fo8 turna pfa&uts T gotovini. Leto LXXTV., it. 212 Cena 40 cent« UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCUflJMTA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglas« iz Kraljevine Italije in UNIONE PUBBLICITA ITALIAKA 8. A-, MILANO Sl-tt, Sl-24, 31-26 hi Sl-26. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina «.— L, Za inozemstvo 10 L. CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itallana eđ estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. Vdor v utrdbeni pas Petr Velika bitka za Petrograd v polnem razvoju — ObkolSlvanJe mesta se kljub srditemu odporu nezadržno nadaljnje Iz Hitlerjevega. g-lavneR«. stana, 15. septembra. Vrhovno poveljništvo nemških oboroženih sil je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se pripravljajo spričo ugod-poteka o|>eraoij novi uspehi v sedanjih bitkah. Ko je sedaj močnim nemškim silam uspelo vdreti v utrdbeno fronto Pe-trogratla, se tesno obkoljevanje mesta kljub srditemu odporu nezadržno nadaljuje. Južno od Faroerskih otokov je bil včeraj podnevi hudo poškodovan z bombami sovražni tovorni parnik. Tri uspešnem napadu letalskih sil na sovražni konvoj, ki je bil omenjen te v včerajšnjem vojnem poročilu in do katerega je pri.šlo vzhodno od Great Varmoutha je bil tudi neki britanski rušilec z bombo hudo zadet. V severni Afriki so nemška bojna letala v noči na 13. septembra in včeraj bombardirala postojanke britankega protiletalskega topništva in taborišče okrog Tobruka. Bojnega delovanja sovražnika nad nem-Skini državnim ozemiem ni bilo niti podnevi niti ponoči. Dne 12. septembra je vrhovni poveljnik neke armije general vitez Sehober padel v borbah na vzhodni fronti. Berlin, 15. sept. s. Edinice nemške pehote so dosegle kljub neugodnim vremenskim prilikam in terenskim težkočam na vzhodni fronti, kakor se doznava iz vojaških virov, znatne uspehe. Z uporabo velikega števila tankov proti neki nemški napredujoči pehotni diviziji se ni Sovjetom posrečilo zaustaviti Nemce. V hudih borbah je pehotna divizija uničila v 6 dneh med drugim 113 sovjetskih tankov. Nemške oklopne edinice, ki operirajo v sektorju neke divizije, so zajele po drznih napadih 1500 sovjetskih vojakov, zajele ali uničile 70 topov, 20 traktorjev, 600 motornih vozil, 400 voz s konjsko vprego in 3 letala. Berlin, 15. sept. s. Med 22. run i jem m 30. avgustom je neka nemška oklopna diviziju, ki se jc trdovratno borila preti boljševikom, uničila al; zajela 854 tankov in c klopnih a\-tomobilov, 4()4 topove vseh kalibrov, med njimi številne proti ta nkovske in protiletalske topove. Ta divizija je deloma sestrelila ali uničila na tleh ter zajela 199 rdečih letal. I>*srkrat je ta divizija prodrla globoko v sovražne črte in dosegla letališča. Iz ma;hne daljave so bili un ceni številni p*'loža r sovjetskega protiletalskega tor>ništva s tanki divizije. Večkrat se se nemški tanki borili v bliž;ni sovjetskih in so vedno zmagali. Posebno krvave izgube je zadalo nemško letalstvo boljševikom v področju Velikih Lukov-Periatin. Uničenih je bilo 10 transportnih letal. 2 lokomotivi in 2 oklopna vlaka. Uničen;h je bilo tuc*i 322 motornih vozili, 150 pa poškodovanih. V zapadnem delu Krima so nemška letala zažgala sovjetsko tovorno ladjo s 4000 tonami. Ob ustju Dnjepra so bombe velikega kalibra zelo poškodovale dva sovjetska monitorja. V področju Velikih Lukov so nemški bombniki 13. septembra bombardirali m obstreljevali s strojnicam*, številne sovjetske kolone. Južnozapadno od Brjanska so bili z uspehom bombardirani železniški objekti in utrdbe. Pri Umi ji je bfio v teku silnih napadov na kolone in sovjetske položaje uničenih 177 motornih voz4!. Sodelovanje angleškega letalstva pri obrambi Petrograda — samo propagandni manever Dopisnik agencije Štefani o dosedanji vlogi angleškega letalstva Z vzhodne fronte, 15. sept. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Sprejeta je bila nujna zahteva, ki jo je predložil pred 45. dnevi sovjetski poslanik Majski angleški vladi v dneh, ko se je nemškemu letalstvu posrečilo v kratkem času uničiti večji del sovjetskega letalstva. Skupine angleških lovcev so bile poslane v Rusijo. Sovjetska vojna poročila o tem ne poročajo, toda angleška polurad-na agencija je izjavila, da sodelujejo pri obrambi Petrograda angleški lovci. Navedba, da bi se nahajali angleški lovci v odseku Petrograda, je zelo sumljiva, tendenciozna in morda lažna. Vprašamo se, kako so mogli priti angleški lovci na petrograjsko fronto. Treba je vedeti, da angleški lovci znanih tipov ne morejo dolgo samostojno leteti. Ni mogoče, da bi dospeli iz Anglije nad sovjetsko ozemlje po zraku. Zračna črta od letališč Škotske do prvih zapadnih letališč Rusije je 1900 do 2000 km dolga Angleški lovci tako dolge proge ne morejo preleteti. Lani so prišli samo preko Arhangelska na severu ali preko Kavkaza na jugu, in sicer iz Iraka s pristanki v Iranu in na raznih letališčih sovjetskega ozemlja. Lahko so bili poslani v Rusijo tudi preko severne Indije. Kako so prišli v Rusijo in po kakšni poti, nas lahko zanima ali pa tudi ne. Dejstvo, da sovjetska vojna poročila ne pišejo o sodelovanju angleških lovcev pri obrambi Petrograda. je zelo simptomatično. Gre zopet za čenčo, ki je bila narejena v Londonu ali kje drugje, da bi svet zlasti pa Zedinjene države izvedele, da je pričela Anglija dejansko pomagati Rusiji. Angleška vlada hoče raztrobiti veliko aktivnost angleškega letalstva v Sredozemlju, v deželah, ki jih je zasedla Nemčija ter nad nemškim ozemljem, dočim omalovažuje v svojih vojaških poročilih delovanje letalstva sil Osi. Treba je ponoviti, da ima delavnost angleškega letalstva, kakor se kaže v teh dneh, vse znake »politične uporabe letalskih sil«. V vojni, kakršna je ta, more delavnost angleškega letalstva na raznih bojiščih, kakor se je pokazala od pričetka rusko-nemške vojne do danes, malo odločiti. Ali imajo Angleži čuden pojem o uporabi letalskih sil v vojni, ali pa hočejo nekaj natveziti omejenim ljudem, ki jemljejo vse, kar se sveti, za zlato. Anglija čuti potrebo dokazati, in mora dokazati, da učinkovito pomaga Rusiji, in to zaradi notraniepolitičnih razlogov in drug4h motivov, katere vsj razumemo. Tudi vest c sodelovanju angleških lovcev na boljševiškem ozemlju je del pro- j grama o sodelovanju Anglije s Stalinovo 1 Rusijo. Proti angleškim trditvam, da je angleško letalstvo v zadnjih tednih podvojilo svoje delovanje na vseh bojiščih, da bi odtegnilo z ruske fronte večji del nemških zračnih sil, postavimo lahko bilanco. Predvsem niso -nemške zračne sile prestavile z »uske fronte niti enega letala, da bi se zoperstavile tako zvanemu podvojenemu delovanju angleškega letalstva nad zasedenimi ozemlji in nad nemškim ozemljem. Napadi angleških letal v Sredozemlju na obljudena središča Sicilije so bili redki med julijem 1940 in julijem 1941. Bile so žrtve med civilnim prebivalstvom, maloštevilne in naključne. Skoda je bila neznatna, kakor so poročala naša vojna poročila o teh napadih. S temi napadi angleško letalstvo ni prisililo italijanskega letalstva, da bi povečalo svoje letalske sile v Sredozemlju. Kaj se dogaja na bojišču Sueškega prekopa? Na to vprašanje ni treba odgovoriti. Govore italijanska in nemška poročila zelo določno in jasno. Nekoristno je, da Angleži naznanjajo uporabljanje štirimotor-nih bombnikov za bombardiranje kakega italijanskega središča, Italijani se ne menijo zaradi eksplozije bomb, ki jih mečejo nečloveški angleški letalci na stanovanjske hiše, in še manj bi se prestrašili ob vesti, da te slavne podvige izvršujejo štirimo-torniki. Delovanje angleškega letalstva v zasedenem ozemlju in na nemškem ozemlju ni tako, da bi povzročalo kakršnokoli skrb nemškemu letalstvu. Posledice teh angleških napadov na to ozemlje so bile razmeroma malo važne. Na Atlantiku je pa novost, ki odkriva dejanski položaj angleških zračnih sil. Anglija je mogla podvojiti, kakor pravi, lastni napor v letalstvu, ker so ji prišle letalske sile ameriške mornarice na pomoč na Atlantskem oceanu, kjer je zelo delavno nemško letalstvo z nemškimi in italijanskimi podmornicami tako na oceanu kakor okrog angleškega otoka. Tako kričeče naznanjene kolosalne vojne količine niso torej angleške zračne sile. Tudi vest o angleških lovcih v Rusiji lahko služi samo anglosaški propagandi, ne more pa koristiti Rusiji, četudi gre za pošiljko sto ali dve lovcev vrste Spitfire in Hurricane. ki jih je morda Churchill poslal Stalinu, da drži obljubo Spričo množine letalskih sil Osi, ki razpolagajo z 1eta^sk;m: tovarnami in specializiranim tehničnim osebjem v skoraj vseh državah Evrope, ne morejo vzbujati strahu angle- ške letalske sile v primeri z nemško in italijansko letalsko silo. Treba je pa napraviti še drugo bilanco: razmerje izgub. Po nedavnih statistikah nemških in italijanskih uradnih dokumentov je razmerje izgub izrazito v škodo Angliji. Ce je vest resnična, bo ostalo zgodovinsko dejstvo, da je bil prvi vojak, ki je prišel na rusko ozemlje, da bi Sovjetom pomagal, letalec angleškega letalstva. Ali je poveljnik teh sil prinesel tovarišu Stalinu red hlačne podveze? Barikade v Kijeva Bern, 15. sept- s. Vesti iz Moskve poročajo med drugim o težkem položaju Kijeva. Neposredna okolica mesta je v stanju obrambe. Strojniška gnezda so bila postavljena v gozdovih okrog mesta, dočim onemogočajo barikade dostop iz predmestij v samo mesto. Sovjeti streljajo ranjence Berlin, 15. sept. s. DNB doznava^ da je poveljnik 626. sovjetskega polka strelcev ukazal ustreliti 8 nemsk h ranjencev, ki so jih ujeli rdeči vojaki, zaradi tega, ker ranjenci niso hoteli izdati informacij vojaškega značaja. Več vojakov rdečega polka, ki so jih ujeli Nemci, je potrdilo vest o nečloveškem dejanju sovjetskega polkovnika. ral v on Sehober padel na vzhodnem bojišču Berlin, 15. sept. s. General v. Schobert je junaško palel na čelu svoje armade na vzhodni fronti. Rojen je bil v VVUrzburgu 31. marca 1881. Odlikoval se je v svetovni vojni in je bil odlikovan z viteškim križem -Max Josef« z meči, ki je najvišje bavarsko vojaško odlikovanje. S tem odlikovanjem si je pridobil plemstvo. Na vzhodni fronti je bil odlikovan z viteškim križem reda železnega križa. Leta 1940. je napredoval v armijskega generala in se je posebno odlikoval v operacijah v Eesarabiji in Bukovini. Sest dni pred smrtjo je *bil odlikovan z velikim križem rumunskega reda Mihaela Hrabrega. Letalske akcije Berlin, 15. sept. s. V teku 13. septembra in v noči na 14. septembra je nemško letalstvo sestrelilo v letalskih dvobojih, kakor doznava D NB iz pristojnih virov, 32 sovjetskih letal. 13 rdečih letal je' sestrelilo protiletalsko topništvo, 8 pa je bilo uničenih na tleh. Tako je sovjetsko letalstvo izgubilo skupaj 53 leta. Berlin, 15. sept. s. DNB doznava, da so sovjetski lovci 2. septembra sestrelili neko nemško lzvidnisko letalo. Eden izmed članov izvidniške posadke, ki je odskočil s padalom, je bil cilj strojnic rdečih lovcev, ki so nato ponovno streljali na kraj, kjer je pristal. Berlin, 15. sept. s. Na vzhodni fronti je major Liitzovr, poveljnik skupine lovcev, dosegel 13. septembra 70. letalsko zmago. V teku teh zračnih borb sta dva narednika te skupine zbila vsak po 3 sovražna letala. Tako je narednik Ohlrogger dosegel svoje 32., 33. in 34. zmago, narednik Hezmann pa svojo 21., 22. in 23. letal-ko zmago. N ni i liri ranjenci v Italiji fflf rttn, 15. sept. s. Včeraj je dospelo iz Opatije, kjer bodo ostali krajšo dobo na oddihu, v Benetke okrog 500 nemških borcev, vojakov, mornarjev in letaleev. Tovariško so jih sprejeli nemški konzul in zastopniki nacionalno-socialistične skupine in nemške manjšine ter Številni italijanski soborci, Veliki uspehi pri bombardiranju Tobruka Ladje in letala v borbi na Sredozemskem morju — Sest letal sestreljenih Glavni stan Oboroženih sil je objavil dne 14. septembra naslednje 467. vojno poročilo: V severni Afriki živahno streljanje našega topništva na kopnem. Skupine kr. letalstva so premagale jak odpor sovražne protiletalske obrambe in so v noej na 13. t. m. neprestano bombardirale mnogo predelov tobruške trdnjave. V polno *o bile zadete z bombami velikega kalibra baterije, utrdbe, lope in skladišča municije. Opaženi so bili obsežni požari in eksplozije. V Bar« lij i so eno sovražno letalo sestrelili nemški lovci. V vziioJui Afriki je bil itn področju pri Kulkvabcrtu bombardiran in s strojnicami ubstrelj»-\ an bolniški center, ki ;c Mil jasno označen z rdečim križem, iiilo je iu kij ranjenih. Naša protiletalska Jbramba je sestrelila aa bombnik. Pri letalskem napadu na neki aaš konvoj je protil"talsko topništvo z naših ladij sestrelilo % sovražna letala, ki so se se v r.ra-kn yii>'iu» S>% vzhcdnem Sredozemskem m >rju so naša letala v borbi proti so\ vi ladjam potopile trgovski parnik manjše tonaže. Bombe na Suez Berlin, 15. sept. s. Nemška letala so ponovno z uspehom napadla v noči na 14. september pristaniške naprave v Suezu in Portu 'i liku ter čistilnice petroleja v Susi. V čistilnicah so nastali veliki in majhni požari. Zadeti so bili tudi moli in skladišča. Nadaljnje žrtve zločinskih anglešk.h napadov na bolnice Rim, 15. sept. s. Mod bombardiranjem % o jaške bcfaicc v Gcmlarju po Angležin so umrli razen rK.dp^iroOnika-zdravnika Gilber-ta Guardavaccare, o čigar smrti smo /e poročali, še kapitan-zdravnik dr. Iinnco Ar-rigO, ki ga je bomba zadela, ko i? opravljal svojo dolžnist. Kodil sc je v Civtta Vec-chii leta 1886. Smrtno je bil zadet tud; poročnik Giuscppe Mo-rteo, rojen v rirenzi leta 1913, pripadajoč 77. kolonialnemu bataljonu, ki je ležal bolan v bombardirani bolnišnici. Sprejemi pri Duceju Rim, 15 sept. s. Duce je sprejel v palači Venezia prefekte Ticnga iz Milana. Ballero iz Bergama, Cottola iz Brescie in Carino !z Cremone. Prefekti so mu podali letno po-ći'lo. Rim, 15. sept. s. Duce je sprejel msgr. Segviča, znanega hrvatskega zgodovinarja in profesorja klasične filologije na zagrebški univerzi. Z njim se je prisrčno razgo-varjal. Verdijeva stolica na konservatoriju v Milanu Rimt 15. sept. s. Ministrstvo za narodno vzgojo je k&t dostojen zaključek spominskih sJavnosti, ki jih je odredil Duce ob 401etnici smrti skladatelja Verdija, ustanovilo na konservatoriju v Milanu stolico za proučevanje Verdija, katero je poverilo maestru Carlu Gattiju. Pouk se bo pričel z novim Šolskim letom. God bolgarskega prestolonaslednika Sofija, 15. sept. i. Bo4gar*u nare d je proslavljal god prestolonaslednika Simeona. Slovesne službe božje so b;;le v vseh središčih države. Bombe na Anglijo Berlin, 15. sept. s. Tudi v noči na 13. september je nemško letalstvo napadlo pomorske objekte na morjih okrog angleškega otoka. Vzhodno od Gladston on Sea je bila zadeta in poškodovana z bombami velikega kalibra neka tovorna ladja s 4000 tonami. Neka 10.000tonska ladja, verjetno petrolejska ladja, je bila z uspehom napadena pred škotsko obalo. Ostali letalski napadi so bili naperjeni proti pomorskim napravam in letališčem sre Inje in vzhodne Anglije. V teku 13. septembra je nemško letalstvo v severni Afriki, kakor poroča vojno poročilo, zadelo v polno taborišča in skladišča ter povzročilo številne požare. Turški general o bitki za Atlantik Carigrad, 15. sept. s. General Arkilct s-e bavi v »Džum Hurietu« z bitko za Atlantik, General pravi, da je proizvodnja podmornic v državah Osi čedalje večja in ugotavlja velikanske izgube angleškega ledjevja ter predvideva, da bodo te izgube čedalje večje z razvojem delovanja nemškega in italijanskega letalstva ;n podmornic. Sile Osi so popolnoma sigurne, da bodo dobilo bitko za Atlantik. Tesno sodelovanje Hrvatske z Italijo na političnem in vojaškem področju Na vzhodno fronto bo poslana nova hrvatska legija, ki bo prej izveibala v Italiji Rim, 15. sept. s. Armadni general Slavko Stancer, inspektor vojske nove hrvatske države in šef vojaške misije, ki je zdaj gost fašistične vlade, se je razgovar-jal z urednikom agencije Štefani. Po izjavi globoke zahvale vsega hrvatskega naroda Italiji in Duceju za nudeno pomoč, ki je bila resnično v prid stvari mlade Hrvatske, je general izjavil: Sprejem prebivalstva in predstavnikov italijanskih oblasti nas je globoko dojmil, kajti z njim smo čutili biti srce Italije z našim srcem. Ti naši občutki so se še bolj utrdili, ko smo imeli izredno čast in bili sprejeti pri Duceju v palači Venezia. General Stancer je nato omenil sodelovanje med Italijo in Hrvatsko na vseh področjih. To sodelovanje, je izjavil, se bo čedalje bolj utrjevalo v duhu medsebojnega razumevanja med dvema narodoma, zavedajoč se, da bo Hrvatska sledila vzgledu Italije in se bo ravnala po izkušnjah in ustvaritvah velike sosede v duhu njenih ustanov in zakonov. Sedanje sodelovanje med vodilnimi organi vojske obeh držav bo še nadalje razvilo in utrdilo čedalje bolj hrvatsko vojsko, ki je v zgodovini vedno izpričala svojo vrednost in žrtvovanje. Tudi naši vojski bo vzgled močna in junaška italijanska vojska, ki ima v Duceju največjega zaščitnika in vodjo. Dokaz tega sodelovanja je dejstvo, da že številni hrvatski oficirski gojenci obiskujejo v Italiji tečaje na vojaških akademijah. Tem bodo sledili še drugi. V hrvatski vojaški akademiji in v podoficirski hrvatski šoli pa bodo nastavljeni italijanski inštruktorji, ki bodo s svojimi globokimi izkušnjami in obzirnim znanjem mnogo prispevali k vojaški izobrazbi hrvatskega oficirskega naraščaja. General je poudaril, da se bo k legiji hrvatskih prostovoljcev, ki so zdaj na vzhodni fronti, v kratkem pridružila še druga legija. Ta bo odšla najprvo v Italijo, kjer se bo izvežbala. S tem sodelovanjem v proti-boljševiški borbi bo ustaška Hrvatska duhovno in materialno v isti črti s silami Osi, s katero bo nova država ostala zvezana za vedno. General je zaključil z besedami simpatije in velikega občudovanja do Italije in Duceja. še o Rooseveltovem govoru Sofija, 15. sept. s. Bolgarski listi še komentirajo Rooseveltov govor in soglasno poudarjajo, da sta Italija in Nemčija z absolutnim mirom sprejeli grožnje ameriškega prezidenta. »TJtro« piše, da Roo-seveltova izzivalna politika nima primera v zgodovini Zedinjenih držav. Roose-velt nima poguma, da bi naznanil svetu, da hoče vojno proti silam Osi, ker bi imel proti sebi najprvo ameriški narod, kateremu je pred volitvami svečano obljubil, da bodo ostale Zedinjene države izven konflikta. Carigrad, 15. sept. s. Turški risdc še vedno komentira Rooseveltov govor. »Džum Hu-riet« označuje izjave ameriškega predsednika kot izzivanje. »Son-Posta« ugotavlja, da mora bit; varnostni pas vsake države omejen na teritorialne vode. Trdilve Roo&o-veltove glede ameriškega varnostnega pasu nimajo nobene zakonite podlage. »Tasvhi Efk iar* poudarja, da Rooseveit potiska Zedinjene države v brezno vojne. »Jeni S*-bah« .smatra Rooseveltov govor za manifestacijo neodgovornega človeka. Zopet ameriška ladja Berlin, 15. sept. s. DNB doznava iz New Yorka, da so v okviru vojne propagande v Ameriki razširili vest, da je v vojnem pasu Sueškega prekopa bila poškodovana od drobcev bomb ameriška ladja »Arkan-sas«. Po tej vesti ni bilo ob tej priliki človeških žrtev ne ranjencev. Angleški admiral izginil Lizbona, 15. sept. s. Izredni vtis je v tukajšnjih krogih naredila vest. da je angleški admiral \Vodehouse. ki je bi! vojaški povejljnfk Gibraltarja, izginil na morju. Admral \Vodebouse je bil najbolj znan specialist za vprarania Sredozemlja fn j« bil šef angleške vojaške miiije na Portugalskem. Stavka ameriških mornarjev New York, 15. sept. s. Združenje mornarjev »Sea Farer Interna t ional Union«, ki je član Zveze specaliziranih delavcev, jo pričelo stavkati, ker ni doseglo svoj^ zar htev glede povečanja plače mornarjem, ki so na ladjah na vojnih pregnh. Stavkajo v«i mornarji na ladjah, ki plovejo proti Afriki in Kitaiski. Združenje zahteva mesečni po> višek 60 dolarjev za navadne mornarje. Stran 2 fltOTIVSKT NARODf, Ponedeljek, 15. septembra 1941—XIX. Stev. 212 Prvi del prvenstva v ženski lahki atletiki V Novem nest« so se zbrale atletinje Prvenstvo moštev so si priborile trtIHFar ke resen tekmec in domaČega ^tit—n ^ ki so Hm bUc N< Novo mesto. 15. septembra. Slovenska ženska lahka atletika je doživela že lepe čase, toda vedno je ritem napredka in propadanja bil povezan s posameznimi odličnimi generacijami, ki so prihajale in odhajale: pred njimi je bilo malo ali nič. z njimi vse. za njimi pa spet dolgo časa nič. Prave, smotrne in vsestranske kontinuitete dela. oslonjene na vedno nov in čim širši dotok mladih moči ni bilo, vse preveč je bilo občudovanja in navduševa-nja za odlične posameznice. Lani in letos se naša ženska lahka atletika spet razživija in vsi znaki govore v prilog kakovostnega razvoja, če se bo na dani osnovi pametno gradilo naprej. Žensko lahko atletiko gojijo trentuno trije klubi v Ljubljanski pokrajini: Hermes In Planina v Ljubljani ter Elan v Novem mestu. Priložnosti za potrebne javne nastope je torej za prvo silo doma dovolj, a šča-som se bodo odprle še druge. Nekaj internih«, ženskih mitingov, največje zanimanje je vzbudila prireditev Novomeščank. smo letos že zabeležili, za včerajšnjo nedeljo dopoldne pa je Slovenska lahko atletska zveza razpisala pokrajinsko prvenstvo moštev in ga poverila v Izvedbo SK Elanu v Novem mestu. Prvenstvo za posameznice bo menda prihodnji mesec v Ljubljani. Začetek prireditve na Loki, ob lenobni zeleni Krki, kjer so se letos lotih gradnje kopališča, in pod učinkovitim vtisom visokega mostu, je bil najavljen na polde-seto uro. Izkazalo se je, da so organizatorji računali pravilno. Ko bi bil namreč potek nekoliko bolj pospešen, bi se bilo končalo ob najbolj primernem času, med te ko ie debele tri ure trajajoča prireditev bila huda preizkušnja za številne gledalce. V čast jim bodi zapisano, da so jo v navdušenju za uspehe domačink, dobro prestali. Vreme je navrglo vse, kar je bilo mogoče s te strani želeti. Jutmja megla, ki se je s svojim zahrbtnim hladom tako strupeno obešala na kosti, se je razkadila kmalu po začetku in posijalo je toplo sonce. Organizacija prireditve je bila v celoti, razen že omenjene malenkosti, prav dobra in zasluži pohvalo. Svojo dolžnost so storili domači organizatorji, pa tudi srdniški zbor je posloval kakor je treba. Kot vrhovni sodnik je požrtvovalno sodeloval kapetan Negrinl, član zveznega milanskega kluba Pro Patria in sodnik italijanske federacije. Poslovodeči vrhovni sod-r.ik je bil Jože Hvale in vodja tekmovanja Milutin Zupančič. V sodniškem zboru so sodelovali kot starterji in časomerilci prof. Silvo Cernetič. Milan Kermavner, Franc Mevija, Jože Perovič, poročnik Cumer, Zdeno Vahtar in Rupena. Glede ureditve igrišča in tekmovalnih prog bi se moglo sicer še marsikaj želeti, kolikor je pa v danih razmerah bilo mogoče storiti, je bilo pripravljeno skrbno. Poset gledalcev je bil za naše razmere Izredno zadovoljiv. Na terasah precej strmo vzpenjajočega se sveta se je nabralo do 200 ljudi ki so do konca vneto pozdravljali uspehe domačink in najboljših gostinj. Naj se nam ne zameri pri tem dobro mišljena želja: v interesu napredka naše lahke atletike je, da gledalci opuste nesimpatično in na atletinje kvarno vplivajoče izražanje škodoželjnosti zaradi neuspeha ali slabšega uspeha. Ta demoralizujoča manira, ki jo je v vrste našega športnega občinstva zanesel nogomet, ni pozitivni doprinc«. katerega smemo pričakovati od razumeva j očega in za lahko atletiko navdušenega gledal-stva. Pred začetkom tekmovanja, ki so se ga udeležile članice Hermesa, Planine In domačega Elana, so se tekmovalke postrojile v sredini igrišča to jih je občinstvu predstavil poslovodeči vrhovni sodnik. Takoj nato se je začelo za res. Prva točka na sporedu je bil MET KROGLE Med favorltkami sta bili zlasti odlična Novomcščanka Dana Marinčkova in »Planinka« Vi kiča Tometova. Za presenečenje je poskrbela Hemiežanka Draga Rogljeva, ki je zmagala z metom 9.45 m. V njenih mišicah pa je še mnogo neizrabljenih moči in ko bo vsa tehnika dela telesa ln sunka roke izdelana popolnoma, pričakujemo lahko od nje še večjih uspehov, Druga je bila Marinčkova. Čeprav telesno skoro šibka, je izredno nadarjena ln je zlasti Izdelani sunek roke njena velika prednost. Skoraj vsi njeni meti so dosegali ali presegali devetmetrsko znamko. Na tretje mesto se je plasirala Jelica Vazzazova od Hermesa. Tometova je odpovedala in se plasirala šele na peto mesto. Met krogle: 1. Dana Rogljeva (Hermes) 9.54, 2. Dana Marinčkova (Elan) 9.21, S. Jelica Vazzazova (Her) 9.15, 4. Sonja Kronegerjeva (El) 8-5S, 5. Vlklca Tometova (Pl) 8.50, 6. Zalka Rofteva (Planina) 7.75. Točke: Hermes 10, Elan 8, Planina 3. SKOK V VISINO »Na papirju« sta prihajali v postev za prvo mesto Kronegerjeva od Elana in Ančka Priboskova od Hermesa. Toda že pc prvih skokih je bilo jasno, da bo zmagala slednja, ki je obvladovala višine z eleganco, presenetljivo prožnostjo to lahkoto. N;ma zmagovalna znamka je 135 cm. Bila bi pa nedvomno 140. ko bi jI ne bili bona fide v želji, da jI pomagajo do višje znamke, člani Hermesa sami »podvalili* 143 cm, kar je bilo zaenkrat preveč. 133 cm sta preskočili Kronegerjeva to Marta Priboskova. Z manjšim številom poprav se je Kronegerjeva plasirala na drugo mesto. Skok v višino: 1. A neka Priboskova (Her) 135. 2. Sonja Kronegerjeva (13) 133. 3. Marta Priboskova (Her) 133, 4. Majda K ožino v a (KI) 130, 3. Vlklca Tometova (Pl) 120, 6. Mina Svete (Pl) 125. Točke: Herme* 20, Elan 10, Planina 0 TEK NA 80 M DrugI uspeh Ančke Priboškove. Na startu je sicer »ušla«, vendar pa je Imela na cilju toliko prednosti, da bi ji prvo mesto tudi drugače ne bilo ogroženo. Lep je uspeh Marice Susteršičeve, ki se je v borbi s Kozinovo plasirala na drugo mesto ln tako zmagala nad vsemi ostalimi sotekmo-valkami, ki so doslej izkazovale boljše rezultate od njenih. Obe Novomeščank! Ko-zinova to Col jeva sta izenačenih moči. Tek na 80 m:l. Ančka Priboskova (Her) 11.2, 2. Marica Sušteršlčeva (Pl) 11.4, 3. Majda Kozlnova (El) 11.5, 4. Vera Coljevu (El) 11.5, 5. Jožica Hvaletova (Pl) 11.9. 6. Marta Pu»tiško\a (Her) 12. Točke: Hermes 27, Elan 23, Planina 13 MET KOPJA Zmagala je Marinčkova to od zadnjega mitinga napredovala za 8 m! Njeno čisto zmago ni mogla ogroziti niti talentirana Tometova, ki bo očitno napredovala, ko bo posvetila več pozornosti višini meta. V splošnem pa je bilo pri večini tekmovalk opaziti pomanjkanje tehnike. Met kopja: 1. Dana Marinčkova (El) m05, 2. Vlklca Tometova (Pi)Z6.o*f, a. Jelica Vazzazova (Her) 23.37, 4. Ada Ske-tova (Her) 22.83, 5. Darina Gartnerjeva (El) 20.49. 6. Marica Skerljeva (Pl) 19.92. Točke: Hermes 84, Elan 81, Planina 19 SKOK V DALJINO Priboskova je našla mojstra v svoji klubski tovarišici Marti Pustiškovi, ki je imela vse skoke daleč Čez 4 m. Ze pri drugem je dosegla zmagovalno daljino 4.58. Tri cm za njo je ostala Priboskova. Med ostalimi štirimi je tretja Palčičeva sposobna še več, kakor se ji je včeraj posrečilo. Skok v daljino: 1. Marta Fustls;*ovr. (Her) 4.58, 2. Ančka Priboskova (Her) 4.55, 3. Magda Palčičeva (El) 4.28, 4. Vera Col jeva (El) 4.15, 5. Marica fikerljeva (Pl) 4.13, 6. Marjan ca Lavrenčičeva (Pl) 4.08. Točke: Hermes 45, Elan 38, Planina 22 MET DISKA Tretji uspeh Ančke Priboškove! Dosegla je obenem letošnji najboljši rezultat. Druga je bila njena klubska tovariši ca Lidija Rupnikova, ki se ji je približala za cm. Na tretje mesto se je plasirala Marinčkova. Izgleda, da včeraj ni bila razpoložena, ker je precej zaostala za dolžino, ki jo je že dosegla. Isto velja za Coljevo. Met diska: 1. Ančka Priboskova (Her) 28.61, 2. Lidija Rupnikova (Her) 28,50, S. Dana Marinčkova (El) 26.40, 4, Vera Co-ljeva (El) 26.36, ft. Marica 8n*tert**eva (Pl) 26.14, 6. Vlklca Tometova (Pl) 25.41 Točke: Hermes 56, Elan 45, Planina 25 ŠTAFETA 4 X 60 M Hermežanke so bile že zmagovalke, le diskvalifikacija njihove štafete bi Jim mogla odnesti zadnji hip zasluzeno lavoriko. Ker se pa ni zgodilo nič takega ln so celo zmagale, je ostalo tudi pri zmagi v celoti. Da so zmagale v štafeti, je vzrok v tem, da jim je šla predaja palice — kočljiva točka vseh naših moških to ženskih štafet — še najboljše od roke. Vodile so na vsej dolžini proge. čas le dober. Povprečno 8.7 sekund na posamezno. Tudi NovomeAčanke so tekle dobro, najboljše pa Kozlnova. Štafeta 4x60 m: 1. Hermes (Pusttfek -Rupnlk - Kobav - Pribosek) 34.8, 2. Elan (Palčič - Gartner - Colja - Kodna) 35, S. Planina (Lavrenčič - Musar - ftkerlj - ftn- «>ršič) 36.8. Zaključno stanje točk: Hermes 68, Elan 53, Planina 29. Uspelo tekmovanje Je bilo s tem zaključeno. Ko je sodniški zbor rešil se nekatere proteste in ugotovil definitivno stanje točk. so bil9 razdeljene plakete. Zmagovalno plaketo Je prejela ekipa Hermesa, katere uspeh je odličen m Je treba marljivim lahkoatletinjam. predvsem pa Ančki Pribovškovl iskreno čestitati. Hermes si je priboril 6 prvih mest od 7! Priboskova Je sama priborila za svoje barve 26 točk ali skoraj 40 odstotkov. Prav tako veljajo čestitke Novom, eščan-kam. Prvič v krogu že rutiniranejših tekmovalk so pokazale mnogo obetajoče talente to z marljivim delom pod vodstvom I njihovega prizadevnega trenerja poročnika Cumerja. ki je absolvent rimske visoke sole za telesno vzgojo in italijanski rekorder, bodo k današnjemu pridružile Se novih uspehov. Med posameznicami je Marinčkova doprinesla k častnemu plasmaju največ. Delež na uspehu gre nedvomno tudi načelniku lahkoatletske sekcije Dušanu Povhu in njegovemu pomagaču Dušanu Romihu. Planina z izjemo Tometove to Susteršičeve ni pokazala, kar smo pričakovali. Naraščaj je sicer dober, toda treba bo Se precej intenzivnega dela, da bo uspešen v borbi z močnima tekmecema. —zg. SK Elan : SK Ribnica 4:1 (1:1) Ribnica. 14. septembra. Dolenjski prvak je v nedeljo gostoval v Ribnici proti domačemu športnemu klubu SK Ribnica Povratno gostovanje dolenjskega prvaka ni bilo zanimivo, kajti gostje so sicer predvedli mnogo slabšo igro. kot običajno, toda so v vsem bili boljši od domačinov kateri so sicer začeli s po žrtvovalnostjo in že v 32 m. 1 polčasa dosegli vodstvo po desni zvezi. Gostje so kmalu pritisnili na gol domačih in v 37 minuti izjednačili po lepi soloakciji sred- njega napadalca Smrdela. Igra je v prvem polčasu bila precej odprta z malo premočjo domačih, katere je zelo močno in z mnogimi neumestnimi medklici bodrilo domače gledalstvo. Do konca polčasa je igra ostala večinoma po sredini igrišča. Gostje v prvem polčasu niso imeli ničesar od igre in priznati se mora, da se niso niti najmanj trudili. Po izmenjavi prostorov so takoj gostje pritisnili in so Po lepem golu Knajterja v 4. min. že dosegli vodstvo, v 16. min. pa je Smrdel j povišal na 3:1. Po tem rezultatu se je igra prenesla na polje domačih, ki so imelj veliko srečo; zlasti srečen je bil golman, ki so mu vsi udarci sli naravnost v roke. V 17. minuti je je Smrdu po lepem predložku Srna j deka zabil četrti gol. Kmalu nato je knajter dal krasen udarec na gol, ki ga pa sodnik ni priznal radi roke srednjega krilca. Prisodil je enajstmetrovko, ki jo je Knajter podal v roko golmanu, igralo se je potem večina proti golu domačih in rezultat je ostal do konca neizpremenjen. Publike je bilo okoli 500 Tekmo je sodil objektivno g. Not Stanko —t. Državno žensko plavalno prvenstvo V kopališču Ausoniji v Trstu so se včeraj zaključile finalne tekme za prven-- o poedink v plavanju. Doslej so znani naslednji rezultati: Na progi 400 m prosto je zmagala Giu-seppina Grugnola. članica SS Lazia s časom 6:05.9, na 100 m hrbtno Maria Ber-tuzzi (Triestina) 1:28.6, na 200 m prsno Niča Rigoni (Giovinezza. Napoii) 3:32.3. Na 100 m prosto je zmagala Rečanka Adalgi-sa Kuschnigg v času 1:15.1. V štafeti 3X100 m hrbtno ie bila prva Triestina 4:29.2 V štafeti 3 X 20n m prsno Giovinezza iz Napolija n:06_5 in v štafeti 4X100 m prosto Fiumana d:10.5 Naredbe Visokega Komisarja Določbe o skrajnih hitrostnih mejah za motorna vozila Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino oireja glede na Čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291 in smatrajoč za umestno, da se v Ljubljanski pokrajini določi skrajna hitrostna meja za motorna vo žila. čl. 1. Vozači v nobenem primeru in ob nikaršnih okolnostih ne smejo voziti z večjo hitrostjo nego se v naslednjem navaja za razne vrste motornih vozil: a) avtomobili, motorna kolesa in tovorni avtomobili z nosilnostjo do 20 stotov, 50 km na uro. b) tovorni avtomobili z nosilnostjo nad 20 stotov do vštevih 39 stotov, s priklopnim vozom ali brez njega, 40 km na uro, c) tovorni avtomobili z nosilnostjo nad 35 stotov, s priklopnim vozom ali brez njega, 30 km na uro, č) avtobusi rednega javnega prometa z obrtno hitrostjo 30 km na uro. Ponoči najvišja vozna hitrost skozi vsa naselja za vse vrste motornih vozil ne sme presegati 30 km na uro. Cl. 2. Določbe te naredbe se ne uporabljajo na motorna vozila gasilcev in javne reševalne službe, na zasebna vozila pa le tedaj ne, kadar gre za nujno pomoč in reševanje. Cl. 3. Uradniki in organi javne varnosti so dolžni skrbeti za upoštevanje te naredbe in ugotavljanje njenih kršitev, ki se kaznujejo denarno od 25 do 200 lir. Najnižjo kazen lahko plača kršitelj takoj. Ti prestopki se morajo v Vsakem primeru nemudoma prijaviti Visokemu komisarju, da se vozaču eventualno odvzame vozaško usposoblje-nostno Izpričevalo za dobo enega do treh mesecev. čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo dan po objavi v Službenem listu in ostane v veljavi se tri mesece potem ko preneha vojno stanje. LJubljana, dne 10. septembra 1941-XTX. 'Visoki Komisar E milio G razkoli Predpisi za trgovanje in fižolom Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukazov z dne 3. maja 1941-XTX, št. 291 in z dne 7. Junija 1941-XTX, st. 454 ter smatrajoč za potrebno ukreniti radi prehrane: Cl. 1. Za proizvodnjo krompirja in suhega fižola se predpisuje obvezna prijava, ki Jo morajo poslati pridelovalci pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu t desetih dneh po spravilu. Oi prijavne obveznosti so izvzeti tisti, ki pridelajo krompirja v količini pod 500 kg ln suhega fižola v količini pod 50 kg- d. 2. Po določbi lz prednjega člena prijavljeni krompir in suhi fižol pridelovalec ne sme prodati drugam ko pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu ali ustanovam in tvrd kam, ki jih ta pooblasti za nakupovanje. Cl. 3. Pogodbe o prodaji krompirja in suhega fižola, sklenjene preden je stopila ta naredba v veljavo, za množine nad 500 kg oziroma nad 50 kg se morajo prijaviti pokrajinskemu Prehranjevalnemu zavodu s navedbo datuma pogodbe in kupčevega naslova. Čl. 4. V smislu določbe člena 2. za nakupovanje krompirja in suhega fižola pooblaščene ustanove in tvrdke si morajo priskrbeti za prevoz nakupljenih količin posebne prevoznice. ki jih bo izdajal pokrajinski Prehranjevalni zavod. Mimo tega morajo voditi o nakupljenih in prodanih količinah prejemni in oddajni vpisnik, ki ga potrdi pred uporabo pokrajinski Prehranjevalni zavod, kateremu morajo tudi vsakega prvega in vsakega petnajstega v mesecu poslati izpisek vpisnika. Pokrajinski Prehranjevalni zavod sme po potrebi organizirati in vzporediti razdeljevanje, trgovin^ in porabo krompirja in suhega fižola, Cl. 5. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesecev in z zaplembo blaga. Cl. 6. Ta naredba stopi v veljavo z dnem >bjave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 11. septembra 1941-XTX. Visoki Komisar Emilio Grazioii Predpisi o klanju drobnice Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XTX, št. 291 in Ducejevega razglasa z dne 17. maja 1941-XIX in da se ohrani stanje ovčereje: Čl. 1. Prepoveduje se klanje ovc in ne-skopljenih ovnov, ki še niso dobili popolnega stalnega zobovja sekalcev. Okrajni načelniki lahko na predlog okrajnega kmetijskega strokovnjaka ali veterinarja izdalo dovolitev za zakol bolehne ali za pleme nesposobne drobnice, kakor tudi za kmečke razplojevalne potrebe odvečnih ovnov, ter ob nujnih primerih. ČL 2. Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju do 5000 lirt v hujših primerih pa z zaporom do šestih mesece/. ČL 3. Razveljavljajo se vsi prejšnji predpisi, ki nasprotujejo ali niso združljivi s predpisi te naredbe, ki stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. LJubljana, dne 11. septembra 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Maksimalni cenik za premog V smislu svoje naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 Je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določil najnižje cene za premog iz rudnikov v Kočevju in Trbovljah. Premog Iz kočevskega rudnika. Prodajna cena na debelo, franko vagon rudniška postaja, znaša brez javnih dajatev: kosovec 120 lir, kockoveo 108 lir, orehovec 96 lir, grahovec 82 lir, zdrob 68 lir. Prodajna cena na drobno za trgovce v Ljubljani znaša franko skladišče prodajalca vključno vse javne dajatve: kosovec 172 Ur, kockovec 167 lir, orehovec 150 Ur, grahovec 133 lir, zdrob 116 lir. Premog lz trboveljskega rudnika. Cena za rudniško upravo v Ljubljani, franko vagon obmejna postaja Laze, znaša brez javnih dajatev: kosovec 229 lir, kockovec 212 lir, orehovec 179 lir, grahovec 162 lir, zdrob 137 lir. Prodajna cena na drobno za trgov- Malo italijanščine za vsak dan 43 Obleka. I vesti«. Son vcniito per farmi pigliar la misu-ra per un abito — prišel sem. da si dam vzeti mero za obleko. Come volete che sia fatto — kako želite, naj bo narejena? Fatemelo come si portano ora — naredite mi jo. kakor se nosijo sedaj. Mi farete una giacea. un panciotto e diie paia di calzoni — naredili mi boste suknjič, telovnik in dvoje hlač. Ho comperato del panno (della stoffa) per farmi fare un abito completo — kupil sem si blaga, da si dam delat celo obleko. Mi piacciono gli abiti cdmodi — rad imam udobne obieke. Non voclio i cal-z6ni pr6prio cosi lunghi come si portano ora — nočem hlač ravno tako dol- §ih, kakor se nosijo sedaj. C'e la moda i portarli lunghi — moda je. da se nosijo dolge. Saranno fatti secondo il vostro gusto — naredil jih bom po vašem okusu. Ricordatevi che ne ho bisćgno per domenica — ne pozabite, da jo potrebujem do nedelje. Badate, jperchfe se mi mancate di parčla, sara 1 ultkno la-voro che farete per me — pazite, zakaj če ne boste držali besede, bo to zadnje delo, ki ga boste napravili zame. Mi portate il mlo abito — ali mi prinašate mojo obleko? Vorrei provar-melo — rad bi jo poskusil. Vcdiamo se mi va bene — glejmo, če mi je pravšna. A vete fatto le manične troppo Iar-ghe (strette) e troppo lunghe (corte) — napravili ste preširoke - (preozke) in predolge (prekratke) rokave. Mi tfra s6tto le ascčlle — veže me pod pazduhami. £ trdppo lungo di vfta — predolg je v stasu. Fa delle pieghc fra le spalle — dela gube med rameni Non potete lagnarvi di quest'abito — ne morete se pritoževati nad to obleko. Vi va perfettamente bene — pristoja vam izvrstno. Mostratemi i včstri campićni — pokažite mi svoje vzorce blaga. Fatemi vedere una bella stoffa (un bel panno) — pokažite mi lepo blago (sukno). £c-cone un molto fino — evo vam zelo fino blago. Questo qui vi piacera forse di piu — tole vam bo morda bolj všeč. Mi piace il colćre, ma il panno e trčp-po sottfle — ugaja mi barva, toda blago je pretenko. Qućsto mi converra — ta mi ustreza. Quanto ve ne oceore — koliko vam ga je treba? Datemene la misura che si prende comunemente per un abito — dajte mi ga toliko, kolikor se ga vzame običajno za eno obleko. Che assortimento di stčffe per signć-re — kakšna zaloga blagov za ženske obleke! Stoffa di cotone — bombaže-vina, st6ffa di lana — volneno blago; la seta — svila (prava), rayon — svila (umetna). II raso — svilen saten; il vel-liito (liscio, a costole) — žamet (gladek, vzorčast); il broceato — brokat; la stoffa lamina ta — lame; il panno liscio (ruvido, spinato) — gladko (hrapavo, cloquč) blago; il crespo della Cina — crepe-de-China; il taffeta — taft; la batfsta — batist; la tčla di lfno — pravo platno; la seta grćggia — surova svila; 1'organzino — organdi; il pere ali e — perkal; la mussola — muselin; i co-toni štampati — potiskano bombažasto blago; la flančlla — flanela; la sargia — serž; il tessuto a maglia — trikotaža; il tessuto a spugna — frotimo blago. Vi piace qućsta tinta — ali vam je všeč ta barva? Una tinta chiara e moderna — svetla in moderna barva. E un colćre di gran moda — ta barva je ravno zdaj v modi. Non mi piace il tessuto, € trčppo grčsso — ne ugaja mi tkanina, pregroba je. Mi piacerčbbe una stdffa piti vaporosa — ljubše bi ee v Ljubljani pa znaša, franko skladišča trgovca, vključno vse javne dajatve: kosovec 303 lire, kockovec 283 lir, orehovec 245 lir, grahovec 225 lir, zdrob 196 lir. Ta cenik stopi takoj v veljavo. Cenik za surove kože Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je v skladu z naredbo od 11. septembra 1941-XIX. št. 102 določil za surove kože, ki jih proizvajalci mesarji odstopijo trgovcem, naslednje cene: volovske in kravje kože 19 lir za kg.bikove 17 lir. telečje 22 Ur, ovčje 19 lir, konjske 10 lir, kože od mul in oslov 8 lir, svinjske koze od 1. aprila do 30. novembra 10 lir, od 1. decembra do 31. marca 15 lir. svinjske kože od uvoženih svinj od 1. aprila Jo 30. novembra 5 lir, cd 1. decembra do 31. marca 7 lir za kiloirram. ovčje kože 19 lir za kos, kože kozličkov 15 lir za kos. fae(e*nica KOLEDAR Danes: Ponedeljek. 15. septembra: Marija sedem žalosti, Nikodeni. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Don Pasquale Kino Sloga: Piva, ki jo srečaS Kino 1'nion: Marco Visconti Kino Moste: Frankensteinov sin in Jastreb zapada Razstava slik L. Porka v galeriji Obersnel na GosposvoLski cesti DE2l K N E LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Tvrčeva cesta 43, Trn-kocszv ded., Mestni trg 4, Ustar, £>e-lenbur^ova ulica 7. Skrb za srbske vojne ujetnike Srbski (isti poročajo, da hoče vlud.i generala Medica izpoekvvati od Nemčije bistvene olajšave za srb>ke vojne ujetnike. V tem ; Ljledu bodo po uvidcvncKti mlinskih oblasti storjeni tile ukrep3-: 1. Vsi bolni vojni ujetniki .srbske narodnosti in vsi vojni ranjenci bodo poslani domov. 2. Domov hediv p. ^'ani tudi starejši vojni ujetirki in pripadniki nekaterih poklicev. 3. Dovoljeno br. pošiljanje paketov tistim vojnim ujetnikom, ki -c ostanejo v vc:jn;h taboriščih, in sicer živita, zimsko perilo in dnuje življenjske potrebščine 4. Srbska vlada bo p.-dnira'a prehrano vojn;h ujetnikov 7 lastnimi srodotvi, ker so mno^i vojni ujetniki take/ sinvma*ui, da ne morejo pričakovati od svojcev nobenih življenjskih potreb'čin. Ker p-a naj ni drugi strani nihče ne ostane v vojnem ujetništvu brez podpore, po;!je vlada generala Ncdiča vs*»k mesec 15 de 20 vagonov živil in ž:v-Ijeniskih potrebščin v Nemčijo, k*er bodo razdeljena med vojne ujetnike. Poskrbljeno bo za pravično razdelitev. Srbski listj pripominjajo k temu, da pričakuje vlada pmv od svojcev srrbskih vojnih ujetnikov, da bodo storili vse, kar jo v nj:hovih močeh, da ne postane Srhiia se spodobiloc ob tem času. MeSčani. ki so na;boij zadovoljni doma. se vendar niso mogli upirati sredobežni sili, ki jih je vlekla na periferijo. Vse nedeljske postojanke« v predmestjih so bile dobro zasedene kakor letos vsako nedeljo odkar ostajajo mnogi meščani ob nedeljah zvesti pospeSevRtelil >tuj^kega pr^mpta« v mejah mestne občine. DNEVNE VEST — Olu^eppe UsiUlmilMl nacionalni svt t- nik. Uradni list objavlja Ducejev dekret, s katerim se priznava Fašistu Giuseppeu Bastianiniu svojstvo nacionalnega svetnika Zbornice Fašijev in Korporacij, kar mu pripada kot inšpektorju nacionalne Fašistične stranke za Dalmatinsko pokrajino. — Pripr;.w /a počastitev GalHeav. V Rimu se je sestala v okviru Italijanske Kr. Akademije komisija za počastitev Galileo Galilea. Predsednik Eksc. Vallauri je sporočil, da je Dure odobril :>00.000 lir za nakup vile. v kateri je proži vel zadnja svoja leta in kjer je tudi umrl veliki italijanski učenjak. Velika dela pri zgraditvi observatorija v Asiagu bodo kcnčana v oktobru, med tem ko bo *Domus Galileana«, za katerega je dala izpobudo univerza v Pisi, zgrajen popolnoma do julija prihodnjega leta. — Poročna potovanja v Rim. Objavljeni so bili nasledn i zanimivi podatki o številu potovanj mladoporočencev v Rim. V mesecu avgustu je bilo prodanih 150 vozovnic I. razreda, 1175 II. razreda in 633 III. razreda za poročna potovanja v Rim in nazaj. Te velike ugodnosti, ki so bile dovoljene leta 1932. se je doslej poslužilo 296.506 no-voporočencev, med katerimi jih je 3.300 prišlo iz obmejnih krajev. — častni konzul neodvisne države" Hrvatske v Trstu. Z ukazom poglavnika in odobritvijo Ministrstva zunanjih del je bil imenovan Giannino Angelini za častnega konzula neodvisne države Hrvatske v Trstu. Giannino Angelini je znana tržaška osebnost in se udejstvuje predvsem v raznih panogah gospodarskega in umetniškega življenja. — Novi vojaški kazenski zakoniki bodo uveljavljeni 1. oktobra. Nova celotna reforma je koristna predvsem v tem, ker izloča številne partikularne zakone, tako da jih združuje vse v eno celoto. Novi zakonik ima posebna določila za zločine v času vojne in v miru. — Z naše univerze. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto ukaznega lektorja za italijanski jezik na filozofski fakulteti, mesto pogodbenega lektorja za francoski jezik na filozofski fakulteti in mesto pogodbenega lektorja za angleški jezik na filozofski fakulteti. Prošnje je treba vložiti do vštetega 15. t. m. — -10 novih planinskih zavetišč. Italijanski alpinistični center je izdelal velik program. V zahodnih Alpah namerava ure-ditj 40 novih planinskih zavetišč in domov, okrog 80 jih pa obnoviti. Del tega velikega programa so že začeli. — Okrožna hranilnica v Celju. Za deželno okrožje Celje je bila ustanovljena kot denarni zavod okrožne samouprave Okrožna hranilnica v Celju. Prevzela je najstarejši denarni za vol v Celju Celjsko mestno hranilnico in podružnico bivše banovinske hranilnice. Poslopje nove Okrožne hranilnice je na Bismarckovem trgu. V Rogatcu in Laškem sta bili ustanovljeni glavni podružnici, v Braslovčah. Rogaški Slat ni, Šoštanju in Velenju pa sprejemnici. Predsednik upravnega sveta politični komisar Dorfmei-ster je imenoval v sosvet župana Ottona Achleitnerja, Roberta Himmera, Ivana Je-lenza, Daniela Rakuscha. dr. Gustava Uhli-cha. ing. Edmunda Unger Ullmanna in ing. Maksa \Vestena. Za poslovodjo je bil imenovan ravnatelj Raimund Udy. — Razpisana dimnikarska služba. Okrajno glavarstvo Ljubljana - okolica razpisuje oddajo izpraznjenega ometalnega okoliša v ljubljanski okolici in sicer za občine Brezovica. Dobrova, Polhov Gralec. Tormselj, Ig in Zelimlje. Dimnikarske posle v tem okolišu je opravljal doslej dimnikarski mojster Gustav Lapuh. Prošnje je treba vložiti pri okrajnem glavarstvu do 10. oktobra. — Na realni gimnaziji v Kočevju ne bo mogoče začeti pouka dne 22. septembra, kakor je bilo uradno določeno, ker gimnazijsko poslopje Se vedno ni izpraznjeno m bodo po izpraznitvi potrebna popravljalna dela. Kdaj se bo pouk začel, bo pravočasno nabito na uradni deski in tudi objavljeno v časopisih. — Ravnateljstvo. — Evidenca emigrantov na Spodnjem Štajerskem. Sef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je izdal proglas, da se morajo do 15. t. m. prijaviti županom pristojnih občin vsi, ki so imeli 30. januarja 1933. nemško. 13. marca 1938 avstrijsko, 1. septembra 1939. češkoslovaško in 1. septembra 1939. poljsko državljanstvo, pa so ga pozneje izgubili s tem. da so si pridobili državljanstvo bivše Jugoslavije. Zupanom občin, kjer stalno bivajo, morajo predložiti svoje dokumente. Osebe izpod 18. leta morajo prijaviti njihovi zakoniti zastopniki ali eosnodarii. — Zagrebški velesejem zeradf novo, večje razstavišče. Zagrebški velesejem. ki zaradi premajhnega selmišča doslej ni mogel zadostiti \rem potrebam in željam razstaven'cev. bo prihodnje leto povečan in zgrad; prihodnje leto v vzhodnem delu mes+a novo vsem zahtevam odgovarjajoče razstavišče _ Trgovinska pogodba med Hrvatsko tn Romunijo. Med Hrvatsko in Rumuniio je bila skleniena te d^i trgovinska posod-ba. ki bo ve'ia^a zaenkrat samo <*no leto. Z njo je ureien blagu v nI in plačilni promet med obema državama. — Srbija bo morala uvažati sol. Ker Srbija nima niti morfeko obale, a.; i kamne so-1'., jo bo morala uvajati iz inozemstva. Ker je pa zaenkrat uvuz soli /.do otežk en, Jt bila v Srbiji poraba racion.iana. Dizavna monopolna uprava je nakupila v inozemstvu 30.000 ton soli, največ v Nemčiji, nekaj pa tudi na Ma Ižarskerr in Rumuniji. Ta BOJ prispe v kratkem po Donavu v Beograd — Nemško filmsko podjetje za iuco vzhodno Evropo. V Beogradu je bilo ustanovljeno nemško filmsko podjetje Sudost-fiim A G Podjetje bo skrbelo za promet z nemškimi film- na ozemlju nemškega vo jaškega poveljstva v Srbiji. — Sodelovanje med hrvatskimi in itali ninskim železnicami. Italijanske državne železnice so ustanovile v Zagrebu poslovalnico, da olajšajo sodelovanje s hrvatskimi državnimi železnicami. —- 1 marka 14.80 din za stare izvozne terjatve. Zaradi vojne so zastala mnoga klirinška plačila. Srbska Narodna banka je sklenila izplačati izvoznikom terjatve pred 6. aprilom 1941. po tečaju 14.80 din za eno marko. — V Srbiji v septembru zasebniki ne bodo dobili premoga. Rudniški oddelek gospodarskega ministrstva v Beogradu je objavil, da za september ne b0 izdajal nobenih nakaznic za premog za domačo in pisarniško porabo. — Civilni komisar dr. Ueberreiter odlikovan. Za zasluge, ki si jih je pridobil z izpolnitvijo važnih vojnih nalog, je odlikoval Hitler civilnega komisarja za Spodnje Štajersko dr. Ueberreiterja z vojaškim križcem I. stopnje. — Izobrazba kmetovalcev na Hrvatskem. Hrvatsko kmetijsko ministrstvo pripravlja veliko akcijo za izobrazbo kmetovalcev. Absolventi kmetijskih visokih in srednjih šol si prizadevajo, da bi dobili službe v mestih, nočejo se pa poprijeti dela med kmetovalci. Zato bodo zdaj prirejeni po vaseh petmesečni tečaji, na katerih bedo predavali strokovni ali ljudsko-šolski učitelji. Prihodnje poletje bodo prirejeni taki tečaji za ženske, samo da bodo trajali 6 mesecev. — Delavske naselbine na Hrvatskem. Hrvatska vlada je določila 100 milijonov kun za zgraditev delavskih naselbin. Zgradili so že sedem naselbin, v katerih je 536 delavskih hišic. — Razlastitveno pooblastilo na Hrvatskem. Na Hrvatskem je bilo s posebnim zakonom uvedeno razlastitveno pooblastilo. Vsako gospodarsko podjetje lahko država razlasti, če zahtevajo to narodni in državni interesi. — Pomanjkanje stanovanj v Celju. V Celju je nastalo občutno pomanjkanje stanovanj, zato je bil stanovanjski urad prisiljen odrediti, da se lahko v bodoče oddajajo sobe prosto. Doslej je bilo treba vse prazne sobe prijavljati stanovanjskemu uradu, ki jih je dodeljeval podnajemnikom. — Pričetek Šolskega pouka v Mariboru. Davi se je pričel na vseh mariborskih šolah pouk. — Važno za tiste, ki potujejo na Hrvatsko. Poročali smo že. da smejo na Hrvatsko potujoči inozemci vzeti seboj največ 500 kun odnosno 200 kun in protivrednost 500 kun v valuti dotične države, iz katere je doma potnik. V kunski valuti je dovoljeno imeti ?eboj samo bankovce po 100 kun. Ne glede na to pa lahko dobe na Hrvatsko potujoči inozemci potne čeke in kreditna pisma v okviru pogodbe med Hrvatsko in dotično državo. — Ukrajinski dobrovoljci iz Hrvatske na vzhodnem bojišču. Odposlanstvo na Hrvatskem živečih Ukrajincev, ki odidejo v kratkem na vzhodno bojišče, je pose-tilo maršala Kvaternika in mu izročilo častno darilo. Vodja odposlanstva je izjavil, da gredo Ukrajinci radi v bol za osvoboditev svoje domovine izpod moskovskega in židovskega jarma. Pripravljeni so umreti ramo ob rami s svojimi hrvatskimi tovariši za domovino. Maršal Kva-ternik ie odeovoril. da se ie lahko s bvo> iim obiskom na vzhodni fronti prepričal, da so ohranili Ukrajinci svojo narodno zavest navzlic strašnemu terorju, ki 1e pomoril vso njihovo inteligenco. Poglavnik in z njim ves hrvatski narod bosta z največjimi simpatijami spremljala boj Ukrajincev za svobodo. — Hrvstsko-mmnnsko pobratimstvo v orožju. Maršal Kvaternik ie v pogovoru z zastonniki rumunske poročevalske agencije »Rador« naslajal nomen pobratimstva hrvatskega in rumunskeea naroda v vojni proti boljševizmu. Dei al je. da se je maršalu Antonescu oosrečilo organizirati v krnskem močno armado, ki bo izpolnila cvoie naloge. — Tečaji nemščine *a hrvatske delavce. Hrvatska TV1av«kfl zborrVea je začela nrire^+i tečaje nem'č'pe za delavce. — Ttvot bo*an*k»n «Hv. Izvoz sliv iz Po«rnp c*> ie že nričel Doe'i> vanja zelen jadarstva z namenom, d i bo Gorenjska že prihodnje leto pride!.'..a dovolj sočivja. ki ga ji je dcslej zelo primanjkovalo. Obnovite naročnino! TORINO ■ 1835 VERMOUTH CORA olfre 100 anni di [ama slovir ze nad lOO let. NALI OGLASI STROJEPISNI POUK Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike ln izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prlčno 15. septembra. — Vpisovanje dnevno. Chrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon I it. 13-32) 1490 j Makulatur ni papir proda uprava »Slovenskega Naroda«, LJubljana, Puccinijeva ul. 5 KAUČE iovI modeli po nizkih cenah dobite pri E. Zakraiiek, tapetništvo Miklošičeva 34 SPLOŠNO RROJASTVO za gospode in dame, specialist otročjih oblek, kakor tudi popravila. Istotam se poučuje krojno risanje, najnovejši brezhibni kroj, pouk lahek in kratek. Priporočamo! LJubljana, Kolodvorska ulica št. 18, drugo dvorišče Čopova ulica St. 10. 1521 Essendo Festrazione del premi della Lotteria di Merano collegata con la corsa dei cavalli flssata lmprorogabilmente per il 12 Ottobre, e evidente che non vi possono esaere, ni vi saranno, rinvii nella data di chiusura della vendita dei biglietti, fissata IrrevocabUmente per il 28 settembre. Non aspettare che questa data arrivt e passi senza che tu te ne aceorga. Acquista oggi stesso qualche biglietto s« vuoi, con 12 lire, tentare di diventare milionario. Ker je žrebanje premij Meranske loterije združeno s konjsko dirko, ki je brezpogojno določena aa 12. oktober, je jasno, da datum za zaključitev prodaje srečk ne more biti in tudi ne bo preložen, ampak je nepreklicno določen za 28. september. Nikar ne čakaj, da bi ta datum prišel ln preiel, ne da bi ga ti opazil! — Takoj danes Že kupi kako srečko, če hočeš z 12 lirami postati milijonar! Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, 13. aeytemlj>ia 1941—XIX. 2t2 če hočete postati gobarji... Reportaža o gobarjih in o najlepših* a Ljubljana, 13. septembra Letos se bratovščina gobarjev množi mnogo bolj kakor gobe. Vedno bolj priporočamo gobe in jih poveličujemo zaradi bogatih hranilnih snovi, beljakovin in vitaminov. Priporočamo konzerviranje gob. da bi se dobro založili z njimi. Propaganda je našia dovolj odmeva in vnema za gobar-stvo se je razšinia — kakor se pravi — med najširše plasti prebivalstva. Zdaj bi bilo morda treba samo še posejati po gozdovih in travnikih čim več dobrih pob in na vsako gobo posebej pritrditi listek z njenim imenom in njenimi posebnimi lastnostmi. Ce hočete postati /obar;i in še ceio dobri, je treba res precej vneme, ki ne ugasne že ob prvem sprehodu po tivolskem gozdu. Toda niti še tako velika gorečnest ni vedno dovolj brez primernega *olanja »na terenu« ter brez vseii tistih izkušenj in doživetij, ki si jih nabere gobar Čez leta. Pravimo gobar, ne gobjeslovec, kajti če hočeš postati gobjeslovec, je treoa še mnogo več kakor zgolj stikanje za gobami. MNOGO POKLICANIH . . . Kakor skoraj povsod v življenju je tudi med gobarji mnogo poklicanih :n malo izvoljenih. Nič ne pomaga, brez poseone nadarjenosti ne moreš postati tudi dober gobar. Ne le, da moraš imeti dobre r*Q m noge, so potrebne še posebne sposobnosti, ki niso odvisne zgolj od peterih čut*, v Pravi gobarski talenti se navadno razvijajo do svoje popolnosti na deželi, kjer je nabiranje gob celo nekakšna mafija; dobri gobarji skrbno hranijo svoje skrivnosti rCe zaupajo jih niti svojim najbližjim sorodnikom. Kradejo se v gozdove • i /arujejo se vseh radovednih pogledov Na .-voje skrivnostne opravke odhajajo, ko še ni nikogar v gozdu, da jih nihče ne vidi in jim ne pride na sled. Niti najspre* nejsi gobarski epigoni jih ne morejo zasledovati. Zato se pleto okrog teh pristnih gobarjev ^azne legende, a ni mogoče raziskati, koliko je na njih resnice. Tako govore tudi. da si gobarji sejejo gobe na skritih toriščih >?a-njejo« le na toriščih, to je na krajih, kjer rasto gobe stalno; pravi gobani toiej ne iščejo gob. temveč jih samo nabirajo. Skrbe pa, da ostanejo njihova »lovišča« ooga-ta ter da ne iztrebijo enkrat z-i vselej yr»b. Drugi gobarji, ki so bolj priložnostni iskalci gob. so prav za prav neke vrste divji lovci, ki delajo zaradi svo»c a reznanja in začetniške vneme ter neo^ajenosti v gozdovih veliko ^kodo. 5'ato tudi rtaii gobarji niso prijatelji propagande za »ljudsko« nabiranje gob Vsekakor pa ne žele vsaj, da bi v gozd spustili trume ljudi, ki ne poznajo dobro niti lisice. Toda le na terenu lahko preizkusiš, če si nadarjen za gobarstvo. Začeti je treba kakor pri vsem. Morda tudi nj prepozno, če se gobarstvu I .-vete starejši ljudje, čeprav je verjetno, da ne bodo dosegli nikdar takšnih uspehov kakor tisti, ki se že od rane mladosti potikajo po gozdovih. PREDSODKI O GOBAH Pristni kmečki gobarji, ki sicer poznajo mnogo skrivnosti o gobah, se pečajo vendar v glavnem le z nabiranjem užitnih gobanov ali globanj, ki jih v Ljubljani imenujejo kdo ve zakaj jurčke. (Morda bi nam jezikoslovci vedeli povedati, od kod izvira to malo banalno ime. čeprav sv. Jurij ni patron gobarjev.) Dobre gobarje sicer ljudje dolže — najbrž iz zavisti — da nabirajo tudi druge bele gobe in jih mešajo pri sušenju z gobami, češ, kako bi pa sicer mogli nasušiti toliko gob. Vendar ostane med drugimi skrivnostmi skrivnost tudi, kaj vedo dobri kmečki gobarji o drugih užitnih gobah. Vemo pa, da si tudi najboljši nabiralci gob — to se pravi gobanov — ne morejo nikdar povsem otresti strahu pred zastrupljenjem z drugimi gobami. Med ljudstvom veljajo za strupene vse vrste gob, k; jih ne nabirajo. Strah pred strupenimi gobami je prav tako velik kakor pred strupenimi kačami. Ljudem ne moreš dokazati, da nekatere vrste gob niso strupene, četudi se naješ še tolikokrat pred pričami »sumljivih« gobjih jedi. Nezaupanje do gob je globoko vkoreninjeno tudi med meščani, zlasti med priseljenimi z dežele. Prejšnje čase so naši meščani kupovali samo gobane in lisice, pa morda nekateri spomladi še mavrane. Četudi bi kmetje založili trg z drugimi gobami, ko bi ne bilo gobanov, bi meščani ne hoteli kupovati drugih vrst. »sumljivih« gob. Zgodilo se je že celo, da so gospodinje poklicale tržnega organa, naj zapleni »strupenee gobe... V zadnjih letih, ko so ljudje izgubili že precej nezaupanja do gob. zlasti po veliki gobj i razstavi na velesejmu, so gob-je jedi nedvomno mnogo bolj pogosto na jedilnikih, a vendar ne poznamo nobenega primera zastrupljenja s strupenimi gobami. Med tem so se mnogi zastrupili z raznimi drugimi jedrni, predvem z mesninami, vendar se mesa nihče ne brani zaradi tega. Zastrupite se pa lahko tudi z užitnimi gobani, če se najeste postane gobje jedi, kajti v gobji jedi, če stoji dalje časa. se razvije hud strup. GOBARJI S KNJIGAMI V ROKAH V zadnjih letih lahko srečuješ v naših gozdovih meščanske gobarje s knjigami v rokah. Ce hoče meščan postati gobar, mu knjige seveda zelo koristijo, evndar je zelo dolga pot od knjige do pravega gobarskega udejstvovanja »na terenu«, odnosno na toriščih. Marsičesa ne moreš zvedeti v najboljših knjigah; kajti niti najpopolnejša barvna slika gobe ti ne pove nikdar toliko kakor goba sama sredi svoje naravne okolice. Končno ni dovolj niti. če poznaš številne vrste užitnih n neužitnih vrst po imenu ter da jih prepoznaš v naravi; moraš poznati predvsem gozd kot celoto svojega gobarskega udejstvovanja in poznati vsaj malo posebne muhe gob. Vsem gobam ne prija enaka lega in enaka zemlja, kakor tudi ne smeš pričakovati, da boš našel zanesljivo gobe na vlažnih krajih ali na ma-hovitih, z listjem pokritih ali kakršnih koli »dobrih« tleh. Vsega tega ti knjige ne morejo povedati Predstavijo ti le bolj ali manj dobro razne vrste gob in te posvare predvsem pred strupenimi vstami. ki jih je pa v naših gozdovih navadno tako malo. da jih težko naideš NAVAL V GOZDOVE PO DEŽJU Se pregovor pravi, da rasto gobe najbolj po dežju. Ce ne vedo ljudje o gobah nič drugega, vedo vsaj to. Izkušeni gobarji pa vedo. da gobe ne rasto mnogo bolj po vsakem dežju Ne le to: ne planejo v gozdove neposredno po dežju, ko je še vse mokro, temveč počakajo vsaj dan. Vedo. da gobe ne zrastejo čez noč. čeprav se nekatere vrste hitro razvijejo. Vsaj nekaj dni je treba, da goba malo zrase, zato je razumljivo, da se gobe ne pomnože od danes na jutri, če je n. pr. danes deževalo. Mokrih gob pa tudi ne kaže nabirati, ker so mnoge bolj občutljive in niso tako primerne za sušenje. Vendar trde nekateri gobarji, ki niso brez izkušenj, da najdejo neposredno po dežju več gob kakor v suhih gozdovih. Vkoreninjena je vera. da največ gob najdeš zjutraj, češ. zrasle so ponoči, popoldne so pa navadno že pobrane. To si pa lahko razložimo drugače Razlogov in bolj verjetnih, zakaj ljudje najdejo več gob takoj po dežju in ob jutrih, ie več Predvsem moramo vedeti, da je mokra gozdna trava poležana ter slabše zakriva gobe kakor suha, prav tako se sesede bolj mokro listje. Razen tega se mokri klobuki gob bolj blišče in njihova barva se močneje odraža ka- kor, ko so suhi. Ob jutrih, četudi ni prej deževalo, je gozdna trava zaradi rose bolj poležana. Najbrž pa gobarji najdejo zjutraj več gob tudi zato, ker imajo tedaj Še bolj spočite oči. Vera, da najdeš več gob po dežju in ob jutrih, se je najbrž utrdila tudi zaradi tega, ker je pač že takšna navada, da je tedaj največ gobarjev v gozdovih. Popoldne nabirajo gobe le redki gobarji, zato jih pač tedaj ne naberejo toliko. Da pa pravi gobarji med ljudstvom ne zahajajo v gozdove tako pogosto popoldne, si je treba razložiti tudi s tem, da je jesensko popoldne že kratko ter ne utegneš mnogo opraviti. Ce nabereš kaj gob, imaš še zvečer doma prej dela, da jih otre-biš in narežeš. KO ZAČENJAŠ... Ko se začenjaš udejstvovati kot gobar, moraš prestati razne težave, ki jih ne poznaš. Predvsem sprevidiš. da je potrebno tudi nekaj telesnih naporov ter da je iskanje gob neke vrste sport, čeprav nihče ne razpisuje tekem med gobarji. Prehoditi moraš križem kražem dolgo pot, če hočeš kaj nabrati. Toda lovska strast, kakor n. pr. pri ribištvu, te sili. da vztrajaš, da pretakneš sleherni izbočen kupček listja, da se pripogneš neštetokrat v zmoti in ti začne škripati v križu, da prebredeš močvirja in ti začne v čevljih žvekljati, da se opraskaš ob trnju, da se prekobališ v rupe in iz njih, da nekajkrat pošteno padeš in da se ti končno začne temniti pred očrni. Pozabiš na glad in utrujenost, na skeleče praske in vodo v čevljih. Vsak. še tako mali uspeh podžge vnemo, vsako razočaranje, ko sprevidiš, da se je znana vrsta gobe med tem ko si jo trgal, spremenila v neznano, te izpodbode. da srdito, z naraščajočo trmo nadaljuješ pot. Ko spoznaš nekatere vrste užitnih gob, ki si jih prej omalovaževal, skušaš potrgati vse. Cim več vrst gob poznaš, tem večje jer-base, nahrbtnike ali vreče prenašaš. Toda gobj o jed iz novo odkrite vrste gob ješ vendar z malo mešanimi občutki in če si še tako dopoveduješ, da gobe niso strupene, vendar čakaš s prikritim strahom kdaj te bodo popadli smrtni krči... Sčasoma pa vendar preženeš atavistični strah pred »strupenimi■ gobami in začneš v gozdu pokušati tudi surove gobe. Vendar ostaneš začetnik še nekaj let. Več let je treba, da spoznaš nekaj glavnih vrst užitnih gob. ki jih pri nas ljudje še ne znajo dovolj ceniti, ter da spoznaš tudi njihove muhe. se zbližaš malo bolj z naravo in postaneš kratkomalo gobar v dobrem pomenu besede. Horoskop za tekoči teden od 15. do 21» septembra 1941 — Tranziti planetov s Soncem ob rojstvu Ljubljana, 15. septembra Rojeni med 22. januarjem in 19. februarjem v Vodnarju: Nadaljevanje razpoloženja prejšnjega, tedna. Kaže pa na boljše v kup-čijskih zadevah, korespondenci itd., dočim je za ljubezen še kritično. Rojeni med 20. februarjem in 20. marcem v Ribah: Težave v splošnem popuščajo, niste pa še prav varni v denarnih in uradnih zadevah. Rojeni med 21. marcem ln 20. aprilom v Ovnu: Dobro kaže za denarne zadeve, ki niso izrazito kupcijskega značaja. Zadnja tretjina naj čuva zdravje. Rojeni med 20. aprilom in 21. majem v Biku: Tako bo, kakor bi sedeli pri odličnem kosilu v lepem vrtu, okoli pa bi divjala nevihta. Kritična sreča.! Rojeni med 22. majem in 21. junijem v Dvojčkih: Kdor ima denar in ume z njim ravnati, ima lepe izglede za uspeh. Zdravje je pa ogToženo. Rojeni med 22. junijem in 21. julijem v Raku: Srečne ure za zaljubljence in umetnike. Bolniki, rojeni po 10. juliju, nenadoma okrevajo. Rojeni med 22. julijem in 23. avgustom v Levu: Kaže na zboljšanje v trgovskih poklicih. Trda prede umetnikom ln oblačilni stroki. Posebne varnosti ni deležen zdaj nihče od rojenih v Levu. Rojeni med 24. avgustom In 23. septembrom v Devici: Zboljšanje se obeta bolnikom z dobrimi živci. Več uspeha utegnejo imeti umetniki. Ugoden teden za kozmetično stroko. Rojeni med 24. septembrom in 23. oktobrom v Tehtnici: Dober teden za umne finančnike. Zboljšanje v trgovskih poslih. Oni v tehničnih poklicih naj pazijo na varnost in zdravje. Rojeni med 24. oktobrom In 23. novembrom v Škorpijonu: V splošnem kakor v prejšnjem tednu, ugodnejše kaže pa za ljubezenske zadeve brez pisemskega posredovanja. Rojeni med 24. novembrom ln 22. decem-borm v Strelen: Pestro mešanje dogodkov. Koristna spoznanja bodo pridobili oni, ki se znajo obvladati, drugI bodo pa razočarani. Rojeni med 23. decembrom in 21. januarjem v Kozorogu: Zboljšanje v družabnem živi jenu. Dobro kaže samo za posle v konfekcijski in toaletni stroki. Za rojene po 10. januarju je ogroženo zdravje. Razburljiv teden. B. K. Vsa sirova svila v Ameriki zasežena Po odredbi glavne centrale za oboroževalno gospodarstvo, — Office of Production Management so bile zasežene vse zaloge surove svile v predilnicah Združenih držav ne glede na to dali bo morala tekstilna industrija zaradi tega ukrepa ustaviti obratovanje. S tem ukrepom, ki sicer ni prišel nepričakovano, vendar pa pomeni celo za ameriške razmere nekaj izrednega, naj bi se zagotovile zadostne zaloge surove svile izključno za vojno industrijo. Že prej je izšla naredba, s katero so bile zasežene vse zaloge surove svile v skladiščih. Nova na- j redba s takojšnjo veljavo je zadela vse predmete iz surove svile ne glede na to kje in kako so spravljeni. Samo surova svila, ki se v tovarnah že predeluje, se lahko še uporablja, in pa tovarne, ki izdelujejo orožje in strelivo lahko svoje delo nadaljujejo, tudi če rabijo pri tem surovo svilo. Ni še jasno, v koliki meri bo prizadeta 8 tem ukrepom tekstilna industrija Združenih držav. Strokovne organizacije že računajo z veliko nezaposlenostjo v tovarnah, kjer so predelovali svilo. Okrog 200% surove — Vojaki italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji med osvobojenim ljudstvom svile je dobivala Amerika iz Japonske in Kitajske v kolikor je pod japonsko kontrolo. Združene države so jemale doslej okrog vse svetovne proizvodnje surove svile. Lastna ameriška potreba je znašala letno okrog 25.000 ton. V začetku sedanje vojne je Amerika prehodno omejila porabo suro- ve svile, da bi se olajšal položaj na trgu, kjer so se bile pojavile težkoCe po zn anju francoske proizvodnje v letu 1939. Od tistega časa je pa ameriška vojna industrija znatno dvignila porabo surove svile. Tako so se ameriške zaloge zadnje čase znatno skrčile. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Določil jih je mestni tržni urad za tekoči teden in Visoki Komisar j.h je potrdil Ljubljana, 13. septembra Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prodajalcev in pridelovalcev je mestni tržni urad spet predložil Visokemu Komisarijatu najvišje cene za tržno blago ter jih je ta odobril z odlokom št. 956. Z odlokom št. 956 Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka 15. t. m. zjutraj do nedelje 21. t. m. zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati blago v Ljubljani in ga plačevati, so naslednje: Domači krompir na drobno 1.10 L; koleraba 1 L, rudeča pesa 1 L, visoki stročji fižol 2 L, fižol kifeljčar v stročju 2.50 L, novi luščeni fižol 2.50 L. Kakor pri domačem sadju morajo prodajalci vseh vrst fižola imeti na trgu vidno označene cene, drugače jim bo blago zaplenjeno. Rdeči korenček brez zelenja 2 L, rumeno korenje 0.50 L, repa na drobno izpod 10 kg 0.70 L, repa na debelo nad 10 kg 0.50 L, zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 L, zeljnate glave na debelo nad 10 kg 0.60 L, ohrovt 0.80 L, glavnata solata 2.50 L, en-divija 2 L, kumare 1.20 L, večje kumarice za vlaganje, ki jib gre 30 na kilogram, 3 L, majhne kumarice az vlaganje, ki jih gre okrog 125 na kilogram, 8 L, jedilne buče 0.50 L, domača čebula 1.75 L in tudi pri čebuli mora biti cena vidno označena kot pri sadju in fižolu, šalota 2 L, česen, ki gre 25 glavic na kilogram, 2.50 L, liter luščenega graba 3.50 L, kilogram graba v stročju 2.50 L, mehka špinača 2.50 L, trda špinača 1.50 L, kislo zelje 2.50 lire, kisla repa je po 2 lire, domači že zreli paradižnik 1.50 L, domači zeleni paradižnik za vkuhavanje in vlaganje 1.50 L, liter lisičk ali parkeljcev 1 L, kilogram štorovk 2 L, kilogram velikih razvitih jurčkov z odprtim klobukom 6 L; niajnni jurčki za vlaganje z zaprtim klobukom 10 L, liter suhih namiznih malin 3.50 L, kilogram mokrih malin za vkuhavanje 3.50 L, liter bez-govih jagod 1 L, liter robidnic ali kopin 2 L, domača namizna jabolka I. vrste 3 L, II. vrste 2 L, domača jabolka črviva, ob-tolčena, nagnita in nedozorela za vkuhavanje 1.50 L, domače breskve 3 L, domače češplje 3 L, domače slive 3 L, domače hruške od 2—4 L. Kjer ni posebej navedeni liter, veljajo vse cene za kilogram. Razgovora v mestnem tržnem uradu se je na povabilo vslužno udeležil tudi odposlanec Gospodarske zveze, torej zastopnik naše največje in najvplivnejše organizacije pridelovalcev živil. Obširno ln podrobno je gospodinjam ter prodajalcem pojasnil letino in današnje stanje na trgu, prav posebno jih je pa ta prvovrstno poučeni strokovnjak potolažil zaradi doma-:rega krompirja, da nam ni treba biti niti v najmanjših skrbeh zanj, ker je naša pokrajina letos pridelala dosti zdravega in dobrega krompirja za vse prebivalstvo. Ker imamo pa v naši pokrajini le malo zgodnjega krompirja, a poznega krompirja na deželi še niso spravili, zato na ljubljanski trg še ni dosti krompirja. Ko bo pa ves krompir na deželi izkopan, bo z njim založen tudi ljubljanski živilski trg, da Ljubljančanom krompirja prav gotovo nc bo primanjkovalo in ga bo dosti na razpolago do prihodnje letine. Mestna občina ljubljanska, Gospodarska zveza ln druge zadruge ter veletrgovci in večja podjetja so že zdaj pripravljena na večje nakupe domačega krompirja, da bo Ljubljana popolnoma gotovo z velikimi zalogami zavarovana pred pomanjkanjem tega važnega Živila in tudi pred izkoriščanjem probiv:il-stva. Z>astopnice ženskih organizacij so se posebno razveselile poročil v naših dnevnikih o »praznikih grozdja« po vsej Italiji, ki so v bistvu podobni našim že znanim grozdnim tednom. Naše gospodinje namreč trdno upajo, da bodo oblasti tudi v Ljubljani .n po drugih večjih krajih, omogočile grozdne praznike ali grozdne tedne z dobavami žlahtnega italijanskega grozdja po najnižjih cenah. Predvsem pa seveda naše dobre gospodinje zaupajo v dobrohotno skrb Nj. Ekscelence Visokega Kondsarja, ki je vedno srčno rad ustregel prošnjam gospodinj, predvsem pa še tedaj, kadar je lahko pokazal svojo veliko ljubezen do mladine, saj bi bili prazniki grozdja res tudi prazniki užitka in zdravja naše mladine. Enako so se pa predstavnice naših gospodinj zavzele tudi za čim večje nabave suhih sliv ln drugega posušenega sadja, ki naj nam čez zimo ohrani krepko mladino in sploh zdravje prebivalstvu. Povedati pa moramo tudi, da so se zastopnice ženskih organizacij, ki vedno z vso odločnostjo zastopajo koristi vseh gospodinjstev, spet morale prav zelo pritožiti na tiste malomarne ali pa celo zelo nedisciplinirane gospodinje, ki se ne brigajo za, maksimalne cene in blago lahkomiselno preplačujejo ter s tem živila draže samim sebi in vsej Ljubljani. Že samo spraševanje po cenah na živilskem trgu navadno zvišuje cene. zato pa opozarjamo, da na trgu ni treba prav nič spraševati za cene, saj je na trgu dosti tabel s cenami, poleg tega naj si pa vsaka gospodinja doma iz kateregakoli ljubljanskega dnevnika izreže najvišje cene ter naj si jih tudi zapomni, da ne bo treba na trgu prodajalk spraševati za ceno. Prodajalke in prodajalci so se že privadili maksimalnih cen in se ne branijo več prodajati po teh cenah, pač pa zaradi proste konkurence pri obilici raznovrstnega olaga že radi prodajajo tudi prav znatno pod maksimalnimi cenami. Menda pa naših pridelovalcev in prodajalcev iz mesta ln z dežele pač ni treba več opozarjati na stroge kazni, ki jih oblasti prav radodarno dele vsem grešnikom proti draginjskim prepisom. Vse pa tudi opominjamo, da globe in kazni od dne do dne rasto in nikakor še niso maksimalne. PROKLETSTVO 26 DENANTA Roman. Zatopljen v te tolovajsko-filozofske misli sem budno sledil z očmi staremu zločincu in ženi, sedeči kraj njega. Ta mož je imel moje premoženje in bil sem pripravljen napeti vse sile, da bi mu ga zopet iztrgal. Za vsako ceno, tudi za ceno zločina. Pri tem sem se mogel zanašati na pomoč Manzane, ki oči-vidno ni bil novinec v tej stroki, kakor je bilo dokazano s sodbo dame z vidro na Elizejskih poljih o ManzanL XI. Sklep: energično urediti to zadevo Ko sta »stari gospod« in dama vstala, sem namignil Manzani in previdno sva krenila za njima. Pot ju ni vodila daleč. Kakih petdeset metrov od kavarne stoji hotel Albion. Zavila sta vanj. Nastal je položaj, iz katerega izhod ni bil lahek. Tako umazana kakor sva bila, z Manzano nisva mogla prestopiti hotelskega praga, na katerem je stal vratar visoke, atletske postave. K sreči mi je šinila v glavo pametna misel. Brž sem zavil svoj žepni robec v časopisni papir in držeč zavitek v roki, sem stopil v hotelsko pisarno, rekoč: — To bo najbrže gost iz številke 21, ki se je pravkar vrnil z mlado damo. Tu imam nekaj zanj. — Ne, — je odgovorila osorno stara hotelska uradnica mahagonijevo pobarvanih las, — to ni številka 21, ki se je pravkar vrnila. Motite se, to je številka 34. Sicer pa, če imate kaj za številko 21, lahko pustite kar tukaj pri blagajni. — Hvala, — sem dejal in poskusil prijazno nasmehniti se. — Raje se vrnem. Manzana me je čakal pred vrati. — No torej? — me je vprašal. — No, torej, informacije že imam. Zvedel sem, v kateri sobi stanuje ta zločinec Najeto ima sobo številka 34. — Kako se pa piše? — Tega ne vem. Sicer pa to ni važno od trenutka, ko vem, da najdem najinega klijenta. — Kaj se nameravate zglasiti pri njem? — Seveda, in sicer z vami, če se ne motim. — To je zelo resna zadeva... — Kaj pa izguba najinega demanta?... Kaj mislite, da ta zadeva ni še resnejša? — Gotovo, toda težko bo vdreti v njegovo sobo... še nevarnejše pa storiti to uspešno. — Potrudila se bova, da doseže va uspeh... Ali vidite drugačno rešitev? — Zaenkrat ne. — Druge rešitve nI — In to poskusiva pri belem dnevu? •— Da, po mojem mnenju bi bilo najbolje kar pri belem dnevu. —' Kaj pa če naju primejo ? — Tega se ni treba bati. — Občudujem vašo samozavest... A če se vendarle to zgodi? — Prideva ob svoj demant, toda nihče naju ne bo vzemirjal. Nasprotno — še priznanja bova deležna. Manzana me je debelo pogledal. — Ne razumem vas, — je dejal. Segel sem v žep, potegnil iz njega legitimacijo in jo pomolil svojemu pajdašu. — Legitimacija policijskega agenta, — je vzkliknil Manzana začudeno... Pa menda vendar ni vaša ? — Seveda ni •.. vzel sem jo nekemu nerodnemu redarju, ki je stanoval v Parizu v isti hiši kakor jaz. — In vi hočete izrabiti to legitimacijo, da vderete v sobo tega zločinca? — Morda... — Kaj pa jaz? — Vi? "VI ste moj kolega. Cim pokažem svojo legitimacijo, vam ne bo treba pokazati vaše. — Dobro... a kaj potem ? — Potem, potem ... tega ne vem. Vse bo odvisno od,okolnosti. V takih primerih je zelo težko napovedati, kako se bo vse obrnilo... Samo nečesa se bojim. — Česa pa? — Tega, da bi utegnil hotelir poslati koga z nama v sobo številka 34. — Na to morate biti pripravljeni. — S tem bi bilo vse pokvarjeno. — Kaj, ko bi aretirala tega moža, ko pride iz hotela? — Ne, vaš predlog je neumen . . . ljudje bi se zaceli zbirati od vseh strani, oditi bi morali na policijo, tam bi preiskali zločinca in zaplenili pri njem najdeni demant. To je vedno ista pesem, dragi moj... Nastal bi krik in vik, zijala bi se zbrala okrog nas in vse bi bilo pokvarjeno. — Kazalo bi zgrabiti tega lopova zvečer kje v stranski ulici. — Morda, toda naključje nama ne bo naklonjeno, verjemite mi. Med tem pogovorom sva se izprehajala pred hotelom. — Čujte... Poskusiva to zdaj-le takoj! Videla bova, kaj se da storiti. Ali ste pripravljeni pomagati mi? — Saj vam moram, če sva pajdaša. — Ne govorite o pajdaštvu____vi hočete ta demant — jaz tudi, in če ga dobiva nazaj, upam, da ne boste več poskusili vzeti mi ga. — Dragi moj Pipe, prisegam vam... — In vi mi ga pustite? Skrbno ga bom čuval. — Vi bi se radi polastili že vseh koristi... — Vso pravico imam do nezaupanja po tem, kar se je zgodilo, če bi imel demant v svojem žepu, bi ne bila zdaj v položaju, v kakršnem sva. Urejuje Josip Zupančič U Zrn, narodno tiskarno Fran Jena IL Za upravo in InaeratrU del Usta Vlad. RegaUj U Val i J^ubljanl