Poštnina plačana v gotovini.
24.
11 -drž .ginjü t
Ljubljana
V Ljubljani, dne 7. marca 1929.
Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebin *»:
Iz «Službenih Novln kraljevine Srba, Hrvala i Slovenaca».
93.	Zakon o 6'/40/onem monopolnem posojilu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v znesku 22,000.000 dolarjev in o odstopu pravice, prodajati vžigalice.
94.	Razpis o pojasnilu ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1929., št. 9600, o obči amnestiii in pomilostitvi.
95.	Razpis o postopamu s prošnjami za pomilostitev.
96.	Naredba, po kateri ne spadajo pod obveznost zavarovanja delavci, zaposleni pri delih po zakonu z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah.
97.	Naredba o izpremembi uredbe o ureditvi, področju in območju kontrol mer in dragocenih kovin.
98.	Naredba o izpremembi uredbe o ureditvi, področju in območju kontrol sodov.
99.	Odločba, s katero se priznava predmetom industrijske svojine na ljubljanskem mednarodnem vzorčnem velesejmu in sejmu «Ljubljana v jeseni» prvenstvena pravica.
100.	Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju električnih vžigalnikov v obliki žarnic za žepne svetiljke, o postopanju ob uvozu in o pobiranju monopolske takse
101.	Pojasnilo o uvo/nem ocarinjanju podpasov.
1Ö2. Odločba o izpremembi nekaterih državnih poštnih, telegrafskih in te efonskih uradov v pogodbene pošte.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev, med njimi: 103. Pregled količnikov za pretvarjanje dosedanjega katastrskega čistega dohodka od zemljišč v novi čisti dohodek. — Razne objave.
Iz „Službenih Nevin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 47 z dno 26. februarja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. januarja 1929.: Postavljeni so: pri ekspozituri kontrole dohodkov državnih železnic v Mariboru za uradnika v 2. skupini, podskupini b), II. kategorije Ivan Küster, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije na postaji v Mariboru, glavni kolodvor (po službeni potrebi); za uradnike v 2. skupini, podskupini b), II. kategorije: na postaji v Ljubljani, gorenjski kolodvor, Alfonz Knez, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorijo v Ljubljani, glavni kolodvor, na postaji v Ljubljani, glavni kolodvor, Feliks Kodrič, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri prometno-komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani; na postaji v Ljubljani, gorenjski kolodvor, Pavel J e š e, dosedanji uradnik v isti skupini isto kategorije pri prometno-komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani (vsi trije po službeni potrebi); za uradnika v 1. skupini IH. kategorije in za postajnega načelnika na Bohinjski Beli Ivan J eraša, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije in postajni načelnik v Soteski (na prošnjo); na postaji v Ljubljani, gorenjski kolodvor, Roderik Velušček, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorije pri prometno-komercialnem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani; v kurilnici v Ljubljani 2, gorenjski kolodvor, Avgust Grad, dosedanji uradnik v isti skupini iste kategorijo v kurilnici v Ljubljani 1 (oba po službeni potrebi).
Objava ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov-in Slovencev jo sprejet Fran P 1 a z o t a, klobučar v Ptuju, skupno z ženo Julijo in dvema maloletnima otrokoma.
Številka 48 z dne 27. februarja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. februarja 1929.: Upokojeni so pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: po točki 1.) člena 127. v zvezi 8 točko 11.) člena 118. zakona o državnem prometnem osebju Emanuel Z e 1 i n k a, uradnik v 1. skupini, podskupini a), H. kategorije; po točki 2.) člena 118. v zvezi s členom 95. zakona o državnem pro-niotnem osebju Andrej Ahčan, Josip Lučovnik, Friderika Bračič in Alojzij P a 1 i k, uradniki (nradnica) v 1. skupini IH. kategorije.
Številka 49 z dne 28. februarja 1929.:
Objave ministrstva za notranje posle: V držav-Jjnnsko zvezo kraljevine Srbov, Hrvatov in Sloven-ccv so sprejeti: 1.) Robert Senf, gozdarski upravitelj v Oplotnici, skupno z ženo Leopoldino; 2.) Ivan 1’a r a p a t, posestnik v Skokah, skupno z ženo Ma-
rijo in maloletnim sinom Ivanom; 3.) Fran M a u o r, železniški iklj.učaničar v Konjicah, skupno z ženo Ano in petimi maloletnimi otroki.
številka 50 z dne 1. marca 1929.:
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 19. novembra 1928.: Premeščena je na prošnjo od poštnega in telegrafskega urada v Tešanju k poštnemu in telegrafskemu uradu v Ljubljani 1 Ljudmila Š t i m e c, poštna in telegrafska uradnica v 4. skupini H. kategorije.
Objava ministrstva za notranjo posle: V državljansko zvezo kiraljevinei Srbov, Hrvatov in Slovencev je sprejet Josip Božič, poljedelec v Dolnji Lendavi, skupno z ženo Katarino in šestimi maloletnimi otroki.
Številka 51 z dne 2. marca 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. februarja 1929.: Ker se bo minister za pošto in telegraf in namestniki ministra za zunanje posle, dr. Kosta Kumanudi, nekaj časa mudil v inozemstvu, je postavljen za njegovega namestnika dr. Žolimir M a -ž uranič, minister za trgovino in industrijo.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 24. decembra 1928.: Razveljavljen je odlok z dne 3. decembra 1928., s katerim je bil Franu Ivanuši, poštnemu in telegrafskemu uradniku na Ljubnem, odrejen prestanek službe.* Zoper Frana Ivanušo je nadaljevati disciplinsko postopanje.
Številka 52 z dne 4. marca 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dno 10. februarja 1929.: Pomaknjen je iz 5. skupino I. kategorije v 4. skupino I. kategorije dr. Anton Schwab, sreski sanitetni referent v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. ic-bruarja 1929.: Pomaknjen je iz 7. skupine I. kategorije v 6. skupino I. kategorije dr. Jakob Reber-n i k, upravnik doma za narodno zdravje v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 12. februarja 1929.: Postavljen je Ivo Verbič, referent agrarne direkcije v Ljubljani v 1. skupini H. kategoriji', za računovodjo higienskega zavoda v Ljubljani v isti skupini iste kategorije.
Odlok ministra za pošto in telegraf z dne 8. novembra 1928.: Prestanek službe je odrejen Loti Hora k o v i, poštni in telegrafski uradnici v 4. skupini H. kategorije v Murski Soboti.
Odlok generalnega direktorja ministrstva za pošto in telegraf z dne 8. novembra 1928.: Pomaknjena jo iz 4. skupine II. kategorijo v 3. skupino II. kategorijo Franja Tire v on, poštna in telegrafska uradnica pri poštnem im telegrafskem uradu v Ljubljani 1.
Objave ministrstva za notranje posle: V državljansko zvezo kraljevino Srbov, Hrvatov in Sloven-
* Uradni list 120 z dne 27. decembra 1928., stran 817.
cev so sprejeti; 1.) Fran Jerič, kovač v Pobrežju, skupno z ženo Marijo in dvema maloletnima otrokoma; 2.) Jožef B 1 a h a, gozdar v Gorjancu, skupno z ženo Štefanijo in maloletnim sinom Jožefom; 3.) Anton P o d 1 a h a, strojnik v Ptuju, skupno z ženo Ano.
Objavi generalne direkcije davkov z dne 26. januarja in z dne 1. februarja 1929.: Plačevanja takse iz tar. post, 1. taksne tarife sta oproščena za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblast-vom, razen v civilnih pravdah: 1.) «Zveza gostilničarskih zadrug» v Ljubljani); 2.) «Klub ,Braće hrvatskog zmaja1» v Zagrebu.
*
Popravek.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 2. februarja 1929. (Uradni list 21 z dne 28. februarja 1929.) se glasi pravilno tako, da je Janko Lesničar, zastopnik Zadružne zveze v Celju, razrešen dolžnosti člana tarifnega odbora pri ministrstvu za promet in da je postavljen namesto njega Janko Smodiš, tajnik isto zveze.
Zakoni in kraljevske uredbe.
93.
Mi
A lelssandLep I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v IV. redni seji, ki jo je imela dne 9. novembra 1928. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo
Zakon
o 6y«yonem monopolnem posojilu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v znesku 22,000.000 dolarjev in o odstopu pravice, prodajati vžigalice,*
ki se glasi:
9 1-
Narodna skupščina odobruje pogodbo, ki jo je sklenila v Beogradu dne 30. oktobra 1928. vlada
* Ta zakon je bil razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. novembra 1928., št. 273/LXXXIX, v srbskem in francoskem jeziku.
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z družbo: Svenska Tändsticks Aktiebolaget v Stockholmu o 6}4%nem monopolnem posojilu v nominalnem znesku 22,000.000 dolarjev U. S1. A. in o odstopu pravice, prodajati vžigalice.
§ 2.
Ta pogodba se glasi:
Pogodba,
sklenjena med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, v nadaljnjem bese* dilu nazvano «vlada», ki jo predstavlja njen minister za finance, gospod dr. Nikola Subotić, na eni strani in družbo: Svenska Tändsticks Aktiebolaget, v nadaljnjem besedilu nazvano «Stab» v Stockholmu, ki jo predstavlja gospod Walter Ahlstrom, pravilno pooblaščen, na drugi strani.
Oien 1.
Stab se zavezuje, organizirati sama ali s
tvorni-
Srbov,
orni za vžigalice, obstoječimi v kraljevini________,
Hrvatov in Slovencev, prodajanje vžigalic v kraljie-vini, ki ga povorja vlada izključno Štabi ali organizaciji, ki jo ustvari ali odredi Stab, in vedno pod njeno direkcijo in odgovornostjo.
Vžigalice, katerih prodajanje ima izključno Stab, morajo biti izdelane v državi razen v primerih, navedenih v tej pogodbi. DanaSnje prodajanje navadnih vžigalic se porazdeli med obstoječe tvornice po kontingentih, ki so že določeni, ali po onih, ki se določijo sporazumno mod Stabjo in tvornicami. Vendar j pa je tvornicam na izvolji, druga drugi odstopiti svoje kontingente.
Veliki prodajalci vžigalic se zalagajo z vžigalicami iz založišč Štabi, iki je že sedaj upravičena, ustanoviti nova založišča, da olajša zalaganje prodajalcev.
Ko odhaja blago iz tvornice, se obremeni Stab z monopolno takso na vžigalice po potrebnih dokumentih, oproščenih vsake takse. Ta monopolna taksa se računi po spodaj označenih odredbah (člena 5. in 6.) in se plačuje mesečno. Taksa, dolžna za en mesec, se plača 15. dne prihodnjega meseca. Samostalna monopolna uprava kontrolira to takso edino takrat, ko blago odhaja iz tvornic.
Ta način plačevanja monopolne takse stopi v veljavo dne 1. januarja 1929. Do tega dne ostanei v veljavi način, po katerem so dandanes plačuje ta taksa.
Ölen 2.
Če odkloni ena ali več tvornic za vžigalice, sodelovati pri organizaciji Štabi za prodajanje vžigalic, smejo izdelovati te tvornice samo svoje danes določene kontingente in vse to izdelovanje odkupi samostalna monopolna uprava na račun Štabi po ceni, ki se priznava s to pogodbo drugim tvornicam, po odbitku obstoječe prodajne komisije. Samostalna monopolna uprava odstopi to blago Štabi po isti ceni in brez stroškov; monopolno takso na to blago pa plača Stab, ko ga prevzame.
Ce ena ali več tvornic odkloni, oddati svojo produkcijo Štabi, če tvornice ustavijo izdelovanje ali naposled če odklonijo, prodati svoje kontingente monopolni upravi po ceni, določeni s to pogodbo, se zavezuje Stab, v teh primerih kakor v ostalem vselej zadoščati potrebam države, kar se tiče potroška navadnih vžigalic dobre kakovosti.
Člen 3.
Vlada se zavezuje, da bo dala samostalna monopolna uprava Štabi na razpolago na njeno zahtevo in dokler bo Stab želela, vso svojo današnjo prodajno organizacijo — velike prodajalce in male prodajalce — ter zavezala svoje prodajalce, da morajo prodajati vžigalice ob pogojih, ki ne smejo biti, če se stranki pogodnici ne sporazumeta, za Stab težji od današnjih pogojev, ki določajo velikim prodajalcem 2 %, malim prodajalcem pa 5 % komisijo.
Po svoji strani se Stab zavezuje, spoštovati pogodbe, sklenjene med samostalno monopolno upravo in prodajalci in veljavne do konca leta 1929.
Člen 4.
Vlada se zavezuje, da ne bo izdelovala, dokler bo trajala ta pogodba, vžigalic nikakršnega tipa, ne polovičnih predelkov za izdelovanje vžigalic ne vžigalnikov ne kremenov (kamenčkov). Prav tako se zavezuje, da ne bo ustanavljala delavnic za izdelovanje vžigalnikov in kremenov.
Vlada se zavezuje, da ne bo prodajala vžigalic nikakršnega tipa ne v državi ne v inozemstvu in da tudi ne bo dovolila tega nikomur razen Štabi.
Vlada se zavezuje, preprečiti vsako izdelovanje rečenih predmetov, izvzemsi vžigalnike in kremene izven tvornic, danes obstoječih v državi, in one, ki bi jih ustanovila Stab skladno s pooblastitvijo, Katero ji daje, ta pogodba.
Vlada dovoljuje Štabi, ustanavljati nove tvornice za vžigalice v krajih in ob časih, ki bi so zdeli Štabi koristni za njene interese, vpoštevaje pa vendarle, kolikor je to mogočo, želje samostalno monopolne uprave glede krajev za ustanovitev teh tvornic. Stab ima pravico, kupiti tvornice, obstoječe v državi, ali delnice družb za vžigalice, lastnic teh tvornic
nih izpremembah prodajno cene. Razlika mod prodajno ceno (seveda vedno po odbitku monopolne takse) in delom fabrikantov pripada Štabi za organizacijo in administracijo posla in za pokrivanje prodajnih stroškov.
Ta prodajna cena enega dinarja in ta tvomiška cona 021 dinarjev za škatlico ostaneta v veljavi, dokler ostanejo dnine in plače kakor tudi cena lesa, pepolike in fosforja take, kakršne so bile povprečno v šestmesečju pred podpisom te pogodbe. Te cene se morajo računiti po delovnem dnevu za delavce in nameščence in po običajni enoti mere za vsako vrsto sirovine. Vsaki dve Jeti pa se sme izvršiti revizija cene bodisi na zahtevo Štabi, bodisi na zahtevo samostalno monopolne uprave, če bi prestopila izpre-
Stab bo uporabljala v industriji in trgovini vžiga-! memba cene teh elementov v enem ali drugem zmi-
lic domače delavce in nameščence ter se zavezuje, da ne bo zaposlovala poleg že zaposlenih inozemcev več nego 15 (petnajst) tujih državljanov.
člen 5.
Vlada se zavezuje prepovedati, dokler bo trajala ta pogodba, vsak uvoz vžigalic, ter se zavezuje, da jih sama ne bo uvažala. Nasprotno pa je Stab, da bi zadoščala potrebi države glede potroška navadnih vžigalic, upravičena in zavezana, uvažati potrebne količine teh vžigalic, ob višji sili (požar, dolgotrajna stavka, poplava itd.), ki bi preprečila tvornicam v kraljevini za dlje nego za tri mesece, zadoščati po-trošku države glede navadnih vžigalic. V tem primeru bo morala plačati Stab na uvožene vžigalice, ki so oproščene plačevanja carine, samo monopolno takso, ki je plačljiva ob uvozu blaga, Stab se zavezuje ukreniti, česar je treba-, da bi trajala ta izjemna situacija čim krajši čas.
Stab je upravičena, izvažati vžigalice, izdelane v državi, ki so oproščene vsake takse, vštevši monopolno takso, doklade; in izvozne carine. Prav tako je upravičena, uvoziti za vsako količino vžigalic, izvoženih v inozemstvo, isto količino vžigalic po številu klinčkov, ne da bi plačevala carino.
Stab ima pravico, uvažati proti plačilu carine in prodajati v državi vžigalice tipov, ki se imenujejo luksuzni in ki se dado primerjati s tipi 101 bis in 101 ter, ki se uvažajo v Francijo, kakor tudi druge specialne tipe v škatlicah, portfeljih ali v kakršnikoli prezentaciji, izvzemši tipe navadnih vžigalic, ki se izdelujejo v državi. Vse škatlice teh vžigalic morajo imeti na etiketah ali v latinici ali v cirilici napisane te-le besede, skrajšane ali v celoti: «Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca». Stab je prav tako upravičena, izdelovati in v državi prodajati te luksuzne vžigalice kakor tudi vžigalice specialnih tipov, in mora skrbeti, da uvede to izdelovanje, čim ji to dopuste razmere. Monopolna taksa na rečene vžigalice, najsi se uvažajo ali izdelujejo v državi, se računi po klinčkih, toda ne sme presezati takse za navadne vžigalice, računjene prav tako po klinčkih. Prodajne cene teh vžigalic določa- Stab.
Ce bi pobirala monopolna uprava monopolno takso na te vžigalice, uporabljaje banderole, se te ne smejo devati na male enote, škatlice i. dr., ampak samo na pakete. Stab je upravičena, devati te banderole v svojih tvornicah v inozemstvu.
Stab jo upravičena, ilzpremeniti vsebino škatlic za navadne vžigalice; v tem primeru določi cene teh vžigalic Stab sporazumno s samostalno monopolno upravo.
V prilog prodajanju ima Stab izključno pravico reklamo na škatlicah za vžigalice v kraljevini. Dogovorjeno je, da sme izvrševati Stab to reklamo samo sporazumno s prizadeto tvornico ali s prizadetimi tvornicami za vžigalice. Vendar pa ima samostalna monopolna uprava pravico, prepovedati reklamo, ki se utegnejo smatrati za neumestne, Rečena reklama jo oproščena vsake takse.
Člen 6.
Ves ča-s, dokler bo trajala ta pogodba, ne sme biti taksa na škatlico s 55 do 65 (petinpetdesetimi do petinšestdesetimi) vžigalicami večja nego 066 dinarjev (šest in šestdeset par). Prodajna cena navadnih vžigalic je en dinar za škatlico; ta cena se sme iz-premeniti samo skladno s spodaj označenimi odredbami. Ta prodajna cena se mora porazdeliti po odbitku monopolne takse med Stab in tvornice tako, da pripade 0-21 dinarjev (ena in dvajset par), priznanih s to pogodbo kot tvorniška cena franko vagon tvornica, fabrikantom. Vendar pa je Štabi in tvornicam na izvolji, usvojiti drugo porazdelitev te prodajne cene, toda nikakor ne sine biti del, pripadajoč fabrikantom, manjši od 0-19 dinarjev (devetnajst par), dokler se pridrži 0-21 dinarjev kot tvorniška cena; to razmerje so mora pridržati tudi ob spodaj navede-
slu, računjena po spodnji formuli, v poslednjem šes-t-me-sečju pred potekom dvoletno dobe 10% (deset odstotkov) povprečno od cen istih elementov v dobi šestih mesecev, ki so minili pred podpisom te pogodbe. če se te cene zvišajo, so zavezuje vlada, takoj tudi odobriti, da se tvorniška cena ustrezno zviša, ter znižati monopolno takso, če ne bi rajša zvišala prodajne cene. Če pa se monopolna taksa zniža, se mora znižati tvorniška cena v korist potrošnikov. Ta formula za izračun je ustanovljena .sporazumno tako-le: Povprečnost dnin za nameščence in delavce, računjena za osebo in za dan, odnosno od delovnega dne, se smatra, da predstavlja 40 % (štirideset odstotkov) tvorniško cene, cene lesa po kubični stopnji 30 % (trideset odstotkov), cena pepolike za kilogram 20 % (dvajset odstotkov) in cena fosforja za kilogram 10% (deset odstotkov). (Glej prilogo št. 1, ki pojasnjuje uporabljanje te formule.)
Toda samostalna monopolna uprava -sme vedno znižati prodajno ceno za toliko, za kolikor zniža monopolno takso.
Če bi se dogodila izprememba rečenih elementov za fabrikacijo vžigalic zato, ker je padla vrednost dinarja, ima Stab, ne da bi čakala na konec dvoletne dobe, pravico, zahtevati in dobiti ustrezno zvišbo tvorniške cene in prodajne cene. Samo v tem primeru sme samostalna monopolna uprava sorazmerno zvišati monopolno takso.
Če bi bila izprememba prodajne cene za škatlico neumestna, se sme povečati ali zmanjšati število vžigalic v škatlicah, pri čemer pa se pridrži prodajna cena za škatlico. V tem primeru se mora monopolna taksa izpremeniti sorazmerno s številom vžigalic v škatlici, no sme pa biti nikoli večja od današnjega zneska, t. j. 0-66 Din za škatlico.
Ce bi vlada zvišala današnjo carino na pepeliko, fosfor ali druge sirovine, nima Stab zaradi tega pravice, zahtevati, da bi se cena zvišala; vendar pa se vlada zavezuje, da povrne samostalna monopolna uprava razliko stroškov za fabrikacijo, izvirajočo iz tega, ker se je carina zvišala.
Člen 7.
Vlada so zavezuje, da ne bo zvišala, dokler bo trajala ta pogodba, carine za uvoz vžigalic in na pol izdelanih produktov, kakor klinčkov za vžigalice itd. Tudi se zavezuje, da ne bo uvedla novih bremen kakršnekoli vrsto in v kakršnikoli obliki v korist države, oblasti ali občin, ki bi zadevala bodisi industrijo, bodisi prodajanje vžigalic, razen če no bi zadevala obenem celokupne industrije v državi. Vlada se prav tako zavezuje pridržati, dokler bo trajala ta pogodba, najmanjše današnje monopolne takse na vžigalnike in kremene, določene z razpisom ministra za finance z dne 25. junija 1928., št. 293, po členu 80. finančnega zakona za leto 1928./1929. če se potrošek vžigalic v kraljevini ne bi povečal sorazmerno s prirastkom prebivalstva, ima Stab pravico, dobiti zadostno zvišbo monopolne takse za vžigalnike in kremene. Samo prodajalci tobaka smejo biti upravičeni za prodajanje vžigalnikov in kremenov s specialno pooblastitvijo samostalne monopolne uprave. Ta odredba, se ne nanaša na dragotinarje, ki prodajajo luksuzne vžigalnike.
Vlada se zavezuje, da odredita ona, in samostalna monopolna uprava stroge ukrepe za preprečevanje tihotapstva in ilegalnega prodajanja vžigalic in priprav za vžiganje (vžigalnikov, kremenov itd.). Obenem se zavezuje, vzeti takoj v postopanje vsako zahtevo, ki bi jo mogla podati Stab v tej stvari.
Člen 8.
če bi po poteku te pogodbe vlada prevzela fabrikacijo vžigalic, se s tem zavezuje, odkupiti od Štabi po tvomiški ceni, določeni s to pogcklbo, osnovno količino vžigalic, ki bi ostala v tem času in ki ne sme biti večja od šestmesečnega in ne manjša od trimesečnega potroška.
Ölen 9.
Da ustvari samostalni monopolni upravi obratno glavnico, potrebno njenemu delovanju, emitira vlada posojilo v nominalnem znesku 22,000.000 dolarjev ! U. S. A. Obveznice tega posojila se morajo glasiti na prinosnika; izdane morajo biti v dolarjih U. S. A. in opremljene s kuponi, ki nosijo na leto 6V2%ne obresti, plačljive na koncu vsakega šestmesečja. Te obveznice morajo biti čez trideset let popolnoma izplačane.
Stab se zavezuje kupiti in vlada pristaja, ji prodati obveznice rečenega posojila v nominalnem znesku 22,000.000 dolarjev U. S. A. po čistem tečaju 90 % od nominalnega zneska. Stab plača ta nakup v treh obrokih: prvi del 7,000.00 dolarjev U. S. A. se mora plačati čez Štiri mesece od dne, ko stopi ta {»godba v veljavo, drugi del 7,000.000 dolarjev U. S. A. čez osem mesecev po tem dnevu in tretji del
8,000.000 dolarjev U. S. A. čez šestnajst mesecev od dne, ko stopi ta pogodba v veljavo.
Vlada izroči Štabi ob plačilu vsakega dela eno ali več začasnih obveznic, kakor si pač izvoli Stab, v znesku položenega dela posojila s 6j4%nimi obrestmi, ki teko od dne položenih dotičnih delov posojila. Vendar pa se vlada zavezuje, zamenjati na zahtevo Štabi in ob stroških samostalno monopolne uprave to začasno obveznice za stalne obveznico in v kosih v nominalni vrednosti, ki jo označi Stab in ki no sme biti manjši od 500 dolarjev U. S. A., skladno z načinom in običaji nowyorške borze; njih besedilo, ki ga predlaga Stab po obveznostih, prevzetih od vlade s to pogodbo, mora biti v angleškem in francoskem jeziku.
Vlada se zavezuje, izpolniti vse potrebno zakonske formalnosti, da bodo predstavljale te začasne kakor tudi stalne obveznico formalno obveznost kraljevine za plačilo glavnice in obresti.
To obveznice morajo imeti datum dne 1. decembra 1928. ter se morajo izplačati dne 1. decembra 1958.
Vendar pa si pridržuje vlada pravico, izplačati te obveznice pred dnem 1. decembra 1958. Rečeno izplačilo so sme izvršiti samo izza dne 1. decembra 1938. po predhodni, najmanj enoletni odpovedi, poslani Štabi s priporočenim pismom; izvršiti se sme samo za skupni znesek obveznic in na dan, ki se sklada z datumom, ko se plačujejo šestmesečne obresti. Če bi izplačala vlada obveznice tega posojila pred rečenim dnem 1. decembra 1958., ostane ta pogodba v veljavi z vsemi pravicami, danimi Štabi, do rečenega dne 1. decembra 1958.
6j4%ne obresti se plačujejo v dolarjih U. S. A. šestmesečno po Sj/s % dne 1. junija in dne 1. decembra vsakega leta proti izročitvi kuponov obveznic v pisarni Štabi v Stockholmu, 15, Vastra Triidgards-gatan. Če se izroče zneski, potrebni za plačilo kuponov, Štabi pravočasno, se smatra to za plačilo dospelih kuponov. Stab mora poslati samostalni monopolni upravi vse kupone plačanih obresti, da jih uniči. Kuponi, ki so dospeli, toda se niso predložili v izplačilo, zastarajo v korist samostalne monopolne upravo čez pet let od dne dospelosti.
Vlada se zavezuje, da bo postavljala samostalna monopolna uprava vsako leto v svoj lastni proračun zneske, potrebne za plačevanje obresti, kakor tudi ustrezno zneske, ki služijo za izplačilo glavnice.
Zneski, določeni za plačevanje obresti, se morajo položiti pri Narodni banki najmanj 15 dni pred potekom vsakega šestmesečnega kupona z nalogom, da se nakažejo na Stockholm in izplačajo Štabi brez stroškov za Stab, ki vrši službo tega posojila. Zneski, izločeni za izplačilo glavnice, se morajo oddati specialnemu fondu, otvorjenemu v knjigah samostalne monopolne uprave. Zneski tega fonda, glavnica in obresti se smejo uporabiti za nakup obveznic države S. H. S. Stanje tega fonda se mora iizkazati vsako leto v bilanci samostalne monopolne uprave.
Člen 10.
Vlada daje v zastavo za garancijo tega posojila presežke čistih prejemkov samostalne monopolne uprave. Prednostni red te zastave pride takoj za prednostnimi redi posojil, navedenimi v listi, ki je priložena tej pogodbi in ki je njen sestavni dei (priloga. §t. 2).
Pod besedo «presežki» je umeti vse vsote, ki ostanejo razpoložne pri samostalni monopolni upravi, ko zavaruje službo posojila, in ki so s prednostnim redom vred izkazane v rečeni listi.
Ce presežki čistih prejemkov samostalne monopolne uprave no bi zadoščali, se mora zavarovati celokupna služba tega posojila z občimi dohodki državnega proračuna.
Vlada daje kot specialno garancijo za službo tega Posojila vse pravice, priznane Štabi s to pogodbo;
te pravice, s katerimi se bo koristila Stab do dne 1. decembra 1958., ostanejo v veljavi tudi po tem dnevu, če se ob poteku to pogodbe, t. j. dne 1. decembra 1958., skupnost obveznic ne izplača, in dokler se rečene obveznice popolnoma ne izplačajo.
Člen 11.
Ta pogodba, prav tako obveznice, kuponi, glavnica in obresti kakor tudi vso vsote, dolžne in plačljivi Štabi po tej pogodbi, in koristi, ki jih doseže Stab po tej pogodbi, se opraščajo vsakega davka, vsake takse in vseh doklad, sedanjih in prihodnjih.
! bodisi državnih, bodisi vsakega drugega avtonomnega telesa (oblasti, občine itd.).
Člen 12.
Za vsako nesoglasje, ki bi moglo nastati, če bi se I ta pogodba različno tolmačila ali ne izvrševala, ka-j kor tudi če bi ena stranka pogodnica zahtevala bodisi povračilo škode in izgubljenega dobička, bodisi razvezo te pogodbe, se zavezujeta stranki pogodnici, da se obrneta izključno na razsodišče, sestavljeno iz treh članov, od katerih izvoli vsaka pogodnica enega, oba pa izvolita skupaj predsednika. Če se dotična člana ne moreta zediniti glede predsednika, ga imenuje na zahtevo ene stranke predsednik mednarodnega sodišča v Haagu.
če v enem mesecu, odkar je ena stranka pogodnica zahtevala razsodišče z označbo razsodnika, ki ga je izvolila, druga stranka pogodnica ne označi svojega, ima prositeljica pravico, zahtevati od predsednika mednarodnega sodišča v Haagu, naj sam označi tega drugega razsodnika.
Za vsako nesoglasje, ki bi nastalo, če bi se ta pogodba različno tolmačila ali ne izvrševala, je odločilno samo francosko besedilo.
Iz toga izhaja, da se mora smatrati v drugem primeru tvorniška cena za 25-1 % večjo nego v prvem primeru.
Priloga 2.
k pogodbi, sklenjeni med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in družbo: Svenska Tänd-sticks Actiebolaget v Stockholmu.
2.
! S'e z nam e k posojil, ki so po prod nosilne m redu pred posojilom, katero je predmet rečene pogodbe.
1.	) Posojilo 1895.—1907., 4%no; emitirani znesek
355.000.	000 frankov.
2.	) Posojilo 1902.—1952., 5%no; emitirani znesek
60.000.	000 frankov.
4.) Posojilo 1906.-—1956., 41/2%no, zlato; emitirani znesek 95,000.000 frankov.
4.	) Posojilo 1909.—1959., 41/k%no, zlato; emitirani znesek 150,000.000 frankov.
5.	) Posojilo 1913.—1963., 5%no, zlato; emitirani znesek 250,000.000 frankov.
6.	) Kraljevina Čina gora —• posojilo 1909.—1947., 5%no,'zlato; emitirani znesek 250.000 funtov ster-lingov.
7.	) Državno zunanje posojilo, zlato, 1922.—1962.; nominalni znesek 100,000.000 dolarjev; emitirani znesek doslej 45,250 000 dolarjev.
8.	) Posojilo 1924,—1934., 5% no, 300,000.000 frankov.
§ 3.
Obveznice, izdane po členu 2. ta pogodbe, imajo vse pravice in ugodnosti, ki jih uživajo ostale obveznice kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 13.
Vlada se zavezuje, dobiti v kratkem času potrditev te pogodbe z zakonom.
Ta pogodba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi rečeni zakon, in se konča dne 1. decembra 1958.
Stab je upravičena, smatrati to pogodbo za nično in kakor bi je nikoli ne bilo, če ne dobi vlada v enem mesecu po njenem podpisu potrditve te pogodbe z zakonom in če se ta zakon v tem roku ne objavi v «Službenih Novinah».
Člen 14.
Vlada se zavezuje, da se no ustanovi v kraljevini nobena tvornica za vžigalice in tudi ne za klinčke v dobi od' podpisa te pogodbo do dne, ko stopi ta pogodba v veljavo.
Sestavljeno v dveh izvodih, od katerih je eden za vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; drugi pa za družbo: Svenska Tändsticks Actiebolaget.
Priloga 1.
k pogodbi, sklenjeni med vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in družbo: Svenska Tändsticks Actiebolaget v Stockholmu.
1.
Zgled za uporabljanje formule, navedene v členu 6. rečene pogodbe.
Če plača kdaj ena tvornica svojim nameščencem in delavcem — 100 po številu — dnine, ki znašajo, računjene na dan, 7500 Din, d d to povprečno za osebo 75 Din, torej znesek, ki predstavlja prvi element formule. Obenem je cena lesa po kubični stopnji 40 Din, cena pepelike za kilogram 15 Din in cena fosforja 25 Din.
V drugem času zaposluje ista tvornica samo 50 nameščencev in delavcev, katerih dnine znašajo 5000 Din, odnosno 100 Din za osebo. Cena lesa po kubični stopnji je padla na 30 Din, cena pepelike za kilogram je 25 Din in cena fosforja za kilogram 40 Din.
Dd se torej postaviti ta-le razpredelnica:
	Prvi primer	Drugi primer ;	Razlika	Od- stotek po formuli	Rezuliat
Povprečne dnine					
za osebo in dan	75	100	+ 33 •/,	40%	+13-2 %
Cena lesa, kubič-					
na stopnja . . . Cena pepelike za	40	30	-25%	30%	- 7-5%
1 kg	 Cena fosforja za	15	25	+ 67 X	20%	+13-4 %
1 kg		25	40	+ 60%	10%	+ 60% + 25-1%,
§ 4.
Samostalna monopolna uprava bo ukuriščala čisti znesek tega posojila za izplačilo vsot, prejetih od ministra za finance za obratno glavnico.
Minister za finance bo uporabljal tako vrnjene vsote za plačevanje kratkoročnih obveznosti po členu 13. finančnega zakona za leto 1928.-/1929., ostanek pa bo hranil kot obratno glavnico glavno državne blagajne.
§ 5.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi takoj po razglasitvi v «Službenih Novinah».
Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvöm zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 22. novembra 1928.
Minister za finance:
dr. N. Subotič s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
MU. Ant. Vujičič s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle:
dr. Korošec s. r.
(Podpisi
vseh ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
94.
Razpis ministra pravde o pojasnilu ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja 1929., St. 9600, o obči amnestiji in pomilostitvi.’"
Ker so se pogostoma ponovila poročila poodinih sodišč (državnih tožiteljstev, uprav kazenskih zavodov), s katerimi so mi bili priobčeni konkretni primeri, kjer je nastal dvom o pravilni uporabi ukaza Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. februarja
1929.,	št. 9600, o obči amnestiji in pomilostitvi, dajem po izkazani potrebi in na podstavi točke HI. istega ukaza to-le pojasnilo:
1.) Z amnestijo, dano in razglašeno v točki I. navedenega ukaza, ostanejo pravice privatnih oseb do povračila škode nedotaknjene.
* «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51/XXII.
2.	) Na vprašanje nekoga sodišča, ali je s to amnestijo odpuščena tudi taksa, ki bi jo moral plačati obdolžence po tar. post. 193., točki 7.), se napotujejo sodišča na predpise zakona o taksah, ki ostanejo veljavni tudi navzlic amnestiji.
3.	) Ker sta zakon o volilnih imenikih z dne 30ega maja 1922. in zakon o volitvah narodnih poslancev z dne 28. novembra 1920. z izpremembami in dopolnitvami z dne 10. julija 1922. osnova tudi za oblastne in ža občinske volitve — zakaj volilni imeniki (člen 1. zakona o volilnih imenikih iz leta 1922.), po katerih so vršo volitve za narodno skupščino, oblastne in sreske skupščine in občinske odbore, so isti in stalni — in ker so kazniva dejanja po volilnih imenikih, posebc ona, ki so označena v členih 14., 15. in 16. istega zakona, obsežena s tem zakonom, dočim je s členom 52. zakona o oblastni in sreski samoupravi izrečno odrejeno, da je uporabljati glede kaznivih dejanj pri oblastnih volitvah (in kazenskega postopanja v teh kaznivih dejanjih) zmiselno dotične predpise zakona o volitvah poslancev za narodno skupščino, se mora smatrati z logično interpretacijo ukaza, da so obsežena s tem ukazom v točki I. tudi kazniva dejanja, storjena pri volitvah za oblastno skupščino in občinske zastope, najsi to v ukazu samem ni izrečno navedeno.
4.	) Ce se steko kazniva dejanja, od katerih je eno obseženo s tem ukazom, ter so izrekla sodišča pravnoveljavno eno edinstveno (zvišano) kazen, pooblaščam vsa sodišča prve stopnje, naj; odločijo uradoma v vsakem konkretnem primeru, kateri del edinstvene kazni je smatrati za milostno odpuščenega, in naj odmerijo naknadno del kazni za konkurirajoči delikt, glede katerega milost ni podeljena.
Zoper sklep sodišča prve stopnje, ki mora biti obrazložen, pristoji prizadeti osebi pravno sredstvo na višje sodišče po veljavnih predpisih kazenskega postopnika.
Pravnomočni sklep mora vročiti sodišče tudi upravi kazenskega zavoda ali jetniščniee, kjer obsojenec prestaja kazen; reševaje te primere, mora postopati kar najnujneje.
O tem se obveščajo zaradi znanja in vpoštevanja posebno apelacijska sodišča; na ozemlju izven Srbije in Črne gore z naročilom, naj priobčijo prednji razpis podrejenim sodiščem in upravam kazenskih zavodov (državnim tožiteljstvom) in jim naroče, da morajo zahtevati v vsakem konkretnem primeru pravno-veljaven sklep pri predsedništvu sodišča ter ga po vročitvi takoj izvršiti.
V Beogradu, dne 22. februarja 1929.; , št. 14.524.
Minister pravde:
dr. M. Srškić s. r.
95.
Razpis ministra pravde
o postopanju s prošnjami za pomilostitev.*
Ker so se pogostoma ponovili primeri, da se spuščajo sodišča prve stopnje v meritorne rešitve poedi-nih prošenj za amnestijo, pomilostitev, oprostitev, znižbo ali olajšilo kazni, da zavračajo take prošnje in pozivljejo dotično obsojence na nastop kazni, so opozarjajo sodišča prve stopnje, naj ne izdajajo v primerih, kjer zahteva ministrstvo pravde posebno poročilo ter izda obenem naredbo, da se ustavi izvršitev kazni po dotični sodbi do meritorne rešitve prošnje za pomilostitev po § 3S2./2. kazenskega po-stopnika (za Bosno in Hercegovino), § 411./2. kazenskega postopnika (za Dalmacijo in Slovenijo) in § 514./2. kazenskega postopnika (za Vojvodino), nikakršnih rešitev, dokler se spisi ne vrnejo.
Prav tako se opozarjajo sodišča (državna toži-teljstva, uprave kazenskih zavodov), da je treba postopati glede vsake prošnje za amnestijo, pomilostitev ali milostno olajšilo kazni, ki jo pošlje ministrstvo pravdo dotičnomu uradu v nadaljnjo zakonsko postopanje, kar najhitreje; prošnja sama pa se mora vrniti v vsakem primeru, najsi ni posebnega višjega naloga (v zmislu zgoraj navedenih zakonskih predpisov) v izvirniku ministrstvu pravde, in sicer s poročilom, kaj se je storilo na tako prošnjo in ali j: bila o nje uspehu prizadeta oseba obveščena.
O tem se obveščajo zaradi znanja in strogega vpoštevanja predsedništva apelacijskih sodišč in glavno državno tožiteljstvo v Novem Sadu z naročilom, naj priobčijo prednji razpis podrejenim sodi-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i SJovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51/XXH.
ščem (državnim tožiteljstvom) ter jih opozore na njega strogo vpoštevanje.
V Beogradu, dne 25. februarja 1929.;
št. 14.525.
Minister pravde:
dr. M. Srškić s. r.
S6„
Naredba ministra za socialno politiko z dne 11. februarja 1929., št. 1431/IV,
po kateri ne spadajo pod obveznost zavarovanja delavci, zaposleni pri delih po zakona z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanja javnih del in pomoči v siromašnih krajinah,
oškodovan h po elementarnih nezgodah.*
Na podstavi § 21. in v zvezi s § 3. zakona o za-, varovanju delavcev in s členom 5. pravilnika za iz-; vrševanje javnih del («Službeno Novine» z dne 26. jaguarja 1929., št. 21/X1**) odrejam:
Ubožno prebivalstvo siromašnih krajin, ki je zaposleno pri izvrševanju javnih del po zakonu z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanju javnih dol in I pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po ele-I mentarnih nezgodah,*** ne spada pod obveznost za-j varovanja po zakonu o zavarovanju delavcev, ker je izvajanje dol po toni zakonu z dne 21. januarja 1929. samo dajanje posebne vrste javne pomoči siromašnemu prebivalstvu, da se prepreči lakota, in kor torej ni najemnega delovnega razmerja.
Minister za socialno politiko,-
j	dr. M. Drinković s. r.
97.
Na podstavi člena 6. zakona o osrednji upravi za mere in dragoceno kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov izdajam
Naredbo o izpremembi uredbe o ureditvi, področju in območju kontrol mer in dragocenih kovini
Točka 3.) člena 2. uredbe se izpreminja ter so
glasi:
«3.) V S k op 1 j u z območjem, ki obseza oblasti: ! skopsko, bregalniško in bitoljisko; iz kosovske oblasti politične sreze; gorski, gračaniški, nerodimski, podgoriški, podrimski in šarplaninski; iz raške oblasti politične sreze: vučitrnski, dreniški in mitro-viški; iz vranjsko oblasti politične sreze: bosiljgraj-ski, krivopalanški in preševski.»
Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beograd u, dne 23. februarja 1929.; št. 1112.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Želimir Mažuranić s. r.
98.
Na podstavi člena 9. zakona o osrednji upravi za mere in dragocene kovine, o kontrolah mer in dragocenih kovin in o kontrolah sodov izdajam
Naredbo o izpremembi uredbe o ureditvi, področju in območju kontrol sodov.tf
Točka 1.) v členu 2. uredbe se izpreminja ter se glasi:
«1.) vBrežicah in Sevnici za politični srez brežiški;»
Ta naredba stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V B e o g r a d u, dno 23. februarja 1929.; št. 1214.
Minister za trgovino in industrijo: dr. Želimir Mažuranić s. r.
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 20. februarja 1929., št. 42/XIX.
** Uradni list z dne 31. januarja 1929., št. 42/10.
*** Uradni list z dne 31. januarja 1929., št. 41/10.
t «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51/XXII. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu z dne 31. decembra 1928., št. 416/123.
tt «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata, i Slovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51/XXII. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu z dne 31. decembra 1928., št. 417/123.
99.
Odločba, s katero se priznava predmetom industrijske svojine na ljubljanskem mednarodnem vzorčnem velesejmu in sejmu «Ljubljana v jeseni» prvenstvena pravica.’*’
Gospod minister za trgovino in industrijo je odredil pod Pr. br. 333 z dne 22. februarja 1929. na podstavi referata predsednika uprave za zaščito industrijske svojine iz meseca januarja 1929. po § 94. pravilnika z dne 17. novembra 1920.: Deveti ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki bo letos od dne 30. maja do dne 9. junija, in sejem «Ljub-Jjana v jeseni», ki bo od dne 31. avgusta do dne 9. septembra 1929., jo smatrati po § 94. pravilnika z dne 17. novembra 1920. za uradno priznani razstavi, da bi uživali predmeti industrijske svojine, razstavljeni na teh sejmih, po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojino prvenstveno pravico, določeno v §§ 90., 107. in 113. zakona o zaščiti industrijske svojine hi v §§ 95. do 99. zgoraj omenjenega pravilnika.
IGO.
Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju električnih vžigalnikov v obliki žarnic za žepne svetiljke, o postopanju ob uvozu in o pobiranju monopolske takse.**
Zaradi pravilnega ocarinjanja in pobiranja monopolne takse na električne vžigalnike v obliki žarnic za žepne svetiljke dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi po izposlovanem mnenju uprave državnih monopolov M. P. br. 2725 z dno 21. januarja 1929. in po zaslišanju carinskega sveta to-le pojasnilo:
Električni vžigalniki v obliki žarnic za žepno eve-tiljke, opremljeni na zgornjem delu s tenko žico, ki pri stiku zažari, tako da se na njej lahko prižge cigareta, se ocarinjajo kakor ostali drugje neimenovani elektrotehnični predmeti po tar. št. 666. uvozno tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi in zakona o trgovinski pogodbi z Avstrijo.
Na take vžigalnike se mora pobirati monopolna taksa kakor na vžigalnike in kresilnike iz člena 3. pravilnika za umetno vžigalnike in kresilnike;*** ob uvozu pa jo postopati povsem po členu 4. zgaraj omenjenega pravilnika.
V	Beogradu, dne 27. februarja 1929.;
C. br. 8319.
Minister za. finance:
dr. S. Švrijuga s. r.
fOl.
Pojasnilo o uvoznem ocarinjanju podpasov.
(Dopolnitev komentarja carinske tarife.)**
Opazil sem, da so se ocarinjali ob ocarinjanju podpasov iz tar. št. 304. uvozne carinske tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi kot podpasi oni, ki služijo za konjsko opremo; ostali podpasi pa so se jako pogostoma ocarinjali kot tkani trakovi, dasi po definiciji, ki jo daje komentar carinske tarife, ni razlike v podpasih po njih rabi.
Zato dajem carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in po zaslišanju carinskega svete to-le pojasnilo:
Po pojasnilu komentarja tarife se morajo ocari-njati kot podpasi vsi trakasti izdelki, ki so narejeni na isti način kakor podpasi in ki se rabijo v sedlarskem in tapetniškem obrtu, potem tudi oni. s katerimi se dvigajo lesene oknice, nadalje izdelki, iz katerih so narejajo pasovi za gasilce.
S tem so dopolnjuje V. del komentarja carinske tarife na strani 411., ki pojasnjuje podpase vobče.
i a razpis stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V	Beogradu, dne 27. februarja 1929.;
C. br. 8320.	\
Minister za finance:
dr. S. Švrijuga s. r.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51/XXII.
*** Uradni list z dne 11. oktobra 1928., št. 324/96.
102.
Odločba o izpremembi nekaterih državnih poštnih, telegrafskih in telefonskih uradov v pogodbene pošte.*
Gospod minister za pošto in telegraf je odredil z odločbo št. 6001 z dne 7. februarja 1929., da se iz-premene spodaj navedeni državni poštni, telegrafski in telefonski uradi v pogodbene pošte ter uvrste, in sicer:
I.	V prvi razred, prvo stopnjo: Vič in Vransko.
II.	V prvi razred, drugo stopnjo: Dolenji Logatec, Ruše in Stari trg pri Rakeku.
EL V prvi razred, tretjo stopnjo: Mežica in Sv. Jurij ob južni železnici.
IV.	V d r u g i r a z r e d, p r v o s t o p n j o: Gorje pri Bledu in Kranjska gora.
V.	V drugi razred, drugo stopnjo: Cerknica.
VI.	V drugi razred, tretjo stopnjo: Beltinci, Črna pri Prevaljah, Metlika, Moste pri Ljubljani, Moškanjci, Sv. Lovrenc na Pohorju, Št. lij v Slovenskih goricah, Velike Lašče in Jesenice-Fužine.
VIL V tretji razred, prvo stopnjo: Krmelj, Radeče pri Zidanem mostu, Rajhenburg in Sv. Pavel pri Preboldu.
VIII.	V tretji razred, drugo stopnjo: Križevci pri Ljutomeru, Medvode, Mengeš, Mojstrana, Mokronog, Podplat, Poljčane, Pristava, Roga-čevci, Šmartno ob Paki, Velenje, Vodice, Vojnik in Železniki.
IX.	V tretji razred, tretjo stopnjo: Brezno, Devica Marija v Polju, Ivanjkovci, Ljubno, Mislinjo, Muta, Podnart, Sodražica, Stmišče, Št. Jernej, Velika Nedelja, Videni pri Krškem in Višnja gora.
X.	V četrti razred, prvo stopnjo: Kostanjevica ob Krki, Polzela, Račje, Semič, Stična, Studenci pri Mariboru, Studenec pri Ljubljani, Št. Vid pri Stični, Šmartno pri Litiji in Štore.
XI.	V četrti razred, drugo stopnjo: Cankova, Juršinci, Loški potok, Moravče, Planina pri Rakeku, Toplice pri Novem mestu, Vinica pri Črnomlju in Žužemberk.
XII.	V četrti razred, tretjo stopnjo:1 Apače, Borovnica, Javornik na Gorenjskem, Križevci v Prekmurju in Lož.
XIII.	V peti razred, četrto stopnjo: Loče pri Poljčanah, Ptujska gora, Selce nad Škofjo Loko in Sv. Trojica v Slovenskih goricah.
Viktor Kuštrin, rojen leta 1884., pristojen v Novo mesto.
Katica Staničič, stara 28 let, pristojna v Makarsko, srez Makarska (Dalmacija).
Žanko Franko S t i p k o v i č, rojen Leta: 1894., pristojen v Velo luko, srez Korčula (Dalmacija).
Ivan Paronive C e t i n i č, rojen leta 1902., pristojen v Velo luko, srez Korčula.
Koža Mara Š e p a r o v i č, rojena leta 1895., pristojna v Velo luko, srez Korčula.
Lušica Pera Borovina, rojena leta 1895., pristojna v Velo liiko, srez Korčula.
Alojzij Grossinger, rojen leta 1891., pristojen v Jurklošter, srez Laško.
Mare L a h a 1 o, rojena leta 1892., pristojna v občino Janjino, srez Korčula.
Frane Vaupotič, rojen leta .1859., pristojen v občino Sv. Jurij ob Ščavnici, srez Ljutomer.
Josip H e c 1, rojen leta 1897., pristojen v Trbe^ govce, srez Ljutomer.
Viktor S c h n n k o, rojen leta 1874., pristojen v Studence, srez Maribor, desni breg.
Alojzij A n d r 1 i č, rojen leta 1908., pristojen v občino Plat, srez Šmarje pri Jelšah.
Franc Zidar, rojen leta 1876., pristojen v občino Mirno, srez Novo mesto.
♦
Hkrati se razveljavlja preklic Martina Kaplan a, rojenega leta 1905., pristojnega v občino Cerklje ob Krki, srez Krško, razglašen v Uradnem Listu 89 z dne 15. septembra 1928.
V Ljubi j a n i, dne 20. februarja 1929.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Vodopivec s. r.
L. št. 178.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. febrnarja 1929.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Skupina tiiuznih boloini.
Kranj	;	1	I . I .		1
Laško ......	1	*	.	1
Ljubljana, srez . . |	1	- 1		i !
Skupaj . 1	3	• 1 •	•	3
Griža. — Dyscnteria.
Ljubljana, mesto . |	.	|	1	|	.	|	.	|	1
	£		A _	J5	rS?
Srez 1	5 6	P	N £ O >	E D	43-S o°
Krško . . Radovljica
Ošpice. — Morbilli.
. . I 109 I 72	81
. .	3	.	1
95
2
Skupaj.) 112 I 72 V Ljubljani, dne 25. februarja 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega žooana mariborske oblasti.
L. br. 7/29.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti od dne 15. do dne 21. februarja 1929.
	£		« e	£	£2
Srez	3 o	§3	N O) O >	E P	33 to o o >
Hripa. —		Raucedo.			
Celje		20	49	12		57
Celje, mesto . . .	10	3	13		
Čakovec 		6	21		i	26
Dolnja Lendava. .	1	,			1
Konjice		1	,	1		
Ljutomer		6	10	5	i	10
Maribor, desni breg	6	3	6		3
Maribor, levi breg .		30	.		30
Maribor, mesto . .	96	146	90		152
Murska Sobota . .	5	4	5		4
Prelog		3		.		3
Ptuj		2	10	5	i	6
Ptuj, mesto. . . .	1	4	,		5
Šmarje pri Jelšah .	4		.		4
Skupaj .	161	280	137	3	301
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Ptuj..............I 4 I 2 I 4 I . j 2
Skupina tifuinih bolesni.
Celje, mesto ...	1 Dolnja Lendava.	.	1 Konjice	 2 Slovenjgradec. .	. j 2		i i	■	1 1 2
Skupaj . j 6 Škrlatinka.	— Scar	2 atina.		4
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
U. br. 1989/1.
Preklic delomrznih oseb, ki izrabljajo podpore.
Naslednje osebe se proglašajo za delomrzneže in izkoriščevalce občinskih podpor:
Angela Zalokar, rojena leta 1897., pristojna v Guštanj, srez Prevalje.
Ivan K n n s t e k, rojen leta 1903., pristojen v Trebnje, srez Novo mesto.
Karel D lir f el d, rojen leta 1886., pristojen v Kočevje.
Jožef Gerič, rojen leta 1901., pristojen v Turnišče, srez Dolnja Lendava.
Henrik Kotnik, rojen leta 1880., pristojen v Vrhlog, srez Maribor, desni breg.
Anton Heber, rojen leta 1895., pristojen v Zgornje Žerjavce, srez Maribor, levi breg.
Anton Š a d 1, rojen leta 1883., pristojen v Veče-slavce, srez Murska Sobota.
Josip Gaiser, rojen leta 1888., pristojen v občino Majšperg, srez Ptuj.
Anton J a v o r n i k, rojen leta 1909., pristojen v Padoški vrh, srez Konjice.
Ivan N o m o š, rojen leta 1905., pristojen v Ša-lovce, srez Murska Sobota.
Gustav Teržan, rojen leta 1890., pristojen v Veliko Pirešico, srez Celje.
* «Službene Novino kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. februarja 1929., št. 40/XVIII. — Tukaj so priobčene samo pogodbene pošte v ljubljanski in mariborski oblasti.
Škrlatinka. — Scarlatina.
Brežice		1
Kočevje		1
Kranj		5
Krško		i
Laško 		i
Ljubljana, srez . .	2
Ljubljana, mesto .	2
Radovljica ....	6
Skupaj .	19
1
7
1
1
2
1
_6
19
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice...........
Kamnik............
Kočevje...........
Kranj.............
Ljubljana, srez . . Ljubljana, mesto .
Skupaj .
4
1
2
2
8
3
20
1
1 I 1
Dremavica. — Encephalitis lethargica.
Ljubljana, srez . . j, 1	|	1
Šen. — Erysipelas.
Kočevje		1	.	1		
Krško		1	1	1		i
Laško 		1		1		
Ljubljana, mesto .	2	i	.		3
Logatec		3 •	2	1		4
Novo mesto . . .	1	.	.		1
Radovljica ....	1		1		
Skupaj .	10	4	5	•	!	9	
Hripa. —		Raucedo.			
Črnomelj		8	7	5	1	9
Kamnik		755	422	755	.	422
Kočevje		54	189	170	1	72
Kranj		67	11	59		19
Krško		14	24	12		26
Laško 		65	65	42		88
Litija		239	229	239		229
Ljubljana, srez . .	40	121	101		60
Ljubljana, mesto .	492	84	143		433
Logatec		33	27	5		55
Radovljica ....	192	12	53		151
Skupaj .	1959	1191	1584	2	1564
eg
Celje .... Čakovec . . . Dolnja Lendava Gornji grad . Konjice . . . Ljutomer. . . Maribor, desni br Maribor, mesto Murska Sobota Prevalje . . .
Ptuj..........
Ptuj, mesto . Slovenjgradec. Šmarje pri Jelšah
Skupaj
1
4
4
10
1
1
8
11
2
1
6
2
1
2
Ošpice. — Morbilli.
Celje		1	1			2
Celje, mesto . . . Konjice		4	2	4		2
Maribor, levi breg .	38		.		38
Murska Sobota . .	29	16	12		33
Prevalje		2	.	2		.
Ptuj		1	.	1		.
Šmarje pri Jelšah .	1		1		.
Skupaj .	76	19	20		75
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Ljutomer		1	i	i	.	1
Maribor, mesto . .	1				1
Murska Sobota . .	2	1	2	i	.
Skupaj .	4	2	3	i	2
Šen.
Celje.............
Dolnja Lendava. . Maribor, desni breg Maribor, levi breg . Murska Sobota . .
Prelog............
Ptuj..............
Erysipelas. I 1
1
Skupaj
V Mariboru, dne 28. februarja 1929.
Za, velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
L. br. 3/29.
Desetdnevno poroSilo o stanju bolnikov v javnih in privatnih bolnicah ali hiralnicah na ozemlju mariborske oblasti od dne 21. do dne 31. januarja 1929.
se določa narok po § 107. k. r. na dan 2 9. marca 1929. ob 11. uri pri pod pisanom sodišču v sobi št. 13.
Upniki, ki zamude prijavni rok, trpe stroške za vabila in za izjavo konkurznega upravitelja.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek VII.,
dne 2. marca 1929.
	Ostanek prej-! šnjega meseca		Tekoči mesec				
Zavod		Prirastek	skupaj	odpuščenih	umrlih	Skupaj	Ostalih
Splošna javna bolnica v Celju		195	116	311	90	7	97	214
Splošna javna bolnica v Čakovcu ....	96	38	134	54	1	55	79
Splošna javna bolnica v Mariboru ....	340	195	535	174	10	184	351:
Splošna javna bolnica v Murski Soboti .	134	33	167	29	2	31	136
Splošna javna bolnica v Ptuju		47	30	77	20	4	24	53
Splošna javna bolnica v Slovenjgradcu . Bolnica Rdečega križa v Konjicah ....	108	56	164	59	4	63	101
	24	2	26	4		4	22
Bolnica Krlževnlškega reda v Ormožu . .	32	23	55	19		19	36
Bratovska skladnica v Velenju			1	1				1
Bratovska skladnica v Črni		24	15	39	12		12	27
Sanatorij v Vurbergu .	54	5	59	3	.	3	56
Hiralnica v Vojniku .	200	3	203	.	'l	’l	203
Hiralnica v Ptuju . .	164	3	167	.			166
Hiralnica v Muretincih	16	2	18		•		18
Skupaj .	1434| 522 |l956| 4641 29					493	14631
V Mariboru, dne 2. marca 1929.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Vet. br. 201/9.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območju mariborske oblasti z dne 4. marca 1929.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Ptuj: Zgornja Pristava (Zgornja Pristava 1 dvorec).
Svinjska 'kuga.
Maribor, levi breg:	Lajteršberg (Lajteršberg
1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Celje: Žalec (Žalec 1 dvorec). Maribor, levi breg: Vukovski dol (Vukovski vrh 1 dvorec).
V Mariboru, dno 4. marca 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni veterinafski referent dr. Rajar s. r.
C IH 123/29—2.	277
Oklic.
Mici Beranič, rojena Urih, gostilničarka v Mariboru, Tržaška cesta št. 8, je vložila zoper Alojzija S o 11 a k a, mesarja v Mariboru, Slovenska ulica št. 36, tožbo zakadi 3700 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 12. marca 1929.
ob enajstih pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je sedanje bivališče Alojzija Sollaka neznano, se mu postavlja za skrbnika Vladimir Punčuh, pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 7. februarja 1929.
E IV 434/29—5.	456
Oklic.
Olgi Forstnorjovi, Mariji Forstnerje-vi in Karolini Forstnerjevi, zasebnicam, naposled v Mariboru, Frankopanova ulica št. 9, je vročiti v izvršilni stvari Franca Forstnerja zoper Karolino Forstnerjevo, Marijo Forstnerjevo, Olgo Forst-nerjevo in Ivano Forstnerjevo zaradi 25.000 Din s pripadki sklep z dne 4. februarja 1929., opr. št. Cg la 935/24—9, okrožnega sodišča v Mariboru, s katerim seje dovolila Francu Forstnerju prisilna dražba skupnih zemljišč vi. št. 275 in 95, katastrska občina Sv: Magdalena, po § 352. i. r.
Ker je sedanje bivališče Karoline Forstnerjevo, Olge Forstnerjevo in Marije Forstnerjevo neznanoj se jim postavlja za skrbnika Josip Drevenšek, pisarniški oficial pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dne 28. februarja 1929.
T V 1/29—2.	316 3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Marije Radanovičeve, polje-delke v Slogonskem št. 30, zastopane po Rudolfu Kramarju, notarju v Brežicah, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne vložno knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila: Vložna knjižica št. 7667, glaseča se na ime: Marija Radanovič za 6344 Din 85 p pod folio XIX/16.687 Hranilnice mestne občine v Brežicah.
Imetnik te vložne knjižice se pozivlje, naj uveljavi svojo pravice v šestih mesecih od današnjega dne, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je vložna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek I.,
dne 8. februarja 1929.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
S 1/29—2.	458
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Maksa Gostinčarja, neprotokoliranega trgovca v Ljubljani.
Konkurzni komisar: dr. Anton Štuhec, svetnik deželnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Josip Tomšič, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dne 16. marca 192 9. ob desetih. Ogla-sitveni rok do dno 3 0. a p r i 1 a 1 9 2 9. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 2 5. maja 192 9. ob desetih.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL,
dne 2. marca 1929.
S 20/28—62 kk.	464
Ugotovitveni narok naknadno prijavljenih terjatev.
Prezadolženec: Maks Plave, trgovec z delikatesami v Ptuju.
Za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev in vseh onih terjatev, ki bi se še prijavile do naroka,
T V 2/29—2.	317 3—3
Amortizacija menice.
Na prošnjo Jerneja Iršiča, posestnika in trgovca v Ojstricah št. 30, se uvaja postopanje za amortizacijo nastopne baje izgubljene menice ter se imetnik pozivlje, naj jo predloži v 45 dneh od dne tega edikta, in sicer od dne 8. februarja 1929., temu sodišču, sicer bi se po tem roku izreklo, da je menica amortizirana in da nima moči.
Menico sta podpisala Jernej Iršič in Anton Pernat za 20.000 Din, izdala pa jo je Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Slovenjgradcu.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, oddelek
dne 8. februarja 1929.
P 84/28—1.	>	443
Razglasitev preklica.
S sklepom podpisanega okrajnega sodišča z dne 5. decembra 1928., opr. št. L 12/28—7, je bila Marija Kramar, posestnikova hči, prej stanujoča v Za-gaju št. 13, občina Sv. Peter pod Svetimi gorami, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Za skrbnika ji je postavljen Jožef Kramar ml., posestnikov sin v Zagaju št. 13, občina Sv. Peter pod Svetimi gorami.
Okrajno sodišče v Kozjem, oddelek II., dne 26. februarja 1929.
E 3547/28—11.	356
Dražbeni oklic.
Na predlog Antona Kraigherja, notarja v Šoštanju, bo dno 12. marca 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin: zemljiška knjiga Ponikva, vi. št. 241 (travnik in hosta), cenilna vrednost 3109 Din 85 p; najmanjši ponudek 1036 Din 62 p.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Vadij: 310 Din 98 p.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek IIL,
dne 1. februarja 1929.
E 66/29—3.	*91
Dra?,b£3ai oklic.
V izvršilni stvari Hone Nagyjeve, rojeno Nagy-jeve, iz Baje na Ogrskem, ki jo zastopa dr. Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi, zoper drja. Ludovika N a g y j, a, zdravnika v Szestregu na Ogrskem, po skrbniku za čin drju. Janku Pikušu, odvetniku v Dolnji Lendavi, zaradi razrušitve skupnosti s pripadki se bo vršila dne 11. marca 192 9. ob desetih na licu mesta v Dolnji Lendavi dražba zemljišča vi. št. 1077 pod E 10 a in b in vi. št. 126 pod B 21 a in b, katastrska občina Dolnja Lendava, lastnega Iloni Nagyjevi in drju. Ludoviku Nagyju.
Zemljišče, t. j. hiša, dvorišče, vrt in travnik, vi. št. 1077, katastrska občina Dolnja Lendava, pare. št. 64, je last predlagateljičina do treh četrtink, nasprotnikova pa do ene četrtinke, vi. št. 126, pare. št. 613, njiva Tiiškeiirtaš, pa je last predlagateljičina do treh osmink in nasprotnikova do ene osminke.
Izklicna cena: za vi. št. 1077 100.000 Din, za vi. št. 126 10.000 Din.
Stvarne pravice in bremena, osobito zastavne pravice na tem zemljišču, ostanejo v popolnem obsegu ne glede na prodajno ceno.
Izkupiček, dosežen na dražbi, se mora položiti ali pri sodišču ali pa v roko drju. Arminu Strasserju, odvetniku v Dolnji Lendavi.
Dražbeni pogoji in vse listine, ki se nanašajo na zemljišče, kakor' katastrski podatki itd., se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri podpisanem sodišču v sobi št. 20.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II.,
dne 9. februarja 1929.
E 1016/28—8.	”	*26
Dražbeni oklic.
Dne 11. marca 1 929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnim: zemljiška knjiga Brezni vrh, vi. št. 24 in 74.
Cenilna vrednost: 63.513 Din 10 p; vrednost pri-teklin: 2195 Din; najmanjši ponudek: 42.342 Din 6 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal 7 dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, oddelek II„
dne 10. januarja 1929.
E 7010/28—12.	68
Dražbeni oklic.
Dne 15. marca 1929. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za. katastrsko občino Račje, vi. št. 372, 34 in 281.
Cenilna vrednost: 52.378 Din 54 p; najmanjši ponudek: 34.919 Din 2 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred zar četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV.,
dno 20. decembra 1929.
E 970/28—6.	"	227
Dražbeni oklic.
Dno 14. marca 1929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga Laporje, vi. št. 52 (hiša in zemljiško parcele).
Cenilna vrednost: 17.024 Din; najmanjši ponu-dek: 11.349 Din 33 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 14. januarja 1929.
E 714/28—13.	——	344
Dražbeni oklic.
Dne 15. marca 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ošelj, vi. št. 1.
Cenilna vrednost: 93.956 Din 10 p; najmanjši po-nudek: 62.637 Din 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 11. februarja 1929.
E 488/28—7.	111
Dražbem oklic.
Dne 14. marca 19 2 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhnika, yl. št. 1437.
Cenilna vrednost: 35.000 Din; najmanjši ponu-dek: 26.250 Din.
Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, oddelek II.,
dne 17. januarja 1929.
Razglasi raznih uradov in ohlasiev.
103.
Pregled količnikov za pretvarjanje dosedanjega katastrskega čistega dohodka od zemljišč v novi čisti dohodek.*
Količniki za pretvoritev dosedanjega čistega dohodka od zemljišč v novi čisti dohodek, ki jih je določila komisija za ugotovitev čistega dohodka od zemljišč na podstavi zakona o neposrednjih davkih z dno 8. februarja 1928. in uredbe o področju in načinu poslovanja komisije za ugotovitev čistega dohodka od zemljišč z dne 9. maja 1928. in ki se objavljajo po členu 7. omenjene uredbe zaradi znanja in ravnanja.
Cenitveni srez in razdelbeni okoliš Količnik
Celje I./2............................. 18
Celje II./2............................ 18
Slovenjgradec.......................... 18
Velikovec 1............................ 18
Wolfsberg 1............................ 18
Wolfsberg II........................... 18
Radovljica 1........................... 20
Radovljica II.......................... 20
Radovljica III......................... 20
Kranj 1................................ 20
Kranj II............................... 20
Kranj III.............................. 20
Ljubljana-mesto	\	.	20
Ljubljana-okolica...................... 20
Kamnik................................. 20
Logatec................................ 20
Kočevje................................ 20
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 2. marca 1929., št. 51/XXII. — Tu so priobčeni samo količniki, ki se tičejo Slovenije.
Cenitveni srez in razdelbeni okoliš Količnik
Črnomelj............................. 20
Novo mesto I........................  20
Novo mesto 11........................ 20
Litija I............................  20
Litija H............................. 20
Brežice 1............................ 20
Brežice II........................... 20
Krško 1.............................. 20
Krško II............................. 20
Ptuj 1............................... 20
Ptuj H............................... 20
Radgona.............................. 20
Ljutomer............................. 20
Maribor 1............................ 20
Maribor II........................... 20
Celje L/l............................ 20
Celje II./1.......................... 20
Lipnica.............................. 20
Velikovec III........................ 20
Murska Sobota 1...................... 30
Murska Sobota II..................... 80
Dolnja Lendava 1..................... 30
Dolnja Lendava II.................... 30
Dolnja Lendava HI.................... 30
Könnend.............................. 30
Komisija za ugotovitev dohodka od zemljišč,
dne 22. februarja 1929.; št. 1.
Predsednik:
dr. Milan V. Vlajinac s. r.
D. št. 528/29.	465 3—1
Razglas o licitaciji.
Za delno dobavo pisarniško opreme (inventarja) v proračunski vsoti 179.104 Din razpisuje poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, z odobritvijo gospoda ministra za pošto in telegraf z dne 4. marca
1929.,	G. D. br. 1440, po členu 94. zakona o državnem računovodstvu v skrajšanem roku 10 dni III. javno pismeno dražbo, ki se bo vršila dne 18. marca 1929. ob enajstih pri direkciji poštno hranilnice, podružnico v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 7, I. nadstropje, soba št. 20.
Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo pri eko-nomatu poštne hranilnice, podružnico v Ljubljani, vsak poslovni dan med uradnimi urami. Jamčevina 5 % (za inozemce 10 %) se mora položiti najkesnejo do desetih na dan dražbe pri blagajni poštne hranilnice, podružnico v Ljubljani.
Direkcija poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani,
dne 6. marca 1929.
Št. 334.	372 3—3
Razglas o licitaciji gramoza.
Ker prva licitacija za dobavo gramoza na progi od km 57 der km 72 Trojanske državne ceste ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 16. januarja 1929., št. 357, drugo ustno licitacijo za dobavo gramoza na progi od km 57 do km 72 Trojanske državno ceste, ki bo v četrtek dne 21 o ga marca 1 929. ob desetih v pisarni gradbene sekcije v Celju.
Podrobnosti so razvidne iz razglasa o licitaciji, nabitega na uradnih deskah gradbenih sekcij v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Novem mestu; pojasnila o licitaciji so dobivajo med uradnimi urami v pisarni podpisane gradbene sekcije.
Gradbena sekcija v Celju,
dne 21. februarja 1929.
Št. 330/F.	373 3—3
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza v območju gradbene sekcije v Kranju.
Ker prva javna ustna licitacija za dobavo gramoza ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija drugo ustno licitacijo, ki bo v četrtek dne 21. marca 1 929. ob devetih v istem redu, kakor jo bil predpisan za prvo ustno licitacijo.
Na licitacijo morajo ponudniki prinesti potrdilo davčnega urada o plačanih davkih.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 9 z dne 26. januarja 1929.
Gradbena sekcija v Kranju,
dne 22. februarja 1929.
Št. 512.	455 3—i
Razpis druge ustne licitacije o dobavi gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Ljubljani.
Ker prva javna ustna licitacija ni povsem uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija, po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 16. januarja
1929.,	št. 357, drugo ustno licitacijo ob istih pogojih, kakor je bilo prvič objavljeno v Uradnem listu 9 z dne 26. januarja 1929., za naslednje proge:
A.	Ljubeljska državna cesta: od km 8.0 do km 15.0, gramozna jama, 437 ms, v proračunjenem znesku 26.220 Din;
B.	'irojanska državna cesta: od km 0.8 do km 4.8, gramozna jama «Na Brinju», 440 m3, v proračunjenem znesku 19.980 Din,
od km 4.8 do km 15.0, gramoznik «Trzin», 601 m3, v proračunjenem znesku 60.100 Din;
C.	Tržaška državna cesta; od km 0.0 do km 4.0, gramozna jama «Na Brinju», 537 m3, v proračunjenem znesku 34.905 Din,
od km 4.0 do km 10.4, gramoznik «Šinkovec», 376 m3, v proračunjenem znesku 30.080 Din,
od km 10.4 do km 18.0, gramoznik «Šinkovec», 250 m3, v proračunjenem znesku 20.000 Din,
od km 18.0 do km 23.0, gramoznik «Močilnik», 300 m3, v proračunjenem znesku 22.500 Din,
od km 23.0 do km 27.0, gramoznik «Rasikovec», 95 m3, v proračunjenem znesku 7125 Din,
od km 27.0 do km 36.0, gramoznik «Kalce», 400 m3, v proračunjenem znesku 26.000 Din,
od km 36.0 do km 45.0, gramoznik «Garčarevec», 298 m3, v proračunjenem znesku 19.370 Din;
D. Zagrebška državna cesta: od km 0.0 do km 5.0, gramozna jama «Na Brinju», 380 m3, v proračunjenem znesku 24.320 Din.
Ustna licitacija se bo vršila v pisarni gradbeno sekcijo v Ljubljani dne 2 8. marcal92 9. za vsak gramoznik posebe, in sicer:
1.	) za Ljubeljsko državno cesto ob 8. uri,
2.	) za Trojansko državno cesto ob Vtf. uri,
3.	) za Tržaško državno cesto ob 10. uri,
4.	) za. Zagrebško državno cesto ob 11. uri Pred licitacijo je treba izročiti predsedniku komisije poleg uradnega potrdila o plačanih davkih potrdilo blagajne finančne direkcije v Ljubljani o položeni 10%ni (za tujo državljane 20%ni) kavciji, odmerjeni po proračunski vsoti za dobavo gramoza in posameznih gramoznikov. Založitve kavcije so oproščeni samo mali posestniki, ki so povsem zanesljivi ter se izkažejo z dotičnim potrdilom županstva.
Gradbena sekcija v Ljubljani,
dne 2. marca 1929.
Št. 324.	441 a—1
Razglas o drugi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na državni Trojanski cesti od km 128 do km 154.2.
Licitacija se bo vršila v pisarni gradbene sekcije v Mariboru v sredo dne 2 7. marca 192 9. s pričetkom ob 9. uri.
Za progo od km 138.04 do km 142 so bo oddala samo ena polovica letne potrebne množine^ in sicer tolčenega gramoza.
Podrobni pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v pisarni podpisano gradbene sekcije vsak dan do licitacije;.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dne 1. marca 1929.
Št. 446.	457 3—1
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza na Varaždinsko državno cesto, odsek od Drave do Dolnje Lendave.
Kor prva licitacija ni uspela, se razpisuje po pooblastilu gradbene direkcije v Ljubljani št. 357 z dne 16. januarja 1929. druga ustna licitacija.
Licitacija se bo vršila v četrtek dne 2 8. marca 1 9 2 9. s pričetkom ob 9. uri ob istih pogojih, ki so veljali za prvo licitacijo in po istnem vrstnem iin časovnem redu za posamezne cestne proge. Komisiji je treba predložiti potrdilo o plačanih davkih.
Popolni razglas je natisnjen v Uradnem listu 9 z dne 26. januarja 1929.
Gradbena sekcija v Murski Soboti, dne 2. marca 1929.
St. 357.	403 3—1
Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza.
Ker javna ustna licitacija za dobavo gramoza za progo mod km 42 do 46, 46 do 50, 50 do 56, 63 do 72, 92 do 95, 95 do 99, 99 do 103, 110 do 116 in 116 do 121.658 Zagrebške državne ceste in za proge med km 20 do 25 in 25 do 29.368 Karlovške državne ceste, ki se je vršila dne 26. in 27. februarja 1929., ni uspela, razpisuje podpisana gradbena sekcija po nalogu gradbeno direkcije v Ljubljani z dne 16. januarja 1929., št. 357, drugo javno ustno licitacijo.
Licitacija se bo vršila dne 2 7. marca 192 9. ob desetih v pisarni gradbene sekcije v Novem mestu.
Na licitacijo morajo prinesti dražitelji poleg potrdila pristojne davčne uprave o plačanih davkih blagajniško položnico davčne uprave v Novem mestu, da se je položila predpisana kavcija v znesku 10 % proračun jene vsote.
Popolni razglas o licitaciji je objavljen v Uradnem listu 9 z dno 26. januarja 1929.
Gradbena sekcija v Novem mestu,
dne 27. februarja 1929.
Št. 577/29.	443
Razglas.
Lov krajevne občino Škofjo Loke se bo oddajal na javni dražbi pri tukajšnjem uradu dne 2 4. aprila 1929. ob enajstih v zakup za dobo od dno 31. maja 1929. do dne 31. marca 1933.
Zakupne in dražbene pogoje lahko vpogleda vsakdo pri podpisanem uradu med navadnimi uradnimi urami.
Sreska ekspozitura v Škofij Loki,
dno 28. februarja 1929.
Št. 578/29.
Razglas.
444
Lov krajevne občine Zminca se bo oddajal na javni dražbi pri tukajšnjem uradu dne 2 4. aprila 1929. ob desetih v zakup za dobo od dne 31. maja 1929. do dne 31. marca 1933.
Zakupno in dražbene pogoje lahko vpogleda vsakdo pri podpisanem uradu med navadnimi uradnimi urami.
Sreska ekspozitura v škofij Loki,
dno 28. februarja 1929.
Št. 1991/II.	400 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se na dan 12. marca 1929. dobava Št. 181/29. 3000 kg ječmenove kave.
Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 27. februarja 1929.
Razne objave.
Št. 2039/11.	401 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se na dan 11. marca 192 9. dobava kotnega in ploščatega železa in zako-v i c.
Specifikacija in pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 27. februarja 1929.
446
Št. 2124/11.
433 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se na dan 11. marca 192 9. dobava motornegakolesa s priklopnim vozom. Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 1. marca 1929.
Št. 2223/11.	461 a—1
Razpis dobav.
Razpisuje se na dan 16. marca 1929. dobava stroja za rezanj,o paličnega in profilnega železa, stroja za luknjanje z ročnim pogonom in Škarij za rezanje.
Pogoji se dobivajlo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. marca 1929.
Št. 2275/11.	460 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se na dan 16. marca 192 9. ob enajstih dobava turbodinama za zasilno razsvetljavo.
Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 4. marca 1929.
Št. 2295/n.	463 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se na dan 16. marca 192 9. dobava 1500 kg olja za parno turbino.
Pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dno 5. marca 1929.
Vabilo na III. redni občni zbor,
* ki ga bo imela
Zveza Agrarnih Zajednic za Slovenijo,
r. z. z n. z. v Mariboru,
v nedeljo dne 2 4. m a r c a 1 9 2 9. ob desetih v prostorih «Narodnega doma» v Mariboru s tem dnevnim redom:
1.	) Volitev dveh overovateljev zapisnika.
2.	) Poročilo upravnega odbora.
3.	) Poročilo nadzorništva.
4.	) Odobritev računskega zaključka za loto 1928.
5.	) Podelitev absolutorija upravnemu odboru in nadzorništvu.
6.	) Poročilo o reviziji agrarnih zajednic.
7.	) Prošnja za brezobrestno posojilo.
8.	) Letni prispevki.
9.	) Izprememba §§ L, 23., 36. in 43. zveznih pravil.
10.	) Dopolnilne volitve upravnega odbora ih nadzorništva.
11.	) Nabava inventarja.
12.	) Razprava o naredbi glede skupnega in obveznega zavarovanja članov agrarnih zajednic.
13.	) Raznoterosti.
V Mariboru, dne 27. februarja 1929.
Za zvezo: Ivan Marušič s.r.
Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bo imela
«Eiektra», d. d. v Ljubljani,
v sredo dne 2 7. m a r c a 1 9 2 9. ob petnajstih v posvetovalnici Ljubljanske kreditne banko v Ljubljani na Dunajski cesti št. 1 z nastopnim dnevnim rodom:
L) Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1928.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1928.
4.	) Sklepanje o uporabi čistega dobička.
5.	) Sklepanje o predlogu glede absolutorija upravnemu svetu.
6.	) Volitev upravnega sveta.	462
7.	) Slučajnosti.
* • •
Pripomba:
Po § 22. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki so položili vsaj šest dni pred občnim zborom svoje delnice pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. Ti delničarji dobo legitimacije, ki se glase na njih ime ter navajajo število položenih delnic in glasov, odpadajočih na to število.
Po § 21. dražb enih pravil upravičuje posest de-I setih delnic do enega glasu. Delničarji glasujejo ali osebno ali pa po pooblaščencih, ki se izkažejo s pismenim pooblastilom, najsi so ti pooblaščenci delničarji ali ne.
Nesamopravne in juridične osebe vrše glasovalno pravico brez posebnega pooblastila po drugih zakonitih zastopnikih, četudi ti zastopniki sami zase niso delničarji.
V Ljubljani, dne 5. marca 1929.
Upravni svet.
442 3—2
Poziv upnikom.
Nabavljačka zadruga državnih službenika v Sv. Lenartu v Slov. gor., r. z. z o. z.,. se je po sklepu občnega zbora z dne 18. marca 1928. razdražila ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do dne 1. aprila 1929.
Pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, dne 1. marca 1929.
Likvidator: Anton Logar s. r.
454
Objava.
Izgubil sem legitimacijo juridične fakultete univerzo v Ljubljani za študijsko leto 1928./1929. na ime; Andrej Lasič iz Renč pri Gorici.
Prdglašam jo za neveljavno.
Andrej Lasič s. r.
452
Aktiva.
Strojilna, lesna in kemična industrija, d. d. na Polzeli.
Bilanca z dne 31. decembra 1928.
Pasiva.
366.557-25

Realitete:
A.	Zgradbe In zemljišča na Polzeli. Din
B.	Tvornica
barv v Dolu * 1,500.000-—Din 1,866.557'25
Električna naprava............... 128.083 50
Industrijska proga .
Stroji..............
Inventar............
Račun deležev ....
Blagajna..............
Material..............
Račun dobička In izgube:
prenos izgube z dne 31. decembra 1927......................Din 634.364 07
odbivši dobiček z dne 31. decembra 1928.......................... 1.651-83
36.561-50 632.796-75
Din
Delniška glavnica
Rezerva..........
Račun banke . . Upniki
2.664.000 49.000 1.411 36 96.564 84
632 712 24
13.443.688144,
Račun izgube in dobička.
Din [pl
1,250.000
16300
1,990.990
186.398
3,443.688
,	 - ■" ' 1	Din j p		Din p
Prenos izgube Iz leta 1927		634 364 |07	Dohodek od računa električne naprave . .	3 .404 [42
j Upravni stroški		29 757159	Izguba z dne 31. decembra 1928. .... j	632.712 [24
	664.116 |66|	1 664.116 |6b	
Na Polzeli, dne 26. februarja 1929.		Upravni odbor.	
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.