Turizmu več pozornosti tudi na območju naše občine Vse večji razmah avtomobilskega turizma Že od pradavnih časov je območje sedanje Ljubljane križišče pomembnih poti od Podonav-ja k Jadranu in od vzhoda proti zahodu ter obratno. Odprta italijanska in avstrijska meja, moderni Ijubeljski predor, elegantna gorenjska magistra-la z drznim mlečnosvetlozelenim največjim mo-stom v Sloveniji (in tudi ¦— modernizirani del Celovške ceste skozi središče naše občine), vse to nam daje razne nove možnosti za nadaljnje povečanje števila motoriziranih turistov. NAŠA POGLAVITNA NALOGA: USTAVITI TUJE TURISTE NA OBMOCJU NAŠE OBČINE Statistično je dognano, da prav skozi Ljublja-no, še posebej pa skozi središče nase občine po-tuje največ tujih turistov, ki prihajajo v Jugo-slavijo. Teh je bilo letos več kot lani. Po gorenj-ski magistrali in Celovški cesti prihaja dnevno nekaj tisoč tujih motoriziranih turistov. Dan za dnem drve mimo nas, drugam. Drve tja, kjer jim nudijo več možnosti za oddih, zabavo in razve-drilo. Mimo nas hite dan za dnem devize, namenjene oddihu, razvedrilu in zabavi njihovih lastnikov. Naša poglavitna naloga je, da te tuje turiste za-ustavimo vsaj za nekaj časa na območju naše občine, da jim nudimo dovolj privlačnosti, da tudi pri nas puste vsaj del svojih deviz. Ne samo turistična društva ter gostinske in gospodarske organizacije, temveč tudi razne pro-izvodne, trgovske, komunalne in druge delovne organizacije, organi krajevnih skupnosti in prav tako razne krajevne družbene organizacije kot npr. SZDL, DPM, pionirji, mladina, taborniki, planinska društva, počitniška zveza, počitniška skupnost, vrtičkarji, razne športne, kulturnopro-svetne in druge organizacije lahko prav koristno in uspešno sodelujejo v tej dkciji. Urbanizem, turizem in devize Proti vsem pričakovanjem se je Ietos v primerjavi z lanskim letom dotok tujih motoriziranih turistov potro-jil. Proti vsem predvidevanjem se je zlasti v trgovski mreži občine Center izredno povečal priliv deviz. In mi? Kaj smo storili mi, — da bi se tuji motorizirani turisti zadržali tudi na ob-močju naše občine, — da bi jim nudili več te-ga, kar potrebuje motorizi-rani turist, — da bi jim omogočili, da potrošijo del svojih deviz, ki so jih namenili za do-pust, tudi na območju naše občine? VEC POZORNOSTI DO TUJIH TURISTOV Zaradi povečanja motori-ziranega prometa, semafor-jev in omejitve parkiranja so sedanji turistični infor-mativni centri na območju občine Center (in v Šentvi-du) zelo neugodno locirani. Za vsakega tujca pa je iz-redno neprijetno, da mora krožiti po mestu in izgub-ljati čas z iskanjem vse-ga, kar še potrebuje. Zakaj mu tega ne bi nu-dili na enem mestu pred sa-mim vstopom v strnjeno mestno naselje? Če upoštevamo dejstvo, da prihaja večina motorizi-ranih turistov k nam prav skozi območje naše občine, imamo prav mi izredno pri-ložnost za povečanje dotoka deviz. Prav bi bilo, če bi se vsi, ki odločajo o našem gospo-darstvu, urbanizmu in — turizmu, poglobili v ta pro-blem in poizkusili predvsem ugotoviti, česa si tuji turist-avtomobilist, ki prihaja n. pr. iz Nizozemske želi, pre-den se zapelje v središče glavnega mesta republike. VSE NA ENEM MESTU Vsak turist, ki prihaja prvič v tujo, doslej neznano deželo, bi bil nedvomno ve-sel, če bi se pred vključit-vijo v mestno gnečo in vr-vež na enetn, ustreznem mestu lahko: — malo odpočil, očedil in okrepčal, — očistil in pregledal svoje vozilo ter napolnil tank z gorivom, — dobil vse potrebne tu-ristfčne informacije, — nakupil razne spominke in druge potrebščine ter ta-ko spočit in oborožen z vsem potrebnim nadaljeval pot v mestno središče in dalje proti našemu Jadranu. Nedvomno bi tuji turist želel v predmestju urejen TURISTICNI SPREJEMNI CENTER Tak center za tuje turiste bi moral biti na vidnem in avtomobilistom lahko dostopnem mestu. Razen parkirnega prostora bi tujec želel tu dobiti predvsem čim točnejše turistične in-formacije in menjati denar, napolniti bencinski tank, oprati avto, popraviti pre-luknjano zračnico in sploh opraviti manjša servisna popravila. Poleg tega bi si želel prostor, kjer bi se lah-ko umil ali stuširal, kjer bi mu hitro očistili madeže na obleki in kjer bi se lahko udobno usedel in okrepčal ter si nakupil raznih po-trebščin. ZLATA JAMA Tak sprejemni turistični center bi torej moral imeti: — večji parkirni prostor, — turistični informativni biro z menjalnico, — bencinsko črpalko, — manjšo servisno de-lavnico, — umivalnico in ekspres-no čistilnico oblačil, — samopostrežno trgovi-no z restavracijo in — še druge podobne lo-kale in naprave. Nedvomno bi tako izpo-polnjen turistični center predstavljal skozi vse leto, zlasti pa še v sezoni, — zla-to jamo. Izven sezone pa bi lahko zadovoljeval potrebe bližnjih prebivalcev. Na območju naše občine imamo idealen prostor za tako urejen in kompletiran sprejemni center, in sicer na območju soseske S-6. Imamo idealne možnosti za uresničitev te zamisli. Zdru-žiti moramo le vse intere-sente ter jih ogreti za tako rešitev, ki bi se postopno uresničevala in hitro vrača-la vložena sredstva in predstavljala najpomemb-nejši vir dohodka deviz. SKORAJ DVAKRAT VEC DEVIZ KOT LANI Tuji turisti so v prvem polletju letos nakupili v Sloveniji z devizami razne-ga blaga v skupni vrednosti skoraj 716 milijonov S din. Od tega je bilo na območju mesta Ljubljane nakuplje-nega blaga za kar 43,4 °/o ali za 311,4 milijona S din. Občani naše občine se vprašujemo: — koliko blaga za tuje devize smo v tem času pro-dali na območju naše ob-čine in — kaj nameravamo stori-ti, da bo motorizirani tuji turizem predstavljal tudi na območju naše občine — glavni vir deviznega dohod-ka? SODELOVANJE VSEH Nobenega dvoma ni, da bo povečanje tujskega prometa na območju naše občine še večje in uspešnejše, če bodo pri tem sodelovali vsi zainte-resirani činitelji. Znano je, da samo skupne koordinirane turistične akcije lahko ob minimal-nih razpoložljivih sredstvih dajejo maksimalne uspehe. Tuji avtomobilski turizem je lahko tudi na območju naše občine eden izmed poglavitnih virov deviznega dohodka. To pa je odvisno pred-vsem od nas samih, od koordinirane akcije vseh zainteresiranih činiteljev. Šgl.