Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, dne 14. marca 1935. Leto VIII. — Štev. 10. Delavska P|*Q VltZCl Glasilo lcrščan&keaa delovnega ljudstvu Uhan »sak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna Številka Din V—. ~ Cena: za 1 meaec II Oglati, reklamacije in naročnina na uprav* fen popre, - Uredništvo: Ljubljana, MikloJi- || Din 4'-, za četrt leU Din 10--, za pol leta Din 20'-j n I Delarska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I nad lava c. — Neirankirana piema »e ne sprejemajo II »ozemstvo Din V— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Stev. Čekovnega računa 14.900 1Wa z a k dr&ižmz Ako bi hoteli točno označiti sedanji čas, bi morali reči: živimo v času, ko poosebljena sebičnost slavi popolno zmago. Naš čas je namreč krut, brezsrčen in neusmiljen; trpka borba za vsakdanji kruh nas dela nezaupne, neprijazne, da celo sovražne. Od onih, ki imajo delo, se zahteva vedno več, na drugi strani pa stoji in čaka na tisoče mladih rok, kdaj bo kje kako mesto na razpolago, človek, to stvarstvo božje, si namreč s svojim razumom in pridnim delom svojih rok po racionalizaciji zapira tovarne, samo radi dobička. Da je ta čas še bolj krut in težak, je v veliki meri vzrok v tem, ker smo razbili najbolj važno edinico človeškega življenja — družino. Sicer se ponašamo z velikimi kulturnimi dobrinami; imamo vse kar si človek želi, pa naj bo to v literaturi, športu, tehniki ali gospodarstvu. Vendar pa to tudi tiste, katerim je vse to na razpolago, ne zadovoljuje. Vsenaokrog zeva praznina. Manjka nam nekaj. Manjka nam namreč tista tiha globoka domačnost družinskega življenja. Ugasnila je ljubezen, samozatajevanje — požrtvovalnost in skupnost, kar je namreč jedro in izvor družinske sreče — družinske skupnosti. Ker je ni v družini, je ne more biti ne v gospodarstvu, ne v javnem-življenju in sploh nikjer, kjer človek biva in se udejstvuje. Vzrok pomanjkanja sikupnosti, pomanjkanja požrtvovalnosti je v liberalizmu. Svoboda nad vse in svolboda v vsem! Ta klic, ki je prešel vsake meje skupnega življenja, je rodil človeka - volka. Danes je človek človeku volk. Zato hira, zato umira tudi družina. In ker hira ta, boleha družba in bo bolehala tako dolgo, dokler ne bo ozdravljena družina. Liberalizem v gospodarstvu je rodil kapitalizem. Kapitalizem je po svojem gospodarskem sistemu in po svoji brezobzirni borbi, ki bije v obraz najpnimitivnejšem pojmu člove-čanstva, razbil družino. Razbil je družino, celico skupnosti, v atome, majhne delce in ji vzel celo njeno središče, žarišče, srce — mater. Marksizem je šel še en korak naprej. Ne le da razkraja družino po svojem sistemu — etatizmu, ta uničuje družino tudi direktno s svojim naukom. Svotiodna ljubezen, ločljivost zakona, državna vzgoja otrok itd., to je nauk kapitalizma in marksizma, to je nauk materializma, na katerem slonita i kapitalizem in marksizem. V dobi materializma pa ne more uspevati pravo resnično družinsko življenje, ne more uspevati ne zavest skupnosti, ne čut povezanosti in ne smisel za 9kupne žrtve. Ako hočemo tedaj boljših in lepših dni, je treba, da postanemo zopet otrooi in se vrnemo Zcs zdravo del Naš uvodnik v zadnji »Delavski Pravici« je bil v javnosti živahno komentiran. Dočim so ga naši tovariši toplo pozdravili, ker so ga v celoti razumeli ne le po vsebini ampak tudi iz praktičnega udejstvovanja marksistov v strokovnem gibanju, je pri marksistih naletel na veliko razburjenje. Sprejeli so ga seveda, kot je njih navada, ne siz delavskega stališča, kakor smo ga mi napisali, ampak kot strankarsko politično zadevo. Posamezniki so se izražali celo, da imajo pri tem članku vmes prste ljudje, ki že dosedaj niso imeli nikakega vpliva na delo in udejstvovanje krščanskih socialistov. To je povsem razumljivo, saj je lažje odgovarjati demagoško, kot pa stvarno. Toda delavsko vprašanje je danes važnejše in zasluži več pozornosti in resnosti, kot pa jo poznajo ljudje starih strankarskih šol, ki so se obmetavali med seboj z najrazličnejšimi psovkami in priimki, pri tem pa odvajali delavce od njihove prave delavske miselnosti, ki se najbolj odraža v vsakdanji delavski borbi. Delavstvo je danes ogroženo eksistenčno, saj se mu odjema najnujnejši vsakdanji kruh, ki je za življenje brezpogojno potreben. Koliko je brezposelnih družinskih očetov, katerih družine so resno ogrožene. Koliko je brezposelne delavske mladine, ki ne ve kam jo pelje življenjska pot. Koliko je delavcev in delavk, ki ves dan trdo delajo za par dinarjev in ne vedo kaj bo z njimi jutri in pojutrišnjem. Nešteto vprašanj, ki zahtevajo veliko resnosti, truda in požrtvovalnosti. To so predvsem naloge delavskih strokovnih organizacij, za delavske voditelje pa 'šola za politično udejstvovanje. Kdor je v tej vsak- v družino. Vsi brez izjeme. Posebno pa delavstvo. Kajti le v družini in po družini si bo ono ohranilo smisel za skupnost, katera je ravno delavstvu najbolj potrebna. Zavedati se namreč moramo, da je ravno v družini ona skrivnostna vez skupnosti, katero svet pri svojem ustvarjalnem delu pogreša in radi česar vse, kar gradi, nima nikake trajne vrednosti. Učimo se pri nazaretski družinici, tako očetje, matere kot otroci. Ne iščimo samo tvar-nih vrednot marveč tudi duhovnih. Dovolj daleč nas je že privedla sebičnost, ki vidi vsepovsod samo sebe in je prav za prav izvor vsega zla. Radi bodočih pokoljenj in radi sodobne mladine, ki nima in ni imela prilike, da uživa blagodet toplote in vzgojo domačega ognjišča, je treba, da se vrnemo v družino in iz nje vzgojimo nov rod, ki bo znal ceniti ljubezen — odpoved — požrtvovalnost in skupnost. Kajti v- tem je rešitev iz stiske sedanjih dni. R. J. avsko polil, ko danji delavski borbi postavil moža na svojem mestu, ta ga bo tudi v političnem življenju. Jugoslovanska strokovna zveza, ki je v povojni dobi izločila vsako strankarsko politično udejstvovanje in se tako popolnoma osamosvojila, je vodila v svojih vrstah in gibanjih vseskozi strogo strokovno delavsko linijo in tako tudi borbo za delavske pravice. Nji kakor tudi njenim članom je bilo pozitivno delo prva naloga. Radi tega svojega zadržanja ni bilo njeno delo razdiralno ampak združevalno. Drugače je bilo to v marksističnih vrstah. Pri teh je bilo strankarsko politično vprašanje močnejiše kot pa pozitivno delo za pravice delavstva. Vsa leta so vzgajali delavstvo ne delavsko zavedno in ga tudi ne usposabljali za vsakdanjo delavsko borbo, ampak predvsem le strankarsko v boju proti delavstvu, ki ni bilo marksistično. Zato je bila ta vzgoja marksistično strankarska, ne pa pozitivno delavska. Marksističen delavec naj po vzgoji svojih voditeljev nikdar ne vidi v delavcu krščanskem socialistu svojega tovariša in sobojevnika, ampak le stalno protivnika njegovega svetovnega nazora, torej ne delavskega borca ampak »klečeplazca in vdinjanega sužnja kapitalizmu«. Rezultat te vzgoje je v razdiralnem delu marksizma v delavski borbi, torej ne delavski in ne delavsko-pokretaški. Seveda je ta način udejstvovanja za delavske voditelje veliko lažji, dočim je za delavstvo samo in za pozitivno delavsko borbo uničevalen. Če so marksistični voditelji v vsakdanji delavski borbi škodljivi zdravemu ustvarjalnemu delavskemu gibanju, bodo prav taki tudi v političnem udejstvovanju. Vse delavsko udejstvovanje in gibanje, njegov trud in požrtvovalnost gledajo iz napačnega vidika, ki sicer lahko koristi njim samim, delavstvu pa prinaša samo škodo, ker ubija vsak idealizem, ki je za delavsko borbo nujno potreben. Mi nismo proti političnemu delavskemu udejstvovanju, hočemo pa poprej imeti zadostno jamstvo, da bo to politično udejstvovanje za delavstvo res koristno in plodonosno. Tega jamstva pa iz dosedanjih izkustev od marksistov kot delavskih zastopnikov nimamo in ne moremo imeti. Mi kot delavci in kot krščanski socialisti smo proti vsakemu negativnemu delu v delavskih vrstah, pač pa za stvarno, objektivno in plodonosno delo, ki je delavstvu le v korist ne pa v škodo. Inozemskih delavcev je pri nas v Jugoslaviji zaposlenih okrog ‘22.000. Emigrantov iz Italije, Rusije in Bolgarske okrog 60.000, dalje inozemskih obrtnikov in svobodnih profesijonistov pa okrog 24.000. Vseh skupaj tedaj nad 100.000. (Industrijski pregled.) Ni res, -da bi smel vinogradnik ali kdo njegovih.odpirati in stikati pio viničarjevem stanovanju. Stanovanje je nedotakljivo, pa naj bo hiša kogarkoli. Tako je postava, na njo se zanesite! Viničarjem pravico! Nekemu županu v Slovenskih goricah vinogradniki hudo zamerijo, za'kaj pri občinskih viničarskih .komisijah vedno uspejo le viničarji ne pa tudi vinogradniki. Pravijo: izvolili smo si ga, zdaj pa z viničarji drži in nje zagovarja. Mi pa pravimo, -vsa čast taikemu občinskemu predsedniku, ki mu je pravica in zakonitost nad vse. Smo pa viničarji prav tako državljani z istimi pravicami in dolžnostmi, kakor vinogradniki. Bojijo se nekateri vstopiti v organizacijo, da jih vinogradniki ne bi zato preganjali. Taka bojazen je nepotrebna. Strokovna ziveza viničarjev je vendar zakonito dovoljena organizacija ter se nam zaprek v tem oziru sploh ne sme delati. Strah imajo le neorganizirani, nevedni in nezavedni. Kdor dela in je pošten, se nima nikogar bati, tudi tedaj ne, če sc organizacija bori za njegove zahteve. Ste organizirani? Talko danes vprašujejo viničarje že vsepovsod: na občini, pri sodišču itd. Če kateri pove, da ni organiziran, je takoj odklonjen in mora k organizaciji. Mi, ki smo storili že toliko borbe za priznanje in obstoj naše strokovne organizacije, tako postopanje z velikim zadoščenjem pozdravljamo. Saj je ravno vsak neorganiziran de-lavec-viničar največ,ji škodljivec naše bodočnosti, zato tudi ne zasluži podpore, marveč le graje od vsakogar. Kdor je neorganiziran, lomi našo skupno moč ter se prostovoljno in molče udinjava kapitalističnemu suženjstvu. Sv. Jakob v Slov. goricah. Vljudno prosim do-tičnega, ki vsako drugo številko »Delavske Pravice« na moj naslov stalno pridržuje, ker jo pač —***** —— tudi rad čita, naj bo toliko v bodoče pošten, da mi časopis vedno vrne, ker ga hočem tudi jaz črtati, ne samo plačati. Razumem, da marsikoga to zelo zanima, kaj pišemo v ta list mi »vajncrlni«. Vsakemu svoje, meni pa odslej moj časoipis, sicer bom primoran nastopiti drugo pot. — Berlič Jurij, viničar, Ročica. Po njih delih jih spoznamo. Nekdo od marksistov iz Maribora, ki se tako rad postavlja za bori-telja viničarjev, je nedavno zastopal viničarja na viničarski komisiji ter mu je računal za pot iz Maribora v Jakobski dol osemdeset dinarjev (!!!), katere je ta človekoljubni sodrug brez vesti vtaknil v žep, viničar mi imel niti za sol. 1 aka organizacija in taki voditelji res vodijo viničarje za nos in iz njih le denar izsesavajo. Ti so pač povsod enaki bratci in posebne vrste patentirani delavski voditelji ter boritelji. Spoznali smo jih, zato pa kličemo vsem viničarjem mariborske okolice in širnih Slovenskih goric: združite se vsi samo v krščanski strokovni zvezi viničarjev. — Prizadeti. Šikane radi starega železa. Tov. K a c , viničar na Meljskem hribu, je naročil svojim otrokom, naj očistijo travišče od starih zarjavelih obročnic, katere so tam že več let ležale. To je uporabil njegov vinogradnik gosp. G laser Julij in obdolžil viničarja tatvine. Viničarska komisija v Košakih, kateri ;je predsedoval senatorski namestnik, banski svetnik in predsednik občine, gosp. Janžekovič in pri kateri je bil zastopnik vinogradnika gosp. Edo Vaupotič, je tega viničarja, proti glasu viničarjevega zastopnika obsodila, da se kot kriv, mora tekom 14 dni izseliti iz stanovanja. Sedaj v tej zimi (gospodom je sicer toplo). Strokovna zveza viničarjev je zoper to razsodbo vlažila priziv na srezko sodišče. kor smo znali braniti delavske interese v preteklem letu, tako jih bomo tudi v bodoče. Kadar bo treba, kadar bo zahteval interes delavstva, bomo držali vedno enotno fronto; a pri tem se ne bomo pustili prav nobenemu izigravati. To si naj zapomnijo zlasti marksisti. Dokazali smo, da znamo delavske interese braniti bolje, uspešneje kot oni, ki bi se radi ponašali, da so edini zastopniki delavstva. V preteklem letu je imela skupina poleg več javnih zborovanj še 10 sestankov in 27 sej. Članstvo je narastlo za 68. Na podporah smo razdelili nad 6600 Din. Zastopnik centrale tov. Langus je poudarjal veliko moč skupnosti. Močni smo, ako čutimo, da smo enotni. Tega se moramo pa tudi zavedati, na tem delati, skupnost ustvarjati. Enotnost med centralo, enotnost med odborom in članstvom in enotnost med članstvom samim, to ustvarja organizacijo. Za uspehe in neuspehe smo odgovorni vsi, vsi prav do zadnjega delavca, kjerkoli. Delavstvo je listo, ki s svojo strokovno organizacijo kaže pot vsem stanovom k organski ureditvi družbe. Kapitalizem je ustvaril razredno družbo. Ta je zanič, ta je krivična. To vidimo, to čutimo vsi. Zato je naš klic: naprej k organski ureditvi družbe. Občni zbor je izrekel sedanjemu odboru abs.o-lutorij s pohvalo. V znak priznanja je bil izvoljen stari odbor. Jeseniško delavstvo, preizkušeno v tolikih borbah, preizkušeno vsak dan iznova, čuti, ne le čuti, ve, kaj je strokovna organizacija. Ker to ve, tako tudi dela, kar je prav, ne le prav, ampak naravnost zgledno in posnemanja vredno. Lesno eiekuvslvo. Rimske Toplice. Na praznik Oznanjenja Marije Device, dne 25. marca, bomo imeli sv. mašo v Lurdu za skupino in za našim agilnim in nepozabnim tovarišem Janezom Majcenom. Po sv. maši bo sestanek skupine, da tako dostojno poudarimo pota in delo, ki jo je skupini začrtal rajni Janez. Sestanek se vrši v Šmarjeti v gostilni Pušnik. Na ta sestanek vabimo vse člane in prijatelje krščanskega strokovnega pokreta. Vabimo tudi sosedne skupine iz Laškega, oziroma Hude jame in iz Celja. Ni pa to dosti, moramo se utrditi v skupnosti, ker zadnje dni se opaža v našem podjetju neko gibanje od strani uradnikov in od inž. inozemca, in to zaradi dopisov v našem glasilu. Zavedajo se, da imamo prav, samo pravijo, da jim mi delavci ne bomo ukazovali, da oni napravijo lahko kar hočejo, nas delavce nič ne briga. Naši dopisi so zelo dobri, ker gotovi gospodje ozdravijo po našem dopisu. Tako dajo naši uradniki kar enostavno dopust gotovim delavcem z mislijo, naj imajo to za kazen, ker se toliko ženejo za organizacijo. Tovariši in tovarišice, strnimo se še bolj v skupno borbo! Okonina v Sav. dolini. Veliko prahu je dvignil po Savinjski dolini naš zadnji sestanek, na katerem smo se enodušno izrekli za strokovno organizacijo. Organizirane, posebno pa neorganizirane hočejo delodajalci na vsak način, če ne zlepa pa zgrda, odvrniti od organizacije. Posebno vplivna oseba in delodajalec v gorenjegrajskem srezu je izrecno prepovedal svojim delavcem, da se organizirajo. Zakon o zaščiti delavcev nam v § 35 izrecno daje pravico združevanja in obrambe svojih gospodarskih in socialnih pravic. Vse to pa nas ne ovira, da gremo v strokovno organizacijo. Razmere nas silijo, da si enotno, kot en mož, izvojujemo boljše razmere, tako kot je sedaj, ne more več dalje. Zato kličemo v naš krog še vse ostale žagarje, kateri doslej še niste vstopili v našo organizacijo JSZ, Vsii smo ljudje in imamo polno pravico do poštenega življenja. Hočemo samo, kar je naše — pošten zaslužek za pošteno delo. Ako bomo složni in enotni, bomo to tudi dosegli. Zato vsi v vrste organiziranega delavstva! — Žagarji ob Savinji. Slovenjgradec. Redni občni zbor naše skupine se je vršil v nedeljo, dne 3. marca v Zadružnem domu. Centralo je zastopal tov. Joško Jurač iz Celja. Posetil nas je tudi krajevni zaupnik tovariš Ivan Trobej iz Št. Janža. Za odbor je poročal tov. tajnik. Delovanje v preteklem letu se nam je le v toliko posrečilo, da smo dobili 12 novih članov. Želeli smo pridobiti več članov iz tovarne meril, pa zaradi nesigurnosti delavcev si nobeden naš delavec ni upal prav začeti oz. nastopiti. Bal se je, da bi se prehitro zvedelo njegovo delo in bi takoj izgubil delo. Osnovala se je podružnica NSZ. Za to je bilo lažje, ker je dal iniciativo za 'to odpuščen vplivnejši delavec, ki je bil prej največji nasprotnik delavstva in priganjač tovarnarja. Le sedaj, ko je bil odpuščen, je nastopil proti tovarnarju ter se začel dobrikati delavstvu z raz- Zagorje. V našem rudniku se je vršila že dolgo zaželjena obratna razprava zaradi nedostatkov, ki se dogajajo v obratih. Razprava bi se morala vršiti že meseca novembra lanskega leta. Končala je proti pričakovanju brez vsakega uspeha. Delavstvo zunanjega obrata, ki je najbolj prizadeto, pa je vztrajalo in zahtevalo ponovno zborovanje II. skupine rud. zad., na katerem je zavzelo svoje stališče. Sestavila se je spomenica, ki obsega več točk, katero je predložilo delavstvu ravnateljstvo po svojih zaupnikih in dveh delavcih, ki jih je samo izvolilo. Delavstvo zahteva nadaljevanje obratnih razprav. Prizadeti so predvsem delavci separacije in žage na karbi. Pri količkaj dobri volji podjetja in obratnih vodstev bi se dalo v marsičem doseči sporazum. Da ni uspeha v obratni razpravi, je iskati vzrok v tem, ker ni delavstvo organizirano. Zaupnik mora doseči kaj le takrat, če ima zaslombo v delavstvu, v organizaciji! Zagorje. V nedeljo, dne 10. marca se je vršilo zborovanje II. skupine rud. z'adruge. Vodil je tov. Kraudberger, govoril pa Jurij Arh o anketi v Bel-gradu. V besedo je posegel tudi tov. Slamnik in g Čobal. Imeli smo sedaj že več zborovanj. Čudno pa se nam zdi, da o volitvah v bratovske sklad-nice še vse tako molči. Nam se ta molk dozdeva sumljiv, ker vemo, da bi se morale vršiti volitve že ta mesec. Glavnemu upravnemu odboru je menda na tem, da ne pride do volitev, ker vedo, da se bo položaj v tem pogledu precej izpremenil. Želimo, da se volitve čim prej vrše. Zagorje. Opozarjamo naše članstvo, predvsem mlajše, da se udeleže zaupniškega tečaja, ki- ga bo izvedla II. skupina rud. zad. tudi pri nas v Zagorju. Tečaj vodi g. Pliberšek iz Trbovelj. Vstop k predavanjem ima vsak, ki se zanima za delavska vprašanja. V Trbovljah imajo vstop tudi člani kulturnih društev, kar upamo, da bo tudi tukaj. Tečaj je važen in bo trajal 14 dni, in sicer od 5 do 7 zvečer. Vsi, ki bodo tečaj obiskovali, se morajo udeleževati predavanj do zaključka. Kdor želi informacij, naj se obrne na skupinski odbor. Kakor je bilo prvotno rečeno, se tečaj prične s 15. marcem. Zagorje. Vincencijeva konferenca je prenehala s kuhinjo, ki je skozi 3 mesece hranila čez 50 brezposelnih in siromašnih ljudi. Vsa čast in hvala taki požrtvovalnosti vsem, ki so kakorkoli pomagali našim najbednejšim! Čim bo nastopilo lepo vreme, gredo zopet na delo. Njih želja pa je, da se jim nudi malo boljša plača kot je bila prejšnja leta. Nikakor ni na mestu, da se na račun javnih del znižujejo delavske mezde. Zagorje. Naša brat. skladnica je dobila ponudbo, da sprejme rudnik v Tuzli (Bosna) več rudarjev ! v delo. Nekaj fantov se je ojunačilo in odšlo. 1 Vendar ni mnogo upanja, da ostanejo v daljnem kraju pod tako slabimi pogoji. Plačani bodo od 17 do 23 Din. Vse zgleda, da pri nas še ne bodo kmalu boljše gospodarske razmere, vsaj dotlej ne, dokler se bo kriza reševala samo na račun delavskih plač. Delavcu delo in pošteno plačilo!! Trbovlje. V nedeljo, dne 10. t. m. je imela Strokovna skupina rudarjev JSZ svoj občni zbor. Zbora so se po veliki večini udeležili vsi tukaj kršč. misleči delavci in pristopili k organizaciji, j Zbora se je udeležil tudi zastopnik centrale JSZ ! tov. Rozman, kateri nam je orisal delovanje centrale za rudarje. JSZ je pokrenila akcijo za sanacijo bratovske skladnice, na katere inicijativo so se vršila v zadnjem času posvetovanja pri pristojnem ministrstvu. Upati je, da se bo z merodajne strani v tem pravcu vse potrebno uredilo. Zbora se je udeležil tudi tov. Ustar iz Zagorja, kateri nam je pojasnil delovanje mladinske organizacije. Zbor je posetil tudi naš kulturni delavec g. Korban, ki nam je podal smernice bodočega delovanja na strokovnem in kulturnem polju. V odbor so bili izvoljeni mladi delavci, od katerih zavisi bodočnost skupine. Trbovlje. Zaupniški tečaj 2. rud. skupine se je pričel 6, t. m., kakor smo že poročali. Tečajnikov se je priglasilo okrog dvesto in je upati, da bo število še naraslo. Predavatelj, načelnik 2. rud. skupine za Slovenijo, razlaga delavsko zakonodajo. Agitirajte za »Delavsko Pravico«! Pridobivajte ji novih naročnikov! Kovinarji Jesenice. Dne 3. t. m. se je vršil pri nas občni zbor naše skupine. Občni zbor je pokazal veliko resnost in stvarnost v delu skupinskega odbora v preteklem letu. Največ dela je dala pač kolektivna pogodba. Naša organizacija je postavila res celega moža. Ko so marksisti hoteli izigrati obe manjšinski organizaciji in si prisvojiti monopol nad delavstvom, je naša skupina postavila osnutek svoje pogodbe, ki je bil celo boljši od marksistične. Tega so se rdeči ustrašili in pristali na skupno delo. Da je mogla naša organizacija nastopiti tako močno, udarno in enotno, gre zahvala ne le odboru, ampak tudi zaupnikom in celotnemu članstvu. Ka- Rozman Joško: Gradimo So, česar še nimamo nimi vabami in obenem pokrenil akcijo za NSZ. Ker vladajo v podjetju zelo slabe razmere, se mu je to tudi posrečilo, zlasti, ker je imel dostop do vseh delavcev. Delavstvo samo nima preveč nagnjenja do te organizacije. Zato se je v večini izjavilo, da pristopi le začasno, da vsaj vidi, ali se bodo razmere kaj ublažile in ce se bo kaj storilo. Sčasoma pa da bo pristopilo v druge organizacije, kakor bo pač kateremu bolj ugajalo. Naši skupini bo sedaj lažje delati v tem podjetju. Tov. tajnik tudi omenja voditelje posameznih organizacij, to je JSZ in NSZ ter poudarja, da so pri JSZ izrecno voditelji delavskih vrst, dočim so pri NSZ voditelji dobro plačani in iz nameščenskih vrst in visoki gospodje. To se tudi razvidi iz kandidatnih list zadnjih volitev v Delavsko zbornico. Zato bo tudi vedno več storila za delavstvo ^ona organizacija, to je naša, kii ima res delavske voditelje, kakor pa ona, ki ima v vodstvu samo elegantne in dobro plačane gospode, ki resničnega delavskega položaja niti od daleč ne poznajo. — Od centrale smo izposlovali podporo 50 Din za bolnega tov. Lorbeka. Preglednik tov. Slivnikar poroča, da je našel vse v redu, nakar se poročila odobre. Zastopnik centrale tov. Joško Jurač je v daljšem vzpodbujajočem govoru obsodil narodni socializem, ki ni zastopnik delavstva, kar se od njih tudi zahtevati in pričakovati ne more. Delav-čeva prva skrb in življenjska potreba je, da si osigura življenjsko možnost in si ustvari svojo močno delavsko organizacijo, ki bodi vodena po pravih delavskih voditeljih, ne pa po gospodih, ki so zastopniki delavstva in kapitala obenem. Delavska organizacija naj sloni na poštenju, pravici in resnici. Govor zaiStopnika Jurača, ki je bil govorjen iz srca in iz življenjskih izkustev, je vsem navzočim zelo ugajal ter je žel polno odobravanja. V odbor so bili izvoljeni vsi dosedanji člani s to spremembo, da je dosedanji predsednik vzel mesto preglednika, dosedanji preglednik tov. Slivnikar pa mesto predsednika. Občni zbor se je zaključil ob četrt na 2 popoldne. Živilski delavci Slovenska Bistrica. V nedeljo, dne 10. marca je na I. rednem občmem zboru polagala račune svojega dela in uspehov »Strokovna skupina delavcev« v Slovenski Bistrici. Delavci iz podjetja Stieger in iz banovinskega kamnoloma so se komaj pred enim letom združili v strokovno organizacijo, ter imajo kot začetniki pokazati že lepe uspehe. V oljarni Stieger se je reklo na merodajnem mestu, če bi delavci ne bili danes oi^anizirani, bi jim že znižali plače za dva dinarja na uro. Zdaj pa tega ne morejo, ker ne žele sitnosti z organizacijo. Na intervencijo predsednika skupine so dobili delavci banovinskega kamnoloma izplačan ves zaslužek iz leta 1934. Kaj se to pravi, biti prikrajšan za polovico zaslužka, ali ga sploh ne dobiti, zgolj zato, če ni organizacije, more pač vsakdo razumeti. Profiti od organijacije so res tu za vsakega že veliki. — Občni zbor je otvoril predsednik skupine tov. Špes Anton. V svojem poročilu je poudaril predvsem dejstvo, da je delavstvo s tem, da se je organiziralo, pridobilo tudi svoje zakonite obratne zaupnike. Tajnik tov. Vengust Jože je poročal o gibanju skupine. Odbor je imel 7 sej, bili so trije sestanki. Dospelih dopisov je bilo 47, odposlanih pa 37. Blagajnik tov. Tramšek Henrik je podal točno poročilo o zbrani članarini in o stanju blagajne. Vsa poročila so bila soglasno odobrena ki je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor: Anton Špes, Alojz Kolar, Jože Vengust, Henrik Tramšek in Štefan Klajderič. V nadzorstvo pa Štefan Vidmar, Anton Stromšek in Martin Dover. — Na občni zbor je prišel iz Maribora tudi strokovni tajnik tov. Rozman Peter, ki je v posebnem in daljšem poročilu orisal pravi pojem strokovne delavske organizacije in različne njene borbe za delavske pravice. Strokovna organizacija je moč in sila delavstva, je praktična obramba vse delavske zakonodaje, tako da delavci samo po njej dejansko res dosežejo svoje pravice; je delavska univerza, voditeljica, ki daje vsem svojim članom pravilno delavsko vzgojo ter izobrazbo. Pridne roke in bister razum, to je danes ves kapital, s katerim še posamezni delavec razpolaga. Govor je vžgal in navdušil vse do zadnjega. — Občni zbor je sklenil, da se vrši dne 24. marca organizatorični tečaj za odbornike in tečaj za poslovanje obratnih zaupnikov. Sklenilo se je ponovno predložiti kolektivno pogodbo pri podjetju Stieger. Za banovinske kam-nolomce pa se mora posredovati pri kr. banski upravi, da se bo redno mesečno delavce plačevalo v denarju in ne v bonih. Pri bonih izgube delavci 10 odstotkov na vrednosti svojega zaslužka, ker njim trgovci dajejo blago na bone za toliko višje Te dni je zopet stopilo v ospredje vprašanje naše težke železne industrije. V teni slučaju ne gre za modernizacijo Zenice, marveč hoče grupa inozemskih kapitalistov postaviti v bližini Sarajeva in tako tudi Zenice nove povsem moderne obrate za težko železno industrijo. To grupo for-sira nekaj naših kapitalistov povsem iz svojih profitarskih namenov. Že dalj časa je namreč govor o tem, da zgradi Kruppov koncern lastne tovarne v Jugoslaviji. Za nas je to vprašanje važno radi tega, ker bodo ta podjetja, ako pride do njih ustanovitve, izdelovala vse to, kar sedaj izdelujeta KID na Jesenicah in železarna v Zenici. Poudariti moramo, da bi vsaka gradilev nove železne industrije za izdelke, ki se pri nas že izdelujejo, bila popolnoma odveč. Niti dosedanje tovarne, tako KID kakor Zenica nista popolnoma zaposleni. Posebno druga radi pomanjkanja naročil vsako leto po več mesecev ne obratuje. To se pravi, da bi z gradnjo novih tovarn povečali produkcijo, ko pa niti te, ki se sedaj producira, ne konsumiramo. Že tedaj, ko je šlo za modernizacijo obratov železarne v Zenici, kjer bi naj se izdelovali taki predmeti, ki jih sedaj izdeluje KID, smo ugotovili, da ni ne iz narodno-gospodarskega stališča, niti s stališča delavstva to potrebno. Zenica naj se preuredi tako, da bo izdelovala one izdelke, katere mi za drag denar uvažamo. Prav isto stališče velja za ta slučaj. Trdijo, da se bo moralo investirati za te nove tovarne preko 1 milijarde dinarjev. Kdo bo dal denar? Ifcije Kruppov koncern. Jugoslovanski kapital pa bo dal samo firmo in slamnate upravne svetnike, ki pa bodo seveda za to mastno plačani. Prav in potrebno je, da se grade nove tovarne. Naravno bogastvo naše zemlje bo namreč prej ko slej treba predelovati doma. Danes skoraj vse izvažamo. Zato! Ako se gradi nova industrija, naj se gradijo taka podjetja, katerih pri nas še ni. Kajti le na ta način bomo dali možnost zaslužka in tako kruha ljudem, ki so danes brez posla. Ne gre pa, da bi uničevali že dograjeno in ustaljeno Pod tem naslovom je izšel v januarski številki »Radničke zaštite« članek dr. Glaserja, ravnatelja SUZOR-a, katerega smo brali z velikim zanimanjem. Razčistil je namreč namere SUZOR-a, radi katerih je bilo prelitega že toliko črnila. Ker hočemo naše članstvo o tej stvari vsestransko informirati, priobčujemo glavne misli tega članka: Uvodoma člankar ugotavlja, da imamo v drža- vi tri privatno-društvene blagajne, ki so krajevni organi SUZOR-a, kot centrali tako delavskega kakor nameščenskega zavarovanja. Izkušnje so pokazale, da se zavarovanje zasebnih nameščencev potom teh blagajn ne more vršiti tako, da bi v celoti odgovarjalo ekonomskim in socialnim potrebam nameščencev. Kot vzrok navaja predvsem konkurenco med temi blagajnami, ki škodi splošnemu uspehu in solidnemu delu v nameščen-skem zavarovanju. Ravnotako je škodljiva borba poedinih strankarskih formacij privatnih nameščencev, katerih borba je najhujša pri »Merkurju« v Zagrebu. Radi tega je nastalo gibanje, ki gre za tem, da se te blagajne odtegnejo privatnim društvom, da se naj jim javni značaj in postavi na osnove, ki bodo jamčile popolnost zavarovanja. Povod temu je dala sedanja uprava »Merkurja« v Zagrebu, ki stoji na stališču, da more postati član Bolniške blagajne >Merkur« le oni, ki je tudi član Društva trgovskih in privatnih nameščencev »Merkur«. Sicer je to stališče društva »Merkur« popolnoma pravilno, ker la pogoj vsebujejo tudi cene. Za kamnolomce se mora v tem poslovnem letu predložiti in doseči kolektivna pogodba. — Tako je potekel občni zbor v najlepši slogi in razumevanju za vsestranske potrebe slovenjebistriškega delavstva. Da bodo s tem doseženi tudi uspehi, daite tovariši, pridobiti vsakega delavca v našo krščansko strokovno organizacijo, kjer vlada poštenost in doslednost. Več nas bo, močnejši smo! Naša delavska fronta mora biti enotna, kot so enotni vsi slovenjebistriški podjetniki in kapitalisti. ; industrijo in z njo vred na desettisoče delavskih 1 družin. So lo važna gospodarska vprašanja, ki jih | ni reševati samo pri vprašanju dobička. To so I eminentno gospodarska vprašanja, pri katerih tudi državi ni in ne more biti vseeno, kako se rešujejo. Le poglejmo naš uvoz železa in izvoz naših rudnin. Tu se dovolj jasno vidi, kaj nam še manjka. Samo železnice so v letu 1934 uvozile tračnic in sličnega materijala za 02 in pol milijona dinarjev. Narodno-gospodarski razlogi ledaj zahtevajo, da gradimo tako industrijo, s katero bomo proiz-| vajali izdelke, ki jih, kakor sem že omenil, sedaj j uvažamo. Rude imamo več ko dovolj. Lani smo izvozili železne rude za ca. 100 milijonov dinarjev, bakrene oziroma bavksita za 346 milijonov dinarjev. Iz teh rud pa potem kupujemo drage izdelke v inozemstvu. Iz tega je zopet videti, da hoče neka grupa ljudi na vsak način imeti težko železno industrijo v sredini države. To je namreč že stara zahteva, da je treba vso industrijo na robu države demontirati in prenesti v osrčje države. Poleg tega je na jugu tudi delavstvo veliko ceneje. Tako naj iii račun te borbe v največjem iznosu plačalo delavstvo. Tudi v pogledu industrializacije naše države je zato treba točnega načrta in graditi to, kar potrebujemo. Ne gre tu samo za apetit raznih koncernov po dobičkih, marveč je treba, da se tudi ti podredijo občim narodnim interesom. Slovenija je tako tesno navezana na težko železno industrijo, da bi udarec — demontaže težke železne industrije — ne prenesla. Graditi je tedaj industrijo, ki ne bo druga drugo uničevala in to celo na račun delavstva. Taki eksperimenti so poleg drugega nevarni tudi za red in mir v državi. Zato naj odločilni činitelji v Belgradu dobro premislijo, da ne bo namesto dviga naše industrije nastal ruin in z njim vred še večja brezposelnost. Ljudem kruha in to na način, da pri tein ne | bodo oškodovani oni, ki ga danes vsaj še za naj-I večjo silo imajo. pravila navedenega društva. To stališče pa je nevzdržljivo, ker razširja društvo delovanje po celi državi. Ta problem pa je postal še bolj aktualen, ker jo »Merkur« izključil iz svoje srede nekatere člane »Saveza privatnih namještenika Jugoslavije«, ki so bili obenem tudi člani ravnateljstva blagajne »Merkur«. Na kratko povedano, pokazala se je potreba racionalizacije in depolitizacije socialnega zavarovanja privatnih nameščencev. Ta potreba je toliko bolj nujna, odkar izgle-da, da se bo izvedlo obvezno starostno zavarovanje zasebnih nameščencev po vsej državi ter se je treba pravočasno pobrigati za javno-pravne organe zavarovanja privatnih nameščencev, katerim bo mogla država poveriti to nalogo in ki jo bodo tudi v stanu izvršiti. Ravnateljstvo SUZOR-a je pazno proučilo vsa ta vprašanja in zaslišalo vse interesente in tudi blagajne same. Na podlagi tega je zaprosilo ministra socialne politike, da dobi pooblastilo in izvede reorganizacijo nameščenskega zavarovanja. Potrebno je: 1. organizirati samostojne blagajne zasebnih nameščencev, ki bodo krajevni organi SUZOR-a; ‘2. poleg sedanjih razredov naj se odrede novi, veljavni samo za te blagajne; 3. pri teh blagajnah se tvorijo posebni fondi, ki naj nudijo članom večje podpore. Prispevki za ta fond naj ne bi bili večji, nego 20% doklade na predpisane prispevke. Prednosti tega predloga so v tem, da bi se v vseh večjih mestih lahko otvorile take blagajne in bi članstvu bilo na prosto dano, da se v njih včlani, ali pa ostane pri Okrožnem uradu. Z ozirom na večje plače privatnih nameščencev bi se povečale zavarovalnine in s tem denarjem tudi denarne podpore. Tudi tako zvano dopolnilno zavarovanje bi dajale v bodoče bolniške blagajne. Teh podpor bi lahko bilo več vrst in večje od današnjih. Ti fondi bi se tvorili iz prispevkov, ki bi bili gotovo manjši, nego so članarina raznim društvom zasebnih nameščencev. Te blagajne bi upravljali«nameščenci in delodajalci sami, poleg tega pa bi imeli na Reforma socialnega zavarovanm privatnih nameščencev iV« naslov OUZD Znano je, da je za brezposelno delavstvo in nameščence pri nas zelo slabo preskrbljeno. Edina pomoč, ki jo more pričakovati brezposelni, je skromna podpora pri Borzi dela. Pri Borzi dela pa ima pravico do podpore samo oni, ki ima predpisano dobo zavarovanja pri OUZD. Način podeljevanja podpor pri Borzi dela je glasom tozadevnih predpisov silno birokratičen in kompliciran, Navadno mora brezposelni čakati po več tednov, predno mu Borza dela naikaže skromno podporo. Vsako prošnjo oziroma polo, ki služi za ugotovitev pravice do podpore, pošlje Borza dela Okrožnemu uradu, da uradno ugotovi zavarovanje prosilca v zadnjem odnosno v zadnjih treh letih predno je postal brez posla. OUZD na te prošnj-e ne polaga posebne pažnje in jih nekako prisiljeno rešuje. Zgodi se, da te prošnje po več tednov ležijo na OUZD kot nekako sitno breme, ki se nalaga uradništvu poleg njihovih rednih poslov. Dovoljujemo si vprašati OUZD, za- kaj ne določi posebno uradno moč, ki naj bi redno reševala predložene pole. Če je predpisano, da se mora ugotoviti zavarovanje v svrho upravičenosti do podpore, potem je brezpogojno treba skrbeti, da se ta ugotovitev izvrši brezhibno. Zamislimo si nekoliko položaj brezposelnega delavca, ki ima preživljati 4 ali veččlansko družino. Ta delavec naj brez vsakih življenjskih sredstev čaka po 4, 5 ali več tednov na skromno podporo, ki mu pripada pri Borzi dela. Nihče, ki ima opravka pri podeljevanju brezposelnih podpor, naj ne misli, da s tem deli kako milost. Dolžnost teh je, da vestno in točno izvrše vse potrebno, da oni, ki ni po lastni krivdi zapadel bedi in pomanjkanju, dobi ob pravem času vsaj tisto, kar mu po zakonu pripada. Delavstvo in nameščenci z lastnimi prispevki vzdržujejo svoje socialne ustanove. Tega naj se zavedajo vsi, ki so za brezhibno poslovanje teh ustanov odgovorni. Iz trgovskega bolniškega in podpornega društva Po večmesečnem presledku se je vršila 8. t. m. odborova seja, s precej obširnim programom. Reči moramo, da je bila ta seja edina po lanskoletnem občnem zboru, ki se je vršila mirno in sporazumno z vsemi navzočimi odborniki. Vse točke dnevnega reda, vsaka poedina zadeva se je po pojasnitvi in po razgovoru mirno in sporazumno uredila. Obširna je bila debata o računskem zaključku, kateri pa še ni gotov. Obravnavale so se posamezne postavke glede odpisov neizterljivih dolžnikov, glede odpisov inventarja, kateri znaša povprečno pri vsem inventarju 9%, dalje glede prispevka, ki ga ima plačevati društvo OUZD. Obresti od ca. 5 milijonskega posojila pri Pokojninskem zavodu, in prispevek, ki ga mora plačevati to društvo OUZD, so za društvo veliko breme. Na vsak način bo treba te dajatve znižati, kolikor se bo pač dalo, kajti nasproti tem dvem postavkam stoji postavka odpisi pri inventarju od 9%, kateri procent je nedvomno prenizek. Prav tako je prenizek odpis premičnin, ki znaša 1%. V sanatoriju so se nabavile razne potrebščine, ki so bile potrebne zlasti v zdravniškem ambu-latoriju. Uredila so se službena razmerja z osebjem. Plače so se nekaterim zvišale, znižale nobenemu. Letos se bo vršila proslava 100 letnice društvenega obstoja, ki pa se ne bo proslavila razkošno. Najbrže. se bo izdala majhna brošura, v kateri bo orisan« v kratkih besedah zgodovina tega društva. Kot podporni član je T. B. P. D. pristopilo k društvu za raziskovanje raka. Sporazumno z vsemi člani odbora se je povišalo število mest v eksekutivi od sedanjih sest na osem. Vstopila sta na novo Julij Korun in pa Martelanc I. Delavski dan v Kranju Jugoslovanska strokovna zveza v Kranju bo priredila na praznik sv. Jožefa, 19. marca Delavski dan« v Kranju po sledečem sporedu: Ob 8 zjutraj bo v župni cerkvi posebna delavska maša in delavski cerkveni govor, ki ga bo imel dr. Pavel Simončič. Ob 10 veliko zborovanje kranjskega delavstva v dvorani Ljudskega doma. Govoril bo dr. Šmajd in zastopnik centrale JSZ iz Ljubljane. Ob 4 popoldne bo v Ljudskem domu delavska predstava socialne drame »Boštjan iz predmestja«. Ta dan naj bo praznik kranjskega delavstva. Nad 5000 nas je v kranjskih tovarnah, zato je prav, da se zberemo in manifestiramo svojo delavsko zavednost in voljo, da se bomo borili za boljši kruh, kakor nam ga sedaj reže tuji kapital. V našo delavsko fronto pa spada tudi mali podeželski delovni človek, ki ga težke življenjske razmere pritiskajo k tlom. Na naš praznik se zberimo vsi in s svojo udeležbo in odločno besedo pokažimo, da je delavstvo soodločujoč faktor v gospodarstvu in da zahteva svojega dela vredno življenje. Na tem našem zborovanju bomo odločno zahtevali izpolnjevanje zakonov in manifestirali »ir I razpolago vse zdraviliške naprave SUZOR-a. V j ravnateljstvu SUZOR-a bi imeli svoje delegate, | poleg tega bi pa vršili tudi posle starostnega in invalidskega zavarovanja. V nadaljnjem se peča pisec z vzroki borbe društev zasebnih nameščencev in z bojaznijo, ki jo imajo pred centralizacijo bolniškega zavarovanja nameščencev. Pohvali delovanje SUZOR-a, ki je dal viden znak moči in jakosti v postopni graditvi zdravstvenih ustanov, medtem ko se prej radi decentralizacije ni moglo ustvariti ničesar. To priznajo vsi objektivni ljudje, edinole razni nezadovoljneži dvomijo nad uspehom nameščenskega zavarovanja v' obliki SUZOR-ovega predloga. V zakonu o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 niso predvidene privatne bolniške blagajne. Ta zakon ima tendenco popolne unifikacije in centralizacije brez ozira na poklic zavarovancev. V taki organizaciji je tudi mesto za nameščence in naj se preneha z zastarelim sistemom privatnih bolniških blagajn. (Dalje prihodnjič.) svojo moč in svoje človeško dostojanstvo, obsodili bomo pa tudi prodane delavske duše, ki za jude-ževe groše izdajajo svoje tovariše. Delavci in delavke iz Kranja in dežele, na praznik sv. Jožefa ne sme manjkati nikogar izmed nas na naši manifestaciji. USNJARSKA IN ČEVLJARSKA ZADRUGA R. Z. Z O. Z. V TRŽIČU J ,ndar spoznavate, da je treba iti v baj zoper nepošten in nekrščanski kapitalizem, Tebi mladina velja naš poziv! Pridite polnoštevilno v sredo, dne 20. marca t. 1. v naš lokal v Delavsko zbornico, da se tam porazgovorimo o prepotrebni ustanovitvi mladinskega odseka v naši skupini. Zakaj? Zato, ker vemo, da smo vsi, pa če tudi smo porazgubljeni v različnih službah, odvisni od mogočne roke izkoriščevalcev, proti kateri moremo voditi borbo le skupno. Ali pa morda misliš, da bo to enkrat kar^ samo po sebi dobro? Mobiš se! Kapitalizem bo iztisnil iz Tebe in Tvojega sobrata zadnjo kapljo krvi, če mu bo le mogoče. Toda do tega ne bo prišlo in tudi ne sme priti. Zato v vrste. Naš mladi tajnik tov. Ladstater bo imel na sestanku uvodno besedo, potem se bomo pa porazgovorili. izostane! °V0’ PQ tU*^ članstvo skupine naj ne V prihodnji »Delavski Pravici« objavimo tudi naslove predavani, ki se bodo vršila vsako drugo sredo m bodo za mlajše, kakor starejše članstvo velika pridobitev. Celje, Sestanek celjske nameščenske skupine bo v petek, dne 15. marca v tajništvu JSZ v Delavski zbornici. Pozivamo, da se tega sestanka udeležite vsi, ki vam je kaj do vaše organizacije. Dokažite s tem svojo organizacijsko zavest. Delapjsha kulSura Obrazi gora. Pod lem naslovom je priredil mladinski odsek JSZ predavanje o naših gorah. 1 redavanje je sestavil tov. Bučar. Priznati moram, da takih predavanj še nismo slišali v Ljubljani. Nič naštevanja, nič suhega opisovanja, zgolj pesem in himna je prevevalo slike in govor. Kdor je bil morda slep za lepoto gora, so se mu odprle oči ob tem predavanju. Glasovno je Bučar bil dovršen, prednašanje njegovo je bilo navdušljivo, pa brez patetičnih omlednih navlak. Vsaka beseda mu je dihala doživetje in občuteno ljubezen do slovenskih gora. Zal, da je bd obisk preskromen. Priporočali bi bilo, da bi tov. Bučar to predavanje ponovil: morda v Unionu.^ Jan Plestenjak. Dramatski tečaj Mladinske zveze JSZ v Ljubljani se bo vršil 20. marca t. I. ob 20 zvečer v mali dvorani Delavske zbornice. Tečaj bo vodil priznani strokovnjak in režiser ljubljanskega gledališča g. Debevec Ciril in Jan Plestenjak, ki bo trajal le par večerov, nam bo v zgoščeni obliki podal smernice, ki so potrebne za dobrega igralca-amaterja. Zatorej vabimo vse prijatelje lepe dramske umetnosti, da se v čim večjem številu odzovejo. Podrobnosti še objavimo. Vevče. Mladinski odsek naše skupine priredi na praznik sv. Jožefa 19. marca ob pol 4 popoldne v domu »Prosvete« D. M. v Polju »Delavsko akademijo« s sledečim sporedom: 1. Naša organizacija, deklamacija. 2. Petje delavskih pesmi. 3. Mi nismo stroji, zborna deklamacija. 4. Nazaj k družini, govor. 5. I. Cankar: Šimen Sirotnik, dramski prizor s prologom. 6. Godbene točke. 7. Proletarska koračnica, zbor. deklam. Praznik sv. Jožefa je praznik krščanskega delavca, zato pokažimo svojo pripadnost krščanskim načelom z obilnim posetoin te delavske prireditve obenem s svojimi družinami. Vstopnina je nizka. Sedeži 4 in 3 Din, stojišče 2 Din. Na svidenje! Delavsko zadružništvo I. Delavska hranilnica in posojilnica v Mariboru. 8. redni občni zbor se sklicuje na dan 31. marca 1935 ob 9 v prostorih Jugosl. strokovne zveze, Sodna ulica 9, I. nadstropje. Dnevni red: Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, revizijsko poročilo, odobritev računskega zaključka za leto 1934, volitev načelstva in nadzorstva in slučajnosti. — Občni zbor je sklepčen vsaj z eno desetino članov. Za pol ure po določenem času pa je sklepčen ob vsakem številu članov. Zadružniki, vsi na občni zbor! ______________ Načelstvo. Prevalje. Podpisani se zahvaljujem papirniškemu delavstvu za denarno podporo, katero sem prejel od tovarišev za časa moje bolezni. Iskrena hvala! — Josip Puvše. Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čei. — Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice«:: 8. Žumer.