97. Številka. I r«t. v petek 2S aprila Tečaj XXIV. „Edinost" ifh«jji dvnkntt na d;m, razun ne<1elj itt praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po prmmikili ir.ii»j* oh uri zjutraj. N m ro^ni n n /iisii« ; Ohe tadanji na leto . . , »jI*— Z* »urno večerno izdanje . 12' — Za pol leta. četrt leta in na meneč ra/.merno. Naročnino je plačevati naprej. Na naročite hrer. priložene naročnine ne uprava Na drobno «e prodajajo v Trstu sjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 n»f.; poneilel jske zjutranje Številke po 8 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. K7I). 4 nvč. V edlnoati Je moč! Oglasi »e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo n primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači ourlasi itd. «e računajo po pogodbi. Vsi dopisi nuj se poSUjnjo uredništvu, Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema HpraviilltTO. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Vreiiulstvo in tlakama se ualiajata v ulici Carintia Stv. ll2. t>rnvidHvo, «il-pravnlStvo iti sprejem nuje Inseratov v ulici Moliti piccolo Stv. I!, nadatr. Isdajatelj in odgovorni urednik Fran Q o d n t k Lastnik orcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna kousorcija lista „HJinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše vesti.) Ljubljana 27. (Deželni zbor.) Deželni /bolje v drugem čitanju vsprejel realčni zakon h predlogom posla ncn I* o v še ta, po katerem bodi pouk v hrvatskem jeziku obligaten in resolucijo poslanca Kalana, po kateri se pomnožijo ure za veronauk na visi realki. Tekom razprave je poslanec L e n n r č i č priporočal, naj se mesto hrvatskega jezika uvede ruski jezik kakor svoboden predmet, kateri jezik je neobhodno potreben vsakemu izobraženemu Slovanu. Deželni predsednik baron Hein je izjavil, tla se pomen ruskega jezika v obče no da tajiti; onega pretiranega pomena, katerega mu pripisuje poslanec Lenarčič, pa še, hvala Bogu, nima v Avstriji. Poslanec Kalan se je zavaroval proti temu 4 izrazu, uaglasujč prijazne in lojalne odnošaje med Avstrijo in Rusijo ter je izjavil, da so Slovenci in Hrvatje navezani drug na druzega. Vzlie temu se hoče umetno obdržati ločenje obeh narodov in ovirati, da bi se ustvaril velik jugoslovanski narod, ki bi bil poklican straž i ti avstrijski jug. Na to je rekel poslanec Schaffer, da se mora v imenu nemškega veleposestva zavarovati proti konečnim izvajanjim poslanca Kalana. It 11(1 im posta 27. Zbornica poslancev se je posvetovala o zakonu glede kurijalno sodnosti. Po kratki razpravi se je posvetovanje preložilo na jutri. Ilerolin 27. \Volfova pisarna javlja iz Wa-shingtona; Predsednik Mar Kinlev je včeraj vspre-jel nemškega poslanika pl. Holleben-a in mu je dal pojasnil napram njegovemu poročila o vedenju Coghlana. Ob jednem je predsednik prosil posla- p o n \j i s t i: k. Privilegij. — ~ + Spisal Polnks. y-- Bil je še cel idealist in sveta ni poznal ni malo, zato je bil jako naiven v svojih osnovah mnogokrat. Ah, verjel jim je vse, kar so pisali oni spoštovani učeni gospodje iz šumnega sveta njemu v njegovo tiho, mirno vas. Vselej je vztrepetal v nekem ponosnem, razkošnem veselju, kadar je 5 i tal ono laskavo »Vele-cenjeni«, »velespoštovani«, »ugledni«, »mnogoči-slani«, na naslovu pred svojim imenom. Revež še ni vedel, da hinavska uljudnost nadeva take pridevke tudi »kritim in priznanim lopovom, ni vedel, da so oni iskreni pozdravi, oni laskavi zaključki sama prazna brezpomembna forma. — Cc so vsi tako dobri, tako blagi in prijazni z menoj, gotovo mi bo ta ali oni tudi dejansko kuj pomagal — računal in upal je v svojih mislih in na tej podlagi zidal vso krasno, mamljivo zgradbo svoje bodočnosti. Tudi sedaj je razmišljeno slonel nad svojimi pipmi in razne opojne slike so mu rajale v duši. Da, osvoboditi se mora, pohiteti mora ven- kaj v svet, v sfero duševne svobode in napredka ! * * * Stopal je po mestnem tlaku s prvim razočaranjem v mladi duši. nika, naj nemškemu cesarju in cesarski vladi sporoči zagotovilo njegovega prijateljskega mišljenja. London 27. Prvi lord admiralitete, Goschen, je v svojem včerajšnjem govorit rekel nadalje: «Kar se tiče Rusije, menim jaz, da smo došli z njo do prijateljske sprave. Z Nemčijo smo se pogodili prijateljski in z Francijo smo v nekem težavnem vprašanju zamogli doseči dostojno sporazumljenje, ne da bi bili žalili narodna čutitva tu ali tam*. Carigrad 27. V Djeddah-u je minoli torek umrlo dvoje oseb za kugo. Lllgos 27. Mesto Karansebes gori na petih krajih. Ogenj povspešuje velik veter. Od tukaj se je na pogorišče po železnici odposlalo vojakov in gasilcev. Ob odprtem grobu grofa Hohenwarta. (Jim je zntisnil svoje trudne oči mož-o llič-njak, ki je oral globoke razore v življenje in je njegovo delovanje ostavilo trajnih sledi vpolitiških odnošajih in parlamentarnih ♦..orbah, v hipu je njegova oseba predmetom in središčem vseobče diskuzije. Jedni hvalijo, drugi grajajo; jedni bla-goslovljajo njegov spomin, drugi proklinjajo; jedni črtajo značaj in politiško individuvalnost pokojnika od Holnčne, drugi od senčne strani; jedni ga postavljajo v izgled, drugi v svarilo. Notri med tema dvema dijametralno nasprotnima si strujema pa izreka svojo godbo malo številce onih, ki so pravični in objektivni ; ki tehtajo dobro, kar se jim je zdelo dobrega, in tudi slabo, kar se jim je zdelo slabega. Tako se godi tudi ob smrti grofa Hohen-warta. Mož je nad dve desetletji oral globoke Bolelo ga je in žgalo v srcu ko živ ogenj. Oči so ga pekle, v prsih pa ga je tiščalo nekaj mrzlega, težkega. Odšel je v svet, v svobodo! Ah, koliko je imel nad, koliko upov. Peš je šel od doma iti truden stopal po prašni vijugasti cesti iz domačo neznatne vasi v svobodni, napredni svet, v življenje.' Gladen je dospel tlo mesta in zadnje novčiče je izdal za prenočišče v gostilni, kjer se je spočil in očedil, tla čist in spodoben stopi pred svoje zaščitnike. Ničesar ni pisal prej. Nekako veselil se je na gotovo radosno presenečenje, katero pripravi svojim naklonjenim, učenim pismenim znancem. Pogumno je vprašal za stanovanje urednika »Domačih glasov« in podjetno potrkal na njegova vrata. — Svobodno! — se je odzval nepotrpežljiv, oster glas. Vstopil je in mrzla atmosfera resne uredniške sobi- pala mu jo neprijetno na prsa. — Kedo je ? — je vprašal debelušen gospod z naočniki, ne da bi pogledal kvišku. — Jaz, Miha Lovrin — je odvrnil ne brez ponosa. — Vi ? — se je zavzel gospod, skočil kvišku, nekako ostrmel in nadaljeval v zadregi: — Torej, ti si tisti Lovrin ? No, lepo, lepo, da me razore v življenje avstrijsko in tudi sedanje tvorbe v parlamentu avstrijskem nosijo na sebi znamko Hohen\vartovega delovanja. In oglašajo se sodniki. V jednem pač soglašajo vsi: da je bil Hohemvart markantna oseba v življenju avstrijskem, ki je se svojo avtoriteto, z udanostjo vseh onih, ki so mu bili blizu se svojimi politiškimi nazori in z respektom, katerega niso mogli odrekati tudi nasprotniki preti državniško zmožnostjo njegovo, mogočno uplival na razvoj stvari v tej državi. Veličine politiške in državniške individuvalnosti Hohenwartove si ne upa zatajevati niktlo. Nimbus njegove osebe je bil tolik, da priznavajo vsi, da je bil to odlična —• morda nnj-odličneja prikazen v vrsti državnikov vse ustavne dobe avstrijske. Ob meji tega splošnega pri poznavanj a pa gredo pota navskriž. Jednim je bil grof Hohen-\vart apostol, ki je kazal državi na pot tlo zdravega, naravnega in vspešnega razvoja: tlo nje veličine! Po menenju nasprotnikov je pokojni* grof Hohemvart potiskal državo na pot razdevanja, v zmešnjave, na pot, ki mora neizogibno dovesti tlo — poloma! Prvim se seveda prištevajo neneinški narodi, obsojevalei pa so glasniki nemškega centralizma, germanizacije in ideje nemški uniformirane Avstrije. Da imajo prvi pravo in drugi krivo, tega ne treba dokazovati na dolgo, ker govore dejstva dovolj glasno. Izvzemši kratkih epizod mi-nisterstev Belcrcdija, Potockega in Hohen\varta je bila država domčna nemških centralistov. In kam je privelo državo to nemšlcoliberalno vladarstvo?! Narodi, večina prebivalstva so bili v večnem boju z upravo države; na tej splošni nezadovoljnosti je krvavela država. Narodom so se odrekale najpri-initivneje pravice. Pa ne le narodom je bilo gorje, obiščeš! Prav veseli me res! Pa sedi, gotovo si truden. Mihi je postajalo tesno pri srcu. Ta glas se mu je zdel prisiljen in sladki obraz gospoda ni kazal baš pristnega izraza . . . Poprej v pismih ga je tudi nazival gospoda, blagorodnega gospoda! zdaj pa ga tiče . , . No, konečno, seveda, kako naj mu tudi ne reče ti, v njegovi obnošeni kmetski obleki! In zopet se je opogumil ter brez dolgih ovinkov povedal, kako in kaj. Da je prišel po gospodovem nasvetu semkaj v mesto, da se hoče osvoboditi, ker mu je v neznatni vasici nemogoč vsaki napredek, katerega si on vendar tako zelo želi. Obraz gospoda urednika je postajal Čim dlje daljši in Miha mu je čital že iz obraza, da nima tu ničesar upati. — Seveda je že vse prav lepo, toda je pač tako na svetu, ne more se vsega, če tudi bi se rado. Sicer ,»a jaz tudi nisem mislil tako . . . No, jaz res ne vem . . . Na, če hočeš tu nekaj . . ., tla boš imel za kosilo. Mihu je zavrela kri v sencih. Bilo mu je, kakor bi mu kedo črno zaveso potegnil čez oči. Koliko je pričakoval, koliko upal in sedaj se mu ponuja denar za jedno kosilo . . .! Vzravnal ho je. — Nisem prišel beračit, gospod — je dejal in brez daljnjega pozdrava odhitel na ulico. (Zvršetek pride.) ampak v »em, ki se niso slepo |m »korili diktatom nemškega liberali/ma. liila je to doba najhujega absolutizma pod krinko liberalizma: iloba brezvestnega izkorišeevanja državnih sredstev v prilog »»miljenikom in najkrutcjega proganjanja vseli, ki se niso slepo pokorili /istemu, liila je to doba razbrzdane svobode jednim in dušenja slehernega svobodnega diha drugim. Vse naravne sile države so bile vezane kakor v kleščah in vezan je bil seveda tudi razvoj države, liila je to doba najhuje politiške mizerije. Se stokrat lilije gorje je bilo na gospodarskem polju. Milijoni državnega denarja so se porabljali v prilog pojedinčev, klik in družeb. Sleparska podjetja so rasla iz tal kakor gobe po dežju, in subvencionirala jih je državna uprava. Kjer je kako tako podjetje ali delniška družba zašla v denarne zadrege, ker so se njega sredstva zgubljala v žepih posamičnikov, hitro je bil liberalizem pri rokah z svojo akcijo za takozvano »asaniranje«. Milijoni krvavih žuljev ubogih davkoplačevalcev so se porabljali, da ho se take družbe vzdrževale nad vodo v jedini namen, da so posamični oblastneži mogli molzti dalje. Privilegovanc klike in kaste so bogatele, linaneno stanje države pa je propadalo, javno blagostanje je bilo v razsula. To gospodarstvo je trajalo dalje, dokler ni prišel veliki črni petek, pravi sodnji dan: veliki polom v letu 1H7.-5, ki je uničil neštevilo gospodarskih ekzisteno onih zaslepljeneev, ki so — v trdnem menenju, da so na polu do bogatstva — zaupali vse svoje imetje t» ki in družbam in so zgubili — vse! (lorjd torej na vseh straneh — take so bile sledi one neniško-1 iberalne ere, kateri je hotel storiti konee grof Hohen\vart razvivši kakor ministrski predsednik zastavo pomirjenja narodov in sprave istili z državo. Kdo ne bi umel jeze in sov raž t va nemškega liberalizma proti grofu Hohemvartu?! Kdo bi se čudil, da so nemški liberalni videli v Hohemvartu svojega nnjuevarnejega nasprotnika?! In vrgli so ministerstvo Hohemvartovo. Tudi temu se ni čuditi. Moč eentralistov je bila ogromna. Vsa birokracija od najnižega do najvišega klina je bila nasičena z duhom nemškega centralizma, sleherni uradnik je čutil v sebi pijonirja zistema. In z birokracijo je šlo tudi više vojaštvo, ki, žal, še deloma dan danes noče umeti, da moč vojske je v zadovoljnosti in v duhu, ki jo preveva, ne pa v nemškem hier. Potem se je pridružila še velika moč Madjarov, ki so videli v nemškem nad-vladju v tej polovici predpogoj madjarski hegemoniji v oni polovici. In slednjič se je vsem tem činiteljem pridružil še veliki vpliv zmag pijane Nemčije. Vsa ta falanga se je dvignila proti Ho-hcnvvartu in njegovim poštenim namenom za osvo-bojenje narodov in države iz tega krutega jarma. Je-li čuda, da se je ministerstvo Hohemvartovo moralo umakniti, ne da bi bilo moglo izvršiti svojo plemenito nalogo?! Grof Hohenvart je pal. Za njim je prišla zopet nemškoliberalna doba, ki m bila boljša od prejšnjih. Ali ideja grofa Hohcn-\varta ni zamrla. Seme je bilo vrženo v zemljo in je klilo dalje. Moč liberalizma nemškega je pojemala vidno, umiral je na lastni pokvarjenosti. Prišel je v letu 1879 grof Taatte in žnjim je slavila Hohemvartova ideja svoje zopetuo ustajenje. Grof Hohen\vart je postal prvim sotrudnikora zistema Taatfe-ovega in najvplivnejiin parlamentarcem. In ta ideja — ideja pomirjenja narodov — bije tudi sedaj veliki boj proti nemškemu šovinizmu. '2S let je minulo od tedaj, odkar je grof Ho-hemvart nastopil se svojim zares avstrijskim programom. 1'bijali so to idejo, proglašali nje nositelja ubijalcem državne jednotnosti, veleizdajieo, prvo-boriteljem črne reakcije — ali ta ideja živi in se globi bolj in bolj. To pa je najzgovornejim dokazom, da je Hohemvartova ideja — prava! Tudi mi smo često obžalovali v| liv Hohen-\vartov zlasti na naše poslance. Hohemvartov klub se nam je videl v pozneji dobi kakor coklja na našem vozu. Ali s tem ni rečeno, da je temeljna ideja Hohemvartova slaba, marveč se nam zdi, kakor da se je mož nekako ustrašil naglega razvoja posledic iz njegove lastne ideje. Osvoboditi je hotel narode, ali korak za posledicami osvobojenja mu je zastajal. Zato je zadržaval tudi korake naših poslancev prav v takih trenutkih, ko je trebalo stopiti najkrepkeje. Grof Taatte je bil navihan diplomat, ali grešil je tudi on, ker je na pol pota do gotove zmage često paktiral z sovražnikom. To je zadrževalo zdravilni proces. A grehe Taalfe-a je pisati tudi na račun Hohenwarta. To smo vedeli vsi. In zato ćesto nismo bili zadovoljni z njim in smo jiozdra-vili kakor čin odrešenja, ko je zaspal njegov klub. Roke so nam postale svobodneje. Toda danes, ko stojimo ob odprtem grobu grofa Hohemvarta, nam je pred očmi le mož, ki je srčno nastopil z veliko idejo, ki se mora še boriti za zmago, ki pa mora zmagati — ker je ideja bodočnosti te države. ('ast i;> slava Hohen\varto-vemu spominu ! Politični pregled. TRST, 28. aprila 1H99. Is deželnih zborov. V deželnem zboru kranjskem so imeli včeraj jako zanimivo razpravo, v katero je posegnil tudi deželni predsednik, baron Hein, na način, ki mora osupniti vsakogar. Posvetovali so se o realčnem zakonu. Posl. Lenarčič je predlagal, naj se na realkah uvede ruščina kakor svobodni predmet. Svobodno je vsakomur, da ima svoje posebno menenje o vrednosti tega svetovnega jezika — da-si govori v tem pogledu prav glasno že to dejstvo, da se na Nemškem prav pridno uče tega jezika in da se proizvodi ruskega uma s pravo nervozno naglico prevajajo v vse evropske jezike — ali način, kakor se je deželni predsednik postavil proti predlogu Lenarčičevemu, je bil tako čuden, da smo res strmeli. Vskliknil je namreč, da »hvala Bogu«, tla se Avstriji ne treba učiti tega jezika. To je res nečuveno, da tako visoka oficijelna oseba tako žaljivo in izzivalno govori o jeziku sosednje mogočne države, za katere prijateljstvo se kar ruvajo vse vlasti, do katere so prav naši avstrijski odnošaji tako prijateljski, kakor že dolgo niso bili, iu katere prijateljstvo je za našo državo morda toliko vredno, kakor vseh druzih držav skupaj. Hvaležni smo klerikalnemu poslancu Kalanu, da je odločno zavrnil ta malotaktni nastop barona Heina. Važna razsodba za deželne komisije za pridobnino. Upravno sodišče je izdalo te dni na neko pritožbo velevažno razsodbo, da v slučajih, ko se je na deželno komisijo nložila pritožba zaradi previsoke pridobnine, odmerjene po komisiji za pridobnino, ima deželna komisija le to pravico, tla se izreče, da-li je pritožba opravičena ali ne, nikakor pa nima pravice povišati mero davka. Novinski glasovi o odnoftajih na Primorskem. »Hrvatska domovina« pozdravlja z veseljem komu ni kč naših poslancev, zlasti zato, ker poživlja vlado na odgovornost. Zistem da je sokrivec Italijanov. O tem da moramo biti prepričani, sicer bi se utegnili zazibati v nevarno iluzije. Vlada bi morala braniti svobodo in deliti pravico. Vlada pa ne more na Primorskem zagotoviti niti svobodnega izvrševanja poslanske dolžnosti. Zato treba klicati na odgovornost tudi njo. To so storili in zato jih — pravi »Hrvatska domovina« — hvalimo od srca. Solidarnosti neprijateljev mora se postaviti nasproti naša solidarnost. To so storili hrvatski in slovenski poslanci iu to je jedini način, da imponujeino protivnikom in vladi. Žalostno jo stanje naših bratov v Primorju. Ali na drugi strani 'moramo priznati, da so storili vse, kar so mogli storiti z svojimi silami in s krepostjo svoje moči. V njihovem novinstvu vidimo najbolji odsev njihove borbe in tudi njihove zavesti, ki se v tej borbi vsaki dan budi, jači, sveži in širi. Mi na tej strani Velebita imamo — tako vsklika zagrebški list — komaj pojm, o mukah, ki jih morajo premagovati oni, da si pridobe danes to, jutri drugo občino. Ali znajo premagovati te muke. Vzlie temu žalostnemu stanju se ne bojimo, ker vidimo, koliko zmore narodna zavest. Ne bojimo se, ker je naša stvar v tako dobrih rokah, da ne more biti v boljih. O tem nam daje dokaza tudi zadnji sestanek v Trstu. »Information« pravi da so našim poslancem abstinenco uprav usilili. In nadaljuje : Vlada gleda na dogodke v Primorski z uprav čudno brezbrižnostjo. Ali podcenja te dogodke, ali ni prav obveščena, ali si noče, nakovana na češke razmere, nakladati novih skrbi ? Zdi se nam le, da se s preziranjem tega, kar se godi tam doli, nikakor ne boljša položenje. Taktika, ki spravlja bodo do velike časti, se ni izkazala v druzih pokrajinah dr- žave. Ne verujemo, da bi bili taki taktiki ravno na Primorskem usojeni lepši vspelli. Slednjič imamo danes klasično pričo iz italijanskega tabora, ki je nastopila proti divjanja laške večine v deželnem zboru istrskem. To je milanski Seeolo«, ki sicer občuduje borbe svojih rojakov ob Adriji v obrambo italijanstva, toda dozdeva se mu — tako pravi doslovno —, da včasih prestopajo meje dovoljene samoobrane, poslužuje se istih nasilnih sredstev, proti katerim protestujejo, ako jih avstrijska vlada rabi proti njim. Ako se v deželnih shorih, v katerih imajo Italijani večino, Slovani hočejo posluževati svojega materinega jezika, potem posnemajo le izgled trentinskih poslancev v deželnem zboru v Inomostu. Celo v slučaju, ako bi kakov temeljni zakon določal kateri službeni jezik, kateri zakon bi bil nasproten zahtevi Slovanov, bili bi le-ti vendar opravičeni zahtevati, da se ta zakon spremeni. Spoštovanje pred pravicami manjšin je dandanes v najnaprednejih deželah pripoznauo kakor potreben korolar načela svobode. Italijani v»Venczia Giulia« naj imajo pred očmi, da se v podalpinskem parlamentu sa vojsk i m poslancem in senatorjem ni nikdar odrekala pravica — da-si so bili v odločni manjšini — posluževati se francozkega jezika in da so se isti tudi v obili mori posluževali te pravice. K položaju. »Narodnim Listom* javljajo z Dunaja, da govore vsa znamenja za to, da se pripravljajo jako resne stvari, ali pa so že določene. Njegovo Veličanstvo je vsprejelo ministre grofa Goluehovskega, grofa Thuna in grofa Bvlandta kar zaporedoma in zadnje dni so bile kar tri mi-nisterske konference vzlie temu, da sta odsotna ministra VVittek in Ruher. Govori se namreč, da tudi Avstrija pripravlja akcijo, da na skrajnem vztoku zasadi svojo zastavo. Glede eventuvalnoati, da se izda jezikovni zakon na podlagi § 14. menijo «Narodni Listv«,da se s tem ne pomirijo razora ni odnošaji. Sedanje razjedanje bo nadaljevalo, dokler ne pride na krmilo države mož, ki se ne bo obračal od načela : Jednake pravice, jednake dolžnosti, in ki bo imel vsikdar trdno roko v obrambo pravice. Domače vesti. Važlio vest priobčujo zagrebški »Obzor«. Ista se glasi : Kakor znano, je tržaški municipij lansko leto nekako o Veliki noči odposlal na rimsko kurijo spomenico, polno tožeb proti škofu Sterku. Spomenico so seveda iz Rima doposlali škofu in je poslednji že pismeno na sijajen način ovrgel vse ono, kar so mu očitali v spomenici. Ko so na municipiju izvedeli te dni, da pojde škof v Rim, izdelali so novo spomenico, da rimski kuriji pokličejo v spomin tožbe v prvi spomenici. Ta spis se je dal na pošto prav tisti dan, ko je škof odpotoval v Rim. V pogovorih s prelati in s papežem je bil dr. Sterk obveščen tudi o tej drugi spomenici; ali ponovno se mu je posrečilo dokazati z dejstvi, kako jo na homatijah v Trstu in v Istri kriva le italijanska stranka, katera bi hotela, da bi škof služil njenim strankarskim namenom, toda škof noče tega. Tako tolmači tudi »Politische Correspondenz», da jo škof popolnoma opravičil samega sebe in je prepričal kardinale iu papeža, kako da odgovornost za vse, kar se je godilo iu se godi, pada na življe, ki so izven duhovščine. Odločna lil jasna beseda. Prijatelj iz Istre nam je doposlal nastopno reminiseeneo iz nekdanjih burnih časov. L. 1859. je avstrijski poveljnik mesta in trdnjave Verona, f.m. Urban, objavil meščanom ta-le oglas: Izjavljam, da se naredbe obsednega stanja morajo natanjčuo spolnjevati od vsakogar, kajti jaz ne poznam nobene razlike oseh, kaznujem le čin ali pa namen. Da bodo pa prebivalci vedeli, s kom imajo opraviti, izjavljam : d a m e n i, kali o r poštenemu Avstrijcu sme z a u pati vsakdo, jaz pa ne zaupam nobenemu izmed v n s. Koncertni večer pevsk. društva «Adrija» v Barkovljah, vršivši se minole nedelje, je vspel sijajno. Pevske točke sicer niso bili nove, ali naslajali smo se na njih, ker sta so možici in pevski zbor odlikovala po linem nijansiranju in preciznem izvajanju. Mešana zbora «Majniku» in «Stu-denčku» sta se pela brez spremljevanja glasbe; Volaričev dvoglasni ženski zIm>r »Slovenskim mladenkam, ter velika molka zbora: Eisenhutov «Hrvati« in Volaričeva« Domovini* pa s spremljanjem glasovirja in gosli. Od točke do točke je raslo navdušenje |x» natlačeni dvorani. Da-si so morali ponavljati vse točke na burno zahtevanje občinstva — in da-si sta oba velika zbora jako utrudljiva, ni bilo opaziti na pevkalij in peveib nikake utrujenosti. Zboroma in vodstvu treba izreči odkrito in zasluženo priznanje. Igra «Panslavist» je izzivala kar cele salve smehu in zlasti smo se radovali, da je ljudstvo prav dobro umelo tendenco igre in se je od od srca smejalo starokopitnežu, ki noče umeti vzvišene narodne ideje. Krona vsemu pa je bila —svobodna zabava, in to v prvi vrsti po gostih, ki smo jih imeli med sabo. Kar žarele ho vrlim HarkovIjanom oči, ko so videli med seboj dičnega sokola istrskega — našega Spinčie-a v družbi rodoljubov prof. Mandie-a, dra. Gregorina, ol dopoludne, in zadnji delavni dan vsakega meseca ob 12. uri opoludne. < >b nedeljah in na Božič (25. decembra) pa denarnega prometa ni, ter ostaja urad zaprt; le službena, aktivitetna in pokojniška plačila se izplačujejo tudi le dni, če iztečejo istega dne. Pismo i/ Istre pobratimu. Vem, da se še i spominjaš časa, ko je vlak vozil bivšega ministra-predsednika mimo buzetske postaje na Dunaj. Polno je bilo ljudij na postaji : tu Italijani z bnzetskim »odrešenikom« na čelu, tam Hrvatje, ki so vsi nestrpljivo pričakovali Badenija. Pred dohodom vlaka so se Italijani kratkočasili s poslušanjem godbe, ki je svirala Slovane izzivajoče točke, ter so glasno pritrjevali vsaki z »Eviva T Istria italiana«. Gotovo nisi še pozabil, kdo med njimi je začel vzdigovnti palico ter klicati Hrvate na korajžo. Buzetski od rešeni k? Ne smeš mu zameriti! Notar Larice? Ne čudi se! Buzetski kričači ? Pusti jih! Ali hudo jo bilo nama pri srcu, ko je nekaj pravih Hrvatov-renegatov začelo divjati proti našemu ljudstvu. Ali se jih ne spominjaš? Kakoršni so bili, taki so še vedno: pravi oblikovalci odrešenikovih peta ter 1 njegovi verni sluge. Kaj jim je do krive prisege j — saj je tak tudi voditelj ; kaj jim je do krivega obdolženja mirnega Hrvata, samo da ga od-tržejo od svoje žene, nedolžnih otrok ter porinejo v zapor! Koliko jih je že sedelo po nepotrebnem (če se ne motim—tudi midva bi bila kmalu morala), samo zato, da so bili ti podrepniki hvaljeni od odrešenika, samo zato, da so dobili od njega Ju-cleževih grošev. No, tudi sila jim je dobro došla. Pred malo časa — bilo je menda zadnji ponedeljek — zgubil je jeden teh pravdo, ki je imel z nekim poštenim, oženjenim kmetom iz Saloža. Zakaj seje šlo, ne vem; le toli ko mi je pisal prijatelj, da sta se dolgo pričkala na sodišču (na hodniku), dokler ni laški podajač — zabol velik nož v telo nasprotnikovo- Težko ranjenega so morali takoj prevideti, a napadalca so spravili v zapor. Je-li morda mislil nesrečni renegat, da mu bo »od rešen ik« tudi sedaj plel lovorov venec okolo glave, ker je zabol poštenega narodnjaka?! Za durmi svoje ječe bo premišljeval o storjenem zločinu, in če mu le Bog ni še zmešal vse pameti, sprevideti mora, da je žrtva buzetskega glavnega hujskača. Od njega in drugih Italijanov je bil hvaljen ter povzdigovan v deveta nebesa. Kaj Čudo torej, da je vzplamtel sovražtva nasproti Hrvatom, da se ni njegovo krvi žejno srce pomirilo poprej, dokler ni zasadil noža v meso Hrvata ! Kad bi videl, kako mu bodo Italijani Hodaj hiteli na pomoč, kako ga branili ter rešili iz klešč pravice?! Kakor kače se bodo zvijali ter zmuznejo — z advokatom vred. Tako v ljubljenem Huzetu. Poročal bi Ti še o drugih stvareh, pa saj veš, da nisem več tam. »Edinost« ne poroča nič, akoravno bi bilo lahko dopisnikov; da, celo »Naša Sloga« molči, akoravno vem, da bi bilo vsaj nekaj za vsako drugo izdanje lista. Sicer pa pozdrav od Tvojega pobratima. Iz Pod g rad a nam pišejo : Pripravljavni odbor za ustanovitev možke in ženske podružnice »sv. Ciril in Metoda za Istro« v Podgradu javlja, da bo ustanovitev prej imenovane dne 80. aprila t. 1. Vspored : O tvorni govor, volitev odbora, slučajni predlogi. Najuljudncje so vabljeni vsi p. n. somišljeniki na obilo udeležbo in k pristopu. 7i Reke nam pišejo: V kratkem se odpre srbska narodna čitaonica na Sušaku, ki bo imela svojo palačo. Madjari uganjajo vedno očitneje svoje — komedije ! Nad sedežem parobrodne družbe »Ungaro-Croata« je prej vihrala avstro-ogerska zastava, sedaj pa samo — ogerska! Na parobrodih iste družbe je avstrijska zastava na zadnjem mestu, ogerska na prvem! Tu se govori, kar je pa malo verjetno, tla mislijo Madjari ob prvi ugodni priliki opustiti »Croata« ter imenovati to družbo »Ungara« ? Nad sanitarnim uradom je bila navadno avstrijska zastava na prvem mestu, danes je pa popolnoma mala avstrijska zastava zakrita z veliko madjarsko! Kaj pa Hrvatje?! Nastane-li kaka reakcija ?! 27 dni brez hrane. V Slovenski Bistrici je dne 23. marca llUetna dekla Neža Sturm, ki je služila pri gostilničarju Mihaelu Gasteigerju, zginila iz hiše svojega gi»s|>odarja, ne da bi jo bili mugli najti, da-si so za njo skrbno poizvedovali. Se le dne 1(.>. t. m. so našli dekle skrito jhmI senom na podil istega gospodarja. Deklica je še ži-vela, toda bila je strašno shujšana vsled glada in mraza; tudi njeni nogi sta bili popolnoma zmrznjeni. D< »sedaj se se ne ve, čemu je zginila deklica, in ista tlldi dosedaj še ni hotela povedati, kaj jo je tiralo k temu osodepolnemu koraku. Bratovščina sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu naznanja s tem slavnemu občinstvu, da je svoj občni zbor z veselico preložila na 1 l. dao maja, ker za prihodnjo nedeljo ni pričakovati ugodnega vremena. Dne 14. maja pa pridite vsi, vsi, da slišite in vidite zelenega Jurija!« I/ pred sodišča. Včeraj je !>il obsojen 30-letni Jakob Zvanut iz Trsta na 7 mesecev zaporu radi poskušanja težkega telesnega poškodovanja, lahkega telesnega poškodovanja in žalitve redarjev, kar je zagrešil dne 2. t. m. proti mesarju Josipu C e r v o. 23-Ietni Anton Gomijelj je bil obsojen na 2 meseca ječe, ker je dne 23. marca nekemu mladeniču, ki je zaspal v kavarni Časa rossa, ukral iz žepa 5 gld. 30-letni godec na harmoniko Fran Jež iz Šentvida pod Vipavo je bil obsojen včeraj radi javnega nasilstva in razgrajanja na tri mesece zapora. Dne 30. marca se je zoperstavljal ohč. stražarjem, klatil z rokami okoli sebe in klical mimo-gredoče na pomoč, ko je bil aretiran. Najlepša pa je ta, da je Jež hrom in da se mora plaziti prav ob zemlji po vseh štirih. Človek bi niti ne mislil, da je tak nesrečnež zmožen javnega nasilstva. In vendar se je zgodilo. Res hudo so mu jo zngodili s tem, da cele tri mesece ne bo mogel gosti na svojo harmoniko. Ogenj je povzročila včeraj hčerka tapecirarja Ferdinanda Pave v ulici Kontanone št. II s tem, da je vžgala jedno žveplenko ter jo potem vrgla od sebe še gorečo med volno. Volna se je vnela in nastal je ogenj. Prihiteli so pa koj gasilci ter zaprečili vsako nadaljno nevarnost. Koliko je škode Be še ne ve. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne II. aprila do vštevši sobote, 22. aprila, umrlo je: 52 možkili in BO ženskih, ukupno H2 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden OB oseb. Doba umrlim je bila: 10 do 1 leta, 17 do 5 let, 3 do 20 let, 7 do 30 let, 0 do 40 let, 14 do 00 let, 15 do 80 let, 7 čez HO let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 25't) od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednje bolezni: sušica v 13 in bolezni, v sapnikih v 17 in vnetje čev v 2 od navođenih slučajev. Mi-noli teden je umrlo oseb: na škrlatici li, na tifu v trebuhu 2 osebi in na oslovskem kašlju 1 oseba. Podpornemu društvu za slov. visokošolce na 1>II11 llJII so poslali: (Zvršetek.) Po 2 kroni so darovali: Primož Pakiž Sodrašiea, dr. Jan. Lendelj odvetnik Dunaj, Frane Sajovie v Kranju, Martin Dežela v Idriji, Ada Vetrih v Bolcanu, Josip Bonclj, trgovec v Železnikih, Fr. Gastmavr, c. kr. davčni nadzornik v 0, •noinlju, Kavčič Ivana v Zi-reh, Alojzij Sijaneo, župnik pri Ncgovi, JanezDc-tiček v Polčanah, Ivan Pušavec, c. kr. sodnijski uradnik Kranjska Gora, Fr. (Justin, trgovec v Metliki, Gothart Kot, župnik pri Stari Cerkvi, Matija Jcrilui, insg., kanonik Novo Mesto, dr. Julij an Kotzmutb, c. kr. zdravnik v Postojni,Otmar Skale, c. kr. živinozdravnik Novo Mesto, Tomaž Kajdiž, dež. posl. v Moravčah, Amalija Jenko v Litiji, Josip Razboršek, dekan v Smartnu, Josip Hočevar, kanonik Novo Mesto, Anton Božič Ra-doslavci, dr. Mihalic Anton v Ljutomeru. Po 1 k. so darovali : Josip Strojnik, župnik, Kucovan, Josip Ivančič, Ivan Skuhala in Alojz Pavlin v Ljutomeru, Boncelj Fr., župni upravitelj v Draž-gošak 3 k., Anton Bratimi vikar v Dobrdobu 2 k. 1)4 st., Josip Jereb, župnik v pokoju v Ljubljani 2 k. HO st., Lovrenc KrištoHč, župnik v Kovorju B krone. Blagim darovalkam in darovalcem bodi naj-iskronejša zahvala, daljne darove bodo hvaležno sprejemal gosp. Franc Jančar msg. pape&ki komornik itd. Dunaj I. Singerstrasse 7. Različne vesti. Dobrotnik Slovakov. Let«.* je umrl v Stolnem Helemgradu i>dvet.iik Jan Martinka, ki je zapustil ves svoj imetfk (Il'.IKNI gold.) slovaški »Matici , • Iu bi s<- < m I tega legata, kaa-si tudi ta stvar še ni rešena, je to vzgled, kako so bratje Slovaki požrtvovalni, kadar gre za podpiranje svojih izobraževalnih zavodov. Gosli za 12.000 goldinarjev. Iz Prage poročajo, da je mladi e«ški virtuz Jan Kubelik pred kratkim prejel v dar jedne najdražjih goslij. Bogat praški tvorniear Friderik Brosehe je namreč kupil gosli od () gld. Na to globo je bil obsojen mlad mož, gledališki igralec. Stanoval je v hotelu. Pomladansko solnce s«* je smehljalo v njegovo sobo, ko je vstopila so-barica, krasna Florentina. Izročila mu je račun in je smehljaje vsprejela odšteto svoto. Ta smehljaj je nir. John Pimpletoma tako očaral, da je lepi Flo-rentini ukradel poljubec. I u zato f> funtov ((>() gl.) kazni ! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dllliaj 2S. Njegovo Veličanstvo cesar je sporočil udovi grofitiji Hohemvart, da se udeleži pogreba grofa Hohemvarta. Dll litij 2S. Cesar je imenoval nadvojvodo Frana Ferdinanda generalom konjice, viceadmirala barona Spauna pa admiralom. Dunaj 2H. Današnja seja deželnega zbora je bila viharna. Krščanski socijalist Schneider je hotel preči tati interpelacijo radi nekega krvavega čina v Pol ni, česar pa deželni maršal ni hotel dopustiti. Schneider jo kričal, da so Židje morilci iu ministri da ho korumpirani od Židov. Tudi minister za pravosodje tla je kupljen od Zidov. Deželni maršal je opetovano pozval govornika na red. Vrišč je bil tolik, du jo predsednik moral prekiniti sejo. Dllliaj 2H. Poslaniki odidejo dne 2. maja v Budimpešto, kjer bodo vsprejeti od vladarja. Istega dne pride v Budimpešto tudi minister za vnanje stvari grof Golubo\vski. Dunaj 2S. Danes o poludne je bil pogreb grofa Hohemvartu. Pogreba so se udeležili cesar, več nadvojvod, ministrov, političkih odličnjakov korporacij itd. Hotel Nazionale" v Trstu, Via Vienna št. 4 nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pristanišč, poštnega In brzojavnega urada ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadetr. Cena od 60 novi. naprej. V pritličju nahaja se tudi Kestaurant Najsionalfi" •leeantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri s gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: fino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo dl LiHsa" in istrsko vino ter razna vina v boteljkah, vse po zmernih cenah. Lastnik je slovan-dalmatinec. Govori se slovenski in hrvatHki. Naslanjaje se na geslo: „Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk uduni Joaip Serdarović, lastnik. Javna zahvala. I*udpisnim rodbina se Iz globine svoje duše znhvu 1 ju je vsem onim blazini dušam, ki so nam o priliki smrti nušrgu premilega in nepozabnega v Štefana na katerikoli način izkazali svoje sočutje in vsem onim, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast, spremivši ga do groba. V TRSTU, dne 27. aprila 181M. Družina Ribarić. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih antecipatnil* obrokih. Najmanja objava 30 nvč. Posredovalnica za potovanja. m m j • w 1'iazza Negoziante 1. IVI OZ B TIC p°jasniiH /ft vsa* korana potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu 1. 11HH). Alojzij | | | m i Via Stadion št. 20, pekarna i J sik. rernauc ^ ^ večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pecivo. Postrežba točna. R|m a na oglu ulice Geppa in delle Poste IVOlal ^uove> prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd. m g i ■ priporoča svoji kavarni 11|1tQ|1 Snrll Commercio .n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. Zaloga krompirja, zelja in fižola. a m j || ulica Molin piccolo št. 0 VatOVeC JSK. ima zalogo krompirja,zelja fižola in drugih pridelkov. Razprodava na debelo. Vogrič Poduk v glasbi. || ■ ulica Stadion li>, I. n. po- rf | rt III »čuje glasbo praktično in teoretično, di ma in zunaj Zaloga olja, mila in kiaa. a m j * j Ulica Torrente št. 26. vatovec Anton ^,;»f kisa na drobno m debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Ulica Commerciale št. 10 toči izborna istrska in dalmatinska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in cena. ulica Carintia št. 25 toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter niuiun, Čokelj Andrej Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. ■ Via Acquedotto štev. 8. m G L HcLUC ^»loga vsakovrstnih vin in cene zmerne. Pirih Ivan Lozić Jurij boteljk. Postrežba točna, Via Media št. il., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne. Androna S. Lorcnzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od 5 liti o v naprej. Na zahtevanje se pošilja na dom in na deželo. Obuvala. „pri Pepelu KraSevcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe. ulica Riborgo št. 25. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročiti. Stantič Josip Rehar Peter Trgovci. Nazarij Grižon Ant. Furlan cene brez konkurence. Abram Fran Piazza S. Francesco št. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna. T. Zadni ■ Via S. Francesco štev. 1»>, mesar, K postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na dom. ■ «j»i jr krojač Via delle Beccherie it v. (>, I I dVljnl priporoča se slovenskemu oh-" ' činstve. ^ ■ Mil Via Barriera vecchia št. 13, F | rtfl ti IIV prodnjalnica vsakovrstnega ma-J ' nuiakturncfra blaga in drobnarij-Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. Novak Mihal nega blaga na debelo in na proti povzetja. ■ trgovec, ulica Sv. Ca-1 tarina št. !)., priporoča J' svojo zalogo kolonijal-drobno razpošilja na deželo TEODOR SLAB AN J A srebrar ulloa Morelli 13 v GORICI ullofc *orelu 13 priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico /a izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da ni pa za morejo tudi I »olj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen naprnvljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naroeevalec sam lahko določi. Pošilja vsako blago poštnine prosto! Via Oiulia G4 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko" lonijalnega blaga in olje „A G R X C O L" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov ra/.topljivo v mrzli vodi, v rožnih krajih T renti na, Istre, Goriške in pri tu k. polj ed oljski družbi izkušeno kot uspešno sredstvo z zatiranjem vseli parasi-karnib in kriptogamičnih bolezni in žuželk v obče ki okužujejo trte, sadna drevesa in zelen jad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o 1«, na željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Z as t o p iu zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku Primas-u v Gorici, Veliki trg 16, na dvorišču. Via S. Francesco št. 22-Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne. H EDINOST cc večerno in zjutranje izdanje so prodnja, v .zun v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvoru.