2 GEOGRAFIJA V ŠOLI | 3/2021 vsebina 63 18 200-letnica rojstva geografa in kartografa Blaža Kocena Rožle Bratec Mrvar 6 »Izgubljena je ura geografi je, pri kateri se nismo niti enkrat nasmehnili« V spomin Igorju Lipovšku Anton Polšak 9 širimo obzorja Kaninsko pogorje in njegova izjemna narava Iz sedanjosti v preteklost Jurij Kunaver 10 Svetlobna onesnaženost v Evropi in Sloveniji Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik 28 Svetlobno onesnaženje kot izobraževalna vsebina Eva Konečnik Kotnik, Igor Žiberna 39 iz prakse Pouk geografi je v osnovni šoli za odrasle Zdenka Holsedl Pertoci 50 Poučevanje na daljavo – nov izziv za geografa Barbara Muhič 58 zanimivosti Naravni spomenik Tolminska korita Anton Polšak 61 pedagoški orehi O nemih zemljevidih tako in drugače Anton Polšak 63 Slika na naslovnici: Kanin Foto: A. Polšak UVODNIK Vztrajati! Anton Polšak 1 aktualno Geografska poletje in jesen 2021 na Zavodu RS za šolstvo Borut Stojilković 2 Tabor DUGS, Pohorje 2021 Nataša Mrak 4 6. natečaj Ustvarjalna geografska predstavitev mojega kraja (Štanjel, 20. in 21. 10. 2021) Rožle Bratec Mrvar 5 Kaplja za kapljo tudi kamen izdolbe! pravi star pregovor. Pregovor se sicer nanaša na vztrajnost, da nekaj dosežemo, če vztrajamo in ne odnehamo. Z drugimi besedami povedano, da lahko cilj dosežemo le, če smo vztrajni. Na spletu še berem, da tako rečemo tudi, kadar dolgotrajno izpostavljanje minimalnim škodljivim vplivom prinaša negativne posledice. Za vse to najdemo tudi geografske primere. Tako onesnažen zrak ali drobni prašni delci v zraku kratkotrajno ne puščajo sledov, v daljših časovnih obdobjih pa lahko znatno prispevajo k raznim boleznim dihal. Še bolj ilustrativen je prvi primer in še kako resničen. Neverjetno se zdi, da bi kaplja vode zmogla izdolbsti kamen, pa je še kako res. Kaplje oz. voda na kamnino deluje počasi in neznatno, a geografi še kako dobro vemo, kako je rekam v dolgih obdobjih uspelo vrezati globoke soteske ali narediti podzemne jame in brezna, ali pa, kako kapljajoča voda z odlaganjem raztopljenih snovi za sabo pusti prelep kapnik. Ne bomo nadaljevali v tej smeri, a zgornji pregovor je danes še zlasti pomemben, ker se čas hitro vrti in se nam zdi, da se mora vse zgoditi hitro. Ni več časa za premislek, premišljena dejanja in modre odločitve. Vse hočemo imeti takoj! Ne jutri, ampak danes, ne čez dve uri, ampak zdaj. Vprašali se boste, zakaj takšen uvod. Glavni vzrok je naslovni članek o Kaninu, kjer je na oblikovanost površja močno vplivala voda. V dveh ali treh milijonih let je voda z raztapljanjem apnenca in v obliki ledenikov oblikovala današnjo podobo pogorja. Vztrajno in počasi; nekatere oblike so stare nekaj sto, druge pa nekaj sto tisoč let ali več. Prav tako vztrajen je bil tudi avtor prvega prispevka, da se še po 60 letih raziskovanja Kanina vedno znova vrača nanj ali vsaj v njegovo okolico z odprtimi očmi in prvinsko radovednostjo. O kom gre beseda, pa v nadaljevanju. V tej številki zaključujemo vsebine o gorah, kar je bila vodilna tema prejšnje številke. O Kaninu se je razpisal velik poznavalec in neutruden raziskovalec tega pogorja Jurij Kunaver. Članek je precej obsežen, saj drugače skoraj ni mogoče predstaviti ključnih geoloških in geomorfoloških značilnosti pogorja, ki ga je geograf Svetozar Ilešič označil za »najskrivnostnejšo, najodljudnejšo gorsko pokrajino, široko plečato, razrito in pusto, kot nepregledni svet skalnega žlebičja in kotličja«. Če je temu res tako, se lahko prepričate v prvem članku. Nato preidemo na nekoliko drugačno temo, saj dva članka Eve Konečnik Kotnik in Igorja Žiberne obravnavata svetlobno onesnaževanje. V prvem pišeta o svetlobnem onesnaževanju v Evropi in Sloveniji, v drugem pa o svetlobnem onesnaženju kot izobraževalni vsebini. Gre za tematiko, ki ni nova, a hkrati o njej ni prav veliko napisanega. Avtorja med drugim ugotavljata, da bi bilo treba tej tematiki posvetiti nekaj več čas tudi pri geografi ji. Zaradi nekoliko obsežnejših člankov nam je v to številko uspelo umestiti le še prispevka Zdenke Holsedl Pertoci o pouku geografi je v osnovni šoli za odrasle in Barbare Muhič o poučevanju na daljavo – nov izziv za geografa, kjer se avtorica ozre na svoje izkušnje poučevanja na daljavo v času epidemije novega koronavirusa. Ugotavlja, da se je poučevanje na daljavo izkazalo za garaško in naporno delo tako za učitelje kot tudi za učence ter starše, a je bilo tudi polno izzivov. Sledita še dve stalni rubriki; avtor teh besed je v Pedagoških orehih zapisal nekaj misli o uporabi nemih zemljevidov, ki jih čas še ni povsem povozil, v Zanimivostih pa je povzel ključne značilnosti ene najlepših naravnih znamenitosti Posočja, tj. Tolminskih korit. Ali bi se moralo reči Tolminkinih korit? Želim prijetno in radovedno branje. VZTRAJATI! Dr. Anton Polšak Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si 1 GEOGRAFIJA V ŠOLI | 3/2021 uvodnik Borut Stojilković borut.stojilkovic@zrss.si Geografska poletje in jesen 2021 na Zavodu RS za šolstvo Tudi za geografske vrste sta bila poletje in jesen letošnjega leta pestra in razgibana. Vrhunec vsakoletnega geografskega tekmovanja je geografska olimpijada. Zaradi pandemije covida-19 se to poletje boj ni odvijal v živo v turškem Istanbulu, ampak je potekal na daljavo – v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Na 17. mednarodni geografski olimpijadi so slovenski dijaki dosegli visoke uspehe: dijakinja Polona Boštjančič s Škofi jske gimnazije Vipava je osvojila srebrno medaljo, dijak Matic Kremžar z Gimnazije Bežigrad pa bronasto medaljo. Skupno je bilo med najboljše svetovne mlade geografe razdeljenih 46 bronastih, 32 srebrnih in 19 zlatih medalj. V slovenski ekipi so sodelovali štirje najboljši slovenski srednješolci s področja geografi je, ki so že na državni ravni nacionalnega tekmovanja osvojili vse možne točke: Matic Kremžar (Gimnazija Bežigrad, mentorica Valentina Maver), Polona Boštjančič (Škofi jska gimnazija Vipava, mentorica Teja Pišot), Jan Orehek (Srednja šola in gimnazija Rudolfa Maistra Kamnik, mentorica mag. Sonja Trškan) in Luka Gorjan (Gimnazija Brežice, mentor Boštjan Špiler). Ob tej priložnosti vsem tekmovalcem in mentorjem znova čestitamo. Sledilo je tradicionalno študijsko srečanje učiteljev geografi je v organizaciji ZRSŠ, ki je potekalo prek spleta konec avgusta. Srečanje je bilo organizirano v treh delih: v prvem smo prisluhnili predavanju prof. dr. Jurija Senegačnika o sodobnem spreminjanju geografi je Evrope. Predavatelj je z veliko grafi čnih prikazov, zemljevidov, fotografi j in tehtnih argumentov poslušalcem predstavil rezultate poglobljenega spremljanja in raziskovanja fi zično- in družbenogeografskih sprememb v Evropi. Sledila je predstavitev posodobljenega Pravilnika o tekmovanju osnovnošolcev in srednješolcev s področja geografi je, kjer je bil predstavljen tudi posodobljen dvostopenjski način tekmovanja. Nato pa smo v vseh skupinah prisluhnili primerom dobrih praks. V drugem delu so si udeleženci individualno ogledali seznanitveni posnetek o orodju kreacije letne in sprotne priprave ter ga praktično preizkusili. V tretjem delu pa je sledilo predavanje o geografi ji gora, ki je tudi predpisana tematika letošnjega geografskega tekmovanja. Udeleženci so Dr. Mojca Ilc Klun udeležencem seminarja predstavlja postopek vrednotenja prostora Udeleženci izobraževanja v Slovenskem planinskem muzeju Tekmovalci in podporna ekipa (z desne: dr. Anton Polšak, Jan Orehek, Luka Gorjan, Matic Kremžar, Polona Boštjančič, mag. Sonja Trškan in Borut Stojilković) 2 GEOGRAFIJA V ŠOLI | 3/2021 aktualno izvedeli nekaj več kot le predvideva klasičen učni načrt o fi zični in družbeni geografi ji gora. Jesen je prinesla več pomembnih geografskih dogodkov – na primer Kocenov simpozij ob 200-letnici rojstva Blaža Kocena Nazornost pouka geografi je včeraj, danes in jutri. Na ZRSŠ pa smo s kolegi dr. Matejem Ogrinom, dr. Mojco Ilc Klun in dr. Tatjano Resnik Planinc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani organizirali dvodnevni seminar Geografi ja gora in alpska vzgoja za trajnostni razvoj. Seminar je presegel pričakovanja, saj se je prijavilo več kot 50 udeležencev. Prvi dan je bil »kabinetni«, kjer so slušatelji poslušali predavanja in sodelovali v delavnicah o pouku o geografi ji gora, gorah kot simbolu, vzgoji in izobraževanju o gorah za trajnostni razvoj ter alpski šoli kot priložnosti za medpredmetno povezovanje in obogatitev učnih vsebin. Drugi dan je potekal v pravem geografskem terenskem duhu, saj smo se odpravili v Zgornjesavsko dolino. Udeleženci Rezultat vrednotenja prostora na Guliverjevem zemljevidu Avtor fotografi j: B. Stojilković, 2021 so najprej spoznali delovanje Slovenskega planinskega muzeja ter se nato razporedili v pet skupin, ki so na različnih lokacijah vrednotile prostor. Dodana vrednost uporabljenih metod dela omogoča neposreden prenos med učence in dijake, več o samem projektu Alpska šola pa se najde v članku Alpska šola – Vzgoja in izobraževanje o gorah in z gorami, objavljenem v prvi številki tega letnika Geografi je v šoli. Ob tej priložnosti je treba omeniti tudi najnovejšo bibliografsko pridobitev geografskih knjižnih polic: izšel je univerzitetni učbenik prof. dr. Jerneja Zupančiča Geografi ja Rusije in njenih vplivnih območij. V delu avtor preseže tipične geografske značilnosti obravnavanega območja z njegovo umestitvijo v časovno-razvojni in geopolitični kontekst. Knjiga ni le učbenik za študente, ampak je nepogrešljiv vir sodobnih informacij o današnji Rusiji z njeno okolico tudi za vsakega geografa, ki spremlja novosti stroke. 3 GEOGRAFIJA V ŠOLI | 3/2021 aktualno