Uto LIX. itevnko 76.
V mulini!, i nrtdio i. aprila 1926.
Ceno Din V
tfcaja vsa* Aut p«;»oUa*, i%w*mmšk metali« ta »razalfc«. — ■■■•catl- do 30 petit a 2 D, do 100 vrst tJ 50 p. većjl Insctati petit vrsta 4 D; notice, poslano, tzjave, leklarne, preklici  beseda 2 D.  —  Popust po dogo fora. * tftseratrtJ davek pocebej. — nSl«v«—*fcl Jfarotf*   velja (etno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Opravnfftro: KaaiJova allca **•▼. 5, prltUfti«.   — Telefon *te?. 304. Uredautro   SaaUova ollca tt. 9, i. nadstropje.   —  Telefon sler.   34
Poitntna platana v gotovini«
Današnja številka obsega 16 strani in velja 2 Din.
Prihodnja številka «Sloven-skega Naroda» iziđe v torek opoldne.
V znamenju pomladnih viharjev
Skoro prehitro so nam ietos prišli velikotiočni Draziiki rn nas obieli s poezijo pomladne^a v sta jenja. Nismo nalije pripravljeni niti v svojih gospodarskih, niti v socijalnih, še manj y političnih razmerah. Baš za velikonočne praznike je izbruhnila v Beogradu was«a kriza, ki bo po vsei priliki trajala precei časa. ker ni videti izhoda. Stepan Radić je preko noči rnenjal svojo rrrisel in zahteva sklicanie Narodne skupSčine koj px> velikonočnih prazni-kih. dočim je dan pop rej srlasoval s svojo kompaktno stranko za odjjoditev do začetka maja. Očitno Stepan u Ra-diču ni niti do delavnosti Narodne skup-Sčme. niti za stvarno zbolšanje našega Kospodarskega ali socijahiejja položaja. kakor je dokazala proračunska debata zadnUh treh meseecv. nejca mu $jre zato da vrže staremu Pašiću rokavico v obraz in da tuđi cd svoie strani pojača notranja nasrprotja v radkalni stranki, to se pravi, da rx>dpre r>ozicUo Ljube Jovanovića.
5 to krizo se zaključuje doba ta-kozvanega sporazuma, ki se je izka-zala na ćeli crti kot skrajno pojsubo-iK>sna ideia Pomirjenja med Hrvati in Srbi ni. Nasprotno vidkmo vsak dan. da ie Radićeva stranka upeljala v prečan-skih krajih kamor sejra njen vpliv. ne-človeško ustrahovaJno politiko, kj za-deva v prvi vrsti nacijonaine ljudi. Me-sto da se državna uprava na Hrvat-skem Dod pritiskom narodn-ejca sporaz-oma učvrsti v smislu državneea in na-rodnesra edirtstva, se uprava rad.kali-zira v hrvatsko plemensko fronta kar bo znatno otežkočilo končno konsolidacijo.
Enako so se zrootili politični idealisti, ki so menilL da bo sporazumaška politika, zlasti pa sodelovanje Stepann Radića v vladi omililo gospodarsko krizo ali vsai poizkušalo ubrati poti. ki bi dovedle do sanacije javnoga življenja. Ti upi so se temeljito iziaJovili. Tekom r>roračunske debate ie naša javnost lahko do dobra spoznala, kako mehak je Stepan Radić, kako površno pojmuje stvarno delo na s:ospodarske*n polju in kako dokazuje 13nri1ijardni državni proračun, da *lede sanacije našega gospodarstva ni bilo storjeno prav ni£. Raz-mere so postale neznosne. Rudarske redukcije v Trbcrvijah so samo pr\ri korak k splcstir socijalni knzi, ki nam preti kot r>osledica neznosnih gospodarskih razmer. ako v poslednjem hipu ne priđe određenje.
Kakšne kombinacije naj nadome-stijo sedanio koalicijo v Beogradu? Lan-skoletna politika nacijonalnega bloka je obeta!a resnično Veliko noć našega naroda in spjošno gospodarsko in kulturno vstaienje. enoletni sporazumaški režim pa more danes gledati lc na razvaline jugoslovenskega gospodarstva in ne nudi najmanjšega momenta preroda. Težki pomladni viharji divjajo v državni centrali, z negotovostjo gledamo v bodoče dnL
Politične razmere so skrajno raz-rvane. V radikalni stranki poka. da je strah. Z Radičevci ni mogoće pozitivno sodelovanje. O Radičevem gosoodar-skem programu in nacrtu glede skup-nega političnega in kulturnega življenja. ki edino more vtrditi in ustvariti vclkio Ju2os!avijo. ni ne duha ne sluha. Kdo ve danes v na& državi, kai hoče Radić?
Tu v Sloveniji so se politične in na-cfionalne razmere v zadnjem čas? kljub režimu RR ali morda ravno radi njega znatno zboljšale. Slovenska Hudska stranka ie na popolnem umiku. Zataju-je svoj program in pred durmi je nien razkroj. Nasprotno pa vidimo, da se ojaćuje juzoslovenski nacijonalizem in si pripravlia Veliko noč pomlaiene^a dela. ki bo orerodilo naie poljane in iz Slovenije zopet napravilo to, kar je bila: pijonrr jifgoslovenske državne svobode. V to veliko poslanstvo naše ozje pokrajine trdno zaupamo.  1
ROMUNSKA ZUNANJA POLITIKA
— Bnkareita. 3. aprila- Zunanjj rm'ni-ster Mitileno je izjavfl. da bo zunanJa po-■dka nov? vlade sJedHa smernicam prejSnic Nm* vlada hočc pređvscm vzdržati politiko miru. Tuđi s sovjetslco Rnsijo žeif vlada ž'Veti v i>ri5;rčnih stikih. Progra/n Male talaiiU boce Se okrepitL
Vlada sklenila demisiio
na opoldanskl  seji je mtnlsfrshi   soet sklenll podati demisijo.   -   Izoedba je
prepuštena PafMu.
Radić za koncentracijo brez ndibalov
iSanimive izjave «Vremenu». — Radić je pripravljen sodelovati tuđi s Pribičevićem, noče pa imeti nikakega opravka s Pašićem,
— Beograd, 3. aprila ob 12.30. Seja ministrskega sveta je danes trajala od 11.15 do 12.15, Seje se štirje ministri HSS nišo udeleži-li. Nikdo izmed radićevcev danes ni prispel niti v narodno skupščino, niti ne v ministrsko predsedstvo.
Ministrski svet je sklenil, da
g. Pašić predloži kralju demisijo celokupnega kabineta. Datum predložitve demisije je prepu-ščen ministrskemu predsedniku g. Pašiću.
Danes zvečer odpotuje Stepan Radić s svojimi tovariši v Zagreb, da tam preživi velikonočne praznike.
Mit dobi! zaupnico m proste roke
Kratka seja radikalnega kluba. — Opozicija ne dobi besede. ~
Skoro soglasna zaupnica«
— Beograd, 3. aprila. Z največjo napetostjo pričakovana seja radikalne* ga poslanskega kluba se je vršila včeraj ob 15. Seje se je udeležilo okoli 100 po» slancev. Po otvoritvi je predsednik klu* ba Ljuba 2 i v k o v i ć takoj podal be» sedo ministrskemu predsedniku Nikoli F a i i ć u, ki je v kratkih besedah čla? nom kluba pojasnil nesoglasja v vladi, odnosno zahteve Stepana Radića. Kon= cem svojega govora je naglašal gosp. Pašić. da vztraja na tem, da se sklep Narodne skupščine ne more spreme« niti, t. j.T da se ne more sklicati ple* num skupščine 8. aprila, kakor to za» hteva Stepan Radić. Pašić prepušča klubu, da sam odloči glede nadaljnih dogodkov, zato poziva radikalski klub, da pove svoje mnenje.
Po govoru ministrskega predsednika je vstal poslanec Miljutin Drago vic ter izjavil, da o poročilu ministrskega pred sednika paČ ni treba debatirati, marvci naj klub izrazi predsedniku vlade za» upnico. Predlagal je resolucijo, ki na» glasa, da radikalni klub jemlje na zna* nje poročilo g. Pašića v globokem pre* pričanju, da bo e. Pašić s svojo doka* 7slt\o sposobnostjo tuđi v sedanjem trenutku vedcl najti pot, po ka ter i bo treba iti, da se država očuva nezgod in  pretres!jaje\\  Zato klub izreka  po*
polno in največje laupanje izkušenemu mnogozasluženemu in vsega spoštova^ nja vrednemu voditelju radikalne stran ke, ki je od svoje mladosti posveti! vse svoje življenje blatni in sreći naroda in domovine.
Predsednik Ljuba 2ivković je takoj dal to resolucijo na glasovanje. Poslanci Ljuba Jovanović, Milorad Vu» jičić, Velja Vukičević, Bugarski in VlaJ ko Košić so zahtevali. da se razvije o izjavi g. Pašića debata. Većina radikal* nega kluba je to odklonila in sprejela od Drago vica predlagano resolucijo.
O poteku seje radikalnega kluba je bil takoj obveščen Stepan Radić, ki je fzjavil, da se rarfli-nsci nočvjo več po* gajati s PaSićem. čeprau je dobit v klu* bu zaupnico. «Gre predvsem za delo v Narodni skupsčini. 90 poslancev opo* zicije in 58 radićevcev zahteva, da skup ščina dela. Tuđi med radikali jih je do* sti, ki so za to, torej većina parlamen* ta. S Pašićem nimamo nobenega stika več. kriza je sigurna, mi ne pridemo več na sejo vlade. Ker je naša zahteva definitivno odklonjena. je tuđi definh tivna naša demisija. Mi ne pridemo na sejo ministrskega sveta.*
Za danes ob 11. dopoldne je sklica* na seja ministrskega sveta.
— Beograd, 3. aprila. Današnje »Vremc* objavlja doteo izjavo Stepana Radića o situaciji. Radić naglaša med drugim, da se čudi. da radikali nišo do-volili da. se razpravlja v skuščini interpelacija o aferi Radomirja Pašića. Smatra, da se mora ta zadeva v parlamentu razbistriti Glede verzij o zopet-ni vladi Narođnega bloka Ie Radić ome. njl. da ie g. Pribičević Dač toliko los;!, čen in pameten, da ne bo privoli! v koalicijo z radikali. Na vprašanje. če je mo^oča kombinacija, da Radićeva stranka sestavi vlado s nomočjo ooozlci je. toda brez PribiČevića. ie Stepan Ra-
Ministrski svet brez mdifevcev
Prelom je definitiren, — Radikali bi radi samoradikalno vlado, odpor pa je tako velik, da je demisija neizbežnjL
— Beograd. 3. aprila Ob 11-30. Da. nes ob 10.15 dopold-ne so se sestali v irrinistrskem predsedstvu vsi radikalni ministri. Najprej s-j imeli privatno r>o-sverovanje. Ob II. pa je W?a otvoriena se3a ministrskega sveta. Kakor so ie \čeraj napovedafi. rad'čevci nišo pfi-speli na se;o fn so s tem demonstrira li. da so prekiril? vse stfke z rainistrskfm predsednikom N ikrio Pašicem. Ob II. dopoldne j* odšei minister za Izenače-nje zakonov dr. Milan Srskić na dvor. Njegova avđijenca ob UJO še traja. Vsak trcnutek ie prčakovati, da odlde ra dvor m?nistrsk? predsednik Nikola Pašlć in da predloži kralju demisijo ce'okupne  vlade.
Na drusri strani pa zatrjujefo. da 2. Pa^:č zsenkrat Še ne misli podati ds-misi.ie. Po nicsrovi kancepciii nai hi vodila posle še dalje sedan.ia vlada, ki bi po odstopu radičevcev rzpraznjene resore ali začasno razdelila med seda-.ije ministre, al* oa n?novo zasedla z radikalnimi poslanci. Ker ie ^kirpŠčina odj^odetia. bi taka samoradlkaln-i vlada lahko vodila oosfe vsai do srede mala če tuđi bi imela Droti sebi večino poslancev.
Tak neparlamentarni način rešitve vladne krize na bi naiettl na naiostrej-ši o<irv>r vse ja\Tiosti. Informirani kregi dalje zatrjuiejo. da na to solucijo tuđi krona ne bo moela nristati, ampak da bo zahtevala od Pašća da dobi v Narodni skirpšcini večino ali pa izvaia k.»isekvence in t>oda demisijo Zato ie demisija ćele vlade že toliko kakor r>-tova.
Vraš dopisnik je imel danes priliko se skupno z nekaterimi drucimi novi« narji razgovarjati se z uglednim radi* kalnim članom vlade. Minister je pri* znal. da streme radikali za homogeno radikalno vlado, ki naj bi ostala na kr* milu do maja. V tem času bi se modla zamotana politična situacija temeliito razčistiti. «rSituicija je izredno tezav* tia,» je zaključil g. minister, *Take kr<*
ze Se ni bilo nikdar. Kljub temu smo uverjeni, da bo g. Pašić na ta ali oni način naše! izhod. Priznam, da mislimo pri tem tuđi na samostojne demokrate. G. Pribičević je zaenkrat sicer nepri* stopen, ali on je predvsem patrijot. — Ako bo nujna državna potreba zahte* vala od njega, bo gotovo pripravljen tuđi na žrtve.»
Na vprašanje, kaj misli o motivih Radićeve taktike, je odvmil minister, da je uverjen, da je Radić storil svoje usodne korake v strahu pred svojimi volilci. Ti so bili v zadnjem času vedno bolj razočarani, ker so se poprej nade* jali, da jim bo padala mana z nebes, ko bo Radić enkrat minister. Spoznali pa so, da jih je Radić varal. Zato so se sedaj v množicah odvraćali od nje* Ra. G. Radić je bil o tem seveda infor« miran in da si znova pribori popular* nost, je sedaj na tako efekten način razbil vladno koalicijo.
Orzen vlom v Zagrebu
Nabavljahu zadrugi ukradenih
40,000 Din. — VIomilci v pro-
storih Zabavne biblioteke.
— Zagreb, 3. aprila. Drzni vlomilci so včeraj ponoći odnesli iz blagajne Naba%» ijalne zadruge državnih u radni kov v Fran* kopanski ulici ZDesek 40.000 Din. Blagajnik m skladiščnik omenjene zadruge Josip Go» Hob >e vceraj ob 6. zjutraj prvi opazil, da so vrata v zadrugo razbita in da so lokali vsi v največjem neredu. Blagajna je bila na* vrtana in v njej je manjkalo 40.000 Din go» tovine. Vlomilci pa se nišo zadovoljili samo z denarjem, marveč so razmetali tuđi vse papirje in napravili v pisarni velikanski ne* red. Malo kasneje so brzčas isti vlomilci vdrli v prostore Zabavne biblioteke ter tam odnesi i okoli 1000 Din. Tu so vlomilci ho* teli biti kavalirji ter so pustili na mizi neke u<-Iu.5hcnkc zavitek bombonov. na drugo mu zo Da  so  položili omot  čokolada
NOVI KOMUNISTIČNI ATENTATI
—  Bukarešta. 3. aprila.  Runranske politične oblasti so doznale, da je tero-ristični oddelek  komunistične internaci-joriale v  Moskvi sklenil. da se v teku prihodnjih mesecev izvrše novi atentati na vodilne Dolitične osebnosti v Rumu. niji, Ju^aslaviji ra na Dol^arskem. Preko Berlina so bili poslani  v  omenjene države   atejitatorji     v     večih     manjših skupinah.
—  Beograd. 3. aprila. Notranje mi-nistrstvo je bilo od treh  strani    obve-ščeno. da  boljseviki  pripravljajo tero-rističnp akcijo in atentate   v treh balkanskih državah.
SKRIVNOSTNE ODREDBE BUDIMPEŠTANSKE POLICIJE
—  Budimpešta« 3. aprila. Poslopje policijskejca ravTiatelistva, kjer so vr-šijo zasliševanja oseb v zadevi ponare-jaJsk^ afere,  je bilo včeraj zastraženo in je bil dostpp tuđi novinarjem T>repo-vedan. Policijsko ravnateljstvo to svojo odredbo motivira s tem  da so novinari! o zaslišavanju raznih oseb napaČ-no Doročali.
—  Budimpešta« 3. aprila. Včerai je vladalo    na    policijskem  ravnateljstvu nenavadno     vrvenje.     Vsi     kriminalni uradniki  in  detektivi, ki delujejo v po-narejalski aferi,  so bili že ob 8- klicani in tako] nato so bili v  svojih uradnih prostorih zaprti. Pred vsaka vrata sta bila postavljena po dva policaja, V policijsko   ravnateljtvo so  bile  samo pri-pusčene osebe.   ki   so   bile   povabljene. Novinarjem   »e  bil pa  vhod sploh pre-povedan. Zatrjuieio. da je treba priča-kovati  novih  senzacilonalnih odkritij v Pi>nareialski aferL
CEŠKOSLOVAŠKA
PREPOVED UVOZA POLJSKE
ŽIVINE
—   Praga, 3. aprila.    Nekatere listi so prfočili   senzaciionalna   poročila,   da   ie   Iz-bruhnfl  med  Češkoslova^ko hi Poljsko gospodarski   konfirkt.    Ceškoslovaška   je   kot prvo  represalijo  baje  storila   s  prepoved;o uvoza  poljske  živine.    Poljcdelsko rrrfnistr-stvo   sedai   pojasnfuje   in   naglaSa,     da   te čeSkoslovaška  prepovedala    zgolj   fac  vete-rinsklh razlo^ov uvoz poljske žfvinc, ker se je   iz  Poljske   zanesla   na   ČeSko   slinavka. Iz Polrske so  od  16. maja  1925. pa do 31. decembra    1925   uvozili   v   CeskoslovašVo 87.076  glav  živine,  a  250.000 prašičev.
PREMOGOVNA KRIZA V ANGLLJI
—  London.   3. a>prila.    »Dailty Herald« Javlia. da  ie pričakovatl v kratkem veliko promogovno krizo. Lastnfk! premo^ovnikov so sVIenili. da znatno zn*ža*o rudarske mez-de. Bati  se  is da tzbruhne peneraliia stavka anRle^kih  rtrdarjev. Vlada  bo primorana  • v korist  rudarjev  interveiriratl  pri Jastnikih nidnilcov.
SPOPAD V AMERIŠKI ZBORNICI
—  Pariz, 3. aprila. Iz VVashinfftona Javljalo, da je prišk) do ostreza konflikta med poslancem Hillom in posl. Renkinom na seji poslanske zbornice. Renkfn ie najpreje kruto žali!   posla nca   Hi Ha,   na   kar  se   ie   pri čelo najpreje   besno   prerekanje   rn   končno   sta se oba  poslanca dejansko  spopadla.  Zbor-nična straža  ie morala  posredovatf ter  Je oba posla-nca razdvojila.
ANGLEŠKI DRŽAVNI DOHODKI
—   London,    3.  aprila.    Zbomicf *e Ml pretHožen  račtmskl  zak!ii?Cek  o dohodkih  fn Irdatkfh.   Prebitek   ?na§a   pet  mili'onov  fun-
tov «ferling:ov. Proračnni za Ietos so predloženi zborraci 25, aprila,
dlć od^ovoril, da lahko radičevcf jrredo tuđi s Svetozar Pribičeve^em. To ne bi bilo izkMučeno Stvar ie tako resna. da se morajo združiti vse parlamenta!*, ne skupine, ki so za to. da se ohratii država pred korupcijo. Vse stranke se morajo združiti!
Svetozar Pribičević je podal kategorično izjavo, da so vse vesti o kakili POKajanJih med radikali in samostojniuii demokrati glede obnovitve vlade Na-rodnesa bfoka netočne. Radikali nis* samostojnim demokratom stavili nika-kih oficijel.iih predlojjov. niti nišo stopili   z njirni v službene stike.
STRESEMANN O MEDNARODNI SITUACIJI
— Berlin, 3. aprila. Povodom odkritja Bfsmarkovega spomenika v Annabergu je imel zunanjl minister dr. Stresemann daljšl politični govor, v katereni Ie nagiaša), dn vsi narodi streme za svetovnim mirom, ker svetovna vojska niti zmagovaJcem n! pri-nesla pričakovane sreče odnosno zaželiene-ga blagostanja in Je povsod nastal pravi gospodarski kaos. Glavna naloga setianjost! Je obnoviti gospodarstvo. Ta obnova se n( more fevršiti brex sodelovanja Nemčije. Logična posle-dfea pa je dalje tuđi, da Nem-čija more sodelovati pri te: obnovi Ie po načelu enakopravnosti in sporazuma naro-dov. Kriza zadnjega zasedanja DruStva na-rodov Še ni premagana. Ce zopet prfdemo v Ženevo je odvisno od tega, ako bodo oni, ki so ustvariH locarnsk] sporazum, naSJi po-ta. kl bodo Nemčiji pripravila vstop r Dru. štvo narodov.
ITAUJA PROTI AVSTRO-NEMSKI CARINSKI UNIJI
—> Rim, 3. aprila. »Impero« poroci, da bo poizkušala A vs tri ja, sedaj ko R Je Italija zabranila tnisel na vsako združitev z N©m-čiio, doseći talsti cilj po ovinkkih. Usti za-trjujejo, da deluje Avstrija na čim tesnejSo carinsko unijo z Nemćijo, kar pa bo znala fašistovska Italija enako energično prepre-čiti, kakor po'itiitio združitev potom »An-schlussa«. Tuđi carinska unija nasprotuje vitalnim  ttaiijanskim  interesom.
SOVJETSKA PREISKAVA O SMRTI CARJA NIKOLAJA
—  Berlin, 2. aprila. H Moskve javljak da    je   bila   na   ukaz   ljudske ga   komisarja. notranjih del sestavljena posebna  komisija, ki ima prefskati smrt carja Nikolaja II. Sovjetska  vlada namerava zbrati dokazni ma-teriai, da je  bila  usmrtitev  carja Nikolaja provocirana  po  admiralu   KoICaku.
NOGOMETNE TEKME V ZAGREBU
—   Zagreb, 3.  aprila.  Jutri na Velik&r, nedeljo se vrši v Zagrebu nogometna tekma dunajskega kluba Viena. ki igra z Gradjan-skim. Več zagrebšklh sportnih društev odpotuje   na  zunanja  gostovanja,   tako   Hašk v  Sarajevo in  Oruž, Conoordla Pa  v  Su-borteo.
Junaška smrt hajduka
Iz Prizrena javljajo sledeče: Orož« niska  pat rulja v  Prizrenu  je  izvedela. da se v samotni  hiši  vdove  Angelinc Lukić skriva zloglasni hajduk in ropar* ski glavar Sibin Vukašinović, ki je bil strah in trepet tamošnjega prebivalstva in na čisrar glavo je bila razpisana velika nagrada. V noči od 31. marca n* 1. april so orožniki obkolili hiso in do-zvali Anselino Lukić, da naj Sibinu Vu-kaSinoviću sporoči. da naj se uda. ker živ ne bo ušel. Vukašinović ie orožni-kom srx>ročik  «Živega me ne dobite v roke. imam dovolj streljiva, da vas vse pošljem na oni svet...» Med orožniki in hajdukom je nastala Dravcata bitka. Vukašinović je vrgel skozi okno 2 bombi, ki sta se sicer razleteli. ništa Da Dovzro-čili nobene škode. Proti jutru se je na oknu hiše pojavila bela zastava. Orožniki so ustavili ogenj, nakar se je Vukašinović pojavil na oknu in prosil. da se vdovi ne primeri nič zaleta, ker je ne zadene nobena krivda. Še enkrat ie ob-jel AngeJino, nato pa si ie pognal kroglo v prsa. Ko so orožniki vdrli v hišo. je ležal težko ranjeni hajduk na tleh. imel pa te še toliko mocL da je zagrabil za samokres in pomeril   na   orožnike.   Še predno je sprožil. mu je en orožnik pre-strelil glavo.  Lepo vdovo so orožnikJ zaprli.______________________________
Darujte za Sokolski Tabor!
Stran 2.
tSCOVENSKI    NAROD« dne 4. aprila 1926
stev. /6.
Problemi moderne Ljubljane
Kaj imamo in kaj še dobimo. — Zastoj đd na LfuMfankL — Tlakoranje ulic. — Higijenski potnen vodovoda in kanalizacije.
Lfublfana v prihodnji generi
Ljubljana, pa moderna.' Mariikdo bo začuđeno pogledal in skonriznil z rameni. Pa kakar vsak pojm. je tuđi poim modcrnosti precej relativen. Ni dvoma, da bi bila Liubliana neznatno provinčno jmezdice. ako bi stala kje y Nemčijl Franciji. ali pa ćelo v Angliji ali Ameriki. Za Slovence pa je na5a Ljubljana kijub oblastni meii še \edno metropola, na katero mislimo in gledamo z liribeznijo in bi radi tuđi s ponosom. Zato zanimajo vprašanja, ki se tičejo bodočesra razvoja Ljubljane, vso slovensko javnost in ne samo ljubljansko prebivalstvo. Se nedavno ie bila Ljubljana res »doUa vas«, v zadnjih Ietih pa je dobila toliko novela, da lahko upravi^eno govorimo o njeni modernizaciji. Naša mala a lepa in prijazna prestolica postaja ix>lag^na res moderna.
Kolodvori ostanefe, kjer so
Seveda je *e rnnogo, mnogo važ-iia in težkih naiog, ki čakajo rešitve. Pretekla bođo še desetletja. da se ures-ničijo vsi lepi nacrti in izsineio zadnji vaški sledovi. Mnoge mične fantazije i>a bodo ostale tuđi v bodoče samo fantazija. Sem spada predvsem vpraša-nje naših kolodvorov. ki je pred leti tako razburialo na§o javnost ki pa Je sedaj popolnoma izdubilo svojo akiuai-nost. Ža desetletja ni misliti, da bi po-maknili kolodvor na ljubljansko polje in ostraniti tuđi železniško progo. ki teče ponekod res ze sredi mesta. Edi-no. do česar bo rnorda prišlo v dogledni bodočnostL bosta pređora pod želez-niskim tirom na Dunajski in Oosposvet-ski cesti. fZstetično tak? predori v svo;i turobnosti res ne vplivajo. praktični pa so.
Regulacija Ljubljanice
V najtesneisi zvezj s problemom ntodernizacije Ljiljane je vprašanje regulacije Ljubljanice te naše rak-rane. Regulacijo vodi komisija ?a «»su5evanje Barja, osnovana na podlaci svoječas-nega zakona. K stroškom b» j>o tem zakonu morale prtspevati obrtna, deže-la in država, delonra pa tixfc interesenti. Ker dežele Kranjske ni veo. njena naslednica, ljubljanska oblast, pa se ne žfvL je zastala tuđi resrulacija Ljub-Ijanice. Državu prrispeva sicer vsak le-to 200.000 Din, kar pa zadosttrje komaj za vzdrževanje. Deželnfli prispevkov ni nikakih mestnih pa menda tuđi ne. Tako moramo gledati dan za dnevoni sredi mesta ruševine, blato, neestetične luže. Puščoba vlada tam. kjer bi lahk) vrvelo najživahnejše življenje. K ; bo enJcrat regulacija Ljubljanice končana, prideio na r*brežne zkJove inične trdne stojnice. dobimo nov Cevljarski in brz. £as tuđi Frančilkanskt most. V Ljublja-nici bo stala Kioboka zelena voda. kj »e današnja jceneracija že već ne pozna. Stala bo sfroraj na miru, pa ie gotovo. da se bo razvilo na njej živahno sport-no življenje. In kar bo glavna bo ta-krat prenehal že enkrat neznosen smrad, ki se sadj vsako poletie širi iz Ljubljaničine struje. v katero se ste-kajo mestni kanali. Na obeh straneh bo namreč zbiralni kanal, ki bo izlii svojo r.esnažao vsebino v Ljubljanico ele iz-ven mesta.
Kanalizacija, vodovod, elektrarna
V ostalem i>a ie kanalizacija Ljubljane, ako izvzamemo omenjene zbiralne kanale, že prav dobro urejena. tako da prednjači Ljubljana v tem oziru drusrim mestom Jugoslavije, a tuđi mnogim večjim mestom v inozemstvu Tako na primer Gradec do najnovejšejca časa še ni imel moderne kanalizacije in to uva-jajo sele sedaj. Ljubljana pa ie v svojih predvojnih mejah kanalizirana 2^ vsa. Naloga bližnje bodočnosti bo. da se zgrade kanali tuđi v Siški in na liub-ljanskem polju, kjer nastajalo novi deli mesta.
Tuđi svojega, vodovoda sinu Liubiian-čani lahko veseli. Malo je mest ki bi se lahko ponašala i> tako okusno in tako zdravo vodo. Vodovod funkcijonira sko-raj brezhibno in nudi tuđi možnosti za razvoj, tako da nam v tem pogledu ni treba imeti skrbL Morda že v najkraj-šem času napeljejo vodovod tuđi y ne-katera predmestja. ki 2a §e nimajo. predvsem na Vi5 in v Rožno dolino.
Izborni vodi in oopolni kanalizaciji se imamo zavhaliti, da ste je Ljuljana kljub svoji toliko klevetani inegli med nai-bolj zdrava mesta v Srednii Evropi. Umrliivost prebrvalstva je v Ljubljani mnogo manjla. kakor v drugih mestih. kl se imajo za nerorimerno boli moderna in dovršena. Statistike jasno kažeio. da je začela umrlivost rapidno poiemati baš od časa. ko smo dobili kanalizacijo in vodovod.
Težji je problem oskrbe z elektriko. Po zadnjem razširjenju mestne elektrar-ne smo sicer re§eni z najbujše zadate in oskrblieni za Dar let, vendar pa bo treba razmišljati, kako bi se dalo to \ prašanje definitivno in povoljno urediti. V ospredju stojita dva Drokkta; z^raditev lastne vodne centrale na Savi, ali pa priključitev na omrežje Fal-ske elektrarne. Vsekakor bo sedaj časa dovolj, da se ta komplicirana zadeva te-neljito m stvarno preštudira.
Regulacija in tlakovanje ulk
Požlavje zase tvorita resrulaclia in t lako van je rnestnih ulic. Regulacija ie v srlavnem že izvršena. Imamo seveda Se
več neuostatkov. ki Da jth jt zakrivil zsrelen: reffulacijski nacrt sam, in jih zato v bližnji bodočnosti ne bo mogoče popraviti. V centrumu mesta sta naj-boli pereci vpra$acii razilrienia Gle-daliSke ulice za I. državno dmnatijo in pa podaljšanje Su bičeve ulice vreko ur-iulinskega vrta do Zvezde. Toradcvna pogajanja z lastniki posestev, ki bi se morala odstopiti. so se vršila ie več-krat, a m> ostala vedno brezuspešna. Naloga bodočih občinskih svetov bo, da vzamejo zadevo energično v roke.
Kar se tiče tlakovania ulic. smo v zadnjih Ietih razveseliivo napredovali. \z Uohodkov kaldrmine lx> občina letos in prihodnia leta tiakovala še ostale ulice in ceste, ki %-odijo na kolodvor, iz lastnih sredstev pa bo morala tlakovati tuđi nekatere druge ulice. Ta potreba se opaža zlasti pri onih ulicah, ki veže-jo dve že tlakovani ulicL Z njih prina-šajo vozovi in pešci neprestano blato ali prah na tlak, tako da tuđi tlakovanih ulic ni molove temeljito snažiti in se njihov vpliv v zdravstvenem oziru ne pozna toliko, kakor bi se lahko in bi se moral. V nacrtu za bližnio bodočnost je, kakor smo že svojčas rvoročali, Dred-vsem tlakovanje Ceste na Južni kolodvor (Masarvkove ceste). Resljeve ceste in Tavčarjeve (Sodne) ulice. Iz gori omenjtnega razloga bosta morali čim-prej uriti na vrsto tuđi Dalmatinova io Komenskega ulica. Morda že letos se bodo začeli s tlakovanjem \Volfove ulice ter trgov pred magistratom in pred Skofijo. Najslabši so izgledi za Bleiwei-sovo, GosDOS\*etsko, Rimsko in TržaSko cesto. Te so državna last in država bi morala za nje skrbeti. Kako Skandalozno jih oskrbuje, vidi vsak. kdor mora 00 teh cestali hoditi Naloga naših poslan-cev bo, da prisilijo državno upravo, da posveti več skrbi tuđi tem cestam in jih čimprei moderno tlak uje. To tembolj, ker priliaja danes v dobi rapidno nara-ščajočega avtamobilnega prometa vedno več tujcev v mesto po cestah in ie skrjno mučno, da dobe ori vhodu tako slab vtis.
Tramvaj ic omnibusi    ,
Perece je tuđi vprašanje prevoznih sredstev za ljubljansko nrebivalstvo. Pomanjkanje stanovani v centru mesta. pa tuđi gosrx^darsko propadanje prebi-valstva sili vedno večje števiio ljudi, da se naseluiek> v predmestiih. Lc malo jih je. ki bi imeii /vezo s tramvajem. Ogromna večinn jih mora hoditi oeš. često ix> hudem blatu in velikem snegu, pok-ti pa v dušećem prahu. Od letos riaprej bi imela mestna občina sicer pravico, da odkupi tramvaj, nakar bi tra lahko razsiriiu tuđi v predmestju, vendar pa stavi tramvajska družba ba-ie tako ogromne zahteve. da na odkup ni misliti. Tuđi se s samim tramvajem vpra.šanje naših prometnih zveze ne da resiti, ker je v sredini mesta Ie malo ulic. ki bi prenesle to tramvajsko Drogo. Teba bo misliti na odpomoč z omnibusi, bodisi že z bencinskimi. plinskimi ali električnim i. Veliko zaslu^o za naj-sirše slo.ie prebi val stva si bo sickla naša občinska uprava, ako ta problem čim i>rej in čim povoljneje resi
Mnogo važnih in težkih nalog caka še torej Ljubljano in nienc reorc "ntante. Uspelii zadnjih iei pa riani da.iejo nado. da borno tuđi te naloge v doglednem času izvršili. Naši otroci bodo lahko t>o-teni  Liublianc  veseii  in  nanio ponosni.
Beogradsko pismo
Apatiia /a pulitiko. — Kriminalna kronika. — Dijask;  proletarijat. —  Pokret ieministk. — Zanimanje za kulturne pojave.
Beograd, koncem rnarca. Naie \ sakdanje žviijenje poteka po-\sem nonnalno. Zdi se. da se občinstvo čedalje bolj denolitizira in da se odvraća od pt>litike. katere je sito do grla. To se je opažalo zlasti sedaj med proračunsko debato, ko je apatično sledilj poro-ćiloin o debati v Narodni skupščini in kra nišo mikali niti Radičevi govori. Radić ie bil zadnji adut nervnznega Dolitic-ne>;a življenja novojnega časa. Sedaj je izgubfl na s\'oji zanimivosti in prelom koalicije RR bo javnost sprejela kot eno-staven doj?odek, kakor ie sprejela druge r>olitičrie spremembe.
V ospredje javnega zaiiimaaia stopa zupet pred vsem skandal na in kriminalna kronika. Samomori nesrečnih deklet bu še vedno na dnevnem redu. V beo-^radskih predmestjih ne mine noč, da FK>licija iie posesa med same razbojnike. V raznih podrumih popiva brezposelen i 11 nevaren svet ćele noči. uganja orgije in vDrizaria proti iutru prave pokole. Zdi se, da je ves policijski in vamostni aparat m-etežno angažiran radi varnosti in zašćrte •političnih \ oditeljev in glavnih aranierjev državnega živUenja, đoČim za varnost v Dredmetsiih In v meščan-skem svetu ni kaj posebno poskrbUeno.
Velika beda je zavladala med beo-gradsldin dijašUom, kl se izprcminja v pr\*cati proletarijat. Vsc drvi na tmiver-zo. ker je dostop sila olaj§an radi ohlap-nejfa srednješolskega pouka in radi prevelike potrpežljivosti srednjeSolskega učiteljstva. Posebnost beogradskeifa Studen tskega življenja tvori jo visoki od-stotki ženskega članstva, ki se polago-ma navzema povsem svobodnjaških na-zorov in živi r>o xar<;oiisk(».
Tuđi ostala beogradska publika ne žhd preveč moralno. Koruzni zakoni so
ontv W)sebno številni. Policija je uvedla stroge protimere in izganja vsakega mo^kega, ki živi v divjem zakonu in brez legalne zveze.
V zadnjem času se opaža prav živahno gibanje beogradskih feminist. ki so med drugim organizirale uspela predavanja o ženskem vprašanju in za ta svoja predavanja pridobila tuđi politike. Govorila sta med drugim posl. Hohnjec in minister Stepan Radić. Prvi je govo-ril o programu SLS napram ženskim zahtevam, ševe v Dolitičnem smislu, kef se SLS ne more zavzemati za moderna ženska vurašanja. Radić pa je beogradske feministke omamil s čudnim čeblia-niem. ki je bilo mestoma prav zabavno.
Precej živahno postaja beogradsko kulturno življenje. To pa ne morda vsled prizadevanja privatnikov. ampak na čisto državni podlagi. Beogradska ooera razoolaga s tako velkiimi sred-stvi, da ji ie z lahkoto magočc Doklicati slovite pevke in pevce, ki sostujejo vsak čas na beogradski operi in v beogradski koncertni dvorani in ki Drinaša-jo s tem v beogradsko javno življenje noto moderne kulturnosti. Tuđi ljudska univerza Dridno deluje. v beogradskih malomeščanskih in obrtniških ter omladinskih trgovskih krogih je urecei zanimanja za kulturna in samoizobraieval-na vprašanja. To je jak moment naDred-ka. ki govori v oozitivnem smislu za Beograd
General Pangalos
General Pangalos se od šefa rumun-ske vlade general Averescu razlikuje pred vsem po tem. da je resničen general, ki še danes opravlja vojaško službo. On je dolgo časa vršil samo vojaške posle in bil zadovoljen Ie z vojaško karijero. Ko pa je radi trmoglavosti ger-manofilskega in reakcijonarnega krali?*. ozirorna dvora v Grčiji pričelo uporno gibanje, najDrej pod vodstvom Venize-losa, potern pa nekaterih drugih voja-ških in civilnih osebnosti, je Dricelo vo-jaštvo v notranji politiki iffrati vedno odličnejšo vIoko. Ker je oficirski zbor na Grškem zelo liberalnega duha. se ie nahajala armada vedno na strani re\x-lucije in naoosled ie nod vodstvom ix)i-kovnika Plastirasa odstavila kralja Kon-stantina, Dotem pa s krepkim sodelova-njem Pangalosa sploh odpravila monarhijo in uvedla republiko. AH nezadovo-ljen z delom političnih strank ie nestrpni general Panscalos, opirajoč se na ni očno vojaško organizacijo, vrgel vlado in uvcdel diktaturo, ki ima skoro povsem vojaški značai
Ker na želi Pangaios svoji diktaturi dati zakonit značaj, je povzrocil, da je dosedanji predsednik republike admiral Konduriotis, odstopil in je nato rirolsal nove volitve, ki se všre jutri. Ker ima diktatura vso moč v rokah in izvaja strogo cenzuro in hud pritisk. je skoro gotovo, da bo Pangalos izvoljen za oredsednika republike.
Roberto Farinacci
Poofej odvetnik v Cremoni in glavni urednik tamkajšnjega fašistovskega dnevnika je Fartnacci po Matteottije-vem umoru prevzel glavno tajni§ko mesto fašistovske stranke in ga vodil do končanega procesa proti Matteottlievim morilcem v Chiettiju. V tem času je 00-polnoma strl orotifašistovsko opozicijo ter konsolidira! lastno stranko. Bil je vedno odkrit zagovornik brezobzirnesra železnesra režima brez kompromisov in krmcesij. Zato ie orišel v zadnjem času v nasprotstva z notranjim minsitrom Federronijem in tuđi s samim Mussoti-
nijeni. Posledica je bila, da se je Farinacci bodisi prostovoljno. bodisi na Mussolinijev pritisk umaknil s svojega vodilnega mesta v fašistovskem direktoriju.
Farinacci je ^ijajcu sovurnik, spre-ten politik in prvovr^ten novinar. Po vsei priliki ga caka velika bodočnost. Zaenkrat se umika z \odstva in odide najbrže kani v inozemstvo ki>t poslanik.
General Averescu
Aleksander Averescu. ki je sestavil novo vlado v Bukarešti z nalogo. da pred vsem izvede volitve v novo zbornico, je bil rojen kot kmetski sin I. IS60. v Besarabiji. Posvetil se je vojaskemu pokliču, absolviral na državne stroške vojaško akademijo v Turinu. Med sve-tovno vojno se je zelo dobro obnesel in je Dostal med vojaštvom izredno podu-laren. Ko je v Rusiji izbruhnila revolucija, ie prišla Rumunija kmalu v silno neugoden položaj ter je morala napo-sled močno vojsko postaviti proti sovjetskim silam; povelje val ji je general Averescu. Dne 9. februarja 1918, ko je postalo neizosibno. skleniti mir z Av-strijo, Nemčijo ter Bolgarijo, ter ie Bra-tianau podal demisijo, je general Averescu sestavil novo vlado, ki je 5. marca 1918 sklenila preliminirani mir s central-nimi silami. Nato je odstopil, novo mi-nistrstvo pa je sestavil Marsrhiloman.
Po vojni je general Averescu zar>u-stil vojaško službo ter prestopil popolnoma v politično življenje. Sprl se ie silno z Bratianom ter ustanovil proti njemu novo. ljudsko stranko, ki se je krna-lu zelo razširila, ziikaj Averescovo ime je bilo še vedno zelo popularno. Pridružili so se stranki osobito rezervisti, biv-Si bojevniki. V aprilu 1. 1920. ie prevze! Averescu vlado in dobil v volitvah 10. junija 1920 većino. Toda njegovo vladanje ni prinelso zadovoljivih uspehov; v decembru 1. 1921 ie moral odstopiti in od takrat se ie nahajal v opoziciji. Nje-ffova opozicijonalna propaganda se je opirala osobito na kmetske množice. in to z uspehom; nekaj časa se je ćelo tr-dilo, da se namerava Averescu s silo polastiti vlade in uvesti diktaturo, kar pa se vendarle ni zgodilo.
Zdaj ima Averescu priliko, da si v volitvah pribori većino v parlamentu, nakar mu je zagotovljena štiriletna vlada A' Rumuniji.
Dogodki po svetu
Krvavi  spopadi   v  Hamburgu. — Dva
senzacijonalna samomora na Dunaiu. —
Nova odkritja v Demenovski jami.
V  Hamburgu je nastala v sredo zve-čer oravcata  bitka med  komunisti  ter radikali — desničarji. ki so priredili povodom   Bismarkove   proslave   bakljado po mestu Komunisti so sprevod v Fried-rich-Ebertovi ulici napadiii s kamenjem, steklenicami in gorečimi bakljami. Več težko ranjenih so morali odnesti \   bol-Tiice. Srdita borba med komunisti in na-cijonalistu v katero je posegla tuđi policija, je trajala do zgodnjega jutra. Policija ic aretirala veliko števiio izgred-nikov.
Z Dunaja poročajo o dveh senzacijo-nalnih samomorih. V sredo popoldne se ie v svojem stanovanju v Lerchenfel-derstrasse zastrupil s plinom gimnazijski profesor dr. Hermann Gattringer. Profesor Gattringcr se je pred sedmirni leti porocil. vendar njegov zakon ni bil srečen. Cesto sta se z ženo prepirala in Gattringer se je že nameraval ločiti od žene. Zadnje čaše si je najel lastno sobo. Preteklo soboto se je žena po raz-burljivem nastopu z možem odpljala k svojim roditeljem. To je silno močno de-lovalo na profesorja in končno je v duševni zmedenosti izvršil samomor. Pokojni, ki je bil klasični filolog, je na gimnaziji noučeval Iatinščino in grščino.
V   torek  se je  na Dunaju  ustrelil bivši zagovornik dr. Siegmund Moritz Grunbaum. Vzrok samomora so bile za-vožene   špekulactie   s   franeoskim frankom.
Iz Prage poročajo o senzaciionalnem odkritju novih jam v Demenovi pod Visoko Tatro na Slovaškem. Celkoslova-ška znanstvena ekspedicija, ki je pod vodstvom konservatorja H Krala priče-la z raziskovanji jam i>ri vhodu v dolino Demenova, je odkrila ogromno novo jamo, katero ie krstila z imenom Hodža. Ncdaleč od jame ležita dve krasni jeze-rl Ekspedicija je naletela v jami na kosti ogromnih levov in leopardov. Odkritja so z znanstvenega stalšiča izred-nega pomena. V Demenovo je pozvana uradna komisjia, ki bo vzela jamo v varstvo    ■■:.,.. >■..  ■..■v.-.    , -.■ - . '■ ■<c:r-.-}
zBeležnica
KOLEDAR.
Dene*: Velika sobota. 3. aprila 1926: katoličani: Žarko; pravoslavni: 21. marca, Jakov; muslimani: 20. ramazana 13-44; židje: 9. niian.i 36^6
Jutri: Velika noć, 4, aprila 1926; kato. ličani Dušica; pravoslavni: 2. marca, Ki>trj« pok; muslimani: 21. ramazana 1344; židje: 20. nišana 5t£6.
Pojutrišnjerrt: Vclikon-»Cni ponedeljek, 5. aprila 1926: katoličani: Daboživ; pravo, slavni: 23. marca, Nikon; muslimani: 22. ra* mazana 1344: židje: 21. nišana 5686.
DASAŠSJE PR1REDITVE. Oiedališči in kim zaprti.
SEDEUSKE   PRIRED1TVE (jled&lišče:  opera   «Manon»,   drama   p-» poldne  «Kar  hoćete*,  zvečer  «rflaralct^.
Kino Matica: »Lov za zlatom«. Liuhz Ijunski đ\xtr: «Marko», Kino Ideal: «Doživ ljaji podveznicev.
Spori: SK Sturm C--..1?) : SK Ilirija n« if*ri5čn  Ilirjc  v Siski ob   15.30.
PRIRED1TVE V PONEDELJEK.
Gledatišče: opera pop. «Večni mornar*, zvečer »Grofica Marica**, drama pop. «Dc» scii brat», z\ečcr «Pygmalion».
Kino Matico: «Lov za zlatonu, Ljubljun *ki dvor: «rMarko», KinG Ideal: ^Doživljaji podveznicc>v
Sport: SFC Sturm (Graz) : SK Iliriji* nn iLri5ču Ilirje v šiški ob  i5.30.
DEŽURNE LEKARSE
Velika sobota: Piccoli, Dunajska cc» sta> Bakarčič, Karlovska cesta.
Velika noč: Piccoli, Dunajska cesta, l»a» karčič, Karlovska cesta.
Velikonočm ponedelfek: Bahovcc, Otv, ljarski most, Ustar, Sv*. Petra cc*ta, Jo-t. Sj oilr.ja Siska. Celovsk* cesta.
Solnce zsilde cUnes v soSoto ob 1^.20, vzide jutri ob 537 in za:de oh 18.30.
Mesec vzide danes ob 23.56 in zaide ju« tri ob 8.3a.
Sport
Sturm (Gradec) ; Ilirija
Grašlrl prva'k Storm, ki odigra na veli. !x«m>fiiio neđel^o m poneđeljek, obafcrat ob pol 4., dre tekmi z DaSfcm prvakom Iliri. Jo. je po veC kot polletnem preBledku prvi tnternacijemalni soet v Ljubljani. Na glasu je kot iuijboljše amatersko moštro Avstr:. jo, v prvenstvu štajerske vodi trenotno 7 točk prednosti pred GAK. Jeeeni je k lepLm uspehom lakljuCIl daljSo turnejo po Nem. Mji In Nteozoiiiski, proti profesionalnim dunajskim klubom beleži rasne ugodne rezultate (Slovaji 1:1% Wacker 3:1, Sportklub 3:1. Ađmira 1:1), 25. m. m. je Igral t Za. grebu neodlodno proti Građj&nskemu, ne. koliko preje pa t Beogradu z Jugoslavije, našim državnim prvakom, 2:4. MoStvo je znamo kot tehni&no solidno, žilavo In borbeno tosr to stavflo Ilirljo pred jako težkc nalogo.
Ilirija j« baš na tem, da pregrupira sroje T. niođrtvo. Največ epremeonb se na. povedu jo v fonvarđu, kl bo prvi dan Ba-Btopil v sest«Tl: Milan aJi Zupančič I — Herman — ZupanClč G. — Omaai — Kreč; za drngri dan Ima Dirija v rezervi še Do. herleta. Mesto Zupančića G. v halfih /a* vzame Zankl, Bovi trener Ilirije, poleg nj-, pa Igrata prvi đaai dr. TavCar tn Lađo. Ožja o-bramba igra v običajni sestavi Mi. klavcic — Pogačar — Beltram. — Nova se« etava i^cgleda jaka; zlasrti za napad je vor-jetno, da bo v tej formaciji prodornejši in opasnojSi^ ker so tsI tgrači hitri, telesno krepki tn dobri strelci. Manjkati utogne !e Ae skupu« igre. Postava Sturcna se glasi: Gurtl — Doller — Ferk — A. Skasa, Grei. ner B. Skasa — Gerth, Stnković, Wen5s. Delifnger, Wa*lđliauser.
Lani je končalo gostoraiiie Sturma v Ljubljani piri dan s 3:1 za Ilirijo, druži dan 2:1 za Sturm,
V neđeljo slava levi branilec Ilrrij*? Beltram jubilej drestote tekme za barve SK Iltrijo. Beltram igra v Iliriji od u?tano-vitve kluba; pridobil si je zanjo velikih za» Klug kot igrač in kot vesten odbornik. Oso. brto kot đober, vesten in marljiv igrač je bfl klubu in možtru vsa leta trdna in za. nesljfva  opora.
—  <rXaš  nport»  4.   številka   je   pravkat izšla, in sicer za velikonočne praznike na 12 straneh. X;i  prvi strani informirajo spravni in polemični članki o stanju pregovorov med Primorjem in Ilirijo glede bodočega prija* teljsketja smlclovanja. Slede poročila o no» ^oinetnih   in   hazenskih   tekmah   prošle   nc» delje.   Nckaj   novega   je   dr.   St.   Perparjcv članek   o  masaži,   ki   bi   dobrodošel   našim lahkoatletom   in   tuđi   ostalim   sportnikont. Prof.   Ambro-zi,   znani   sportni   prvoboritelj in rekorder nasvetuje razne ukrepe v svrho propagande lahke atletike. Sledi razpis sta* fetnega teka za Schwabov pokal, zelo skvh* no scstavljcn  pregled  lahke  atletike v  SIo* veniji I.  1925 itd.
—   Ljubljana : Celje. Dne  11.  aprila  se vrši v Celju medmestna tekma Ljiinljaiii«  : Celje, ki bo za Celje dobra prireditev tuđi v   finančnem   pogledu.   Ljubljano   bo   zast<.» pala    reprezentanca    \t   Primorja,    Jadrana, Slovana in Hermesa,
—  Celovec : Ljubljana. KoroŠki nog<i» metni podsavez je po skoro dvcletnih 7:i« vlačevanjih   pri^tal   na   odigranjc   revanžne medmestne   tekme   Celovec   :   Ljubljana    -Celovcu.   Ljubljansko   srečanje   je   končalo kot znano, z domačo zmago 3 : 2. Ljuhljan-sko reprezentanco bodo  t\-orili  igrači  Pr> morja, Jadrana, Hermesa in Slovana. Iliriia je okupirana s proslavo svoje   151etnicr.
—  Beogradski  klub i  gosfu/ejo  za  veli* konačne praznike v Sarajevu in Subotid. V Sarajevu  igra  oba  dneva  BSK  s  tamošnjo Slavi jo, v Subotici pa Jugoslavija s Sandom. Za beogradske klube bodo gostovanja zad« nji treningi pred tekmo v prvenstvu, ki t>o vr$i 11. aprila, in od katere zavisi prvenstvo BLP.
—  Hajduk \> Sarajevu. Za. velikonočne praznike gostuje  Hajduk iz Splita  v Sara« jevu proti Šašku.
Stev. 76.
•SLOVRNSKI    NAROD« dne 4. aprila 1936.
Stran 3.
Letošnja plesna sezona vhjabljanj
(Iz razgovorov z ljubljanskimi plcsnimi učitelji.)
Ali veste, koliko plesnih sol smo imeli v Ljubljani? — Koliko ljudi je plesalo, kaj in kako?  — Kakšna je aktiva in pasiva
lesne bilance?
pi<
Letošnja, nedavno minula plesna sezona je prinesla Lubljarri neobičajno veliko Število plesnih sol. ka kor tuđi velikih rrlesov in redut. Ploue Sole n. pr. so bile razdeljene po strok>vn:h vi-dikih. Zanimivo bo morda prelistati se-daj po zaključeni oficijelni >e'oni tisto bTezkon. io število plesnih te-ajev, ki 50 dekr ali letos na našem mestnem pomeriju. Imeli smo plesno ?ol~> Kluba Primorje / zaokroženo družbo, plesne vaje akad. društva Jadrann, trgovskih akademikov, maturantov srednjih sol, maturantov učiteljišca, srednje tehnike, kluba plesovodif. plesne vaje tehnikov, Sokola I, Danice. Merkurja. Češke ob-ce. Primorja, pa se plesne sole v Mo-stah. na Bellevueju. v hotelu Tivoli, Pod Rožnikom. na Viču itJ. Vsuka taka plesna šola je predstavljala svet zase, mladino posebne kategorije, izbrane družbe. V plesnih šolali, kjer je prevladovala mladina, so se učili moderni plesi z osnovnimi no.inr bontona, kar je brez dvoma potrebne] Še in važ-nejše kakor plesna virtuoznost.
Pole# teh javnih plesnih sol je de-lovalo vse polno privatnih klubov, privatnih drnžb in zaključenih krožkov, kjer so se klanjali dobri znanci in znanke Terpsichori in si kr t*!i dolge zimske večere. Društvo Kazina je vpe-ljalo plesne čajanke za članstvo in zo~ ste. Tud i Ljubljanski klub nrireja v svojih lepili, udobpih prostorih za svoj popolnoma zaključeni kros: plesne čajanke, ki jih je nedavno in baie z lepim uspehom uvedel tuđi sr. Fiala v prostorih bara Emona. Poleg tega t>a je Mio v zimski sezoni se lepo število prav privatnih plesnih krožkov po rod-binah. Računa se. da je Jetos obisko-valo plesne sole in krožke 6—7 tisoč oseb. kar pomeni za mestece ljubljanske dimenzije vsekakor visoko število.
Povsod so učili predvsem modne pleše, ki so bil 'etos: fokstrot ali šimi-frvks. tango habanera, blus. boston in forida. Ta zadnji ples se očitno ni db-nesel in je že med sezono izumiral. Mesto floride so splosno zahievali Šarlstona, ki pa je prispel v Ljubijano sele januarja meseca in se je učil samo v plesni soli £. Jenka. Ništa Da se učila dva. drugod zelo modna plesa, karamba in raket, ker plesni učitelji rrrso računali, da bi prodrla. Za ta dva plesa, kakor za ostale najmodemejsc veljci načelo, da se ne morejo priljubiti, ker ni zadosti pestre ar-a^be. r>o kateri bi se  plesali.
SploŠno se je opažalo, da je stil modernih plesov pridobil na ele&ajici in da plešejo danes tuđi v Ljubljani s precejšnjo perfektnostjo. To se je vi-de!o zlasti na boljših prireditvah, ki so res zaslužile naziv <elitnosti». K napredovanju plesnega stila so mnogo prisnevali tuđi modni plesi sami. ker so 7avrsđi izumetničene figure. f!no-stavni plesi omosočajo mnogo korektne?* u obvladanje zunanjih oblik in cstciike. razven tega dajejo prilike, da jih piešejo skoro vsi. V maturant<kih plesnih šolah so ševe učili tuđi vaičke in četvorke. Plesni turnir je letos odra dei. zato ga nadomestujeio konkurente   pri  čajanka-i   v   Emon:.
Plesov in več ih plesnih prireditev je bilo v izobilici. Vsega skupaj nad JO večjih in neštetu manjših pri red i-tev. Imeli smo Merkurjev ples. Ki je otvori: elitne plesc. pleše in maškerade medicincev, jurfstov, tehnikov. Oficr-^fcesra doma. Jadranske Straže. Slaven. Sokola. Prmoria. ki je br:a inorda n^rhol;  u^^C'3   od  v*»eh  !etf ?*v*:^  *ir:"c-
ditev. V spiošnern so kazale dame mnogo več zanimanja za plesno sezono, kakor moški, ki so bili največkrat v inanjšini. Precej razgretega značaja so bile maske rade. česar pa ne borno zamerili naši mladini, pa tuđi starem generaciji, ki se hoče vsaj enkrat v letu razposajeno otresti družabnih konvencijonalnosti.
Na vseh teh plesnih zabavan je bilo kaipak potreba jrodbe in dobrih godbenikov, ki iih v Ljubljani ne manjka. Dobro zaposleni ste bili godbi Dravske divizije in Sokola I., ki sta najbo-Ij vi^rani plesni s:odbi v Ljubljani; zelo dobo se je obnesel Naj^odetov privatni kvartet, sodelovali so tuđi jrodba žel. društva Sloga, orkester Št. Jakofekega društva in jrodba Merkurja, ki je nastopila letos prvič. na je takoj  vzbudila  pozornost.
Kaj pomeni taka plesna sezona v Kospodarskem oziru. ni težko izravnati. Koliko čeveljčkov v naimodernej-ših barvali in fasonah. koliko blae:a. svile. oNek. smokingov. frakov. ćelo cilin-drov belih rokavic. mask. pa koliko de-narnc^a obrata na veselicah samih, fija-kerskih in avtomobilskih voženi, cvetk? V zvenečem denarju izraženo predstavlja ta promet brez dvoma leoe miliione, kar ni nobena sentimentalnost.
Letošnja plesna sezona ima v dobi splosne^a izražania potom matematič-nih krivulj svoio Dosebno crto. Najprvo se je publika nekam vzdrževala nlesa in kar ni hotela vstopitj v Dlesno vrvenje. Januarja meseca pa je nakrat pograbila terpsihora precej široke kro?re in iih obmamila do konca sezone. Sezona je minila kakor blisk, ostali so neporavna-ni visoki računi, oolomi cosoodinjskih proračunov. velikanski deficiti, ki na i se izravna.io v TX)stu. Ti ljubi post. za kaj vse te rabiio!
Najraje so letos plesali fokstro^e in vanstepe. ker razpolajiata ta dva plesa s števi'nimi. dovzetnimi in opoinimi kompoziciiaml. l.ar ie bistveno ^ri plesu. Seveda je bilo \ažno tuđi to da sta plesa že starejša in zato zelo razsirjena. iMnoKo so plesali tuđi tango, čegar glas-ba je okusno. mirnesra značaia in ne mo-ti z odsekanimi odstavki. kakor nekda-nji pariški tango, ftoston ni mo<Ttl tako prodreti. Oepra\ spominia njegova glas-ba na Puccinija in ustvaria hrenenenja svoje vrste. Ljubliana je upel.ia'a florido. ki se pa ni obnesla radi slabe glasbe, Zagreb pa je pograbi! karamo, ki ie bajc prodrla.
Y splošnem se ie Ljubljana letos ravnala po Dunajn. Lanski eksperiment s Parizom se ie temeljito ponesrečil. ker v Parizu zelo mnogo eksperimentiralo in pleše hitro menjavajo. dočim postoua Dunaj oprezneje. izbira. kar ie na.iboljše in ponuja dalje v  kultivirani oblik;.
Ljubljanski plesni učitelji uče po cncirs sistemu in z enakimi metodami. Ples: so isti. pa uohuiai plesno solo tegu ali onega plesnega učitelja. Ta enoglas-nosr v metodi in v predpisani formi plesov stori. da plej>ejo plesalci enako. da se znaidejo na vsakem plesu in da na ta način nastopi mctčna plesna konkurenca.
Plesnih učiteljev je v Ljubljani sami 6. izven Ljubljane za ostalo Sloveniio pa 5. S prihoduiim letom dobimo ^' Ljubljani še eno plesno dvorano na Taboru, ki bo največia v ćeli drža\ i.
To je približna zunanja slika letosn.ic plesne sezone, kakor smo io posneli \/. razgovorov z našimi prijaznim; nlesni-ini mojstri. Kaj pa naj rečemo ali pišamo o vseh tistih mladih Jramah. ki so -* e   r*di~rrua!c   \-   ^rcih   naših   damic   in
kavaliriev? Ali naj se soustimo na ooljc statistike in nai ugibamo, koliko zako-nov je omogočil ljubljanski predpust. če jih morda še mnogo več ni razdrl? Koliko prepirov so izzvali nesolidni moški. koliko nesoglasii se ie porodilo vsled ne-zvestobe od ene ali druge strani, koliko zarok je šio v «franže». koliko src. zlasti najmlajših. ki se tako rada vnamejo/ je izknavelo? Sigurno se je tu in tam
vtrnila idealna ljubezen. ki poganja se-daj svoje sokove in se bo v aorilu in maju razevetla v bohoti pomladnih dni. Malomeščanskega mesteca pa ne borno po krivem sodili, ako trdimo, da je veliko vzdihovalo, še v^eč koprnelo. da na je malo doseglo. Vekliko kokodakanja, pa malo notranie sreče. bi lahko resumirali bilanco letošniega plesanja in rajanja.
Iz našega Sokolstva
Lvon-Praga
D\e veliki nalogi stojita pred narni v bližnji bodoćnosti: udeležba jugoslovenske-ga Sokolstva na mednarodni tekmi v Lyonu in naša ude!ežba na VIII. vsesokolskem zletu v Praši. V Lvon pojdemo meseca maja, v Prago meseca junija (narašćaj) in >ulija (^lanstvo).
Izredno huda borba bo letos na medna-rodm tekmi v Lyonu. Zadnja taka tekma je bila 1. 1922 ob vsesokolskem zletu v Ljubljani. Te tekme se ie takrat udeležflo pet narodov. Za ktosnjo tekmo se ie to število podvojilo. Prijavljene so tekmovalne vrste \i Amerike. Belgije, Ceškoslova§ke, Frandje. Italije, Jugoslavije, Luksenburške, Rum unije, Švedske in Sviće. V boj se bodo pognali najboljši tekrrovalci vsega svera in — kar je glavno — Sokoli bodo stali proii nesokolom in narobe! Sokoli bodo po šte-vilu v manjini, toda borilo se ne bo število s številom, temveč ideja bo udarila ob idejo: raoć, ki je podesetorjena v nas, bo ptfanfla v boj z močjo. ki ie v njih ... Pa da vidimo, čicava bo zmaga! (lišava 'e bila I. 1P22? Naža — sokolska! Cigava leta 1924 na Olimpijadi v Parizu? Na§a — s>o-kolska! Ofgava bo letos?...
Na£i bratje so zapeli s trenažo. Deset jih je in iz te desetorice bo izbrana vrsta: re-prezentanca našega Sokolstva, naše države in našega naroda, ki Donese v franco-sko zemljo naše državne barve. da jih tam pred vsem svetom zmagovito razvije na slavo domovine in v čast na Se sa imena!
Vssm drugim je stokrat Iažje, nam je najtežje! Ne zato, ker smo po številu med najšibkejšiml. temveč zato. ker smo tudl letos navezani sami naše. Druge države um-e-vajo pomen mednarodnih tekem, pn ras je to drugačc. Hrugod !rna.:o tek :i v ..u na ra7polago vse, česar jim :e tre^;!. da. se lahko neovirano in nemoteno pripravljajo za boj. Mi pa imamo Ie sami sebe, ima-rro svojo nepremagljivo volio in svojo sknino požrtvovalnosL Napeti hoćemo vse sil^. iz-rabiti \-sa sredstva, da vzlic in vkljub vse-mu premagamo vse težave in \s>? zapreke, saj bo po boju toliko slajša zavest zmascl
Da vidite naše brate, ki se pripravljajo za tekmo! Ta krasna, zdrava, miSičasci te-Iesa in v vsakem ponosna sokolska diiša! Zdravo, bratie! Va5 cJI je zmaga, vaša mora biti zmaga!
V Prago pojde najprei naš naraSfiaj. Na sam Vidov dan bo ime! svo; veliki orizi ik v zibelki Sokolstva, ob studencu te V'»i7ke Tyrševe tvorbe. Prve prfjave iaj*ivl;ajo do 8f>o naraščarnfkov in  naraščajnic ?z    se dr-
žave. Pred odhodom v Prago se bo zbrala vsa ta mlada sokolska vo.iska v Ljubljani. k}er bo strog pregled nje pripravljeiiosti in opreke. Kdor ne bo do podrobnosti odgo-varjal vsem predpisom in zahtevam. bo brez izjeme izločen iz števila. V Prago poj-dejo od  najboljših  najboljši.
Za naraSčajem pojdejo cekmovaici, ker se bo vršila v Pragi tek ma za slovansko prvenst\"O. Potem se dvisrne na pot člansrvo, kl ga ie po pnrih prijavah priglaienega c!o 6000, med terri nad polo\ico telovadečih. To števfo se bo po definitivnih pri'avah pač \i-premenilo: nekaj jih odpade. drugi se bodo javili, tako da bo končno število prilično isto. Članstvo pojde v Prago v dveh ve-Hkfh skui>inah: ena preko Ljubljane in Maribora, d-ruga preko Subotice. V Mariboru in Subotlci bo pregled teh sokolskih mas, da se dožene popoma pravilnost opreme in popolna pripravljenost. In začetkom iu-Iija se bomo Jugoslovani izliii v mosočni sokolski veJetok, ki bo tcđa.i valovil po zlati stavanski sokolski Pragi.
V vseh naš-ih sokolskih druStviii se vr-šijo temeljite priprave. Za dan 30. aprila je odredilo   starešinstvo   JSS   z:a   vsa   društva
v državi propagandna predavanja, ki se m\}.
po možnosti združio s telovadmmi akadc-
mijami.
Lj-on in Pra^a sta razgibaia vso neizčrp-rvomo  rroč  Sokolstva  in pozornost vse
tis-te  naše javnosti, ki Je  z  narri.    V dušah
nam  igra  vzklik.  ki  ca  naj  čujeta   Lvon   in
Praga:  Domovini — zdravo!
______           E. Gangl.
Po glavni skupščini
Vseh 23 žup (Banja Luka, Beograd, Belorar, Celje, Kragujevac, Ljubljana, Maribor, Mostar. Niš, Novi Sad, Novo mesto, Osijek. Rijeka—Sušak. Sarajevo. SkopUe, Split. Šibenik, Tuzla, Uzice, Veli. ki BeCkerek, Zagreb, Zaječar), Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza je bilo zašto-panih na glavu! ^kupš^ini v Djakovem. Delegat!, povećlni odltCni ;n izknšeni sokolski delavcl, so prlhiteli Iz vseh delov naše domovine, da čujejo bilanco dela v pretečenem poslovnesm letu tn da. utrđe program dela za sledeCe poslovno leto. Duh resnićnega sokolekega bratstva je vla. dal ves ča« skupSčtae. Ni bilo vpraSanj, ali si Slovenec, Srb ali Hrvat, kajtl članetTO iugoslov. Sokolstva se danes že zavecUt, da je velika, neraađružljiva zajednica v skupni državi, ki ne pozna plemenskih mej!
O poteku skupščiae je »Skrr. Narod« že poroćal. Nekaj pa je fee stvari s skup. Sčine, ki nam   pokatejo vso lepoto, veđlćtno
Delo na sokolskem stadijonn v PragL
in  plemenita  stremljenja  sokolske organi zaci je.
N'a dan same skop&čine 14. mrča em** >e zbrali vs: delegati in domaće Sokolska društvo pred gasilskim domom, kjer se je formirala povorka, ki je krenila po glavu ih ulicah Djakova proti katedrali, da se pokloni manom velikegru Jugoslovena in So. kola vladike Strosamajerja. Vr povorki, kl ji je poveljeval načelnik osi ješke župe t>r. Lodsky< se je dokumentiralo tuđi na zunaj sokolsko bratstvo in enakost kat sad pravega razumevanja sokolske ideje. Po-ieg generala v vojui uniformi in polkov-ntka in drugih naših vrlih vojakov-Soko-lov, kl po priSli tuđi kot delegati poedinih žup oziroma društev na sknpščino, je ko rakal Sokol obrtniSkega pokliča, poleg njega uradnik, učitelj, profesor, adravnl-k, advokat, poljedelec iW.. vsi v bratski sokolski vzajemnoeti. In iz vrsrt gledajoćega obćinstva se je čulo: glej generala in po!-kovnika in druge viSje čaetnike, kako ko-rakajo s civilisti pod poveljstvom civilista Pa to so Sokoli, drug drugemu odkrttosrč-ni bratje. ki v razumevanjti sokolske ideje ne poznajo stanovskih razlik, ki ne poznaje ne časti ne slave. To so nesebični, idealni delavci, ki ne poznajo sovrafetva, kl žrtvu-jejo svoje moći za sokolstvo hi ljubezen med ljudini.
V  povorki govori brat bratu:  »Bliža ?e zlet  v   Prago.    V  mojem  društvu    delamo v*=i.  da  pohitimo  pripravljeni  in   v  častnem gterilu   k   svojim   bratom   v   Prago,   na    te velteaetno   elovansko   vsesokolsko   olimpijado.    Potrebne  so zato  žrtve,   članl  našega društvu   so   &e   odrekli   nikotinu,   vsakemit uživanju   alkoho-lnih   pijač   in   zabavam,    da si   s  štedenjem   omogočijo   udeležbo   v   Pra-gi     .      Kje ste moralistf  m    kulturni d>. lavci.     ki   se   skrivate     v     nerarurnevanju stvari   za    svojim   neupravičenim      kritlitar-stvom.  kje   ste.   da   čujete  in   vidite  stremljenja   idealnih,  risoko  nad   vami   gtojpčih, resničnih   ^okolaKJh-kulturnlh   đelavcev? .. .
V  mislih   nam   je   bil   velIM      in      edini Strossmajer.   ko   <tmo   prestopili   prag   veli-
fastne cerkve. V tem božie-m hramu je go-vorll nekflaj  5kof  Stro?smajer vernlltom  o
lj^lbezn^ do bližnjega, o bratstvu In eđin-rtvn jugoslovenske nacije. Xe na prižnici. hodfl je po cerlrri med narodom In mu razlagal, rta smo Slovenci. Srbi in Hrvati edinstveno, nerazđružljivo tolo z enako dušo. V molitvah, ki jih vidimo na klopah v cerkvi, je ovekoveči! svoje jugosloven-sko mišljenje in v voHCnstnih fre«=kah na cerlrvenih stenah čitaš njegovo gorečo mo-litev za edinstven. nerazdružljl*v jugoslo-venski rod .  . .
Približali smo ee njegovemu grobu ▼ podzemlju. Jugosdcvenski Sokoli se klanja-jo spominu svojega mrtvega brata škofa Strossmajerja . . . Mogočno In čustveno zađone glasovi cerkvene^a zbora, ki mu dirigira slovenski dnhavnfk. Prav lepo in procLmo so zapeli Gospod, usliši nas . , . v hrvaSkem in Vigred se povrne . . . v elo-venskem beseđilu. Pred grob je stopfl naš starosta br. Gangl, ki je v krasnem govoru poTidarjal zasluge Jugoslaven skga prvobo-rltelja biskupa Strosnnajerja, in leto je storil starosta uovoeadslve župe br. dr. Pau-las.
Poslovili smo se od zeaneljetkih ostari-kov nepozabuega brata e ©ofeolslco k»obljubo  zvestobe v Brdh  .  . .
J. S.
Priprave za vsesokolski zlet
Prasa,  31.  marca.
Zletni finančni odbor je us .rese! spioini želji prašikega občinstva tn omogoči! do-stop k vajam in telovadbi proti malenkost, ni vstopnini. Pri vajah pred zletom bo imelo občinstvo dostop na s:ojišča na tri-btraah po 2 Kč, na sedeže na tribunah pi po 4 KČ. 27. junija dopoldne pri vajah na-raSčaja, ko bo že vse zletišče polno te-lovadcev, bodo veljale vstopnice za sto-jiSča 3 Kć, za sedeže pa 4 Kč. 4. in 5. ju-lija bo imelo občinstvo dostop k prosiim vajam čLanstva- Vstopnice na stoj:šč:li bodo po 5 Kč, na sedežih pa po 10 Kč. Član; sokolskih društev imajo z zletn m znakom brezptačen dostop k vsem prtd-zletnim priredkvam ne tilede na to, daJt so v kroju ali v civilu in sicer na člansko tribuna Ob glavnih zletnih dnevih ma članstvo brezpldčen dostop samo k dopoi-danskim vajam. Clani, ki nastopijo na zie-tu, imajo rezerviran en del tribune. Članstvo v civilu 4., 5. in 6. julija n ma doso-pa na zletišče z zletnim znakom. Lahko si pa kupi vstopnice,  ki so po 5 Kč.
Zadnje čaše se zo<pet širilo v češko-slovaški javnosti vesti, da zletsce ne bo pravočasno gotovu. Te ves i so brez vsj. ke stvarne podlage. S VII. vsesoikoLskm zletom je imela ČOS neprimerno večje preglavice, pa so bile vse ovire pravočasno odstranjene. Sokolstvo je vajeno ovir. Cim bolj se mora boriti z raznim neprilikami.   tem  bolj   raste   njegova   moć.
/. Suchv:
Ljubljanske sličice
L Skaljeno veselje.
Naposlcd se rnu je ventlar posrećilo priti do toliko zaželjene^a motocikla. «.Sedaj bo pa luštno,» se je rui tihem mu/al prebrisani ^ospod vodja.
Nabavil si je tuđi dres za motocikel, v kateri je tuđi izven tur rad promeni-ra! po ljubljanskih avenijah. Da J2a je %Siika in vsakdo videl ter — zavidal.
\' takem dresu je ćlovek več vreden ličeći dru^i. Naravno.
Ci os pod vodja ie že vedel, zakaj ho* di po promenaciah v sportnem dresu. Njegova ženica doma mu je grenila divljenje. Namreč pravzanrav mu živ* 1l*:nia ni ^renila ona. ampak on se je je H! naveličal. Lačen izpremembe je ob* Iastno stopical po ulicah s tištim i avto« očali. ali kakor se že imenuje ono stra* šilo nad čepico.
Precej voženj je že iniel za seboj, v«ikdar z drugo seveda. Kakor se to že spodobi. Ni mu niti prišlo na um, da bi moala tuđi njegova žena zahtevati. da j*> popelje malce kamorsibodi. Pa je Ie tepega dne kategorično — sedla na sw dalo zadaj /a moževim hrbtom.
«Le ćakaj, si je mislil on. <rTe bom že naućiL~
Pa sta odjurila z brzino kakih 60 km tia v smtri ^marnc j^orc in tako dalje. Ciospod vodja je z vnemo vozil poseb? no rad čez luže in pocestne jame, da je kolo odskakovalo in ž njim tuđi vozača in  njune kosti.
«No, ali še nimaš dosti?» — «Oh. kar vozi, ne bricjaj se za. mene. Bom vsaj večji apetit imela —»
Pa sta nadaljevala vožnjo po tistl vijugasti cesti v .Medvodah. Tu se je pripetilo, da je nalašč zavil preveč v stran, tako, da sta oba padla v cestni jarek, Seveda ne na nos. na glavo. Samo tako malce za «špas», kakor je pozneje pravil — na promenadi.
«No, sedaj vidiš, da tak sport ni za ženske. Pogiej. kakšna si!»
crSaj to nič ne stri. mi bos kupil pa drugo oblcko —»
Hocešnočeš je moral nadaljevati vožnjo.
Na Bledu sta se ustavila, ker je — ona bila lačna. Dva zrczka s solato in tri palačinke je kar ona pojedi a in pa zalivala je tuđi.
Facit:  150 dinarjev izdatkov.
Gospod vodja prodaja svoj moto* cikel...
II.                    ~    ; -,
Radio.
V elegantni sobi si je dal mlad go* spod iašUlirati — radio. K«ikor je to f e
1  po sebi umevno za mlađega gospoda in
•  elegantno st>bo.
I Pri vseh drugih dobrih lastnostih ima radio recimo šc to posebno pred* nost, da funkcijonira najrajši po noći. Ni solnea več, ki bi preveč absorbiral valove, ni več cestnega dirindaja, ki bi motil prenos zvokov in Ie po noči se slišijo povzdigajoči moderni  plesi.
\T tako opremljeni sobi je bivanje prikladno ne samo telesu. marvec i du» ši. Kako prijeđen občutek imaš, ko se tako nekako po devetih zvečer vržeš v fotelj, sit in napojen, ter si prižgeš fino cigareto ali cigaro, vzameš slušalo, si ga natakneš na glavo ter ušesa in zres tjavendan v valovitost nočnega življe* nja tam kje v Berlinu, Dunaju, Rimu, Parizu. Sam sebe blagruješ.
Mladi elegant je v svojem altruizmu kmalu prišel na drug okus. »človeku ni dobro, samemu biti», je dejal že gospod Bog, ko je ustvari] Evo.
In naš elegant si je tuđi izbral že ustvarjeno Evo, ki je slišala danes na ime Rezika, jutri na ime Pepca, pojut* rišnjem na ime Milka itd. Ker pa valo* vanje en deux navsezadnje postane tu* di banalno, si je dal napraviti več slušal. Pa sta prišli Milka in Pepca ter Re» zika itd., kar po dve ali po tri k ele* gantu.
Pa tuđi prijatelje je povabil.
Ter so odsihdob plesali po berlin* skem, rimskem, dunajskem ali pari* škem taktu — fokstrot, tango, boston,
In je bila prilika velika in meso sla* botno ...
III.
Življenje v strogi Ljubljanice.
Ne čudim se, če so Tutankhamovo grobnico izkopali sele po toliko tisoč« let jih. Ce pa kopljejo strugo Ljubi jan* niče že leta in leta in se vsako leto na novo prerodi narava tuđi v njej. Dočim je februarja meseca belil sneg. gomile in usade v strugi, opažam danes tam pravcato vstajenje.
Na gomilah raste iznad večletnih plasti nepokoŠene, zar ja vele. strohnele trave nova zelena plast mlade grede, ki blagodejno vpliva na dušo in oko motrilca.
Pastiričice se zaletavajo v posemez* ne bilke, iščoč si hrane.
Podgane, ki jih ni pregnalo iz stru* ge vodovjc, so sedaj v svojem elemen* tu. Zakaj Ljubijanica komaj še pretaka svojo umaza/lo lužo. Čas je, da se po* pravijo zatoćišča v gomilah in usadih. In pridno so na delu.
Na novo se urejajo gnezda, v ka* rere se naselijo mladi pari, dočim so stari dobili svoj koticek tam v zaledju kanalov. Ne ovira jih pri delu niti de* loma deroća luža, ki jo, spretno udo*
I rabljajoč plavajoče deske in trske, prc» . plovijo, da je veselje.
In ko posveti krmežljava luč bledc lune, se v tedaj biserni vodi zrcali jo konture  kan*kan  plesočih  podgan.
Hej, to bo zaroda!
Oni cucek, ki je lansko leto utonil ter se zamotal v bičevju, je zopet pn« ?el na površje, nabrekel, velik kot mlas do tele. In obrežna momčilad upotreb* lja njegovo truplo kot tarčo, da je že skozinskoz Iuknjata.
Zadnjič se je v strugi izprehajal mož s tisto rdeče * bek> prepleskano preklo, dočim je njegove korake štel na obrežju stoječ fieometer. Pa menda vendar ne bodo parcelirali.
Podgane so- bile potem nekaj dni zaporedoma nemirne.
Lepa zelena greda je v polnem raz» voju ter blag^odejno učinkuje na oko motrilca.
IV.
Pri telefonu.
Polonca je bilo žalo dekle. In pa bo» gato. Ni Čuda, če je imela vse polno občudovalcev. med katerim je naposled dospel na prvo mesto oficijelnega za* ročnika mladi graščak tam nekje za periferijo mesta.
Ker pa zaljubijecem a pri tej raz» dalji ni bilo možno občevati osebno, sta si v to svrho zamislila nanravo te»
Mran 4.
«SLOVENS;;i    N A R O D» dne * aprile 19?6.
btev   7D.
Priprave   1a   letošnji   zlei   se   vrše   v   naj.
Icpšcm redu :n delo dobro napreduje uko. da  je  vsu-ku   botazen  odveć.
Pranco>k tedn.k »Uaiette dc Pra*ue» w a;ig.e$Pi: tedn k -The central European ;b$erver» nameravata izdati posebne sa. kolike ž eviiVu posvećene izključno vse-sakotskemu zletu. Pri obeh Lstih deiujejo sjIcgIUi, strokovnjaki. Te ite\ Ike, ki bod . b>2ato ;Ilustrirane, .adajo 30. aprila in bo. Jo otecgđle važne informacije za mje Doseinike.
Priredi tve ni oćhor je izdai posebne zle.n^ znamke. s kaierinrt so opremljene vse tekovine, knjise n razgledu ce, tičoče se vsesokolskega zleta. Samo s temi znamkami opremljen publikacije so urad-n.) priznane. Ci6t; dobček od p'Jbi.Jcacij gre   v   fond   za   vsesokolski   zlet.
Dne 30. apr la se bo vrSil na Slovan-skem otoku v Prag i sokolski tabor Tabor otvor, starosta COS dr. Sche ner. O vse-«oko!«kem zletu bo predavala načelnica M. Mala. Tuđi poedine sokolske župe prirede za svoje ćlane tabore. Poleg tega priredi pr;reditven: cćbor pred zletom Se dva ali u sokolske večere. Predhodne prprave za slavnosmo igro »Bratsko Slovans vo», ki se bo vršila na Vltavi, so te konČ2ne. V kratkem pridejo v prodajo besed la *n phkati.
V splošncm je treba omeniti. da se b!:-faio priprave za vsesokolski zlet vrhuncu. V ponedeljek je povabila COS zas'.op-n ke uska ter jim je dala p.->drr,bne infor-macrie o stanju priprav. Starosta dr. Scheiner ie nag-laša svetovni pomen zleta, ki se 2a udelež tud; iz inozemstva o-zrofn-n> Stevilo Sokolov. Njegov namestnk dr. Heller je podal obSirne poročilo o pripTa-v^h, zle: šču in udeležbi. Gos*podarsk po-men   z'eta   je   razviden   iz   sledečih   podat-
kov: Uprava zletišča stane II mit 3 ono v Kč, sta\bna dela 14 milijonov, te!ov-dn© potrebščine vsakega člana po 50 K: au slupaj 6 m;lijonov. tzdatk. Pra«e 12 milu jonov, iždacki pose nikov 25 m l.Jonov. Investicije električnih podjet j v Pragi 3 mil. 500.000, kanalizacija n* »letaču 3 m Hjone, uprava .n okratki hiš S mil jonov, skitpaj torej približno 88 milijonov Kč. Ves ta ae. nar priđe med ljudstvo. Na telovad šču je zaposlenih dnevno 1200 delavcev in v^»^. soko!>kemu ze u se :ma Praga i-ihval ti, d^ n:ma brez-p^>seln;h. Pri pripr;:vali za zlet   deluje   skupaj   87.427  oseb.
Prometno m.mstrstvo C-SR je dovfrli'.o članstvu in naraščaju. ki se udeleži vse-sr.kniskeea zleta. sledeie oiajsave: tja vožnjo s posebnimi sokobk mi viaki 60% pjpaM v 111. raziedu o^ebnega vlaka n 50% popust za vožnjo z redn.mi vljki. Z brzovlakom je dovoijena znLžana vo*T.ja >amo na razdalj 3»0 Km, Će se kupi vozni lifiek za osebni viak Kdor pnspe v Pra-go s so4i <!sk m v'akom, se bo moral s pj. sebn;m vlakom ud vrniti. Popiist se d .. b' jamo proti fl.mski Ln zletn; ie'ez i ški iexit.mac ji. 2elezn;ške legitimacije vel;a.?o samo za enkratno vožnjo v Prago i:i na-zaj. Udeieienci zetne^a v&lesejma imajj na žeieznicah 25% popusta,
Botearski Junaki se marljivo prtprav-Ijajo za vsesokolsk' zlet, ker so rdno prs--r ričani, da bodo povabljen na zlet. Radi bi se pridružili Savezu slova nskega So-kolstva in v ta namen so ie poslali d<n):s predsedniku Zamojskemu v Varšavo. Pripravljeni so pr stat na vse pogoje Odbor Saveza boJgarskih Junakov p>ši!ia D" vseh večjih kraiih izurjene člane k predavalo Ijudem o pomenu telesne vzjjnje in propagiraj 3 za  udeležho  na  vsesokolskem  zletu.
SovletsKe Rušilo In ruska emigracijo
Zrtačilni izjavi dveh vodilnih ruskih   politikov.  —  Većina   emi-grantov odklanja kompromis z boljševizmom in se nadeja, da se
bo ta zruši! sam«
Ena najvecj.i tragedij, ki i!h beleži sve-tovna zgodovina, je ffotovo usoda stotiso-Čev ruskih inteligentov, ki jih je boljševi* ška revolucrja razkropiia po vsem svetu. Le malo jih je med niimi, ki bi si bili redili toHko pTemoženja, da rrf mogli brez skrbi živett. Vrečrna se jih mora boriti za vsakdanji kruh. mnogi žive v skra:ni bedi in urnfrajo pomanjkanja. Vsi pa so si ohra-nili oni sveti patrrGtizem, ki ga nerus, zla-Mi pa se neslovan ne irore umeti. Njihova liubezen do težko preizku^ene domovine, s^ete mat>uške Rusi e, je rhsom-ejna. njih največja  želja, da bi se  mogli vrniti v nk>.
Povratek je seveda odvisen od aadalj-nega razvoja političnih razmer v Rusiji, ter je sožitje .ned današnKm boljševizmom in In ogromno večino ruske emigracije pa£ nemogoče. Seveda ne zašto pa jo vse frakcije emigrantov v tem pogledu fstega stali^ća. Ruski dopisnik »Udovih Novin« se je obrnil tozade\iio na nekatere ugledne emigrantske voditelje v Parizu. Prav zanimivi sta izjavi dveh naiodIičnei>Hi med nMTTri. Miljukova in Kerenskesa. Obe izjavi ob-J2vljaroo  tuđi  ml.
P. Miljrrkov. znani vod^a kadetov m fcK'ši ruski zunanij minister je od^ovoril na novinarjevo vprašanje:
»O položa'u v sovjetski Rusiji je treba omeTiiti, da se l^ori sovjetska vlada z veM-kimi finanćnimf težkočami. Sovjetska vlada je računala z veliko većim izvozom, kakor ga dejansko ima. Njena trgovinska branca js r>asi\-na. Rustja stoji pred inflacijo vlada se je boji. Cervonec je že začel prćzti, kmet je nočejo plače vati davkov, vlada pa ninia đru?nh vtrov, \% katerih bi nio'^?a kriti Jzdatke <jržavnei?a gospodar-stAa. Pn!e? teca je nastal v komunističn! stranki spor med rađikalnimi in zrnernimi or>ortuni^tlčti;rri elementi. Novi člani stranke, večinoma delavci, ki so postali korrm-risti $e!e zdaj, se ne morejo sprijazniti z boljševičko kJeo!og1k> Jasno ie, da so se vse nade na svetovno socKalno revolucijo Izjalovile in da o zmagi socijalizma niti v Rusi.ii ne more biti govora. Diktatura rn-ske  krmuinistrčne  stranke  se   bliža   koncu.
T:ik je položaj v Rusijf. Kakšne konse-kver.ee naj Izvaja iz tega ruska emigracija? Osebro ne spadam k skuirlrH. ki bi hotela obnoviti Rusijo s pomo^jo zunanje intervencije. Mi rnčunamo z notranjim procesom v Rusiji, na katerega vplfva delo-rra rtaraščajoča aktivnost neboljševiškejfa prehiva'stva, delorna Pa gospodarske in drii£« težkoće sovjetske vlade. To velh zlasti za ruske;;a kmeta, ki postaja agilen.
zaćenja se o.ganizirati in nastopa v neka-terih slučajih zelo agresivno Rusk' kmet skuša obvladati upravni aparat ruske vaši in odstraniti boljSevfške elemente Po mojem mnen'u nastane najmoeneiša opozicija proti sovjetski vladi v sami Rusiji. Zato mora biti emigraefta prfpravliena di pri-sknč\ v sluča'U potrebe svoiemu narodu na porroč Mogoč »e mfren razvoj. Pa tudl konflikt ni izkPučen Mi odklan'arro vse kar ie v zvezi s tako zvanim be'im pokretom. Zato se dosleđno bor'mo proti mnnarh'stič-nim elementom v en?i?r^ci'i ter organiziramo republikanske In domo-kratićne v Republikanskn-deT"f)kratično udruženie Spo--etka i-e bi1 boi 7 monarh>?ti te?aV, tnda zadnje ča5e ie opažati v ruski em'?rncrii velfk pre'orn v škodo mnnarhistov Monarhist! za svoie nacrte nimalo rea1ne prd-!age. n;ihove nade na pora? bolištviknv od zunaj so padle v vodo in zd2> te ia^no da njihov program praktično ni fzved'Mv S tem pada tuđi vsa monarriist'čnn ;d?o!o<r.i-•a tem boli ker je nnvsem asno da se Rusija vedno boli addaliu4e rfcd monarhi-^tičnih princfpov Veleposestr-knm ie v Rusiji odzvonilo Monarhisti so hoteli <?kli-crti kongres pa so dož-veli prvpoln fi:as.ko in tako so izzubili ves vn'tv na rusko erri-srracijo Ml vodimo protf takim kongresom ener^rčen   boi.
Ce hoćemo povorfti o mrrfnosti sodelo-van'a z drueimf ruskiml skupinami moram natnrei omenlti. ka^^na te po mni&rr mi-štjen.tu 8Tupacl:a ruske emieracUe O^lim »o v tri kategorije mnriarhisti republikanci demokratic m socitalisti Srednif tabor organiziramo mi fk?deti> v Rerrnb'ikantfcn-đerno^-ratično udružen;e Ta skupina s"» ni politična stranka venđar ie pa v nri mno-2:0 mtadine )d ni pr'padala pre: nrtbeni •stranki Zbiramo torei prve sile za bo-do6o republikansko demokratično stranko. K centru bi priSteval tu<Ji de' sociiaHstov Za odločffno smatram ideio koaMcf'e. ki »o propajiram v »Poslednifh Novo^tih« že več fei. V vpraSanhi sodelovan'a z drudmi sku-piftami fc e<Hnf naš krfteri' sposobnns* dotične skupfne. Leve struie sociialistfčnih strairk odklanlajo sodelnvanie dočfm t>« se z desnrmf tahko sporazumeli Po moiem mneniu je mos?oče sodelovan'e z vserrt sku-pinami. k: priznavak) koalicijsko bazo Zato stavlja™ v center tište, ki prrzrravaio koalicijski  prtnefp.  v  1e\1  tabor  pa  socfja-
Iiste.   ki   to   ideio   odkJan:ajo.
Vod'a paH54ce skupine socijalnih revo-ltjc!k»narjev in bivši minfstrski predsednik A. Kc-cn^ki  ie  izcvil:
lefona. Pravzaprav ga je on imcl že odđavna. Po preteku nekaj mesecev pa ga je naposled dobila tuđi ona.
In telefonirala sta si dan za dnevom obligatne  Ijubezenskc  nežnosti.
«Hak), ali si ti, Polonca?» je vpra* Siil on.
<'O:?, moj zlati!»
«rOh, kako bi bil rad pri tebi, ti moj aniK-J mi!i! Veš, kaj bi storil?»
"Nc»  je  odgovodila   ne vesta.
Ted^j r»a se je zgodilo, da se je par nerotlnih telefonskih žič zmešalo kar t-iko v en elan. kar je imelo za posle* dico. da je Polonca čula nastopno:
"— sprednjo desno nogo bi trdo pri* vc/j!. ^obec odprl in poln škaf mlač* ner i knmiličnega čaja notri v!il —»
Z »roka je bila seveda še isti dan rasrvcl javljena.
Samo Jerncj. graščakov hlapec sw še d-inrs čudi, za kaj mu je gospodar tikr.it, ko je bila kobila bolna, telefo* nično sporočil, «naj ji roke ovije okoli vratu ter ji v uho šepne sladke besede Ijubezni. . .*
V.
Socijalni čut-
Tn §el je mimo farizej ter se ni zrne« r:l 7a ranjenca. — Pa tuđi Stmaricana ni bilo od nikode*                 ,   .
2e 14 dni leži tam nekje ob strugl Ljubljanice, naslonjena na zidovje ter pokrito z luknjasto plahto, uborno, siU revno pohištvo. Edino premoženje enajstčlanske družine, ln sneg pronica skozi luknje in špranje, >se globlje do slamic, odej in podzglavij.
Oko mimoidočega se je že privadilo prizoru. Samaritana ni. In obrežna mu» lariia igra pod stoli in mizami pod plahto ravbarje.
Tam za Prešemovim spomenikom, ali pa. če dežuje. v neki veži v Fran* ćiskanski ulici, se je utaboril zakonski par z otrokom na vozičku. ki jima s!u* ži obenem kot transportni voz — nj iju celokupnih premičnin. Mož invalid, obs lečen v strgan, lahen jopič, da te kar zazebe, če ga vidiš in ona — potenci* rana beda.
Otrok jo^e, ona tolaži in on prost z ocrni.
Toda Samaričana ni.   l ■••- i -
Pred kavarno na Dunajski cesti sto* ji krasen avto. recimo tuie provenijen* ce. v katerem se udobno šopiri v drn* gocene kožuhe oniećen sreČen par.
In vse bo krila — gomila.
»Gospodarski položaj sovjetske Rusije kaže. da razvoj v okviriu boljševiške diktature ni mogoč. V tem pogledu se krije naša s socijaldemokratsko diagnozo Ru-siii so potrebne nove gospodarske sile. Kar ji je prinesla 1. 1921 nova ekonomska politika, ne zadostuie već- Treba ie izpopol-niti vrzeli z novirni koncesiiami V tem leži težišče položaja v Rusiji- Pod vplivom boli-štviške propacande se ie razorilo v ino-zerrstvu naziran;e 0 nesporni obnovir\i ruske industriie To, kar imenujejo v Rušite razvoi imiustriie. ni gospodarska obnnva T,> je skraino zvfSanie produkci:e na starih gospodarski načelfh Stfri teta Dn blokadi, ki ie imela za pns!edico umikarre intec^a!-necra lenim'^ma. vidimo v £ospodar?vkem živ!ien;u Rusije d2fekte. k! zahtevajo nove s;a leka Prepričan sem. da bi bii ta raz-vo končan že pred <tirirni leti. če bi se bile zavezniške države ravnale po tem. kar smo iim svetovali o blokadi in intervenciii !evf emisrranti Kljub svojemu skraineTiu materiial'zrru ne moreio bnli^eviki razume-n. kaj rKirricin r>T-:ricip svob^vde v e^spndar-skem žrvl'en'u. Clovek km delovna moč no-trebu^e fzvesten rninimum svobde. kakor petrebuie strni irvesten min'mum bencina. V tPrrt Je temel'nn razlika med narri in boli-5e\?ki ki ne mnre'o opustfti d:ktature in dati v«ai tf^tn svobod-o. ki to ie !mela za fasa   A'efc?wndra in Niknia'a T!.
Kar se tiče ru*ke erriTraciie. mnram priznati, di ?e rrr>?n-n«?t našega delovanfa ze!o ornefena Delovatl mnrerro samo ide'« no Rade volte b- ^ode'oval z vsemi poH-tičnirm ^Vupinami ki odklaniaio povratek k pre:*n:lm razmeram v Ru^iil in hoče»o uredit; bo^r^n domovino na demokratičnih principih O'ode povratka enrarrantov v Ru-siio sem mnen:a. da ne rroreto biti vst emigrant' iunaki in da tistfh. k? se legaJno vrne:o. ni mo^nč? obso ati. L'udem, ki *> prj'K'Vn nirmin nič <;kirpr»e^n in se hr>"ek> \Tr:t: Y svo'ccm. ie trebn pomajrati Treba ie aĐeliratf n^ evropsko ;avno rrrenje, da s svoi'm rriti^VnTn odstranf zaoreke ^f iih stavi sovietska vlada enit'T-antnm To P3 .^rveđn  ne  poreni.  da   ^rto  opusti!!  po-
■jBooooooooocot jnru conau xxxxxxx»cKX)ooootaooooc»oooocpcyx)ocx>
„VED0MIN"
CimilZ  3   nr« roč tkn tnberkn<o«e.   brenta t si.     at.?ri   n d u-^ih   p  u n :i bi>;ei  i    za naoto okreočifrv < r a n'rrna   u,   7a   DZO    z^inevanjc  !o-
kalaili  spremenn.
P0St3        n   o:3?anj<-   otvariTi;r»   ?-et  a  ^n
©^I>ie3 h nervoze h m (ekr-vn h, nsobt-. j.r Skr-fuJciol, rsfa t fc*r* d *fi
111 TOrt*    ♦ » 1* h «pfe'«^3i Lab< ra-ortnm „^ediro***6*   B. ogr^d, Va'fertova 52.              1979 a
Priznanje in čast vrlim ženam
Nišo vse žene enake. — Razveseijivi protesti. — Većina našib žen in deklet se pošteno bori za svoj obstanek.
Novinarjem očitajo. da imamo stru-pene jezike in da pišemo vse hujše kakor je res. Pa nam delajo krivico Naš poklič ie tak. da dobimo sčasoma taKO globok vrpoKled v. človeške slabosti, kakor malokateri drug stan. Kljub temu pa šibamo te slabosti z veliko priza-nesljivostjo in tuđi z veliko dobro! 01-nostjo. Samo slučaj ie, ako podcrtamo kak pojav močneje od druges?a, če-prav   sta   oba   enako  škodljiva.
Tako je b.l tuđi samo slučaj, da smo tekom zadnjih tednov prinesli Dar sarkastičnih člankov 0 življenju moder-nesa ženstva Kdor pozna naša mesta in še bolj večia mesta dru^od, ve. da nismo pretiravali Kljub temu smo na-Ieteli pri mnogih prijateijicah našega lista na odpor in ćelo na zamero Pre-jeli smo več dopisov, ki protestira.io proti naš m člankom in zahtevajo. naj z isto brezohzirnostjo razkrinkamo tuđi moške slabosti, obenem pa zaščiti-mo poštene žene in poštena dekleta, ki jih je še vedno lepo število in katerih ne gre metati v isti koš s takozvanim »modernim svetom« Priznati moramo, da so nas ti protesti razveselili, ker nam kažejo, da je većina našega ženstva, zlasti po deželi, v svojem jedru še zdrava in idealna. In da pokažemo, da iim nikakor nočemo de-lati krivice, priobćujemo pismo, ki nam ga je poslala s:ospa M. K. tam nekje iz zelene Štajerske. Evo. kakor lekcijo nam  daje:
Gospod  uredn.k! Mnog^krat pšec v  va-
na dežei; pa j h je prav maio Pjglejtt na-šo kmečko, naso delavsku iuno, pa p lem piš.tc. One n;maj- časa da b: se bav Ic z ljubezensk.mi avarr urami. nimajo ne kuhar.c, ne pestunj n se mučij) mnogokrai cele noći pri boin deci s skrbju in ialost-jo v srcu Zjutraj pa zopet fia deio. dan za dnevom. letu za ,etom. V večnem boju za ofrstanek taka žena d *s ikrai n:m«i niti časa. da b; se mu no sstdla m zavž la sveje borno kosilo, O udobnost.h razk(?š-n h iabav-h :n flirtu preinužn h mestnih dam se njej m> ne sanja in prav aič časa nima za prismodanje. kakršne b: vi rjd: viasih   naivezil    kar   vsem   ženam.
Gotovo pozna.e *ud. vi, gospod uredn k. te velike razlike med ženo n ženo. \t mećite zau vsth v en koš! Nir d in državo tvorsjo žene ki delajo, ki so skrbne matere deci. Ijubeče soproge in p^močn -ce možu. ln te žene s:> hvala Bogu ie v ozromni većin;. Pasvet.te par čiankov :udi njim.
\Tadeja;:n se. da ostanemo prijatelji in da ;rc vsaj malj p.>slušate. ter vas pozdravljam. ^                                               M.   K.
P. S. Ako že hoćete, g urednik, od Č-i-sa do časa pisati tud; 0 emn h stvareli našesa življenia. pa vzemite kdaj za tar-00 tuđi moike. Le poglejte mjlo okros sebe, pa boste gotjvo dobili materijala do_ j  volj.
x\Taša prijateljica ima prav. Čfoveš' a slabost je, da vid- prej tule naprke, kakor svoje. Ker pa smo uredniki sami moški.   je   že   mo^oče.   da   smo   nehote
malo bolj podcrtavali ženske nanake, §em listu tuđi o fenskah. Ko č:tam te ZUn. kakor pa moške. Potrudili na se borno, ke. me prevzame večkrat žalost, ker ima- j da se poboljšamo. Oospa M K in nie-jo   za   žene   le   malo   častnecra,   tem   ve:   pa  >  ne enako misleče sestre nam lahko vc-
kam-prom: ujočega. Ne m rem si tega dru-gače raz'acati. kakor da je imel vas pi-sec pr žen^kah po^ebm sm^lo Pa tako nesrečnih   mo.^kih   mora  biti  milo!
Zakaj ne biavite °> ?cnah ve-krat tud: knj lepeza častnecra? Zdi se mi, da zaje-mate svoj materijal le iz Ž'vljenia mes n h dam.   Gotovo  tuđi  v mestu  nišo vse  take.
rujejo. da se zavedamo. da je med na-cii še ojrromna armada nošfenih. spo-štovanja in časti vrednih žensk. kate-re s te^a mesta iskreno pozdravljamo in jim še prav posebno želimo telesne-ga in duševnega oddiha in razvedrila v praznikili.
Pismo iz Prage.
Nov karens'a zzkon. — Urednik madžarskega lista obsojen. —
uiuzaunu pafcvanje v Pariz
Zveza za tuj.ki pr met v Si ven i) na-
merava priredit. k< n^cn maja ji zuCeik m jun ja paučno potov^nje v S. ico in P r.z in s cer v z\vz> z Lfruštv ;m za promet SLranuca v Zagrebu. Cel.i pnovanje bo .raja! > pr bližno 14 dni in b ude.cicr.c. izleta imeu pril.4co ogledat, s, Ziir eh, Luc^rn. Ba-sei. Pariz. Lau^ame. švicLTik-* rivicro, Gunovo in M.lan. Zveza pri tem potov^nju ne bo .skala n^benesa d i> ć-.a in b > računala za vsakega potnka III. razreda 2830 Dn in za pomire II. razreda Z52J Dn: v tej svoti je zariičunana cea v inja po že-lezn c; in popolna ob>krba v gor. onenjt;n;h mesth. potn;k: se b do na svoje stn-ške moral   prehranjevat,   edin le   med  vožnj*
Za v*se potovanje hodo ude ežencern na ra^p lago po-stbrv. dnmači, z^lo lepi in moderni voz jvi. Te cene veljajo seveda ie v em slučaju ako se priglas vs.:j 60 udele-žencev. Zaračunane so nadalje v tej ceni vse prireditve ^redv denc v Parizu, kakor tud, d »voz in odvoz oseb na kolodvor ter vse napstnine ozirorm takse v hotelih Pariza. Za šzredne in osebne potrebe p'.ača seveda   vsak   udeleženc   sam.
Prijave se spreiemajc v poslovn h pro-storih zveze za ujsk promet v Ljubljani (TouristOffce) ter rmra vsak reflektant najkasneje do 10. apr la vplaZati na račun 500 Min do 20. aprila 1000 N.n in 1. maja crstanek Kdor odstnpi od potovanja. dob po odb • ku režijskrh stroskov svoto naz;j. Vi-zume za potne liste istotako preskrbi Tou# rist Office v Ljubljan- Vsi pr>drobnej5i po-darkt so na razp lago pr Tourtet Off ce v Ljubljani, Dunajska cesta  1.
Poziv javnosti
V Kninu (Dalmaciji) obstoja že dalje časa cHrvatbko starinarsko društvom, ki in*u namen mz"skovati in zb;rati izkopine ter najstarejše umetne tn pisane spomenike na našem jugu. Po izjavah domaćih in tuđi inozemskih učenjakov *>o ti spomeniki, ki spadajo ča^evno po većini v zgodnji srednji vek, deloma pa v dobo pred rimskim ga* spodstvom ncprecenljive vredno^ti ne samo za jugo^Iovensko, tcmveč za spk>šno arhe* ološko znanost, kajti v njih je ohranjen spomin na našo narodno preteklost. oni pri* ćz'yo kdaj in v kakinih kulturnih razmerah so se pojavili Siovani na Jadranu in v zvezi i tem lahko pomagajo resiti razna zgodo? viaska  vprašanja.
Oa nas poznejše generacije in tujci ne bi ob<od:li, da ^o se tako važni spomeniki porazgub'Ii po naši krivdi, je Hrvatsko sta» rinarsko društvo sklenilo, da jih shrani v posebnem muzeju: istočasno pa izvršuje dolžnost tuđi v nacijonalnem smislu, ko s s\ojim plemenitim delom na obali Jadrana, kjer se križajo jugoslovenski in latinski in* teresi. stremi za tem. da z zgodovinskimi spomeniki dokaže jugoslovenski zr»ačaj te zemlje ter historično in etnografsko pravo naše države do nje. Omenjeno društvo radi svojega delovanja, ki so ga odobrili jugo« slovenski arheologi na sestanku v Beogradu 1. 1922. zasluži vsestransko podporo. Vsak naj po svoji možnosti priskoči na pomoč ali 9 doibrovoljnimi prispevki ali pa naj se vpi«. še med člane. da društvo na ta način pri. dobi čim več omotnih »redstev v dosego svojega cilja. — Prijave za vstop *:prejema: Hrvatsko starinarsko društvo, Knin (Dal* maci ja).
Praga,   31.  rnarca.
Pravosodno ministrstvo :e razposlalo te dni vsem strokovnjakom 05nute1< nove-ga češkos!ova?l(ec:a kazenskejja zakona, ki Sa ie rz-delala pr-sebna sirokovna komisi 2. ^p!<>ŠTii del je bP prvič objavljen že 1. 1921 ta\o. da zre 7-dai samo za §D3c;'nlne <-o-ločbe ir predlože, ki ih bodo stavili prav-niški kros!. Tuđi na Ceškoslovaškem še ni-mak) en-otnesa pravne^a s'stemH. V deželah, ki so spadale poj Mvšo Avstrijo. ^o 7.akr»ni drugačni. kakor v nckdnniih rr'a-džarskih prvkrajineah tako, da se presojaio isti prc-stop-ki odn-nsno zločinci v raznih pravnih območ.Mh  zelo razHCnn.
Nov češkos'ovnški kazenski za-ko-n Ie sestavKen na ternelni enakosti in s^o-bode. Bistrveno se razlikuje od prejšn'fh zakonov in drug'h O5nirtkcr\» v tem. da jrled^ kvali-ftkaciie in u'ede kaznivosti načelno razlikuje med zavednn in nameno-ma storjenimi d™:an:i in dejan'i. izvršen'mi ped pritiskotn razmer. Kazen za zločin je jeca. za pre-^re^ek Pa zapor. Časovne razlike med zj-porom fn ie-čo ni; tud! zapor ie lahko do-smrten..
V Bratislavi se e vr5i!a te dni raznrava proti g1avrcT.u urcinikn madžarskega dnevnika »Mac:jTar U.'sag« Dzu'anyju. Ome-njeni list :e Otijavil v jraju lansRega leta čla-nek. v katerem Hzuranvi trdi. da je b"vši poslanec madžarske kršcansko-socijalne stranke dr. Eu^cn Le"ey szdajalec slova-ških Ma-džarov in da dobiva od čeSkoslo-va5ke vlade podporo. PoJeg tega ie bil Lei-Tey označen Vnt politični pn^tnlovec "n u »i-večia ovira na poti k uiedinienjii vseh Mad-žarov v C5R v eno politično stranko. Dzu-ranyi ss Je n^ora! za^ovariati pred brati-slavskim sedi^čem zaradi klevete. Kot priče   so    bili    povabljeni   vsi   ugledni   politični
ćinlteli slovaških Madžarov. Tožiteli Lelley ie stal torej proti vsem madžarskim političnim strankam in proti sedanjl madžarski opoziciii na S!ovas"kem, Slo je zato. da-lj je bP Lel!ey od češkosiovaSke vlade res Pf>d-kirpljen ali ne. Ker nobena priča ni mogla doka/atl. da Je Lelley dobiva! od čsl. vlade podporo in da ie s tem fzdal madžarsko manjšino, je bil glavni urednik Dzuranyi ob-soten na 5O0 Kč globe in povraitev ^<di ih stroškov.
3. marca ie izšla v Pragi zadnia stev!lka dnevnika »Napravo«, organa agrarne kon-sen-ativne strarrke, ki sta jo ustanovila Prašek in Rychter S tem je likvidiran Prn^kov poizkus, da raz-bije Švehlovo republikansko stranko. Prašek f« bil '.. ]Q23 kot član repubifkanske agrarne stranke predsednfk senata. Ko je moral radi znane benoinske atere predsednižtvo odložiti, je postal niezov položaj v stranki nemosoč. Moral ie fzstrtpiti [z stranke in je zače! proti njei voditi brezobziren, a kljub temu h~i*z-uspežen boj. Pri zadnjih volitvah je dozive! popoin fijasko in moral se je 'imikniti :z pelitičnega življenja. Ko so btli izčrn.mi zadn": finančni viri. je tuđi dnevnik »Napravo« zaspal in Prašek ie moral pred §vc-hl<i m ćeli crti kapitulirati.
Dr. Ivan iMarković. ki je igral v pokretu slovaške orrladine že pred vo no zelo viZn vlogo, je bil imenovan po prevratu za tajnika v mfnistrstvu za Slovaško. Od 1. 1920 je bil poslanec socijalno- Je nokrilićne stranke in kot tako ponovno tuđi ministar. Pr! lanskih volirvah pa ni bil izvol'en in zato se je posveti! advnfraturi. Z-daj se zopet vra<5a v državno službo. 1. aprila ie nastopi! službo v predsedništvu : :iiisr->rva za   Slovaško  in   sicer   zopet   kot   tajnik.
Izložbo so omoKočili: Češkoslov.-ju-goslov. LiRa, Strossmayerjeva knjižnica in Jadranska Straža v Praci ter naše trgovinsko ministrstvo. Mnoso razstav-Ijenih predmetov je preskrbelo «SIov. planinsko društvo*. Posebno krasne so slike iz naših gora p-rof. Ravnica. — Izložbo preneso v razna večja češka me-
sta. na sokolskem zletu Da se ista raz-stava. pomnožena s predmeti narodne umetnosti, otvori zopet v Pragi X Dr. Prebe^f delegat jugoslov. trgovinskesa mini^trstva, Xx zdravstveni svetnik dr. V. Klima, propagator za poset jugo* I stav, tetovii**
Jugoslovenska turistična razstava na spomladanskem   velesej-
mu L 1926. v PragL
Stev. 76.
•SLOVENSKI   NA*OD» dne 4 aprila 192&
Stran
Za nai tnjskl promet
Velike možnosti razmaha« — Ffinla konlntrenca inozemstva* — Treba je poskrbeti za udobnost in domačnost goste*.
L zadoscenjern laiuco nabasamo, da *e zadnja leta kaže vedno večji smisel za koristi in potrebe tujskega prometa, bodisi s strani posameznikov kot s strani državnih oblastL
Nahajamo se sicer še precei pred pričetkom sezone, vsaj s stališča Slovenije, ali vendar baš sedaj postaja aktualno vse, kar ima opraviti s tuj-skm prometom. Vršijo se konference prizadetih faktorjev, da se pripravi vse »potrebno in opozori na nedostatke. Pred nedavnim se je pisalo rnnojco o tem, da se namerava iz Nemćije poset naSih letovišč in kopališč v večjem ob-šegu in sicer radi projektiranega bojkota Italije. Vprašanje je sedaj. kako more naša država nuditi letovišcarjem in dr. sličnim izletnikom ekvivalent za Italijo, — in treba je to najrasiti: za ekvivalent £re, druzače je vse sku-paj neplodno podjetje.
Jugoslavija je v prijetnem položaju, đa ima na raz^olago tako alpska leio-višča kct primorska, sredozemska ko-pafišča. To so v splošnem njene dobre stranu Slabe strani, o katerih si moramo biti na čistem, so za alpski pre-del izredno kratka sezijska doba, to se pravi z drugimi besedami. razme-roma zelo hladno in zelo deževno pod-nebje, ki dovoljuje komaj dva mese-ca prave sezije. Ob morju nam je neugodna burja, ki kvari s svojimi zgodnim;, izredno nenadnimfi nasiopi jesensko sezijo, ki bi sicer mogla biti na naši obali izredno lepa. Za zimsko se-zijo je prikladen pri nas ie najjužnej-ši del zadranskega obrežja in pa oto-ki; tu pa igra vlogo še pomankanje vode v kraškem značaju tal. Vrh tega tuiski promet ne ljubi naglih in nenad-nih vremenskih sprememib z veiikimi skoki temperature; zdravniki zahteva-jo za kiimatično 2dravi]išče enakorner-oo vreme, brez velikih sprememb; idealna pokrajina te vrste je šeie daljna Andaluzija v španiji ali Madeira sredi morja.
To   so   sicer   neđostatkl   naše  prirode srlede tujskega prometa, ali ostane še vedno ugodnosti dovoU. da se  razvije do velike popolnosti.  Seveda,  da piivabimo k sebi ljudi iz velikega sveta, iz ostalih držav, zato  je  treba še marsikaj.    Mi   smo   za   tuiski   promet mlada država in imamo opraviti^ s kon- i kurenco  dobra  vpelianih  letovišc.  pre-zimovališč in ko>pahšč, ki vživajo ugled po   svetu,   z rutiniranim   hotelskim   in sploh upravnim ai>aratorn, z vsemi po-trebnimi.   dostikrar dragim: zgradbami, parki. zabavnimi prireditvami. železni-škimi ugodnosrmi  in  ola;šavaini.  Pred tremi  tedni  je  zbor6vala  v  Juuenbur-Kii v Avstriji konferenca tujskopromet-tiUi    zainteresi rance v,   ki   ie   nabasala, koliko ie v vseh navedenih stvareh še ; potrebna izpopolnitev in izboljšanje. V j kolirio večii men velja to za naše kra- ■ je! Koliko-krat med sezono moramo po- ! slušati  pritožbe  nad  naša  hotelska   in j gastilnlško   postrežbo,   ki   je   Še  vedno f rabata,   kakor  je  bila.   ko  5e  šio  samo j zato. postreČi domaći vaši in kvečjemu j še  sosedni.   In  to je  eno  najvažnejših Doglavii našega tuiskega prometa.    Pa I drugo, kaka zdravilišča v Julijskih Al- 1
pah in karavankah. za katera so mnogi zelo dobri DOgojL Kranjska gora nudi dosiej izredno slikovite poglede na planine pa dober zrak; razvajen tujec bo želei še čcsa dru gega. Skoro ista je z Bohinjem. Nekdaj je bil že sestavljen nacrt da se zgradi zgoraj na sozdui planoti pn iMrzlem studencu zdravili-šče z uporabo tamkajšnje močvirske vode tedaj institucija, kakor iih imajo v Švici in še marsikje; nacrti se nišo izveđrL Ako bi hoteli računati na poset od zunaj. ne le iz Nemčiie/marveČ tuđi iz Poljske. Ceškoslovaške. Rusije itd„ bi morali seveda imeti na razpolago vse te stvari. Seveda se danes razgovori q tem razbijejo že pn pcg'avju o investicijah; te bi bile mogoče le. ako bi imeli opraviti z veiikimi dcnarnlmi oziroma hotelskim!  skupinamd.
Ce i*a ostane tnjski promet veli-kc^potezne vrste stvar bodočnosti. nam ostane vsaj običajni tujski promet ra-Čunajoč s srednje ali ćelo mani pre-mcžnimi do-mačini in tujimj gosti. V tem pogledu je gotovo, da bo Slovenija privabila k sebi vedno več gostov iz naš.h južnih in vzhodnih pokrajin. Od-visno je samo od pripravnosti naših gorenjskih domačinov. da izrabijo pri-rod-ne vrednosti svojega kraja. Ali vse popTei postavljene zahteve moramo ponoviti tud; v tem t>og!edu. da ne bo jeseni pritcžb v slabem obisku. kakor jih ie bilo preobilo lansko leto.
Naš zračni promet
že leta 1921. ;e bil v Beogradu osco-t«n Aerofrlub kraljevine SHS, ki s! Je na. del tuđi nalogo, da pomaga stvariti dom?-60 industrijo za zrakoplovstvo. V toku 4 let se je klub prijateljer zrakoplovstva to. Irtoo razSiril, đa št^je daues blizu 10.000 člaTto-v ▼ ceh drža\"L Po vseh večjlb me. stih je ustanovll svtDje filijale. Aero.khtb je bil tako pred par let! osnovan tuđi v Ljubljani, kjer je spočetka lepo napredc val.  a je  njegovo  delovanje  potem  zastaro
2e leto dni pripravlja Aero.klub tla za ustvarjenje prve zrakaplorme linije v naSJ kraljevini. Res je že skrajni ča«, da se tuđi ml v tem pogledu znalo zganemo, ker nam je treba pogledati s^mo malo vse na. Se soseđe !n videli borno, da so vsi v tem occiru prod čami. Z zračnimi proinetnimi li-ni jami se ne ustvarja samo *adobno»t in hitrost ix>t omanja dotičnih državljane v, ampak se ustvarja tuđi osromno rezeTvo fzvežbanih rilotov tn leta], ki se v slučaju kakega resneišegra ^onflikLa lahko hitro spremene v uspešno obrainbno orožje. ^e ostanemo že dalje talio ravnodušni v tej smeri, se nam lahko zgodi, da nas bodo današnji luksusni potniški aeroplani zasi-paval! z bosnbami tn stnipen.imi p'Lnl, ce da bi se mogli braniti, ker ne boro© imeH enakih sredstev, da s© jim zoq>orstavimo. Ustaaiavliaiije zračnih  peramefcnili Hulj   ima
torej   zelo   velfk   pomen.
Za začetek misli Aero-klub otvorit! zračn! promet 2 aeroplani med Beogradom In Zagrebom. Zračna prometna linija se bo pa vsako leto proširjevala tn ni izključeno, da borno lahko Že prihodnj« leto zelo ko-mođno  potoval  iz  Ljubljane  preko  Zagreba
v Beograd. Vožnja bo trajaa samo okr&g 2 ur, tarko se bo* lahko zjutraj odpcOjal Iz Ljubljane, opravil svoje delo v Beora<du In se  še  Ist!  dan   vmil  nazaj.
Aero-klub je sestavll za zračno pro. metno družbo pravila, kl so že potrjena od
mhUrtntffc trgurlne. Oroonil k«plUl draž. b« mala zm seđaj €,000.000 Din, rasdeljen na 24.000 akeij po 250 Din; če bo pa po-trebao, bo raspisana druga euioija akcij ▼ eoakem iznosu tako, da se glavnica po. dvoji.
V Beogradu, Zagrebu, Novem Sada, SkapOju in drugih mestih je pozir k prl-stopanju vxbodil veliko zanimanje. Do sedaj se Je prijavilo že nad 150 ustanovi, teljev   iz   najuglednejših   đruSabnih     In   f!-
Bamčnlh krogor. Aeno-Unb apelira todi na Ljubljane tn Slorentjo, da se prtkljuei tej akciji, kl bo baS za Slovenijo tzrednega pomena.
Ko bo prijavljeno dovolj ustanovlteljev iz ćele države, bo razpisana akcija, ki se glasi na Ime, s cimer je zajamčeno, da se akcije ne bodo mogle prodajati tujeem ia đa ostane družba za račnl promet v Jugoslaviji  irključno  Jugoeloven«ka,
A. R.
Prosveta
Velika nož v ljubljanskim gledališču
V  ljubljanski  drami bo letoSnja veliko-noSna nedelja Shakespearejeva nedelja.  Po pol dne ob tren se rprizori po daljšem pr»-moru   ena   njegovih   naju^pelejSib    komedij *Kar    hoćete»,    zvečer  ob  osmih   pa bodo Igrali  p-rvič v tej  sezoni   «Hanileta». ki  ga je  na*e    obč7n«tvo    sfprejeflo    izined   vseh Shalcespeareje-vih  trageđij   z   nazvečjim   zanimanjem.  Zasedbi obeh del do malega Isti kakor   v   nrejšnjih     sezonah.     V   komediji «Kar  hočete^   tevajajo  glavne   uloge  gofipe Sartčeva,   Wintrova,   Juvanova   In    gg.   Rogoz, Kralj. SkrbinŠek  Pećek  m Šest. Hain-leta  l^ra   gosp.   Rosroz.  Ostale   večje  ulogo so v rokah ge.   Marije Vere hn šaričeve ter gg.    Skrblnška.   Lipaha,   Gregorina,    Pecka, Drenorca in Levarja. Obe defii režira gosp. šest.
Na velikonocni paneđeđjek ob tren po. poldne bodo igrali t drami prrljTibljeno ljudsko igro »Deseti brat« z gg. Levarjem m Danilotn v priredbi in režiji ravnatelja drame go»p Golije. Zve^er ob osmih iste. pa dne bo vprtzorjefia vesela £n duhovita Shawova komedija «Py£nnalion», ki nam kaže, kako preobrazi profesor Hlgglns na-vađno pocestno cvetličarko t visoko damo. Razvoj preprostega dekleta, kl ga predstar lja pri na« ga. Nablocka, Je ves prepleten x učtekovrtimi zamfslek! hn nudi obilo zabave.
V  opernem gledališču bo gostovala na veltko nedeljo ob pol 8. rrečer v Massene. tovi   operi   «Manoo»   gospa   Ada   Poljakova, P**vka svetovnega elov<x?a. Na veliki  pone-rifljei o'> 3. papol'Jne bodo vprizorll!  «Več-uega mornarja*. Izvajal se je dosiej pri nas vedno  pred   razprodano  hišo.   Uprava  smatra zato za svojo dolinost, da ga vpmor! o velikouočnih prazaiMn ter nudi tafco tuđ! fzvcljubljanf'-kemu  oth^nstvu   priliko,   da   se pripelje  v   Ljubljano   m  -posluša  to  graaidi-jozno Wagnerjevo delo, ki je med Ietošnji-mi noviteta-ml    ljubljanske opeTe    posebno rsoelo.    V  opeii   na stopi jo    gg-   Holodkov, Orlov,   Ca^etova   Ptd.     Dirigira   g.   Balatka. Opf-ra ee vpri-z^ri kot ljudska predstava t>o znilanih censh. Zre^er isteka dne je repriza operete cGrofica Marica*, ki Je dosegla v   Ljubla<ni   veliiko   pozornost   zaradi   svoje zabavne   vaebino.   l;abke   melođijoznosti   in modernih  ter  temporamentnih  plesov.  Naslovno   ulogo   poje   ga.   Poličeva,     dirigira gosp. dr. Svara, režira goap. Povbe.
DRAMA.
Za5etek  eh  ZO.  uri  uvečer. So-bota,  3.  aprila:   Zaprto. Nedelja, 4. aprila: ob 15. «Kar hoČftte«. Irv.»
cb  20.  *Ham!et».  \zv. Poncdel;ek, 5. aprila: ob 15. «Deseti bran*. Lvjć*)<l3. predstava po znlžanfh cemh. Izv. ci>  20. «Py£rnaIion».    Ljudska predstava od  zir'žau'h   cenah.  Izv,
OPERA. Začctck ob per! 20. mrečcr.
Sotota 3. aprila: Zaprto.
Nedelja. 4. aprila: ob pol 20. «Manori». Gostovanje  gospe   Ade  Poijalkove.  Izv.
Ponedeljek, 5. aprila: ob 15. cVeČnr mor-na^^. Ljudska predstava po znilanih cenah. Izv., cb pol 30. cGrofica MnrVJi'«. Izv.
Nove revije
—   »LOVEC«".,  list   za lov in ribarstvo, prinaSa   v   aprttsii   Stevilki   to-le   vsebino: A.  Mazlu:   Petelin. —    Inag.  Anton  šivic: Polh.  — Fr. BračTin:  Za zajci. — Poroeflo o   tekml   brakov  in  bratoov-Jaabečarjev.  — Jaroslar Cefka:   Zatiranje vol kov na Snež. niski  sra#Qin3  ▼  zimi   1925—1926. — Janko Ravnfk:    Strelstvo     ?n     temeljna    pod 1 aga streleke umetnoeti. — Iz lorskega nahbrt-nika. —   Mal!  oglaet
— ^PRAVNI VESTNIK« prlnaša v tret-Ji SteviUki to-le vsebino: Dr. Boris Parlaa (Trst): O izvrfiljivosti jngosloveftffklh raz-sodb v Italiji. — Odldk! iai zakon!.
—   »PEVEC«  prinaša   v   marec-aprilski StevilkJ to-le v^ebino:   čtlankl:   B.:   Ob  pet-
letalci. — Herbert Bvetel: Dihamje. — M. Bajuk: Nekaj pevskega imenstva. — S!. Savingek: Glasba — važna socijalna činjenica. — Vestnlk P. Z. — Iz naSih okro-*ij. — Nove Ekladbe. — Iz glasbenlh listov.
—   Razne   vesti.   — Glasbene  pTfloge.
—     »Bankarstvo«.      Aprfleka    fitevflka »Bankarstva«  prinaša  med  drugim  nasle<l-nje   sastavke:   Kosier:    Edinstvene   o-rgan!-zacije   denarnih   zavođov.   —  Bogosiil   Voa-njaik:  Kriza suveritete in državna oblast v sodobni   đržarl. — Dr.  Janko  šuman:   Po-goji  za sanacijo rn napredek  Industrije. — Drasotin   Hribar:      Predpogoji    sanacije   in napredka    našega  gospodarstva.    —    Prof. Milan J. Stojanovi^:   Sredstva  za napredek obrti v kraljevini  SHS. — Dr. Gustav Gre-gorin:    Stabilizacija   dinar ja   potom   dvojne valute   in njeno udejstvovanje v  grospodar-skem  oziru.
—   »LJUBLJANSKI   ZVON«.     Izšla     je aprilska  Stevilka  te  naše najlepše   fn  naj-uglednejše   mesećne  revije.   Revija  prlnaša ciklus izbranih del  naših  najboljših    pisa-teljev.   Uvodoma  pričenja   dr.   Stanko  Vur-nik    z    znanstveno razpravo  »Umetnost  fn družba  ter umetnostna politika«.    —    JuS Kostak   zaključuje   svoj   roman   *šenrpeter=.
—   Vladimir   Levstik   istotako     taključuje svoje  delo   »Oblodovei«.  — Plsatelj   France Bevk nadaljnje  z »Begom pred senco«. — Dr. Fran Bradat prinaša prizor Iz tzvrstae komedije   ha   satire   »Ariatophanovih     Vitezov«. — Dr.   N.  Preobraženskij nadaljuje z razpravo »Nova Rosija«. — Nadalje vsebu-je »Zvon« đela Srećka Kosovela  (»Izmučp^ nost«   in   »Sonet«).  Vinka  Kodaica     (»NaS ča««),  Rudolfa   Malstra   (»Dva  križa«)   ter razna   književna   poroCila   in   kroniko   Izpod perea   Vladimir ja  Levstlka.   Lovra   Kuhar-ja, A. Gradnika, A. Debeljaka in Fran Al. brehta, Kocijana Itđ.
—  »ZBORt^   m-eseCna  revija     za  novo zborovsko glasbo z  glasbeno-fcnjiževno prl-logo   (ts9.1i   drug  imesec).   Urejuje   Zorko Prelovec,  Izdaja  pevsko društvo   »Ljubljanski   Zvon«     v      Ljubljani.     Izšla   je   tretja (marčeva)   Stev lik a. ki  prlnaša  dva moSka zbora   skladatelja   Martina  Zeleznika.   Vse. bina   glasbeno-knjižerne   priloge:    H.   Sve-tel:  A capefila  ali ne? Prof. Pavel Kozina: Izgovarjava   »oglasnika   »1«.    Emil   Adamič: Prirediteljem    koncertav   v   premišljevanje. Dvoje  nemoralnih   aktor.  Na&!   skladatelji. Dopisi.   Pevška društva. — Operna In kon-certna  kronika.   Iz  glasbenega   sveta.   Llst-nica  uredništva.   —  Uprava   »Zboror«  nam Javlja, da je ustavila  poSiljanje lista vsem doseđanjim naročnikom. ki kljub ponovnim pro&njam   še   ni«o   poravnali   naročnfne   za leto  1926.   Ako zađoste svoji   dolžnoati. bodo dobivali list naprej. — »Zbori« ee žara. di  svoje  lepe  vsebine  sami  priporoCajo.
—   »SOCIJALNA  MISEU    prinaSa    T Stevllki   z     dne   1.   aprila   to-1«     rsebino: Clankl   in   razprave:      Dr.   Fra ne   Kulovec: Državni   proračun   za   leto   1926—1927.     — FOgaftnik  Franc:   Metinnrodna  organizacija đela. — Ivan Rejec:  Narodno življenje Kali janskih   Siovanov.     —      Fraoc     Erjavec: Pregled   zgodovine   socialistićnega   gibanja međ Slovenci. Politični pTegrled. — Kulturni pregled. — Socijalni  ?re^le4. — Gospo. đar^ki pregled.
Slovenski Štajer
Kot VII. del zbirke ^Slovenska zemlja» je Slovenska Matica pravkar izdale, zgodo* vinski opis Slovenske Štajerske in Prekmur* ja izpod peresa prof. dr. Kovačiča. Pred na* mi se razvija vsa naša prošlost od kamene* ne dobe tja do mirovne konference v Pari* zu, kjer se je pisatelj mudil 1. 1919. V tem 5 i rok em okviru je na osnovi vseh doseda* njih pomembnih razprav in razpravic po novih vidikih zajeta celokupna zgodovina zelenega štajerja in sosednega Prekmur ja, in sicer tako, da iz pričujočega orisa odsc* vajo hkratl važnejši evropski dogodki. — Zlasti pa je pisatelj seveda posegei mimo« grede v razvoj ostalih slovenskih pokrajin. Poleg velikopoteznih Časovn;h tokov spo* znaš iz tega tchtnega dela obilico slikovitih podrobnosti iz vseh področij, ki bodo zani« male sleheraega rojaka z juga ali zapada, posebno pa še s severa in vzhoda. Kdor ve, s kako vnemo se romanski in germanski na« rodi bavijo s proučevanjem svoje preteklo* sti,  ki  bodi vsakomur učiteljica  za bodoč*
nost, bo moral seči po tem lepo opremi je* nem spisu, ki je navzlic velikemu obsegu (422 strani) vendar izredno poceni (60 E>ir za člane, 70 Din za nečlane).
*BUDDHA* cal imp rt ie prvih vrst ki do vaza nam Uh Hamburg, Trst, nanf ne pade sence               -, " *
temne konkurencet
Natečaj
ZA   DRAMO   V  TREH   DEJANJIH   IN
PET ENODEJANK. Pokrajinski odbor Jugoslovenskc Mati* ce v Sclitu razpisuje natečaj za eno đrarm v treh dejanjih iz življenja naših neosvobo« jenih bratov izza katercsikoli meje n.iss države in za pet enodejank rodoljubne vs%» bine. ki bi lile vporabne tuđi za manjše odre. Korkurirati smejo vsi jugoslovenski pisatelji. Nagrade: za dramo Din 5000, z* vsako enodejanko Din 1000. Po posebni ju* r*Ji ocenjena in sprejeta dela pestanejo last pokra;irskcga odbora Jugoslovenske Matice v Spi tu. ki jih založi in plačj avtorju sprv* jete drame za vsak iztis Din 2. Dela, ki iz-padejo iz konkurence, se lastnikom vrnejo. Rok za predaji) drame traja do 31. marca 1927, za enodejanke do 30. septembra 1920 in jih je poslati na pokrajinski odbor Ju* goslovenske Matice v Splitu pod šifro, ki mora biti enaka šifri na zaprti kuverti, v kateri naj bo Iastnoročijo in Čitljivo navc# dtpn ime in naslov avtoria.
Nova Igra bratov ćapkov. Brat^ ćapek sta fzročila Narod nem u divadlu v Pragi novo komedijo ▼ sedmih, slikah, k) ce Imenuje  »Stvarnfk«.
—  O četkosfovašk,   drami in gledališki umetnosti   Je   priobčila   ^The     New     York Times*  obSlrno  razpraTo%  v  kateri   opisuje intenzivno  gledališko   življeinj© v  Pragi   ia naglaša  pomen   gledališta  za  narodno    !n politično prebujenje. čapkorve tgTe eo vzhu-dile   v   Ameriki    veliko   zanimanje.
—   Llncolnov  pesniSki    ^tvljcnjopl«.    V Ameriki   ie  javnost  zelo zanima za iivlje-njepis Abrahama Lincolna, ki ga je napisa! znani  pes-nik  Carl  Sandburg.  PoglaTje Th«» Prairlo Jears   {Leta v preriji)  kaže, da av-tor  v dreb debeflih    zvezkih Še ni izčrpni vsega  Lrincolnovega   življenja.     Sandburgi sploh  ne gre  za  popolnoest ali   za nove  do. kumente,  temveC  za   čisto pesniš-ko  in ps!-hološko etran.
—   Koncert   go.  Fortncp  HalberLStar?. ković. Prlfnadona  berfftaske opere ga. Fort-ner   HaJbert-Stanković.     rodom      Srbkinja priredi  na  velikonočno  nedelja    v  svečan dvorani   beogradske  univerze  koncert.   Ns klavirju jo spremlja dirigent opere f. Ivan Brezovšek.
Rekord to sezije        lon
bode dosegla vsled nizkih cen sigurno Speci jalna za'oga češke^a in angleškega sukna
Josip Ivančič
Mablfana, Mlkloilćeva eestm «•». 4.
Pred   nakupom   obleke naj  si  vsak do ogled* etno Ia salogol
Naši velesejmi
ZaJiaj ja uđeSeŽba na veleseđmu potreb na? Sejmstvo napravi kupčijo bolj priprosto, tako kakor borza, in združuje v teb! nazornost razstave, izložbeno okno to pl samo, Sejmstvo je neobhođno potrebno In zato je postaJo trajeo člem naprav moder nega svetomega gospodarstva. To priča žs đejstvo, đa hoče skoro vs&ka dežela imett svoj veleaejem, in to klj-ub vsi de^jreaiji in pomanjkanju denarja. Torej so eejmstvo narodno.gospodarsko in zaseboo-goapodar sko veadarle Izplača in strožke kmalu epet pokrije. Sejmstvo je gotovo potrebno. AH pa je potrebno, da je toliko veHeeejmov. kakor jih imamo sedaj? To odmoći vsalta dežela zase. Ona najbolje ve\ ali ji prinosa velesejem uspeh ali ne. Strokovnjaki. kj o tem ođločajo? so seveda v prvi vrsti trgovski In industrijski eejmaki interesenti. Na te ee je uprava ljubljanskih velesej-mov obrnfta s tozadevntm vprašanjem :u 85 % jih je odgovorilo z «đa». Tud! je veči-na njih že vposlala svoje prijavnice za VT. Ljubljanski velesejem od 26. junija do 5. julija 1926. To naj bo v epodbudo vs&m. ki se ie nišo odločili za sodelovanje, đa se požuri jo 8  svojimi prijavaml.
k. detektivski zav
prevzema   naročita   v   najrazličnejših posebnih zadevah.      xm«
Iv. Toplikar, Rimska cesta 9.
Rio fJe ianeiro po noči
Sonce je svetilo nad mestom ter po* Ijub'.jnlo ruas in avenidas, polne avto* rflobilov in oslov. Slikovit promet je vglovil med mestom in pristaniščem.
Samo ulica z zaprtimi okni je spala cloroko spanje. «Yankec Bar» je stal nied biserni kakor zevajoča rana. Kdor ic šel mimo, je takoj uganil, v kakšnem mestnem delu se nahaja.
Gallagher se je sončil pred barom. Njegov temni obraz je bil zadovoljen. Bil je kakor obelisk in živ spomenik mešanih ras. Na solneu je bil videti rumen, vendar so pričale njegove drob« ne ahatne oči. da mu je tekla zibelka v Zapadni Indiji. «Yankee Bar» je bil rje^ov in marsikateri tujec si fia je prokleto dobro zapomnil. <rSevcda sem Arnerikanec», je govoril s rortusjal* skim nanosom «in pišem se Gallapher. Dober Amerikanec sem in moja hci je beAa kot lilija. 2enska. ki je med brati vredna dva tisoć dolarjev, papiga naj mi bo priča!»
Vedno je prisega! pri svoji papigi. On in ptica sta bila pester parček. Gal* la.r;her je imel v blagajni tuđi ponare* jene bankovce. Toda noben oneharje« ni tTirist se ni upal ugovarjati, kajti r'-ćie je dišalo po skritih nožih in »h,  ki  so  izg:nila  brez  sledu.  Ni
> zr.stonj nad blagajno: <*Menjamo *>«ike vrste denar.»
Izza vogia je pridrvel avto. GalU*
gher se je nasmehnil zaničljivo: avto je vozi! senhora Renza, «krepostnega» Renza. Bil je to «kralj kave», a ni bil več človek, temveč mal debel lonec, v katerem žubori kava. Masten obraz se mu je zrrojil in drobni očesci sta bili kakor dvoje kavinih zrn v slanini. Bil je grd. star in debel. Za vi dal je Gal* Iagherja, ki je bil prožen kot pero.
Gallahger je pljunil. Renzti gre do* brof si je mislil. Diamante ima na pr« stih, svi^o na te!esu, padres po cerkvah, da molijo zanj. Mrčes!
Avto se je ustavil. Papiga je hresče pozdravljala.
j        Gallahger je  novodošleca ogovorili
i «Hudičeva ptica je to! Vse najine zađe«
I ve vć. pa jih ne izpove nikoli. Kaj vse
bi vedela povedati o naju dveh! Stva#
ri pred dvajsetimi leti, ko še niste bili
tako  dostojni kot  danes!   Dvaiset  let!
In midva sva se naši« sele pred oetimi
dne vi!  Marsikaj se je izpremenilo. Vi
ste bogati...»
«In vi govorite angleško mesto por* tugalsko,* ga je prekinil Renzo *in ce niste obogateli,  kdo je kriv?»
*Saj nisem ravno rcven. Oba sva se na bolje obrnila. Jaz sem izpremenil svoje ime, vi pa svoi značaj. Ampak jaz imam še nekaj. Triumf! Ce koga oberem, ga že podregnem, kaj ne? Pa to mi ne zadoŠča. Tuđi sovražnika, ki je hotel imeti moj denar, moram unl* čiti. Papiga mi je priča! To je dobra priča za na ju oba: če vi mene ali jaz
vas, nikogar ne bo izdala!»
Renzo   je   skomizgnil:   «O   svat bi bi rad govori!, vi pa čenčate o umoru.*
ofKar nesrečen sem, da bom moral izgubiti Alvnijo... Imate dva tisoc amerikanskih dolarjev pri sebi?»
Ko sta stopila v bar, je Gallagher zatriumfiral: «Prinesi ehiantija. Mari* ja!» In mulatka je prinesla steklenico.
«Alynija, toci!»
Ena izmed četverih vrat so se od# prla in Renzo je tcžko zasopel. Gali a* gher mu je zašepetal:
«NTi bela kakor lilija?«
Ona pa je bila bledo brezkrvno bit* je. Malo je videla sveta: s svojega okna je g-edala samo na umazano dvorišče. strehe in zvonike. S štirinajstiml leti je že vedela, da je ženska. Strah jo je bilo. Ni bila lepa, bila je samo bela*
Renzo jo je kar požiraL Dva tisoC je pa res vredna, je računa]. Lase ji bo dal drugače počešati, ustnice in noh* te pordečiti, ogrlice bo dobil«, svile, za* pestnic in parfumov. Renzo je ljubit Alvnijo. Pa bi mulo na sejmu prav U» ko kritično ocenjal.
Gallagher ga je gle dal, pil in konč* no dejal:
«Srečo imaš. Renzo, kaj? Ns to čudno, kako barantava. Čeprav se ne veva, kakšen bo konec? Papiga kriči, a ne iz« da. Ali se veš, kako sem jaz kričal. a
nisem i^da!?__Prišel si k meni z dia»
manti, Vi si iih nekje ukradel. Ko seru ti jih odkupil, si stopil predme z nabl*
to cevjo, mi jih vzel nazaj in še onih tristo dolarjev, ki sem ti jih plačal žanje. Nato pa si mi podaril revolver s tvojim imenom in ta revolver še naba* san ni bil. Toda jaz nisem črhnil be* sede. Saj sva prijatelja. Življenje je pač tako. Vzel si mi denar, no zdaj mi ga pa po dvajsetih letih vračaš. Dva ti* soč dolarjev dobim za hčerko... dva tisoč__»
Renzo mu jih je naštel na roko. Gal« Jagher je dvignil čašo:
«Zdaj sva prijatelja! Cez tri dni bo poroka. V najlepši obleki vas bo ča* kala, senhorU
Ko se je Renzo poslovfl, je Galla« gher zaječal:
cDvajset let sem zaman čakal!»
Ponoči je ulica oživela. Skozi ta ali ona vrata je smuknila moška postava. Oranžna luč je vabila... Deklice so klicale  za  moškimi:  «Senhor!...  Mon*
sieur!__Mister!* Da bi ga privabila,
je marsikatera potrkala na okno in mu pokazala svoje golo telo...
«Yankec ban» je bil pestro razsvet* ljen. Pri blagajni je kraljeva! Gallagher. Nigger*orkester je sviral naj bolj divje ritme, vitke barske deklice, mulatke in zamorke so nemo ustrezale želiam nrož ki so jih klicali v vseh jezikih sveta. Deklice so bile napol gole in so sprav> ljale  prisluženi  denar v nogavice.
Večer je bil kot navadno, dokler se ni nekaj zgodilo. H Gallagher ju je sto«
pil naenkrat bled mož sivih las. Bil je velik in gotovo mlajši kot pa se mu je videlo. Hodil je počasi in se opotekal. toda ni bil pijan.
«Kje je ona, Gallagher?», je vprašal mirno.
«Za koga yprašate?»f je odgovori) Gallagher, ki je pričakoval Renza.
«Jaz sem Mason*, je odgovori! tu* jec.
«Ve«eli me. da vas poznam, čeprav se še nisva videla.»
«Pred petinu leti ste me prodali in oropali, še veste? Bilo je doli na obali, v umazani luknji ste bili vi in vaša pa' piga. Papigo sem nocoj tu spozna I in vas tuđi, krvoves! Iz znoja in krvi mor* narjev ste kovali denar. Kaj ste dobili zame? Deset funtov?»
Gallagher je začel premišljati... Pred petimi leti je bil Rio zapleten v vojno.., Privlekli so vse mogoče stare barke, jih prepleskali, da so bile vide* ti kakor nove, deset funtov so plačevali za moža. Neka ter e ladje so se odpelja* le, druge pa so se notopile, vsem pa je! bilo treba posadke...
«Me več ne poznate?*, je vpraSafc Mason.
«Bilo jjh je veliko, preveč!»
«Spravili ste me na «Esmeraldo».
«Aha, zdaj vas pa imam! «Esmera't do» so torpedirali in se je potopila 4 vsem moštvom. Vi, slepar!*
«Da. :-nripak Mison se je rešil, pq ireh    V š;kirih dzeh ia je neka V"ij^
I
L
j        Zi   velikonočne   pra?nikc   prina?emo Vara   veliko zabave,   zdravega humora •                                               — torej mnogo stneha s filmom
! .Doživljaji podveznice'
v kaiercm igra glavno vicgo vieaen nastedn k komika Maksa L'ndra. ki se Vara
hode takoj trljubll In sio r je to
Baymond   Griffith.
Prididitc  torej o pra, n k h v kina Mcal  kjer se bode e prisrčno  nasmcjall in
iz-orno za Da v a i!.
I         Preds.ave   Ćopoldae   ob:   pol 11.,   popoldae 3.,   pol 5.,   6,   pol 8.   in   9. urL
I      losa                                                       ' ""           Kino Ideal
1                                                                                                                                                                        ^__^__                                                                   __________________________^_________________________________
Stran 6*
•SLOVENSKI    NAKUU). dne 4. aprila 1926.
Stev. 76
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dru 3   aprila JL26 Vtem prijateljem, sotrudni-kom in inserentom «Slovenske -ga Naroda*  želita prav vesele velikonočne praznike
urcdnUUo in uprava.
—  Češko odBkovttfe predsednika A>-
striltice republike. Poslovni odpravuik Co SkoskrvaJkesa pocteai&va na Etanaju dr. Pacak te r€«raj Izrodi predsedniku zvea-ne avstriMce repubHk« dr. Heinischu red Bctoca tora. ti ;a om ]e podeHl predsed-■fk dr. Masan*.
—   VpokofteT. Vpokojeoa  sta referent Mnanćoe jnxrfcunrtare Fran Mobi a la Va-sflfl   Markovi ć.   revizor   carinarnice   v Mariboru.
—   MaaT. Aahroi ^.    V   Raduvljici  je đascs  dopofcta«  umri   m*gr.  Ambroz, vpo-kojeoi moruarUkl duhovirik. Pokojnik *c bi! ifriant past* »tare, ideaioe vrste, srčno do-ber in ilrokormdec, vedoo zaveden narod-ajiric. Po svott vpokoBtri se  *e naselil na »rojem   posestva  v   Ra^ovMfci«   k}er   si   je taialu  priborU  veliko prlflubllenost in  <rpo-Itov&oje. Njcrov pocreo bo v pondcliek t>b 3.  popoktfte  v  Radovijfd.     Bod!  pokojniku blttt spomin!
—   Itteljecižko gibanje.  Po  statistici,ih poditJtih poHdJskeffa ravnateljstva, v LjuV Hani se  ic ii Ljubljane  izsetilo  v   Kanade 236 o$Cb, po večtai moSci od 20 do 40 leta. vdrarvi in krepki iteđje. Kanada liče pcl nas fe dobre tesarje in sozdarje. Pa naših  in-fonmtcUah  se   na;bol  izselfciieio v Kanado Hodi« ts kočev&kega. čraomelhkeKa in lo-CtŠketa  okraja. V  teh okrajih so  iinrjeiri tosdarll in tesarjš, ki so pred vojoo po ve-ani  iskali čez rfmo zaslužka v hrvatskih, davomkih   in    ce!o    kavkaskih    gozdovih. Kakor ram  poročajo,  je  delo v  kanadskih cosdovifc zelo telavno. V Zedlojene države Severne   Amerike   je   odpoeovaio   pretekli mesec 44 osb. So povečini Ifrdje. ki «o biil tam rojeni oz. ki imalo amertško državtjan-stvo.    Na   ra&rn   ?r*eHertŠce  kvote   «c  iri mkćo izaettl.
—  Koaccrt v Rrmnju. V soboto due 10. aprila točno ob pol 9. uri zvečer pciredHa kranjski  čitaJniški pevđci zbor  in  orkester po dalJSeai presiedku v novi čitalnUfri dvorani    Narodnejca doma koncert z tzbraniT! sporedotn.  Orkester  izvija  zanmtfve  glas-bene točke, moški in mešani zbor pa nastopi skoro s samirra r.ajaoreiShni skladbaml.   Na koncerte em spore ću ;e tndi po ena franec-ska In češka sklada za vijolino s sprem-flevaojem kiaviria. Po koncertu ?e v fsterr prostom prosta zabava.
—  Roga&a Slalioa ie na^e  &&iboii renomirano  zdravJIišde  prota  bo'eznlm  želod-ca, čreves, mebrurja, iotčJkh kamnov. srca. ledvte !n }eter. Irven ^avne setooe trretl-no nizke ceiie, Zafrtevajtc projekte!    S9-T
—  StevOm vfomi v Zasrvfra. \* prostore uradniSke nabavtjalne zadruge v Zagrebu   $o   sooči   vfotniM   neznani   vJomild   ler odnesu razaesa bia?a za 40.000 Din. Zadnji čas se v Zametni po|av!ja}o nmo£o*tevi!n: ▼tenri fn tatvtee.
—  Sortna kosa. V Šmaitnem pri Litfji }e  omria Ana Porenta, vdova po ranficem
klobučari u Lovrei>cu. Dosetfa ie visoko starost 79 let. Prav ca dan. ko se ic o<fio£ita, da oblice svojce v LMriJairi. io Je xadela kap. F\>rreb bo danes popoldne v Šmart-Bem. Blag ii spomfti!                           3?5-n
—   Zlatnik so na£le  .   Ziaiorog-terpeu-tinoveni milu Mara GermovšeJc, Novo rae-sto;   TiJka  Laht  Malavas    pr;    Trebnjera; Aneka Zapaučlč,   Mirnapeč:     Jurij    Travn, Mežica; Ana PeuaTn, Besnlc i nad Kranjem: Agneza Streharnik, GuštaTi): Mat!ja Putnih. Poljane pri Prevaljah; J. ePtro-vlu Maribor Karošiea   cesta;   Milan   eskovSek,   Maribor, Er>av^eva  ulica  3:   J.  Pere-  Maribor.  Sio-veoska  ulica   1;    Meilka   Vahčiv.    Glajrov brod pri ArtiČah:     Berta  Fuchs.    Zasfreb, Reduličeva uHca 27: Ljubica Ladiš. Zagreb. Zavrtnica. Posebno srečo pa fe imela Ivana Zveržina..  Stolcflc   pri  Kamniku.   kl   je   našla v enem mesecti ie drnxi zlatnik!
—     Prve zlatnike v  milu  »Gazeia«  sa fušli:   Muharem  Semiz,  B^nja Luka sornji Seher, g?đč. FracčiSka Jan, Brdo pri Ljub-lian!; sa M. Hauptman, Zagorie ob Savi: ga Jelena  SobajiĆ,   soproga  in>pcktorja   financijske kontrole v CHinJ;  gdč.  Marjatia  Ma-toH. Babna gora 5, PoIrKrvgradec.
—     V   boju  za   boUše  živce  Io   vecio zmoiaosL Vs-m, ki se čutijo slabe in borce
princa veselo vest poučlriva brošura Er-MSta Pasterenacka, Berfln S. O. Mlfaael. kirchplatz 13, ki posije na zahtevo vsako-mur brezplačno in poštnine prosto. Opozar-jumo na prospekt, ki je priložen današnji SteMikL
— Pri slabi prebftTf. aurfokrvaosti, blecHćnostl, oboleJosti 2lez, Izpoš^ajlli. fu-ruokLph urejuje prirodna grenCIca »Franz* Josei« tako važno delovanje črevesa. Od-Hčni možje z<travniškc vede so se prepričali, <2a cdo najbolj nežni otroci dabro pre-sašajo vodo Franz-Josef. I>obfva se po !p-kamah   In  droserliaii.
Autovožnje v Italijo
Ortvcščam cenj. občinstvo, da prevzemam anto-voinje tuđi za ttalijo.             1822
PAVEL STELE, autotaksi
Pučanska cesta St. 3.                 Telefon št. »42.
!z LjoUjane
-1,   Vfta   v   ^naaenjH  V>Mri   moči   stoji
in vr\i te dni Ljubljana. Na tlaoCc ljudi od~ haia, na tisoče jih prihaja. Na val na kolodvore ie ogromen, vendar Pa funkcljoirira odpravnl aparat prav dobro. NaSe uHce so polne d<Mi»čiiiov in gostov, v trgovine ie zadnie dni ogrorrjerj navaJ; kopCije sicer n&o velike, a zaio tetn bolj številne in bodo trgovcom dobrodošel od<Sh po morečoni postnem zastoju. Mnoge trgovine so prav posrečero in okusno anaržlrale pomladne Irložbe, ki prljetno požrvljaio pestro ulično sliko. Glavno pa je storilo dobro, smejoče se soince, ki nam bo poJia^alo, da vsaj za pax dni poiabfrno na grenfcost življenskega bofa.
- ■ Pogled v volOiie imenike, V smKIu člena 6 zakona, o volilnih imenfkih mestni masjstrat javno razglaša. da sta stalna Imenika za volitve obclnskesa odbora z mesto Ljabljsoo in za vofit>> v narodao %kmp*&-no od dežeinega sodi^a potrjena ter od da* rašnjesa dne nadalje pri mestnem magistratu (mrstnT voHlirl kataster, Mestni trg St. 2, I. nastropje. soba St. 21) ob običajnih nradnih urah od ?. do 14. ure stalno raz-grnjeri3 vsak^m-ur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah abecedni vo-liltii rTnenik pregleda. prepISe razglasi ali natrsne ter <ia zahteva bodos! zase, bodi&i za drugega. na.i se popravi v njem. kar rmsH, <Ia ;j treba popraviti. Popravek voHltiega fmenika se rrrc.re pri mestne;n magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se :r»raj."> vsaki zahtev! popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo slu-žrti polnoveijavne listine. Pri volitvi občln-ske^a odbora in pri volitvi v Narodno skupščino bodo smele glasovati ie one osebe, ki so vpisane v ta stalna volllna frnerJka. Po dolo^flih ćlena \2. navedenega zakona 15 dni po razpisu volrte^- zabteve pr>  r»opra\"kih nišo več dopustne.
\] Arhitektonska razstava v Jakopl-čevem paviljonu. V nedeljo in pondeljek ob 11. predava na U. arhitektonski razstavi arh. prof. Kregar o moderni sttvbni umet« rosti. Po predavanju prevzamc vodstvo po rarstavi arh. Spinčič. Razstava je odprta te praznike od 9. do 17. V vsakctn ozira zani* miva razstava ie vredna, da sj jo vsakdo ogleda.
;; ObČtti zbor gospodarskoga napred-nejta durstva za ientjakobskJ okraj v Ljubljani bo v soboto 10. aprila 1926 ob 8. rve-Ccr v gcrstilni pri Kavčiču na Privozu. Dnev* ni red obsega po ročila tajnika, knjižnfčarja, prc^Iednikov računov ter naoelflikov politi6» nc^.i. dramatičnega. pevskega, godbenega, vese lične ga in ženske ga odseka, voiitve no» vet!a odbora, ^prememba pravil in slučajno* at i.                                                            394'n
I; Poskuien samomor v Rožnl dolbtL Vteraj srno porocali ,da so nt5li v Rožni dolini 7astrupljeno mlado deklc, fc*terx> so / :v silnim avtora prepsijali v bolnico. Mla» uenka ic 191etna služkinja E. E>. V bolnrci «e je kmaiu zavedla. Izjavila je, da se ic preveč napila vina... Verjctno p« je, da je vinu prilila strupa.. Mladenki so očistili želrnlec in ho danes ali jutri zapustila bo!* nicn.
■ Sokol 1. v Ljubljani poziva članstvo,
da se udeleii pogreba umric^a brata Ivana Premelča v cici! u s sokolskim znakom. Po-sreb se bo vrSil danes popoldne ob pol 4. iz SlomSkove irlice št. 4. na pokopaliSče k Sv. Kri«u. — Odbor.
—ij  Š«ttjakoteka lu^ižoica  v  Ljubljani
Stari trg 11 je feposodila meseca marca 4322 steankam 16.73T> knjig. Knjižnica posluje vsak delavnfk od 4. do pol 8. zvečer (ot> so-botak od 3. dalje) in izposoja slovenske, srbohn-atske, ćc^kc. ruske, nemske. franeoske in espeTaritskc knjise ter modne Uste vsakomur, kdor se zadostno legitimira.  Na razpalago popohii imenikl knjis.
393-n
—   Na promenadi iu. Aleksandrovi cesti ie občinstvo te dni gotovo opaz-ilo v Izlož-bah fotografske ja atelje ja V, Bester ukusno in el^l^ntno prirejeno raz^tavo naTiovejšhi fotografskih  slik.                                     391-n
—U IzsalMI se je pes volčje pasme. Naj-ditelj nai sa odda proti visok! nazrad! na policijski  stralnici  v  Sinbičevi  ulici       396-n
—Ij Darflo. Uprava našega lista ie PTejeia za društvo slepfh 50 Din, katere je darovala sdč. Helena Potočnfk. rnesto cvetja na lcrsto se. Ružice Bizjak. — Mulaček. Srčna  hvala.
—Ij Dmštvo najemnlkov za Slovonijo v Ljubljani opozarja. da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, 7. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mcstnega doma. Društvena pisama daje Članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12, poćvrittičje.  vhod   fz   ulice   »Za  Ćreslom.«
—Ij Podofftcirsko podporno dru§tvo Uabijanske Kandžijo priredi v soboto. 10. t. m. v velfki dvoraTil Mesrne^a da..Tioa »družabni večer* s plesom, Šaljivo pošto In prosto zabavo. Občinsrvo se najvlVudneje vabi da se omenjeneza dTužabnesra večera v činrveCJcm Stcvilu udeleži. Vstnpnine n-1, posebnih vabil tuđi ne.                           392-n
—Ii List-meseČnlk državnih vpokojen-cev in upokojenk se prodaja koTnad po 2 Din v trafikah gospe Praprotnfk in Pregelj, PreSemova u. 54. nasproti glavne pošte, in v trafUd sospe Mlakar. paviljon na Krlži-5Ču Resljeve in sv. Petra c. v Ljubljani.
—Ij S polaganjem robnlkoy je začela mestna občina na Poljanski cesti od Marija-nišča proti klavnici. Ustregla bo s tem nujna potrebi In davni željj poljanskega prebival-»tva, ki doslei za dohod v sredo nresta ni imelo nobenega pravesa trdoarja.
—Jj Zadruga soboslikarjev, ćrkoslikar. Jer ifl pfeakarjev obve^ća, da se je prlglasiti k preizkttšnji do 15. aprila pri načelsrvu. ~ NačeUtvo.                             389n
—  Krasna Izbira najnovcHIh blnz. Kri-stoflč-Bo<Jar.   Ljubljana,   Stari  trg.      Ki.T
Iz Celja
—c Članski sestanek. V sredo zvečer se je vrsil v v^eijskem dojnu sestanek čla-nov SDS iz Celja in okolice. Na tem se stanku so razmotrivaii o zakonu in ustrojstvu socijainega zavarovania delavcev. Okrožni tajnik g. Žahkar je podai bistvene točke zakona, poglavitne postavk« obračuna okrož-nesa urada za zavarovanje delavcev in kritike posameznih para^rafov In postavk. G. ZaJožađc je orisa] vse hibe in -dobrote zakona, ?:. Bizlak pa je podai natančen pre-£led stanja bojniškega zavarovanja. Bil je koneno tzvolien poseben odbor, kl bo pripravi! resoiucije, ki bodo predložene prihod njemu zborovaniu.
—c Sokolsko društvo v Celju priredi Lckom tega ia prihodnjega meseca već pre-davanj o Ćehoslovaški. Prvo predavan^ bo S. r. m v fizikalni sobi nrešĆanske šo!e s skioptićniml  slikarm*.
—c V zapore cetjskega okrožnesa so-dišća so prignaii ćelo družino cigana Josipa GjorfjevJĆa, 8 moških in 3 ženske. Prijek so Hh radi raznih tatvin.
Darila
Podpornem-u društvu sJepih so darovali: dr. J. Adle&č Din 100. Hranilnica in posojilnica Smartno pri Litiii Din 100, Prva hrvatska Štedionica Din 100, rlranil-nica Vf§nja gora Din 25, Fucfrs A. mesto crvetja na krsto prijatelja £. B. Cescuttlja Din 100, Ke^jaSki klub rZvezda^ Din 300. Slavenska banka Din 100, NeimenovarH rnesto cvetja pokojnemu prijatelju B. Cescut-tijn Din 100 »Srčna gora«, Mestna hranfl-nica Croomelj Din 20, dr. Brplan. Laško Din 200. Kmetska hranilnica, Vrhnika Din 230, Hranilnica Vrhnika Din 500. Društvo poštnih in prometnih uradnikov mesto venc^ g. Zoretu Din 200, p. F. Saller, Brezice, Din 50, Peklič J., Skofja loka Din 100. g. in r-a Prelog Din 200. rodbina Foerster. Posojil-nica Ruše Din 20, Kmečka hran. in pos. Rog. Slatina Din 20, Okraina posojilnica Ljutomer Din 50.
— Vsem darovalcem iskrena hvala! — Odi)0r Podpornega društva slepih v Ljuh-Uani.
izpred sodišca   i
Će bodo orožniki pri pijancih Dienstkreuzelne   iskali, jih ne bodo dobili.
Taku s*.- j. uiirt-.iaj z.ui'i.v Juii».-z^ k>> eo ga pripelja!: pred zeleno mizo na ljub^jan-Bkem sodlžču. Obtožen je bil, đa se jo nr. koC bUbo nrpL!, in to 2e za zajutrek. !ti jo sačel n&to razsajati po domaji hiSi. Ko-nr. no je Sci po sokiro in zlo bi bll naredii mo£, da T>i priSel doinoT starejši sin, ki je potegnil oC-^tu sokiro iz rok. Slučajno p^ so prišli mimo šo orožniki. kl so ta. priz« r s sekiro videli in so bojevitega moža ar -tlrall Ta pa je bll tako hml. da so ga ruo. ratl vkleniti To i a Če mod potjo j-e rol>aTi-tM ln grozi! OTožnil^om. d<\ jih t.ifcoj nhij**. Ce ga razvežejo.
I*ređ   eođiSčem   p^   j»-   zagovaxgal      iuo2, da. je  bll   tišti   dan od  Jutra   do večera  tako pijan, da sploh no v\  kaj jo počei. »Zakaj  pa no  rrastite tnopea?: ->2aknj ga pa pportajajo!«  se je odrozal mož.
»Ali proeHe 2a niilostno eodbo?« »Ja. kaj pa hočem, s pijancem no mo. rete veJiko opraviti, čo m1 več dastr*. raje vidim, bom Iznel saj dl je časa mir. Samo to me skrbi, gospodjo, kako bom dobil pri r&s toopsa. Veste, gospodje, U> pa morate premtelJU, đa jaz t>r«-z ta lrratT%egra ne morem    živeti.«
In odšli po fcodniki, toda te prožnje mu niao astlžali. marre^ po ga zašlll samo na en teden zapora, Všteli pa so mu tr! tln:, kl Jili je že prosedei, tako da bo Imel mož samo še 4 dni in bo v ponpđeljek že lahko doma.
»Po vodo  sem   šla na  dvorišč<?,     pa  sem videla    malega   Ticija,     soseđovega   sinčka, 3d   je   imel   polno   slažčic.     Poundil   j^   tuđi meni,   pa   ne   vem.   če   sem   kaj   vzela.   Ko sem g^a vprasaJa, kje je dobU toliko denar-!   ja,   se  je  fante  poreduo nasmehnll,  segel  v |   žep  Ln   mi  pokazal Še  cei  Sop kovačev.  Re-kel je, da mu jih je  dala stara inati, kef jo prinesel dobro spričevalo.i
Tako Je povedala mlada ućenka Ang*3-lica. ko so jo vpraža^i, zakaj ni povedala, da ima fant^ ukraden denar. Ker pa so fantka izpustili na velikonotoie počitnice, so sklonili sodniki, tla ju hoćejo videti skupno, ln so povabili tuđi njo Se onkrat po  praznifcih.
Tragedije iz naših krajev
Grozno maščevanje zapuščenesa dekleta. — Epidemija samomorov.
V sredo zjutraj se ie v selu I^ranim pri Makarski v Dalmaciji odigrala grozna ljubavna tragedija. Neka za^uščena in Drevarana mladenka je do mrtvega zabodla svojega nezvestega ljubimca Jurija Rublja. Rubel] je imel z mladenko dolgo časa ljubavno razmerje in je ob-ljubil. da jo poroci. Nenadoina Da ie mladenko zapustil ter pričel razmerje z drugo, s katero se je tuđi noročil. Prva je med tem postala mati...
Prevarana in nesrečna mladenka je večkrat skušala pregovoriti nezvestega
fanta. da pusti drugo namiru in da se poroci ž njo. Ni pa imela zaželjeneKa uspeha. Silno jo je bolelo. V sredo zjutraj je imel Rubelj oditi na voiaške vezne. Zapuščeno deklc ga je obiskalo v njegovi hisi, kakor bi se hotelo od nicga ponoviti Zasla sta v prepir, meJ katc-rim ic deklica nenadoma potegnila iznoj krila skrit nož in ga Rublju z vso silo ix>rinila v trebuli. Smrtno ranjcncKa so r>rerjelaili v splitsko bolnico, kjcr na ic podlegel težkini poškodbam. Mlado mo-rilko so prijcli in izroćili sodišču.
Pomlad je menda sezona samomo-rov. Kakor smo imeli včerai v Ljubljani kar dva samomora. ozir. samomorilnn Doskusa. tako so tuđi v Beogradu to dni
registrirali tri slučaie samomorn. V če-trtek se ie zastrupil delavec Jovsn ^en-
ko. Dve uri nato je poskušal izvršiti sn-momor Hletni deček Milan Obradović, bajc radi nesrečne liubezni. Tretia žr-tev je bila vlagalka Jelisaveta Bunović. zaposlena v Državni tiskami v Beogradu. Špila je raztopino kamene sode. Vse tri žrtve so prepeljali v bolnico
Po suefu
, ^ .Va novo zemljo. Mu ' jvska «Pravda» objavlja proračun sclitvenega urada. 45.000 kmetov notranjih sovjetskih Cubernij je d<>* bilo dovoljcn't za naselitev v stepah ob Volgi 17.000 7-jL UraL 50.000 za Sibirijo in 32.000 za Daljnji Vzhod. Oblasti so razpo* slale natančna navodila po _!uheniijah. Dc* narja pa je malo in podpore bodo dobile sa» m.> tcmetsk° .' litvene zadruge. Vsak kmet mora imeti \*saj 900 rubljev, če hočc n<i Volgo ali Ura], 700 za Sibiriju ia 600 ^n Da!, ji Vzhod. Brcz tega zneska mu selitev ni tlovoljena. Tel^o, da bodo '.vragle oblasti vti^niti ta ozki okvir elementarno gib;i» nje «za novo zcn.ljov. Komisarijat zemlje* dti tva v Moskvi naravnost oblc^ajo tiscKi in tisoči Ijudij iz moskovskih ;n zapadnih gul-rnij. Vsi nrosiio «rešitve» in «takoj». vsi hoč^jo na .vrim in na Kavkaz in ne veru je jo, da tam ni proste zemlje. Priti n* Krim, ^ospod tv ariš, to je jlcpša reč. Pravijo, da je tam tako lepo: človek kar ne razum-'. Toplo je vse leto kaJcor v peci, su>e pa ni, ker je ćelo morje voiie blizu, zraste pa ne Ie tv, tcmveČ rudi grozdje, marelice in drugo. To je raj! Ko bi Ie mogli tja!
* Narašćanje kriminalitete v Angini. Iz uradne krimSnalne statistike Anglije je razvidno, da je bilo leta 1925 zagrešenih 112^74 zločlnov, kar je rekord, ki ni bi! dosežen v vseh 68 letih, odkar se vodi ta statistika. Sodfšču je bilo radi zločinov iz-ročenih 57.374 osefo.
vzela na krov, Toda ni mogel ne ho^ diti ne stati, hrbtcnica mu je zlomlje* na... Saj veste, da sem bil strojnik, da sem hotel v Liverpool, da sem pu? stil pred vašim barom svoje stvari. Xi bilo veliko, Ie moja prtljaga je bila in moja hči. Šest let je bila stara in ime ji je Alynija.»
«iMogoče sem storil, kar mi očitate, moj Bo£, kupčija je kupčija, ampak otroka živ dan nisem videl. papiga naj mi bo za pričo!...»
Orkester je divje igral. Ma«on je bk>dil z očmi po lokalu, končno pa de* jal:
«Pridem zopet* in je odšcl.
Ta večer so v baru govorili samo o poroki Alvnije in bogatega senhorja. In zdaj naj Gallagher izgubi celih dva tisoč dolarjev? Zamislil ??e je in konfc* no vzdihnil:
cSaj ni pravice na tem svetu, tako gotovo kakor mi je papiga za pričo!*
Noć in dan je deževalo.
Gallagher ju se je naenkrat posve* tiio. Končno! Kakor strela iz jasne ga ie prišlo!... *Goljufal sem Jn ropal. Triumfiral sem nad svojimi žrtvami in po ražen imi sovraintki . . . samo da bi se maščeval nad Renzom — toda po dvajsetih letih moram uvideti, da je vte ztmtntr
Poklical je mulatko in Alynijo:
«SIeci ji poročno obleko. obleci jo v dru^o in pospravi vse njene stvari v košaro! Odpotovala bo. Pojdi v bar! Doli sedi bled mož, ki se piše Mason. Pokliči ga gor, ti Alvnija, pa sedi k me* ni!»
Gallagher je položil k njenim stva» rem v košaro kuverto — z dvema tisoč dolarji. Ko je prišel Mason, sta nekaj ćasa tiho govorila, nato pa je Mason stopil k deklici in jo krĆevito objcl.
Ona je kričala:
'<Saj to ni senhor!«             ^   v
Gallagher je še enkrat pogledal na košaro, kjer je bil denar, nato pa rekel:
«Pojdi ž njhn! Vse boš iavedela! Sa* mo ne tu U Rekel je §e mulatki:
^Nesi košaro za njima, kamor hoče« ta». Ostal je v sobi sam s svojo papigo: *Kak dober človek sem, papiga mi Je priča!«
Po polnočt je prišel Renfto. GaDa* gher ga je pozdravi!:
«Tako lepo je bila napravljena, pa niste pri*li, senhor! Sto dolarjev sem dal za obleko! Ampak jaz sem dosto« jen človek. Če hočete, da pojde z vami, mi naltejte še pet sto dolarjev!»
Renzo je zardel od je*e m mu od* stel zahtevamo vsoto.
Gallagher pa je dejal
«Dober človek si, Renzo! Zdaj sem se maAceval. Premagan si. Ti jo ljubiš, a videl je ne boš nikoli vec. Nekoč si me ugnal v kozji rog s tem revolver* jem, zdaj pa sem te jaz ukanil za pro* dano hčerko, ki sem jo tuđi ukradel. kakor ti tvoje diamante, a zdaj sem ti jo snel izpred nosa, a brez revolverja. Takrat ni bil nabasam zdaj pa je, na. vračam ti ga. Kriči kakor papiga, ustre* M\ pa me ne boš, kajti še vedno je bolje biti ugleden senhor kakor se gugati na vešalih...»
Renzo je spoznal svoj stari revolt ver, ni se pa upal streljati; a ko mu je od jeze kri bruhnila v glavo, se je ves divji vrgcl na Gallagher ja. Pri tem je padlo oroije z miže. Ko sta se moža valjala v besnem boju po tleh, je kriče* ča papiga priletela do revolverja, se za» ćela ž njim igrati kakor s kako igra* čo ali paličico svoje železne kletke in pri tem s kljunom sprožila. •.
Ko  je prišla  policija,  se  je  pustil senhor Renzo čisto mirno ukleniti in ves začuđen  je  gledal  na revolver,  iz kateretfa se je kadilo in še bolj  začu den na ustreljenega Gallagherja. Niče aar ni razumel.
Le papiga je zmafiosiavno hreščala na svoji palici.
Darujte za Sokolski Taboi
Soba
velika, s posebnim vhodom se odda tuđi z uporabo kuhinje v sredini raesta. Naslov pove upravni -tvo.
>yetovno iudo!
Svetovno iudo!
Naiveiia senzaclia sesije 1926!
Charlie Chaplen.
Najboljši  filmski   komik,   irasrikomik  in  dramatirrg sveta ie dosegel trrumfalnj uspeh in priznanje celera sveta s svojim zadnihn velefilmotn.
Naivećia  mojstrovlna   filmske  ometoost. —  Velika   komedija   v   sedmih   đejaajib.
Mapete scene, originalno komične situacije, kakor jih zna astvarjati    edino  le Chaplin,   duhoviti   zapletljaji,   smehapolne ljuba\Tic    borbe,   groteska   in   Ijubkos: življenje  in  poezija:  Vse  to  se  nanizuje eno na drugo ter se spaja s tak im elanon
v harmonično enoto. kakor je do sedaj &e nismo videli v nobenem filmu, izreke snežne Alaskc potuie zapušteni, razcapan» potnik v nepremagliivem ko-prnenju po »sre^I« človeštva — vrelu zlata. Lavine, slikovito gorovje Alaskc. ^ugajcnSa koča nad idohokim prepadom, borba za date rudnike, kuhan čevelj kot i:rana, oriffinalen ples z žemljajii, silvestrov veier daleč v gorovju itd. itd. Vkljub   pretresliivlm   dogodljajem   ter vkljub  napetosti  scen,  vendar  —  —
Smeh! - Smeti!      Smeli! — Smeh!
Smek do solza In cinjeoosti. — Krasno, prekrasno,   divno,   sijajno,   kolosalno!   — ___________N*JboUš» od aajboiilega! — Pridite in prepričaju se!_____________
PREDSTAVE ZA MLADINO:
v MCtetjo ob pol 11« dOpoidne po enotni ceni Din 5-broš rosllko nm vrsto sodožov.
Redne predstave se vrSe na prann^c ob: 3L, HSw» ^ K8, la % — Ob delavnikih
4^   H6, H8. la t. zTe^er.
Konipiet-ni   prvovrstn?   arnetnl&ki  orkester svira pri Tieta predstaiah. — PreskrbitL-
si vstopnice v predprodajl!
Prodnasnanilo: Priscilla Ooan kot SovUska Sirena.
Efft^i Kho Matica, vodiln! Kino y Ljubljani, te!. 124.
Stev 76,
tSLOVE N S K 1    NAROD»dne 4. aprila 1926.
Stran 7.
To in ono iz. pc$trega $ueta
Boljševiki razširjajo šahovsko igro
Znano je, da je igranje šaha v Ru* šiji že od nekdaj zek> priljubljeno in razširjeno. Ta težka duševna igra je posebno prikladna za razglabljajočo rusko psiho. Prav spretno je porabiia to dejstvo tuđi sovjetska vlada, ki na -vse moči podpira razširjenje šaha in G* je uvedla ćelo v solo. V svežem spo* minu nam je še veliki mednarodni tur* nir. ki ga je sovjetska vlada priredila v  Moskvi in za katerega  je žrtvovala
ogromne zneske. Kakor zatrjujejo bolj* ševiški listi, je velik prijatelj šaha tuđi vrhovni predstavnik sovjetskih repu* blik« predsednik Rykov, ki dobi kljub svojim ogromnim poslom dovolj časa, da odigra vsaj vsak teden po par partij. Gornja slika kaže Rvkova ob šahovski j deski. Slika naj propagira razširjenje I šaha in je bila med ruskim prebival« 5tvom razdeljena v stotisočih izvodov.
Spomini gospe Vanderveldove
>^proi£j. Emila \ anJervelda, i>red-sednika II. internacijonale. Lalla Van-derveldova je popisala vtise s svojih potovanj med vojno v knjizi »Monarhi in milijonarji«. ki je izšla te dni v Londonu. Leta 1914. je odpotovala Lalla Vanderveldova v Ameriko. ki je bila takrat še neverama. Hotela je zbirati denar za bedno prebivalstvo okupirate BeUrije. V maju leta 1915 se je vrni-Ia v London s 300.000 dolarjl Ceprav >oproKa znanega socijaHstičneKa voditelja, je Uvi elegantnih čajankah boga-tašev predavala dolarskim mogotcem o grrozotah nemške okupacije, in to tako prepričevalno. da so ii dajali pod-poro za belgijsko ljudstvo.
Ko se je vrnila. so jo odlični evropski politiki pTOs2i. naj lim razloži, kakšno je v Arneriki javno mnenje. BUa je v avđijenci pri takratuem pre-zidentu franeoske republike Poincarćju. orncarć je govoril. kakor seospa zdai v svoji knjigi pripoveduje. z njo tako, Kakor da stoji na jrovorniški tribuni in Kovori množicam. Ko se je Pa demonstrativno obrnila k oknu, je Kovoril tako, kakor se govori z normalnim inteligentnim človekom. in pofem sta se lah-ko sporazumela.
O LIovd Georgu ie znano, da v zemljepisu in zgodovini ni posebno dobro podkovan. Vendar je pa Vander veldovo presenetil s svojim vpraša-njeni. da-H govore na Luksembirrškem belgijsko. Vandervekiova. pripoveduje o njem še dru^o anekdoto. Istega dne, ko je bil podpisan v Versaillesu mir, je sedel Lloyd Gearge v biserni dvorani versaiileškega gradu poleg Clemen* ccau.ki in ga je vprašaJ. da-li se je zgodilo v tei dvorani že kdai kaj važne-ga. Clemenceau mu je oigovoril: ^Da, bilo je nekaj zeio zanimivega- L. 1S71 ie bilo v tei dvorani proglašeno nem-sko cesarstvo.«
Bivši ministrski predsednik Vivia-r; ;e baje pripovedoval Vanderveldovi. ta se je učil govorniške umetnosti pri nekem igraleti franeoske komedije in da se še vedno nauči vse govore na pamet. Pri Briandu občuduje Vanderveldova njegovo sposobnost in izredno iznajdijivost. Najtežje stvari razume zelo hitro in govoriti zna sljajno o ne-ćem. kar mu je bilo par ur poprej še spanska vas.
Knjiga o-bsega tuđi več rajzprav o umctnostL jrlasbi. literaturi in ćelo o zakonske!n življenju. Vanderveldova ie namreč o<l svojega moža loćcna in zato ima pravico kritično govoriti tuđi o zakonskih /azmerah.
Amundsen zopet doma
Dne 18. marca se je vrnil Koald Amundsen iz Amerike v svoj rojstni kraj Svortshog na Norveškem. Spo to* ma &Q je ustavil r Kodanju in v Oslu, kjer se je posvetoval s predsedništvom norveške letalske družbe o pripravah za polet na severni tečaj. Spremi jal ga ie njegov ameriški prijatelj Lincoln Ellsworth in nečak Gustav Amundsen, ki se udeleži letošnje ekspedicije n<* severni tećaj. V Ameriki je priredil Amundsen nad 100 javnih predavanj o lanskem poletu. Dela je imcl sicer čez glavo in tuđi vožnja je bila naporna, vendar se pa počiiti zelo dobro. V Ameriki mu novinarji, fotografi in kino* operaterji niti ponoći nišo dali miru. Ameriška javnost  ga je na  prvi mah
presenctila. V Ncwvorku je predaval miljonarski družbi, ki je hotela slišati o Unski ekspediciji nekaj povsem no* vega. Ćim dalje proti zapadu je potoval, tem bolj se je javnost zanimala za nje« gova predavanja.
Amundsen se je ponovno zahvalil EUVorthovi rodbini, ko je omogoćila lansko ekspedicijo. Na Norveškem je pripovedoval o svojem posetu drja. Cooka v zaporu. Ta poset je zbudil v amerškem tisku splošno senzacijo. Ne« kateri listi so pisali, da je hotel s tem demonstrirati proti Pearvju. Z drjem. Cokom sta preživela skupaj pol leta na ladji, ki je bila izpostavljena vsem nc?» varnostim polarnih krajev. Ko sta se v v ameriški ječi zopet srečala, sta bila zelo ginjena. Dr. Cook ni hotel verjeti, da si je Amundsen upal stopiti v ječo. Kar se tiče ekspedicije na severni tečaj, je Amundsen mnenja. da ima Pearvjev poizkus svoj pomen, da pa na severnem tečaju doslej še nihče ni bil. O letošnji ekspediciji je izjavil. da o uspehu še nikoli ni bil tako trdno prepričan.
Bodočncst naše zemlje
Čez 500 znilijard let zemlje ne bo več.
Znani ameriški astronom Mac Mil* lan je objavil nedavno rezultate svojih dolgoletnih raziskovani o bodočnosti solnčnega sistema. Usoda našega planet ta spada k tištim problemom, ki jih učenjaki ne morejo razjasniti. Zadnjih pet let se je pojavilo o bodočnosti naše zemlje vse polno teorii. Stareiši učenja« ki si predstavljajo konec zemlje kot grandijozno kozmično katastrofo. V ti^ stia časih. ko so zvezdoslovci še mislili, da se gibljejo kometi na nebesnem pro= stranst\*u brez točno zacrtanih potov. se je splošno mislilo, da bo konec zem» Ije takrat. ko trči skupaj s kakim bio* dečim nebesnim telesom. Misel, da pri* de kak komet v orbito in trči ob zem* ljof je bila prvotno nesporna. Tuđi po odkritju Hallejevega kometa so zvezdo* slovci vztrajaii pri svoji teoriji. .Mislili so, da bi tak karambol v svetovj u uničil na zemlji vse organsko življenje in da bi komet premaknil zemljo iz nj ne poti.
Najnovejša raziskovanja prof. Mao Miilana pa slikajo katastrofo naše zem? Ije povsem drugače. Mac Millan trdJ, da se bo spremenil solnčni sistem pod vplivom zakona o privlačnosti v dvo* zvezdni svet. Kakor požirajo v oceanih velike ribe manjše, tako požirajo v ne* besnem prostranstvu veliki planeti maj* hne. Moderno zvezdoslovje je ugotovi^ lo. da veliki planeti počasi rastej-o. Pri« vlačijo namreč kozmični prah in manj* še planete, ki krožijo okrog njih kot sa* teliti V solčnem sistemu je tak nevaren
Geste iz gumija
Cesto iz gumija so si izmislili sevt* da v Amerik:. Baje ima to prednost, da avtomobili na njej ne drče, da ne povzročajo prahu in ne ropotajo. Prvi poskusi so se po poročilih listov ob* nesli prav dobro. Cesta je tlakovana * lesenimi   kockami,  ki  so  na  vrhu   pre*
vlečene s tankimi gurnijastimi piastmt Glavna slabost novega tlaka je ta da ni posebno trpežen. Inženjerji pa iz* javljajo, da bodo kmalu iznašli meto* do, po kateri bo mogoče gumi prepari* rati tako, da bo brez velike obrabe vzdržal tuđi najvecji promet.
velikan Jupiter, ki bo požrl sčasoma vseh sedem planet ov, med nj im i tuđi našo zemljo.
Konec naše zemlje bo torej na Ju= pitru. Bati se pa nam ni treba, ker je Mac Millan izračunal, da se bo to zgo* dilo sele čez 500 milijard let.
Norveška nasdblna na otoku Galapagos
Lani so praznovali na Norveškem in v Zediiijenih državah lOOletnico pne organizirane ekspedicije izseljencev v Ameriko. Ta jubilej je dal Norvežanom povod za zelo originalno idejo. Ustanoviti hočejo namreč norveško kolonijo na neobljudenem ekvatorijalnem otočju Galagagos, ki pripada republiki Ecua-dor. Ustanovila se je že dekiška družba, ki je kupila trgovsko ladjo ter vse potrebšcine za koloniste. Lanske pomla. di je odplula ladja »Floreana-c iz sta-vangerskega pristan i šća. OdpeljaJa je norveške koloniste z vsem premoženjem v novo domovino. Razmere so bile ugodne in kolonisti so se naselili na nekem otoku, ki se imenuje zdaj FJore-ana. Za začetek so obdelali Norvežani nekaj rodovitne zemlje, zgradili so si
niše in začeli loviti ribe. V tem je ladja »Floreana < križarila ob ecuadorski in chiiski obali ter prevažala razno bla-cco. S tem je bil izsefjencem zasigurar skronien zaslužek. In tako so se žilav; Norvežani naselili tam, kjer so se šte-vilni poizkusi drugih narodov izjalavnli
Letos se odpelje na Galapagos druga skupina norveških izseljencev, ki se liočejo naseliti na otoku Indefatigablc. Ekspedicijo vodita kapitana Eilersten m Gudeone iz Larv'ika, ki sta kupila remorkerja »Kloa« in »Alaska«. Prigla-silo se je že 200 izseljencev. Sprejetili je bilo samo 70. Vsak izseljenec mora plaćati 3000 norveških kron, za katere dobi 200 orakrv zemlje in pravico do stanovanja v skupnih hišali. Med ppi-glašenimi so kmetje, ribiči, tesarji. inženjerji, zidarji, mornariški častmki in samo stiri ženske. Žensk v novi nasel-bini torej ne bo preveč. Vsaka bo imela na razpolago 17 fantov. Ladjc od-peljejo na Galapasos vse potrebne naprave za tovarno mesnih konzerv, ker se je poizkus prve ekspedicije s to industrijo zelo dobro obnesel. Ekspedicija odide na pot 15 .aprila. Velike norveške tvFdke so stopile z obeina iu-selbinama v poslovne stike in cbdarovale izseljence z raznim blasom.
Novo orjaško letalo
Znana nemška tvornica aeroplanov «Udet * \Verke» v Monakovem je ne* davno izgotovila zračnega orjaka, ki spada med največje doslej v NemČiJl izgotovljene aeroplane. Aparat ima šti* ri motorje, ki mu dajejo veliko stabi!* nost in varnost. Na aparatu je prostom za osem potnikov, za pilota in njego«
vega spremljevalca ter za 500 kg pri* ljage. Poskusni poleti so se dobro po« srečili in tvornica bo zato v kratkem izgotovila še več letal istega tipa. — Nemški Aero*Lloyd bo z novimi leta ti že letos oskrboval del svojih zračnih prog.
Potujoči hotel
Vsak Evropejec, ki se vozi prvič po kanadskih ali severoameriških železni* cah, se ne more načuditi opremi potni* ških vagonov. Ameriške in kanadske proge so zelo dolge. Ljudje se vozijo po opravkih pogosto po več dni in zato so tuđi vagoni opremljeni tako, da jim med vožnjo ni treba ničesar pogrešati. Vagoni so urejeni udobno in v naj več« jem komfortu. Osi in vsa konstrukcija je taka, da vpliva vožnja na potnika po* mirjevalno in ne draži živcev, kakor pri nas. Človek pozabi, da je v vagonu in če večkrat potuje, dobi vtis, da se vozi v ne kak em potu:očem hotelu.
Evropejci se čudijo posebno vago* nom, ki so opremljeni z razkošnimi na« slon jači, preprogami in drugimi luksuz« nimi predmeti. V takem vagonu je na razpolago piša Ini stroj, telefon, najraz* ličnejši listi in revije in ćelo strojepi* ska, tako da lahko potujoči trgovec med vožnjo nemoteno dela. Druge vrste vagonov imajo posebne salone, v kate> rih najde potnik vse, kar potrebuje za toaleto. Zvečer se spremeni oddelek, v katerem potniki podne vi delajo ali po* čivajo, v spalnico. Ćim odide jo potniki zvečer v vagon * restoran, se poj a vi jo crnci, ki spremene kupeje s pomocjo mehaničnih naprav v razkošne spalnice. Zjutraj je na hodnikih zelo živahno. V*-ak vlak ima posebne oddelke, kjer se potniki umivajo, in sicer za ženske in moške Dosebej. Tu je na razpolago topla in mrzla voda, najfinejše milo, brisače, zobni prašek, krtačice itd., vse čisto in snažno.
Zakuska jo že pripravljena in po strcžljivi natakarji strežejo potnikom kakor v prvovrstnem hotelu. Žlice, vilice ia nozi so srebrni. Na razpolago so naj« finejše jestvine, oijače in sadje. Ko se vrne potnik v kupe, ima na razpolago divan, da si odpočije. Pred izstopom povabi črnec potnika v oddelek za umivanje, kjer mu osnaži obleko in čcv* Ije. Črnec poskrbi tuđi za potnikovo prtijago in ko se vlak ustavi, postavi pod stopnice stolček, da potniki lažj« izstopijo.
Tako udobnost na potovanju si la< hko privoščijo samo American i, ki ima* jo polne žepe dolarjev.
Manne Siegbahn
Kakor vsako leto, se je vršila ^tudi lani v decembru v Stockholmu za Švede znamenita svečanost — podelitev Noblove nagrade. To pot je bila pode-Ijena nagrada samo za zasluge na polju modeme fizike. Dobil jo je eden najbolj nadarjenih švedskih razisko-valcev, profesor Maime Sieg"bahn. No-blo\7o nagrado pod eh švedski kralj, kJ iz roči odlikovanemu častno diplomo, zlato plaketo in ček na 150.000 švedskih kron ali oikroglo 2,400.000 Din.
Maune Siegbahn je še mlad, koinaj 40 letni učenjak, ki predava na stari univerzi v UppsaM. Tu voda fizikalni institut, ki ga ie ustanovil sin znamenite-sra švedskega fizika Angrstraema. Siegbahn je služboval prvotno v Lundu. L. 1916 ga je vabila praška nemška uni-verza. Toda Švedi so spoznali njegove vrline in so mu predložili stolico red-
Lappo-Dantlevska:
Giad je najboljši kuhar
(Komedija   v   1   deianju.)
O s e b e:
Helena Ivanovna — stara  devica. Vasilij Petrovič 2makin —  igralec. Karpov  —  njesro\r   prijatelj.
Soba. razdeljena na dve polovici z omarami in šnansko steno. V eni polovici stanuje Helena Ivanovna, v dTugi VasilU Petrovič 2makin. Zmakln leži na usnjenem divanu, z nogajni na vzjrlavju. z fokami t>od glavo. V nje-zo\\ polovici je strašen nered. Helena Ivanovna sedi za pogrnjeno mizico in Dripravjja kavo. Do njenega odlioda govori Žmalrin z njo v flesmatičnem in ironičnem tonu.
Vasillj Petrovič Žmakln. Hej. devica Orleanska. pa tnenda vendar ne mislite jesti? Že zo*pet boste polnili svoja čreva? (Molk.) Gotovo vam še ni zmanlkalo denarja. (Molk.) Zakai pa molčite, prekrasna Kleopatra, Ofelija, kraljica moje duše? (Molk. Zmak'm smrka   in   kljune.)
Helena Ivanovna. 2e zopet sinr-kate? Moj Bog. kakšna svinjarija! Saj ne stanujete v hlevu.
Zmakin. V hlevu. V pravcatem hievu, 2ivim kakoT pes. Životarim v bedi  in   noman ilcanjy
Helena Ivanovna. Torei vas prosim, da ne pozabite. da jaz nisem žival in da nočem imeti za sosedo svinje.
Zmakin. Kaj hočemo: potrpeti je treba.
Helena Ivanovna. Eh, potrpeti, po-trpeti! Saj trpim. Toda vsako potrplje-nje  ima  svoj  konec.
Žmakin. Nu, pa ga imejte še vi.
Helena Ivanovna. Tepec!
Žmakin. MercL (Zopet pijune.)
Helena Ivanovna, (Vrže od jeze žlico v kot.) Svinja!
Zmaktn. Merci. (Po pavzi.) Oieli-ja. posodite nii svoj urimus. Vsaj čaja bi se rad napiL
Helena Ivanovna. Niti na misel mi ne priđe . . . pokvarite mi sa. po-tem si niti kave ne bom mogla skuhati.
Žmakin. Skopost. draga moia, je velik srreh.
Helena Ivanovna.    To    se vas ne
tiče!
Žmakin. (Po pavzi.) No, kako bo? Ali mi  posodite primus? A?
Helena Ivanovna. Saj sem že rekla,  da ne. Pustite me pri miru.
Žmakin. Ne živite po kršćansko; čemu neki molite vsak večer in prizivate večno luč?
Helena Ivrnovna. To sa vas ne tiče. Skrbite raje zase. Kakšni ua ste?! Ne umivate se, nikoli se ne p-očešete, kosmat ste. Po niahorkj m drujrih gr-dodtiah smrdlte, kakor kozel, Žrvite v
nesnajji. po ćele mesece nosite umazano perilo . . .
Žmakin. To se pravi, da gledate skozi luknjico, kadar se preoblačim. Devici, posebno pa tako krepostni. kakor ste vi, se to ne spodo-bi.
Helena Ivanovna. Tepec ste in konce   besedi!
Žmakin. rivala za kompliment. (Pavza.) Kraljica mojega srca. povejte mi. kaj jeste. Bom vsaj slišal. kako se imenujejo vse te dobroe. (Molk.) Nos mi pravi, da se gostite s kavo. Nu. pa .K> srebajte, vra^ vas vzenri! (Spusti noKe na tla. Pljune in smTka, da je veselje.)
Helena Ivanovna. Bože moj, to je pa res od sile! Še pri jedi mi ne da miru! Še v grlu se mi ustavi, če ne boste nehall
Žmakin. Pa ne jejte. kadar je vas bližnji lačen. Ne škodilo bi vam, Če bi malo brzdali svoj apetit.
Helena Ivanovna« Molčite! S ta-kim hrlbovcem nočem govoriti!
Žmakin. Pa ne govorite, saj vas nisem prosil. Vendar pa pravim, da ste zelo hudobni: požrešni, skopi. sladko-snedni in splo-h . . . pa-razit škodljiv parazit! Ščurki. stenice. stonoge in vi — vse to so  paraziti.
Helena Ivanovna. Če ne boste držali icziki za zotomi, bom prosila, da vas go^podinja vrže n^ cesto. Da, na cesto naj vas vrže*
Žmakin. Od lakote govorim tako, draga moja, od lakote. Vi se pa mastite in niti s prstom ne ganete. Eh, vi, nenasilna hijena!
Helena Ivanovna. No. Ie čakajte, vam že prklem do živega, neotesanec, neolikanec! Zakaj sem tako nesrečna, da moram živeti v  taki  družbi?
Žmakin« Saj vas nihče ne zadržuje. Sami živite. (Pljuje.)
Helena Ivanovna. Niti v svojem brlogu nima človek miru. Kar zbežala bi. (Vrže servrjeto na ntizo in vzame klobuk.) Odhajant Ce kdo oride. recite, da sem odšla zaradi va§e nesraTimo-sti.
Žmakin. Ze zopet na trg kupovat! Eh, vi, Ofelija s trga!
Helena Ivanovna (odide in zalo-putne  vrata).
Žmakin (se pretegne in zazdeha). Odšla je. Parazit je pa Ie! In še hudo-ben parazit povrhu! Če bi vsaj ne žrla od jutra do večera. Za prazen želodec je to bolj slaba zabava. (Pavza.) Vrag vedi. v kakšnem položaju sem. Niti jedi, niti denarja. niti tobaka. (Išče po žepih.) Niti fleka! . . . Žre stara kokla, za njenim hrbtom pa otekam od lakote. Še vrv okrog vratu bi ji brla premalo. (Posnema njene psovke): hribovec, neolikanec. mužik . . . nisem vajena.. vzgojena sem dobro ... uh ... cepr-nica! (Nekdo potrka na vrata.) Kdo je? prosto!
Karpov. Kako se počutiš, dragi prijatelj ?
Žmakin. Srdit sem kakor sam vrag. Že tretii dan sem brez kosila.
Karpov. Pa bi se priliznil sosedi.
Žmakin« Saj sem že na vse načine poizkušal pa ne gre in ne gre.
Karpov. Ti  si pa res prava nero da!  Ne zna  se  prilizniti ženski!   Piho* bi ii malo na srce, pa bi se takoj om eh Čala. Izrabi v polni meri njeno zalogo. potem pa  — se blagorodno    umakni: madame. je vous salue . . .
Žmakin, Pa si bo res treba pomagati s to pustolovščino. Lakota je hu-da. Soseda se takoj vrne. Reci ji, da si me nasel v obupu. da sem ti odkril dušo in sploh ji natveA kar veš in znaš.
Karpov. To se že da napraviti, kar brez skrbi bodi. Pojdi torej na iz-prehod. da ti bo jed še boli teknila. jaz pa počakam in ti vse leoo raz-odenem.
Žmakin. Dobro (Odide.)
Karpov. (Stopi k mizi Helene Ivi novne in odgrrne prtič.) Oho! Zelo, zelo lep razgled! (Hitro zaklene vrata.) No. pa začnimo. (Si nalije skodelico kave.) Bodimo delikatni, gospod Karpov, da nas ne bodo imeli na sumu! Tako-le. Vsejca po malo! (Začne hitro jesti in zadovoljno menca z nosamL) Tako smo si pnvoščili zakusko pred obedom. Saj ne bo nihče užaljen. Aha, zdi se mi. da že prihaia. (Pokrije jest vine s prtičem. Nekdo potrka.) Kal si
Stran 8.
•SLOVENSKI    NAROD« dne 4. aprili 1925.
Stev. 76
Aega profesori a fizike. Iz Lunđa je pri-šel na staro unrverzo v Upptalo.
Njegova najznamenitejia dela se canašajo na proučevanje rentgenove spcktro^rafije in fizike ttomov. V svo" jiii laboratorijih ima nebroj instrumen-tov m aparatov, ki pričajo, kako precizno in premišljeno dela. Pred dvema letoma je dokazal, da se odbjajo tuđi rentgenovi žarku če padajo v majhnera kotu. Nedavno je pa ugotoviL da ni res, da bi se X-žarki ne lomili. Določil je ludi kot. v katerem se kmrajo.
Ženski pokret na Kitajskem
Do leta 1912.. ko je bVlo odprav-tfeno cesarstvo. so bile kitajske ženske maione brezpravne. Moški so imeli nad njfrni neomejno oblast. Tuđi zakoooda-jalci so jih zapostavljali 2ene m dekle-ta so bile izkijučene od dedne^a pra-Va. Kitajski pregovor pravi, da ženska rnkoli ni neodvisna. V zgodnji mladosti mora u bogati očeta. pozu e je, ko se omoži. ji zapoveduie mož. m če ima sina. mora tuđi njesra ubotrati. Tako ie bilo do leta 1912. Kitajke se do novej-sejca časa javneKa življenja sploh nišo udeleževale.
Zadnja leta se je položaj kitajske žene zelo spremenil. S pade em cesar-stva so bili razveljavljeni stari reak-cijonami zako.Tt rn zđai tmajo Kita:ke približno iste pravice kakor so iih imele evropske ženske v preteklem stoletju. .Najbolj napreden krai na Krtaiskem ie ftu-Nan. Tam so ženske zastopane ćelo v pokrajinski vladi. V Tientseinu, Sang-haju in Cantomi so ustanovile več ženskih drastev in dosegle v iavnsm življenju lepe uspehe. Tuđi po deželj ši-rijo a?Hno propagando, osobito potom rovin. O pravem napredku Kitajk pa Iahko govorimo samo v provmci Seu-Cuan, kjer so si priborile ženske vse državljanske pravice. Za uspeh žen-skega pokreta na Kitajskem ie treba seveda mnogo denarja in energičnih ljudi. Mnogo Kitajk se preživlia v inozemstvu, toda malo je med njimi takih. ki bi imele potrebno šolsko izobrazbo.
V  Sanghaju je banka, ki jo vodik) same ženske. Ga, Sume-Ceng. ki se mu-di zdai v  Parizu, je odvetnica. Zadnje 'čaše se  Kitaike zelo zanimajo tuđi za filmsko ume most. Mnoge Kitaike so se D^>svetile  novinarstvu.  Bogate  kitajske žene in dckleta so sploh navdušene za literaturo.  Najraje  imajo  poezijo.    Ga. Zofija  Chan-Thou,  predstojnica     semi-rarja v Nankinu. je odlična pisateljica.
V  Pekingu imajo ženske svoj trgovski dom.    Šangiiaj ima tuđi  svojo žensko jurktično fakulteto. ki jo vodi ga. Sue-Sun-Yi-PIn. Obvezen zakon je bil cd-* r a vije n in novo leto 1920 so praznova-2i stupaj moški in ženske, kar se ni po-prej nikoli pripetilo. Poleg tega je izda-
la vlada zakon, ki prepoveduje moške-mu imeti dve ženi. Univerze so odprle Kitajkam vrata. Mnogo Kitajk se je posvetilo pedagogiji. Na javnih šolah po-učujejo brezplačno. Zadnfo čaše so po-krenile napredne Kftaike energično akcijo za ustanavijanje strokovnih šol.
Življenje uši
Ze samo ime u5 zbuđi v vsakem nor* malnera človeku čut gnusa in odpora in vendar se mora s to golaznijo pečat! tuđi znanost, ker uši pogosto prenašajo in širijo nalezljive bolezni.
Amcriški zdravnik W. Rilley piše v reviji «Nations Health*, da so uši tako razširjenc, da jih slej ali prej vsak čio* vek dobi. Nevarne so zlasti tam, kjer se pojavi pegasti tifus. Pri nas so znane — ali vsaj bile so znane, in sicer med vojno — detske uši, ki se drže v laseh, in navadne uši, ki se zarede v obleki. Detska uš je dolga 2.5 mm, navadna pa nekoliko večja. Samica zleže 50—60 jaj* čec, ki jih pritrdi na lase. Ta jajceca so mabne prozorna. Imenu je jo se gnt« dc. Uši se zelo hitro množe. V 22 dneh zleže samica 272 jajčec. Cim se uš zleže, plane takoj po hrani. Najbolj ji diši ćloveška kri. Ko vgrizne, spusti v rarrs neko dražečo slino, tako da začne čio« veka koža srbeti. Izmed bolezni, ki jih prenašajo uši, je pepasti tifus. Pri tej bolezni se pojavijo v krvi doslej nezna. ne bakterije, ki pridejo po krvi v želo* dec in čreva uši, kjer se spremene tako, da Iahko čez 7—11 dni preneso bolezen na zdravega človeka. Pegasti tifus prc* nišajo samo uši. Zatiranje uši je Iahko. Treba je samo zlikati perilo z vrocim Iikalnikom in paziti, da pridejo vse gu* be pod likalnik, pa je golazen uničena. Pri nas se perilo vsaj po mestih itak kuha in zato ni nevarnosti, da bi se za* redile uši.
Skrivnostne sebe bubifrizerja
I talijanska porcija je aretlTala nc-kega bubifrlzerja. ki je veljal med domaćini kakor med tujci zi pravega fri-zersikega umetnlka v Bcnetkah, Se pred kratkim je vodit čisto brczpo-membno trgovino v pred mestju in se nato preselil v razkosne prcc+ore cen-trurna. kjer ie zas!ovcl kot rrvi moj-ster modernih fr zur. K tciru frlz.rju so rade zahajale hčerke bo^a: h me^Cia-nov, pa tuđi in:z:mci. ker je frz.nki moist&r vzdrževal dva cd Jelka, cn^ga za moške. druge ga za dame.
V zadniem času pa so se v javnosti pojavile govorice da v sabnj ni vse v redu in da se doga'ajD v sepa-ratn'li damskih odJcr.:ih kaj ćrdne stvari V te oddelke st baie zaha'ale m!ad; devojke. o katcr'h se je trd lo. da ^o prihajale v separirane sobe kot ncdo'ž-
Fašizem v najmanjši rpp»H^I &$i\
Mala ^reninska republika San Ma* rino je s svojimi 10.000 prebivalci men» da nsijmanjša država na svetu. Njen« neodvisnost je seveda samo navidezna, ker je državica krog in krog obdana cd Italije in zato v vsem javnem življe*
nju od Italije odvisna. Tako ni čudno, da se tuđi San Marino ni moglo ubra* niti fašistovskega vala. Pri zadnjih vo litvah so zmagala fašisti in republika ima danes fašistovsko vlado, enako ka* kor Italija.
na dekleta in iih zapušSale kot nekoliko manj popo-lna bitja. Policija ie po-segla vmes in dognala, da je frizer res posredoval znanstva med mladimi "■ de-kleti in veselimi gospodi in da mu je bila obrt samo z:i firmo. Dali so ga pod kijuč in ž nii;n vred tuđi dva pj-mocnrka in env> p^močnlco, ki so mu pomagali pri  nj cer svem  čednem  poslu.
V tigrova zrelu
Angleškj kolonijalni čustnik kapi-tan Pembertoii. ki ;e dalje Časa b.val v Zapadni Indii, opisuje v n^ki an^le-ški lavski reviji svoj strahovit doživljaj.
Nekega dne ie večia lovska družba taborila v džungli. Družba si je za zajutrek izbrala prostor poi.g n.k.ga Krrrričevia. Pembtrton je brl >c."ir.;čjv.u na'bli2je jn baš j^ hotel sc-sti. kj se vc-likanskim skokom pcsmal nani ojjromcn tiR^r in j?a zrušil na tla. Vsied silnega padca se je častnik onesvcstll. Ko bc je vsied pe*.;oc,h bolcčln zopet vzJra-mil iz nezavesti. ja opazll svoj stra-hotni paložaj. Ogromni tig2r Ka je v svojem zrelu nese] po džungli, ver.ie.no v svoj brlcg. Kapitan je bi težko ranjen in ie trpe! silne bclcč.ne. V duhu si je DredocJ strašno usodo. ki ga caka. roko ie irnel prosto in izza pasa je oprezno P-Ke^nil samokres. Skronj ie po-meril proti tigrovemu srcu in sprožil. Vsled nepričakovan^ga pekreta tigra pa je krojjla zgrcšila svoj cilj Tiger je besno zatulil, toda nem-oteno je n^sei svoio žrtcv dalje. Kapetan ie še enkrat pon^eril in ustrclil. Zver je sirahoviLo zarjovela in se v veLicanskem skoku pc«:na!a naprej. spusteč svojo žrtev iz žreia. Castnlk se je ponovno onesvestil. Ko se je zopet zavtdel, je b.l v krosu svoj_h lovsk.h tovarišsv. ki so slea.ii ti^ru ter našli zver mrtvo, pole;; čast-nJva v nczavcsLi. Strel je tigra pcgodll i točno v srce in ga usmnil na Kcu iiu-sta, Kapetan Pwinbcrton je v boln.ci kmaiu okrcval.
Aoieriške senzacije
Strahovita kri.nlnclna s^tij i a. — Torfliido v držav, Ar^ansas. — 11J tet
siiuli^č.
V drlavi Arl^n.a^ je divjal sredi pruckiesa mjseca sir^novu toriiado, ki jj taz'&o prizadejai taai oliraj na zaL/.auu Uržave i»Lii,iislpji. V mestecu Cu^ot je tornado u^-ii pwt oscj. Si.ovit ziuć^A vrti.icc je pc^cLioma poruo.i in odaciel sta:;ovanjo..o hi^o na neki plan-tiiiw. Oj tej pril^i so b.k usmrćene tri hwsr.;e posc^.ni^a ly^,oaa, i^asneje so na^li m/tvega tuđi očaa, mater pa so iia^ii s težini poŠAoaoaiLi. V mei-LU 1x6dale, država Misii&Sji^pi je b:.o po-ru^enJi o»vrog s.o hiš. 'ludi tu je tornado za.aeva.o pc: clo\'e^ini žrtev, 4 cniwe  m ne.vo   Ulctno  deki co.
U neuavauno raiiiiira.i^iii \.tmu po-ro^ajo lz i\wwyor.ia. uaii^ia so ^.i^li pua iwii:ijo v trgovino J. k.ug.iiaiis i>wii5, l.iic v i\4an..a..aiiu ter o-uac^u za Ioj.vjo'J (iO.jrjfcV ko^u^oviiie. l^upovi :o za uA£d*>o svojega v.o.nu v^wi y na-jwHi ^OiC^ Siojw^o tikov^.o ur izlio;jali
^^oLaO pod  Zcili'.jO  H/-V V SC-oCCtliO i-.iU-
U.OV.C. Zii ta pc^wi i>u paticuo*4iii nuj-n:..iij teden dni.
Lu.jisKa povelja se veduo bije hud boj prcu itevAiiiui z.Oc.u^^.m ici^ain, ki u^ro^ajo niwSw0. Karaste.^tlc.o je, ua i;C vccjia zi0wJiCwV r^ru^ra iz Ua-iiianov. V caruju Ccero v Cli^aka so a^mj,; izSiQdai cJlo družb-j c?i-.lja.i-clv, vcčiiicma teiA^i Zicein^ev, pri ka-tcr.h so niiiii ve»Ls.e za.c&e uiciadeiie-ga j.^ga ter orozja. Pol.cja j*i Lzveiia r^wijo tuđi v salonu Kai.jana h'r^nka Coradati. V sa.onu so igrali hazard, sploa se je tam ihajal ves z.oć.ns^i iver.
U drznosti ehicaikih zločincev priča sledee: dosodek. V nj.vo ^onieiv^ijs.vo trgovino sredi mesta je vstopil oooro-žen bandit, zvezai lastnika, ki je bil sam v trgovini, nato po^oinoma ni i.;o naiožil na av;q 2JJ moških oblek J.j 30 z.mskili iukenj ter se neženirano od-peljaL
Drakonična kazen je zadela dva ro-parja, hjoberta Clarka in Jolma Jacit-sona, ki sLa na.Dadla  neliez-i   crnca   ter
Borba slonov v Indiji
Kakor na Spanskem z bikoborbo, tako se zabavajo v Indiji z borbo slo* nov. Sion seveda ni tako bojevit in za* to ga morajo z železnimi kavlji dražiti in priganjati, da napade svojega protiv* nika. Kadar se pa dva s!on;i spoprime* ta. imajo g'cda'ci izreden užitek. Kljub svoji okornosti in ogromni teži sta v napadanju in obrambi zc'o spretnii. Smrtnih  izidov pri teh borbah seveda
ni, ker je slon predrag, da bi ga pusti!! počiniti, pa tuđi sovraštvo med sloni nt tako veliko, da bi se med seboj ugonnb-ljali. Orjaka si polomita kvečjemu zobe ali ranita rilce. Maharadže in drugi in* dijska aristokracija je zadovoljna tuđi s tem, samo da ima svoje veselje in rzz-vedrilo. Vrednost slona, ki ostane r»:i bojisču zmagovalec, se znatno poveča.
mu oJvzc^j vso gotovino, ki io i-: >jel pri sebi. Čeprav ta ni znašala niti en dolar, je sod'šče oba napadalca cbso-dilo na lu let tezke ječe.
Amcriirki listi prin?šajo zan::n:vi> zgodbo o nad stoletnem starcku, ki ie začel no>-Lti na stara leta. V dona z\ osirotele Židc v New Rochelle ie ova-znovala Z>j'm\a. Ida Goldbers svoj IU5 rojstni dan. Na ta dan jo je zasiubil Henri Levy, ki je star že lud 110 kt. Njescvo srce pa ie še vedno m'-iJo. Ida, ki je že 80 kt ni niiiče snuoil. je poJjciiic^a svojega tovariša ener^.jno završila in mu svetovala, naj se rjje igra z vruki. »Torej se ne bova vztru« je rcliel Levy. Nckaj časa je Go!.ibjr-gova moieala, naio pa je re.vxa: »r*oća-kuj šć eno leto, mo^oce ta^rat. ko bcm s.ara IUj Li.«
fcrijszfla zavaravanja
Moda zavarovanja no^ ter drugih delov tclesa se je pojavila najpreje v Amerilii. In kar je v Amerik., mora ti.i naravno tuđi v Evropi. Z zavaro-njem svojih nrelesmih nožić, roć.c itd. so pričeie najpreje glasovite ameriš-e dive, čij.h življenje poteka v večnem strahu, ua izdube svojo lepoto in z njo svoje sljajne dosod.;e.
Ka^\o je prišlo do tega zavarovanja? V Amcnki ima^e vsak hip vsakovrstna tekmovanja v lepoti. Povodom neke take ttkme v iJm-skem ceniru Hoiiy-vveodu je razsodišče neki glasoviti divi, čije ime se trdovratno zatajuje, pri-zna.o, da ima n;:jlep6e rame ter ro-^e na svetu. Seveda. če se »tam preko« kaj pojavi, poiem je brz kronano z naslovom »n-ijlepse m n:;:jboljše na sve-tuc. Lepa fi.m^ka dA'a, p-euo^na na svoje ooiikovane ro.ve, si j^ dala te takoj zavarovaa za Visok znese.v. Posnema-lo jo je takoj mala Vijola Dana, kate-ri so ravno ta^rat pi.sodia najie^še nožice   na  svetu.
Za AmerJeankami seveda nišo hotela zncs:ajati evropske krasotice. ki smatrajo svoje p-relestne ude tuđi zavarovanja vredne. Tako je Os^y Os-waida zavarovala svoje nožice za 300 t.soč m:irk. Znana rus.ca baletka Nem-činova, ki nastopa samo na odnh v Parizu in Londona, ima zavarovane noge za 3D.033 fun:ov šterlingov, kar predstavlja v naši valuti horendno svoto 8 milijonov  dinarjev.
Je se nebroj družili, ki smatrajo svoje ude za tako dra^ocene. - Druge zopet to si dale zavarovati za csrom-ne zneske svoj hrbet. Ena teh je Mae Bu5ht katere film >Hoj za cbs*a::e!c« so nam    nedavno    predvajali  v  Ljubljani.
Mae Busli ima baje najlcpsi hrbet Un svetu seveda) in -ga je dala temu so-razmerno tuđi zavarovati. Slično je s Fern Andro. Kako viseko ceni ta svoj hrbet, se ne ve, znano je samo, da se je povodom nekega skoka, ki ga je imela izvesti z vrh nekega cirkusa, za. varovaia proti nezgodi za en mllijon zlatih mark.
Moški nišo tako ncč'merni. Res je tuđi,  da si svojih nog radi lepote    ns morejo   zavarovati,   istotako   tuđi   hrbet moškega  ni  tako občudovanja vreden, ! kakor    ženske,  posebno če \č fiimska i diva. Navzlic temu pa imamo v Anie-riki   tuđi   nekaj   moških,  ki  so  zavaro* vani in sicer gre za zelo kurijozne 5hi-čaje.      Tako  ima  neki  znani ameriski igralec,  čigar  uspeh  leži  predvsem    v i njegovem   strahovitem   škiljenju,  zavarovane  svoje  škileče oči.   Žavarovahu-no cbit ako ne bo mogel več skriti.
Neka ekscentrična Američanka. ki ima baje poseben talent za dulianjc in razlcči tuđi najfinejši vonj parfuma, s; je zavarovala nos za 50.000 dolarjcv. L'hr^-T  firn''bi. Če dobi deklo naliod!
Ženske in Ijubezen
Aforizmi  iz kai'ge  Nemlroviča-D2:i. čenka.
Knjiga ljubcznj obstoji iz štirlli de. lov. Prvi del: muzika brez besed. Drugi del: besede in mizika. Tretji del: bj-sede brez muzike. Ćetrti. naidaijši in najsuhoparen dei: niti besed nit: muzike. Knjigo bi bilo treba zaključiti z di\i. Kim  delom.
Razpcroka Ie protistrup za zaken To sredstvo je Fa treba porabiti pravo-
časno   sicer ne učinkuje.
*
Pametna ženska is:ra posrosto vio-sro neumne in to je njeno najmočne.iš(? orožje.
Ncspameten je tišti, kj misli, da jv spoznal žensko. Ženske niti stvarnik ni poznah sicer bi  je ne bll ustvaril.
ti. Vasilij Pecrovic? (Odpre. Vstopi Helena Ivanovna.) A-a. drasra Helena Ivanovna. klanjam se! Jaz sem pa mi-sIIL da je Žmakin.
Hclera Ivanovna. Torej je odSel. Nu. h\:i'a bocu!
Kcrpov. Aj, aj, aj. kako ste hudob-ni! To ni lepo. posebno napram njemu ne.
Helena Ivcjiovoa. Surovina. ne-otesanec . . . saj Iahko zbolim, če ostanem ŠC  đ')l£0 tU.
Karpov. In tako Kovorite vi?
Helena Ivanovna. Seveda jaz. ne Pa vi!
Karpov. Samo brezsrčen človek Iahko govori tako o  bolniku.
Helena Ivanojrna. Kaj je bolan? (Se ironično nasmehne.) Zdrav kakor bik.
Karpov. Ah, kako neustniljeno je va5e srce. Na vklez ste nežni. tako . . . recimo fini in rahločutni, v resnici pa tako kruti. Vasja je bolan, me li raz-umete. bolan na duši in srcu, in sicer zaradi vas.
Helena Ivanovna. Nu, da. seveda! Najprej je bil z menoj surov, poteni ie ra z'x)ie!! Al bi mi ne mosK povedatl, Kaj £a boli?
Karpov. Histeri^en je.
Helena Ivanovna. Ha. ha. ha! Bik 5e postnl hi5teričen. Na. veste kaj. to je pa že od sile!
ICajDOv. Zdai oa vidim, da Ie imcl
Vasja prav, ko je rekel. da ste brez-srčni  in  kruti.  Vj   res  nimate srca.
Helena Ivanovna. Kaj ima s tem ODravit;  srce?
Karpov. Ah. nikar ne skrivajte svojili  ž^ns.kh  č^irov!
Helena Ivanovna. Kaj Da govorite?  Pazite, da ...
Karpov. Nu. ziai sem za že sit te-jra sleponrišcnja. Sai nisern tako ne-Uinen in šlep. da bi ne viid. kaj se eo-di. Sicer mi je pa Vasja pred pol ure v histeričnem napadu sam povedal, koliko je bi'a ura. Nu zakai Ra tai<o mučite. Helena Ivanovna? To je kruto. Saj ni kriv, da ste mu zmcšali glavo. 2e dav?io sem mu svetoval. nai se ptć-seli. dokler ni preDozno. Ne. pravi, ne morem! Trpim in mučim se res. vendar Da stanujem v »njeni« blizini. Naj me zmeria, piavi vse muke rad Drena-šam. samo da jo vidim in slisim.
Helena Ivanovna. (V zadregi.) Kakšne neumnosti pa blebetate? Ničc-sar ne razume™.
Karpov. Pravo dobro razumete! Veste, kaj vam povem: vsaka stvar ima svoje meje. Helena Ivanovna. Do-volj ste se norčevali iz njegove lubez-ni. Saj enkrat bi se ga Iahko "smilili. Vi ste krivi, da ni več poloben človeku.
Helena Ivsnovna. Jaz? Menda je tuđi si?rov zirad? mene. In pljuje tuđi meni  na  ljubo.
Kurpov. Seveda, vse zaraii vas. Saj je jasno, kako* beli dan. da izgubi
cio vek jj-avo, če se ljudje resajo n-ego-vi ljubezni.
Kulena Ivanovna. (Razburicno.) Saj ni niti Doizkusil. Nikoli mi ni na-m.gnil.
Karpov. Pravi, da ste ga začeli takoj sovražiti. Zdaj pa imate. Ne. Me-kna Ivanovna, vsaj malo bi se vam Iahko smiiil. Tako vendar n^ gre. Samo ne zagovorite se. da sam vam izJal njegovo tajno, sicer bo vse življenje jo-z»n. Ponosen je kakar olimpijski b ;g. Ziaj je pa že čas. da edid^m. Ostanite zdravi in niicar več ne mučite mojega > ubeg ga prijatela. (Odide.) |          Helena   Ivanovna.     (Sama.)   Bože
' moj. pa vcr.Jar nj res? Kako ela nisem i razurnela? On je zaljubTjcn vame. cn me ljubi, ćele noči nj sp:, trpi . . . jaz pa rte razumem in ga še sovražim. Kolika sreča. da mi ie Karpov od~;rl oči! Ljubi me! Trpi. Zaradi mene je do-bil histeričen nanad. Moj Boi?! . . . ljubljena sem. Kako divni bereda: liub-lie-na! In jaz ea mučim, zmeriani! Grozno! Srcča j^ tal^o b'izu. na vrata trka in prosi, naj ii cđ'rcm. jaz io va. podim od scb2 . . . B'nzna sem! Kaj Da. če se je v cbupu urtrcl 1 ali ?koč 1 v vc-jo? Ne. samo tegi ne! Nočcm (Vz;acl.š::na scd3 nn ft cl in na^ne g'avo — san a.) Da b: Ie kmalu priš:l, Vasilij Petrovič, rr-ri drpjri . . . Vasja! Va-s.:a! Kak^ dl%*no ime! Kako nc-prl^u-kovana srela! . . .
(Vstotii Zmakin in gre v svoj br-
log, ne da bi jo pcglcdal. Dolsa pavza.)
Helena Ivcnavna. Zdi sg mi, da zuna; trsi.
2n:aU:n. (Vziihns.) Ah, vrag vze-mi š? dež!  (Pavza.)
Helena Ivanavna. Ali hočete pri-mus?
Žnia^in (Vzdhne.) Ne. ne potre-bujem  sa.  (Pavza.)
i   Helena Ivcnovna.    Danes  ste  bili menJa brez cbcdv
Žmalk'n. (Vzdihnc.) Zdaj mi je pač vse eno.
li^i-na Ivanovna. Zakaj tako govorite   Vasilij Petrovič?
Žinc!:in. Eh, ni vredno. da bi go-vroril o teni.
Itehna Ivanovna. N2. zakaj pa...
Zma&in. Zato. ker itak ne bo nič pomagalo.
Helena Ivanovna. (V zadresi. položi roko na srce.) Kai pa . . . če bi poizkuslli?
Žira!»in. (Tcžko vzdhne.) Ne. raje molčim. (Pavza.) E-ch, ti prekteto življenje!
H^Jcna Ivcnovna. Kai pa govuri-te! Življcn.'a vendnr n^ sm:tc prck'i-njati. To ie sn;rt:n gr^h! Kai ra vam je?
Zrrz\:\nt To, eh ^e nekrst Icp^.^a \ dne o'^esim na ta-lc Lrcbclj kraj vaš-j j orrare!                                                        j
iZc!cua fvanDvna. (Skoči r-okonc!.) ; Ah   !-j*i r»n rcn\-rr'lL\ f.'ar sto zb'azncli!  !
Žniakln. (Kazburjviio.)    Da. znorcl
sern! Pamet sem izgiibil! Dovolj je tega! Pobercrn šila in koipita ter odpotu-jem. Zbcgom! . . . Osvcbod.ru vas! . . Le veseUte se! Uživajte! Dosegli ste svoje, iznitičili in uničili ste  me . . .
Helena Ivanovna (stopi k njemu) Pomirite se, za božjo voljo vas prosim; Kaj vam ie?
Žmc^In. Dovolj je tega . . . davolj sem že trpel . . . Odpotujem! (Mcčc blaz'n'co sern in tja ter vzame sukiiiD.)
He'ena Ivcncvna. Vasilij Petrovič, vaši živci so zzlo razburjen1. Pomirite se! Pojdiva v mojo sobico! Po-pijeva skcdwlico kave, potem se pa pomeniva.
Žmakin (se takoi potolr.ži). Miu!:-te? No Da nai bo. (Odideta.) Dovcjlitt sciti? Gorje me je tako rotrlo. da koma i stojim.
Hslcnn Ivcnovna. Kakšno pa jt vaš2 fforje? Ali naj vam posrejem kavo? „
Žr.:r.!:!n. Ni vredno po.^revati. Saj tuđi nirzi.) z veseljem ropijem.
Mcir.a Ivanovna. Saj j^ se tepla. le piitc; tu ]2 sladkor. Le vzemite ca. šc. 5?i in:am zalcsro.
Irrzkhu Vino mi diši, če 51a imate.
Ks'.eni Ivcnovna. Prosim, koliko: 1.3ČCLC. (Vzame iz omare stckknico.) Najprei se morate malo pedpreti. potem se pa pomeniva. kaj ne? (Mu nalije v"n:i.)
Ži*!a!:!n. To ie meska beseda: najprej se je    treba dobro    podpretL
■ii. 1 i'mnii                          1                     -          -     -                                       '
če   kupite   nogavice brez ž".ga
.kliuč*, ker eden par nogavic
z  ilgom   in   znamko   (rdečo
modro, zeleno ali zlato)
„ključ"
traja tako do'go kakor št!r"e? pari drugih. Kupite eden par in prepriča Ce se!            ;*-» *£
L
L
olv-v. 70.
•SLOVENSKI   NAROD* dne 23. m*.«* .**,.
otrnf*   V.

Pcpcldanske oblake zgodnjega pcletja
Letošnja moda je ženskara tud? zato posebno simpatična, ker jim nudi mnogo prostosti. da se Ia'ik3 oblečeji> po svojem okusu. Ne uniformira, am-pak individualizira in se v tem blazo-dejno razlikuje od mod prejšnjJi let.
Polejc kitajskcga in maroškcga krepa je letos priljubljen rn moderan zlasti tuđi žoržet. kot najnoveisa moda pa veljar'o vse vrste tlskancga svilene* ga krepa in barvaste čipke. Nijanse le-tcšnje mede so mnegj bolj mim: ka-kor v prejšnji sezani. Stremljenje gre za tem dn dohijo poletni modeli po možnosti čim bolj indiferentne tone. Vsem pređi'ačijo pasteTn2 nijanse, ki beležijo velike uspehe. Pri tem seveda ni misliti r?a osladne barve. ki se vča-sih tuđi označujejo kot pastclne. am-pak na nežne prohodne tone, ki j.h lahko nosi vsaka žena. tuđi če nima tdsalm vitice pestave. Priljubljene so bledu Čokoladna, nežna reza. blcdorcmznka-sta. svetlolila in vinskerdeča barva z lahno nranso v sivo. Tuđi zelenkaste barve nišo nemoderne. Sair.ouincvno ie fcarva vsdno nezavisna od fazine oble-ke. —
Dnnes prinaSamo tri srčkane modele za por!i!adne obleke. Prvi sponir n a sa na zvcnCasto linijo k; se b > brez
dvoma resila tuđi v poletje. Obleka je Lz musllna in okraš^nn s čipkarrri. Gornji Ć2] c bleke je docela preprost in brez okras.kov, ražen kravate ki je na-stavek ovratnika. Na sLecn način ie zavezan široki pas. Rokavi so tesni. ob zapest-u na razširjenj 5 čipkasto Karni-turo. Ćela obleka naredi vtis prero-stosti, a je baš radi teei posebno era-c:jozna. Najprlpravne.J§2 barve so: bledorumenkasta. lila. nežna sirra in b'cd^zelena Iz ista barve kakor vrhnja ohle!-'a sta tuđi čipkasta garnitura in spodn'a obleka.
Srednji model se naslanja na bolero, ki Ka na bhko zamena tuđi i""i-ca. Ta model je prav prakt č_n zt.o, ker jti je mrsiče sestaviti iz siariii ostankov. Jarica spredai ni znprta. rokavi $0 kratki zato je treba znni-> raz-meroma malo bla&a. Ostaia ublcka ;e Iz pestre   svile.
Prav Drcprsot j£ tretji model. PHsirana partija, ki s.ga od ovra n ka do spodnjesra rebu. mu daje nnl:.> n:ij-novejše mode. Široki pas je iz usnja. Plisiran je tr.di spodnji dcl rokavev. Obleka je na.Lpša iz krepke š h barv, iz ziatorjave. temnorjave. vinrskordcče ali čokoladno. Vse te učinkujejo lepše. kak^r presvetle barve.
fic&ie tkanino
Ugotoviti začetek teksii'ne UTiet nosti je zelo težko. Clovck bi skoro verjel, da sta za^la AJaii in flva ta-koi po fjtovem pere su razmišljati, kaj bi oblekla. Morda sta zapela rlesti ob-Hčila iz trave, k: je rast* a okmjj raja. Statve pužna zjrodovina že 700 l2t pr. Kr. Na c^ptcvsk^i in jcrš'cih vazali, v rimski dobi. v Indi^ in Az "; kaTcor tuđi na Norveškem n-jdemo slike in risbe, te" rnča:o. da sv» imeli vsi ti narodi siatve. Na cfciptov^k.h rr u ni i ah. star.h nad 2000 let. nahajamo krafne, dobro ©hranjene tkanine, ki kafejo. da so irrcli Hz PČani visoko razvito tekstilnu iedustrijo.
Prava domovina tekstilne industrije je Mezopotamija. V palači as:r sklh kraljev iz 8. in 7. stj!e:;a pr. Kr. ie bilo mnojo krasnih tknnin, ki ?o lb ranjene dclotn^ v an^'e<kem mrzsju. detoflia pa v Londonu in Parizu. Homer Kovoii o sidonskem bazu in ro^n h deiih fenikijskih žena. Tako bi lahko cavedii š* nebroi dokazov. da  je tek-
stilna industrija ze-o stara.
V sređnern veku in v dobi renc-sance ie ijcra'a naivažnc.'Š> vl?2> v umetni tekstiliji Ital :a. V 14. sto1et;u je Cen no Ccn n: iz^ono'nil l^sctisk, ki se ie z-lo razširil tuđi po Nerrčiji, f'ran-ciii in An^iijL Leonardo da V.nci je sam iz irnil napravo za navi anjj p.ej>. Vsi znameniti ital anski slikani so slikali na tkane tapete. Koncern 17. stoletia sn dcscK-i ^rancczi v tej umcirrjsti vrhunre. Za ča-a L^ivi^a X\'I. se je pojavil znani slikar Philip- de la Sal-le. k! je Z'^o dvijrnil Jvnn-ko orr?.mcn-tijno svibrstvo. L. 1801. ie imel Lycn že <CW statcv. V Ch.-jf.wu ic d:loval Miilcs. v Ar.'T'i.ii ra \Vi!srn nn :z^or>nl nitvi tekstlnih izjelkov. Procvit ff^b^-linov spada v 17. in 18. stolet:c. V nr vcjš:m času sta cdkrila dekai Kr,;b:> saraj-v<ko tehniko tako zvan ^a pletena na nekolikih osnovn h n'tkali nro-fes,)r vratislavske akad.m ;e A'aks Wisliceni m njegova slišaicllica V. an-da Bibrowlcz'jva. Svot'e K >b^;lne sia razrtavila L l^-^ na dražJan ki raz-stavi.  Sa^ka   w   dala   o'jcma   pc-uioro.
Njuna đela $0 rosneta večinoma X>o gotskih gobelinih. Tovarniška produkcija je mna^o  škodovala tej umetnosti.
Nekateri lafrki trdajo, da je u:net-nost gobelinov eskotična rasti ina. prj-sajena v naše kraje urnetno. To nazi-ranje je napačno. Mod evropskim! narodi so imeli Slovani najstarejšo. dr«j-JCim neznano in čisto posebno tehniko v domači tekstilni industriji. Njihovi iz-delkj so bili taivo krasnu da jih lahko primeriamo z   or^ientalskiml                  I
f.lcdr.a geografija      I
London: V deževnem vremenu se zavanijejo svetle svilene nogavice pred blatnimi pegami tako, da se zapne prc* ko nogavic gumijast ovitek, katerega lahko nosi dama lepo zloženega sabo v ročni torbici v nezanesljivih aprilskih dneh.
Pariz: NizkJ čevlji se pritrjujejo na nogo zopet s trakovi. Moderne so svet« Ie barve. poleg sive in blond tuđi rde* ča, zlasti pa zelena. Mesto velike zapo* ne koketira na šolnčku živopisana pen* tlja, ki seveda harmonira z barvo oble* ke. K čeveljčkom so izbrane tuđi ro» kavice v istotaki blond a!i motnozele« ni barvi, vedno pa se lahko nosijo se* veda tuđi bele rokavice, ki imajo samo zapestje pisano.
New*York: Smoking in sako tuđi za damski  svet.
Kairo: Kombinacije be!e in roza, ze* lene in zlatorumene barve.
Berlin: Okraski oblek so: cobci, iz* rcani ali našiti, loki, pikc, kaplje.
Dunaj: Moderno se oblačiti se pra» vi: lepo, okusno se oblačiti.           Uva
D. Gavne:
Ovratfii šal
Govorili smo že parkrat 0 ovratnih salih in nitah. ki so si resili svo.'o ir^Jnost ti-di v letošnjo sezono, čeprav riso več ta!:o »hipc-r«. kaker so b.le lani. Na novo propagiralo letos mesto Salov šir5? n:te, ki Pn Šalov venaar ne nfo-rejo djcela iz^edriniti. kakor kaže tuđi n^sa d3naš:i;a sl.ka. Zanimiv je na njei nač.n zavezavc. Kcnca se^nta po hrhtu d > pasu in dacta cb'iki prav živahna neto. Sploh so šali in rate iz redno praktično in razmerama c.neno sredstvo, s katerim jw mrgočc o.Wwž.ti tuđi rrcDrosto in samo na sebi monoton-) obleko. Okuscn šal in mprost kl.jbuček česta sr-retno nadrmešćata novo obleko in povzročata, da tvoja okolica niti ne opazi, da si Š3 v lan-skein kostimu.
Večerne pomladne toalete
Zastoj po zimski plesni in zabavni sezoni povzrcva. da posveča pr\ra po-mladna meda svc>o glavno pozornost Ie uličnim cblekam. Večlih večernih prireditev v postu in zgo-dnji pomladi ni. za mnr:;š2 družabna sestanke, za čajanke, srljdališče in koncerte pa rx>-rabUajo dame večlnoma ali dnevno, ali zimsko većemj obleko.
Z \ eliko nočjo se cdnira doba le-tovišc in kcpal Š2. Beseda »revijera* je zopet v vsth nežnih noticaii. Misiijo na nb in govjre o n:"ej vse; cne. ki so jo res lr.!iko privoščljo. in one, ki samo koprn^ po njej. Rivijera! Razkcšne promenade ob azurnem morju v ble-stečem južnem solncu, med bohotno pestro južno floro. Piesi na selkknih tleh mramornatih dvoran v morju bli-Sčečih žarnlc. v objemu opojnih in ma-mečih zvekov modernih ^rkestrov. Pa še     misterijezna     ruleta,     mimonedke
vse^a sveta, filmski zvezdniki in filmske dive. svetovne plesalke, kako ne bi vse to očaralo in mamilo src današnjih zensk in deklet, ki črpajo svoje ideale o življenju s filmskcsra platna in kratkih modernih rooianov?
In z revijcr stopa v ospredje tuđi vprašarje večernih toalet. Letošnjc medne novosti v tem pogledu so PTe-cej skromne. V glavnem veljajo pred-pisi zimske sezone, kar botlo zlasti z veseljem pozdravile manj premožne rodbine, med katere spadajo z redkimi izjemami pač tuđi vse slovenske. Ve-čina naših dam bo šla v kopališča in letovišča k.ier večernih oblek sploh ne bo treba, a tudj one. ki Kredo v Dubrovnik. Crikvenioo Opatijo, na Bled ali v Rogaško Slatino, lahko mimo vza-mejo s seboi decentno zimsko večerao toaleta, pa se jim ni treba bati, da bi bile nemoderne.
Učenjaki in uinotniki 0 ženski I—«
V dvorani par.ške Sorbonne se je zbrala necivno zanimiva družba s!i-karjev, kiparjev. zgedovinarjev in i^ralccv. Vsak je moral povedati svoje mnen;e 0 sodobnem idealu ženske le-rrte. Prvi se ie o^'asil k besedi znani slikar Rivaldin. »Na temelju dois-let-nih iz^ušriii,« je iz'avil on. »laliko mirno trdr.i da je meško in žensko t^\o v ncve;šcm času mnogr) izdubilo na !e-poti. Mi. slikarji, lahke ugotovimo to nazadovanje čljveske Iepste vedno, kadar moramo iskati modele za svoje slike. Lcp.h n:oški;i in žensk je vedno manj in zr.to je z^Io tcžko najti model. Glavni vzrok. da mcSki. osobito pa ženske nisr> več tako lepe, kakor so bile v Drc;sn;-ili časih. je plzsna epide-m:;a — r.tTiimičn^ Ribanja vt\ modernih plesih zelo slaba vpliva na hartno-ničen razvni telesa.«
Kipar L>nrboi ie izjavi!, da je nazi-ranje slikarja enostransko, ker kiprr v tem s!uča;ii pozabiji. da se J3 ideal človcške Icpote zadnje čaše spremenil. »Za naše pokolenje,« ie izjavil Durboi, »Venera MiloŠka že davno ni več ideai ženske iepjtc. .Mncsci ugledni slikarji, kiparji i- estetiki novej^jja časa ne vi-diio v tc:n uinotvoru antične umetnosti nič D-osebnc^a. Sjdobni ideal ženske lepote je a la jsrarc^nne — tenka, gihč-na figura, z ostriženimi Ia5?mi, in  oljta-
zom, ki spominja na punčko. s katero se   iserajo  otroci.«
Na zborovanju so govorili tuđi ii kratkih laseh. Prof. Gordan je izjaviU da so bili kratki Jasje moderni že pri Egipčankah in Rimljankah. Po njego-vem rnnenju so »zamorski« moderni plesi in bubifrizure najvec krivi« da ženske nišo več lepe.
Modni koledar razvajene žene
Januar: Slamnik.
Februar: 28 dni in 30 plesnih zabav.
Marec: Oznanjevalci pomladi: vijoli* ce nad srcem, rožnato pobarvana licg in črešnje mesto ustnic.
April: Za dežjem pa solnčece priđe, solze in nov poletni klobuček.
Maj: Spanski bezeg in flirt.
Junij: Kogar Bog ljubi, ga pusti po> tovati brez moža.
Jnlij: 1 ređutna toaleta -V 2 m tafta — 1 kopalna obleka.
Avgust: Filcast klobuček in boa.
Scptember: Gospod mož plačuje su viljo in modistinjo.
Oktober: Odmor.
Novcmber: Vernc duše v vicah in kožuhovinast plašč.
Deccmber: 13 Miklavževih in božič^ r.ih daril se trinajstkrat zamenja v tr= govini.                                            Uva
(Izbije v dušku.) Kaj na imate tam-!e, kral;;ca mojsKa srca. Sirčck, Ce se ae inotim.
K3fena Ivanovnau Srr in klobaso. Tuđi skuto imam.
Zmakin. l^a mi dajte Š3 skute. Mlečne jedi imam neizrečem rnd. Tud: ir.csna in druza ta!:a roba mi d si. (Reže velike kose in navdušeno je\ 5a:n si nalije š^ skoiclico kave.)
Hsiena Ivanovna. ^s na nr^e! ni Dr šio, da ste tako nervozni. VasiLj Petrov i č.
Žmakin (komai pozira). Mhm . . . *do nervozen.
ffefena Ivanovna. Ali spite dobro?
Žmakln. Kakor ubit ... to se pra-vf poprei sem tako spal. zdai pa sploh ne spim. Niti z enim očesotn ne spim. Sicer ste ua devica in me ne morete razumetL                                    t%
Helena Ivanom« (užaljeno). Nu, kai pa mislite . . . saj lahko vse razum em.
Zmafurt iMorda imate ^e kaj Žem-Iiic Veste, moj temperament je vražji, za to ra imam tuđi tak apetit. Ce sem zaljubljen, bi kar zgoreL
Helena Ivanovna. Bože moi. po-tem se niorate pa res čuvati!
Žcnakin. Ne morem. Plamtirn. gorim in knnec besedi. Vaše zemljice so pa res izborne! In tuđi s:r je imeniten! Dafte mi §e en koSček. Sicer pa. kaj fri Ka rezali, dajte, da ?a spravim ve>
kos s sveta. In šs malo mcJu. Tako. takc!
Helena Ivcncrna (mu vsa sreCni streže). Ka' razumete vi pod temera-mentjm? Ni mi povsem ja^no.
Zrrctk'*n (s pclnimi ustmi.) Strast, divia afrill:a strast . . . Lahko . . za-dušim . . . za-du-šim ljubljeno žensko, če me prime strast
Helena Ivcnovna. Ah. kako stra5-no je t->! Kar srce se ni krči od groze!
2mal:In. Da, zad^šm. potem pa olačem. ves se tresem od tu^w in kle-Da. vidite, kakš^n sem. V Ijubezni sem čim kraj truria obeževane ženke, neizprcsen! Ali vse — ali pa nič! Ali vsa m;ia ali . . . (položi v usta kos kruha) . . umri . . . izvini. O. krvolo-čen sem. kakor t^er.
Helena Ivsnovna. Kaj res ne znate biti nežni? (Sanjavo.) Da bi uspavali z ljubczn'jo?
2makin. Ne, v Ijubczni sem neiz-prosen.
Helena Ivanovna,    Hoteli    ste mi
neka:   povedati.
Žmakin. Povedati? To ie težko, saj veste . . . psihologija diše. to ni kars!x>di.
Hc'cna Ivanovna. Nikar ne misli« te. Vas:!; i Petrovič. da ne bom raz-umela ali da bi ćelo ne hotela razume ti.
Zmskin. Ne. ničesar ne mislim. Trarr-tam-tarn.
Helena IraaoTM.   In vcndar kxd
prepričana, da ste mi hoteli nekaj povedati.
Žmakin (dretnlje in se do tika z nosom miže) O-da . . . zAo, zelo. veste li žilo komplicirana reč ie ta psi-ho-Ic^i.ia  du-še . . .
tUlcna Ivanovna. Vasilii Petrovič. kai na je to? Saj Že spite! Ujjasnite cigareto, sicer se pripeti nesreča.
Zrnakin (renči). M-hm . . . mmm..
Helena Ivanovna, Kai mu pa je? Vasilij Petrovič! Ce hočete spati, poj-dite v svoio polovico — tu pa ne do-voli-m.
2makin. Razumem. Ze serem. (Vstane. se  pretežne  in zazdeha.)
Helena Ivanovna. Veste kaj. vaSe vedenje je zelo. zelo čudno. Prišli ste, pojedli vse. zdaj zreste pa spat
Zmakin. Kaj bi pa še radi?
Helena Ivanovna. Hoteli ste mi nekaj povedati.
Žmakln. Kai pa silite vame! Ničc-sar nisem hotel! Jesti sem hotel — to je res, vse druge me pa niti najmanj ue zanima.
Helena Ivanom«. Toda Karpov mi je vendar dejal . . .
Zmakfn (žvižga). Flu! Karpov vam lahko natvezi, kar hočete.
Helena Ivaaovna. A vi sami. mar niste vzd ih ovali in tamali?
Zmaklfl. Vzdihoval sem, pa Se kako sem vzdihoval. dra^a moja; tuđi tarnal sem cd lakote. zdaj sem Da sit, vesei in zadovoljen.
Helena Ivanovn:. Kai nai to po-meni? Pa se vendar ništa s Karpovirn doinenila. da me . . .
Zmak'n, Kesam $2 — dnmcnila sva se. La\ota n: ša'a.
Helsna Ivaijovna. To je podlo, smusrro!
Zrrak'n Res ie. vse je res: i podlo i gnusno, a vendar sem zdai sit.
Helena Ivanovna. Kakcr volk ste plarrlj in pcžrli vse, kar ja bilo na mizi!
Zmakin. Kesarn se — požrl sem.
Helena Ivanovna. Po-d!ež..n?sram-než (mu  vrže v obrnz servijetc).
Žmakin. Ne lezi iz kože. dušica.
Helena Ivrnovna (koniaj zaar/ii.e solze). Molči! Ves sir in ves med si mi požrl!
Zmakin. Da. požrl sem. požrl.
He?ena Ivanovna. Marš ven. marš!
Karpov (pokuka skezj vratn). Slaba ti prede, bratec. Pojdi raje z menoj. Nocoi r>reno<?iva skupaj.
Helena Ivanovna. A vi ste tišti! Falot jrjdi. lažnivec!
Karpov. Vasja. Ie urno . . . pri Kartah ^aju že čakajo.
Zmakin (vzame klcbuk in se prikloni). Ma dam. ie vous salue. Kraljica mojega srca. klanjam se. tvoi vlastelin odhaia.
Helena Ivanovna.    Ne    smete me tika ti!  Marš  ven!   PoJleža!  (Pade  na stol in si zakrije obraz z rokami.) (Zastor padej
HiiHisiistieni M\M
Cvetje iz domaćih in tu jih logov
Narobe svet
Ivanček, ki nesi dolge kodre, prosi mamico:
;>Mamica, jaz bi tako rad imel deško frizuro.«
»Ne, ne.  To ni nič za otroke.«
Naivnost
Dcklica:  »Tu,  s tega mostu je sko-Či;a lani neka punca v vodo.« »Fant:   Az  hipohondrije?« Deklica :»O ne, iz Ljubljane.c
To ja kaj đrusesa
Mož: »Oh, otroci ne dajo miru. Pri tem polomu ne morem delati.«
Zcna: »Ne bodi vendar tako nestr-pen. ?(o si bil ti toliko star, si ravno tako razsajal.c
Mož: »Saj niti ne morem napisati na-kaznico  za  tvojo  šiviljo.«
Žena: »Mirko, Slava, bosta dala mir! Ako bo kdo še enkrat spresovoril, y,:\ zaprem v kuhinjo.«
Eva in ura
Viadko in Milica sta sama v sobi. Rada se imata in Milica je vsa vesela. Viadko pogleda na njeno uro. ki kaže rmTK) devet.
»Ob rol 10. ti ukradem poUubček!«
»Oh, moja ura je Pol ure prekasna!« Rela'ivnD
Govori se, da oženjeni moški mnogo d:Jje žive mxo samci.«
»Smešno! To se jim samo tako zdi.« V nme'nlkovem ateljeju,
»Rnd bi naslikal Evo.«
»Pred ali po izvirnem grehu?*
»Najraje med grehont«
Mi! pevršnJke
ia gospode pr.poroća po selo
A. KlinC.   Ljubljana
Stran 10.
•SLOVENSKI    NAROD* dne 4  april   1926.
Stev.    /0.
Angltfl si ide modne dktotorKe
Kskor je angleslri prntofenasUcUk Mfriija •▼toefteta t moiki rodi, naj bo njefoTa »oproba t icMki modL — ftjfje nereste. NajlepŽa priacesa na iretm. — Priac san molči .,,
V Anglij imaju neumrjoćega princ« Ga-s^ga (Wallcs), ker se kakor mano uko imenuje vsakokratni prestolo* ni-s!cdnik. Radi stolctnih parlamenUr* nih tradicij in dozorck>sti angleških i oi.tićnih strank anglešrki kralj na po# litiUo nima posebnega vpliva in se zla« sti v notranje zadeve skoro nikdar ne vmciava. še manjši je seveda vpliv vsa* tu^rntnega prestolonaslednika, ki bi mu angleška javnost nlkdar ne odpu« sćifa. ako bi se spustil v politiko. Vsi Cialski princi žive, kakor da bi nobe* iiw*i«iu niti na misel ne prišlo, da bo mo» ral kdaj vladati. Značilno pa je, d* je imela Anglij a kljub temu nepisanemu /ikonu v novejšem času prav malo ^.iadarjev. ki bi jih morala zgodovina označiti za slabe.
Kljub rezervi ranosti v političnih' radevah pa igra vsakokratni angleški prestolonaslednik vendar prominentno \ !ogo v javnem življenju svoje domo* vine. a tuđi ostalega anglosaškega sve* ta. Pred vsem je samoumevni pokrovi* tclj vsega sporta, od aristokratskih konjskih in milijonarskih avtomobil* y?;ih dirk do demokratičnih nogometnih in plavalnih telcem. Ravno tako je samoumevno, da je protektor raznih znanstvenih in kulturnih fnstitucij.
Pred vsem pa je princ Galski viso* ki protektor rnode in to ne Ic za an* «,ieški in druidi angiosaški. ampak za \cs civilizirani moški svet. Nešteto je rnekdot, ki pripovedujejo. kako je slu» čajna kapr^jt ali tuđi samo slučajna pozabljivost tega ali onega angleškega prestolonasiednika čez noć postala vi* s'»ka modu. Znano je na pr., da so na tu način nastale zavihane hlače. Tra* tiicija, ki zuhteva o<J vsakokratnega pre.stolonuslednika. da je žentlmen vscli žentimertov in da je odločilen faktor v vseh zadevah moške mode, je danes v Angiiji tako moćna, da bi s« prestoloriiislednik lazje odrekel presto* Iu kakor pa odložil žezlo v kraljestvu r.iode. Ako bi se začel oblačiti malo* i .amo. površno, pa bi postalo tuđi to modno. In njegova avtoriteta v tem i»ziru je tako velika, da se ji slepo po* kori ves svet in da so bili zaman vsi poskusi, tla bi jo strli. ZUsti Parižani so že parkrat jurišali na njo. Neomejni diktatorji so v ženski modi. ki vrže Pa* rizu milijarde vsako leto, pa so si ho» teli uzurpirati tuđi diktaturo v moški modi. A vedno brezuspešno.
Zadnja leta pa se poj a vi ja obratno stremljenje. Angleži bi se radi otresli pariške kura tele v damski modi in se postavili na lastne noge. Krepko jih pri tem podnirajo Amerićani, ki se v družabnem življenju očividno bolj za* v-edajo, da so iste krvi z Angleži. ka-kor v politiki. Saj je bilo lartsko po« tovanje princa Galskega v Zedinjen« države pravi triumf angleškosameriške* ga   pobratimstva.     In   prav  takrat  so
ameriaki Usti % vsem povdarkom izra* žali idjo, da bi ae angionaiki svet tuđi v ženski modi postavil na lastne noge in se emancipira! od Pariza.
Pa so prišli na originalno idejo, da se mora prestolonaslednik čim prej po ročiti. Ćeprav je star - preko 30 let, je namreč sedanji prest maslednik Se vedno samec in ne kaže prav nikakega veselja do ženitve. Tuđi neveste še ni? ma izbrane. To ps ni všeč niti Angle* žern, niti Američanom in je morda edi* no, kar jim na drugače izredno simpa* ticnem   pri.'.vii   ni  všeč.  Sodunja   ancle*
šku t.:iiij:ca je namrec rc.-»iu. tiha da* ma, ki ne ljubi bučnih družabnih pri« reditev in tuđi ne kaže posebnega srni* sla za modo. Temveč naj bi odpomogla prestolonaslednikova soproga, ki bi morala biti zato seveda Iepa, vitka in elegantna. Kakor princ moški, naj bi bila ona vzor ženski modi.
Ameriški listi so povodom prinče* vega obiska prerešeta] i vse princezinje v Evropi, ki bi prišle v poštev za pre* stolonaslednika. Nišo pa se mogli ze» diniti na nobeno. Debata se zdaj vedno znova obnavlja in to tuđi v evrop* skih listih. Angleški listi se je iz umev* nih razlogov sicer ne udeležujejo, tem živahneje pa razpravliajo o tem pere* čem problemu v an^lcški družbi, kjer tuđi z vnemo in požrtvovalnostjo išče« jo primenio kandidatinjo za bodočo angleško kraljico. NajveČ pristašev in pristavio ima v zadnjem času prince* sa Astrid, starv a hiti:* švedskega kralju. Baje je ajlepšu danes živeča princeza na svetu in prekaša i talijanske in rumunske princese, ki tuđi slove kot krasotice Evo vam danes njene slike, pa povejte šc vc svoje mnenjc!
In povedati ga mora seveda tuđi princ Galski, ki pa trdovratno molči..
Otroške požitniJhe kolonije
Človekcljtibna akcija «Kola jug oslovenskih   sester ▼ Ljubljani* in rj.-^vih podružnic. — Jadra nska kolonija na Krku. — Lepi
nacrti za bliz njo bodočnost.
V svodni i>oroči!*i o občnein zboru »Kola .u-oslovenskili sesier* v Ljubljani, s:r.a ra kratko omenili ludi po2rt\*ovalno in fcvaic/no delo KoiaSic. ki so poslale tekom zzunrh Icc lepo ite^^ilo boIeimiJi in siabot-r.'.U otrok iz Ljubljane in druffili naših mest
r.a poćitnlce ob morju 02. v Belo Krajino. Bilo bi o^več še danes rarpravljaii o po-Irenu taki'.i akcij, Kl so 2e vlavno redna in-;:*tucria inladinske oskrbe pn crnjih narobi ih- Na tisoče otrok iz velikih znest in In-«?usttrjskjh centrov bi zapa<Uc> j>rezffodntf sinril. ako ne bi itm javne institucrie 'n i. brz srca privatnikov pomogla, da si okrepe 5%oie rahio zdravje na osvežujočem morskem, sorskem ali podeždskem zraku. <;:rac. se v takih kolonijah O5ve2ik) in ekrepe tetesno. a tixii duševno. Se v odra stfh lctfli se % veseHem in s hvaJežnost-io spominjažo tediKn,- in mesecev. ki so }ih smeli prebiti izven mestnili in tovarniflrih ndov.
TuJi pr: n*i^ posta^ajo razmere talec, 4*. je vedno masj rođbin v ine stih in v in-dustriiNkih krajih, ki imajo oa dcžc'i sorod-oike. ka-nor bi mos'i poslati svo?o ticeo na <Jdih. Si manj je rodfain. ki bi razpolaKale z dovorioiini denamimi sredstv, da bi 1 a liko pr;voičiie sebi ta svoji dec: poćxtni§ke«iL otidiha na dežell ali ćelo ob inorju. Twfc n.no^c uradnf&e rodbine, ki so tvorile ne-kdaj ilAvni in na;^>;idre^ kontingent na*e ictoviSfce publike, so sedaj obsojenc, da prežive po^ituce kao- v svojem stalnem blvaii^ću. ^labotniin in bolehnim 0 .rokom pa je oddih na izvecme>tnetn zraku numo pmreben. Zato je skrajni čas, da se je pri-teta tuđi pri nas velikopotezua privaiaa akcija, ki naj do te«a pomor«. A^ilntw» Kolu jugsSovenskih sester gre zaslosa, da je načelo na tem polju orati ledino.
Akcija datira /e tri leta nazal. Leta 1923. :n 1924. ie poslalo Kolo maajše sk«-p ne I-ublaosklii otrok dekma v R«»6e pri Moravčah, dekrtna v OlSevk pri KranJu.V obeh kraiih so priredi I i otrok om zastina sta-c ivaiiia v umkaJSnreih iolali. Prvi poskus? so se dobro otmesH in klfeb zaCerntoi ne-tJostatkom roditi pretepe reniitate. To )e K/a^c o^ojfumHo, da so se lotHe dela še x Tejjo vneroo. Posrećilo se Jhn je doMtt P/Jpore tnintstrstva za narodno zdravi« bi >'r-n*kexa nra^istrata in tako so lan! svo-j dofrroMno akciio tnatno razštrfie. Po-^a:« x) se ftlogRt ▼ OdMHi m o|rtp
Krku in v našem slovenskem Meranu, v iepi Metikl. V obe* kraiih so s pomoćjo domaćih faktorjev priredile zdrava in Iepa stanovanja v tamkaj^njih osnovniii šolah. Akcijo sia ves čas toplo podpira! šef zdTav-srvenega odseka za Slovenijo dr. Ka taci ć in šer Zavoda za zaščito dece dr. Ambrožič. Tako je moglo Kolo poslati v obe koloniji skupa) 87 otrok, od teh 45 v Omišalj. 42 pa v Metliko. 60 otrok je doloCila poliklfnika Zavoda za zaštito dece v Ljubljani, 20 ljubljanski mestni raa^istart. 7 pa je bilo sprejetih Še naknadno.
V Omišalj je bilo poslanih 45 otrok, ki so se nudili tam od 17. }ulija do 12. av£t»sta. Nadzirale in oskrbovale so jih požrtvoval-n« učiteljice, ki so žrtvovale svoje počit-nice tej človekoljubni nalomi. Topie morske kopeli so čudežno Rivale na slabotno, bo-lozta podvrZeno deco. Otroci so kar kopr-neli po času, ki je bii določen za kopanje. Ni. jih straSfla strma pot do morja, n?ti žgo-ča poletna vročina. še zvečer ni bilo opaziti na Tifh utrujenosti. Sedelj fn ležali so pred šoio in si odpiraJi s svojrrai otroSkimi p&s-nrfcaini pot v srca Omiiljanov, ki so se kmalu z Ijubeznijo oprijeli naših malćkov in tim šli povsod na roko. Dečki in dekiice so se poćutili zato med njhni, kakor da so doTTžu in so se z žalostjo ločili, ko je Pri-Ul čas odhoda. Duševno ra telesno okrep-Ijeni, zagorelih in zdravih lic so se vmili v Ljubijaoo, vsi z \roto željo, da bi čim-prej zopet mosii na morje.
Prav dobro se je pocurHa tuđi kolonija v MetOki, ki j« 5tcla 42 otrok in se mu-dfla v tem prijaznem niestecu od 15. julija do 13. av^usta. Orroc! $0 se kopali v Ko-pi. se solnčili v jasne« bcl< kranjskem sorncu in igrali na pestrUt metli*ih Ifvadah. Tuđi ti so si znaji kmmlo priborttr dobrođej-no prijateljstvo domazeta x>rcbivalstva. m so se tadi le s težavo vmfM v Linbljano.
Uspeh obec lanjkih kotoo^ je trfl v \~sa-kem cwrtru sijajen hi je presegel pričako-vmnja. Zato hoće Kolo svofo akciio samo-stojno nadaJ;e%at in jo čimbolj rarfiriti. Ostalo bo ie dalje pri Oariflni Hi MetHk!. Po intervenciji svoje predsednlce «c Franje TavCarieve je Kolu uspeio, da nm je obljubilo sitoistrstvo za narodno zdrav Je dve bmnid, ki jih dobiva nala država na račun reparactj iz Nemčije. Ti dve lični hiŠlci postavi Kolo v Omišiju. kler se baš sedaj POfUt« di « v to ftrrlio tmkupl iastno lem-
IHšče. Kolo upa, da bo poteni iabko poslalo na Krk dve koloniji, prvo v juliju, drugo v avarustu. Seveda je ia akcija v veliki meri odvisna od denarnih sredstev. Kolo satno vseh stroškov ne zrrr»rc. Navezano je tato na pod poro države in na pod-poro ofočin, zbsti !*uWjanske in < bčin več-irh industrijskih kr;:"cv, ki bod« tuđi lahko pošiljale bo4ehne nepremozne otroke na pačitmški oddih.
Trdno se nadejamo. da se Kok> v svojih nadah ne bo varalo in da mu ostane tako podpora države, kakor tuđi podpora ljubljanske občine, ki ju je vživalo dosedaj. Uverjeni pa smo, da se bodo akciji pridružile tuđi obonc drugiii naših mest* vsaj v tem obseffii, da bodo krile stroSke za nekaj otrok iz svojega okoliša. Obencra pa apeliramo na socijalni čut in na dobro srce onih naših ljudi. Ju imajo dovolj sred-stev, da priskočilo Kolašicam na pon:oč in darujejo za to njihovo člcrvekoljubno in res dobrodelno   akcijo večje  ali  nrcniše zneske.
Podružnice ,J(ola jugostovenskili sester"
\ isti smeri in z enako požrtvovalno-itjo kakor ljubljanska centrala delujejo na humamtaruem polju, 2bsti pa v oskrbi za našo irJadino tuđi številne podružnice Kola jusoslovensrkih sesrer. Teh podrržnic je danes v Sloveniji 26 in sicer: Celie, Crna v Mežiški dolini, Dravograd, Hrastnfe, Kranj, Krškio. Kamnik, Leskovec, Logatec, Metlika, Mežica, MokronoK, Morska Sotoo-tSL, Moste pri Ljubljani, Novo mesto, Oplot-nica, Ptui Ptujska gora, Radovolj-ica, Ro-ga^ka Slatina. Srudenec pri Sevnid, Slo-vemjffradec, Škofjalloka, Stepamja vas pri Ljubljani, Zagorje in ZnL Na novo so bile sele v zadnjem osnovane podružnice v Metliki, ZasoTiu in Kamnicu. Vse tri pa so takoj začele z neumornim delovanjem. Me-tRčanke so obdarile bUzn 100 otrok za Mi-klavža, deloma 2 oblcko, periioin in obut-\^)o, de4oma pa s pecivom in šolskimi po-trebšuinami. Zasrorska podružnica, ki tuđi obstoja sele par Tnesecev je priredila tri-mesečni izborno uspeli sospodinjski tečaj* ki ga je zaključila z okusno razsravo. Tečaja se je udeležtio 20 deklet, večinoma kmetskih in delavskih- Po Veliki noči priredi podružnica tečaj za šivanje. Kamni-^ka podružnica se je osnovala sele pred nekaterimi tedni, a šteje že 127 članic in se je z vnemo lotfla dela.
V istem pravcu delujeio tuđi vse druge podružnice. Priredile so ćelo serijo go-spodinjskih t©čajevr več predstav in raznih dobrodelnih prireditev% skoro vse pa so ob raznih Prilikah bogato o-bdarile ćelo vrst 0 siromainih sol skih otrok. Sploh posve-ćajo vse podružnice onako kakor centrala posebno veliko liubezen skrbi za siromašno deco. Pri vsem tem pa vedno najdejo Se dovolj prilike in sredstev, da podpirajo tuđi skupna cilje Kola. Prostor nam žal ne do-pušča, da bi podrobno orisali vsestransko delo, ki g2L vrše naše Kolašice v Ljubljani in po deželi, opozarjamo pa ob tej prillki vso našo javnost na izredno socijalno važnost, kj jo ima ta naša največja dobrodelna organizacija- Kolo /ugosfovenskih sester v pc Ini raeri zasluži, da mu ^redo na roko vsi, kjerkoli morejo.
Ameriški nebotičniki
5a nadstropij in 10.000 stanovalcev v eni MSi
Na tujca, ki prispe v newyorško pri-stanišče, napravijo najgloblji vtis veliki nebotičniki, ki se dvigajo v Newyor-ku visoko nad vsa ostala poslopja. Oken imajo toliko, da se zde podobni velikim šahovnicom. Prebivalci Newyorka so bili prisiljeni pomagati si iz stanovanj-ske krize z nebotičniki. Newyork je zgrajen na otoku Manhatan, ki predstavlja ozko celino med rekama Hud-son in River. Na severu in severovzho-dti so še druge reke tako, da je mesto popolnotna ločeno od celine. Mesto se torej ne more na nobeno stran razširi-ti in zato leže v zrak. S pomočjo ne-botičnikov se je razmestilo na raznie-roma majhnetn prostoru nebroj uradov, tvrdk, trgrovin. javnih ustaaov in privatnih stanovanj. Na otoku Manhatanu živi 2 milijona ljudi, Newyork s pred-mestji pa šteje 5 milijonov prebivalcev.
Nebotičniki so večinoraa novi I>va najveČja, Western Union Building in Tribune Buildin«, sta bila zgrajena pred dobrimi 50 leti. Nebotičnike so začeli graditi v New^7>rku pravzaiprav sele I. 1889. Največ jih je v Newyorku, Park Row Building ima 30 nadstropij. V tem nebotičniku je 950 uradov, v katerih je zaposlenih 6000 oseb. Fuller Buildmg ima 20 nadstro-pij. Visok je 92 metrov. Oradbeni stro&i so znašali 4 mUijone
dolarjev. hulton Building in Cortland Building imata po 22 nadstropij in 10 tisoć stanovaicev. Naivečji nebotičnik ima 50 nadstropij in meri od tal Jo strehe 220 metrov. Toda vse te ogromne palače bo prekosil nov nebotienih, ki so ga zučeli nedavno zidati. Veljal bo 20 milijonov dolarjev. Visok bo 190 metrov. ImeI bo 40 nacktropij- Po visi-
ni bo  sicer zaostajal  za  omenjenim   • 50   nadstropj,   po   ob<esa   no   pa   r.epr'-merno večji. ker bo z.c:raji,n  z^oraj n. ogrunuiem otoku ćez \so ul'co. V rt« -zemlju bo imel še tri nadstro^ja, v k.-terih bo  mesni   arhiv.     Stanovanja  i" poslovni   lokal;   so   v   nebetićnikih   ze!o dragi. Za  kvadratni  meter   prostora  je treba plaćati I etno nad  1000 dolarjev.
'Ty^O           a O  qp           Ti                                                              op
Mali© iprijateDB®
Haj in zajec
Stricu Noju tam v puščavi zajček šalo to napravi: v gnezdu jajca so velika, zajček v pirhe jih preslika,
in se urnih krač izmakne* oljčno vejico zatakne Noj pa gleda robo tu}o za veselo Alelujo!
Macek kratkorepec
Mačku sivcu so izpadli radi sta* rosti zob je, maček^sivec pa je zelo rad lovil misi. Ćele dneve leži na topli peči in premisi ju je, kako bi sitno reč popravil. In izmisli si nekaj ter se napoti k stari vešči.
«Babica,» zaprede «vloži mi zo* be, toda oštre, železne; koščene sem že davno polomiL»
«Dobro,» reče vešča. «Zato mi bos dal vse, kar prvič ujameš.»
Maček je prisegel. Vzel je želez* ne zobe in stekel domov.
Ponoći nestrpno hodi po sobi, voha misi. Kenadoma se mu zdi, da nekaj teče. Maček se zažene, to* da zgreši. Osramoćen se umalaie, nato pa zopet nekaj uzre. — «Le ča^ kaj,» si misli. Ustavi se, poškili z očmi in se obrača, pa nenadoma skoči, se zavrti v kolobarju in zasadi železne zobe v lasten rep.
Kakor bi iz zemlje zrastla, se po? javi stara vešča.
«Daj zdaj rep, kakor sva se zrne* nila,» mu pravi.
Maček je stokal, mijavkal, se ob? lizoval s solzami, a nič ni pomagalo; moral je dati rep. In odtlej je ma* ček kratkorepec.           A- ^- Tot&toj.
Mi smo vojaki korenjaki
Večkrat sem s tovariši na dvori-šcu vojašnice opazoval, kako so se vojaki vežbali. Hodili so semifitja, se strumno kretali na desno in le-vo, na povelje pozdravljali, snemali in nastavljali puške. Včasih so bili spretni, včasih nerodni in učitelj jih je zdaj hvalil, zdaj grajal ter ypil, da je odmevalo od sten.
Vse to se nam je zdelo silno ime-nitno in najraje bi kar pri priči zle-zli v vojaške suknjice. To seveda ni šio in pomagali smo si drugače — šli smo se vojake. Bosonogi, z za-krpanimi kratkimi hlačicami smo si nataknili na glave velike cake iz ča-sopisnega papirja, da so se nam po-grezale do oči. Jaz, najvišja šarža, general, sem si nataknil na njo v znak dostojanstva in časti šop pura-novega perja, da je kar tako frfota-lo. Iz mehkega lesa smo si prikroji-li čudovito oblikovane puške in me-če, se postavili v vrsto in odkoraka-11 s stegnjenimi vratovi, trdih glav, prsi venkaj, trebuh notri po strogih vojaških predpisih.
Iz vseh hiš so drli otroci za na-mi ter nas klicali po imenu: Jožk, Tinček, Francclj. Slišati nismo hoteli nikosrar. sa i nismo bili več Jožek Vinček in Francelj, ampak kraljevi vojščaki. »Mi smo vojaki, korenjaki, smo peli na vso moč, da smo bili vsi zaripljeni v obraz: meče smo dvigali in sekali po zraku nevadne sovražnike in h koncu napadli so-
sedov hlev, 3a so začele krave vzne-mirjene mukati.
Naslednjega dne smo dobili velik naraščaj; ćela vojska se je zbrala, pogumnih in hrabrih ter bojevitiJ/ dečakov — ker ni bilo sovražnika.
M. Grošijeva
Gosak
Bele gosi gredo po zmrznjem travi. Spredaj steguje vrat tuđi go* sak in sika:
«Naj priđe kdor hoče, vsekai bom.»
Nenadoma ie priletela razeefra* na kavka, padla v travo ter zakri* čala:
ccHitro nazaj, gosi, v kuhinji že brusijo nože, kmalu vas bodo za/ kbli.»
Gosak je udaril s perutmi, zasi* ka! in izpulil kavki pero iz repa, go* ska pa se je zazibala:
«Tatica, kaj kradeš, deco mi straši.s.»
Goskice so povezale glave na lc» vo in sekale s kljuni na desno irj levo.
<cKisIicat kisliea,» so se] etali. tje zmrznila, zmrznila.a
«Digo daga,» je zakričal gosa!., «vsi za menoi».
Gosi so se spustil v tek domo\\ pomagale so si cele s perotmi. Na dvorišču je brusila kuharica nože. Gosak je zbežal prvi h koritu, na* podil je kure in race,,se najcclel. na* hrani! deco, se prikradel od zadaj in hudo vsekai kuharico v nogo.
«Ah, ti,» je zastokala kuharica, gosak pa ji je utekel in zakričal:
«Gosi, race, kokoši, vsi za me» noj.»
Stekel i na klanec, zaplahutal z belo perotjo in zavpil:
«Ptice, vss ki ste tu kaj, zletimo proč. Le v zri.* !»
«Pod oblake,» so kričale goskice
«Visoko, visoko,» so kokodakale k "-^- .                   ... ._.„ .__„■-'.......   y
Zcpihal je    . lxic.
Gosak je pogledal oblaček, sko* čil in zletel. Goskice so hotele za njim, a so popadale nazaj na zem* ljo. Preveč so se nažrl_ želodec i ih je vlekel k tlom. Debeli petelin je dremal po kc\ ilu na lestvici, predr«i-mil se je in samo zakričal: «Kikiri^ ki!» Kure so se prestrašile in utekle, goska pa se je raztogotila in razjo* kala:
«Kako pa, kako naj zletim, ko sem vedno pretežka.»
Kuharica je pritekla in zapodila kuretino v hlev.
Gosak je zletel kar pod oblake. Mimo je potovala jata divjih gasi; prišla je izza morja. Divje gosi so vzele gosaka seboj, gosak je kričal:
«Gosi, race, petelin, zbogom, zbogom, zbofiom..^
VSEM SVOJIM
CENJENIM ODJEMALCEM
ŽEU PRAV SREĆNE
VEUKONOČNE PRAZNIKE
TVRDKA            '
DRAGO SCHWAB
.     LJUBU ANA.
Nid \m zdriTBiških izpričeval dokazuje, da je udoek
Haayail JAnos
mmtmwmm gtrlM vmšm wšm*
Stev 7čl
•SLOVENSKI    NAROD*dnel aprUa 1926.
Stran I!
IPnflinm
Ljubljanski kino ln njegova publika
Razvoj kina v Ljubljani. — Kako dobimo filme, — Kakšni fijmi pri nas najbclj vlečejo. — Razne kategorije publike. — Filrrski ljubljene!. — Aktivna in pasivna bilanca. — Of tra konkurenca.
Kinogiedalisča &o postala v Ljubljani po \ojii velevaien faktor razvedrila, đa. ne go-vcrfmo koj v začetku o ajihovem gospodar-.vkem potnemi, kl n-; majhen. Kakor povsod po s"v etu. je posta! kino trudi pri nas resen in nevaren konkurent ctedališča in mnogo-krat so dobre in lepti operne in dramske predstave prazne, ker ima ta ali oni kino na programu prtvlačen šlager. Ljudje hočejo iahke zabave, filmske pestrosti. krepkega razvedrila. V tem gledaližću zaostaja. Tuđi catančno odmerjen čas enoinpo-krrae zabave prispeva svoj del k popularnosti kina, Večtrrne gledališke predstave so v dobi raz-drafenSi živcev in površnega dtt$Gvne*a doživetja   mnogim   r/redolge.
Pred in med vojno
Prvi kino v Ljubljani smo dobili davno pred vojno, menda L 1902 ali 1904 in sicer na TnrjaŠkem trgu v Katoli&em domu, kjer domuk dancs građbena direkcija. Nato s-e te v našem#mestu poiavfl velik potnjoć kino, fci je rabaval LjuMjančare v veliki Unionski dvorani rnesec dni. JVlno^o pozneje }e g. De-cenki osnoval kino -Edison* na Dimajski cesti. De2«--r«i Je kino proda! draguHarfu Vecchietu. zavedntniu Slovencu iz Trsta, Se pred voiao se e 'Edison« preselU v prostore sedšjiic.?a kina »Ideal«, ki je sledil s svota imenom »Ećisoonc tuđi že pred sve-tovno vojno. niTTji, ki so se predvajali v t!-stih časfh so stali na rrfvoju fflmov tedanje dobe in so bili i vsebirrslco i tehnićno zelo primitivni.
Nov razmah je dobil kino med svetovno \ojuo. Denar Je teke! v potokih, dvorane so bile veđno razprodane. filmi so se vrteli kot vra?. Imeli smo ćelo vrsto potujočih kinov, za par mescev tuda kino »Metropol« v areni Narodnesa doma, glavni pa ie bil kino »Ccmral« v d-anašnjcm operneai gledaliSču, ki je bfl največjt kar smo iih dozdaj imeli v Ljubljani, ki Pa tvori tuđi prav posebno poglavje v naši politični in kulturni zgodo-vini. Delai je baje sijajne ktrpčije. Predstave so bile dannadan razproiiane. Med svetov* no vojno, v dobi splošne demoralizacije, ševe tu<li ni manjkalo škandalov v ložah. o četnur krožijo še danes pri dobrem cvičku skoro n^doseffiivo kosmate kvante. Prevrat je vrnil iepi hram ob Aleksandrovi česi roper  Muz^m; nadetamo se, da za  train .
Razmah po vojni
L. \922 je otvorHo društvo kJnonameščen-cev lastni kino »Tivoli«. Stavba je pome-itfla za tište čaše novost, uotranjost pa je bila medena vaba za ljubljanske lahkoZivce in za ves naš svet, ki se Je hotel zabavati v prijetnem ambijeneu lepih kinozvezd, meh-kih zvokov ter v naslonu na naše tiomače T>ucCke, ki so bile tište čaše še Prav posebno prozne in sladite. Tuđi kino »Tivoli« ie uspcval sprva sijaitio iu postkal vso kon-kurenco. pozrreje pa ji vendarle sam pod-legel.
L. 102,3 je družba »LjubljaJiski dvor« zaradila krasne prostore kina tLfirblJanslri dvor«. Jugosiovenska matica pa je poskusila svojo srećo s kinom v dvoranj Ljubljanske filharmonije, ki se pa ni obnese!. dok!er ga nišo \z«li v roke spretni privatni zakupniku »Dvor« In vMatica« sta si odtedaj hiKla konkurenta; teknrujeta z dobrim i fiimt kakor tuđi z ostalhni udobnostnri, da si pridobita ljubljansko občinstvo. Tako snio prišli po-ceni do dobrih, prvovrstnih filmov in lepih /abav, česar pa brićas ne bi mogli trditi o obojestranskih lastnildh.
Kino se ie danes onjili! vsem slojeni. 5 posebno Iiubeznljo poseča kine mladina* pa tuđi starejši Ijudje vseh poklfcev, stanov- in «"ojev so retfni obiskovalci zlasti boljših filmov. Poznamo entuziaste, pred vsem pa en-tuziastke, ki gredo kar iz eae predstave v drugo, da si dado duška hrepenenju po ne-- > iniii. čeprav najvećkrat praznrb šdealih. Interesantno je dejstvo, da raznolaga vsako kinosledališče   s   svojo   pnbMko.   Ideal   ima  i
svojo publiko. Dvor in Matica zopet publiko po^em svio vrsic.
Filmske izposojevalnice
Zanimivo vprašan e je provenijenca. izvor fHmov. Odkod pritiajajo filmi? In ?e prei: kaSne^a izvora so filmi? Pred vojno so vprizarjali pretežno nemske in nvstrljske filme, pu vojni domtnirajo sicer 5c vedno nemati filni, veno'ar cpnzaiemo, da se je tadi jiigoslovenskeKa filmskega tržišča po-lastila ameriska eindnstrija hi da predvaja-mo ČedaJje šte\iJnei^e amerl§ke filme. Letos si drtžc ameriski fai nemški fihni nekako rav-novesje. Slabsc so zastopani franooski in nordijski, naiilabše pa itatljanski filmi. ki so tetrnfško slabi in tuđi vsebfnsko ne pri-jajo naSemu čnstvovaniu. Ljubljanska k^io-gledali^ča dobivajo fi^me od zagrebSkih iz-posojevalnic, kf ra-zpolasajo z veHkkrri kapitali in ki izdelujeio tn-di srbohrvatske naslove, podnaslove in besedila. Takih irpo-so^evaJnic je preče': najbolj znane so tvrđke ^Balkan«, »Mosfnijer«. >Pan«, »Bosna«, »Star", manjSe pa »Meteor«, »Tdea!« in -AuroTa*. Pripn-avlja se sedai ustanovitev veleizposoievalnice »Fanatsmetfilma«, ki bo imela v Zagrebu centralo za naŠo državo. Središče te lzposoievalnice pa bo na Du-nahi. Pri ti fzposojevalnici bodo sodelova--e vsc večje ameriške industrije, na čehi jim Hrst national in Paramount. Kinoplc-dališč i« v na§i državi nad 300. Zagrebške tvrdkc razpolagajo z vsakofcratnrm skladi-šcem 500 novih fi!mov. kar tvori zadostl veliko izbiro za kinosledaliSČa- ZaffrebSke izposokvalnice izročajo tuđi potrebni reklamni materijal, slike in plakate. Izposojenl filmi cirkulirajo najprvo po 300 Kfnogleda-Iiščih naše države, nato se razprodajo po-tirjočim cirkuskim kinom ari pa se končno vračajo tvornicam kot staro blago. Tvornica irdela od vsakega filma po več sto izvodov. kf cirkuliralo po celem rvetu! Cenc za iz-posoiene filme so odvisne od raznih oko-iiščfn, tuđi od kraja, kier naj se predvala. Me sto, ki štete malo prebfvalcev. ne more plaćati visoke narem-nine, mora Pa seveda dalj časa čakati, docim se konkurentna podietja tepejo za najnovejse film« in si m&dsebojno licitiralo na.temnine. V Ljubfiani gledamo najnovej&i film često že par tedmrv potom, ko ie iz^el fz tvornice in ko ga še ntti na Dunaju ali v Parizu nišo videli. Na-jemnina za poedini film variira od 3000 do 20.000 dtnariev za 3 do 4 ijfralne dni.
Najbolj privlačni filmi
Kdor pcrsJuSa lamentacije takozv. morali-stev bi mislil. da vlečeio Ie lascivne stvarl Kratek razgo\ror s strokovnjakom pa nas prepriča, da so najbolj priljubljeni komični filmi, dočim odklania pristne tragične filme tudj ljubljanska publika. Za komičnimi filmi prideio na vrsto pustolovski in rgodovinski, momrnTentalni fiTmi. Zelo dobro so zapisane tuđi Uabavne drame s prav tragičnim} momenti,   toda   s.   —   sre^nimi   bridi'   Nesre-čno
zalnrbljena junaka se rnorata vzetj fn stopi« pred o:tar. Med komiki u^ajajo Pat In Pa-tachon, Harold LIoyd, Biscot, NFkolaj Co-Hn ta zdai vedno boli ivtći Chaplin. Pat in Patachon imata svojo publiko, ki fu ^ustira s smehom ćo solz Biscota Ijubijo ženske, Halod Lloyda Pa inteliKentnejši Ijudje. Cha-piin oduševlja I ene i dru«e. Dobro znamenje za ljubljansko publiko je dejstvo, da so mnogokrat sijajno vleklj tuđi filmi visoke in resne umetniške vTedrjostl, brez lascivnosti in brez prevelike sentfmenfalnosti (^Mada-me Sans Gene-.  rMa:; in dete* itd.).
Naša pablika
OJ 4. do pol 8. kraljuje v kinih mladina: ilccike. sredrriešolci. solarji fn kratkohlač-niki, ki so pravzaprav edini iahkoverni ve-ruioči čitatelji napihnienc kinoreklame po časopis ju jn plakatih. V tem času se kaj radi zbirax> v kinih tud: zaljubljeni mladost-ni parčki s svnjimi idealnhni hrepenenji, dočim   priha'aio   ^resnejši   parčki,   ki   izvajajo
ljubeae« tuđi na praktičnem terenu, običajno v većernih i>rah, pai v pripravo k nadaljnim ^dogodkom«. Večer na publika je v sploSnem resrjej^a, mno^i prihajajo v kino na oddih, pa tirđi. Ker ;e kino razmeroma se najce-nc-i^a   in   na.fm&avneiša   zabava.
Med iilmskkni  krasoticami, ki zavzeroa}o
j prvo ;nesto v srcih Ljubljanćanov in Ljub-
I ii:»ndink. so najbolj ljubkc Gloria Swanson.
ki  ugaja predvsem    umetniško in igja^sko
orijentirani publiki, Lia Mara m Henny Por-
ten. čijih slava  pa že pojema, MarV Plck-
ford,   Ellcn   Richter,   Fern   Andra,   Lia   d«
Putti. Lilian Gish v zadn^m času tuđi naj-
m>\e)sa zvezda Lili Damita.
Zelo dragi so našemu žt«stvu Konrad \eidt, Harry Liedtke, Luciano Albertini, Mac iste, Marko, Mihael Varcony Gaetzke, \Vej;encr. Zdi se pa, da uživajo na§e dame šs najbolj svoje lastne sestre na filmskeon polju in to iz raziMrJjivesa samodopadenja in iz ienskesa ponosa. A!? sta Biscvot in Chaplin bolj priljubljena pri ženskih ali pri moskih, bi bilo tcžko odločiti. Isto velja za Pata in Patachona in druge komike.
Finančni problemi
Par podatkov o obdavčenju kinogledališČ ne bo dveč- Evo, kako izgledajo te vrste cifre: 21 odstotkov bruttodohodkov sre v oW*l državnega davka v blagajne finančne direkcije, 8 odstotkov roma v oblfki ob-čfnske taskse v mestno blagajno, 3 in pol odstotka dobe revežl-invalidi, nato slede cenzurne in policijske takse, pa Izdatki za gasilce in stražnike. naiemnina za lokale, izdatki za električni tok. za godbo, oso-bje in za reklamo, ki tvori dancs eno največjih postavfc  v  budžetu   naši  kinopodjetij.
Moralna stran
Res je, da ptivajo filmi v mno^em ozini kvarno na pravBno vzgojo naše mladine. Vsa skrb vzgojiteJjev in že tuđi fUirske industrije je posvečena problenru, kako to negativno stran filma omeiiti in omiliti. Zbolišanje v tem pogledu ie v zadnjih letih očividno in bo tem večje, čim bolj se bo dvignil urnetni^u nivo filmske produkcije. Na drugi strani pa morasmo priznati da S0 filmi tuđi v Ljubljani posredovali že rnarsi-kaj lepega in tuđi v vzgoinem smislu mnoso storiii. Predvajaio nam zanimiv« še^e in navade tujih narodov, predstavjajo titia me-sta in države, ter predvajajo povprečno drame z več ali manj moralno vsebino. Ste-vilni prizori na ulicah. po predmestnih z\-kotjin, po tivalskih ktopeh so česte mnogo bolj »pohujšljivi« kakor slike na filrrrskem platnu.
Konkurenca in reklama
Poglavje zase tvori ljubljanska kinorefcla-tna. ki dosega rekord v naši državi. Konkurenca med vodilmma ljubljanskima kinoma je v tem ozira trčinkovaia kot pravi pospe-ševatelj napredka in danes uživamo radi nje naravnost prvovrstne filme. Reklama potom plakatov. časopisja in fotograf^ po promet-nei^ih ulicah je v našem mestu tako popol-na, da se skrijeta i Za-creb i Beos^ad. Za-gi&b ne pozna plakatne reklame in se ome-juie na fotografije in časopisje, Beograd predvsem na fotografije. Kot najboljša re-klama so se obnesle v Ljubljani časopisne anonce med besedfiom in pa dobre fotografije na prometnejših vogalih.
Novi filmi
Ameriska filmska industrija je izdelala v zadjem času nebroj novih in prvovrstnih filmov. Najnovejši Fairbanksov film je «Čr= ni pirat*, ki obravnava zgodovinsko roman* tično snov. Pala Negri je nastopila v no* vena veselem filmu «Čarovn\ca Afariposa», v katerem je predvajala dva divja španska plesa. «Dekle z miljoni* je zadnji izdelek Firt   Nationala.   Vsebina   je   tuđi   zabavna.
Corinne Griffith igra v svojem najnovej* 5em filmu rusko princeso Tatjano, hčerko zadnjega ruskega carja, kl je morala bežati pred boljševik! ter 9« je baje zatekia v Ame riko.
«Metro»GoIdwin» je izdelal film *Monte Carlo», ki slika življenje in počet je ameri« ških turistov v Evropi. Posnetki so krasni, zlasti pa bodo zanimale ženski svet modne toalete.
Berlinska Ufa je dogotovila film *Ma* non» z Lyo de Putti. Film je posnet po znanem romanu Prevosta. Nemške produkt čije je tuđi film *Bismark*f ki je pravkar dogotovljen in obravnava življenje  velike«
Prvi invalidski vozički izdelani v Jugoslaviji,
Precizno  in  solidno  izdelani,  s  prostotekora  in zavoro na  ročni  pogon.  Naročeni za drž. protezno delavnico v Ljubljani in izdelani   v  tovarni  »TRIBUNA».  tovarna  dvo. koles in otroških vozićkov v Ljubljani,  Karlovska  cesta st. 4. Slika predstavlja popolnoma i zgotovljene vozičke  pred oddajo.
ga nemškega državnika. Henny Porten sprav lja v promet svoj najnovejši izdelek <sTt& geđ\ja».
Pat in Patachon nastopata v dveh novih filmih; enegt, kl se bo imenoval «Xeii in tašče>, ravno dogotavljajo, drugega. arfio/ z zmajem*, so zateli nedavno predvajati na Dunaju, kjer tem bolj vleče, ker sta oba deloma posneta na Dunaju samem. §e letos bosta oba komika igrala v filmu «Don Qui* chotte?>, ki ga bo posnela danska tvornica *Palladium». Pat bo igral Quichotta, Pata* ehon pa  Sancho Pausa.
V Franciji so ravnokar izvršili velefilm *Cyrano» po nesmrti Rostandovi pesnitvi. Naslovno vlogo je igral slavni franeoski dramski  igralec Pierr°  Magnier.
Našteli smo Ie nekatere pomembnejše iza delke filmske industrije, ki pa producira poleg te£a šc ćelo množico takoz^'anih dru= žal nih filmov. Izbire bo torej dovolj.
Pri nas !n drcgsd
Radi oštre konkru-ence. ki vlad*a med naši-mi ki-neniatog^rafi vživamo v Ljubljani to ugxxlno?t, da nam poJjetja nudijo naj-novejše ter razmeroma najboljši filme. Ce prtrnerjarno program ljubljanskih kinema-tografov 7. đ"ni^'mi mestj, tuđi z Dunajem, Pari-zom ali Beri mom, opazimo, da ne za-ostajamo prav ni<č za njimi in tr-Fto se do. gaja, da vidimo v Ljubljani kak dober film preje nego ga predvajajo aa Dunaju. Tako snio nedavno čitali, da so pred jedva enim mesecem imeli na Dunaju glasoviti film cčlovek, ki dobiva klofute*, ki smo ga vU deTi v Ljubljani že pred petimi ali šestimi meseci. Razlika pa je ta. da je film. kl je eden največjih rn najpopolnejših fOmsltih del, v Ljubljani prepadel, na Dunaju pa so ga. neprenehoma prodvajali mesec dni v petih ali šestih kinematograf ih pri raz. prodanih LiPah.
V  LJUBLJANI    na.ni   pripravlja    aKIno Matica*   za   praznike   krasen   film   «Lo»v   za zlatom >  s  Charlie  Cha.plteiom  v  glavni  u!o-gl.  O filmu  prari sam Chaplin, da je  njegovo  najbolj   uspelo đelo.  «Lov za  zlatom«
predvajajo    na    Uhinaju    že    več    todnov    rn
film žanj© velike uspeh©. «Dvor» nam obe. ta TetUkkj amerišKi film tCrni ange^ z VIL
mo Baaky v glavni ul-o<ri. Film je feđelan od glasovite ameriake tvornice «PLr&t Xa-ticnal» in je povsod, kjer so ga predvajali, že3 najvcCle uspehe. V Zagrebu so ga imeli 14 dni. Zanimiv bo tudl zgodovinski fHin «Zadnji  dnevi  Pompejev».
Na DUNAJU žanje poleg Chaplina ve-like us^pehe tuđi film «Grofica Marica> x*° znani tstoftnenski opereti. Za praznike bodo   Imeli   premijero   filma   «ČTni   angel*.
V  ZAGREBU  se   drže trađieij  m  tako  za Velfko   noć   kar   dva   kinematografa   vrtita fUm   frKristusovo  trpljenje^.   Pretekli   teden so igrali  filme   <TTartuffe-> z Janningsotn  in Dagowerjevo.   «Clovek,   ki   se   je   prodaT»   z Olaf   Fjordom   m   «ČTni   angel»,   ki   je   šel zdaj v  Beograd, nato pa priđe v Ljubljauo.
V  MARTBORU  so preiivajali te dni vese-loigro   «Zi?oto v  nevolji»   in   «Belo  sestro*, ki smo ga videli v Ljubljani že pred tremi meseci.
SARAJEVO je menda bolj navdušeno za nemške filme, saj tako je razvidno iz nekakega plebiscita, ki ga je priređil eden sarajevskih Ifstov. V plebiscitu sta izšla kot zmagovalca Lya de Putti in Harrv Liedtke kot najpriljubljenejSa igralca. Igrajo pa zadnje čaše sledeče filme: «Po-8!K pnstolovec», aPrepovedan raj», «Flirt», cPustolovSctna   v  noćnem  ekapresu* itđ.
V  BEOGRADU  igrajo većinoma ameri-ske   filme,   ki   jih   deloma   prinaSajo   pred, deloma za  naml
V   GRADCU   so   v   tem   teđnu     igrali: «Kaj  žene  sanjajo?,   (ameriski   film),   «Pa-riški   tatovi»   (francosld),   «Hljene   divjega zapada*   :td.  Posebnosti torej  v Gradcu  ni-
majo in  snio v Ljubljani vsekatoor tm bo& BenL.
Lya de Putti v Ameriki
Skandali filmske zvezde Lye de Puiri, o ka'ierih smo že poročali, so vzbudili po vsem svetu, zlasti pa med obiskovalci kina in olx>ževaicl Iepe fiirrrske dive veliko pozornost. Zdaj pa vse kaže, da so bili vsi ts skandali umetno ustvarjeni in da tiči v ozadju teh afer samo velika in pompozna reklama. Čemu ie to rabila Lia de Putti? Stvar je povsem prozorna. Dolar...
Da si Lya de Putti osvoH simpatli« ameriSke pirblike, je rabila predvsem reklame. In to si je spretno znala ustvairitl sama. Storije o njenih romantičnih pusto-iovščinah in b€?u, o grofih in o prtneih, so v AmerScf vzrbudile veliko pozrnost in zdi se, da je Lvi de PutU uspeh tam preko že zajamčen. To ie vsaj sklepa« iz poročS ameriških listov povdom prihoda Lye de Putti v Hollywood, fiJm^ki center sveta. Ko je prišla Lya — tako ptsejo amerišTd list! — v pišamo filmske ga podjetja Famous Players in zagledala vdikega režiserja Griffitha, so jo polile sdze. Niena srčna želja, je zatrjevalsu da Je bila že od rane mladosti, da veHkermi reži§erju pogleda h očeša v oči. Tuđi Griffith je bil globoko ga-njen, da ima njegova mnetnost tak vpirv, poleg tega pa se Je pri tej prflOd sponnril, da je Lya tip. katerega že doJ^a leta i§če za »hudičevko« v »Satanovih skrbeh«.
Taice in slične stvari servirajo afliertski listi svojtm potrpežljfvim braJcem. Veđna iih je seveda na ta ali oni način plaćanih, a se bodo gotovo renttrall, ker 5© bodo Jjud-je  trli k  Lyjhrfm  fabnom.
Rekviziti za ameriške filme
1.) Ce se de Janje vrši na Japonskem: 1  Fudžijama, 7 cvetočih češenj, 11 lo tos - cvetlic, 1 ameriški konzulat, 1 ameri-ski   konzul,   1   sin  ameriskega   konzula,    1 hčerka posestnika čajeve plantaže, 1  Japo-nec, ki šktli, 8 japotiskih kulijev, 1 džurika, 1 motorni čoln, 1 rešilni pas, 8 izbitih zob, 1 parnik,    ki potuje v A me riko, 1 luna na Ocenanu.
Fii m i; »Lotosi, ki so morali oveneti,« »Rumeno maščevanje«, »Streli na vzhodu«, »Japonske oči«.
2.) De janje se vrši na Španskem: i arena, 7 torerjev, 1 lep torero, 121 metrov rdečega sukna, 8 bikov, 1 cigaretna tovarna, 1 uboga totoačna delavka, 1 bogai Spanec 1 umazana krčma, 3 banjos, 1 tango, 1 roža, 2 noža, 1 mavriška jeca, 1 pletena lestev, 1 konj za dve osebi, 18 metrov Prrenejev, 1 obmejni stražrrik, 1 abbe*. Filmi: »Cecilija, cvetka Iz Rrene-jev«, »Rdeče sukno«, »Krvava arena«, rZadnja lju-bezen do Altonza^ 3.) De janje se vrši v Fraociji: 1 Montmartre, 1 trikotna podstrešna sobica, 3 razbite sipe, 1 ubogi arrteri§ki slikar. I ode-ruh, 1 sneini vihar, 14 metrov Charaps Elyseesa, 1 srčkan franeoski model, 1 spelunka, 3 apaši, 1 zaljubljen apaš, 1 ples, 1 pogled, 1 pogreznica, 1 dedščina, 1 razstava, 1 diploma, 1 človek, ki napravi kariero, 1 Notre Dame, 1 napis »3 leta po-zneje«, 1 Bois de Bologne, 3 otroci, ki se igrajo, 1  dvojica  Iiubečlh  roditeljev.
Filmi: »Pariške katakombe«, »V montmartrskih »špelunkah«, »VeŠča je Ie-te!a proti luci«, »Zakon ljubavi«.
4.) Dejanje se vrši v United States: 1 miliarder, 1 bčerfca miljarderjeva, 1 vHa. 1 plavalni bassin, 1 temnopolti gentle-man z brki, 1 ranch, 2 konja »kakor ve-ter«. 1 lasso, 1 hudičeva skala, 1 petroiej-sko polje, 3 revoJverH, 2 revolveria, *1 boks - boj, 1 sastedovanje, 4 revorverji, 1 Pacific - Express, 1 sunek v žekvdec, 1| napisov »Na smrt ali življenje«, 2 revolver* Ja- 1 grm cvetočega španskega bexga, Kubki Amor.
F i 1 mi:    »Poteza    petroJeiskega  kn Lia«,  »Ognjena strast«,   »Smrtna  vožnja Piđfic  -  Cxpretsom«,  »CrefTna*    timfk mafl - banđltka«
Starinska postelja
Nerada se je odločila gospa Miran* da. Ja se odzove pozivu na čaj pri g. rcncilctoTu*. Sovražila je te Amcričanc. ki so se naselili v času propadanja fran* ka v Parizu in ;• dolar ji pokupili ogrom« nt umetnostne zaklade, ki so jih bile /birale stare franeoske rodbine z Iju* heznijo in požrtvovalnostjo ćele fjene* racije. So\ ružila je še posebno tuđi te-2« *kralja čistiU ki s* je kupil sredi Pariza krasno palačo in si jo uredil v stilu Ludvika XIV.
Z notranjim odporom je sledila livriranemu slugi, ki jo je vodil po ka? menitih stopnicah navzgor. OpaziU je n steni dva dragocena ^obelina. ki ju je bi!a hotela pri zadnji razprodaji ku* piti sama, a jo je dolarski magnat pre« licittral. Od jeze bi se najrtje obrnila, mesto tcsza pa si je popravila pred be* neškim ogledalom crne kodre svoie deške frizure. Z Jelo se ji je, da izgleda si ja j no in to jo je potolažllo. Ko je ta« ko stopila pred svojena sovrainik*. kj jo je pozdravi] z odkHtim veseljem« ga je samo vpraiala:
«Ste sarni?!» •Ra«, HMDfti N* «Mte M tmšML ćm
gre zz kako mahinacijo. Samo slučaj je, ki pa sem ga zelo. zelo vesel.»
«Zakaj, ^ospod Pendleton?»
"Hm. No, oba sva navdušena za lepc stvari, menim, lepe antićne pred« mete. Kad bi se z vami pobotal, da nu bi bil vedno vaš konkurent.*
«To bo šio malo težko. Vi ste prav neprijeten, brezobziren, konkurent.* ga je zavrnila mlada vdova pretirano hlad« no in malo osorno, nad čemer pa se je John Pendleton očividno samo zabaval.
«Ne morem vam zameriti. Imate me za oraeienega Ameridana, ki je s petnajstim leti snažili se čevlje na uli« ci, gozneje pa si z istim čistilom nabral milijone in se naselil v Parizu, da jih v miru vlhra. Pa poglejte tukaj.»
Stopil je bil k oknu in pokaza! na ko&ček starega Pariza, ki se je razpro* stiral zunaj s svojimi moatori stianje* nimi stmrimi hiiami in resnhni notre* damskim i stolpi.
«Kćot je žive! vse življenje v zaca^ ranem New\orku, vživa na tem mir* nem in prijaznem razgledu. Naša rgo» dovina je mlada, brez kulturnih tradi* cij, zato moramo iskat i lepe zgodovin* ake starine pri drugih na rod ih. Si ho* Sete ogladati ie mole stanovanje?*
Privolila je brez odpora. VTodil jo je po svojem «rmuzeju* in občudovala je dragoceno pohištvo, starinske ure, umetniške kipe, lepe stare slike. Ko p* sta prišla v spalnico, je v svoje zaću-denje zagledala tam med pristnim zgodo vinskim pohištvom docela moderno posteljo, ki je zelo kvarila harmonijo.
»'Težko je dobiti posteljo v istem slo fo», se je opravičeval, ko jo je vodil nazaj v salon. Tiho se je nasmehnila sama zase.
Natočil ji je čaja. Med pogovorom pa je morala vedno misliti na zgodo« vinsko posteljo, ki jo ie zaman iskaL Vedela je, kje bi jo lahko dobit Njena prijateljica markiza de Megret jo je imela to jo je baJ prodajala.
Naenkrat pa je njen zmagoslavn! smehljaj izginiL Spoznala je bila čajni servis, pravo dragocenost ki je bila nekdaj — njena last ki pa jo je mo* rala po smrti svojega moža prodati. In izginila je vsa apravljivost, pojavilo se je zopet sovraSrvo proti temu vsemo* goćnemu Amerikancu in njegovim do* larjem. Krčevito se je oklenila fotelja, se naslonila nazaj in dejala izzivalno* «Jaz vem, kje ie postelja, ki jo ta* ko iščetc. Lahko vam jo točno opW fem.»
Samo nasmehnil se je in prikimal:
«Tudi jaz jo poznam. Samo par ki» lometrov od Pariza je, ne?»
«cNe bo več dolgo tam. Kupila jo bom. Gospa de Megret je moja prija* teljica in jo bo gotovo prodala meni.»
aPremislila si bo, ako ji ponudim deset tisoč dolar i ev. Moja spalna soba brez 13 postelje nima prave vrednosti. Ako bo treba, dam za njo se več.»
Trepetaje od jeze je planila kvišku. Njemu pa se je dopadla še bolj kakor prej, vstal je tuđi sam in ji dejal mir« no, zelo previdno:
«Morda vem za pot, gospa, ki bi vo» dila do sporazuma. Lahko bi imela po* steljo jaz in vi. Morala bi samo...»
Zastrmela je vanj, ni pa ga opogu* mila, da bi izrekel, kar mu je bilo na Jeziku. Tn tako je končal:
«Morala bi samo skleniti definitiven mir.»
Ko se je vračala domov, je mislila nanj brez jeze. Hvaležna mu je bila za. takt. da ni poskušal tuđi nje kupiti.
Kmalu nato je prinesla pariška iz* daja «cNewyork*Heralda» senzacijonal« no vest o poroki ameriškega multimi* lijonarja Johna Pendlctona z lepo go» spo Mirando,
0 idnost, trpežnosti in tovar niske cene so reklama naiim izdelkom in to predvsem spomladanskim novosti m za gospode, dečke in otioke.
O O L EJ 'V K    » 1     X A Š K    IZLOŽBE
Konfekcijska tovarna     Ffdll   Derenda   &   ClG     LJUBLJANA
/        OETAJLNA TRGOVINA ErJavteM Mfta ttov. 2.
I Da najboljSi je to znaj, j Colombo Ceylon  tojV
-------Dospel je =
svež, zelo fin, cenen
i?liliiiiri liils
pozitiv In negathr                  10«
trgovina Iv- Bonai.
?\nr  12.
•SLOVENSKI    NAROD* dne 4 april.  1926.
Stev.   76
Gospodarstvo
Naš izvoz
P!<uiarna *eia  beograhke trgovsfce zbornice.
Bcu^ra^ki ira-jvska zix>rn*ca ie rrela tr čerrtek J5'*ji-iarn.j se^o za mesec april. Na <!nevnem reda je bilo vpraftanic kakovosti in koHčme letnUnie k.~,ru2e 'm pšenice ki ie na-ifienienz: za izvoz Iz referatd podpredsed-n.ka <i2n)v\ić3 posn.Tnamo. ča zavzema Jo ?ivi!a v naSi izvorni trgovini prvo mc-stu ker stio izvozii: tani za 2.055.000.000 Din Vofjzc in za !5f*J mi?i.H>"Ov punice Na lan-skem kongresu trgovačkih zborme ie bilo l>re<rv;deno. da Somo izvozili od letoSnfe žetve 70.00T« va*r>rmv V novembru, decembru in ianuarij stto Izvozi!; 18.257 vagonov fcoroz* tak<* da ostane za izvoz Se okrog 50 000 vagonov. Lani v fstem času je bi* tzvoj koruze za 5J7O vagorov večji Kako-▼ost kornze te dobra: povprcčno Ima 2 do 3 odstotke s?ah^z2 zrnia Pšenice in m-o-ke 2 b:io nameiren© za izvoz 40.000 va-Kcnov Od teza ^to izvozili v septembru, oktobru novembru decenbru in iamiarju t§ M0 vagrmrrv tako da ostane Še 22 000 vasonov Kakavost pšenice »e povprečno 75-76 kz pt" hl PovpraSevanie po koruzi in pSeffici >e precej **abo. ker ;e b'Ia !et!na dobra.
Na$e cene se ravnaio po arneriškL Predlanskim smo izvozi!' za 0.538.774.000 Din. (arH pa za «.9^.539.000 Din. Prebtval-stvo Jugoslavije zna'a 12.^000 tako. da M odpađlo na vsakesa prebivalca od rz-vrra 742 H.n dočim predvideva proračun ra !. 1926-27 nad 13 mHijard ali t.116 Din na vsakeza prtili valca. Tn tiči vzrok denarne Krize.
51iv Ie bilo na-Trentenift za izvoz 4 14O va*jonov Do konca januarja smo jih fzvo-rfl» 3.752 vagonov tako. da ostane se 3S.S iragonov. Stanje zimskih posevkov in sadja ie zelo dobro
Položaj železne industrije
Omenii; smo že. da ie opažati zadnje Čaše v železni industriji pokret za ustanovi rev mednarodnib produkcijskih zvez. či-rlh končni čili W bila slndikallzacija ceio-kupne produkcije železa in ekla. Prvi korak v tej smeri ie Evrop2 že storila. Sindikat evropskih producentov tračnk; (Imer-national Rails Manufacturv Associatk>n). v katerem so zastopane Francija. Nemčija, An?Hja. Beieria in Luksemburška, je že za-čei poslovati Dobri ie žc naročito za dobavo 10.000 ton tračnic za Južno Ameriko. Ustanovitev tega sindfkata (»Frma«) ie prvi korale k sporazumu o ostalih branžah. Najprei bo treba seveda železno industri-io v poedirth državah po možnosti centralizirati in dobro organizirati, potetn sele bo mogoče ustanavljati mednarodne zveze. Dalje Ie treba omeniti. da ie dosežen deini sporazum c surovem železa med Francijo te Neročijo. Glasom teza sporazuma bodo poiJIJala k>torfne5ka rn iufcsenburška pod-;etja v Nem&io vsaJco leto okrog 2)0.000 ton surovesa železa in približno toliko pol fabrtkatov. Pogodba velja pet iet. Poleg teja se vrše pogajanja o pogodbi med nemSrimi. bels;ijsk»Trn in čeSkoslovaSkimi frovarnam!    o     rboliSanju     produkcije    žice.
Ta pogajanja oztuUl zadnje Case padec belgijske ga franka. Belgijske tovarile sku-&aio izrabrti sedanjo konjaktoro In nimajo interesa na pogodbi z inozemsko konku-renco.
Ceca na svetovnem železnem tren so zaćcJe padati. V Aneriki ie prekoračila produkcija meleza v marco povprećno pro-dukc'jc v januanu in februarjn. Po itevHu naroČH se da sklepati, da ostanejo cene većinoma nelzpremenjene. Jekleni trust obratuje s $5, druge tovarne pa s 85—9ft% produkcijske kapacitete. Cene surovega železa bodo naf)rž nekoliko pađle. ker se ie koks pocenil. Na Japonsko ie šio zadnje Čaše 5500 ton tražnic.
V    Avstriji   je   bil   zadnje   ča^e   promet Alpske  montanističme družbe nekoliko ome-jen   V   ianuarju je znasala produkcija 37.700 ton   surovesa   železa,   34.000   ton   surove sa iekla   m  24.300   ton   valjanega   matertala. Celokupna  avstrijska produkoija  v  I  1925 ie   znašala   379.922  ton.   1.   1924   pa   266.639 ton   surovega   železa.  463^578   ton   surovesa iekla  (1.   1924   —  643)   fn  35X^93  ton   valja-nega   materiiala   (1-   1924   —   293.255).   Zanf mivo  je   kak^en  vpliv   bo imel  na  avstrij-sko     železno     industrijo    rensko-vestfalsJd kencern    pri   katerem   je   udeležena   neposredno   tuđi   Alpska   montanistfćna   družba.
V   Nemčiji   je  znasala   produkcija   surovega   železa   v   februariu  613.367   ton  proti 689 463  v   lanuarju.  Od  208  visokih  peči   ie obratovalo 8o   (v   ianuarju  84)    Zveza   pro-ducentov    surovega    *ekla    ie    sklenila,   da ostane  dosedanja  35  odstotna   produkcijska kvota v  veliavi  tud! za  april.  Položaj  na železnem trgu ie labflen. Vdetrgovci. ki so
samo eksponenti poedinih podjetfj. su skn-4ah železo podražith pa so naleteH na od-por konzumentov. ki zahtevajo. naj nas topi proti podraiitvi tuđi vlada- Stališče viade je zelo delikatno, ker bi se smatrala njena intervencija kot afront proti železni industriji.
V   Francri    stove    v    ospredjn    finančni problemi    Zelezr.a   industrija   skuša   kovati kapital  s padcem  franeoske   vaiute. ki  na; bi  ji   pomasal   pri   izvozu   Toda   merodajni čmitelji    se    zavedajo   nevarnost:    inflacije, straši   iih   Pa   tuđi   kriza,   ki   bi   nastopfla  ta-koj.   čs-m   N   se   posrećilo   stabilizirati   frank na   tečaju,    kl   prese^a    njegovo    sedanjo vrednost   Zadnje čas<; se čuti ostrejsa kon-karenca  Belgije   ICjub  temu je  Pa  produkcija  se   vedno  zelc   velika.
V    Belgiji   se   fe   položaj   železne   indu-stri.ie   v   rvezi   s   padcem   franka   bistveno spremenfl   Izvozne cene železa v anjjleških funtih   w>   patilt   in   belj{1'sKe   iovarne   sk'j-^ajo   izrahit     sedan-o   konjuki-jro    v    to.    Ja bi  dobile  večja   naročila   iz  inozemstva,  osobito   v   Braziii^   in   Kanadi.   Od   55   visokih peći  je obratovalo v marcu 50.
Na LuksenburŠkem se ie poioža: žčlez-ne fndustriie rnatno zboljsal- Pr;d>e:;a so se sporazumna griede novega programa, ki na' bi (rmogoči! znižanie produkcijskih stroskov Od 48 vHmkih P-či obratuje zdaj 37. Promet > suro\"irn žeiezom in pel fabrikati ie zelo živahen. samo valjani materijal  se  bori  s težkoćami.
V    Anglii   ie  znašaJa   v   februariu   produkcija   surovega   žeieza  302.000  ton   proti 533-500   tonam   v    januar;u   In   7{)3.S00   ;on surovega   iekla    proti   640.400   tonam   v   ja-  |
nuariiL Od 460 visokih peći obratuje samo 144 Položaj na ždeznem trgu te većtnoma zadovoHiv. Povpraievajije \z inozemstva se ie rvecak). venđar je pa dovoz pol fa-
brikatov $ kontinenta Se vedno velik. Od reSitve premocovnesa problema je odvisno. kaksen bo položaj Železne industrije v bo-doće. Podpora. ki jo dobiva sdaj od države, ne more biti večna.
Na Poljskem je dobfla železna tndn-strtja naroCila od države. kJ ii Pa ne zado-stujcjo za popolno okrevanje. Pokajanja o večjem državnem posojila dosl«> &e nišo imela uspetia. Slaba zaposlenost železne industrije se kaže tud? v omejitvi dela v rudnfkih. Vlada je naručila sindikatu železne rndustrije. naj sestavlja v bodoče račune za tuzemstvo v poljskih zlotfh, ne pa kakor doslej v angteikfh funtih.
Na Madžarskem ie produkcija železa zadnje čaše znatno napredovala. V prvem četrtletju 1925 :e znaAal uvoz koksa meseč-no povprećno 6000 vaeonov. v drugem četrtletju 7000 poleti 10.000. v novembru in dtcembru pa že 14—16.000. Madžarska vlada na vse načine podpfra železno industrijo. Med dragim je znatno znižala tarife   za   frvoz   surovega   železa.
V Rusiji ie po porofilih Glaom-etala železna Industrija glede na svojo sedanjo produkcijsko kapaateto zelo dobro zaposlena tako, da novih naročil ne more spreiemati Iz tega ie razvidno, da bo morala Rusija kupiti večie množine žeteza in iekla  v mozemstvu.
O na£i železni industriji ne tnoremo re£L da se ji godi tako dobro, kakor madžarski ali anglesici kl Ie deležna vsestran-ske državne podpore Pn nas država vse panoze industriie zaneaiaHa. Posebno malo se brfga za železno Industrlio tako. da Je v nevarnosti  §e to malo. kar  Hnamo.
Bilanca českoslovaske zunanje trgovine v februarju
Po OTeAodnem izkazu Češko&lovašice-ea statističneza nrada >e znaSa'a vrednost nvoza v februarju 1.280.794 984 Kč. torei za 162 miliionov več kakor v ianuarju. Proti povprtrčni mesečn! vrednosti uvoza v 1- 1925 ie pa tt:di ta vred-nost razmeroma majhna. Ker Ie zna^ala vrednost izvoza v februarju
L475.000.0O0 KC. je WJa bilanca runatijp tr. eovine v febraariu aktivna za 194.504.819 Kč dočini i* zna$al aktivum tr«ovfn«ke bilance v ^nuartu samn 61589 970 Kč. V obeh Drvfb rnesecib le:o$niejia leta Ie zna-§al aktfvum 256 rrri'onov, lani v Istem času pa 289  miliionov  Kč.
Vrednost izvoza zlastt tekstilne^a Ha-ea. se v orimeri z nvozom v ianuarju ni mno^o spremenffa Uvoz bo-mbaža. faic fn bombaževine se ie zv!5a! za 8 milijonov. vrednost uvoza volnp m volnene ore^e pa knmai za t mVikm. Zna^ata Ie 122.6A5.Q63 Kč. Vrednost uvoza lami. konoolle In iute Ie m<fla za 5 miliionov Znasala 1e 41.442.463 Kč. Pač pa *e zelo poskočila vrednosf uvoza svfe fn sv^eneea Maca kf ie znaSala v ianuanu smrt 27 400.000 v februariu pa že 46.736.02f> Kč Znatno se te povečal tuđi uvoz ffvfl. moke. riža. ftd V ianuaHu te ztrašala n'esrova vrednosi 100 mtl v febrn-ariu pa 137 mil Kč Vrednost uvoza živine fe poskočila malo Znasala te 63.734.050 Kč. Pri porastu vrednostt rzvoza ie ifiral važno vlo*o tuđi tobak. k; za te uvozila Ce-5koslova?ka v tenuaHu za 6 600.00. v februariu r»a Že za 43 5WW> Kč Uvoz premota }e tuđi v febrnariu napredoval. V fanuario te rnasal 13..?S9 va^onov. v februarju Da f5.920 vasronov.
Nafveč ie uvažala na Ce5koslova5ko Ne-mčiia na katero odpade 22.6 odstotka ce-lokupne« trvoza. Na drosrem mestu ie bila zopet Poliska z 9^ odstotlta. dalie Avstrija
s 7 odstotid. Zedtnjene države s SS odstot ka In Madžarska s 5.7 odstotka-
S Vprasanje Javnih dobav. Nekateri I»-stl so poročaJi, da namerava finančno mini-strstvo centralizirati vse dobave v Beogradu. To ni povsem točno. Doslej ima ta na-men samo prometno mfnistrstvo. kl bo že tekom letošnjega leta centraliziralo dobave tako, da ostanejo poedinim direkcijam samo dobave do 100 tisoč Din.
S Tekstilna tovarna v 2aJcu ni dobila koncesije- Dunajska t% rd-ka Elslnger in srno-vi je kupila nekdanjo pivovarno v Zalcn. Novo podjetje Je bilo te dni vpisano v tr-govski register. Zdaj pa prihajajo iz Beograda vesti, da ie bila prošn'a za podelitev koncesije   novemu   podjetju  odbita-
g Ekvivalent franka pri plačeyanjt* poštnib prlstojbln. Na temelju sklepa mini-strstva post in brzojava se računa od I. aprila ekvivalent zlatega franka pri plače-vanju brzojavnih in telefonskih taks v med-narodnem prometu tako, da ie 1 frank ena's 1! Din.
Z Cene v Nemčiji. Indeks cen živ!1en-skih potrebžčin ie padel v Nemari v marcu za 0.4 odstotka.
g Obveznice vojne $kode proste đavka. Na prošnjo Saveza denarnih in zavarovai-nih zavodov v Zagrebu je generalna direkcija državnih dolgov odgovorila, da uživalo 2 In po? odstotne Ioteri ske obveznice vse oiai§ave. ki Hh imalo druge drža'vne obveznice in da so kuponi. Izžrebani dobitki Fn amortizirane obveznice 2 in pol odstotne vojne škode proste vseh davkov in javnih dajatev.
Pristupajte k „UodnlRool druibi*4
Jack London:                                                              /r>
Roman treh src
Tuđi Leoncie je pokleknila. Takoj nato »o pađle pred Torresa vse Izgubljene duše in začele častiti kapitana Da Vasca, ki mu je poslalo solnee glasnika naravnost z neba. Samo svečen k ni hotel pokiekniti. Nepričakovani dogo^iki so ga tako pretresli, da satn ni vedel, kaj na počne. Stal ie i:» kolebaL Morda bi bil tuđi on priznal, da je Tor-res res Da Vasco in da mu je poslalo božanstvo svojega pomoćnika, 5e bi ne bil vrag zmotil Torresa, da je naenkrat pokvaril tako imenitno igrano vlogo.
Dostojanstveno, točno po Francisovih navodilih je dvignil desno nogo in stopil Henryfu za vrat. V svoji nerodnosti je pritisni s peto Henryjevo uho. Kakor bi trenil z očesom, je bil Henry zc^pet na nogah.
—  Kdo je vam davolil stopiti mi na uho? To si  prepovedujem  enkrat za  vselej!  —  je zakričal in  zbil   preseneČenega   Torresa   z   nog   prav   tako, kakor  je zbil  malo poprej  z enim udarcetn svoje krepke pesti starega  svećenika-
—   Tristo  vragov, zdaj  je vse  izgubljeno!  — ie   vzkliknil   Francis  ogorčeno.  —   Vsa   ta  božanstvena  komedija je končana!
Svećenik   soinca   je   takoj   spozna!,   da   so  ga
ioteli preslepiti. Namignil je vojščakom, naj mu prLskcČijo na pomeč. Toda Menry ni poznai strahu. Potegni! je revolver in ga nastavil svećeniku na prsa Svećenik se je spomnil povesti, v katerih so rnu pradedi opisovali smrtonosne krogle, ki jih meće zagonetna snov znana pod imenom smodnik. Zato se je nasmehnil in zamahnil z roko v znak, naj  vojščaki odstopijo.
— To presega mojo modrost in znanje, — se je obrnil k svojim vernikom, ki so začuđeno ogledo-vali cev Henryjevega revolver ja Zadnje sredstvo kličem na pomoć Pošljite sla, da razbudi Tisto, *i sanja. Naj ji sporoći, da so prišli \ nasb dolino tujci z neba ali morda ćelo naravnost s soln-ja Pove naj ji tuđi, da nam lahko samo modrost njenih sanj pojasni to, ćesar mi ne vemo In Česar liti jaz ne raziimem. Njen odgovor naj odloći usodo ten tujcev. Ce odgovori Tista. ki sanja, da so res prišli s soinca, jih borno častili, kakor se spodobi božjim poslancem, če pa ne, naj umro strašne  smrti.
XVIII.
Močan oddelek svećenikovih vojšćakov je >bkolil Leoncio oba Morgana in Torresa. Svećenik je dal znak in sprevod se je zače! pomikati čez primitrvno obdelano polje, kjer je veter majal ^lato klasje, čez potoke, nasade in travnike, kjer je rastla visoka trava. Tu so se pasle tako majhne krave, da so bile ćelo najstarejše izmed njih podobne navadnim  teletom.
—Nedvomno so to molzne krave, — je pri-pornnil Henn7- — So pa tuđi lepe, da nikoli tega. Svoj živ dan še nisem videl takih pritlikavcev. Koren jak bi lahko nesel njihovo kravo pod paz-duho.
—  Kaj še, — se je oRlasil Francis. — Le po-glejte  o>no-le  Crno  kravo.   Stavim  glavo,  da  tehta najmanj  tristo kilogramov.
—  Koliko stavite? — je vprašal Henry.
—   Sami   doloćite   vsoto,  —  se je  glasi! odgovor.
—  No, pa raj bo sto! — je izjavi! Henry. — Stavim sto  dolarjev proti enemu, da Jo dvignem m odnesem.
—  Velja!
Toda do stave ni prišlo, zakaj v hipu, ko Je stopil Henrv na stransko stezico, so ga vojščaki zapodili nazaj. Na ovinku so zagledan pred seboj čredo koz.
—   Domaće koze! — je dejai Francis. — Le poglejte   one-le   koze,     kako   ponosno   stoje   med svojimi  družica mi.
—   Prepričan sem, da smo jedii danes kozje meso, — se je zasmejal Francis. — Koze sem imel vedno rad. Ce prepove Tista, ki sanja, svećeniku solnca ubiti nas in če ostanemo živi, viožim prošnjo za sprejem  med kozje pastirje v tem kralje-stvu in vam postavim krasno kočo, draga Leoncie. Vi pa boste služili kraljični.
Henry je že hotel ugovarjati« ko so naenkrat zagledali pred seboj divno jezero. Bilo je takc lepo, da je Francis od začuđen ja zažviigal, Leon-cie zaploskala, Torres pa vzkHkniL Dolgo je bile dobro miljo, široko pa pol milje. Na bregu so rasla vitka tropićna drevesa in druge rastline. Voda je bila tako mirna, da so odsevali v nji vsi bližnji gorski grebeni in da oko ni moglo razločiti, kje se konca bujno rastlinstvo in zaćne odsev.
Leoncie se kar ni mogla nagledati teh naravnih lepot. Naenkrat je opazila, da voda ni Čista In  takoj  je   razočarano   vzkliknila:
—  Skoda, da je voda tako kalna!
—   Kalna je zato, ker zanašajo potoki v jezero črao prst, — je pojasni! Henry. — Crna prst šega v tej dolini zelo globoko.
—  Nekoć je pokrivalo vso dolino jezero, — je pritrdil  Francis.  — Le  pozlejte  one-le  skale  in prepričate se, kako visoko je sezala tu voda. Rad bi vedel, zakaj je voda pozneje tako padla.
—  Najbrž je odprl potres vodi podzemni iz-hod in osušil jezero, — je dejal Henrv. — Voda menda še vedno odteka. Temno rjava bana \oćq priča, da se izlivajo v jezero neprestano potoki od vseh strani. V to jezero se steka najbrž vsa vlaga doline.
—  Aha, pred seboj imamo ČIoveško bivališce! —je  vzkliknila  Leoncie  Čez  nekaj  časa,  ko  so
zavili  za  skalo  in  zagledali pod njo kraj   jezera poslopje z nizko streho.
Najcenejie In največje *kladi££e dvokolet, motorjev, otroSklh vo-Zičkov, Sivalnth strojev, vsako-vrstnih nadomestnlh delov, pneumatike. Posebni oddelek zi popolno popravo. etnailtra-nje    m   pon klanie   dvokoles,
otroik'h vo^lćltov, šivaltiih stro-
jev itd • Prodaja na obroke - Cenlkl franko. „TRIBUNA" f. 9.1», fovarna dvokoles in otroskih vozickov, L|ubijana, Karlov-»ka cesla 4.                                                                                «T

Vabilo na
redni obini zbor
I sfnsaskg tirarn »inra'nii nto. sriirin n krealk. pijtt r.z.zi.|.f LjiMjaii
ki bo v tttrtfjfc,   tfn« 19  a r$la 192« ob 3  vr| popoldn« w 9«vtlnl4t-Jk promtorih 9 Trmm 3mwtttm w LiS^liaai, Frlvos 4
DNEVNI RED:
1.  Č:tan e zapisnika
2.   Poroćilo o poslovanju.
3.   Revmisko porobilo.
4.   Po06I0 nad'.ofatva.
6. Odob'iie</ r^č znkl\učka in raz-dciitev čistega dob.čka.
6.  Volitev načelstva fn namestn.
7.  Voitev nadzotstva.
8.  Volitev razsodišča.
9.  Raznoteruatt
K obilni udelefbi vab!
ODBOR.
Onomba : Drugi odstavek $ 23. zadružnih pravfl se glasi. Ako jih ni od dootizi uri toliko naviodh, vrSi se pol ure pomee drugi občm zDor, katen sk epa brez ozira na štev>lo udeiezencev,
Zoravjg
Ie pol boioslvo.
Za uspešno duševno In telesno delo ier za uspeh v življenju sploh je Človekn predpogoj telesno zadovoljstvo. Ne mučite svoje telo pri vsakem koraku s trdimi usnjatimi petami, ker one povzročajo moćne potresljaje. Nosite tuđi Vi FALMA-kanfak pađpUto la peta. Vi se potem ne bodete hoteli nikakor več odreci ugodnemu in elastičnemu koraku. PALMA-kaučuk pete so trikrat tako izdržljive in še ceneje kot usnje-                         40-T
m inger sivalni stroji
%mšw               so znani po vsem svetu kot naiboliii.
Podružnice:-
Ljubljana, tefenburgova 3 Novo mesto, Kranj, ,   Koievje. Brezice
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Pre&?rnova ulica 50 (w lastnem poslopfu).
Olirestovan^i vlog. nakni m nroda;a vsaUo-vrstirih vrednostnih nantrlev. deviz in valni. bor/na n.*roCila, prednjim in krediti vsakc vrste, esKoin-t in nK^so menic ter naka?ila v 1B« in  inozemstvo.  <afe-dep >sits  itč. itd.
gfiw tf. Kfdi\ (u*>inna    Te e*pn <e. 457  S4*. «05 m S06
St-v. 76.
-StOTEMSTCT   >TA ROP    dne 4 aprfla J926.
Stran  1?

Kraljica vftth
francoskih
past za
zobe
C?^? 7?s*5^??yn n ?prhm3*flti. Zemun-fao^h
Najstarejia   slovenska  pteskaraka in Itfaraka tfttovafca
Ivan Bricdj,   LjaMjmaa
5e priporota.  — tevrUtrr totm, cene zmerne.          n-r
- V restavrad*! „Pod   SKALCO"
BUttal trfl U     77"T
te tofio prlstna ter pitna vina. Preko alcc Din 1 — ceneje. Vsak© sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24 salonski koncert Ob nedel;ah . od do 13  sujtrkovitni koncert
INajnovejša iznajdba!
Brn kvtrjrnia blaga fc««M4«* •««*•* j« »n vs«lwvrata«» fc*r*
AHTOH  BOC    •*
L'ibljtM, šelentargova alfca $ I. Mdstr.         Gliice-V*   4«
Feod. Kom, Ljubljana
Pekarska ciai It. S.
ituelovauje [K»tud U ptoćavine u hrnei, barvo, lik m med vuke ^el i kosti kakor tuđi pojod (Skatiej 103L         za konservc.
flOZOR!
Radi smrti gospodar ja se
prota   v   lagrtfc«
dobro vpeljaM košarska (lelavnica
s celckupnim imentarem izd.lanim in neohdelairtm materi a om. — P< detje sestoji \z de'avnice, trch *k!*điš: ter ene sebe, kuhinje in shrambe, V skladbu je ir^ogo zđ lane robe, k'kor garnitur in kosar in približno 1700 k£ materi a a, Cene ug< dne,
Pojasnila daje   astnica : Vdova M. HE$0 K, Cigla t B. i
Anton Perkaus
prodala trboveliiVi premog in bukova suha drva
Ma drobno In na dabalo.
TV*»ftta rest« 9.                                 Trl'IIra ca«to 9.
LX
j. Sticpailn
— Sliak —
aa]bt<ia toajtaia, fin aartHara,   iko4a ••tata aatiLk
^B^BBlaB     MM     aiHafe
ftazteto Otii-
k»T»H  M M-
3 -T     ffsks] izlajSM. — Cjaclci fraakt
KOICS    vse^ VTst n*ib°ljŠih svctovn.h znamk
Kovaški premog
iz NemČije 2krat prnn m »ejan
Trboveljski premog lii^ih^teklkovoitl *"
^)fW2|    zdrava In suha bukova
dobavila promptno ta ataiaaatla
o. čebin,
premog, 4r*m* fcofcs LJUBLJANA, Wo ffova 1 II.,   Telefon 56
Za Veliko noc!
se   priporoča   dobroznana gosti na
PRI ŠTEFflnU
dalmatinska klet na Miklošić«vi cesti poleg Franciškanske   cerk o,   kjer se  toćijo   naj boljša in na cenejsa B ALM ATiKS i A VIWV Na vflikonočni teden vsak večtr marskt rbeIn »akata
Ćez ulico 1 Din ceneie.                               -68
Radi otkaza lokala prodaju se veoma jeftino dvije
prtite ni
Pojedine mašine kao  Pelswaifn*)y So'taktorf,
Fiorteileri  prodaju   se  takodjer i svaka  za se.
Julije Wlener, Zagreb
Mirtićeva 2t/I. Tel. 3-88.
- Hini w
kg Dio 5* -
prodaja sprava Jln. hnir
Perzijske *) xx preproge
Velika i zbira perzijskih in smtrnskih preprog za inozemstvo, neocarinjeno, po najnižjih    dobavnih   cenah.
Teppichbaat 9 Za« Tflr-
«asMf  traxt Ka cbberej-
fjaaaa 1.           584
Iščeo se pred Jela vke
Part etOhrerin) prvovrst e moCi za «art< n.ižo    b dobri pjći   Ponudbe 3 d .Za 813 * n* ^ u bi »i ta« d. d Zagreb  Ou du tće a 11.       10j9
Pr iporocilo
za nakup damske konfekcije od
najtinej>ega do najcenejšega izdeika. Nadalje pri-poročam svoj  že  nad   15  let  obsioječi priznano
prvovrsini fT)OCJliI StCljB za ćelavo ko-stumov, pla čev in toalet po znatno znižanih cenah. Blagovi in podloge vseh vrst in po vsaki v^i7                      ceni vedn > v ralogi
T. Knnc, Ljubi ana, luful trg U - Pti traift 2
•od od ui *)|Ri|v| o^yl »4 pi 'uio>|n
|t  Uf   O§![Oq(t?U   JUlIIO)(HfA  OljptlU
,,|wpi4' iua ed vs|ppzi »ao^uiau
KOJis lupiđ
Ivan Jax in sin. ^HS^.
9   inafjsttttsfea časte It. 2.
Najbolj« ihralai ttrojt in pleU'ni stroj*. bborna konstrukcija In e!e£antna iz-
vriitev li tovarne v Linču. Vmaaaitai IMJ           Ustanovi aaa 1K7.
Vezenje poučuje brezplačno. Poaameznl deli koles in Sival. strojev,
1O«leina garancija.
-------Pisalne  strojc ADLER-------
Kolesa   iz   prvih   tovarn   .DOrkopp" .Styriar   .Waffenrad"  .,Kayserrt.
Prava    >
franeoska krema
sa £«wIje.
zastopms D. Pechmajou, Zemun-Zagreb
Mmit ogiaSL, kt  stuitfo v posrt-
dovatm*   **    socifaitu    nament
obćtnstva vsmka beteda 50 pat.
Smimamši znesek Din 5r—.
311 ali oglasi
Zenitve,  dopisovanjc ter  oglasi strogo trgovsfcega značaja, vsa-
ka beseda Din V—. Narmanjši znesek Dm 10-—.
Suzbe
Gospodična
mlajša. vešč« slovenske« ga,      srbohrvatskega      in
aemikega *eaikt, vetta slovenske stenografije in •trojepisja — iiće službo sa takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda« pod «Izvežbana/964».
Plačilni natakar
s večletno prakso išče službo v kavami ali vtč* y. restavraciji v meitu ali kakem letoviŠČu. — Ponudbe pod «Natakar 1018» na upravo «Slov. Naroda«.
KlpičaTiiičarski
pomoćnik
mlad, močan, zmožen slovenskega in nemškcga jezika, iiče dek>. — Do« piši pod «Ključavničar* stvo./I019» na upravo *S1. Naroda*.
SkUdiščnik
»tarejsa moč — išče stal« no mesto pri večjem podjetju v mestii ali na d^želi. — Ponudbe pod Sklad ščnik,'1065 na upra* vo «Siov.  Naroda*.
Kl|učaWničar
izvčen, ki bi se obenem u čil pri lo!;omobifi za kurjača — dobi delo do 10. t. m. — Poizve se na* tančneje: Krstnikova uli« ca 7. pritličje (Knaflic). ____________________1073
Prodaj^lka
dobra moč z do1goletno prakso — išče službo v mestu ali na deželi. Pa* nudbe pad «Porabna moč, 1064» na upravo «S1. Naroda».
Kleparski
pomoćnik,
samostoien prcdelavec za trajno   delo   se   sprejme.
—   Primož   Justin,   Ljub* Ijana*GUnce, Tržaška ce* sta št 36.                   1055
Zastoonika
odnosno agenta ob provi« šiji sa Ljubljano, eventu* alno tuđi okolico — išče franeoska parfumerija, — Prednost imajo oni, ki morejo dati kavcijo, od* nosno   sigtirno   garancijo.
—    Ponudbe    na    poštni predal 273. Beograd 1050
ZastopnOd
gospodje in dame — se »prejmejo. — Taki, ki se pečajo s srečkami, se na* stavi jo stalno. — Mer* kur, Brno, Novi uliee.
815
Začetnica
nnoina tlovenskega in ncm.škcga jezika — išče službo v pisarni ali kot blagainicarka: event. ^re kot vzgojiteljica k otro* kom. Ponudbe pod «Za» četnica 962»     na     upravo
«Slov.  Naroda».
Plačflna
natakarica
z dobrimi izpričevali — iiće službo v večjem ho* telu na Ietovišču. —? Po« nudbe pod «Natakarica 970» aa upravo «Sloven*| skega Naroda*.
PHpaiM»6aitio oglafievanje v
oSlovenskem Naroda
ki ie najstarejši slovenski list in pa čita mno-
►                gobrojno ob^instvo v Ljubi ani, po vsej Slove-
7 ^          nfii \n v inozemstvu. Razš r(en je n^S list zlasM
w vsch gospodarskih in meščanskih krogžh
,>T            Mali   oglasi   v   .Slovenskem   Na odu*   so   po
-    .,         obse^u na večji in naibnlj   čtljivi,  za:o  imajo prav povoljne uspehe*
M/ ^     pečate     v    X i     jraversivo, etlKeu     1
I SITAR & SVETE   J
Y.vV     LJUBLJANA         J
Krojaštd pomoćnik
na deželi, hrjfien. marljiv in skromen — iMe delo; najraje v mestu. — Pisati na: Franc Vogrinc. Ne» ^ova pri Gornji Radioni.
924
G. Flnic,
Ljubljana, Gcsposka ulU ca 4/1. levo. — Posredo* valnica boljših služb, že 35 let obstoječa, priporo* ča in posreduje inteli* ger.tno in priprosto osob* je vsake vrste za hotele, privatno, restavracije, \x* go\-'nc itd. za tu fn \z* ven Ljubljane. Strokovn >. pnstrežbt; soha za prcd» staviti. Priložite mamko za odgovor.                1057
Sobo s kuhinjo
išče mlad zakonski par v novi ali stari niši. — Po* nudbe pnd «Snažno sta» novanje,991» na upravo «Slov.   Naroda*.
Stanovanje,
obstoječe iz 3—4 sob in kuhinje — iščem v stari ali novi hiši. Plaćam do* bro. — Ponudhe ped «Dobro plačilo/1069» na upravo  «Slov.   Naroda«.
Posojilo
l*nxhtm
Pohištvo
kompletno (spalnica iz trdega lesa), dobro ohra* njeno, miza, šest stolov, kredenca i. dr. — takoj ceno naprodaj. — Po« nudbe pod PohiStvo/1063 na upravo «SIov.  Nar.».
Soahiica
dobro ohranjena. iz tr< dtga lesa — radi selitve ugodno naprodaj. — Po« nndbc pod «L'godnost I0^>» na upravo «SIoven* skega  Naroda*.
ijOhffli
25.000 dinarjev
posojila išče privatni uradnik proti mesečne* mu odpiaćilu Din 3000 in obrestim. — Poncdbe na upravo «Sliov. Narodai» pod «Posojilo/1066».
10,000 Din
posojila Iščeru za trgovi* no z mešanim blagom. Obresti plaćam aobro. — Ponudbe pod «Din 10.000 9S8» na upravo «Sloven* skega  Naroda*.
Fouk
Francoščino
temeljito po-jčuje učite* ljica. Naslov povc upra* va «Slov. Naroda*.    1058
V pouk klavirfa
se sprejmejo učenci. — Naslov pove uprava «S1. Naroda«.                    1059
Učenka,
pridna in zdrava, se želi izučiti   v   trgovini   z   me#
šanim blagom; najraje na deželi, da bi imela stanovanje in hrano v hiši, — Ponudbe pod «l*čenka;9S9» na upravo «Slov. Naroda*.
500 Din posojila
iščem za 4 mesece proti primernim obrestim in garanciji. — Ponudbe i\a upravo «Slov. Naroda* pod   «Din   5000/971».
Trgovina
v večjem prometnem V.ra ju se vianae v najem. — Ponudbe pod »Prometni kraj/1071* na upravo «S1. Naroda*.                    1071
Gostflno
dobro idočo na promet nem kraju v mestu ali na deželi iščem v najem — Ponudbe pod «Gostil na/990» na upravo «SIov Nanxla».
Stanovanja
Uri, uradnik
ilće  stanovanje, obstoje* će iz dveh sob in kuhinje
—    Ponudbe    pod    «Maj 1070» na upravo «Sloven* skega Naroda«.         1070
Opremljena soba
čedna,   %   električno   raz* sveti javo,   posebni    vhod
—  se takoj odda. — Na* slov pove  uprava  «S/ov. Naroda*.
Sobo \ hrano
iiče    gospodična.   —   Po*
nudhe pod «Sred:na  me*
sta/99 2*   na   upravo   «S1. Naroda*.
Neorem čnme
Hiša z gostilno
v mestu Ljubljani — na* prodaj. — Ponudb« pod «Gostilna/1041» na upra» vo «Slov. Naroda*.    1041
Lepa vila
na krafni legi, btizu električne postaje z 2000 kvadratnih metrov že ob* delanega vrta, v mestu Ljubljani — zelo ugodno naprodaj. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda* pod «Mirni dom /1040».
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalugi
F*GNC BAR, Liubllana,
Csnkdrevo nabreije Stcv. 5
DoDisovama
Varsnec
želi znanja s priprosto ni^ado gospuii'čnT izklju* L* ne n so »-N.ve. — Do* piši pod «Novo življe* nje/1067» na upravo «SI. 1 t oda*.
ii ft Žito
Koncert
se vrsi na velikonočni ponedeljek v salonu go* stilne Drašček, Bohoriče^ va 9.                           1056
Gospodična veze
(štika) perilo. Gre tuđi na dom. — Naslov pove uprava «S1. Nar?*.      1076
Urarska delavnica
Fran Korošec
se nahaja na Poljanski cesta št. 7 (dvorišče) in prevzemam popravila pod jamstvom.                  73/T
Salamo
zajamčeno prvorazredno blago v poštn h zavitkih razpošilja po povzetju po tvorn!ških cenah stara specijalna veletrgovina Julio Schmidlin i drug, Zagreb, Preradovićeva ul. 24. — Zahtevajce c * nike!                           S7/T
Postrans!.i
zaslužek,
primeren za vsakogar! — Pojasnila proti znamki za 1 Din — Propagandna re* klamnu družba z o. z„ Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II.                  S3/T
Svinjska mast
zajamčeno Čista, domaća, SLANINA, soljena in sušena, SALAMA, prvo* vrstna. SIR. raznih vrst, KONZERVE, mesnate, sadne in povrtnine —• kupujete najbolje pri stari specijalni veletrgo* vini Julio Schmidlin i dru*. Zagreb, Preradovi* ćeva ul. 24. Zahtevajte cenike!                       85/T
Vinotoč
«Grarska klet», Ljubi ja. na, Mestni trg 13 — toči pristna in pitna vina po nizkih cenah. Crno 10 di* r.arjev, belo 11 Dio, rde« 6e Din 13, belo, močna Din 15 liter.               105?
Abadie-stročnice
št. 3 — prodaja na drob« no   trafika   Klander,   Ko* lo-dvorska   ulica  8   (na* sproti hotela Strukelj.
1043
Restavracija «Pri Roži»
Židovska ulica 6 — to& čez praznike pristna Iju* tomerska vina po »lede* čih cenah: Din 12.—, Din 13.—, silvanec 16.— dinarjev. — Za obisk se priporoča  Amalija  Smid.
1038
Kot družabnik
s kapitalom Din 25.00C pristopim v kako trgovi* no % mešanim blagom ali pa samo v špecerijsko. — Dopisi pod «Dobro iz* vežban^lO68» na upravo •Slov,  Naroda*.
Vino
izvrstne kakvoće, proda< je na malo i veliko v*ta stelinstvo Josipa pl. Kie* pacha u Križevcih — za cienu od Din 9.— staro, i Din 6.— novo po litri, postavno Križevački ko# lodvor u bačve  kupca.
100C
'* T. RABIČ •■
fo    Ljubljana j
Klavirji      •
Tovarna   in   zaloga   kla* virjev, prvovrstnih Inštru
mentov    ra^ličnih    tvrdk, kakor   tuđi   lastnih   izdejs
kov. Poseben oddclek za popravila. Uglaševanje in popravila za «Glasbc*j no Mat:co», Korrscrvato« rij in za druge institute se izvršujeio od moje t\rdkc. Točna postrežba zmerne cene; tuđi na ob* roke. — Irdelovalec kla* virjev R. Warbinek, Hi!« šerjeva ulica 5, Ljublja* na.                              1054
Graf olog I
Ako hočete izvedeti svo jo bodočnost, se obrnit« na znamenitoga grafolo^ C* Egipćana, kateri vam pove vašo prihodnost iz črt na roki in pisave. — Sprejema vsak dan, ka« kor tuđi ob nedeljah in praznikih od 9. do 1. m od 2. do 8. „zvečer. — Ben AH, hotel «Soča», soba št. 16.                           986
Daman in
gospodom
se nudi le_i zaslužek ?. razpečavr _m parfume* rije. Potrcben kapital 200 Din za vzorce. — Pisme* ne pon\ićSe pod *Po» stranski zaslužek» na: Propaganda d. z o. z., Ljubljana, Seleaburgova ulica 7/11.                    9m

Najboljša mlečna  in  čokolada  za  kuhanje
Xouit
Glavno gaatopatfo;
Daniel Pechmajou
,«»
Stran 14.
•SCO VENSKI    N'AROU. dne 4  aprila 1926.
stcv.   76
Rizne tipke m pisave za pisah« strofe vscl sistem sprnmjaa pt ure&hi ii TztraL Zdadiu znanja. Lud. Baraga VSFSBf Sdenbnrgova ulica 6
Tvrdka J. KOSTEVC
===== LJUBLJANA.  Sv. Petra cesta 4. ==
Priporoča za nakup svojo izredno bogato zalogo manufafcturnega Masa iz prvih čeških in angleških tovarn. ki ;-.• priznaiiu đ< uro
Posebej opozirjl na veliko zalogo rasnih praprOfl 12  domaših in inozemskih tovarn.   -preimejo se tuđi naročita  po ias:r.cm nacrta, kf se dobavlja v najkrajšem času.
Ptada *• mnogo preametov po znatno znlianltt cenah.                       rl
Ceae atroaje aeSdee«                      Naročila po pošii n.id 100'» Din se poSljejo poštnine prosto                      Postreiba foina.
NajnoveiSi modeli svetovnoznanih tvornic soemn. FIAT, Torino
*■ -x       o s e b n i   tvpe £09, 503,  507,  512, 519 ter  t o v o r n <    502 F,  505 F,  603 1997-a         so prtspeJl Im se> laltko »|tt<»|> ov. pcolaltif i|«>
Samoprodala
za  blovenijo (Kranjbk                          za Slovenije (Sp. Štajersko,  Medtfmurje)
TPIUMPH-AUTO d. z o. z.                  AUTO-MOTOft
Ljubljana,  Aleksandrova c.   >                         Maeifcor, Gosposka  ulica 2<;
Konkurenta* MM
Platim« otojlav«
PIHALA (Blechomsift-Snstromsnte)
hitro in precizno popravlja tvrdka Alfonz B««eznik
LJUBLJANA. Medni trs 3 Pr :,„.,,„-
Nehaniino umetno vezenje
wmmtmrovf p«ril«v obltk   blaz, monogramov, fino nelo »n barvasto «ntt*nj«, ažuriranje.
HATEKAMIKFi, Ljubljana,
-----------------     DALJBATIHOVA 13     -----------------
Vsled  strokovnega  znanja  najfinejša  izvršite\   >u   brezkonkurenčrje
cene.   NajcenejSI in dsti predtisk ženskih ročnih dei \  naiodniri in
modernih vzorcih ter lastnih onjjinaJih
LMIkuS
Dala* latfajft Pa** « M** Mu is aftfc*
Homgov Vititcct paromlin
Havas A Forgacs, Bačka Topola
Zastopstvo in zalagat
H. Pauli, Ljubliana
iei^fon int. .t*V».    -   —   Brzoiavko  _Pau';. l.h»h«;^n'-»-
NfllBOUSI BBBSKI BUMOM
spect|alai   pretaetl   br*x   koakmraac*
blag* im ■••potte ia dama, sajamtea*   Iz    cista   vela«
čvrste kvalitete in na mot!crnejiih vzor-ccv razpošilja po jako niskih tovarniških cenah več nego 40 let k6t strogo solidno svetovno znaro tvornišk,. skladiSče sukna
SIEGEL • IMHOFf   BRNO,
Ralackeho ttiđa IZ
Vsord gratis ia Irmmk:
isto tuđi privataif).
! Wa;i.c»eJ*l ep«lialni   fsvai i patralafska olinska vvetiMka,
,AIDfl4 žHirora žaliti
200-500
Krasna baki uL
Neznatna po-
raba petroieja
Svcil ka kor
elektrika1
j se rabi za nzsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic. Sol. cerkev, dvo-ri5ć, vTtov ltd. ,,AIOA** je prikladna za natTTumjšc in največje orostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno   skladi&e  za  SHS  ima
elektrotehnična finn«
SVARC i drug  '
2MK8.    Prwa4nitna ulica 1
—  iS£emo zaupne zastopnike   —
—  Zahtevajte takoj prospekte* —
»r>|«l i»l»fci »wt, OhoMca C«I1«.
stavfeeilk   dei   xa  igraibo   eovaga   solskaga  pastora okoliske đaike osaorae iole v Celja.
Krajni   solski   ->vet  v  Ceiju  za Okolico  razpisujc stavbcna  dela za gradbo novega  šolskega  posiopra  okoliske deške  sole v Celju  in sicer: I. Zidarska in težaška dela,           V. Dobava železnine,
li. Tesarska dela.                            VI. Osrednja kurjava,
III.   Mizarska dela,                           VII.  Kanalizacija.
IV.   Kleparska  dela,
Stavbeni operat (nacrti, proračunski sestavek -n btavbni pogoji) je razpoložen interesentom na vpogled v pisarni Okoliske deške osnovne sole v Ceiju, Razlagova ulica št. 5. vsak delavnik od 8. do 12. ure do-poldue. Proračunski sestavki m lormu'ar ponudbe se dobijo proti pla-čilu nabavnih stroškov.
Pismene ponudbe, opremljene s kolkom 100 Din, se tmajo izročhi ločeno  za  vsako  ra7pi?ano skunino v zapečatenem zavitku z zunanjo
označbo   „Ponudbe   za......dela   pr«   zgradbi  okoliske  deške
osnovne sole v Celju ponudnika I. I." do ponedelika dne 12. aprila 1926 do 12. ure dopoldne v pisarni upravitelja okoliške deške osnovne sole v Celju, Razlagova ulica št. 5. Kolekovati je tuđi vse priloge. Vrsaki ponudbi je priložiti 5% kavcijo v gotovini ali pupilarnih vrednostnih listinah Ponudnikom, kojih ponudbe ne bodo sprejete, se vrne kavcija tekom 14 dni. Pozneje dospelih in nepopolnih ponudb se ne bode upo-števalo. V ponudbi morajo staviti ponudnikl cene tako, da bodo stalne t. j. obvezne, najsi bi se zvišale cene bodisi gradivu, bodisi delovni moči.
Unos-"vV:e se bodo samo ponudbe opravičenih podjetij in obrt-nikov. Ponudnki morajo podpisati izjavo, da poznajo vse dražbene in stavbenc  j?o^uje in da pristajajo se točno po njih ravnati.
Krajni šolski svet si izrecno pridrži pravico oddati dela po lastneni preudarku brez ozira na visino stavljenih ponudb.
Kra|ai ialski mwt v Calfa sa Osalica, dne 22. aprila 1926.
Srećko Potnik in drug
■•at-rna 4«»tll»eij«i 99mnc, mtmri^mth prolsvodo« mimrmv ter izai^lovanje aaidMih aiokov itd.
Ll«M|aaa.  Malalkava aL 13.
Piiporoča   naravne  sadne sokc,
arome   za   nealkoholne   pijace,
sadne   etre   za kandite, esence
za rum in žganje.
Pravi malinovec Mmonov sok
Pomladne novosti
nogavice v raznih barvah. zapne robee, čipke, i*o-kavice, naramnice, palica« razna mila, gunt>e in po-trebščirie   zn   šivilje,   krojače   \n  čevljarje   ter
nahrbtnike. NAJMIZJE CENE.                               NAJNIZJE CENE.
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA                     ,.,
{o'r*  vodi)  blizu  Pre^ernovega  spomenika.
Bala In banrane
konopce in vrvi
nudi
Fabrika KAMPA i UŽARI JE d. d.
ODŽACI (Bačka)
Meh. konopce po.......Din 28'—.
ĆetveroogUte konope« Iz manlla Dla 31*—.
Zahtevajte cenlk!                               Zahtevajte cenlk!
ifi i
WiwKki im\m\n hralika
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom v
UmioitCeva cesta         li|tlPli3lll         Kralja Petra trg 2
Hranilne vloge na knjižice in tekofi račun obrestuje zelo ugodno.
Specijalna atftfalk« hranilnice:
Zavarovalna štednia
Zavarovalna štednja ima nameu vzbuditi v najsirših slojih smisel !n veselje do Štedenja in dati možnost, si pridobiti i malimi rednimi viogami večje pnhrankc. 2e i malenkostnlmi tedenskim? viogami: po Din   o— si more prihraniti v petih ietih .,»,••   Din 1600*—,
.       .     10-—.....„.......3000-—,                    1920
.     .    15— .     .           ...........4500*—,
.     .   20'- .     .           ...........   6000-— i. t. d.
Mesto tedensko se vloge Ijlikj \ ršijo tad* mesečno ali čctrtletno.
Za nagrado in v vzpodbudo za. redno vptočevanje viog pa zavarujc liranilnica vla^atelja tako, da dobijo nje^v'Vi dedići takoi po njegovi smrti, č-? umre pred p »tekom petletne dobe štedenja, i2plaćan ves tišti znesek, ki bi ga vlagratclj na kapitala in obrestih   dosege), će bi dozive!  polno dobo štedenja.
K zavaiovalni štednji lahko pnstopi brez zdravniške preiskave vsaka zdrava oseba od 16. do » ">  teta starosti
Ker doseže torej zavarovalna štcdn:a v zvezi z življenskim zavarovanjem gotovo svoi namen — prišttditi si z malimi rednimi vlogam: večjo vsoto denarja — ie način varčevanja potom .ZAVARO-VALE ŠTEDNJE* primeren m zelo ugudei za razne orillke i^i namene rodoinskega življenja: dota in oprema za novoata sa nabavo pohlštva, sredstva za studij In za potovanja, xm pogrebne »tro&ke za slučaj smrti In ia razne druge prilike.
Radi lahkega vplačevanja in ugodnega obrestovanja je xavarowalna štednja tuđi primerna v svrho pridobivanja kapi* tala zm stavbc, za poljedelske, obrtne in druge investicije itd.
Rentna Štednja
Kentna štednja ima namen, da zagotovi vlagateljem ati od njih določenim osebam. z obresto-vanjem vlog, prcsi<rbu ča starost 1. j. ietno plačljivo rento.
Rentna Štednja je glede vlog in dvigov enaka navadnim hranilnira vlogam. Ni obveze za rednu *p'ačevan;e ali kakršne kol- plavilne roke. Vloge ostanejo last vlagatelja in lahko z njimi prosto razpolaga; ahko jih z doplačili povija <t1 z dv'gi zmanjša. Tuđi v času, ko dobiva upravičenec rento, lahko prosio razpo'aga s kapitalom. Za vsako vlogo se pripise. primerna renta, ki jo dobiva viagatelj ali od njega Joločeni upravičenec od gotove dobe ^tarosti pa do svoie smrti. V slučaju smrti pa dobijo dediči izplačan \os kapital tuđi če ;e dobival že rento kolikorkoli let
K rentn? štednji lahko pristop; vsakdo brez ozira na starost. Začetek dobivanja ietne rente — od 30. !eta starosti naprci   —  s»   !ahko poljubno i2bare in tuđi lahko se pozneje spremeni.
Poleg dobrovpisa rente dobiva vlazatelj v gotovini izplačijivo vsako leto tuđi še primerne obresti. * l^et^an fiitnt Mednje je vsakomur emogoćeno, da »1 brez truda in breac žrtav pri do bi »rttkrbo za starost - rento to je svojim vlo^ant primerne Ietne doNotfke tfa svoje smrti.
Rentna štednja je za w»e stanove zelo ugoden in primeren način štedenja.
Oddelek za rentno štednjo začne poslovati sredi aprila t.l., prijave se p^ sprejemajo in pojasnila daiejo že sedaj.
Prospekti „Zavarovalne in Rentne štednje se pošljejo na željo vsakomur brez-
plačno in poštnine prosto
"        '                  posojila in krediti
se dajejo le na popolnoma varne vknjižbe in proti prav dobremu poroštvu Za vse vetie kraje se sprejemajo agilni zastopnikl.
—        —        —         —        —        —       "™^     "^^"     ^^        ™        »11        ■       ^^^F        ■        '■       '^■^"   ^   '^i^  ^r  ^aa»   -^t^r ^^r ^a^r ^bv^ '^■a^ -^g^r^   "^aa^ ^^p^p- -^bb^- -^■■r- ^^aar -^aar- ^a^ ^aja^ ^a^F^ ^aar^ ^BIP^ ^B^ ^m^ ^BB^ ^aar^ ^aar^ ^aa^ ^aa^ ^aa^ ^a^r '^aa^  -^mr ^^^ ^^mr ^■■r  -^a^   ^^i^  i^a^r       ^»^-     ^a^-       ■       -^^       w         ^         ■'        ^       -^^    ^^a^   -^a^F-   ^aav  -^a^  ~^i^r  ^^•^  ^a^
STROJNE TOVAPNE IN LIVARNE D. D., LJUBLJANA
■BjBaBaaaaaaaaaaaaBaaaaBavaaiaaaaBaaaaaaaiaaBaBHHHBaaHHHBHBBHBHHB^MflHHHBBHBMaa^B^B^MaHHBBaiB^a^M aaaaaaaaaaaaaajaaaaaaMaM^aaiaaiaiaiaiaaaaaaaaaMMaiaiaMMMMMaaaaaaaMe
Stroii xm obdafovanja lesa
Turbine * Transmisija * Zalazna konstrukcije
SasaJka • Brissskis ♦ Zvonovi
Stev. 70.
•SLOVENSKI    N A R O D» dne 4 aprila 1926.
Stran 15.
Motvoz OEpap)
se dobi po tovarniški ceni                            -
* ■%.
Konopjuta d. d.
Skadii&e:   Oossiosveteka   c. 2.   (naspreti   Figovcu)
15 letno jamstvo
naipopolneji STOEWER ši-valni stro i i s pogrezljivim transporter jem (grabeljc); z enostavnim prenukom je pripravljen zm štopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BAMGA
UUBUMU
SeJcnburfnvi ul. 6, I.       2194. Tvtetea ŠL IM.
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani    :-:    prodaja       21-T
s: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
sch kakovostl, v celih vi gon ih  po  originalnih  cenah pre-
nogovnikov za ćomačo uporabo kakor tu dl za industrijska
podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
šake vrste in vsakega izvora ter priporo^a posebno prvovrstni
elkeskovaški in augleSki koks za livarne in domačo uporabo.
kovaškt premog crni premog in brikete
Mocfnif • PROMETfll ZAVOD sa PREHOCBtf.fi-i\dMUV • „ Ljubljani,   Hnklosičeva cesta 19 1
Vabilo na občni zbor
Hranila? ce ta posvjilnlce na Fre¥O?ah
kf se vr$i v nedeUo,  dne ti. april« 1996 ob 3. uri pop. v pro-
storih hranilnice.
Plava! f-aaf ■
I Poročilo naćeistva — 2. Poročilo nadzorstva — 3. Čitanje revfiij-skega Doročila. — 4. Pregled in odobrenje račtmskega zakljućk« zm leto 1925 — 5. Sprcmemba pravil — 6. Volitev nadrorstva — 7. Slučajnosti.                                                                 Načelstvo.
Zabavno potovanje
po Jadranskem in Sredozemskem morju.
Malo jili je, ki se veselljo sreće, posedovtti lastno jahto ter se z sto po morju voziti, obalo obiskovati in si s tem svoje utru-jene živce ©krepčati. .Cosulich* Unija" v Trstu pa nudi vsakomur priliko, se te dobrote poslužiti. Ta družba je to leto dolo&la em £3 svojih na lepS-h parnikov ia s cer brzinca .Stella d' Italia* z 13000 tonsko tonažo, ^50 čevljev đoižine in 60 če*Ijev š rine, z h trostjo cd 17 mili na uro, z dvema vi ja koma in d vetn a dimn-koma, ki je z svojo belobarvano runa nj jstjo zelo privlačljiv.
V notran ostl tega parnika je vsa oprava razkošno izvršena, sprejme 350 udeležencev 1. razreda v kajitah z 1, 2, 3 in 4 poste-ljam, kopalneami in toaletami, bazin zm plavanj . 2 luksuzi ozni je-dilni dvorani, kadilniee, plesna dvorana, veranda, kavama itd. Po-strežba sploh enaka prvo vrstne mu botdu v ta ter era u so za duševno razvedrilo gostov nesposobne] Si godcL
Za letošn e poletje In jesen je na programu 9 razvedri'nih potovanj, trajajoče vsako po 2 do 3 tedne. Odhod in prihod je Trst,
obisktijejo se pa mesta : Koriu, Korint, Atene,  Dardanele, Carigrad, Smirna, Njfuplia, Capr^ Civitavecch a, A acio, Hvres, Cannc>» Nicca,
Monaco,   Genua, Kataco'o,   Viiefraocfae     Barcelona.   Palma,   Cagliari,
MalLa. Alg r, Malaga. Kotor, Dubrovnik. Zar.^. Venedig, Briooi, S^iit Jtd. Pngtaf! se kniižijo in pejasn ia se Uajejo \ri j\z\ntm\i za-
stopitvu   I. G. Ortšković,   Zagreb,   rc-ta B 3; interesentom v Sloveniji  pri   zsstopstvu   SIHOM   KMETEC,   Ljubljana,   Koio-
dvdrska  ul ca 30.  in  pri  fiiijalah  .Cosuach Linije' v Btogradu, Spi tn, Gružti,  5 be^ku,   MeiKoviCu,  Cetinju,   Sušaku  in   Pančevu.
Zahvala*
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega soćuija ob smrti našega srčnoljubljenega soproga, očeta, deda, 7»radcda, strica, tasta in svaka, gospoda
Tomaia Briclja
bivšega plcakarskega   mojatra in aosestatka
se vsem najpdsrčneie zahvaljujemo. Posebno zahvaio pa le izrekamo Sokolskemu druStvu v Sto panj) vaši, gas:Icem, stanovskim tovarišem In domačim posest-nkoii za cvetje in častno udeležbo pri pogrebu, dalje se zahvaljujemo starosti JSS £• En^ Gangl . ^erenlu  ^. Turku i dr. za udelefbo pri pogrebu
Tako obila udeležba pri pogrebu in številne sožaine izjave so nam bile v veliko uteho v teh tež-kih dneh.
V Stepa uji vaši, dne 2. aprila 1926.
Smi«ioti ostali.
UUBUANA, Resljeva c. 24.
priporoća
prroTratno
banaiko
pšenično
moko
in drage  mlevskc tzđelke.
Oreta vseh vrst
po tovaru ških cenah
Konopjuta d. d.
SUladiC&A:    tta>«aialalVAtAkA    A.  1. ^mi>nrr»«i    Ficrnvr
" Mati in sin.
Glej  sinko,   prfmerjajva  enkrat perilo oprano z
ZLATOROG terpentinovim milom
s perilom,  opranim z drugim milom!
Kakšna razlika!
Perilo. oprano z Zlatorog terpentinovim milom je res lepše. kakor novo. Poleg tega sem našta v Zlatorog terpentinovem milu
že drugi zlatnik po 10 frankov!
Zdravilišče SLATINA RADENCi
ob prosi Ormož - Radgona.    Jusoslovenskl Nauhelm in Wildunsen.
Specijalno   kopal šce   za   na   srcu,    ledvicah   in   protinu   trpeče.   Nadaljne
indikacije pri ovap.ijenju  a rte rij.  bcieznih mehurja. peska,  zdroba, reumi, diabetes, ledvlčnih in žolčnlh kamnih,
Naravne  ogriiCno-klsle kopeJi, poseDno  dictetična  kuhinja.  Najraoder-
nejše kopaliscne naprave. HUKE CENE!                                                                           NIZKE CENEj
Sezona traja od 15. maja do 30. septembra.
J    Od 15. maja do 30. junija in od 20. avgast.i do 30. septembra je v veljavi
40 ° 0  znižanje  sobnih  cen.
Nešteto lahvalnih pišem.                Zahtevajte idravill^ne prospekte
wmimwm„^mmrmm\w
d. z o. z.
LJUBLJANA
nUCLOŠIČEVA   CESTA   ŠTEV   36.
3UST PIŠČANEC
L3UBLJANA
rilKLOSlCEVA   CESTA   STEV. 36.
vse   spedicijske   posle,    mednarodne
transporte,   reekspedicije,   vsklad:šče-
nia. prevoze, transportna zavaro.anja,
carinjenje rose.
Uvozno, uvozno, provozno ocarin enje,
carinske reklamacije, rekuize, zastop-
stva  pri  carinskih   obiastvih,   vsa  v
carinsko stroko spada ,oča dela.
Po najnižiih cenah!
POZOR'   !ndustrtUlcl,trsoYd.eksportcr}i. importer]!   POZOR!
Kontrol« biro za cariiske deklaraerc in poštne priznanice.
VpoSIfite Ukoi vsc ne tet 6 mesecev Mare deklaradje In poStne
priznanice v revizijo *»• polMiin« br«spi«<no                                             .'sa pojasnila brezplaCno
JADRANSKA ZAVAROlilA DRUZBfi
Tel. St 937.       nitanovljina leta 1838   Etanlcne)       Te!, št. 937. i^Stnln ZStUKtll Zl SliKlijg: LJIBLJiDl, Ee£Ki-nm ulici Stn. 4 (i Ustii šalili). Bilijli!! za lwMm: ZI6IEI. iMn o!;n nn. II (i Mi raJafi).
AiKJjtki UM Lit 108.031.800'-. ■ Itai kapital Lit. 3O9.CS0.0OQ-.
»■■■•ram?   Zavarovanj* zoper požar — zav-arovanja zoper vSom — zavarovanjn proti razpoki stekla — zavarovan a zvonov — zjvarovanja transpoitov — zavaravanja strojev rrott razpoki   —   Somaž  zavarovanja — zavar van n zoper  točo —  življenska ztvarovanjj,  :n sicer:   dosmrtna zavarovana — zavarovan ja na doživetje  — zavarovanja  starostne rene — posamezna nezgodna 7avarovan«a — nezgodna zavaravanja otro!: —  Mirstvena zavarovTr,;a.
Podražoico w -lagosisvij!:  Beograd, Beckerek, Novi Sad, .«0. "                Saraievo, Subotica, Split, Sušak, Ljcbljana, Osijek.
Slavna xa*u^j!vi v ts2b vo5j;h hrmili Ja^ssiairije.
Vrvi
za perilo, stavbenikc, tesarje, okna itd. vedno na zalogi
Konopjuta d. d.
Skiadišče:   Gcsposvetska c* 2.   (nasproti  Figovcu,
VODNE TURBINE
najnovejše konstrukcije  avtomatične
regulatorje, zatvornice
izdeluje in dobavlja                            MT
IMG. F. SCHNEITER. Skofja Loka
Pnrovrstfle reference.       Zahlevn.te ponudbe?       KiMknreiiiM ctoe.
Zsstopnik zaSlovenijo
pri trgovcih z železnino dobro uveden, se sprejme. Po-nudbe   z   referencami   na   .Sensenzentrale*   Wien   IX.,
Ber^asse 7.                            icofi
Celotno, obširao v zapuščino gospoda Av-gusta Tomažiča spadajoče posestvo v Ljubljani na Dunajski cesti, obstoječe iz hiše, dvoriščnih in gospodarskih stavb in velikega vrta je naprodaj.
Pojasnila glede prodaje se dobe v odvetniški pisarni dr. Albina Smoleta, oćvetnika v Ljubljani, Sodna ulica štev. 9.                                          1003
POZOB                                                        POZOB
trgovd ali gosliliaiji!
Prodajam ceno vino  iz  lastnega  vinograda,  110 hekto stare ga ir
ISO hekto nove ga.  Cena  od 6 do 9 dinarjev.  More se dobiti tud
majhna količina. Naslov:
Stjepan Cavlek
mesar in posestnik, Zagreb, Kaptol br. 5/L kat na dvorišču.
Šablone za predtfsk roinega vezenja Izdeluje tai opremi]«
predtiskarne = = ročnih del
B. 3. AdaiTI, tovarna pergamentnlh šablon
nove Hrady u Vys Hy!a [eskosloveosko
Za 5H5 dobavljam Šablone proste carine. Ctnlkl zaitoni
Sprejmem zastopnlke trn c«lo Kr. SHS
PRODAJO   SB
nojlepše sfavSine parcele na Poljanalt
tedaj skoraj v sredini mcs'a Ljubljane, ležeče ob Zrinjskcga — dr, Valentin Zarnikovi ces i in Streliškf ultef. Stavbišča merijo 600 dc U 00 m-. — Prvovrsien, suh, pežćen, zdrav mwmtt n« rročvirnat in ne ilovn t. Na licu mesm dovolj peska za zidanje in gn.moza za betoniran;o, vsled teg« velik pHfcraneh pri stavbnili stroških. — Solnčna lega, čist zrak, brez ne* /dravega cestnega in premo^ovnega prahu, ker v blizini ni večjifc prome:nh tedaj prašnih čest, ne tovarn in ne železnice. — Vodovod, električna in plinska razsvetJjava ler kanalizacija povserti 8J3                       izpeljana. —  Pojasnila daje;
lastnik   ANTON   DEČMAN  oziroma  tvrd ka   F. P. VIDIC  4
KOM?.,   tovarniška    zaloga   stavbnega   materijala,   Ljubljana^ Prešernova   ulica.
ROVAL MAIL LIME
Kr. anelevka roitna   parobrodna  tfnija   —   Generalno   mtopilvo Z9.  fcra
licvino S. H. S. Zagreb, Tre. L itev. 17.
Redoviti potni&ki promete Hambarg-Chepbenrg-Southampton  v
New Yorlc in Kanado
Chcrbourg-L.iverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
— — Rio de Janeiro, Santos, Montevldeo, Buenoi Aires, Sanpaelo. — — Odt>r«va potnikov v prvem, drugem In tretlcm ruredn. Kabina  tretjega razreda z dvema !n itlrimi   po«teljasiL
Pod za »tope tve:
Beograd, Karagiorgjeva ulica 91 — LJubliana, Kolodvorska ulica 26. — Vel. Bećkerek. Princese Jelene obala 7 — Bitotj, Bulevard Aleksandra 163. Brzojavni   naslov za   gori   navedena  podzastopttva   ^Rovnaaiilpaio"-
Za Botao, H«ro«go«lno, Dalanaoljo In Crnoooroi
Srpska Prometna banka v Sarajevu ia Oružu. Brzojavni naslov: tvPro«ia)t«a bataka".
SPLIT.   Dioklecijanova obala 3     —     METKOVIĆ,    Ivo Veraja.
= Strange =
uzde,  povodci itd. gurte, platno za plahte, juto in slamnice, nudi
EConopjuta d. d.
!I^U^SČ2:   3o33)8vetsSia c. 2. (nasproti  Flgovcn
Stran 6..
•SLOVENSKI   NAROD* dne 4 april*. 1926.
stcv.  76.
Vie ta lep* stvari:
lep* čepeljčkm. torbica in druga darila lahko kupite, ako najdmte p
milu „Gaezla"
samo on zlatnik. V vsak tisoči komad naiaga priznanmga mila vtisnemo namrmč po  i   miafnik
in ako imat* srmčo ga
bodet* sigurno   naš/L
Vpoitevajte te tmr prldno pcrlt« le s
milom
..Gazela"     m
ki sđ odHkaJđ po  izrtano obUni poni t*r jako t*m*//ito in  hitro očisti p*riU>

■ajboij«   sivalol mttm\i la kolosa   M u Gr«tznerf Adler
za rodbino,  obrt in industrijo.   Istotam  najboljši švicarski pletflnl stro(i DoMe*.
Vcfletna garancija.         Na;n.2je  cen*          Tuđi na obroke
Josip Petelinc,
&fvM|ana9  h>*T"   Pre-f^ f?a  «fv->rrtrnrtf» oh vr*đ\
Prvi strokovno specijalni atelje   za
črkoslikarstvo.
Aleksandrova štev.1.
Telefon 906.
i&&**fy,
Ustanovljene !eta 1S03.
Specijaliteta:
steklene napisne firme.
Selenburgova  St. 7,
Teiefon 908
ZDRAVIUŠĆE ROGAŠKA SLATINA.
Najlcpšc in najbolj moderno   urejeno  zdraviiišče kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrela:
„TEMPEL"       „STTRIA"        „DONAT"
Zdravljenje vsch želodčnTh in črevesnih bcuz.;, bolezni srca, iedvic in jeter.
|             Sezona: MAJ — SEPTEMBER.
,    Cene zmerne. — V pred- in posezoni rnaten popust. —  Koncertira voiaška
!    godba.  —   Najveća  cdobnost.  — Rjdio.   —  Prometne zveze ugodne.  — •                              B^*     Zahtcvajte prospekte!     ~&Q
}                                           Ravnateljstvo zlravlUšt* Bosaika Stettna.
MODNE KAMGARNE
|D    SEVUC#TE    v velikl 'zb€n P°  ugodni ceni
dobite
v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
RMIKLAUC "Pttl SKOF"
L3UBL3ANA
(Zunanjim naročnikom se pošiJja tuđi po pošti.)
Ocarinjenje
Bt-T
vseb uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro,
skrbno in po najnižji tarifi Rajko  Turk, carinski
posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9,  nasproti
carinarnice. — Vse informacije brezpJačno.
Prlporo6a se
Papffuitierija ^t^r^al^
Ljubljana    -   Pod Trančo Jit. 1.
iiaamoiB
ae©e0000eg iseeeeaeeea
Rio Doieng iibivo
za pisane, kloit ht spreinncicE
nudi vam po ztnernih cenah tvrdka
PETER ROBflL.Lfublif n^-Halizej
853              Lastn« tapstitlttva.
Izredna prilika: Nsdrod po Din 200
TAf9l 379
Ivan Zokotnik
Telefei
379
mestn* tesarski monter
LSmilAMA, »na sfca CMta 4«    =----=
▼sak^vrstaa t«s»raka 4#im. ■ro4«mc l«s«n« stavb«. <Mtr«A|a %m palate, Mi«, rt •, tovara«, etrkv« ta zvonik«. Strotl, raua tla. stopala«, toa«ale«v pavilasi, varaatf«. lasta« «fr«i« 114. — Craallia lamala a»ost«vv |«s«v ta ailiaov. FAMMA lAfiA                   2^t                   Tovaraa faralrla
Na debelo!                           Na dre*no!
Pr/a kraiuia maroa i» trgovina t feDnonn m
Ljubljana   ----------   Maribor
Sv. Petra cesta šl 31                         Vetrlnjska ulica 20
nudi   lastne   vrvarske   izdelke,   —
ognjegasne cevi, zimo vsih
vrst, morsko travo (airqm), bi-
čevn;ke, biče, konjske kr-
taCe,   riDarice   itd.  po
znatno   zn žanih
cenah.
Uro! po Đln 26*— za &g
NA ZNANJE SVIMA
trgovema, podastičarima,  ddilutarafm   radnjama 1  potro* -
tima čokolada i bonbona ćtrvvm cvjetale tvonde« „TOBLER"
(.Bern • švajcarvka)
nouiccce
Pored  poznatih   VTste   čokolada,  bonboiia o tv ma   ufcuslma ima od sada tvornica . TOBLERETTT" punjene bonbone, 7 korr: u kutiji, 7 raznih ukusa „Le general Nough '- — bontone sa „Nlougat Tobler* q lijepoj katiii od 2S,> gr. netto, kao 1 mnoco dmgih vrt). Generalno **st i  itov. xa   kral evino   SHS .OBOROT" Beograd, Knj. Ljubice 15. TeL 31-89.
mm tovai io tali
Ljubljana Dunajska cesta štev. 35
felfUIlCli IICI
Ka rio vi ka cesta 3t.1»
Ustanovljena leta 1688.
Čast. gr. kons. svetnik pater Hugolln Sattner je dne 3. in 6. marca 1.1. v tej zvonar ni preizkusll 8 bronastih zvonov in strokovnjaški ngotovil:
1. Za semen. cerkev ć. grg\ oo. Jezusovcev v Travniku, Bosna: zvon As (norm. teže 460 kg), B (340 kg) in C (260 kg). Dispozicija je ena najlepših, kar jih imamo za 3 zvonove, zvonjenje je melodično, čudovito lepo ubrano, intervali natanćno zađeti, glasovi čisti in trajni, materijal najboljši v pravilnem razmerju bakra In čina, zunanja oblika lepa, notranjščina gladka, okraski okusni. Liv je torej popolnoma posrečen, zvonovi se brez skrbi sprejmejo.
Za Trg. župnije Ozalj: zvon G (550 kg) in C (250 kg). Dispozicija ođgo-grovarja popolnoma naročilu, oblika pravilna, okraski in napisi lepl, materijal prav dober, glasovi jasni, trajajoči. Liv je torej popolnoma neoporečen, zvonovi se sprejmejo brez premisleka.
3. Za Budjanovce v Sremu; zvon Fis (640 kg), Ais (340 kg), Cis (210kg). Zvonovi lepo uglaseni, dično okrafieni, po oblik! in livu brezhibni, materijal fin, velika radost videti jih, še večjl čuti jih v ubranem zvonjenju.
Zvonovi se brez skrbi sprejmejo. Celokupna teža vseh 8 zvonov je 3040 kg.
Zahtevaite cenike* - Ogleite si ivonarno! j Cene konkurentne. — Izdelki umetniSko mojsterski. Kulantni posoli. — Kratki dobavni roki.
LJUBLJANSKA    KREDITNA    BANKA
MitfuUniu li] JOjMlogr-ftini mi nad Dii 10.0SB.080~—
k"-                                  awtait«>vlja>ita 19OO
LJUBLJAnIA - DUpUUSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Bi*aa«o#)p Oa4§9g QVf§aMa>sljf OfM'loata Ka*a*njf NJa^Mba^p« BJa^ka^fiiAf ■••■ 8
Poštni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana TeL Stev. 261. 413. 502.503.504
Se  priporoća  za  vse v   bančno  stroko  spadajoča  dela
Urejuj«: h** Zf at. — Za «Na*o«M tucam.: Fna Jettfcfc. — Za taMratai dd IMu Oteo ChrtetoL — Vrt t Ljubl^ai