nam vse vzeli in nas izselili. Odkazali so nam gospodarsko poslopje.. .Munih nas je stisnil, kar se je dalo, a nas je pustil doma. Tudi njemu ni bilo lahko... Potem nam je urejal tudi delovno dobo, vsem so priznali delovna leta.
-Božič je bil, me pa nismo imele nič. Zbrale smo se v kuhinji, jokale smo. Vse shrambe so nam zasegli, vse je bilo zastraženo. Pa so nam ljudje vseeno prinesli, skozi okno, skozi ograjo... da smo imele štiri potice različnih gospodinj za božični večer. Ljudem je bilo hudo, ni jim bilo vseeno.
-Vzeli so nam vse- šolo, učence, knjige, šolske omare... Imeli smo glasbeno šolo. Vzeli so nam 6 klavirjev, tudi najboljšega, koncertnega, in pianino. Pustili so nam samo osebne stvari, osebno lastnino. Koncertnega so potem selili v novo šolo in se z njim prevrgli sredi klanca... Odnesli so štiri debele stare Valvasorjeve knjige, kar izginile so...
-Najbolj meje bolelo... skojevci in skojevke so hodili okrog samostana in vzklikali parole - da smo paraziti... me, ki smo vse dale od sebe. Nikoli v življenju nisem bila tako uboga kot takrat...
Otroke so prav zastrupljali s tistim svojim ... In ko so nam rekli: to so zdaj naši otroci, ne vaši...
Ko so nam vzeli šolo, sem hudo zbolela. Takrat je tudi sestra Terezija imela živčni zlom in si ni več prav opomogla.
Najprej je bilo treba priti k sebi. Dale smo se v ročna dela in na njive smo šle. Hudo je bilo.
-Nekaj let se nismo upale nič učiti. Poučevale smo verouk, še sedaj ga poučujemo. Nato so začeli ljudje pošiljati otroke na inštrukcije iz šolskih premetov... Jaz matematike prej nisem nikoli učila. Končala sem učiteljišče in Akademijo lepih
SAMOSTAN ŠOLSKIH SESTER DE NOTRE DAME IN ŠOLSKI ZAVOD
... leta 1888 so Valenčiči (Jejčkovi) kupili hišo na prostoru, kjer je danes samostan. Gospodar jo je namenil v dobrodelne namene- za ustanovitev zavoda za vzgojo deklet. Dekan g. Veselje pridobil prve šolske sestre iz Gorice - sestri Cirilo Obersnel in Igondo Pavlin. V Bistrico sta prišli, še z eno kandidatko, 20. oktobra 1888. Dan za tem j e bila slovesnost in blagoslovitev hiše, 22. oktobra, dva dni po prihodu, je pričel pouk. Prvi dan pouka je bilo vpisanih 50 učenk. Čez dve leti je zmanjkovalo prostora. Leta 1894, polnih 5 let po ustanovitvi, so sestre že poučevale četrti vpisani razred v novo sezidani šoli.. Njen pokrovitelj in donatorje bil tudi sam avstrijski cesar.
Učenke so prihajale v Zavod od blizu in daleč. V začetku so začasno prišle učit častne sestre iz Avstrije. Ko so vzgojile domače kandidatke, same Slovenke, so se vrnile v Avstrijo. Prihajale so tudi šolane učiteljice, ki so kasneje vstopile v red. Poslopja so se še trikrat dozidovala, da so pred I. svetovno vojno dosegla sedanji obseg . V zavodu je delovala meščanska šola, glasbena šola, nižja gimanzija in trgovska šola. Pod Italijo je Zavod deloval naprej, tudi v času fašizma in med II. svetovno vojno. Takrat je bilo v samostanu 42 sester. Bile so tri profesorice z doktoratom, več profesoric z visoko šolo in akademijo in šolanih učiteljic za poučevanje nižjih razredov. V zavodu so učili tudi drugi profesorji in učitelji. V internatu je bilo leta ‘45 130 otrok, med njimi mnogi, ki so se vrnili iz internacije ali izgnanstva, požganci, vojne sirote ...
Leta 1945 je Zavod postal državna šola, 18. decembra 1946 je bila šola redu odvzeta, sestram pa ni bilo dovoljeno več učiti.
V	prostorih Zavoda je pouk potekal do leta ’63, ko seje šola preselila v novo zgrajeno šolo D. Ketteja.
V	stavbi je kasneje poslovalo podjetje “Grafika”. Po njenem stečaju pa je poslopje ostalo brez skrbnega upravitelja.
Poslopje samostana Šolskih sester de Notre Dame in šolskega zavoda.
Eno od pisem po objavi najbolj pozitivne osebnosti:
Spoštovana č. sestra Romana!
Dovolite mi, da Vam iskreno čestitam na izboru za osebo leta v Ilirski Bistrici. Priznanje, ki so ga prebivalci II. Bistrice dali Vam je tudi v neki meri priznanje vsem Vašim sosestram, Vašemu Zavodu in Vašemu redu sploh.
Vam dano priznanje je tudi priznanje za Vaše držanje v preživetih nevithrah v preteklosti.
Upam in želim, da Vam Vsemogočni podeli še mnoga aktivna in plodna leta dela v dobrobit prebivalcev Ilirske Bistrice in njene okolice.
(Zagreb, 27. 12. 1999) S spoštovanjem....Danilo Pečar
umetnosti. Učila sem risanje, zgodovino, zemljepis... Deklica je prišla, sestra, ki uči matematiko j e bila bolna. Prvič sem videla nove knjige. Brala sem naglas, počasi. Najprej sebi, obenem tudi otroku. In je šlo, deklica je bila dojemljiva. Prišli so drugi starši in me iskali -kot dobro učiteljico matematike... Kasneje sem matematiko rada učila... Delala sem v podjetju “Grafika” do upokojitve.
-	Iz teh krajev izvira mnogo velikihi in zaslužnih ljudi. Niso vsi na široko poznani, mnogi so umrli po svetu, nekateri tudi revni. Naj ne bodo pozabljeni.
-	Veste, živeti je treba z odprtimi očmi. In vsak naj se trudi, da bo še naprej dober. Vsem ljudem želim, da bodo še naprej pridni in dobri. Zahvaljujem se jim za vse, predvsem za zaupanje v nas in naše delo.
Bogdan Jugovič
Radio 94 d.o.o.
Kolodvorska 5a 6230 Postojna
Telefon: 067/25-123 in 24-150
ONA&ON 99
V soboto 15. januaija je v Jamski restavraciji v Postojni svoj zaključek dočakala že 5. akcija izbiranja osebnosti leta, tokrat pod naslovom ONA&ON 99. Največ glasov poslušalcev Radia 94 sta tokrat “nabrala” učiteljica Jasna Lekan iz Loške doline in cerkniški župan ter direktor Notranjskega muzeja v Postojni Valentin Schein, in tako postala ONA in ON leta 1999.
Prireditev je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki so mu poslušalci Radia 94 že tretjič namenili naslov Najbolj priljubljene osebnosti slovenskega političnega prizorišča. S humano gesto seje letos izkazala Zavarovalna družba Adriatic d.d., ki je Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna namenila sredstva za nakup novega inkubatorja. Za zabavni del programa pa so tokrat poskrbeli Vili Resnik, Lara Baruca, Tinkara Kovač, Karmen Stavec, Foxy Teens, Braco Koren in plesna skupina Obsession. Mateju Jordan
Josip Grgasovič - Grga:
IZPOVED IN
RAZMIŠLJANJA
KULTURNIKA
Ko sem 26.decembra 1999 v Zabičah na Novoletnem koncertu, na katerem je, pred čudovito publiko igral naš pihalni orkester, poslušal besede pohvale za naše delo in posebno zame iz ust voditelja programa gospoda Franeta Gombača, se nisem niti zavedal pomena njegovih besed. Komaj pozneje, ko smo po koncertu z godbeniki pospravljali instrumente v vrtcu na Župančičevi, mi je mimoidoči-sprehajalec, moj dober prijatelj Jože Žuokov zakričal: “Joško, čestitam za dmgo mesto!” Ko je videl, da ne vem, mi je pojasnil, da so me bralci časopisa SNEŽNIK izbrali kot drugo pozitivno osebnost za leto 1999 v občini II. Bistrica. Ko sem naslednji dan prebral Snežnik, moji sreči ni bilo konca. Moje zadovoljstvo je bilo še večje, ko sem videl da so izbrani že uveljavljeni kulturniki, ter da so Bistričani pokazali svojo zrelost in izbrali kulturo, kot poglavitno v življenju naše Občine.
Priznanje je prišlo v pravem času in na pravo mesto, kajti otroci, moji otroci bodo presrečni in to tudi zaslužijo. Priznanje je obvezujoče, toda v tej zasedbi se ne bojimo izzivov.
Kot vedno, priznanje ni namenjeno samo meni. Kot prvo hvala mojim otrokom godbenikom, kajti brez njihovega zavzetega dela ne bi bilo nič. Drugo, morda najvažnejše je vse boljše, kontinuirano in kvalitetno delo v Glasbeni šoli, brez katerega ne bi bilo tako kvalitetnih posameznikov. Iskrena hvala vsem pedagogom in vodstvu Glasbene šole, posebno pa pedagogom:	prof. Adnanu
Zubčeviču in prof. Milanu Matečiču. Hvala prečudovitemu človeku, velikemu entuzijastu našemu predsedniku gospodu Janezu Kirnu, hvala vsem, ki so kakorkoli prispevali moralno ali materialno za naše delo, hvala občinskim organom za, četudi preskromno, vendar zavidanja vredno finančno pomoč.
Vse lepo in prav. Znano je, da Glasbena šola iz leta v leto širi svoje oddelke in da je delo vse bolj kvalitetno. To kažejo vse kvalitetnejši nastopi in tekmovanja na državni ravni. Iz leta v leto je več kvalitetnih posameznikov, ki so izšli iz te šole in nekaj pomenijo v Slovenskem in mednarodnem merilu. Prostorska stiska v Glasbeni šoli je očitna in kvaliteta dela je vprašljiva.
Dom na Vidmu, ta
monumentalna zgradba v centru Ilirske Bistrice še od časa JLA stoji skoraj prazna in vsak dan zaradi neizkoriščenosti propada in kaže vse bolj žalostno podobo. Že sama JLA je objekt naredila skoraj namensko za kulturo. Že v svojem naslovu je JLA imela toliko ljudskega, daje vse kar j e naredila, to ljudstvo plačalo. Torej, Dom na Vidmu je last ljudstva in nobena vojska ah kdo drug si ne bi smela lastiti tega Doma. Večina bivših domov JLA v Sloveniji so dobile Glasbene šole ah druge kulturne inštitucije. Poglejmo samo sosednjo Postojno. Že od leta 1992 je v njem Glasbena šola, Notranjski muzej in Postonjska godba.
Tako kot ste se sedaj izkazali spoštovani občani, bi apeliral na vas da pri svojemu svetniku ali poslancu glasujete in date svoj glas, da bi Dom na Vidmu prišel v prave roke, v roke tistih, ki nekaj naredijo. To je nedvomno Glasbena šola in njen Pihalni orkester. Stavba bi služila dejansko svojemu namenu in postala kulturni hram za vse ljudi. Občina, kot ustanovitelj Glasbene šole bi bila obvezna urediti prostore in jih predati na uporabo Glasbeni šoli, kar bi za njo bilo naj lepše darilo ob ABRAHAMU, 50 letnici delovanja, častitljivem jubileju, ki ga bo slavila v šolskem letu 2000/ 2001.
Dragi občani, še enkrat apeliramo na vas, dajte svoj glas za kulturo, za mladost, za vaše in naše otroke, za godbenike ki vas bodo še naprej razveseljevali na svojih nastopih.
Josip Grgasovič
I
5

IN MEMORIAM
Kar ste me kdaj žalili, iz srca odpustim;
ljubezni božji mili vse drage izročim.
Še vi mi odpustite, ko v ostro sodbo grem
Žalitve so očite Sodnikovim očem.
JOŽE DODIČ
1906-2000
ROBERT BATISTA
NE ZAPIRAMO
1952 - 2000
V noči, ko smo takorekoč šele zakorakali v novo tisočletje, je ugasnilo še eno mlado življenje. Prav potihoma nas je mnogo prerano zapustil Robert Batista iz Knežaka. Robert je vse svoje življenje in delo posvetil šoferskemu poklicu. Delo šoferja pa j e takšno, da pravzaprav nikoli točno ne veš, kdaj se začne in kdaj konča delovni dan. A tudi to delo ima tiste trenutke, ki jim pravimo prosti čas. Robert jih je velikokrat preživel v naši družbi. Bil je dober in duhovit sogovornik, skratka človek, ki si ga rad izbereš za prijatelja, zato je slovo še toliko težje.
Ženi Marici, hčerki Andreji, sinu Janezu in ostalemu sorodstvu izrekamo najiskrenejše sožalje.
Obenem se zahvaljujemo za pomoč Avtoprevozništvu Tomažič, Jaksetič, Strle in Špilar.	(A. Penko, foto: atelje MARAŽ)
BISTRO MAJDA- Za prijetno presenečenje na lanskoletni razstavi “Živimo zdravo - jejmo sadje” na Premu, je poskrbela specializirana okrepčevalnica Bistro Majda iz Kosez. Na temo sadja so domiselno predstavili sadno pico. Prav pica , ki jo nudijo konec tedna, pa je posebnost te okrepčevalnice. Poleg sadnih pic pripravljajo še klasične pice kot j e Margerita, Napoli, Štiri letni časi in Gorenjka, pice za sladokusce (gobova, marinara) in pice za mlade.	A. Penko
TEMVEČ
ŠIRIMO
PONUDBO
V IlirskiBistrici smo konec leta dočakali bogatejši za en velik živilski diskont in nekaj manjših specializiranih trgovin. Nekatere že uveljavljene trgovine pa so po novem letu zaprle svoja vrata. Ena takih, za katero nam je lahko žal, je bila dobro vodena in prijetna živilska trgovina “Bemi” na Stražici.
Vprašali smo Petra Urbančiča, enega prvih privatnih trgovcev v Ilirski Bistrici, moža ki je odprl prvi prehrambeni diskont, kaj meni o teh spremembah: “ Trgovine se odpirajo in zapirajo. Tako je bilo in bo. Tisti trgovci, ki smo domačini in delamo zato, ker smo se tako odločili in je to že v družini, bomo delali še naprej. Enako kot sosedi na Občinah in v Bazovici, ki se s tem srečujejo že ves čas. Naš diskont naprimer, širi asortiman in bogati ponudbo. Res pa je, da me po vsakem novem letu “prijazni” in “vsevedni” znanci sprašujejo kdaj bom nehal poslovati. Na to sem že privadil. Taka vprašanja so del življenja, nanje odgovarjamo z bogatejšo ponudbo in ugodnejšimi cenami.”	B. Jugovič
PREJELI SMO
JAVNA DELA V DRUGAČNI LUČI
Kovač Jože Dodič iz Podgrada se je obrti zapisal davnega leta 1946 in potem vihtel kovaško kladivo vse tja do upokojitve leta 1970. V štiriindvajsetih letih so dobile nova obuvala številne konjske vprege iz bližnjih in daljnih krajev. Leta in leta seje “Pri kovaču” v Podgradu kalilo jeklo, poganjal meh in vrtela “šmitna”, kajti popraviti je bilo treba orodje, izdelati gradbene materiale, včasih narediti celo kakšen štedilnik. Po letu 1970 se je kovaštva lotil sin Humbert, kateremu že nekaj let pomagata sinova Valter in Robi. Konjske vprege so sprva zamenjala motoma kolesa, pozneje avtomobili in kdove kaj bodo popravljali Jožetovi pravnuki ?!
Sodobni Avtoservis in Avtosalon Dodič je že zdavnaj izgubil podobo nekdanje kovaške delavnice. Na tiste čase, ko so še kovali v Podgradu pri številki 3, spominja le staro hišno ime “Pri kovaču”.
Žalujočim svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Zaposlitev v sklopu javnih del naj bi bila rešitev za trenutno brezposelnost in ključ k vratom, ki vodijo do trajne zaposlitve.
Vsi, ki se vključujejo v javna dela naj bi imeli prednost pri zaposlitvi.
Kaj so v resnici javna dela?
Javni delavec dobi nižji osebni dohodek kot delavec, ki opravlja isto delo, je pa zaposlen za nedoločen čas. V osebni dohodek ni upoštevano minulo delo, javni delavec ni upravičen do regresa in ima minimalno število dopusta.
Po enem letu (v izjemnih primerih nekaj mesecev več) vključitve v javna dela, ta delavec nima nobene možnosti, da bi bil zaposlen še naprej, čeprav se kažejo potrebe na tem delavnem mestu.
Nasprotno - čaka ga delovna knjižica in nima nobene pravice do denarnega nadomestila na Zavodu za zaposlovanje.
Nobena rešitev ni, če eno leto delam jaz, eno leto pa nekdo drug -število brezposelnih ostaja isto.
Javna dela “potuha” za delodajalce. Marsikje bi zaposlili ljudi
za nedoločen čas, če ne bi bilo javnih del!
Javni delavci so poceni delavna sila, brez nobenih pravic in se jih brez problema zamenja!
Javna dela kot jih določajo zakoni po 1.januarju 2000, niso le izkoriščanje, so nečloveška in nesprejemljiva
Javni delavec bo lahko delal le štiri dni v tednu (maksimalno 30 ur), peti dan pa bo imel prost in bo namenjen iskanju trajne zaposlitve. Ta
peti dan javni delavec ne bo imel plačan in ta dan se ne bo štel v delovno dobo.
Žalostno je, da v letu 2000 država dovoli, da se lahko do te mere izkorišča brezposelnega človeka.
Kaj ni dovolj velika kazen, da ostaneš brez denarja, da si nekje na robu, nikomur potreben...?
Brezposelni delavci si želimo trajne zaposlitve, za pošteno delo pošteno plačilo in odnos, kije vreden človeka!	J. D.
MARTINČIČ
FRANC MARTINČIČ s.p.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 42
tel/fax: 067/444-094, GSM: 041/622-417
*	PRODAJA VOZIL SEAT
*	TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO
*	KLEPAR - LIČAR - VLEKA SERT * MENJAVA AVTOPLAŠČEV
*	PREPISI VOZIL
IN MEMORIAM
EDVARD ŠAREC 1958-2000
V teh dneh smo se z neizmerno bolečino v srcu in zgroženi ob dejstvu, da seje njegova življenska pot iztekla, poslovili od izjemnega sodelavca in čudovitega prijatelja, vodje proizvodnje g.Edvarda Šabca. Njegovo delo je bilo vseskozi, od prve zaposlitve leta 1979 vezano na Poliuretane, danes Plama-pur. Začel je kot tehnolog, nato planer in vodja priprave dela. Z znanjem, učinkovitostjo, doslednostjo in izjemno korektnostjo, je ob bogatih izkušnjah leta 1992 prevzel vodenje proizvodnje. Prav na tem delovnem mestu je prišel do izraza njegov izjemen talent, organizacijske sposobnosti in pretanjen posluh za delo z ljudmi. Nič ni bilo nemogoče in vedno je našel pravo pot. Tudi v težavah je znal ohraniti optimizem in dobro voljo.
Na tem delovnem mestu je odigral izredno pomembno vlogo v razvoju in stalni rasti podjetja in za seboj pustil neizbrisljiv pečat.
Jadran Maurič, Plama-pur d.d.
NAGRADE
KAKOVOSTI
V družbi Plama-pur so podelili nagrade za kakovost in priznanja za izjemne dosežke v letu 1999
V družbi Plama-pur posvečajo veliko skrb kakovosti proizvodnje in uspešnosti prodaje svojih izdelkov. Za leto 1999 so, v skladu s pravilnikom, dne 17.12.1999 slovesno podelili dve nagradi kakovosti Plame-pur za izjemne dosežke trajnejšega pomena na področju kakovosti poslovanja družbe.
Nagrajenec Jože Frank, vodja strojev, zaposlen v Piami -pur od leta 1985, je prejel nagrado za prispevek pri učinkovitem obvladovanju pretoka in razreza pene na liniji žag, kjer se je izkazal tudi z učinkovitim organiziranjem dela in optimalnim izplenom pene I. klase.
Nagrajenka Rinalda Iskra, kotrolorka kakovosti, je prejela nagrado predvsem za prispevek pri dvigu odnosa do kvalitete, natančnosti in učinkovitosti dela ter za prispevke k delovnim izboljšavam.
Istočasno je direktor družbe, Radoš Gregorčič, podelil tudi dve
priznanji za dosežke pri uresničevanju letnih poslovnih ciljev.
Prvo je prejela skupina prodajnikov in nabavnikov za uveljavitev poenostavljenega postopka potrjevanja porekla blaga in za občutno povečanje prodaje. Skupino sestavljajo: Vladimir Jakovac, Meri Gojak, Sonja Škapin, Uroš Barba, Sonja Jagodnik, Olga Fatur, Branko Boštjančič, Boris Stopar Miloš Erakovič, Zlatka Rutar in Drago Jagodnik. Skupina j e v letu 1999 uspela povečati vrednostni in fizični obseg prodaje na zahtevnem evropskem trgu za več kot petino in obenem znižala spremljevalne stroške.
Drugo priznanje je prejela skupina lepilcev Roberta Šajna, ki
jo sestavljajo Jože Valenčič, Kristina Kogovšek, Nada Rogač in Robert Šajn. Izkazali so se z kakovostnim, ustvaijalnim skupinskim delom.
B.J.
Nagrajenci družbe Plama-pur za 1999
Preseženi letni načrti:
PLAMA-PUR POVEČUJE PRIHODEK IN DOBIČEK
Prihodek v letu 1999, v primerjavi z 1998, višji za petino, dobiček podvojen, fizični obseg prodaje večji za 23%.
Družba Plama-pur d.d. je v lanskem letu dosegla fizični obseg prodaje na ravni preko 7.180 ton izdelkov. Ves prihodek zanaša 4,2 milijarde tolarjev, od tega neposredne prodaje 3,7 milijarde tolarjev. Družba je imela povprečno preko celega leta 242 zaposlenih po vkalkuliranih urah.
Pravilnost poslovne strategije, katere glavni stebri so agresivnost na
potrdila. Dobička boža 114milijonov tolarjev, donos kapitala za leto 1999 bo med 5,5 in 6 odstotki, je povedal predsednik uprave družbe Radoš Gregorčič.
Lani je na poslovanje družbe najbolj vplivala kriza na ruskem trgu. V drugem polletju v Rusijo sploh niso več prodajali, izpad prodaje pa so nadomestili s povečano prodajo v
Predelava poliuretanske pene
trgu, nenehno posodabljanje tehnologije in graditev lastnega kadrovskega potenciala, seje v celoti
Delnice Plame-pur na prostem trgu
Ponedeljek, 6. decembra 1999 je bil prvi dan trgovanja z delnicami Plame-pur na prostem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. Delnice nosijo oznako POPG, plasiranih je bilo za 686 milijonov tolarjev. V januarju 2000 je bil njihov tečaj stabilen in blizu knjižne vrednosti.
Italiji, BiH, doma in drugje. Glavni trgi v letu 2000 bodo Slovenija, Evropska unija, Avstralija, Indija in BIH.
Letos bo družba investirala preko 500 milijonov tolarjev v gradnjo novega regatnega skladišča za šestdeset meterske bloke pene. S tem bo omogočeno povečanje proizvodnih zmogljivosti in prodaje ter obenem znatno znižanje proizvodnih stroškov. Proizvodni plan za leto 2000 je večji za 2.300 ton in znaša 9.500 ton, s strateškim načrtom pa predvidevajo v letu 2005 doseči proizvodnjo in prodajo 12.500 ton izdelkov iz mehke poliuretanske pene.	Bogdan Jugovič
ILIRSKA BISTRICA
Levstikova 14, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-220, 400-221
ODPRTO
od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 9. in 15. uro.
g
I
I
£
7
________________NA MLADIH SVET STOJI
OŠ JELŠANE	OŠ DRAGOTIN KETTE
SEJEM NARAVA IN	PIKA NOGAVIČKA ZA
ZDRAVJE	OTROKE VSEH STAROSTI
V sredo smo se že navsezgodaj odpeljali v Ljubljano. Kljub zgodnji uri smo bili dobre volje.
Ko smo prispeli pred poslopje gospodarskega razstavišča, smo znosili svoje izdelke in uredili svoj kotiček. Že ob enajstih smo se predstavili z igrico “Dan v življenju nekega tetrapakca" in plesom na tehno glasbo. Potem smo bili nekaj čas “fraj”.
Čas smo izkoristili za ogled drugih razstavnih prostorov. Nadvse zanimivi so nam bili južnoameriški činčili. Pritegnili so nas tudi trije rakuni v kletki.
Skoraj vsak je preizkusil svojo srečo na srečelovu. Neketeri so dobili peteline, drugi golobe, tretji zajčke in še mnoge druge živali.
Srečali smo tudi slovensko pevko Darjo Švajger. Rada nam je dala svoj avtogram.
Proti koncu dneva smo svoji točki še enkrat izvedli in bili deležni (še kar) velikega aplavza. Preden so zaprli prostore, smo svoje stvari znosili v kombi in se žejni odpeljali domov.	Barbara in Katja, OŠ Jelšane
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
Ker smo vključeni v projekt “Eko šola kot način življenja”, smo se tudi letos odločili za zbiranje odpadnega papirja. Sodelovali smo vsi učenci. Veliko so pripomogli tudi naši krajani, ki so nam z veseljem pripravili stare časopise, revije, prospekte in drugo. Ob dogovorjenem času smo stehtali papir in ga naložili na tovornjak. Največ papirja so zbrali učenci četrtega razreda (175kg).
Prodali smo 850 kilogramov papitja.
Veseli smo, da lahko tudi mi pripomoremo k ohranitvi narave. Upamo, da bo v ta namen posekanih manj dreves.
Učenke 5. razreda, OŠ JELŠANE
CELJSKI SEJEM
V sredo, 18.11.99, smo se s polurno zamudo odpeljali v Celje. Naši učiteljici sva spremljali Barbara in jaz. Pred Pivko nas je presenetil sneg. Ker nam j e polzelo, smo se vrnili v II. Bistrico in se še enkrat povzpeli, tokrat po Šembijskih ovinkih. Po petih urah vožnje smo (končno) prispeli na cilj. Z raznimi plakati o vodi smo opremili naš kotiček. Obisk razstavišča je bil
a
I
manjši kot v Ljubljani, pa tudi kosilo ni bilo primemo EKO - šoli. Jedli smo pomfrit iz vrečke, sojine polpete iz škatel in grah iz konzerve. Pijače pa še iz tetrapakov ni bilo. No, sicer pa je bil obisk tega sejma nova izkušnja za vse nas.
Najbolj zanimivo pa je bilo, ko sva z Barbaro preko mojega walkmana spremljali nogometno tekmo: Slovenija - Ukrajina. Za maximalno veselje so poskrbeli naši, ki so zabili gol in se tako uvrstili na EVRO 2000. In daje bilo vzdušje popolno, je tudi sneg vedno močneje naletaval.
Katja Bubnič, OŠ JELŠANE
V torek, 4. januarja smo si vsi učenci od prvega do šestega razreda OŠ Dragotina Ketteja v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani ogledali gledališko predstavo PIKA, ki jo je po knjigi Astrid Lindgren priredil Andrej Rozman, režiral pa Vito Taufer.
Predstavo nam je gledališče ponudilo zastonj, in sicer kot nagrado za bleščečo zmago naših učencev v lanski sezoni oddaj Male sive celice. Izkoriščamo priložnost in se iz srca zahvaljujemo tekmovalcem Maji Hrvatin, Klemnu Čeligoju in Tadeju Tomažiču, ki so nam omogočili dve uri smeha in sproščene zabave v družbi nepozabne Pike, ki jo je več kot odlično interpretirala igralka Janja Majzelj.
Med igralci naj omenimo še znanega Pavleta Ravnohriba, v eni od več vlog je bil Pikin oče, Janeza Škofa kot Tomažka, Mojco Partljič, ki je igrala Anico, pa Ivana Rupnika v kakih šestih igrah.
Mlajši učenci se kar niso mogli načuditi Pikini moči, saj je pred našimi očmi brez težav dvignila dva policista, starejši pa si še vedno belimo glave, kakšen trik je bil to. Nobenih pripomočkov nismo videli. Večini je bil najbolj všeč prizor v šoli, saj seje navihana rdečelaska tam obnašala tako, kot bi se marsikdo iz naših vrst hotel, a se ne sme.
Posebno doživetje je bilo, ko so igralci zapustili oder in se napotili med nas, gledalce. Takrat si se počutil, kot da si nepogrešljiv del predstave.
Čudili smo se spretnosti scenskih delavcev, ki so v hipu spremenili oder. Vseh pohval vredno je tudi delo kostumografa Alana Hranitelja.
Med nami ni nikogar, ki si Pike ne bi želel ogledati še enkrat.
Če se boste odločili za ogled in se sprašujete, ali naj s sabo vzamete tudi mlajšega bratca ali sestrico, starega očeta ali staro mamo, naj vam svetujemo: Vzemite vse, Pika je za otroke vseh starosti.
Učenci in učenke 5.b in 6.b razreda, OŠ Dragotina Ketteja
"SONČKOM.”
DOGODIVŠČINE
Bližal seje konec leta 1999 in z njim vstop v novo tisočletje, zato smo tudi v Sončku priredili prav posebna praznovanja.
Tako smo v četrtek, 23. 12. 1999 že nestrpno pričakovali napovedan obisk dedka Mraza. Splačalo seje, saj nas dedek Mraz ni obiskal sam. Spremljalo ga je njegovo zvesto spremstvo in ga. Nada Čeligoj, predstavnica Rdečega križa Ilirska Bistrica. Dedek Mraz in spremstvo sta vse otroke tudi obdarila, zato se jim vsem, še posebej Nadi Čeligoj, iskreno zahvaljujemo.
Sredi decemberskega vrveža smo obiskali praznično okrašeno in z zanimivimi prireditvami bogato Ljubljano. Sprehodili smo se skozi staro mestno jedro in si v atriju Magistrata ogledali lično postavljene jaslice. Povzpeli smo se na Ljubljanski grad in z višav opazovali vse lepote, kar jih premore naša prestolnica. Za zaključek prijetnega dne pa smo si v kinu Komuna ogledali najnovejši Disneyev celovečerni film.
Vsem, ki kakorkoli prispevate, da se otroci v “Sončku” prijetno in lepo počutimo, se iz srca zahvaljujemo.
V RAČUNALNICI ŽE PRI VSEH PREDMETIH
NA MLADIH SVET STOJI
»Zelo dolgo je že tega, kar je naša šola dobila prve računalnike, leta 1984 jih je naši šoli podarilo podjetje TRANSPORT iz Ilirske Bistrice. Interes učencev je bil velik, a kaj ko si kaj dosti nismo znali pomagati, saj so bili računalniki tudi za učitelje povsem nova stvar. Stanje se je zelo izboljšalo, ko je na šolo prišel Tašo Hrvatin, ki seje računalništvu zapisal »z dušo in telesom«.
Tako je ravnatelj Milan Dekleva opisal prve začetke računalništva na šoli, potek dosedanjega sodelovanj a v »projektu RO« in našo računalnico, ki danes razpolaga z moderno programsko in
strojno opremo, kolikor si jo majhna šola pač lahko privošči.
V torek, 18.1 2000, pa smo predstavili našo učilnico in možnosti za delo tudi staršem in našim gostom, ki so bili navdušeni nad možnostmi, kijih ponujajo računalniški programi pri pouku.
Nam seje zdelo najbolj zanimiva uporaba interneta, saj doma nimamo vsi možnosti dostopa, pa tudi pri računalniškem krožku je na internetu lahko samo eden, a obljubili so nam, da se bo stanje popravilo.Upamo, da že letos!
Računalniški krožek OŠ PODGORA
VRTEC:
PLESNA ŠOLA URŠKA MED BISTRIČANI
VVO Jožef Maslo že več let organizira tečaje plesnih vaj s plesno šolo “Urška”. Letos obiskuje ta zanimivi tečaj v veliki dvorani vrtca v Trnovem 48 predšolskih deklic in fantkov. Plesne vaje, kijih vodi pedagoginja plesa iz Ljubljane, so dvakrat tedensko. Mali tečajniki se učijo osnove plesa, mogoče pa bo kateri od njih v bodočnosti postal tudi poklicni plesalec. Začetni tečaj je organiziran v Bistrici, nadaljevalnega pa se malčki morajo udeležiti v Postojni.	Tekst in foto: Peter Nikolič
ZANIMIVOSTI
PISANI ŽIVALSKI SVET
PAVJI FAZANI
Med številne vrste okrasnih tretje leto zvali 2-3 jajca, vali 25 dni,
fazanov spada tudi pavji fazan, ki je nekaj posebnega. V Sloveniji je samo nekaj parov, seveda pri rejcih, ne v naravi.
Pavji fazani živijo vjugo-vshodni Aziji, od južne Kitajske in Anama in do Sumatre in Bornea.
Razlikujemo sedem tipov, ki se ločijo po geografskem poreklu in barvi. Najbolj pogost je sivi pavji fazan, poznamo še bronasto-čmega, palavanskega, bomejskega, malajskega, rjavega, rdeče-ščitastega.
ZNAČILNOSTI VRSTE
Pavji fazani so ljubke kokoši z dolgim, potegnjenim trupom. Rep je sestavljen iz 20-24 peres. Petelini imajo na vsaki nogi po dve ali tri ostroge, kar šteje kot posebnost.. Samec v času parjenja uprizarja svadbeniples tako, da z krili in repom ustvari bogato pahljačo, podobno kot pav. Ti fazani so občutljivi na mraz, zato morajo imeti na razpolago primerno zavetišče. Samica komaj
za mladiče skrbi sama.
Pavji fazan v času paritve
SIVI PAVJI FAZAN
Velik je kakor zlati fazan. Petelin je dolg 70 cm, kokoš pa 50 cm. Drža je sklonjena, rep nošen navzdol. Osnovna barva je siva, vsako pero ima tanke bele prečne črtice, ki dajejo vtis kot da so vrezane v sivo podlago. Podbradek in grlo sta svetlo siva. Peresa se lepo prilagajajo telesu. Na hrbtu, ramenih, krilih in repu ima okrogle lise v obliki očes. Kljun je siv, očesne šarenice pri petelinu bele pri kuri pa rjave.
Foto in besedilo: G.Kinkela
Borzni komentar:
Trend gibanja tečajev
NAVZGOR
Marsikaj zanimivega seje zgodilo v minulih dveh tednih na Ljubljanski borzi vrednostnih papiijev. Na organiziranem trgu seje začelo s trgovanjem z delnicami podjetja kranjske Save d.d. in Grand hotel Union d.d.. Optimistično razpoloženje borznih udeležencev se odraža tudi pri SBI-u, ki se je nekoliko okrepil in je v ponedeljek 17. januarja znašal 1.871 indeksnih točk, pravtako pa se je na 1.572 točk dvignil indek pooblaščenih investicijskih družb.
Na uradnem trgu je bilo največ prometa z delnicami obeh farmacevtskih družb, trgovskih in kranjske Save. Pri slednjih seje cena v prvih dneh trgovanja povzdignila preko 18.000 tolaijev za delnico, minuli teden pa seje tečaj nekoliko umiril in se oblikoval pri 17.650 tolarjih. Enotni tečaj delnic Krke seje dvignil nad 27.000 tolarjev za delnico, tečaj Leka se trenutno giblje nad 35.000 tolarjev. Nekaj odstotkov na vrednosti je pridobil tudi tečaj Mercatorja, ki se gibal že pri 14.500 tolarjih. Zanimivo je bilo tudi trgovanje z delnicami naftne družbe Petrol, katerih tečaj seje pravtako okrepil in se trenutno giblje pri 25.400 tolarjih. Višje tečaje so zabeležile še delnice Intereurope in Luke Koper, podjetij, ki so v končni fazi zdmževanja.
Največ zanimanja investitorev so na prostem trgu pritegnile pidovske delnice, predvsem Nacionalne finančne dmžbe 2, katerih tečaj se je v slabem mesecu dni dvignil za dobrih 20 odstotkov. Veliko zanimanja je bilo še za delnice Triglav steber 2 pri višjih 38 tolarjih, Kmečke družbe pri 49, Infond Zlat pri 55 in Zlata moneta 2 pri 37 tolarjih. Nekaj odstotkov so pridobili tudi pokojninski boni pri višjih 53 tolarjih, za delnice podjetij paje bilo največ zanimanj za velenjsko Gorenje pri višjih 2.320 tolarjih.
Blaž Seražin Ljubljana, 17-Jan-00 Ilirika Borzno Posredniška Hiša d.d.
ILIRIKA
■s,
I
ZANIMIVOSTI
V KLANI O GLAGOLICI
Marljivo Krajevno zgodovinsko društvo v Klani je 15. januarja počastilo 560- letnico edinega znanega napisa v glagolici, ki ga hranijo vzidanega nad vhodom v cerkev sv. Jeronima v Klani. O posebnosti tega napisa in glagolici, kot srednjeveški pisavi, ki jo zasledimo tudi v naših krajih je spregovoril akademik dr. Lujo Margetič iz Zagreba. Na predavanju tudi delegacija bistriškega zgodovinskega društva. Glagoljaški napisi so tudi pri nas v cerkvi v Podgrajah in v porušeni cerkvici Marije Snežne ob starem Jablaniškem gradu. Slaba skrb za tovrstne srednjeveške spomenike kulture.
Kamen z glagoljaškim napisom v Klani iz leta 1439.
I
10
A'a edinem ohranjenem glago-Ijaškem napisu v Klani, ki je izklesan v kamnu piše: "1439. TO PIŠA", kar lahko razumemo, da je zaključni del večjega neohranjenega napisa. Najverjetneje naj bi napis izhajal z gradu Grad in e nad Klano. Napis bi lahko bil darilno sporočilo, morda zapis ob zaključku večjih gradbenih posegov na grajski stavbi ali morda spomin na podoben dogodek pri večji obnovitvi grajske cerkve sv. Trojice ali cerkve sv. Jeronima. Kamen velikosti 40 x 34 x 40 cm z izbočeno klesanimi osmimi glagoljaškimi pisnimi znaki že dolgo razvnema raziskovalne duhove v Klani. Akademik dr. Margetič je v svojem izjemno bogatem predavanju predstavil zgodovinske prilike, ki so v srednjem veku vzpodbudile razvoj glagoljaške pisave. V svojem času je glagoljaško gibanje bilo podprto tudi s strani papeške države v vmesnem prostoru med vzhodnim in zahodnim svetom Evrope, ki se je ločil nelepo veri temveč tudi po pisavi; na vzhodu cirilica, na zahodu latinica.
Akademik dr. Margetič je navedel tudi celo vrsto podatkov o nekda-
njem skupnem življenju krajev na tem območju in o premikih mej. Opozoril je na zanimiv pomen kraja Permani na Hrvaškem in naših Kosez, ki že po imenu dokazujeta obstoj vmesne meje v srednjem veku. Omenjeno predavanje akademika dr. Luja Margetiča bo objavljeno v klanski društveni zbirki v 5. številki Zbornika in bo gotovo zelo zanimivo tudi za naše zgodovinarje.
Kamniti glagoljaški napis v podgrajski cerkvi iz leta 1630.
Podoben kamniti del glagoljaš-kega napisa imamo tudi pri nas. Sedajje vzidan je v notranjosti župnijske cerve Blažene device Marije Karmelske v Podgrajah. Poleg letnice 1630 pisane v arabskih številkah, obsega še štiri glagoljaške črke, ki označujejo črke “ PIL F ". Kamen je velikosti 32 x 24 x 21 cm in je dolgo časa bil vzidan v cerkvene stopnice, ki so vodile na kor. Našli so ga leta 1948 in vzidali na sedanje mesto. Pred dvajsetimi leti je o tem napisu poda! obsežno pisno razmišljanje slavist dr. Tomo Korošec iz Ljubljane. Hrvaški akademik Branko Fučič pa je v svojem delu Gragoljaški napisi opisal tudi podgrajski napis. Sam meni, da gre za skrajni levi del zlomljenega portalnega kamna z napisom v dveh vrstah. Verjetno naj bi zapis beležil obnovitev cerkve, kot je bilo tedaj v navadi
Že vsaj sto let starejši pa so glagoljaški napisi v podrti cerkvici Marije Snežne ob starem Jablaniškem gradu. Tamkajšnji napisi so bili zapisani v barvi in so žal uničeni v zadnjem desetletju od kar seje podrla cervena streha. Na srečo je še pravočasno te glagoljaške napise samoiniciativno fotografiral g. Franc Poklar iz Podgraj in zaman dolga leta opozarjal na nepopravljivo škodo, ki se delu z malomarnim odnosom do tovrstne kulturno-zgodovinske zapuščine.
Se bomo kdaj vendarle zgledovali po skrbnejših sosedih?
VojkoČeligoj
DOBER NASVET JE ZLAT VREDEN
Morda niste vedeli:
POENOSTAVLJEN IN CENEJŠI VPIS ETAŽNE LASTNINE
Z namenom poenostaviti in z bonitetetami pospešiti vpis etažne lastnine v zemljiške knjige je DZ sprejel začasni zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo. Veljavnost zakona je omejena in velja pet let od 19.11.1999 dalje. Ob njem še vedno velja dosedanji, sistemski zakon o zemljiški knjigi.
Novi, začasni zakon velja le za imetnike lastninske pravice na delih stavb ispred leta 1995, ki vpisa lastninske pravice iz objektivnih razlogov niso mogli izvesti.
Prva potrebna listina za vpis je zagotovo listina, ki dokazuje pridobitev lastninske pravice (kupoprodajna, darilna, menjalna pogodba). Listina mora biti originalna. Zakon omogoča predložitev tudi neoverjene ali celo fotokopirane pogodbe, toda samo v primeru prvega lastništva, ko je bila sklenjena med lastnikom in investitorjem.
Naslednji korak je odmera stavbišča. Odmeri ga geodet na pobudo lahko samo enega lastnika stanovanja ali dotedanjega lastninka zemljišča-stavbišča. Odmera se lahko opravi brez navzočnosti in soglasja drugih lastnikov stanovanj. Tako odmerjena parcela-stavbišče se vpiše v zemljiškoknjigo po uradni dolžnosti. Odmera in vknjižba funcionalnega zemljišča se lahko prestavi na kasnejši čas.
In žeje na vrsti etažni načrt. Izdela ga lahko vsak lastnik samostojno ali več predlagateljev skupaj. Lahko pa ze izdelavo pooblastimo geodeta, arhitekta ali drugo primemo izobraženo osebo. Načrt se izdela na obrazcih s predpisano vsebino, katerega potrdi geodetska uprava, ki posameznemu delu stavbe določi identifikacijsko številko ter jo vpiše v etažno lastnino. Geodetska uprava izda tudi odločbo, kije priloga zemljiškoknjižnemu predlogu.
Priloge k zemljiškoknjižnemu predlogu: listina o lastništvu, potrdilo Geodetske uprave o identifikacijski številki, pogodbo med imetniki pravic na posameznih delih stavb določeni solastniški deleži na skupnih prostorih, delih in objektih stavbe. Ker takšnih pogodb ni veliko sklenjenih zakon omogoča vpis tudi brez pogodbe, vendar brez vpisa solastniških deležov na skupnih prostorih, delih on objektih stavb ter zemljišč.
Vpis etažne lastnine po začasnem zakonu bo tudi cenejši, saj zanj ne bo potrebno plačati takse za vpis niti za zemljiškoknjižni predlog. Slednja oprostitev velja za predloge vložene v roku enega leta od vložitve prvega predloga njihove hiše.
Kljub temu, da je bil zakon sprejet novembra 1999, še ni mogoče predložiti načrtov etažne lastnine v potrditev Geodestkim upravam, saj pristojno ministrstvo še ni izdalo zakonsko določenih obrazcev in navodila za izdelavo etažnega načrta.
(Podrobnejše informacije lahko dobite na, RUJ NEPREMIČNINE. Partizanska 46, Sežana, tel. 067/32 212, 0609/648 066, kontaktna oseba Marijan Suša.)	Marijan Suša, Ruj Nepremičnine Sežana
Smežalk
Naslov uredništva:
Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 e-maii: ga-commerce@siol.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajia, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ksenija Montani Tehnični urednik:
Raymond Fabijanič
Tisk: "GA Commerce" d.o.o.
Naklada: 1300 izvodov
Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
L
1
Rešitve križanke pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40,
6250 Ilirska Bistrica
do 20. februarja 2000.
Med pravilnimi rešitvami bomo ižrebali eno za posebno nagrado:
VEČERJO ZA DVE OSEBI v priznanem gostišču GRILL DANILO.
ZANIMIVOSTI
IZ BISTRIŠKE POŠTNE PRETEKLOSTI
“POSTA MILITARE” TUDI V LETU 1919
Odtisi poštnih žigov italijanske vojaške pošte 45. divizije, ki je v letih 1919 in 1920 kar dvakrat delovala tudi v Ilirski Bistrici.
Leto 1919 je bilo polno političnih napetosti, vrenj, pa tudi ugibanj, kako bodo zavezniki za zeleno mizo na novo razdelili Evropo. Pri nas so bile močne želje in zahteve, da slovenski narod ostane skupaj in se vključi v novo nastalo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na italijanski strani pa so vse glasnejši bili prenapeteži z novimi ozemeljskimi zahtevami do katerih naj bi kot zmagovalci imeli pravico. Posebni
Gabriele D’Annunzio (1863-1938), italijanski pesnik in pustolovec, ki mu je fašizem pomaga! k slavi Vjeseni 1919 je s svojimi arditi zasedel Reko in tako bistveno pripomogel, da je bila Reka kasneje priključena k Italiji Posredno je kriv za premike italijanske vojske na našem ozemlju in z njimi za selitve vojaške pošte.
status svobodnega mesta, ki ga je imela Reka je še najbolj motil načrtovalce velike Italije.
Prva leta italijanske okupacije so ljudje v naših krajih prenašali v upanju, da bo mirovna pogodba vendarle zadeve pravično uredila. Največ upanja so polagali na ameriško pogajalsko delegacijo in na demokratične tradicije ameriškega ljudstva. Splošno vznemirjenost so še povečevali stalni premiki vojaških enot, ki so bile stacioniraneprav na področju Ilirske Bistrice, Podgrada, Postojne iz neposrednega zalednja Reke. Starejši ljudje so znali povedati, da je bilo vojaštva toliko, da so ga bile polne tudi naše vasi. Po 300 - 400 italijanskih vojakov je bilo tudi v manjhnih vaseh. Vojaki so spali po senikih, lopah in šotorih, oficirjem pa so morali vaščani odstopiti včasih tudi edino sobo, ki so jo imeli. Preglajena otročad se je gnetla ob odprtih vojaških poljskih kuhinjah in se dodobra najedla po tolikih vojnih letih. Vojaki so delili hrano tudi odraslim, zvečer so prirejali plese in nanje vabili vaško mladino, saj je bila splošna politična usmeritev, da je treba prebivalstvo pridobiti na svojo stran.
Najbolj razgledanim je bilo jasno, da visi v zraku odločitev o usodi naših ljudi, ki gotovo nebo taka, kot si jo ljudje želijo. Tudi status Reke, je izzival “zmagoslavno “ orožje Italije.
54. divizijo, ki je zasedala naše kraje so premaknili bliže morju in Reki. Na njeno mesto je prišla 45. italijanska divizija, ki se je udeležila bojev na Soči in se večkrat selila. Stacionirana je bila v Trevisu, Tegliu Venetu in je vkorakala v Sežano 16. novebra 1918. Od tam pa v začetku maja 1919 prišla v Ilirsko Bistrico. Z divizijo je prišla tudi njena vojaška pošta "Posta Militare ”, že 12. maja 1919. Kmalu pa se je znova selila. Odšla je v Logatec, v Opatiji pa dočakala znameniti pohod Gabriela D’Annunzia in njegovih arditov iz Ronkov na Reko 12. septembra 1919. Za to dejanje je Italija doživela uradno kritiko zaveznikov, sajje bila prav ona zadolžena za zaščito statusa svobodnega mesta Reke. Da bi mednarodni javnosti pokazali svojo privrženost dogovoru so vojaške enote “kazensko premestili” v notranjost kvarnerskega zalednja. Vendar ne prav daleč, saj je 45. divizija bila spet razporejena v Ilirski
Bistrici in okolici. Z njo se je znova, 21. septembra vrnila Bistrico tudi njena “PostaMilitare”.Doleta 1923, ko je bila ta divizija razformirana in vojska odpuščena domov se je divizija selila in z njo divizijska vojaška pošta še na Pečine, Volosko, Opatijo in Dolnjo Vežico.
Poštni žigi te pošte, ki so načeloma nosili številki “81" in “86", razen v letih 1916-1917, ko je 45. divizija bila na soški fronti ali v njenem zaledju, so izgledali kot kaže slika. Razen iz literature nam ni poznan noben odtis teh žigov na poštni (vojni) dopisnici, pismu ali kakšni drugi poštni celinu Še posebej pa bi bila zanimiva najdba odtisa te pošte v času, ko je bila “Posta Militare” v naših krajih.
(Viri: Giuseppe Marchese “La Posta Militare 1915 - 1923”, Milano 1999, in izjave g. Danila Pečarja, Klanec, dec. 1999.)
Vojko Čeligoj
Vodoravno: 1. luka v Estoniji, 6. brazilski ples, 11. francoski politik, povezan s fašističnim gibanjem (Henri-Philippe), 12. zapreka, 13. afriški kuščar, 14. obrambni zid, stolp, 15. Noetova barka, 16. gozdni ptič, 17. grška črka, 18. francoski pisatelj (markiz de), 19. obrnjeni začetnici slovenskega pisatelja Grabeljška, 21. kar je določeno za kršilca božje ali cerkvene zapovedi, 24. sin Izaka in Rebeke, 26. zdravilišče pri Celju, 27. simbol vladarske časti, 28. španska princesa, 29. otočje v Pacifiku, 30. slovenska igralka (Angela), 31. plemiški naslov.
Navpično: 1. grobišče, 2. prvi rimski založnik, 3. telesna poškodba, 4. krik, 5. začetnici dirigenta Nanuta, 6. sovjetski vohun (Richard), 7. menično poroštvo, 8. eksplozivna telesa, 9. osvežilna pijača iz vina in mineralne vode, 10. vrsta jadrnice na Holandskem, 11. kdor se ukvarja z vzrejo psov, 14. vinorodni del na Goriškem, 16. domače žensko ime, 18. naprava za meijenje odboja, 20. dodatek testu pri peki kruha, 22. kosilo, 23. štrcelj, 24. italijanska slikarja, brata Agnolo in Bartolomeo, 25. švedski slikar (Anders, 1860-1920), 26. znižan ton D, 27. prostor v cerkvi, 29. začetnici pesnika Pavčka.
(Dimitrij Grlj)
POPOTNICA ZA LETO 2000:
I
KAM SE JE SKRILA DOBROTA?
Vrtinec praznikov in dobrih želja je že mimo. Lučke so ugasnile, voščilnice z dobrimi željami so pospravljene in življenje gre svojo pot. Kam seje potuhnila sreča, ki smo jo želeli sebi in drugim? Kje naj iščemo zaklad, kije vedno in povsod z nami le, da se tega ne zavedamo? Zavedanje je luč, ki nam pokaže pot k sreči in miru. Pa poglejmo kaj nam o sreči govori Anthony de Mello, jezuit in iskani duhovni učitelj (rojenje bil v Bombayu, umrl je leta 1987 v New Yorku):
Želja po sreči
Ljudje nočemo biti srečni. Hočemo dmge stvari. Ali določneje: ne želimo brezpogojno biti srečni. Pripravljen sem biti srečen, če imam to in ono in tretje. Toda, to je tako, kot če bi rekli svojemu prijatelju ali Bogu ali komu drugemu:”Ti si moja sreča. Če te ne dobim, odklanjam srečo.” Tako pomembno je to razumeti. Ne predstavljamo si sreče brez teh pogojev. Tako je. Ne moremo si predstavljati sreče brez njih. Naučeni smo, da svojo srečo polagamo vanje.
To je torej prvo, kar moramo storiti, če se hočemo prebuditi, kar je isto, kot bi rekli: če želimo ljubiti, če želimo svobodo, če želimo veselje in mir in duhovno življenje. V tem smislu je duhovnost najkoristnejša stvar na svetu. Izzivam vas, da si zamislite karkoli koristnejšega od duhovnost, kakršno sem opredelil-ne pobožnost, ne vdanost, ne vera, ne čaščenje, ampak duhovnost-prebujenje, prebujenje!
Poglejte na gore okoli sebe, poglejte na osamljnost, na strah, na zmedenost, na konfliktnost v ljudeh, na notranje in zunanje konflikte. Zamislite si, da bi vam bila dana možnost znebiti se vsega tega. Zamislite si, da bi vam bila dana moč zaustaviti ta velikanski odliv energije. Zdravja, čustev, ki izhaja iz teh konfliktov in zmedenosti. Bi hoteli to?
Zamislite si, da bi nem nekdo pokazal način, kako bi resnično ljubili drug drugega, živeli v miru in ljubezni. Si lahko mislite karkoli koristnejšega kot je to?
Toda namesto tega ljudje mislijo, da so uspešni posli mnogo koristnejši, daje mnogo koristnejša politika in daje tudi znanost mnogo koristnejša. Kaj pomaga poslati človeka na luno, če ne moremo živeti niti na zemlji?
Neta Vergan
Da se ne pozabi:
NOVO LETO 2000
Novo leto
pričakovanje nanj je napeto.
Ko polnoč napoči od starega leta se loči.
Točno v polnoči
se za trenutek ugasnejo luči.
Ko ponovno luči zažarijo drug drugemu srečno novo leto zaželijo.
Steklenice šampanjca pokajo kozarci se natakajo.
Zažvenketajo kozarci na uri kažejo polnoč kazalci.
Izrekajo se želje
da na poti nebi prišli na žeblje.
Roka stisne roko
v upanju, da cene nebodo šle
previsoko.
Ko se vzdušje umiri muzika ponovno zagrmi.
Še ples ali dva
in domov se gre dobre volje kar se da.
Stopili smo v novo leto z vsemi neznankami prepleto.
V. Tone
NAJAVA
VEČER SLOVENSKIH SKLADATELJEV NEDELJA, 6. FEBRUAR, OB 17. URI
V DVORANI GLASBENE ŠOLE, Jurčičeva 1, II. Bistrica
Koncert bo potekal v dveh delih in sicer:
I.	DEL:
NASTOP UČENCEV GLASBENE ŠOLE, KI IZVAJAJO DELA SVOVENSKIH SKLADATELJEV
II.	DEL:
NASTOP UČENCEV-TEKMOVALCEV, KI SE BODO UDELEŽILI REGIJSKIH TEKMOVANJ
Mentorji:
solopetje - prof. Margareta Togunjac
violina - prof. Tatjana Bušič pozavna - prof. Josip Grgasovič violina - prof. Tina Balazs kvartet saksofonov - prof. Milan Matičič
Klavirska spremljava:
prof. Bojan Glavina in Martin
Lenarčič
VABLJENI!
KINO
Gregorčičeva cesta 2, Ilirska Bistrica
Informacije: 81-569 FILMI V
FEBRUARJU 2000
ZBORNICA (The Faculty), 1999
28.01.00	ob 20.30
GENERALOVA HČI (The GeneraFs Dauther), 1999
30.01.00	ob 20.30
TRINAJSTI BOJEVNIK (The 13th woriers), 1999
29.01.00	ob 20.30 in 30.01.00 ob 18. uri
AFERA THOMASA CROWNA
(Thomas Crovvn Affair) 1999
04.02.00	ob 20.30
TARZAN (Tarzan)
05.02.00	ob 18. uri in 06.02.00 ob 18. uri
GLOBOKA MODRINA (Deep Blue Sea) 1999
05.02.00	ob 20.30 in 06.02.00 ob 20.30
DRAGULJ Z MISSISIPIJA (Cookie’s Fortune)1999
11.02.00	ob 20.30
ABONMA MKNŽ GLAVNA POSTAJA (Central do Brasil), 1998
13.02.00	ob 20.30
BOWFINGER (Bowfinger), 1999
19.02.00	ob 18. in 20.30
AUSTEN POWER: VOHUN, KI ME JE NATEGNIL (The Austeen Power: The Spy who Shagged me), 1999
25.02.00	ob 20.30, 26.02.00 ob 18. uri
KOCKA (Cube) 1999
26.02.00	ob 20.30
Pridržujemo si pravico spremembe programa.
RUJ NEPREMIČNINE Sežana
Posest -prodamo:
Ilirska Bistrica, poslovno stanovanjska, starejša, dvonadstropna, z visokim podstrešjem, vrt, dvorišče, 700 m2, parcela 870 m2. Lokacija je ugodna za več družinsko stanovanjsko hišo, s poslovnimi prostori v pritličju. Cena
73.000.	000.00 sit.
Ilirska Bistrica, popolnoma vseljiva, nova, podkletena, z urejeno mansardo, 285 m2 bivalne površine, parcela 830 m2. Kletna etaža oz. pritličje: garaža, kotlovnica, kolesarnica in shramba, shramba za živila,, majhen hodnik, stopnišče. Nadstropje: kuhinja z jedilnico, tri spalnice, dnevna soba, sanitarije, kopalnica, pred prostor ob vhodnih vratih, hodniki. Mansarda: dve veliki sobi, kopalnica, priročno skladišče. Hiša ima CK in klimo; novo streho, tlakovano dvorišče, letna garaža, urejena trata in vrt. Cena 400.000 DEM.
Ilirska Bistrica-Trnovo. Visoko pritlična, vseljiva, podkletena, CK, kopalnica, shramba, 100 m2, garaža 24 m2, podstrešje, dvorišče, vodovod, elektrika, telefon, kanalizacija, asfalt do hiše, javna razsvetljava, ugodna in mirna lokacija. Stavbišče 150 m2, dvorišče 200 m2, vrt ob hiši 850 m2 Hiša je starejša, popolnoma obnovljena in takoj vseljiva. Cena 130.000 DEM.
Ilirska Bistrica okolica, enonadstropna , v adaptaciji, podkletena, CK in kopalnica v pritličju, 160 m2, registrirana kot gospodarsko poslopje. Cena 3.200.000 tolarjev.
Ilirska Bistrica, Trnovo, enonadstropna, starejša, potrebna obnove, komunalno opremljena, 160 m2, parcela 330 m2, manjše gospodarsko poslopje 10 m2, pomožni prostori 75 m2, vrt 500 m2, ugodna lokacija. Cena
105.000	DEM.
Ilirska Bistrica - Trnovo,
dvodružinska stanovanjska hiša P+N, 285 m2 z ločenimi vhodi, komunalno opremljena: elektrika, voda z odtočno kanalizacijo, telefon, centralno ogrevanje na trda in tekoča goriva, na parceli 554 m2, z vrtom 446 m2. Cena
30.000.	000 sit.
Bač pri Knežaku, starejša, dobro ohranjena, vseljiva, enonadstropna 180 m2, CK, kopalnica. Ob hiši se nahaja tudi gospodarsko poslopje 100 m2 in vrt 2000 m2. Hiša je vseljiva takoj ob siceršjih notranjih urejevalnih delih. Cena je 6.700.000,00 sit,
Postojna in okolica:
Postojna, dvodružinska hiša, 360 m2, vrt 510 m2, ugodna lokacija; celotna komunalna infrastruktura (CK, plin, KTV, kanalizacija, telefon, voda, elektrika); del hiše vseljiv, del na novo zgrajen v zaključni IV.gr. fazi. Cena je
350.000	DEM.
Postojna okolica, 240	m2,
enonadstropna, samostojna, novejša, sedaj registrirana kot gospodarsko poslopje, parcela 2400 m2. Ugodna, samostojna lokacija. Cena 7.000.000,00 sit.
Posest- kupimo:
Kupimo starejšo ali novejšo hišo z vrtom v Ilirski Bistrici, okolici, v Brkinih in druugod.
Stanovanja - kupimo:
-	Kupim stanovanje 2 ali 3 sobno v Ilirski Bistrici - tel. 041/ 400- 607, pokličete lahko kadarkoli.
Stanovanja- najamemo:
-	Takoj najamem stanovanje v Ilirski Bistrici- tel. 041/ 400- 607, pokličete lahko kadarkoli.
Ilirska Bistrica, januar 2000
št. 1
SnEŽN I K
__A._A*._A._:_▲_^_;_
URADNE OBJAVE
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95, 18/97, 30/98 in Ur. 1. RS, št. 31/99) ter v skladu slOO.b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/ 98) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na svoji 10. redni seji, dne 27.12.1999 sprejel:
PRAVILNIK
O DOPOLNITVI IN SPREMEMBI PRAVILNIKA O PLAČAH OBČINSKIH FUNKCIONARJEV, NAGRADAH ČLANOV DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA IN ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV
(Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/99)
1.	člen
V Pravilniku o plačah občinskih funkcionarjev, nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/99, z dne 1.7.1999) se za prvim odstavkom 6. člena doda nov drugi odstavek, ki glasi:
“Za nadomeščanje župana v primeru njegove daljše odsotnosti, katera traja najmanj deset delovnih dni, pripada podžupanu plača oz. del plače, ki znaša 24% županove plače.”
2.	člen
Ta sprememba in dopolnitev začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah v glasilu Snežnik.
Številka: 143-9/99-21 Datum: 27.12.1999
Podžupan Občine Ilirska Bistrica Vitomir DEKLEVA, ekon.
Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 m 74/ 98) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95, 18/97, 30/98 in Ur. 1. RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 10. seji dne 27.12.1999 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O DOLOČITVI IMENA MLADINSKEMU ŠPORTNEMU PARKU V ILIRSKI BISTRICI
(Uradni glasnik, št. 6/1965)
1.	člen
Spremeni se 1. člen Odloka odoločitvi imena mladinskemu športnemu parku v Ilirski Bistrici, objavljenega v Uradnem glasniku, št. 6/1965, z dne 21.6.1965, v delu, kjer je določeno območje parka, tako da glasi:
“Naravnemu in umetnemu parku, ki leži v ureditvenem območju mesta Ilirska Bistrica in je omejen na zahodni in južni strani z Ulico Nikola Tesla in železniško progo, na severni strani s potjo pare. št. 1100/1, k.o. Ilirska Bistrica in na vzhodni strani z Bazoviško cesto, s tem da so iz opisanega območja izvzeti kompleks “Mikoza”, objekt Okrajnega sodišča, objekt s hišno št. Bazoviška 28 in stanovanjski objekt s hišno št. Bazoviška 30, vsi s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, se določi ime “Mladinski športni park Nade Žagar”.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik.
Številka: 35208-0003/99-10
Datum: 27.12.1999
Podžupan Občine Ilirska Bistrica Vitomir DEKLEVA, ekon.
Vitomir DEKLEVA, ekon., l.r.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/ 98) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave št. 18/95, 18/97, 30/98 in Ur. 1. RS, št. 31/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 10. seji dne 27.12.1999 sprejel
ODLOK
O DOLOČITVI IMENA MESTNEMU PARKU V ILIRSKI BISTRICI
1. člen
Naravnemu in umetnemu hortikulturnemu parku, ki leži v ureditvenem območju mesta Ilirske Bistrice in je omejen na zahodni strani z železniško progo, na severni strani s potokoma Bistrica in Sušeč, na vzhodni z Bazoviško cesto in na južni strani s potjo pare. št. 1100/1, k.o. Ilirska Bistrica, s tem da so iz opisanega območja izvzeti objekti s hišnimi številkami Bazoviška 8, 10, 12, 14, 16, 18 in 20 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, se določi ime “Kindlerjev park”.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah glasila Snežnik.
Številka: 35208-0003/99-10 Datum: 27.12.1999
Podžupan Občine Ilirska Bistrica Vitomir DEKLEVA, ekon. Vitomir DEKLEVA, ekon., i.r.
REGIJSKI PARK SNEŽNIK
SNEŽNIŠKI PARK IN KRAJANI
Prva predstavitev regijskega parka na Zgornjem Pivškem
V menzi tovarne Javor na Baču je v sredo, 12. januarja potekala prva javna predstavitev Regijskega parka Snežnik. Predstavitev je organiziral in vodil Vladimir Čeligoj, poslanec DZ. Sodelovala sta dr. Branka Berce, ki je orisala zasnovo varovanega območja kot “park za življenje” in biolog Slavko Polak, ki je predstavil rastlinstvo in živalstvo v regijskem parku.
Odziv med krajani je bil izreden. Vendar večine poslušalcev v nabiti dvorani žal ni zanimala ideja sobivanja ljudi in neokrnjenega biotopa ali raznovrstnost in bogastvo rastlin in živali v naših krajih, ki so preživele vse človekove posege v prostor. ( Res da predvsem zaradi manjše industrializacije teh krajev, ki jih je industrijski razvoj delno obšel in zato niso uničeni v taki meri, kot je uničena nam tako vzorna Evropa.)
Ljudi je najbolj zanimalo, ali bodo lahko nemoteno gospodarili na svojih njivah in v svojem gozdu ter zidali na svoji zemlji. Zanimalo jih je tudi, kakšna bodočnost in kakšen razvoj se jim konkretno obetata z ustanovitvijo regijskega parka. Hoteli so vedeti, na kakšen način se bodo odločali o vstopu v regijski park in kaj potem, če se odločijo kako drugače...
Predstavitev, ki je občasno dajala videz zborovanja, seveda na taka vprašanja ni mogla dati končnih odgovorov, sicer pa to niti ni bil njen namen. Dosegla pa je svoje cilje: pozornost krajanov je usmerila na ustanovitev parka, ki jo pripravlja Vlada RS in jih spodbudila k aktivni razpravi.
Po predstavitvi so povedali:
Dr. Branka Berce: Regijski parki so namenjeni ohranjanju narave in krajine. Med prvimi se ustanavlja park Snežnik. Vendar parka brez ljudi ni. Varovano območje mora biti tudi tudi gospodarska skupnost in priložnost za trajen razvoj in obstoj prebivalcev. Samo 5 % površine parka Snežnik bo strogo varovano območje.
Prebivalci so v tem trenutku še premalo seznanjeni s pomenom in razvojnimi možnostmi načrtovanega regijskega parka. Namen prve predstavitve na Baču je, da ljudje začnejo razmišljati o prihajajoči spremembi, o prednostih in pomankljivostih varovanja njihovega življenskega prostora in o tem, kakšen razvoj hočejo ali nočejo. Status parka nudi različne možnosti razvoja, ki bodo v skladu s ohranitvijo kulturne in naravne krajine, podedovane od očetov. Država predvideva tudi vrsto spodbud in pomoči, ne le omejitve. Sedaj je dana priložnost domačinom za zasuk mišljenja, za krajevno povezovanje in predlaganje projektov, ki bodo dajali
delo in ohranjali ter zviševali kvaliteto življenja in sožitje narave in ljudi.
Vladimir Čeligoj, poslanec DZ, pobudnik in organizator predstavitve: Vlada Republike Slovenije bo letos poleti ali najkasneje jeseni sprejela uredbo o ustanovitvi regijskega parka. Moja želja in potreba je bila pravočasno informirati prebivalce, saj jim status regijskega parka prinaša vrsto novosti in sprememb.Ti ljudje bodo tu živeli. Zato sem sprožil to predstavitev. Vprašanja navzočih so izkazala tako zanimanje kot skepso. Terjajo konkretne odgovore. Šele osnutek vladne uredbe bo lahko prebivalcem dala konkretne odgovore na njihova življenska vprašanja. Na osnovi le te bodo lahko prebivalci ocenili, kaj jim lahko prinese taka sprememba in ali bodo postali del parka ali pa bodo raje ostali zunaj njegovega območja.
Občina, krajevna skupnost in Ministrstvo za okolje in prostor pri Vladi RS se bodo morali aktivno vključiti v razpravo o parku in prebivalcem nuditi jasne odgovore in trdne možnosti za jutrišnje življenje in delo.
Vojko Mihelj, predsednik Sveta KS Knežak: Nam, prebivalcem območja, ki bo zajeto v režim parka, je dano izredno malo časa pripravo in reagiranje. Priložnosti za kvaliteten razvoj so, vendar jih moramo sami izkoristiti. Brez naše pobude ne bo nihče dal dodatnih razvojnih denarjev in podpor.
Vasi Bač, Koritnice in Knežak štejejo skoraj 10 % vseh prebivalcev občine in tudi velik del površine občine bo v parku. Sedaj prebivalci na park gledajo z odporom, nihče še ni obrazložil prednosti. Soglasja prebivalstva še ni. Občina je na spremembo slabo pripravljena. Nimamo niti vseh potrebnih prostorskih ureditvenih aktov, ki so
Iz Primorskih Novic pa povzemamo tudi naslednje: Mladen Berginc, podsekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je odgovoren za vse parke v Sloveniji, o zborovanju na Baču ni vedel ničesar. Predstavitev je bila v celoti delo poslanca Vladimirja Čeligoja. Podsekretar je v enem prejšnjih pogovorov poslancu pojasnil, da bo ministrstvo v sodelovanju z občino in krajevnimi skupnostmi pripravilo srečanja s krajani vseh naselij v parku in da ga bo tedaj povabil k sodelovanju, pišejo Novice.
Na redni tiskovni konferenci dne IS. 1. pa sta Franc Lipolt, Župan in Vitomir Dekleva, Podžupan Občine Ilirska Bistrica,
povedala, da bodo javne predstavitve parka, ki sodijo v z zakonom zahtevano in opredeljeno 60-dnevno javno obravnavo, izvedene letos pomladi. Trenutno se občina in pristojna ministrstva dogovaijajo o poteku predstavitev. Predstavniki vlade in ministrstev morajo biti na njih aktivno prisotni. V začetku: decembra lani je bil v Postojni predstavljen Elaborat o ustanovitvi regijskega parka. Predstavniki naše občine so takoj opozorili, da v njem niso opredeljeni pogoji za delo in bivanje prebivalcev, ki jih bo park zajel. Uradniki vlade se sedaj podrobneje ukvarjajo prav s tem vprašanjem. Povedala sta tudi, da je prav občinska uprava v prvih dneh januarja razdelila med prebivalce občine zgibanko o Regijskem parku Snežnik kot uvod v javno obravnavo.
Prostorski ureditveni akti, kijih pripravlja občina niso samo za območja vasi Knežak, Bač in Koritnice. Urediti morajo tudi območje Sviščakov in naselij ob mejah parka. Sprejemanje zazidalnega načrta ima svoje zakonske roke, potek in dinamiko. Sviščaki so opredeljeni kot rekreacijsko- turistični center, prav tako Mašun. Država nasprotuje nekaterim predvidenim dejavnostim v tem območju. ( Na- Sviščakih so bile do sedaj predvidene lokacije za naselje vikendov, avtokamp, velike iiočitvene kapacitete, velika smučišča itd.) Iščejo se obojestransko sprejemljive variante, ki omogočajo razvoj in ostajajo v okvirih, ki jih spodbuja ali ščiti parkovni varstveni režim. Župan je tudi poudaril, da so polovične informacije, dane pred pričetkom obravnave ( ki je ravno v pripravi) nekorektne.
osnova za gradnjo hiš. Pred ustanovitvijo parka je potrebno urediti rezervacije prostora za gradnje in razvoj vasi, določiti načrte za izkoriščanje starih centrov vasi itd. Po ustanovitvi parka bo vse to dosti težje dopolnjevati ali spreminjati.
Vprašanja in pripombe prebivalcev na tej predstavitvi terjajo temeljite odgovore. Posredovali jih bomo naravnost na pristojna ministrstva in zahtevali pojasnila ter predstavitve, na katerih bodo prisotni merodajni ljudje iz vladnih služb in tudi iz občine.
Bogdan Jugovič
TRGOVINA
ANA
TEL.: 067/42-239
Spoštovane stranke obveščamo, da smo se preselili v trgovsko - poslovni center Mikoza. Obiščite nas na novi lokaciji.
Odprto non-stop od 8.30 do 19.00
PEKA KRUHA IN PECIVA s p. Zorka in Ivan Iskra
Vilharjeva 4a 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)67/444-236
NOVO:
UGODNO NUDIMO OBLIKE TORT WALT DISNEV
VELIKA IZBIRA NAJNOVEJŠIH MOTIVOV
■Tiir
Mm
X3Q
GOSTILNA TRGOVINA “DISKONT”
6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207
io sumov
TRAJNO NIZKE CENE!
VABLJENI
PUR:f0^TEX
*	REZANA POLIURETANSKA PENA
*	SEDEŽNE GARNITURE
Gradišče 51, 6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210
I
g
I
DROBNICA
l *	' :

/Šil
*#»#/*<
iNijitii Si ■
S***««*
*«0 s ji «-** -s
■ f?8«;

<■
/‘‘»V.
i™„ 3»<at*v -•
X '" .«
bx- x!


¥?■': - •

. "*> ■
**"• "i


>;rs,tS4fi£^ *t*'*"*
iiOilči.
. i
SsH 3*i«’v
'*SN»?x " C/S****


lr/ . Č«rfs/*!)**
Šm-dmmi

- -
\ 5-6to#^y
32*3«*,« Baj? o Kjjštg’
KMETIJSKA KRAJINA
NA RA VO mm 'VENO POSE BNO POMEMBNA OBMOČJA
Ga«y
srmj&Hiezo
r™ ~l OBMO&M RAZVOiM	<*AV'hi£ $
1-...1 . vt#n»Fi ; i ,	,.,.-<vsXi
CON? STRNJENEGA SOZDA	|
jPJ|g| NARAVNI REZERVATI	«-V*&*
*l---13 TRoet mmws	* > »5k
1____J $ rt R»n	«**> •'•
r~----1XMBW REŽSH ZA 0«Gi ICO 5$*'*
l—J vrha smtNim	l|
[ vPumo omočjE parka. <>*'&jj,
f---—■*•----n \ «



P E T f? O L
TRANSPORT
PREMA
PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o.
VOJKOV DREVORED I 4, 62 SO II IRSKA BISTRICA TEL/FAX: + 586 (0)67/81-61 2, GSM: 041/750-641
Bodoči Regijski park Snežnik
obsega Cerkniško polje z jezerom, Lož, Bloško planoto, Babno Polje, Snežnik, Gomance, Kozlek, Ahac, Črne njive, vse območje Zgornje Pivke, Spodnjo Pivko, Javornike in sega pod Nanos do Predjamein Strmice, preko Planine do Logatca. Uncu in Rakeku se izgone za kak kilometer. Njegovo vplivno območje sega za Pivko in Prestrankom do Razdrtega in vključi seveda tudi Postojno.
VII. Bistriški občini, v Podgori se začne takoj za vasmi Zabiče, Podgraje, Kuteževo Vrbovo in Jasen. Bistrico obide nad kasarno in čez Drago, za Šembijami sega do Podstenj in naprej do Narina in Pivke.
V	bližini parka Snežnik so Regijski park Škocijanske jame, kije že ustanovljen, Lipica, pogorje Nanosa , Rakitna in Iški Vindgar....
V	parku so območja z različnimi režimi varovanja krajine. Strogi naravni rezervati in naravni rezervati so že do sedaj opredeljena območja, kot naprimer Zatrep,
Snežnik, Cerkniško jezero, Petelinjskojezero in podobno. Novost so naravovarstveno posebno pomembna območja, kot sta Podgora in geološki prelom med Šembijami, Podtaborom in Podstenjem. Uvaja se tudi področje kmetijske krajine, za katero je značilno veliko naravnih vrednot, kulturnih znamenitosti in ohranjena narava. V parku j e tudi več naravnih spomenikov in tri turistična območja v coni strnjenega gozda -Sviščaki, Mašun in Kalič.
Med prednosti, kijih park prinaša prebivalcem, Uprava RS za varstvo
narave šteje: varovanje narave, nove možnosti zaslužka v kmetijstvu (ekološka pridelava, blagovna znamka...) in storitvah (razvoj turizma). Država predvideva posebne spodbude za razvoj kmetijske dejavnosti , ki varuje naravo in posebna nadomestila za manjši dohodek zaradi predpisanih načinov rabe zemljišč. Prav tako država pričakuje za to področje denarno podporo EU za različne projekte in dejavnosti. Zasebni poslovni pobudi prebivalsta pa obeta obilo možnosti in razcvet.
Bogdan Jugovič _-----------------------
Snežnlfc
1.	cela stran	80.000 SIT
2.	polovica strani	45.000 SIT
3.	četrtina strani	22.500 SIT
4.	osmina strani	11.250 SIT
5.	šestnajstina strani	5.700 SIT
CENIK OGLASOV
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru.
Alma Zejnulovič s.p.,
Pokličite:
GRAFIČNI ATELJE Tel.: 067/400-320, fax: 067/41-124
PU primorje py
\mk ajdovščinai™
ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA
CENJENIM STRANKAM
NUDIMO:
-	vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale,
-	prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov,
-	izposojamo gradbene odre in opažni material.
ProVITA0
Inženiring d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820
	
Krajevna skupnost Knežak piše Ministrstvu za okolje in prostor:
REGIJSKI PARK SNEŽNIK IN KRAJANI
G. Državni podsekretar Mladen Brginc, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana
Dne 12. 1. 2000 je poslanec DZ Vladimir Čeligoj pri nas organiziral predstavitev pod naslovom “Snežniški park in krajani”, ki se ga je udeležilo veliko (nad 120) krajanov KS Kežak in KS Šembije. Pri predstavitvi sta sodelovala še dr. Branka Berce Bratko in Slavko Polak, namen pa je bil predvsem spodbuditi razmišljanje med krajani vasi, ki naj bi bile v Snežniškem parku o pristopu, prihodnosti, smislu in pomenu parka. Predstavitev je bila zelo korektna in vsestranska, odprla pa j e številna nova vprašanja. Prisotni krajani so največkrat zahtevali odgovore na konkretna vprašanja, za katera so predstavitelji v naprej povedali, da nanje ne bodo mogli odgovoriti, niti niso pooblaščeni za to.
Med drugim smo bili seznanjeni, da je zelo malo časa za odločanje in predstavitev naših pogojev za vstop
v ta regijski park. Kot krajevna skupnost, ki naj bi imela v parku vsa naselja in 10% vsega bodočega prebivalstva parka, smo že ob predstavitvah na Občinskih svetih (Pivka, Ilirska Bistrica) izrazili željo, da se projekt predstavi s strani pristojnih ljudi iz Ministrstva za okolje in prostor tudi v naših krajih. Za to smo dali večkrat tudi ustne in pismene predloge, pa pravega odziva ni bilo.
Vsem se zdi, da smo kot predvideni bodoči prebivalci parka precej odrinjeni od odločanja. Tudi tokratna predstavitev je dokaz za velik interes, nizko stopnjo informiranosti in zaskrbljenost prebivalstva glede problematike.
Prav v teh dneh so sicer prebivalci dobili zgibanko o Regijskem parku Snežnik, ki pa ne daje odgovorov na vsa vprašanja, ki rastejo in se potencirajo med prebivalstvom.
Na samem predavanju in po njem smo prišli do nekaterih zaključkov:
-	Do končne odločitve o parku je res ostalo zelo malo časa, ki ga je treba izkoristiti.
-	Kot lokalna skupnost nimamo strokovnjakov, ki bi se na tem nivoju ukvaijali s tem projektom. Do sedaj je bilo s strani predlagateljev ustanovitve premalo strokovne pomoči in informiranja, predvsem za vasi, ki naj bi bile v parku.
-	Nimamo niti osnovnih, že izdanih publikacij (Izhodišča za načrt upravljanja, Pripomočki za vodenje šolskih skupin), ki bi nam lahko bile v veliko pomoč pri individualnih stikih s krajani.
-	Začutili smo, da smo na projekt popolnoma nepripravljeni, glede na interdisciplinarnost in razvojno usmeritev projekta. Imamo sicer nekatere predloge in nedodelane ideje, potrebovali pa bi dobro strokovno pomoč in usmerjanje in to še pred ustanovitvijo parka. Ne vemo, ali bi nam pri tem morala pomagati občina, upravna enota, ali je pomoč možna tudi iz programa MATRA, torej iz državnega nivoja.
-	Med prebivalstvom je opaziti precejšnje nezaupanje do državnih obljub, tudi zaradi dosedanjih ukrepov (rampe na gozdnih cestah) in negativen naboj proti parku, ki izhaja predvsem iz neinformiranosti in strahu pred prevelikimi omejitvami (izkoriščanje goszdov, razvoj, plani, strelišče...). Samo varstvo narave večino bolj malo zanima, oziroma trdijo,da smo jo varovali že do sedaj, če je primerna za park.
S temi osnovnimi ugotovitvami se obračamo na Vas z željo:
-	da nam pošljete do sedaj izdane publikacije o Snežniškem parku;
-	da nam svetujete in pomagate v postopku priprav (nivo krajevne skupnosti);
-	da čim prej organizirate predstavitev, na kateri bi sodelovali Vi in Vaši sodelavci, tudi pri nas, za kar bomo zagotovili primerne prostore in vodenje razgovora.
Radi bi namreč aktivno sodelovali pri organiziranju parka, ne glede kakšna odločitev krajanov glede tega ali bodo naše vasi v njem ali ne, zato upamo, da boste na vseh nivojih prisluhnili tudi našim željam, kajti kot je večkrat napisano in rečeno: “Brez vpliva lokalnega prebivalstva parka ne more biti!”.
V naprej hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni!
Predsednik sveta KS, Vojko Mihelj, univ. dipl. ek.
(Dopis je poslan v vednost tudi županu Občine II. Bistrica F. Lipoltu, vodji Upravne enote II. Bistrica B. Celinu, poslancu DZ V. Čeligoju, dr. Branki Berce Bratko v DZ in Slavku Polaku v Notranjski muzej.)
V ZAVAROVALNICI TRIGLAV PONOVNO ZNIŽANJE PREMIJ KAS KO ZAVAROVANJ -
To je že tretje takšno znižanje po vrsti v zadnjem času. Za zavarovance to pomeni, da bodo tisti, ki imajo pri Zavarovalnici Triglav poleg obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti sklenjeno tudi kasko zavarovanje, plačali skupno manj kot prej.
V osnovni ponudbi avtomobilskega zavarovanja sta obvezno zavarovanje odgovornosti in prostovoljno kasko zavarovanje, znotraj katerega je veliko kombinacij. Polni kasko pokrije škodo, ki nastane v prometni nesreči, delne kombinacije pa pokrijejo posamezne vrste škode. Med slednjimi sta na primer najpomembnejši kombinacija K, s katero se zavaruje vozilo za primer kraje, in kombinacija H, ki zavaruje za primer poškodovanja vozila na parkirišču, kjer je povzročitelj škode pogosto neznan.
Novejša oblika, ki je v tujini že zelo razvita, pa je zavarovanje pravne zaščite voznika ali pa lastnika avtomobila, ki zavarovancu zagotavlja povrnitev stroškov zastopanja pred sodiščem ali pa uveljavljanja odškodnin pri nesreči in kaznovanju.
friglav premoženje
fips Zavarovalnica Triglav, d.d. Območna enota Postojna
Za vse informacije smo vam prijazno na voljo na območni enoti v Postojni - Novi trg 5, 6230 Postojna (tel.: 067/282-200), na vseh predstavništvih in v zastopniških pisarnah ali pri vašemu zastopniku.
V______________________________________________/
ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA
Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica
Hišna centrala: 067/41 -198 Uprava - Direktor: 067/81-475
TOIftlS
Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica
Najem in prodaja prostorov za:
-	proizvodnjo
-	skladiščenje
-	in pisarne
Informacije: tel. 067/81-188
Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU
2.	0 J Z)

C J)______Cj ______CJ
OiC Trnovo
Vilharjeva cesta 47, 6250 ilirska Bistrica tel/fax: 067/41-362
'd b\ 73 o \ /<
o___QJ lo___cj <0
¥
cJ v0
32

C5
1
•S,
1
£
cppiama-pur
OPTIKA
Gregor Primc
Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 067/400-510
Obiščite nas v novih prostorih.
HEIZBIRA:
‘ŠPORTNIH OČAL AOIDAS ‘ URE MO, OCEAN PACIFIC, SMTCH
FIZIOTERAPIJA MSiE IN TRGOVINA
Rozmanova ul. 1
♦ «	9 ♦'	6250 Ilirska Bistrica
tcl./fax: 067/41-156
DODATEN PROGRAM:
•	limfna drenaža
•	prešo terapija
•	tui-na masaža z akupresuro
•	refleksna masaža stopal
•	podvodna masaža
•	aroma terapija
ŽELEZNINA - BARVE Albert Udovič s.P.
Titov trg 10
6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 067/41-580 fax: 067/41-822
Okrogla miza:
MALOOBMEJNI PROMET S HRVAŠKO - DA ALI NE?
Zveza za Primorsko je 21. januarja organizirala v Ilirski Bistrici okroglo mizo na temo: Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo DA ali NE ?
Povod za to je stalno zavračanje obravnave Sporazuma v Državnem zboru. Okrogle mize so se udeležili primorski poslanci Aurelio Juri iz Kopra (ZLSD), David Arčon iz Sežane in dr. Gasparini iz Izole (oba LDS), območni predstavniki SLS in DESUS, vodstvo ZZP z njenim predsednikom, Brankom Mahnetom, župan Pivke Robert Smrdelj, župan Ilirske Bistrice Franc Lipolt. Gosta sta bila župan Klane Antun Starčič in župan Matuljev Radivoj Marmelič.
Manjkali so čelni možje in primorski poslanci SDS in SKD.
Uvodoma je župan Ilirske Bistrice Franc Lipolt orisal spremem-
Udeleženci: zbrano poslušamo, a nismo izvedeli, kaj in kdaj se nam obeta.
be, kijih prebivalci občine trpijo po uvedbi meddržavne meje. Grozovit
O sodelovanje s sosednjimi hrvaškimi občinami na področju kulture in problemih, ki jih povzroča meja, smo povprašali Dimitrija Bonana, tajnika Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica:
Kulturno sodelovanje s prebivalci sosednjih hrvaških občin lahko ocenimo glede na stike pred osamosvojitvijo Slovenije in po postavitvi državne meje med RS in Republiko Hrvatsko.V prvem primeru so bili kulturni stiki razviti med posameznimi kulturnimi društvi iž Opatije,Viškova /Lovrana,... Plodne stike pa smo negovali predvsem s Slovenskim kultumo-prosvetnim društvom z Reke. S slednjim so se po spremembah še poglobili, saj je nastala neprijetna psihična bariera, ki je prav našo občino,kot najbližjo, postavila za nekakšen stični člen pri povezavi z matično domovino in omilila osamitev. Sedaj letno udejanimo od štiri do šest izmenjav.
Pomembna prireditev za šolske otroke je bilo vsakoletno srečanje mladih likovnikov EX TEMPORE »SNEŽNIK«, kjer so se družili mladi likovniki iz šol bistriške, postojnske in sežanske občine z vrstniki z reških, opatijskih in matuljskih šol.Ta srečanja potekajo enkrat letno tudi sedaj, vendar so prav iz hrvaške strani precej okrnjena (slabe prometnepovezave, administrativni zadržki,...)
ZKD II.Bistrica ima v svojem gledališko-glasbenem abonmaju vključenih kakih 90 članov, ki si vrsto let, ne glede na spreniembe zaradi meje, ogledajo eno ali dve glasbeni predstavi v reškem gledališču. Administrativni postopki pri prehodu čez mejo velikokrat povzročajo nevšečnosti. Isto velja za prevoz likovnih del, glasbenih instrumentov, izposojenih gledaliških rekvizitov (kijih v Ljubljani ne posojajo) v reškem gledališču...
Če so po postavitvi meje nekoliko zamrli stiki z Opatijo,pa smo toliko večjo potrebo po sodelovanju začutili v odnosih z občino Klana in novo občino Matulji, ki na kulturnem polju doživljata velike spremembe. S Klano tesno sodeluje bistriško Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, redno se vrstijo izmenjave in gostovanja pevskih zborov... Glavna in tradicionalna prireditev, ki poteka izmenoma v obmejnih krajih občine Matulji in krajih naše občine, je kulturni večer s simboličnim imenom »Srečanje na meji brez meje-Susret na granici bez granice«. Literarni zbornik »Stopinje« letos prvič objavlja tudi čakavsko poezijo, vrstijo se srečanja pevskih zborov, gostovanja matuljskih folklornih skupin. Po Opatiji bodo podgrajske škoromate spoznali na uveljavljeni mednarodni pustni prireditvi spoznali tudi v Matuljih...
Oba naroda, na našem območju življenjsko povezana najmanj 150 let , je nova meja umetno razdvojila in
poleg materialne škode povzroča vse hujši prepad in odtujenost med prebivalci z obeh strani pregrade. Če morebiti zmanjšanje trgovinske izmenjave in drugih materialnih dobrin pesti predvsem našo stran, pa je več kot očitna potreba po komuniciranju z nami na kulturnem,športnem ali drugih področjih s strani naših čezmejnih sosedov, da »reških« Slovencev ne omenjamo.	B. J.
upad kmetijske proizvodnje zaradi izgube trgov v Kvamerju, na novo nastali problemi dvolastnikov, trganje prijateljskih, sorodstvenih in poslovnih vezi, težave dnevnih migrantov, prometne blokade mejnega prehoda v turistični sezoni... so samo delčki mozaika “življenja ob meji”.
Iz obrazložitve dogajanj v Državnem zboru smo izvedeli, da si v obravnavi Sporazuma stojita dva nasprotna tabora. LDS, ZLSD, DESUS in poslanci manjšin zagovarjajo stališče, da je potrebno obmejno sodelovanje in maloobmejni promet vsaj začeti urejati in zato podpirajo obravnavo (in sprejem) Sporazuma. To je meddržavni akt, ki ga je Hrvaška že ratificirala. Pripravljale so ga strokovne pooblaščene komisije obeh držav. V potrditev parlamentom je šel, ko je bil vsklajen- sporazumen. Državni zbor ga mora ali sprejeti- ratificirati takega kot je sedaj ali pa zavrniti. Tak je postopek pri meddržavnih aktih.
Če ga sprejme, bodo začela veljati določila o maloobmejnem prometu in sodelovanju. Takoj bo možno pričeti nove kroge meddržavnih pogajanj in usklajevanj o vseh vprašanjih, kijih Sporazumni zadovoljivo rešil ali pa nas težijo in še niso bila obravnavana. (Sporazumi so vedno kompromis, ki še ustreza obem stranem.) Maloobmejni promet je samo eno od odprtih vprašanj med nami in Hrvati. Zgled so lahko sporazumi med Jugoslavijo in Italijo, ki smo jih po osamosvojitvi “podedovali”. Do sedanje stopnje urejenosti meje, pretočnosti in dobrososedskih odnosov je pripeljal dolgoleten proces pogajanj in sporazumevanj med Italijo in Jugoslavijo.
Neuvrščanje obravnave na dnevni red je izmikanje, beg pred odločanjem. ( Podobno, kot v
Eni menijo, da bi sporazum o
maloobmejnem prometu močno olajšal življenje ob meji. Drugi pa menijo, da se z njim potihem dokončno določa državna meja in ga zato zavračajo.
italjanskem parlamentu dolga leta niso hoteli obravnavati zaščitnih zakonov za slovensko manjšino in so jih stalno neuvrščali na dnevni red.) Če sporazuma nočemo sprejeti, ga zavrnimo. To bo vrnilo stvari na začetek- pogajanja se bodo ponovno morala pričeti na izhodiščih. Vendar bo to odločitev slovenskega parlamenta.
Ne nazadnje moramo vedeti, da. če nas EU vključi v svoj sestav, bomo imeli na Hrvaški meji šengenski režim. Če do takrat ne bomo imeli urejenega maloobmejnega režima s Hrvaško, ga sami, brez soglasja Bruslja ne bomo smeli več urejati. Če ga prinesemo v EU, nam bo ostal (kot je maloobmejni režim ostal Italiji, ko je pristopila k šengenskemu sporazumu).
Moderator Marjan Suša okrogle mize: Če problemov kdo v Ljubljani noče videti, ne pomeni da jih ni...
Poslanci SLS, SKD, SDS in SNS trdijo, da sporazum, kjub temu, da v njem piše, da se ne ukvarja z določanjem meje, vseeno mejo določa. Vsebuje namreč sezname krajev na eni ina na drugi strani meje, ki bodo sodili v maloobmejni režim. Menijo, daje potrebno najprej doreči vso mejno črto in šele nato obravnavati maloobmejni promet in razmerja ob meji. Zato sporazuma nočejo uvrstiti na dnevni red državnega zbora, nočejo pa ga tudi zavrniti. Zraven so tudi določeni amandmaji na naši strani, s katerimi bi radi dopolnili ali razširili maloobmejno območje ali vsebino ugodnosti.
Dolga in večstransko usmerjena razprava na okrogli mizi je osvetlila več vidikov neurejenega stanja odnosov s Hrvaško in obenem tudi samoblokado našega političnega življenja.
O sodelovanju s sosednjimi hrvaškimi občinami na športnem področju smo povprašali Zdravka Debevca, sekretarja Športne zveze Ilirske Bistrice:
Športna zveza ni imela nekih tradicionalnih športnih programov v povezavi s sosednjimi hrvaškimi občinami. Konkretne skupne akcije so bile vedno na relaciji posameznih društev ali klubov.
Športna zveza je na pobudo občine Matulji (član poglavarstva zadolžen za šport) v letih 1996 in 1997 sicer sodelovala na dogovorih o medsebojni večji povezavi na področju športa vendar so bili programi precej različni in dejansko ponujeno sodelovanje društvom v naši občini ni zaživelo. Enako so zamrli tudi kontakti med nami in iniciatorjem sodelovanja.
Športna zveza v programu sicer predvideva neko vrst sodelovanja s povabilom rekreativcev NK Halubjan (Viškovo) na veteranski malonogometni turnir: 25.9.1999 (ekipe občin II. Bistrica-2, Viškovo-1 in Kozina-1) in predvidoma 23.9. letos, ko naj bi razširili turnir na 8 ekip(tudi z zamejci iz Italije).
Menimo pa, da bi bilo v bodoče potrebno vzpodbuditi in izvajati tako obliko sodelovanja pod okriljem Občine II. Bistrica, kot je bil v preteklosti primer sodelovanja z občino Devin - Nabrežina.	B. J.
GOSTILNA s prenočišči

II III
Ema Deželak s.p.
Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)67/42-648 GSM: 041/747-657
Zaključki, ki jih lahko potrpljenja čakati na razplet vseh povzamemo iz razprave so: Podpis dogovarjanj in dokončno razrešitev sporazuma lahko izboljša meddržav- vseh povezanih problemov. Neuspehi ne odnose in olajša življenje ob meji. diplomacije prebivalcem ob meji ne Sprejem sporazuma omogoča koristijo, kakor tudi ne izraba pričetek nadgraditve meddržavnih obmejnih vprašanj za uveljavljanje odnosov. Na drugi strani, proti strankarskih interesov.

RTV SERVIS IN TRGOVINA
Miloš Valenčič
s.p.
Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško je napolnil dvorano v Grillu Danilo.
sprejemu, stojijo vsa nerešena vpraša-	Pripis: Ob zaključku redakcije
nja na meji. Doreči bi morali vsaj smo dobili vest, da je bila uvrstitev kriterije za njihovo reševanje, nato pa obravnave ' Sporazuma o sprejemati ta in druge sporazume. Če maloobmejnem prometu in ne gre drugače, naj Državni zbor sodelovanju med Republiko Hrvaško zavrne ratifikacijo in sproži ponovna jn Republiko Slovenijona dnevni red pogajanja. Nedorečeno ostaja, ali seje Državnega zbora ponovno imajo ljudje ob meji dovoj časa in zavrnjena.	Bogdan Jugovič
ODMEVI
DOMAČIN GLASOVAL PROTI SPORAZUMU ?
Ilirsko Bistriški župan Franc Lipolt je ogorčen in razočaran nad odločitvijo državnega zbora, kije preložil ratifikacijo Sporazuma o obmejnem jrrometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško na eno kasnejših sej. Županje prepričan, da se enako počuti tudi velika večina občanov.
“Odložitev sprejema sporazuma pomeni, da se bo urejanje obmejnih problemov vleklo še nekaj let.
Oblast v Ljubljani (nekatere politične stranke) ne razumejo, kaj nam pomeni normaliziranje življenja ob meji. Znani pravni strokovnjaki sicer menijo, da sporazum ne prejudicira državne meje, na kar se sklicujejo tisti poslanci, ki so glasovali proti ratifikaciji. Vendar, četudi s težavo, lahko razumemo, da poslanci, ki ne živijo ob meji, naših problemov ne poznajo. Absurdno pa je, daje naš poslanec glasoval proti sporazumu in s tem proti boljšemu življenju občanov.”	P. Nikolič
Prešernova 4a Ilirska Bistrica tel&fax: 067/42-286
Cankarjeva 24 6250 ILIRSKA BISTRICA
/N
[EURO MBI NIZKE GRADNJE
NT
d.o.o.
*	STROJNO PLUŽENJE EV POSIPANJE CEST
*	KOMPLETNA IZVEDBA NIZKIH GRADENJ
*	STROJNO ALI ROČNO ASFALTIRANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN DRUGIH POVRŠIN
Vsa navedena in druga dela izvajamo kvalitetno z našimi ali vašimi materiali.
Nudimo možnost plačila v več obrokih. Pokličite, dogovorili se bomo. tei/fax: 067/41-732, mobitel: 0609/652-769 GSM: 041/682-549
I
g
1
7ŽŠ
*§
£
20
Agata Valenčič s p.
Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 067/81-746
URNIK
ponedeljek in sobota 8- 12
torek, sreda, četrtek in petek
8- 12 in 14- 17
Dom na Vidmu
Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 067/41-344
ODPRTO:
od ponedeljka do sobote od 10..00 do 21.00
Film LA VITA E BELLA bo v izposoji od 4.2.2000 dalje. UGODNOSTI PRI IZPOSOJI:
* Med tednom: 3 filme za 2 dneva
po ceni za en dan.
•Kasete, izposojene v petek, se lahko vrnejo v ponedeljek.
•Veliki paket: 10 filmov za 7 dni po ceni za en dan.
•Mali paket: 7 filmov za 5 dni po ceni za en dan.
•Izven paketa popust 10% za izposojo 5 in vec kaset.
•Vsak petek novi filmi.
Cena izposoje je 300 SIT na kaseto za en dan.
IZPOSOJAMO FILME NA DVD.
Presnemavamo formate VHS. VHS-C. Video 8, Hi 8 na VHS.
TOP 10
NAJBOLJ GLEDANIH FILMOV
1.	MATRICA -ZF akcija
2.	PATRJOT-akcija
3.	VRAČILO DOLGA - akcija
4.	LEGIONAR-akcija
5.	MAMIN SINKO-Uicdija
6.	DRŽAVNI SOVRAŽNIK-akcija
7.	PRAVDA ZA VSAKO CENO - thriller
8.	OBSEDNO STANJE-akcija
9.	KONEC NASILJA-thriller
10.	JE ALI NI?-komedija
HTC ŠPORT
ŠPORTNA TRGOVINA
DOM NA VIDMU Gregorčičeva 2, II.Bistrica
067/42-434
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
V MESECU FEBRUARU
PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT
DOBITE CELODNEVNO SMUČARSKO VOZOVNICO
ZA SMUČIŠČE
KALIČ
______________PREJELI SMO
Vladimir Čeligoj, Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije:
PREDLOGI ZA BOLJ ŽIVLJENJSKI MALOOBMEJNI SPORAZUM
O maloobmejnem sporazumu med RS in Hrvaško se v zadnjem času kar precej govori. Marsikdo pa vsebine sporazuma ne pozna in je prepričan, da bo sporazum rešil bistvene življenjske težave, tako za kmete, kot za ostalo obmejno prebivalstvo,
Zaradi pomanjkljivosti v bistvenih stvareh v sporazumu sem kot poslanec obmejne občine Ilirska Bistrica že pred letom dni na Ministrstvo za zunanje zadeve poslal predloge za dopolnitev sporazuma, ki bi koristili za obmejno prebivalstvo, tako na slovenski, kot na hrvaški strani. Moji predlogi dopolnitve sporazuma so bili sledeči:
-Občina Ilirska Bistrica mora biti v celoti zajeta v maloobmejni pas.
Po dosedanjem sporazumu je zajeta v maloobmejni pas občina le do črte: Snežnik, Topole, Zarečje, Harije, Podbreže, Hrušica. Vsa področja zahodno od te črte so izven maloobmejnega pasu. Moj predlog je, da se v maloobmejni pas vključijo tudi vse preostale vasi naše občine, ki do sedaj niso. Te pa so naslednje: Brce, Čelje, Dolnja Bitnja, Gornja Bitnja, Gabrk, Huje, Janeževo Brdo, Kilovče, Koritnice,Knežak, Male Loče, Mereče, Ostrožno Brdo, Podstenje, Podtabor, Podstenjšek, Pregarje, Prelože, Prem, Pristavca, Rjavce, Ratečevo Brdo, Sabonje, Smrje, Šembije, Tominje, Zajelšje.
-Trgovanje s kmetijskimi pridelki, lesom in lesnimi asortimenti v obmejnem pasu brez carinskih dajatev.
Sedanji predlog sporazuma ne prinaša kmetom za trgovanje z njihovimi pridelki nobenih prednosti, niti ne nobenih olajšav, pa bi jih moral, zato je vsakršno navajanje, da bo po sprejetju sporazuma možno trgovati preko
mej e na Hrvaško, tako kot nekdaj pred samostojnostjo obeh držav, golo zavajanje ljudi. Če pa bi obe komisiji, ki sta pripravljali sporazum moj predlog vsebinsko vnesli v sporazum, potem pa bi bila dana možnost brezcarinske prodaje oziroma nakupa predpisanem postopku za izvoz oziroma uvoz blaga.
-Carinske olajšave za dvolastnike za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij.
V obmejnem področju je precej dvolastnikov (posameznik živi v maloobmejnem pasu v eni državni,
pa temu ni tako.
nepremičnino ima pa v maloobmejnem pasu druge države). Za primere dvolastništva bi moral maloobmejni sporazum zagotavljati carinske olajšave, oziroma omogočiti dvolastniku uvoz oziroma izvoz gradbenega materiala za lastne potrebe brez carine, pa jih ne.
-Prenos blaga za maloobmejno prebivalstvo brez plačila carine do protivrednosti 200 $ USA
Po carinskih predpisih lahko v državo kot državljani vnašamo blago, katero skupna vrednost ne presega 100	$ USA (20.000 SIT).
Maloobmejni sporazum
bi moral dovoljevati vsaj še enkrat toliko, da bi maloobmejni prostor lahko posloval kolikor toliko normalno. Sedanji sporazum te možnosti za obmejno prebivalstvo ne daje in je tudi v tem delu pomanjkljiv in bistveno preveč omejuje svoboden prenos blaga.
Uredba posebnega statusa bonitet za firme z obmejnega področja, ki poslujejo s firmami v obmejnem področju druge države.
Tudi glede olajšav v poslovanju z obmejnega področja ene države s firmami v obmejnem področju druge države, sedanji sporazum ne predvideva nikakršnih olajšav, pa bi jih moral. S tem predlogom bi bila dana večja razvojna možnostfirmam v obmejnih pasovih na obeh straneh meje, kar bi pospešilo gospodarsko dejavnost tako v Sloveniji kot v Hvratski.
-Konkretiziratiposeben status za oskrbo s pitno vodo.
Oskrba s pitno vodo je strateškega značaja, zato bi morali temu naravnemu viru dodeliti poseben status v obmejnem pasu. V primeru Ilirske Bistrice vodo prodajamo Opatiji in Matuljem, v primeru Kopra pa kupujejo pitno vodo na Hrvaškem. Takšnih primerov s pitno vodo in vodo nasploh pa je ob slovensko-hrvaški meji še nekaj. Tudi tega tako pomembnega vprašanja vode ta sporazum ne rešuje, pa bi ga še kako moral.
-Ureditev prehajanja meje v primeru pogrebnih svečanosti iz ene države v drugo.
V primeru pokopališča Jelšane gre za sedem vasi s hravške strani (.Lisac, Škalnica, Lipa, Rupa, Šapjane, Pasjak Brdce), ki imajo pokopališče v Jelšanah, torej v Sloveniji. To je ostalo že od davnine, saj te vasi od nekdaj pripadajo jelšanski fari in s tem imajo tudi pokopališče v Jelšanah. Pokopališče za te vasi je in mora ostati še naprej v Jelšanah toda prehajanje meje ob pogrebnih svečanostih je treba pravno formalno urediti, kar sedanji sporazumu tega ne rešuje.
-Postavitev maloobmejnega prehoda Sušak-Lisac.
Sporazum predlaga le maloobmejni prehod Starod 1- Male Mune in Novokračine Lipa. Za domočine vasi Sušak, Novokračine, Fabci, Jelšane in Dolenje, ki so lastniki posesti onstran meja predvsem na področju Griže, bi bil ta maloobmejni prehod izredno dobrodošel. Na parcele, ki so le streljaj oddaljene od Sušaka in Novokračin lahko lastniki pridejo le preko meddržavnega obmejnega prehoda Jelšane, pozneje preko maloobmejnega	prehoda
Novokračine-Lipa ter na okrog preko Lipe in Škalnice na Grižo. S postavitvijo maloobmejnega prehoda Sušak-Lisac bi lastnikom bistveno skrajšali pot do lastnih parcel.
Vsi ti predlogi so bistvenega pomena za življenje in delovanje obmejnega prebivalstva v Sloveniji in na Hrvaškem Ni dovolj govoriti, da je treba sprejeti sporazum takšen, kakršen je, je pa za obmejno prebivalstvo neživljenjski. Treba ga je ustrezno dopolniti in prilagoditi dejanskim potrebam obmejnega prebivalstva in dejanskemu življenju, potem bo šele obmejni prostor zaživel, posloval in se razvijal tako kot mora in bo meja predstavljala prednost v poslovnem in medčloveškim zbliževanju ljudi.
Vladimir Čeligoj, Poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije
OBČINSKE INVESTICIJE VODIMO ODGOVORNO
Ilirska Bistrica - Na tiskovni konferenci, dne 18. januarja, je župan Franc Lipolt, ob podpori načelnikov oddelkov v občinski upravi, odgovarjal na posamezne očitke občinskega odbora SDS in svetnikov občinskega sveta iz vrst SDS.
V proračunu občine za leto 1999 so bila rezervirana sredstva za večje število načrtovanih investicij. Skoraj polovica sredstev ni bila porabljena in se prenaša v leto 2000. Razlogi so pragmatične narave. Najprej, ni mogoče pričeti izvajati investicije, če zanjo ni zagotovljen denar. Šele po sprejemu proračuna, s katerim se sredstva zagotavljajo, se lahko izvedejo postopki za razpis del in izbiro izvajalcev. Vsi postopki priprave in oddaje javnih naročil so predpisani tako po vsebini kot po rokih, zato pretečejo najmanj trije meseci preden je delo oddano izvajalcu. Če se vmes kdo od prizadetih pritoži na izbiro, se postopek nujno podaljša še za najmanj dva do tri mesece.
Posebej za Snežnik je župan Franc Lipolt komentiral tudi podpis namere o ustanovitvi Kraško-Brkinske regije:
Župani občin Komen, Sežana, Divača. Kozina in Ilirska Bistrica smo podpisali pismo o nameri ustanovitve Kraško-Brkinske regije. Vanjo vabimo tudi občini Postojna in Pivka. Zavedamo se, da je edino smiselno povezovanje občin v regijo, v kateri imajo skupne interese in rešujejo skupne probleme. Evropa postaja vedno bolj Evropa regij in temu namenja vedno več pozornosti in seveda tudi denarja. Po sedanji zakonodaji EU v Sloveniji ne moremo pridobiti strukturnih virov EU, ker nimamo regij. Prav tako ne moremo sodelovati z drugimi regijami v EU. Zato je pobuda o ustanovitvi Kraško-Brkinske regije še kako življenska in na mestu. Naša pobuda pa je odprta tudi za vse občine, ki jim taka regija ustreza.
Kljub navideznim zaostankom pri izvajanju investicij občinska uprava ugotavlja, da dela zelo smotrno in gospodarno. Vse pogodbe z izvajalci so urejene tako, da so cene fiksne, ne glede na čas izvedbe. V
primerih, ko na razpisih niso mogli dobiti ponudnike, ki bi dela izvajali v okviru predračunskih cen, so razpis ponovili ali pa se pogajali toliko časa, da so pridobili ponudnika, ki je ob zahtevani kvaliteti izvedbe nudil tudi ceno izvedbe v načrtovanih okvirih. Večkrat so.dosegli tudi manjše cene kot je bila razpisno ocenjena vrednost. Župan je pri tem pripomnil, da je pametno in ekonomsko ugodno zidati pozimi, ko so cene v gradbeništvu najnižje. Tako se ponudbe lahko očistijo vseh pribitkov, ki niso upravičeni. Razpisi so bili objavljeni poleti in izvajalci del, ki so se javili, so v ceno ponudbe vkalkulirali vso sezonsko konjukturo.
Investicije, ki se prenašajo iz prejšnjega leta, ne bremenijo tekoči proračun občine. Naj jih na kratko povzamemo: Rekonstrukcija prizidka hotela Turist, dograditev reševalne postaje, vodohram v soseski S 13, hidroforna postaja na Mali Bukovici, priprava dokumentacije za občinsko čistilno napravo in pripravljalna dela na njej, primarna kanalizacija od Jasenske pile do Žabovice, rekonstrukcija lokalne ceste Zarečje-Bubec, rekonstrukcija knjižnice Makse Samsa, vsa dela potekajo po pogodbenih terminih in cenah.
Glede različnih idej o krajevnih čistilnih napravah je potrebno jasno povedati, da je edina racionalna in strokovno ter ekonomsko opravičena gradnja centralne občinske čistilne naprave.
Pri gradnji bodoče tovarne okovja je nastal pol letni zamik, vendar investitorji in lastniki od projekta ne odstopajo.
Za pospeševanje drobnega gospodarstva je bilo lani veliko narejenega, občina je pomagala zagotoviti poceni denar v višini 85 milijonov SIT. Posojila so iz različnih virov in zanje je možno garantira tiveč načinov. Enako velja tudi pri sredstvih, namenjenih kmetijstvu.
Na področju štipendiranja ugotavljamo, da podjetja štipendirajo glede na svoje potrebe in strategije. Občina počne enako. To niso socialne štipendije temveč sledijo realno načrtovanim potrebam.
Bogdan Jugovič
Občinski odbor SDS:
NAJ BO PRORAČUN
OBČINE 2000
RAZVOJNO UČINKOVIT
Občinski odbor SDS je 11. januarja na tiskovni konferenci, ki ji je vodil predsednik OO, g. Marjan Čeligoj, predstavil svoje poglede na občinske investicije in osnutek proračuna občine za leto 2000.
V	proračunu občine za leto 1999 so bila rezervirana sredstva za veliko število načrtovanih investicij in različnih projektov. Skoraj polovica sredstev ni bila porabljena in se prenaša v leto 2000. Podobno se je dogajalo z nekaterimi načrti v letu 1998.
Svetniki občinskega sveta iz Socialdemokratske stranke so navedli kot primere rezerviranih, a neizrabljenih sredstev: rezervacije za projekt tovarne okovja, rezervacije za projekt hladilnice, plinifikacijo mesta II, Bistrica, prenašanje rezerviranih sredstev za kmetijske namene, zamude in zastojanja pri gradnji infrastrukturnih objektov in podobno. Ocenjujejo, daje bilo lansko leto v znaku stagnacije in gospodarskega zaostajanja Bistrice.
V	osnutku proračuna za leto 2000 bi morali vso podporo dobiti: projekt občinskih štipendij, ki bi jih morali podeliti vsaj kakih 20, če ne več; čistilna naprava in ureditev kanalizacije v Podgori, Zarečju, Hrušici in Baču; sofinanciranje infrastrukture v obrti coni v Trnovem, gradnja tovarne okovja, več sredstev za programe KS, pripfava programa za ustanovitev srednje šole v II. Bistrici.
Da bi bil denar v občinskem proračunu kvalitetno in učinkovito porabljen, svetniki predlagajo načrtovanje aktivnosti za vsaj eno leto v naprej. Letos bi morali pripraviti projekte, ki jih hočemo izvesti, tako da jih lahko v naslednjem letu tudi izvršimo. Ni smiselno, da se najprej sestavlja proračun, nato pa se večina projektov izvaja proti koncu leta ali prenaša v naslednje.
Občinska uprava bi morala v naprej pripraviti več programov, s katerimi bi občina črpala sredstva republiških razpisov. Možnosti pridobivanja razvojnega denarja so dosti večje, kot smo jih do sedaj izkoriščali. Smo obmejna in
demografsko ogrožena občina, ki svojega položaja ne zna dovolj izkoristiti. Kot ilustracija lahko služi Prem in Premski grad. Ministrstvo za kulturo je podprlo obnovitvena dela na gradu. Pripravljeno je sofinancirati obnovo tudi v naprej, druga ministrstva in skladi pa bi lahko sodelovali pri razvoju vasi, ureditvi Kettejeve hiše, obnovi cerkve in njenih znamenitih fresk, preusmerjanju v turistično aktivno območje in podobno -če bi v Bistrici le imeli program razvoja vasi in turizma v tem območju. Sedaj pa ni tam niti WC-jev, kaj šele kaj drugega.
Občina bi morala tudi dosti bolj podpreti javna dela v krajevnih skupnostih.
Denar, ki je namenjem za pospeševanje kmetijstva, se ne izrabi. Kmetje niso zmožni bankam nuditi takih garancij, kot sijih banke želijo. Občina bi lahko, po zgledu nekaterih uspešnih, prevzela garancijo pri kreditiranju kmetov ( in se sama hipotekarno vpisala na njihovo premoženje). Prav tako bi lahko uredila, da odplačevanje anuitet sledi kmetijski sezoni in poplačilom pridelkov, ne pa mesečnim fakturam. Saj kmetje ne dobivajo plače vsak mesec.
Nujno bi se morali urediti prostorski izvedbeni akti za Knežak, Bač in Koritnice. Ti kraji so zajeti v območje bodočega Regijskega parka Snežnik, ki ga bo Vlada RS ustanovila do konca leta. V parku bodo prostorska urejanja potekala v strožjem režimu, ker bo celotno območje varovano s posebnimi predpisi. Istočasno lahko občina vskladi prostorske akte za področje Sviščakov, kjer so sedanji načrti mogoče nekoliko pretirani.
Skupina svetnikov občinskega sveta iz SDS daje pobudo za ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici in predlaga da se izdela program za njeno ustanovitev.
Bogdan Jugovič
1
I
#7 tib terminal d.d.
lJLjC) ilirska bistrica
Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica
PRODAJA IN RAZVOZ EXTRA LAHKEGA KURILNEGA OLJA
NUDIMO:
*	KVALITETNO KURILNO OLJE
*	KONKURENČNE CENE
*	NAJBOLJŠE PLAČILNE POGOJE
*	ELEKTRONSKO MERJENJE IN RAČUNALNIŠKI IZPIS IZTOČENE KOLIČINE KURILNEGA OLJA
*	HITRO DOSTAVO OB ČASU,
KI VAM NAJBOLJ USTREZA
POKLIČITE NAS NA TELEFON: 067/41-343, ALI GSM: 041/750-728
VSAK DELOVNI DAN IN OB SOBOTAH OD 8. DO 17. URE.
BflLfiSTV d.o.o.
Diskont
Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tcl/Fax: 067/41-063
VAM V SVOJIH POSLOVNIH ENOTAH PRODAJNI CENTER TRNOVO, tel. 067/41-063 MARKET POD VRTI, tel. 067/400-661 AGROTRGOVINA KOSEZE, tel. 067/444-310
NUDI NAJRAZLIČNEJŠE PREHRAMBENO BLAGO IN BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE
Ker se bliža čas del na polju, Vam vV AGROTRGOVINI Koseze nudimo VSE VRSTE SEMENSKEGA KROMPIRJA, GNOJIL ter KRMIL. Za vse kupleno blago je dostava na dom brezplačna. Ugodnost je tudi plačilo na več obrokov.
Pričakuje Vas BALASTY in se vam zahvaljuje za na kupe in zvestobo. IZŽREBANE ŠTEVILKE NAGRAD za NOVOLETNO ŽREBANJE:
TV:- 014701
RADIO STOLP:- 005913
KOZARCI:- 012104,005493,010434,001356,009350,010471, 007812,007739, 007732,007743,012430,002963,000491,001698,001669,001274,007142, 009162,008353,009354, 000370
PRAKTIČNE NAGRADE:-06127,001076, 012143,005471,016214, 001223, 001789, 004304, 007989, 015223, 016154, 001546, 011417, 015531, 014429, 015942,006920,007935, 001712,013749,010712,005083,002026,011501, 004102,010769, 011302.
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE,
OB NEDELJAH OD 8. DO 12. URE.
IRBIS
Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-280 067/400-281
RENAULT
AVTOHiŠA
Smrdelj Valter S.P.
6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 067/41-175, 400-760 Fax: 067/400-761
^ BREZA d,o.o.
AVTO ŠOLA
Bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799
VPISUJEMO V TEČAJ CPP,
KI ZAČNE
11. FEBRUARJA OB 16. URI. Popust pri vožnji za dijake, študente in aktivne športnike. Možnost plačila s čeki na obroke. Naj nižje cene za C, E kategorijo.
-^PIRNICj
Bazoviška 19, 067/42-077
*OBRAZCI ZA DOHODNINO ! *OBRAZCI ZA DDV ! *OBRAZCIZA ZAKJUČNI RAČUN ZA S.P. IN D.O.O. ! *REGISTRATORJT PO NEVERJETNO UGODNIH CENAH ! *PUSTNE MASKE !!!
trgovina in zastopstva d.o.o.
6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -913, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Te!.:+386 61 1592-729, Tel./Fax.:+386 61 1592-741 www.plastocFiem.com/ e-mail: plastocFiem@siol.net
PRODAJNI PROGRAM:
GRANULATI:
*	POLISTIREN
*	POLIPROPILEN
*	POLIETILEN
*	POLIAMID
*	ABS ...
Surovine in polproizvodi za kemično industrijo
ŠOLSKO PRVENSTVO V STRELSTVU
Strelsko društvo 4. junij je za osnovnošolce organiziralo občinsko šolsko prvenstvo, ki je bilo v petek, 21. decembra 2000 na strelišču v Domu na Vidmu. Udeležilo sega 14 tekmovalcev obeh bistriških šol in OŠ Podgora v posamični in ekipni konkurenci.
L TURNIR KOŠANI
V soboto, 11. decembra 1999je v telovadnici OŠ Košana organiziran prvi turnir sezone 1999-2000 v odbojki za ženske. Tudi letos so očitno v ospredju izkušenejše igralke iz Košane, ki so bile tudi v prejšnji sezoni nepremagljive. Pohvalno je sodelovanje kar dveh mladih ekip društva PIŠKOTEK iz Knežaka.
Rezultati oziroma uvrstitve najboljših tekmovalcev so sledeče -posamično:
mesto tekmovalec	šola	L in Z.serija		skupno krog
1. Matej Hrabar	A.Ž.	85	84	169
2. Andrej Fatur	D.K.	81	86	167
3. Ivan Jeličič	D.K.	79	86	165
4. Matej Suban	A.Ž.	84	81	165
5. Matjaž Krebelj	D.K.	77	67	144
Ti tekmovalci so dosegli tudi norme za nastop na regijskem šolskem prvenstvu.
Ekipno:
l.O.Š. D. Ketteja (Fatur, Jeličič, Krebelj)	478
2.	O.Š A. Žnideršiča (Hrabar, Suban, Jenko) 456
3.	O.Š. Podgora (Celin, Baša, Maljevac)	378
Izidi tekem:
KOŠANA: PIVKA	2:0	(-11,-9)	
KOŠANA: P.I.Š.K.O.T.E.K.	2:0	(-14,-19)	
PIVKA: P.I.Š.K.O.T.E.K. mlade	2:0	(-15,-16)	
P.I.Š.K.O.T.E.K.: PIVKA	0:2	(9,11)	
P.I.Š.K.O.T.E.K. mlade: KOŠANA	0:2	(11,14)	
P.I.Š.K.O.T.E.K. mlade: P.I.Š.K.O.T.E.K.	0:2	(19,15)	
Lestvica L turnirja:			
1. KOŠANA	3	3 0	6:0	6 točk	+4
2. PIVKA	3	2 1	4:2	4	+3
3. PIŠKOTEK	3	1 2	2:4	2	+2
4. PIŠKOTEK mlade	3	0 3	0:6	0	+1
Skupno točkovanje po 1. turnirju:
Organizatorje trem najboljšim posameznikom podelil medalje, najboljši ekipi pa *• pokal. Tekmovalci in ekipe, ki so dosegli norme se bodo pomerili že 2. februarja v Postojni na področnem šolskem prvenstvu v streljanju s serijsko zračno puško.
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI:
Košana	10 točk,	
Pivka	7 točk,	
PIŠKOTEK, Knežak	4 točke	
PIŠKOTEK mlade, Knežak	1 točka.	Zdravko Debevc
GRIPA KVARILA ZIMSKO bistriški nogometaši
VESELJE	IZPELJALI REDNI OBČNI ZBOR
Osnovne šole v občini so v sodelovanju z Občino in Športno zvezo tudi tožimo izpeljale program smučanja v okviru Zimske šole v naravi. Med 3. in 18. januarjem se je v treh izmenah učilo osnov smučanja ali vadilo boljšo tehniko smučanja 116 otrok iz 5. razredov osnovnih šol A. Žnideršiča, D. Ketteja, R. Ukoviča, T. Tomšiča, in Jelšan. Pri izvedbi programa je sodelovalo 21 pedagogov in vaditeljev smučanja.
Da je lahko organizacija dela primemo pripravljena, je občina iz proračuna za šolstvo zagotovila okrog 1.470.000 tolarjev (12.000 SIT na otroka) za kritje stroškov prevozov, spremstva odraslih, zavarovanja in dmgih materialnih stroškov. Športna zveza pa je iz naslova šolskih športnih programov in iz najemnine opreme nabavila še nekaj novih smučarskih čevljev in tudi markirnih majic s katerimi so bili učenci na smučišču bolj opazni in razpoznavni.
Za šestdnevno bivanje v hotelu, ski bus in vlečnico so starši prispevali 30.000 tolarjev. Socialno šibkim pa je iz proračuna odobrena pomoč v skupnem znesku 345.000 tolarjev.
Pogoji dela so bili, kot je že večkrat poudarjeno, odlični. Letos je v veliki meri k temu prispevalo tudi ugodno vreme. Na žalost pa so piko na i izničile bolezni otrok. Taje nekatere priklenila na posteljo že doma, osmerica pa seje morala predčasno vrniti domov zaradi gripe oziroma visoke vročine.
Kar se tiče smučarskega znanja je bilo izmed 116 petošolcev na začetku 70 (60%) takih, ki niso obvladali niti osnov p lužnega zavoja. Ostalih 46 je obvladalo boljšo ali slabšo smučarsko tehniko in bilo zmožno uporabljati smučarske naprave. Zastavljen program pridobitve osnovnega smučarskega znanja bi bil verjetno 100% uspešno realiziran, če ne bi bilo predčasnih odhodov domov vseh bolnih učencev nesmučarjev. Tekst in foto: Z. D.
V petek, 14. januarja je bil izpeljan redni letni občni zbor NK Il.Bistrica, kije bil v marsičem odločilen za nadaljnje delo tega tretjeligaša. Izvoljeno je bilo namreč novo vodstvo kluba, ki ga bo v naslednjem mandatu vodil povsem nov človek v tem športnem kolektivu - Vladimir Čeligoj.
Člani kluba - tokrat se jih je na občnem zboru skupaj zbralo kar 55, so v tri ure in pol dolgem zasedanju opravili precej dela. Pregledali in popravili so nekatera določila statuta kluba in ga na ta način prilagodili Zakonu o društvih in svojemu delovanju. Po sprejemu poročil o delovanju kluba v preteklem obdobju, so se zahvalili staremu vodstvu in izvolili novega predsednika in novo vodstvo kluba. Predsednik je tako postal Vladimir Čeligoj, sicer poslanec DZ RS, kije ob svojem nastopnem govoru potrdil pripravljenost za nadaljevanje reorganizacije kluba in učvrstitev njegove stabilnosti. Na njegov predlog je bil izvoljen tudi nov izvršni odbor, ki ga bo v naslednjem mandatu sestavljalo kar sedem članov. Poleg predsednika Vladimirja Čeligoja še Tomažič Ivo, Hubert Šlosar, Janko Grilj, Marjan Štefančič, Aleš Zidar in Leon Tomšič. Izvršni odbor seje takoj po občnem zboru prvič sestal in že pričel z delom, saj je bilo potrebno kar nekaj zadev izredno hitro razrešiti. Predvsem imenovanje novega trenerja, ki naj bi poskušal rešiti Bistričane pred izpadom v Primorsko ligo. Klub s takšno tradicijo in zaledjem, kot ga ima Il.Bistrica, si pač izpada ne sme privoščiti, najboljša garancija za dosego takega cilja pa je predvsem močna in stabilna uprava. Omenimo še to, da so člani ŠD Nogometna šola Bistre, ki so v razpravi in delu klubskega občnega zbora le sodelovali, ob koncu izpeljali še svoj občni zbor in ga tudi hitro zaključili. Sprejeli so namreč sklep o pripojitvi za nekatere tako spornega društva in dokončno zavrnili vsa namigovanja o dveh nogometnih klubih v Il.Bistrici. Čeprav obstaja po hitro izpeljanem občnem zboru Nogometne šole Bistre grenak priokus, da so bili prikrajšani za odločanje o pomembnih zadevah v NK Il.Bistrica, pa je ta korak dokaz, da obstaja v Il.Bistrici interes za razrešitev nekajletnega nerazumevanja med vodstvom mlajših selekcij in članske ekipe. Skratka - leto 2000 bo za NK Il.Bistrica posebej pomembno, saj seje poleg uspešno zaključenega občnega zbora in novega začetka, pričelo tudi leto praznovanja 75 letnice obstoja kluba. To pa je že tako pomemben dogodek, da bo zagotovo dobil posebno veljavo v letošnjem letu.
Omenimo še to, da so priprave na spomladanski del sezone pričele ta ponedeljek, 24. januarja in da jih bo vodil novi trener bistriškega trejeligaša. To je postal Ljubo Modrijan, trener iz Postojne, ki je pred leti v Il.Bistrici že uspešno opravljal delo trenerja. Očitno je, daje uprava kluba izbrala pravega strokovnjaka, ki bo znal povezati igralce prve ekipe in jih dobro pripraviti za nadaljevanje spomladanskega dela sezone. Edini cilj, ki gaje uprava postavila do konca sezone, je zagotoviti obstanek v ligi. Je pa podpis pogodbe z Modrijanom tudi korak v prihodnjost, saj je le ta podpisana za daljše obdobje enega leta in pol, kar je le še en dokaz, da si uprava želi delati na daljši rok.	Aleš ZIDAR
c
I
iiasii
MALI NOGOMET
ŠPORT

I
SOLSKI ŠPORT
FINALE ZLMN 1999-2000
Zimska malonogometna liga se bliža zaključku. Dejansko ja na razporedu samo še odločitev kako bodo najboljše tri ekipe razvrščene v finalnem medsebojnem obračunu.
Rezultati predtekmovanja po skupinah
Končna lestvica po 5. krogu
1.	ŠD CARINIK	4
2.	AVTOSHOP	4
3.	TIB TERMINAL	4
4.	KOČANIJA	4
5.	PRIZMA POHIŠTVO 4
A skupina: 3 1 0	15	: 8
2 2 0	10	: 4
2 1 1	17	: 6
1 0 3	22	: 10
0 0 4	0 :	36
10
8
7
3
0
Končna lestvica po 5. krogu - B skupina:
1. KUDRA-MALIBU	4	4	0	0	37	: 3	12
2. BALASTA	4	3	0	1	26 :	: 8	9
3. EURO MB	4	2	0	2	14	: 25	6
4. LAJSK	4	1	0	3	6 :	: 18	3
5. TALJENTI	4	0	0	4	7 :	36	0
Rezultati tekem 1. kroga PLAVOFFA, 15.01.2000
A3:B4	TIB TERMINAL : LAJSK	4:2	(3:0)
B3:A4	EURO MB: KOČANIJA	1:3	(0:1)
B2:A5	BALASTA: PRIZMA POHIŠTVO	11:2	(6:0)
A2:B5	AVTOSHOP: TALJENTI	3:1	(0:0)
Al,BI ŠD CARINIK, KUDRA-MALIBU Poražene ekipe (štiri) so izpadle iz nadaljevanja tekmovanja!
Rezultati tekem 2. kroga PLAVOFFA,	22.01.2000	
BALASTA: AVTOSHOP	7:1	(0:0)
ŠD CARINIK: KOČANIJA	4:6	(1:2, 2:2)
KUDRA-MALIBU: TIB TERMINAL	7:1	(3:1)
Poražene ekipe (tri) so izpadle iz nadaljevanja tekmovanja! FINALE playoffa bo 29.01.2000 (od 16.ure dalje). Med seboj se pomerijo zmagovalne ekipe 2. kroga PlayoIFa!
KOŠARKA
NOGOMETAŠI KLONILI ZADNJO TEKMO
Finalni področni turnir najboljših osnovnošolskih ekip v malem nogometu je izpeljan 24. decembra lani v športni dvorani. Ekipa OŠ A. Žnideršiča, ki je zmagala na občinskem prvenstvu je poražena v zadnji, odločilni tekmi turnirja in tako izpadla iz nadaljevanja tekmovanja.
Rezultati tekem:
OŠ A. ŽNIDERŠIČA : OŠ NOTRANJSKI ODRED	2 :1
OŠ PRESTRANEK : OŠ I. CANKARJA	1 : 6
OŠ NOTRANJSKI ODRED : OŠ I. CANKARJA	2 : 4
OŠ A. ŽNIDERŠIČA : OŠ PRESTRANEK	8 : 2
OŠ PRESTRANEK : OŠ NOTRANJSKI ODRED	3 : 5
OŠ I. CANKARJA : OŠ A. ŽNIDERŠIČA	9 : 2
Končne uvrstitve ekip:
1.	OŠ I. CANKARJA, Vrhnika
2.	OŠ A. ŽNIDERŠIČA, II. Bistrica
3.	OŠ NOTRANJSKI ODRED, Cerknica
4.	OŠ PRESTRANEK, Prestranek
3	3	0	0	19: 5	9
3201	12:12	6
3	1	0	2	8: 9	3
3	0	0	3	6:19	0
V četrtfinalno tekmovanje j e napredovala samo prvouvrščena ekipa iz Vrhnike.
P:
I
Rezultati 5. kroga predtekmovanja po skupinah
v Zimski košarkarski ligi z dne, 23.1.2000:
A skupina: KLUB ŠTUDENTOV:KNEŽAK BITNJA: V.I.J.A.P.I Prost PALETE		46:60 40:36	
Lestvica			
1. KNEŽAK	4	40	244:127+117	8
2. BITNJA	4	3 1	135:143 -	8	7
3. KL. ŠTUDENTOV 4	3 1	167: 91 + 76	7
4. ŠPORT BAR	4	1 3	122:230 - 108	5
5. PALETE	4	04	93:134 - 35	4
B skupina			
PLAMA PUR kadeti: ŠPORT BAR		41:60	
BIFE KOČANIJA : TRIGLAV PUB Prost VOIT : GOSTILNA POTOK		40:50	
Lestvica			
1. VOIT GOST. POTOK 4	40	195:145 + 50	8
2. TRIGLAV PUB	4	22	175:156+ 19	6
3. ŠPORT BAR	4	22	173:160+ 13	6
4. BIFE KOČANIJA	4	22	181:168+ 13	6
5. PLAMA PUR	3	04	126:221 - 95	4
Tekme 1. kroga PLAVOFFA, 30.01.200, Športna dvorana OŠ A. Žniderešiča, od 13.00 ure dalje:
AlinBl stav 1. krogu prosta
A3:B4 KL. ŠTUDENTOV: BIFE KOČANIJA
B3:A4 ŠPORT BAR: ŠPORT BAR
A2:B5 BITNJA : PLAMA PUR
B2:A5 TRIGLAV PUB : PALETE
ŠOLSKI ŠPORT
KOŠARKA
DEČKI V ČETRT FINALE
Starejši dečki OŠ A. Žnideršiča so zelo uspešno odigrali vse tekme na področnem šolskem prvenstvu in se kot najboljši uvrstili v nadaljevanje državnega šolskega prvenstva -»Pionirskega festivala«.
V Postojni so 21. decembra 1999 na polfinalu področnega prvenstva premagali najprej OŠ A. Globočnika in kasneje še drugouvrščeno OŠ Pivka. V finalu, ki je organizirano 6. januarja letos v II. Bistrici so pravtako premočno odpravili vse nasprotnike. Rezultati teh tekem in uvrstitve so naslednji:
Predtekmovanje:
OŠ A. ŽNIDERŠIČA : OŠ I. CANKARJA	72 : 63
OŠ NOTRANJSKI ODRED : OŠ PIVKA	62 : 72
Tekma za 3.-4. mesto
OŠ I. CANKARJA : OŠ NOTRANJSKI ODRED 51 : 42 Tekma za 1.-2. mesto
OŠ A. ŽNIDERŠIČA : OŠ PIVKA	72:31
Končna lestvica:
1.	mesto OŠ A. ŽNIDERŠIČA
2.	mesto OŠ PIVKA
3.	mesto OŠ I. CANKARJA
4.	mesto OŠ NOTRANJSKI ODRED
Prvi dve ekipi sta se uvrstili v četrfinalne skupine v nadaljevanju tekmovanja.
Dekleta OŠ A. Žnideršiča niso bile tako uspešne kot dečki saj so poražene že na polfinalu področnega šolskega prvenstva v Postojni, 23. decembra 1999. Premagale so jih igralke OŠ Pivka in tudi OŠ A. Globočnika.