Leto VII., štev 42.	Ljubljana, sobota 20. februarja 192B	poštnina pavsaiirana. Cena 2 Din
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L	_	•	,	_	a	Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljub-
Telefon Stev.^7»^ponoči tudi DnCVIUR Z 21 g O S P© CS ČL* StVO, pfOSVetO lil P0lltil<0	*	^
ca Izhaja ob 4. ijutul. ra»
Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo t
Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it. 54. — Telefon št. 36.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon št. 4g»
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
LJubljana, 19. februarja.
Nele Škodljiva, marveč tudi stupidna fci sramotna je klerikalna politika.
Sedem let Jugoslavije že uganja poli-tikujoča duhovščina svoje destruktivne orgiie. bega in hujska ljudstvo kakor brezumno divjačino, a nima niti smisla niti srca. da bi se lotila resnega, konstruktivnega dela. Naj je rodbina še tako dobro situirana. pa če sedem let večina njenih članov samo postopa, zapravlja čas in premoženje ter živi le od prepirov in hujskanja, mora žalostno propasti. Baš tako je v politiku V sedmih letih je moralo priti do tako žalostnega gospodarskega stanja v Sloveniji. saj ves ta čas parlamentarno zastop jtvo SLS ni delalo drugega kakor podpihovalo ljudske strasti in instinkte, raz diralo. obenem pa storilo vse. da zapravi Slovencem dobro ime. Kakor da bi bili klerikalci najeti in plačani, da uganjajo skoro vse prvo desetletje po svetovni vojni — ki je že sama zadala naro du dovolj globoke in težke rane — zločinsko politiko, katere namen je, spraviti slovenski rod na rob propada.
Hudodelstvo jim je v veliki meri uspelo: Slovenci, ki so bili po svoji bistroumnosti. pridnosti in zvestobi poklicani in izvoljeni, da igrajo pri zgradbi Jugoslavije kot sograditelji vplivno ulo-go. so radi infemalne klerikalne politike glede pravic in ugodnosti potisnjeni v ozadje, glede dajatev in krivic pa v ospredje.
Razmere, v katerih živimo danes, niso nastale čez noč. tudi ne v par letih. Zato je bilo treba sedem let hudobnega duha in sedem let uničujočega dela. Da sta Radič in Korošec od prvega početka Jugoslavije vodila pametno, smotre-no politiko, da so Slovenci in Hrvati ves ta čas doprinašali dokaze dobrih patrijotov. ki so voljni in sposobni, svoje najboljše sile posvečati konstruktivnemu delu za mlado državo, bi danes ne bilo treba jadikovati nad vsem, kar nas tlači. Jugoslavija bi bila Jahko sedaj že krepka, konsolidirana državna tvorenina. njeno ljudstvo pa srečno in zadovoljno.
Tako pa je na žalost treba ugotavljati, da Slovencem in Hrvatom domala nitj svetovna vojna ni povzročila tolike materijalne in moralne škode, kakor pa dosedanja klerikalna in radičevska politika.
Kakor rečeno, klerikalna politika ni samo škodlriva, marveč tudi stupidna in sramotna, sramotna ne le za klerikalce, marveč sploh za vsakogar, ki je vreden. da živi v XX. stoletju. Mesto, da bi se današnja javnost bavila s problemi modernega časa, z novodobnimi pridobitvami na polju znanosti z vitalnimi socijalno . ekonomskimi vprašanji, z zadevami, ki jih napredek človeštva nuj no zahteva za izboljšanje in olajšanje vsakdanjega življenja, slepč klerikalci slovensko ljudstvo že sedem let z nedosegljivimi in brezvsebinskimi držav-nopravnimj «šlagerji», na drugi strani Da vlačijo dan na dan med Slovence plesnivo srednjeveško orodje vatikanske reakcije. Klerikalizem se poslužuje v XX. stoletju pri nas baš take propa-eartde. kakor misijonarji med zamorci in Indijanci. Po vsei ostali Evropi zaman iščeš takega idiotizma. kakor ga uganjajo naši klerikalci z zlorabljanjem vere in cerkve. Samo Slovencem je ostala tudi še v letu 1926. prihranjena sramota, da je vprašanje verstva in brezverstva politično vprašanje prvega reda. Videti ie pač. da nimajo klerikalci absolutno nobenega spoštovanja do slovenskega ljudstva ter da mu odrekajo sploh vsako duševnost ko ga še danes neprestano strašijo z brezverstvom, Deklom in hudičem.
Lahko bi si Slovenci dovoljevali ta srednjeveški šport, ako nam ne bi jemal toliko dragocenega časa in energije. Tako pa se mora vprašati vsakdo, ki ima zdravo pamet in sposobnost uporabljati možgane po svojem lastnem pametnem prevdarku: Cemu? Cemu vse to?
V čast božjo gotovo ne. v blagor naroda tudi ne.. Ali naj Slovenci v tem boju izkrvave in se izmozgaio samo radi škofa Jegliča in dr. Korošca? Konec mora biti tega robstva. konec strašne sramote, ki nas tlači k tlom ter Ponižuje na stopinjo idiotstva!
Nameravan atentat na predsednika Masaryka
Budimpešta, 19. februarja, s. Na šest let obsojeni Josip Marffv, ki je vrgel svoječas« bombo, je poslal socijalnodemokratske« mu poslancu Emeriku Gyorhyju pismo, v katerem sporoča, da je bila bomba, ki jo je Trgel v kazino v Elisabetinerstadtu, pri« pravljena prvotno za atentat proti predsed« niku češkoslovaške republike Masaryku ob priliki njegovega bivanja v Komarnu. Po« »lanec Gyorky je izročil Marffyjevo pismo državnemu pravdništvu, ki je atentatorja že štirikrat zaslišalo. Pripravljajo se nadalj« na zasliševanja Marffvja radi nameravane« Ja atentata na predsednika -MasarykA,
Politična situacija
Incident v radičevskem klubu. — Brezuspešna šefa šefov parlamentarnih skupin.
Beograd, 19. februarja, p. Ves dan
razen seje Narodne skupščine ni bilo večjih političnih dogodkov. Senzacijo je napravila seja radičevskega poslani-škega kluba, na kateri je prišlo do novega incidenta med Radičem in njegovimi poslanci, ki nočejo dajati dnevnic v fond stranke. St. Radič je zelo ne-razpoložen zapustil svoj klub. Jutri zvečer odpotuje v Zagreb. Davi je v imenu HSS Pavle Radič odpotoval v Prago na kongres zelene internacijona-le, v imenu radikalov pa dr. Vlad. An-drič in Bore Milosavljevič. Nocoj odpotuje v Sarajevo v večjem spremstvu poslancev Svetozar Pribičevič. kjer bo imel v nedeljo veliko zborovanje samostojnih demokratov. Danes dopoldne so imeli radikalni ministri s Pašičem
krajšo konferenco. Radikalni poslanišld klub je svojo sejo odgodil za jutri popoldne. Verjetno je, da se bo jutri udeležil razprave dr. N:nčič, da odgovori radi incidenta s Pellegrinettijem.
Beograd, 19. februarja. Danes je bila seja šefov skupin, ■'a kateri je vlada zahtevala, da se juiVi stavi na dnevni red odgovor dr. Ninčiča na vprašanje Vilderja in Hohnjeca o Radičevem izpadu napram Pellegninettiju. Ker samostojni demokrati še vedno niso dobili zadoščenja za žalitev dr. Subotiča napram Pribičeviču. so samostojni demokrati še vedno obstruirali ter je Vale-rijan Pribičevič kot zastopnik SDS na tej seji glasoval proti. Ker morajo biti tozadevni sklepi soglasni, je bil tozadevni predlog vlade odklonjen.
Češkoslovaški parlament odobril dr. Benešev
ekspoze
Ostra socijalnodemokratska kritika fašistovskega režima v Italiji.
Češkoslovaški sceijami demokrat Stivin je izjavil, da se Habsburžami že četrtič po porazu pojavljajo tia pozornici in da Hohen-zollerci veliko bolj moško prenašajo svoj
poraz kot Habsburžani. Grom in strela, ki io je šef italijanskega fašizma pred kratkim poslal preko Brennerja, sta bila ogenj za pa rado, ki nai b? kcV! padec italijanskega fašizma in na..'	ja, ki so jih fašisti napovedal. - .v.u>protno nad nemškimi manjšinami hoče fašizem opravičiti s postopanjem v češkoslovaški republiki. Mirne du še lahko izjavimo, da bi bil Mussolinijev režim že izginil, oe bi uživale narodne manj šine v Italiji iste svotoodščine kot jih imajo v Češkoslovaški, ker bi z njimi nastopile proti •italijanskemu narodu in pometle črno-srajčnike.
Praga, 19. februarja, s. Poslanska zbornica je danes končala debato o izdavi zunanjega ministra dr. Beneša in vzela poro čilo na zna.ije. Člani koalicije so se nato obširno bavili s falziiikatorsko afero. Nato je narodno-demokratski poslanec dr. Hain govoril o vstopu Nemčije v Zvezo narodov ln izrazil med drugim tudi svoje prepričanje da bo Nemčija v Zvezi narodov in v vsej Evropi Lzzvala novo krizo, če bi bili Francija aH Anglija pripravljeni ugoditi zahtevam nekaterih držav za stalne mandate v Svetu Zveze narodov. Nemč-iia bo vstopila v Zvezo narodov, da postane zaSčitnica nemških manjšin po svetu. Govornik je pozval Italijanskega ministrskega prcdsednfka naj pri Obrambi italijanske države proti he-gemomstičnim zahtevam Nemčije ne kaie na češkoslovaško.
Velenemška kritika avstrijskega odgovora
Mussoliniiu
Velenemci zahtevajo odstop dr. Ramkove vlade. — Italijanski
komentarji.
no-tirotsko vprašanje notranja zadeva Italije. Odbor obsoja sramotno nazirairje, da }e treba južnc-tirolsko vprašanje spraviti pred Zvezo narodov, če južni Tirolci ne dobijo popolne kulturne avtonomije, kakor gre manjšinam na podlagi pogodb in izrečenih italijanskih obljub. Stranka zahteva vsled tega odstop ministrstva, ki je s svojimi Izjavami pokazalo, da nima Interesa na najvažnejšem t. j. juižno-tirolskevn vprašaniju.«
Rim, 19. februarja, s. Rimski listi nadalje komentirajo govor avstrijskega zveznega kancelarja dr. Rameka. »Corriere d' Italia« izjavlja, da je dr. Ramek desauviral šovinistično protiitalijansko propagando ter se Istočasno v smislu tega šovinizma opraviče val. »Gtornale d' Italia« smešrt berlinski obisk dr. Rameka kot ponesrečeno ienfto-vanjsko potovanje. AvstrFsko-nemška ženi-tev se namreč proti prepovedi Italije ne bo nikdar vršila. Oficljozna »Tribuna, komentira Ranrkov govor kot dvoumen, poseb no vsled pomožne akcije, ki }o je tako požrtvovalno vodila Italija v prid Avstrije.
Iitnsbruck, 19. februarja, s. Na včerajšnjem zborovanju velenemške ljudske stranke so kritizirali odgovor dr. Rameka na zadnji Mussolini'ev govor. Menili so, da bo avstrijska zvezna vlada točko za točko odgovorila na italijanske grožnje in nastopila posebno proti ukrepom, ki jih je italijanska vlada izvedla na Južnem Tirolskem. Mesto odgovora na vprašanje, kaj se ie zgodilo z avstrijskim generalnim konzulom v Benetkah, ki je izjavil, da je na Južnem Tirolskem vse v redu, In na drugo vprašanje, ali le zvezni kancelar pripravljen pozvati tega generalnega konzula na odgovor, ie dr. Ramek imel govor, ki je na Južnem Tirolskem zelo razočaral.
Posebno pa obsoja velenemška ljudska stranka zaključke dr. Rameka, na podlagi katerih je Izvršilni odbor stranke sklenil resolucijo, v kateri pravi: »Izvršilni odbor velenemške ljudske stranike najstrožje obso Ja pogrešne zaključke v govoru, ki jih je Iz vajal dr. Ramek po lastnih ugotovitvah gle de zatiranja južnih Tirolcev, češ, da Je inž-
Odkrita zarota proti Pangalosu
Zarotniki, večidel oficirji, so pripravljali konec diktatorskemu režimu v Grčiji« — Deportacija zarotnikov iz Aten.
Atene, 19. februarja, r. Pangalosov režim postaja vedno bolj avtokratičen. Z aretaci« jami in deportacijami opozicijonalcev se je Pangalos sicer znebil kritičnega nadzorstva, toda to reakcijonarno postopanje je razpo« loženje proti njemu še bolj poslabšalo. Za« to iščejo njegovi nasprotniki voditelja, ki bi Pangalosa vrgel z vlade.
Število nezadovoljnežev narašča zlasti med oficirji z vsakim dnem. Ti se zbirajo okoli generala Kondilisa, ki je kot frontni bojevnik zelo spoštovan in ki je priljubljen še izza dobe, ko je bil notranji minister. Zarotniška organizacija oficirjev v vojski in mornarici je že tako napredovala, da se je že razpravljalo o podrobnostih, kako naj bi se odstranil Pangalos.
Vladna policija je z„ioto odkrila, njene voditelje aretirala in jih deportiTala na ne« ki otok v Dodekanezu. (O aretaciji vodi« teljev smo poročali že včeraj. Ur.) To za« roto so mogli še pravočasno preprečiti, ven dar pa nihče ne dvomi, da je pričakovati v kratkem novo in bolje organizirano. Četudi se pri tem ne računa na Atene, vendar pa se pričakuje vstaja province proti Pangalo« su v bližnji bodočosti kot primeroma goto« vo dejstvo.
Min. predsednik Pangalos je odredil, da se morata oddati vladi vse orožje in vsa municija, ki se nahaja v zasebni lasti. Vsak prestopek proti tej odredbi se bo najstrož« je kaznoval.
Ameriški in naš uradni komunike o pogajanjih
Dr. Stojadinovič obišče na povratku Pariz in London.
Beograd, 19. februarja, p. Iz Newyorka poročajo, da ameriški listi objavljajo urad« nI komunike ameriškega finančnega mini« stra Bellona, v katerem se konstatira. da vsled velike zaposlenosti ameriške komisi« Je v drugih vprašanjih ni mogoče pospešiti pogajanj z našo kraljevino. Dr. Stojadino« vki je snoči dospel v Newyo>rk. Dne 20. t m. zjutraj se odpelje v Evropo.
Beograd, 19. februarja, p Nocoj Je bila konferenca med zastopnikom finančnega ministra Uzunovičem ln ministrskim pred« sednikom Pašičem. Po tej konferenci }e bil lz kabineta ministrskega predsednika izdan
nastopni komunike: Predsedništvo vlade Je prejelo brzojavno poročilo iz VVashingtona, da je ameriško finančno ministrstvo izda« lo komunike, v katerem pravi, da naša po« gajanja o ureditvi vojnih dolgov teko nor« milna Ker pa je ameriška vlada zaposlen« v parlamentu z davčnimi zakoni in drugim) neodložljivimi posli, da ji ni mogoče za če« tih pogajanj sedaj dokončati, se naš finanč. ni minister vrača v Beograd, naša delegaci« ja pa ostane v Ameriki, da konča pogaja« nja. V komunikeju pravi ameriška vlada, da so glavna vprašanja končana teT d. je upanje, da se bo sporazum dosegel čim bo» do posli ameriški vladi to dopustili Zato ostane v Washingtonu naš delegat g. Gju« rič, da dovrši pogajanja. Naš finančni ml» nister se vrača v Beograd ter se bo n« po» tu zadržal par dni v Londonu in Parizu.
Globok vtis Pribičevičevega govora v skupščini
Vsa zbornica pod globokim vtisom stvarne kritične ostrine ter
moralne zmage Svetozarja Pribičeviča. — Uničujoče žigosanje
Stjepana Radiča. — Odločen in jasen odgovor Nikoli Pašiču.
kespearju limonada. (Buren smeh.)
Z ozirom na izjavo ministra prosvete o papeževem nunciju Pellegrinettiju pravi govornik, da ima svojo posebno
Beograd, 19. februarja, p. Ob 9. dopoldne se je v Narodni skupščini nadaljevala razprava o proračunu. Vladalo je izredno zanimanje. Že zgodaj zjutraj so bile galerije in kuloarji skupščine napolnjeni, ker se je pričakovalo, da bo Svetozar Pribičevič odgovarjal na oni del Pašičevega govora, v katerem je aludiral na to, da je Pribičeviča obvestil o sporazumu z radičevci. Pribičevičev govor je bil zelo miren, dasi je neusmiljeno kritiziral današnjo situacijo.
Interesantna je bila tudi zlasti lekcija onim Srbijancem. ki vedno omalovažujejo zasluge nacijonalnega pokreta v prečanskih krajih za osvobojenje. Pribičevič je priznal, da gre zasluga za osvoboditev predvsem Srbiji in njeni vojski, v kateri so bili tudi dobrovoljci iz prečanskih krajev, toda brez eno-dušnih izjav prečanskih Jugoslovenov tekom vojne in po Narodnem svetu niti Zagreb niti Ljubljana ne bi bila v današnji državi. V skupščini se je konšta-tiral zelo oster spopad med Davidovi-čem in Grgo Angjelinovičem, ki je odobraval ves govor gosp. Pribičeviča. Radičevci so bili zelo mirni, izvzemši par malih medklicev. «Vreme® piše. da se je govor Pribičeviča pričakoval z velikim zanimanjem tudi v vladnih krogih ter povdarja, da so tudi nekateri radikali odobravali Pribičevičev govor.
Ko je bil sprejet zapisnik o prejšnji seji, je najprej skoro dve uri govoril Miloš MoskovljevBč. Za njegov govor je bilo zelo malo zanimanja ter so od vseh strani zahtevali, da čim prej konča. Ob 10.50 se je pojavil na govornici Pribiče-vtič, nakar je nastala tišina.
Pribičevičev govor je bil eden izmed redko lepih v Narodni skupščini. Pri-četkom svojega govora je z ozirom na objavljeni protokol sporazuma konsta-tiral. da se Pašič in Radič v pojmovanju sporazuma ne strinjata, ker smatra Pa-šilč. da je z aktom sporazuma zagotovljena unitaristična politika, dočim Radič smatra, da je s tem aktom sporazuma otvorjena uvertura za federalistično politiko. Radič to pojmuje kot ideologijo sporazuma, ker ako radikali priznavajo. da je treba skleniti sporazum med Srbi in Hrvati, potem smatra Radič za naravno, da zbira Hrvate okoli sebe. Radič je po pisanju «Doma» — kar de-mantira vse druge novine, — izjavil, da je potoval po Bosni, Hercegovini in Dalmaciji zato. da zbere Hrvate. Radič zbira okoli sebe Hrvate, ker se smatra za voditelja Hrvatov. Vendar pa ima Radič dvolično politiko in Radič se predstavlja kot bog Janus ter je njegovo lice napram Beogradu unitaristično, napram narodu pa federalistično.
Pribičevič nadaljuje: Ko je Radič ustvarjal sporazum, sem govoril, da se ne more pričakovati, da bo Radič v 24. urah. pa niti v 24. dneh izvršil iskreno radikalno izpremembo v svojem pojmovanju in da bo od mirotvornega člove-čanskega republikanstva postal unita-rist. Vsakdo je lahko videl, da ta skok ne bo iskren, da bo to oni znani avija-tični skok. Drago mi je konstatirati, da je bilo moje mišljenje opravičeno in da se je dokazalo kot istinito.
Nato Pribičevič citira mnenje angleškega lista «Times» o RadiČu ter nadaljuje: Niti enega človeka na svetu ta list ni opisal tako slabo. Dalje kritizira Stjepana Radiča kot člana vlade z ozirom na njegove govore v Subotici in v Bosni. Radič je s svojimi govori kršil avtoriteto vlade, dočim smo vsi dolžni, da olajšamo misijo dr. Stojadinoviča, ne pa da mu rušimo avtoriteto, ko je šel v inozemstvo v državnih poslih.
Z ozirom na pisavo londonskega lista «Times». da je Radič rekel, da nam stalno preti nevarnost od pustolovščin italijanske vlade, zahteva Pribičevič od ministra za zunanje stvari, da to pojasni. Nadalje se bavi govornik z našimi odnošaji s še drugimi sosedi, ki niso baš najbolji. Na Madžarskem vlada falzifikatorska tolpa, ki je vzgojena v največji mržnji proti nam. Kabinet gospoda Ljapčeva na Bolgarskem goji še vedno idejo revanže proti nam. Tudi grški Pangalos smatra, da ima lahko pogum provocirati našo državo. Kar pa se tiče Avstrije, še do danes nismo mogli doseči, da bi Avstrija napram našim sonarodnjakom respektirala ustanove iz konvencij o zaščiti narodnih manjšin. O vsem tem posebno pa o najnovejši opasnosti s strani Italije, zahteva pojasnila.
Še druga politična izjava ministra prosvete je. ki ni bila demantirana to je izjava ministra prosvete o literaturi. Napravil je kompliment Nemcem in nemški litraturi, ker pričakuje nemške volilne krogljice. O angleški literaturi pa je Radič rekel da je limonada, seveda. ker v naši državi ni Angležev, ki bi dali volilne krogljice za njega. Ako »Times* pišejo, da so izjave ministra prosvete take, da moremo propasti, je naravno. ako Radič potem pravi, da je angleška literatura tudi navzlic Sha-
mnenje o naših odnošajih napram Vatikanu, ker smatra, da so pogajanja, kf se vodijo o konkordatu z Vatikanom popolnoma odveč. Meni, da nam konkor-data ni treba, ker ima zanj Vatikan vej interesa kakor mi. Ni treba, da bi bili preveč nervozni, da se ta konkordat sklene. V Evropi je zelo malo držav, ki imajo konkordat z Vatikanom. Zahteva od dr. Ninčiča pojasnilo ali je res, da je Radič po njegovem pristanku sel za Pellegrinettijem, da prepreči njegovo akcijo.
Radič je v stanju, da zjutraj nekaj pove. zvečer na prekliče. Citira govor uglednega radikalnega poslanca dr. Nike Novakoviča. ki je v Kninu rekel o Ra diču. da pred narodom ruši avtoriteto oblasti, da narod navaja k mržnji in pre ziranju države, vse pod masko lažnjive seljaške demokracije. Konštatira, da je Stjepan Radič federalst. Toda zakaj se tako .iasno ne izrazi, kakor dr. Korošec. Zato je Pašič objavil sporazum, da se vidi, kdo je kriv. Radič dela kar hoče, ti radikali, ki so podpisali sporazum, pa so obenem priznali ideologijo Stjepana Radiča. (Posl Ljuba Živkovič: To ni res.) Kaj nam je narodni sporazum, ko imamo sklep hrvatskega sabora od 29. oktobra, proklamacijo od 1. decembra 1918 in Vidovdansko ustavo. To je ideja sporazuma, to je ideja narodnega edinstva. to je fundament te države.
Pribičevič najodločneje protestira proti temu, da Radič neprestano vlači Bolgare v neko kombinacijo z našo državo. (Posl Timotijsvič: Tercet. Pribičevič: Da, ko pa pridejo Bolgari, bo kvartet. Posl Vilder: Divna muzika pa Stjepan Radič dirigent.) Pribičevič naglasi veliko razpoloženje Bolgarov napram nam. ki datira še iz prejšnje zgodovine. Nimamo nobene garancije, da so Bolgari napram nam lojalni. Nikdar ni ideja prijateljstva potekla s strani Bolgarov k nam. Ideja prihaja samo od onih. ki rušijo r->šo državo. (Posl. Toma Pcpovič: Bi>i<aii niso naši prijatelji oni niso Slovani.) Mi moramo še vedno čuvati naše vojne pridobitve ter z Bolgari ne nvoremo imeti ničesar, dokler nam prerekajo naše pravice do Makedonije ter kažejo proti nam politiko revanže. (Burno pritrjevanje tudi pri radikalih.)
Končno govori Pribičevič o vladi »sporazuma« ter pravi: Ako Radič zbira Hrvate, zakaj radikali ne kličejo k sodelovanju Davidoviča, ki je tudi za sporazum in ne ojačijo srbske fronte, ker so radikali prejeli tezo plemenske opredelitve. Konstatira, da je današnja večina, dasi je dvetretinska, najslabša večina od 1. 1918. do danes, ki ni izvršila niti enega dela poslov iz vladne deklaracije. Izjavlja, da je on in njegova stranka odločna proti današnji politiki vlade. Mi ne moremo biti nikakor pomožna četa v slučaju, ako ta sporazum propade, mi imamo svojo politiko, svojo idejo edinstva in unitarizma, ter jo bomo branili proti vsakemu in v vsakem slučaju.
Z ozirom na izjavo ministrskega predsednika Pašiča, da to drževo niso ustvarila narodna Veča, temveč zavezniki, ki niso hoteli ustvariti majhne države, izjavlja Pribičevič, da so take izjave neumestne, ker napravljajo slab vtis in slabo razpoloženje duhov. »Jaz pravim g. predsedniku vlade in vsem, da je ta naša država taka in tolika ustvarjena zato, ker jo je hotel narod. (Minister Uzunovič: «AH samo zato?> Pribičevič: Ako Narodna Veča niso izjavila ujedinjenja s Srbi, bi Ljubljana in Zagreb nikdar ne bila v tej državL Slavna in junaška dela, katera je izvršila naša vojska in naši dobrovoljci, katerih je bilo po izjavi g. Pašiča od 20 do 39 tisoč, ne bi bila zadostna, da bi se ustvarila tolika država. Ona se je ustvarila zato, ker je narod to hotel.
Naši zavezniki so ustvarili tudi manjše države, kakor je Avstrija in Madžarska In mogli bi tudi to državo ustvarit! manjšo, ako bi naš narod bil proti uje-dirjenju. (Odobravanje.) Nikar ne govorite z omalovaževanjem o delovanju in delu naših narodnih svetov, ki so v kritičnem momentu izjavili svojo voljo in zgodovinsko narodno dolžnosL (Tako je.)
Najmanj imate pravice vi govoriti o slavnih borcih z Kajmakčalana in Dobrega Polja, vi, ki se tako nedostojno obnašate napram njim, ker vam zagotavljam, da bi se vsak češki minister sramoval predložiti predsedniku češkoslovaške republike ukaz. s katerim se odpušča iz državne službe kak češki legionar. Pod našo vlado pa mečete v! boritelje s Kajmakčalana in Dobrega Polja neprestano na ulico iz državne službe. To so razlogi, da bomo glasovali proti temu proračunu. (Burno odobravanje.)
t )
Zasliševanje v Budimpešti
Francoski poslanik pri grofu Bethlenu, — Priprave za nedelj* ske demonstracije. — Nadossy ponuja bonbone, atentator Van-nay pa je umobolen! — Štajerski deželni glavar o ponarejevanjti
v Wetzelsdorfu,
odpustili ha željo njegovih svojcev, ki šo prevzeli njegovo oskrbo. Na podlagi te ugotovitve ga je preiskal policijski zdravnik, nakar so odpeljali atentatorja v umobolnico. »Esti Kurir, piše, da so organizatorji atentata očividno računali s tem, da cblastl ne bodo mosle kaznovati atentatorja, ker prepoveduje kazenski zakonik kaznovanje urno bolnih. Ust se čudi, kako le bilo mo-P~če, da je bil Vannay kot duševno bolan človek učitelj mladine ter zahteva razjasni tev vprašanja, po kakšni protekciji Je dobil atentator svoje mesto.
Gradec, 19. februarja, s. Na današnji seji štajerskega deželnega zbora Je stavil soci-Jalno-demokratskl deželni svetnik MachoM deželnemu glavaTiu dr. Rintelenu nujno vprašanje, ali hoče danes brez pridržkov ln popolncrma sporočiti vse, kar mu Je znano o svoj »časnem ponarejanju bankovcev v Wetzelsdorfu in ali hoče obvestiti deželni zbor, ali so podatki madžarskega ministrskega predsednika, ki jih objavlja časopisje, resnični ali ne.
Deželni glavar dr. Rintelen Je na interpelacijo takoj odgovoril in izjavil, da po-naredevalnica bankovcev v Wetzet®d..rfu ni prejela nikdar ta nikake podpore. Tudi ni po njegovem nalogu v ta namen na noben način interveniralo orožništvo. Isto velja glede vladnega avtomobila. Vsaka druga trditev je neresnična. Z ozirom na to, da bi bilo razjasniti še nekatere podrobnosti, bi bilo dobro, če bi stranke deželnega zbora sestavile preiskovalni odbor, ki se bo lahko kljub temu, da Je že 5 let stara na podlagi vseh aktov in drugih preiskav natančno Informiral o stanju zadeve. Deželni zbor je izvolil nato sedemčlanski odbor, ki bo preiskal svoječasno afero v VVetzelsdorfu.
Budimpešta, 19. februarja, sd. Včerajšnji
obisk francoskega poslanika Clichanta pri min. predsednic« grofu Bethlenu je bil v zvezi z aretacijo Schultzeja. Francoske oblasti So ter azile željo, naj bi madžarske oblasti Izdale proti Schultzeju zaporno povelje, ker ga nemške oblasti brez prošnje madžarskih oblasti na lastno pest ne morejo zasledovati.
»Pester Lloyd« poroča, da Je Imel francoski poslanik včeraj daljši razgovor z min. predsednikom grofom Bethlenom o poslednjem razvodu falziflkatorske afere. Po razgovoru je izjavil poslanik da Je z razgovorom z min. predsednikom popolnoma zadovoljen.
Kakor Izve »Pesti Hirlap., Je predsednik državne policije izrazil željo, naj bi se prebivalstvo ne udeležilo pouličnih demonstracij, ki se pripravljajo za nedeljo. Verjetno ]e, da se demonstracije ne bodo vršile. So-cijalncndemo-kratska stranka je prejela od policijske oblasti v zadevi nameravane poulične demonstracije odlok, da bo policija demonstracijo zabranila. Od druge strani policija ni dobila nikake prošnje, da bi dovolila take demonstracije.
Francoski delegati so vzeli z velikim zadovoljstvom na znanje vest o aretaciji Schultzeja, ker so bile vse njihove zahteve, da morajo madžarske oblasti izdati za nj m tiralico, brezuspešne. Delegate Je zelo izne-nadil način zasliševanj deželnega policijskega šefa Nadossbla. Ko je namreč Nadossy stopil v sobo državnega pravdnika, je brez nadaljnjega ponudil službujočemu uradniku bonbone! Sploh se Je obnašal, kakor (fci bi bil še vedno na svojem mestu.
Pri zaslišanju atentatorjev Vannaya in Mdnarja se Je dognalo, da Je bil Vannay že dalj časa v umobolnici, od koder so ga
-6S-
Nejasen položaj v Rumuniji
Pred pomirjenjem med princem Karlom in dvorom? — Bolezen ministrskega predsednika.
Rim, 19. februarja, d. Po poročilih iz Bukarešte je prišlo tam do ponovnih spopadov med policijo in pristaši opo-zicijonalnih strank. Trije demonstranti so mrtvi, okrog dvajset stražnikov pa je ranjenih.
Kakor poročajo iz Milana, je naznanjen prihod adjutanta rumunskega kralja Ferdinanda, generala Godosnescua, ki naj bi se sestal s princem Karlom v Torbole.
Zdravstveno stanje ministrskega pred sednika Bratianua se je zelo poslabšalo. Zdravniki so ugotovili močno pljučnico.
Bukarešta, 19. februarja, s. S poučene strani se potrjuje, da se rumamski dvor prizadeva doseči pomirjenje s prestolonaslednikom Karlom. Ce bo to dosegel bo kralj vzel na znanje preklic afodikacije Karla, nakar se bo prestolonaslednik vrnil v Bukarešto.
Nemčija proti razširjenju Sveta Zveze narodov
Berlin, 19. februarja, s. V zunanjem od» boru je poročal zunanji minister dr. Strese« maim o stanju sedanjih pogajanj glede raz« širjenja Sveta Zveze narodov. Po obširni razpravi je bil komunistični predlog, naj se prošnja za vstop Nemčije v Zvezo narodov prekliče, proti devetim glasovom odklo* njen. Nato je predsednik ugotovil, da so vse stranke odbora razen komunistov in na« cijonalističnih strank glede vstopa v Zvezo narodov zastopale stališče, da je stavila Nemčija prošnjo za vstop v Zvezo narodov pod pogoji, ki so določeni v mednarodnih pogodbah in da bo dobila Nemčija pri pri« hodnjem zasedanju Zveze narodov stalen sedež v Svetu, ne da bi se pri tem spreme« nila njegova sedanja sestava.
Pred novim konfliktom med Ze-dinjenimi državami in Mehiko?
Pariz, 19. februarja, o. Pariška izdaja «Newyork Heralda* je prejela iz Newyor« ka poročilo, da se v uradnih krogih Zedi« njenih držav z vso resnostjo razpravlja o možnosti oborožene intervencije v Mehiki. V tem smislu pritiskajo protestantovski in katoliški elementi radi izgona nekaterih ameriških misijonarjev iz Mehike. NewyoT« ški poslanec Boylan je predložil državnemu tajniku Kellogu resolucijo, v kateri ga po« zivlja, da objavi imena vseh onih Američa« nov, ki so bili izgnani iz Mehike radi svo« jega verskega prepričanja. Resolucija na« glaša, da je verski pouk v Mehiki na pod« lagi nekega zakona poverjen le domačinom.
Francosko-turška pogodba
Angora, 19. februarja, k. Francoski vr« irovni komisar De Joirveoel in turški zuna« nji minister Ruždi«beg sta včeraj podpisala pogodbo in pet dodatnih protokolov. Po« godba določa dobne odnošaje med sosedi in nevtraliteto pod vsemi okol nos trni ter pred videva postopanje za mirno ureditev spo« rov, če bi diplomatična ureditev ne bila mogoča. Pogodba ureja prijateljske odnoša« je med Turčijo in Sirijo ter zagotavlja med »obojno izročitev »ločincev in sodelovanje za ovira«}« tihotapstva. Končno obsega po« godba še nekatere obmejne prometne ukre. pe in ukrepe za solidarno pobijanje n&lez« ljivih bolezni.
Spalna bolezen v Ukrajini
Moskva, 19. februarja, s. N« jugu Rusije se jo pojavila spalna bolezen. Epidemija divja najbolj v mestu Staline v Ukrajini. Dosedaj je tamkaj obolelo 92 ljudi.
Prvi poraz manjšinske vlade v Nemčiji
Dr. Luther zagrozil z ostavko.
Berlin, 19. februarja. Včeraj Je prišlo v gospodarskem odboru državnega zbora do konflikta vlade ne samo z opozicijo, temveč tudi z deloen vladnih strank. Finančni minister Reinhold Je imel ekspoze o socijal-nopolitičnih in gospodarskih vprašanjih. Državni kancelaT Je zahteval, naj se takoj vzame v pretres vladni načrt za pobijanje brezposelnosti Nemški nacijonalcl pa so stavili predlog, naj se debata odlgodi, da bi se mogel vladni projekt temeljito proučiti. Presenetilo je, da se je vladna ljudska stranka pridružila stališču nacijonalcev. Dr. Luther je razburjeno vztrajal pri svoji zahtevi za takojšnjo otvoritev debate.
Navzlic temu se Je debata odgodila s 15 proti 13 glasovom. Za vlado so glasovali demokrati, socijalisti, komunisti ln bavarska ljudska stranka. Za odgoditev pa so bili poleg nacijonalcev in narodnih socialistov tudi ljudska stranka tn katoliški centrum. Državni kancelar je Izjavil ogorčeno, da pri teh razimerah ne more več voditi vladnih poslov. Vendar je splošen utis. da ne bo imel ta poraz vlade nobenih resnih posledic, je pa jasen dokaz, kako nezanesljiv je položaj sedanjega manjšinskega kabineta v Nemčiji.
Finančna debata v francoskem senatu
Vlada se vrača z zavrženimi davki pred senat. — Možnost ostrega konflikta med senatom in poslansko zbornico.
Pariz, 18. februarja.
V torek je francoska poslanska zbornica •končala debato o predlogih finančne komisije. Pri tem se je vaižno spomniti, da parlament ni vzel za podlago projektov finančnega ministra, marveč se je drža! tekstov, ki imajo svoje očetovstvo v levičarskem kattelu. Finančni projekt vladin je vseboval 13 členov, načrt komisije pa 101. Čeprav je bil načrt komisije temelj debate, vendar ni bil sprejet v celoti, term-eC je bila cela vrsta členov zavržena, izpremenjena in dodana. Senat sto)i danes pred elaboratom zbornice, ki ne krije niti želi vlade niti namenov levičarskega kartela.
Novi davki, ki jih je zbornica Izglasovala, se računajo na 1600 milijonov frankov, dočim je primankljaj v proračunu 4200 milijonov. Razlika znaša še vedno čez poltretjo miliardo, če se hoče doseči ravnotežje v državnem proračunu za leto 1926. Poslanska zbornica se bo morala torej še enkrat potruditi da najde v žepih francoskih davko plačeval cev to čedno vsotico, čeprav mnogim polsancern in večini strank to ne gre v strankarski račun.
Sedaj Ima zaenkrat besedo senat. Ministrski predsednik Briand ie jasno izjavil, da namerava spraviti pred senat še enkrat celokupno finančno vprašanje in zahtevati, da popravi in dopolni ono, kar je poslanska zbornica izpustila aH zavrgla.
Med poslansko zbornico in senatom pride po vsej verjetnosti do konflikta, ker namera va luksenburška palača sprejeti na predlog vlade nekatere davčne postavke, ki so propadle v burbonski palači. Skrajna levica v razmajanem kartelu, posebno socijalisti, ki "PaJo pritegniti tudi doslej vladi prijazne radikale, t-rdfjo da bi senat s takim postopanjem kršfl ustavo, ker ima le poslanska zbornica inicijativtio pravico za davčne predloge. Socialisti pri tem pozabljajo, da senat sicer res ne more sam predlagati novih davkov, da pa je docela upravičen razpravljati o davčnih predlogih, ki jih stavi vlada, čeprav lih je predhod-no zavrgla Zbor ntca.
Levičarsko časopisje Je že pričeto groziti. »Ouotfdien« n. pr. piše: »Senat bo gotovo
ugodno sprejel predloge ministrskega predsednika. On bo uposta/vil zavržene davke fn zakon bo zopet prirortial pred zbornico. Kaj se bo zgodilo potem? Ali se bo zbornica podvrgla? Ali bo odobrila ta državni udar brezstidnega fašizma? Če stori to se obsodi sama in izzove V deželi odpor javnega mnenja, ki bo pometal ž njo.«
Desnica pa fotče r.a drugo plat zvona. »Temps. pravi: »Resnica je, da ie dežela sita demagogije, ima dovolj negotovih obljub in zahteva več reda in edinosti. Zato se obrača danes k senatu v upu, da bodo vsaj njegova posvetovanj koristna iti da bo zna! koirčno določiti, do kam naj segajo neobhodno potrebne žrtve«.
Na svoji današnji seji ie začela senatna finančna komisija razpravo o predlogih, ki so dospeli iz poslanske zbornice. Nato ie komisija zaslišala finančnega ministra Dou-merja ln ministrskega predsednika Brianda.
Doumer je izjavil, da znaša po glasovanju zibornice deficit v proračunu še vedno 3400 milijonov, h kateri vsoti je treba dodati 225 milijonov za Francosko banko in 625 milijonov za amortizacijsko blagajno. Treba je torej nafti še okoli 4 milijarde novih dohod kov. Doumer je zahteval, naj senat sprejme davek na tobak, na alkohol, na sol in kavo ter plačilno takso, ki so bili predloženi a odklonjeni v poslanski zbornici.
Briand Je apeliral na domoljubje senata, nai izglasuje potrebne dohodke. On bo potem že ukrenil vse, kar je v njegovi moči, da se doseže soglasje med obema zbornicama.
Pariz, 18. februarja. Vprašanje, aH ima se nat pravico jemati v pretres od zibornice zavržene davčne projekte, če mu jih vlada nanovo predloži, oziroma če ie njegova vlo ga edino, da stavi svoje opazke k sklepom parlamenta, ie postalo predmet živahne kam panje v časopisju in v celi javnosti. Večina pariškega tiska zagovarja pravice senatove le časopisje levičarskega kartela odreka Ink semtrocškl zbu;< sleherno pravo na davč no inicfjativo. i ,a- - » k finančne komisije poslanske zbornice Malvy ie to stališče Jav no povdaril in je zagrozil, da bi se večma v burbonski palači energično uprla, če bl si senat lastil vlogo, ki mu ne pritiče. Malvy se je o teii zadevi tudi že razgovarjal s predsednikom vlade.
Na današnji seji senata ie finančni minister Doumer raz'"*" mer.krct samo finančne predloge, ki p. ,c j-prejeia poslanska zbornica. Senat se je c-dgoail do pondeljka. Finančna defoata pa se prične še-le v torek.
Burne seje češkoslovaškega parlamenta in senata
Nastop Nemcev Ia komunistov proti nacijonalni vladi.
d. Praga, 18. februarja.
Današnja seja parlamenta je bila zopet precej viharna. Prvi incident je izzval ko. munistični poslanec Haken, ki so je v svo. jem govoru zavzemal za takojšnje prizna« nje sovjetske Rusije. Haken je ostro napa. dal vlado, češ, da je takoj priznala Musso* linijevo diktaturo v Italij, dočim je v vpra« šanju priznanja sovjetov odvisna od «faši» stovskih* generalov češkoslovaške vojske, ki so v zvezi z dr. Krama?ovo protisovjet« sko skupino. Zagrozil je, da bodo komuni« sti povzročili v vojski pokret, ki bo obra. čunal s politikujočimi generali. Moštvo bo dobilo nalog, da dejansko izrazi svoje ne« zaupanje generaliteti. Predsednik zbornice je poklical poslanca k redu, ker je pozival vojaštvo k političnemu delovanju. V zbor« niči je nastal velik hrup, ki so ga povzro« čili komunisti
Nato se je oglasil vojni minister Striber« ny, ki je zanikal komunistične trditve ter izjavil, da bo energično preprečil vsak po. skus zanašanja politike med vojaštvo. Na« Ita je ponoven hrup s strani komunistov, dočim so vladni poslanci živahno odobra. vali ministrove izjave.
V nadaljevanju debate o dr. Beneševem ekspozeju je govoril narodni socijalist Hru« tovski., ki je izjavil, da budimpeštanska vlada nikakor ni tako nedolžna, kakor bi se hotela prikazati pred evropsko javnostjo, Madžari so ponarejevali tuje bankovce baš v času, ko je njihova vlada prosila finanč« no pomoč v Evropi. Zunanji minister je v svojem ekspozeju o falzifikatorski aferi imenoval tudi grofa Apponva, na katerega so Madžari tako ponosni. Toda prišel bo trenutek, ko bo morala evropska javnost brati tudi njegovo ime v zvezi z afero. Grof Appony je političen kameleon. Madžari si niso mogli zbrati .boljšega® zastopnika!
Med govori madžarskih in krščansko«so« cijalnih poslancev so se ponovili nemiri, ki so jih povzročite razne opozicijske skupine. Ker je komunist Muria žalil Mussolinija, je bil takoj pozvan k redu.
Poslanec slovaške ljudske stranke Hika je izjavil, da Beneševe izjave niso zadovo« Ijive ter je pripomnil, da stoji njegova stran ka na stališču slovaške integritete, da pa se mora vlada vedno zanesti nanjo, dasi« ravno je stranka v opoziciji.
Ob priliki glasovanja o nemškem pred« logu glede odprave uradniškega zakona, ni bilo v zbornici nobenega poslanca slovaške ljudske stranke, ki vodi pogajanja za vstop v vtado. Nemški predlog je bil zavrnjen.
Danes se je vršila tudi prva letošnja seja senata. Pri vstopu predsednika Donata v dvorano je dvignila opoz;eija velik trušč. Slovaški poslanci so se vzdržali vsake opaž« ke. V zbornici so se čuli razni ironični klici kakor: Kje je naš Mussolini? itd. Ko se je pričel dnevni red so nemški in slovaški se« natorji zapustili dvorano, ker se niso hoteli udeležiti volitev predsedništva. Ostali so pa nemški socijalni demokrati. Za predsed« nika je bil izvoljen narodni socijalist Klo« fač, za podpredsednika narodni demokrat Brabec, agrarec Donat, ljudovec Hruban. nemški socijalni demokrat Niemer in češki soeiialni demokrat dr. Soukup.
Po izvršenih volitvah so se vrnili v zbor« nico slovaški in nemški poslanci. Senator ar. Heller ie v imenu nemških strank pred«
lagal, paj se udeleži prihodnje seje tudi ml« nistrski predsednik, ki naj pove razloge za jezikovno uredbo. Pri glasovanju Je večina odklonila nujnost predloga, nakar so Nemci zagnali veliko vpitje.
Politične beležke
+ Intrige proti češko-jugoslovenski vzajemnosti šo sedaj na dnevnem redu. Širijo jih prav spretno gotovi krogi, ki so interesirani na tem, da zvezo med obema narodoma kar najbolj zrahljajo.
V	dobrem spominu je še zagrebška kampanja proti češkim turistom, ki prihajajo vsako leto zlasti v naše Primorje. Razkričali so jih kot skopuhe in res je dotok čeških gostov kmalu občutno ponehal na ogromno škodo našega narodnega gospodarstva. Prepozno so naši ljudje spoznali, da je bila protičeška ofenziva — italijansko maslo. Kakor se zdi. pripravlja letos dunajska gospoda nekaj podobnega. Že delj časa se pojavljajo v raznih listih napadi proti Cehom, češ, da nam premalo pomagajo. Članki so pisani večinoma v tonu nacl-jonalnega ogorčenja, tako. da naivni bralec težko pogodi konjsko kopito. Katere konkretne cilje zasleduje ta najnovejša kampanja, se bo še pokazalo.
V	splošnem je njena namera jasna: sejati med oba naroda čim več nezaupanja. To opozorilo smo napisali, ker se v zadnjem času pojavljajo tudi v nekem ljubljanskem listu ogorčeni članki proti Čehom, o katerih vemo, da so pisani na Dunaju.
+ Odgovor na odgovor. Na »Sloven-čev» napad na novoustanovljeno »Vodnikovo družbo* je naš list odgovoril z ugotovitvijo, da proglašajo klerikalci vse, kar ne trobi v njihov rog, za brez-versko, ker smatrajo klerikalci eksperimentiranje z vero za edino rešilno sredstvo svoje zavožene politike, pri čemer računajo še vedno na ljudsko nevednost. Ugotovili smo, da je napad na •Vodnikovo družbo* posledica klerikalne bojazni, da bi naše ljudstvo ne došlo do knjig, ki ne služijo Izključno klerikalnim namenom, in da so klerikalci od nekdaj bili nasprotniki vsakega takega pokreta. Na to našo ugotovitev odgovarja »Slovenec*, da si ne pusti prav od nobenega svobodomiselca diktirati svojega pojmovanja o razmerju med cerkvijo in državo. Nam je popolnoma prav, da proglaša »Slovenec* naš list za svobodomiseln ln da se zopet odreka svobodomiselnosti, ki }o je nekaj časa reklamiral tudi zase, ko je vabil v klerikalno okrilje slovenske inteli-gente. Ravno zato, ker smo svobodomiselni, pa tudi mi ugotavljamo, da si klerikalnega pojmovanja o razmerju med cerkvijo in državo, oziroma med cerkvijo in politiko ne pustimo diktirati. Boj slovenskih naprednjakov je proti tej klerikalni diktaturi, ki hoče v svoji intoleranci vsiliti nekaj kot belo, kar je v resnici črno. Klerikalizem je ubijanje svobodne volje in svobodnega duha, kar ponovno dokazuje klerikalno vpitje proti novemu književnemu podjetju »Vodnikovi družbi*. Mi se ne bomo prepirali s »Slovencem*, ali smo brezver-ski ali ne, pa naj to dokazuje kakorkoli s citati, iztrganimi iz naših listov. Mi samo ugotavljamo, s kakimi sredstvi se bori klerikalizem, ljudstvo pa naj so-dL Ne bomo si pustili kratiti pravice, da bi ne pisali o stvareh, s katerimi se bavi ves svet, in da ne bi poročali o novih pojavih znanstvenih raziskovanj in bodisi da ti pojavi ne gredo v račun temu ali onemu ljudskemu prevarantu. Mi rečemo, da bi ostalo slovensko ljudstvo ločeno s kitajskim zidom od ostalega sveta, kakor bi to radi imeli klerikalci v švrho lažjega komandiranja nad slovenskim ljudstvom. Napredujoča prosveta našega ljudstva bo zato slovenskim svobodomiselcem v ; ~odovini tudi v bodoče odkazala častna mesta, klerikalce pa tudi v bodoče označevala kot svoje nasprotnike. V tem boju proti nasprotnikom slovenske kulture je zmaga brezdvomno na naši strani.
+ Mohorjeva družba in klerkalcl. — »Slovenec* piše, da je skoro škoda izgubljati besedo, da nova Vodnikova družba nasprotuje Mohorjevi družbi. Ugotovili smo že, da Vodnikova družba, ki obstoja šele par dni, za to trditev ni podala še nobenega povoda, ker ni izdala še nobene knjige in ker določajo njena pravila samo povzdigo slovenske kulture z izdajanjem književnih publikacij. Rekli smo, da nastopajo klerikalci proti Vodnikovi družbi le zato, ker so načelni nasprotniki vsakega kulturnega gibanja, ki ne služi njihovim ciljem, prav tako tudi, da se je Mohorjeva družba preživela, ako se ne upa vzdržati konkurence Vodnikove družbe, ki nima drugega namena, kakor obogatiti slovensko literaturo z novimi cenenimi knjigami. Ker pa je »Slovenec* proglašal Vodnikovo družbo za brezversko in ker piše »Domoljub*, da bo »vsak Slovenec vedel, kaj ima storiti, če pride v hišo agent nabirat naročnino za knjige Vodnikove družbe,* smatramo za dolžnost, da pojasnimo, ali je Vodnikova družba reš konkurenčno podjetje Mohorjevi družbi. Znano je. da je Mohorjeva družba cerkvena bratovščina, ki po svojih pravilih ne more imeti nikogar za člana, kdor rti katolčan. Član Mohorjeve družbe torej ne more biti ne samo noben brezverec, ampak n. pr. tudi ne član Jugoslovanskga kluba oosl. Šiftar, ki je protestant. V to družbo se tudi ne more nihče siliti, ki ni katoličan, ker je cerkvena bratovščina in bi to pomenjalo kršenje ustavnih določb o verski toleranci. V Mohorjevi družbi nimajo torej »brezverci* ali pa »drugo-verci*. kakor označuie klerikalno časopisje vse nenristaše k!erika'rte stranke, ničesar iskati, ker ne moreio biti nieni
člani. In ker vsi ti ljudje ne morejo biti člani Mohorjeve družbe, ako hočejo poslušati glas svoje vesti in zakonske predpise, je popolnoma naravno, ako si osnujejo svojo družbo za izdajanje knjig. Ali je potem to konkurenca? In če bi bila, klerikalci naj izdajajo boljše knjige, pa bodo morebiti to konkurenco vseeno zmagali. Na ta način bo manj prerekanja, pa -tudi del tistih nasvetov bodo izpolnili, ki so jih pametni ljudje že pred mnogimi leti predlagali Mohorjevi družbi.
+ Režimsko nasilje. — Beograjska »Reč* poroča, da je srezko načelstvo v Sarajevu izdalo na vse orožniške postaje nalog, naj preprečijo seljakom prihod na nedeljski shod Sv. Pribičeviča
V	Sarajevu in da orožniki po vsej Bosni plenijo letake s pozivom k udeležbi na shodu SDS. Razen tega poroda »Reč*, da so oblastva razširila vest, da je shod prepovedan. Beograjsko glavno glasilo SDS prinaša tudi izvleček r;s-ma, ki ga je poslal radikalni poslanec St. Kobasica enemu izmed uradnih funkcijonarjev povodom Pribičevičeve-ga shoda v Prniavoru. Posl. Kobasica je pisal: »Vi morate vse podvzeti, da doživi PribičevJd fijasko. To vam sporoča tudi vaš šef. Noben radikal ne sme priti niti kot kibic, kar predvsem javite Prnjavorcem. Po vaseh razširite potom županov vest, da je shod prepovedan in da bo vsakdo kaznovan, kdor pride na shod.* Kljub temu in kljub vsemu nasilju oblastev, je shod v Prnjavo-ru uspel nad pričakovanje. Posl. Dušan Kecmanovič je radi režimskih nasilstev sedaj pred sarajevskim shodom Sv. Pribičeviča vložil v skupščini na notranjega ministra vprašanje, ali hoče ukreniti potrebno za varstvo zborovalne svobode. Kakor poročajo, vlada za nedel.skl shod Sv. Pribičeviča v Sarajevu veliko zanimanje in Ka vsa režimska nasilja ne bodo preprečila. Obširno agitacijo za ta shod so razvili zlasti dobrovoljci, ki so razširili po vsej sarajevski oblasti pozive na seljake. dobrovoljce in meščane, naj pridejo na shod Sv. Pribičeviča, ki poziva na boj vse, ki so proti bratski slogi in ki pobija opasne nauke lažnivega preroka St. Radiča.
+ Kakšen mora biti politik? — V »Kmetskem listu* čitamo: »Moder politik skuša povsod dobiti kaj za svoje vo-lilce — sploh koristiti ljudstvu. Ves njegov nastop je usmerjen, prevdaren, kaj bi se moglo v danem slučaju doseči. Pozna manire splošnega medsebojnega občevanja; takt, dostojnost mu velevata, da s svojim nastopom ne odbiia, temveč tudi pri nasprotniku vzbuja čut človečnosti in pravičnosti. Sploh si s svojim nastopom dela pota, po katerih mu prihajajo zlati viri za ljudstvo.* Komu se pri teh besedah ne zbuja sum, da je hotel podati dopisnik »Kmetskega lista* lep nauk St. Radiču in njegovemu zadnjemu pobočniku posl. Puclju. Zakaj vseh teh lastnosti, ki jih zahteva od modrega politika, nima niti eden niti drugi. Ta sum potrjuje tudi pristavek: «Ko bereš mirna in stvarna poročila posl. Puclja, takoj uvidiš, kako spreten politik nastopa, ki kljub mnogim težko-čam — vendar dosega lepe uspehe(l).
V	resnici, ko bi imeli več tako modrih (!), stvarnih (!), dostojnih (!) politikov mi Slovenci, bi bilo za nas pač mnogo bolje (!). Priznanje, komur priznanje!« Boljše karikature iz posl. Puclja res ni mogel napraviti »Kmetski Ifst*. Zato slava njemu, slava posl. Puclju in vsem tistim njegovim lepim uspehom ter zlatim virom, ki prihajajo z njegovo pomočjo in z davčnimi eksekutorji ter 13 milijardnim proračunom med naše ljudstvo! Včasih znajo biti zeleni generali pri »Kmetskem listu* res zabavni!
+ Pojdimo v Rim. v Lurd in v Ameriko! Poročali smo že, da prirede letos klerikalci romanje v Rim in v Lurl Izrazili smo svoje pomisleke, ali ie rav-no sedanji čas splošne gospodarske krize, katere je v veliki meri kriva pol tika klerikalne stranke, primeren za taka velika romanja siromašnega slovenskega ljudstva, s katerimi se odnašajo milijon, ske vsote iz našega narodnega gospodarstva v tujino. Ljubljanski škof. ki ie največji veleposestnik v Sloveniji in ki gotovo ne občuti v toliki meri gospodarske krize kakor pa naši kmetje, seveda za take materije!ne skrbi naš ga ljudstva očividno nima pravega smisla.
V	»Domoljubu* čitamo namreč poziv ljubljanskega škofa tudi k dragemu romanju na evharistični kongres v Chica-go. Torej bodo šli letos Slovenci na romanje v Rim, v Lurd in v Ameriko. Vsa tri romanja v enem letu se ram zde res nekoliko preveč obremenilna za slovensko mošnjo. Prav gotovo nisn:c nasprotniki potovanj po svetu, ker sc brez dvoma večjega ali manjšega izobraževalnega pomena.toda slovensk klerikalci aranžirajo svoja romanja, kakor da bi se cedila v Sloveniji mleku in med in kakor da bi ne imeli drugili skrbi. Ali hočejo našim romarskim cerkvam odvzeti res zadnji ugled Ali morebiti naše cerkve niso pred Bogom ena kopravne z italijanskimi, francoskimi ir amerikanskimi. Ali nimamo v Sloveni dovolj čudodelnih božjih potov, da b ne mogli zadostiti svojim dušnim in telesnim potrebam na cenejši način? Al morajo največji siromaki med Slovenc iti res vs.ako leto v Rim. Lurd in Ameriko? To pogosto prirejanje veliki! romanj duševno zaostalega ljudstva n tujino postaja ž§ sumljivo. Ni dvoma da se razni agenti in aranžerji veseli tudi lepih dobičkov.
Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednih
»DOMOVINO"?
A i i
Maribor in generalni konzul dr. Beneš
Maribor, 19. februarja.
Maribor nI zaspano mesto. In tudi fniciiative in dela je poln. Komaj smo zaključili sedanjo plesno sezono, že stopamo v nove načrte in večer za ve-čerom je izpolnjen za več tednov naprej z lepimi kulturnimi prireditvami. Gledališče. Ljudska univerza, pevska društva, vse nam obljublja najboljše. Brazde mariborskega kulturno - nacionalnega dela so vedno globlje, širje in pa vedno sveže. Čeprav še vse le vre in kvasi in čeprav stoji gospodarsko močna skupina prejšnjih gospodarjev Maribora, priseljenih Nemcev ob strani in ne prestopi praga gledališča in nc koncertov, vzdržujemo vsai najvažnejše naloge zrelega naroda ob meji.
Nemajhno nalogo v krogu teh delavcev za bodočnost vrši že petq leto tudi mariborska Jugoslov. - češkoslov. liga. ki bo danes zopet pokazala bilanco eno-jetnega dela. Ustvarjati smo jo začeli ie leta 1921. in jo končno dne 31. marca 1922 z ustanovitvijo poverjemštva ljubljanske lige tudi dejanski priklicali v živ Ijenje. Priprave je vodil iz Ljubljane tudi gosn. generalni konzul dr. Beneš. ki je bil ves čas njen največji prijatelj in vedno vnet sotrudnik. Ustanovnega zbora se je gospod generalni konzul se-vi osebno udeležil in bil navdušeno sprejet od Mariborčanov v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma. »Drava. je zapela češko in našo himno, dr. Pivko ie predaval o Masaryku. Od tedaj smo bili z dr. Benešem v stalni zvezi, gotovo nam ie povprečno vsaj vsak mesec enkrat pisal, pošiljal češke knjige za Ljudsko knjižnico in filme za iigina predavanja, katerih se je celo osebno parkrat udeležil. Bil je tipičen Ceh. neumorno agilen. vedno z jasnim ciljem pred seboj, ljubeznjivo postrež-liiv in tako pozoren, da nam je pisal ponovno celo s svojega bivanja iz tujine med počitnicami. Maribor je zra-stel z njim v ljubavi kakor Ljubljana.
Nocoj se mu bo Maribor poklonil zopet v isti dvorani, kjer ga je spomladi leta 1922. prvič pozdravil s toliko iskrenostjo. kakor se bo sedaj od njega poslovil z bolestjo. Delo gosp. generalnega konzula pa ostane v Sloveniji neizbrisno: Nadaljevale ga bodo JClige v Mariboru. Celju in Ljubljani v njegovem duhu prirojenega in srčnega prijateljstva do Češkoslovaške.
Dr. Avg. Relsman.
Jugoslovenski muzej v Berlinu
V zadnjih letih so trgovinske zveze med našo državo in Nemčijo znatno popustile. Jugoslavija, ki je morala posvečati več pozornosti drugim mednarodnim vprašanjem in svojim notranjim zadevam, je pri tem nekako pozabila na propagando med Nemci v rajhu. Tudi za izvoz v to deželo se nismo dosti brigali in tako nas je prehitela naša soseda Bolgarija. Bolgari so priložnost tem lažje izkoristili, ker je itak Nemčija pri izvozu največja in najzanesljivejša od-jemalka bolgarskih produkov.
Naš konzulat v Berlinu, ki je spoznal, da bi nadaljevanje te prakse postalo za nas zelo neprijetno, je predlagal beograjski vladi, naj bi našla in žrtvovala ^otrebna sredstva za ustanovitev jugoslovenskega muzeja v Berlinu. Institucija bi v prvi vrsti služila krepitvi tr-zovinskih in industrijskih zvez. vršila bi uiogo posredovalca, dajala trgovcem v Nemčiji in pri nas potrebne informacije ter bi propagirala tudi našo kulturo v inozemstvu. Muzej bo v ta namen zbiral in hranil vzorce specijalnih produktov naše zemlje ter jih bo razstavljal nermanentno brez vsake vstopnine. Naloga muzeja bi tudi bila. da sodeluje na vseh razstavah širom Nemčije in propagira uvoz naših produktov ter skrbi za avtentične podatke o splošnem stanju v naši državi. Tako bi imel muzej na razpolago poseben paviljon, izvršen v narodnem slogu. Ta paviljon bi romal iz kraja v kraj. z ene razstave v dru-s:o. centralni muzej v Berlinu pa bi ga sproti zalagal z vsem. kar bi lahko pospeševalo gospodarsko in drugo zbli-žanje med nami in NemcL
Dogodivščine dveh doktor-jev-bolniških strežajev
Z božje pot! na Brezjah na zdravniške komisije. Zagonetna obdukcija v Strugali na Dolenjskem. — Kašča z milijonskim zakladom.
Novo mesto, 19. februarja.
Dva prvovrstna pustolovca, Anton Šuligoj in Anton Horvat, sta stala te dnj pred novomeškimi sodniki. Prvi je že naš stari znanec, ki se je izdajal lani spomladi po Dobu, Gorjušah in Viru za dr. Oblaka iz Ljubljane in ^Jravil budi proti visokemu honorarju. Za to človekoljubno delovanje mu je priznala takrat sodnija na Brdu teden dni zapora s postom.
A Suligoja to še ni izučilo. Dne 3. avgusta 1925 je šel v družbi Antona Horvata. ki ga je bil spoznal v ljubljanski bolnici, oba sta bila namreč bolniška strežaja — v Struge na Dolenjskem. Oba bi bila rada kai več kot bolniška strežaja Zato se je izdajal Šuiigoj za vodjo obdukcijske komisije ljubljanske policijske direkcije. Horvata pa je predstavljal za dr. Juga iz Ljubljane. Tokrat je torej prepustil doktorsko čast svojemu tovarišu. Odpeljala sta se s kočijo naravnost k župniku Orehku in se mu predstavila kot obdukcijska komisija. ki je imela raztelesiti v mrtvašnici ležečega, precej bogatega mrliča. Župnik ju je v resnici odvedel v mrtvašnico, kjer ie dr. Jug razklenil mrliču roke in mu odpel obleko na prsih. Najbrže sta zlikovca iskala dragocen prstan. vreden 40.000 Din ali pa kake druge vrednosti.
Ko sta se vračala, ne da bi dosegla svoj namen, sta srečala dva sorodnika pokojnika, katerima sta se predstavila pod istima lažnjivima imenoma. Toda to ie postalo za oba usodepolno. Pokojnikova sorodnika sta namreč dr. Juga osebno poznala. Naznanila sta zato pustolovca orožnikom, ki so ju nato aretirali in izročili sodišču, ki je priznalo šuligoju 12. Horvatu pa 7 dni zapora.
Interesantna je Horvatova preteklost. Rodom je Madžar. Z 18. letom je šel za fratra k Saleziiancem v Veržej v Prekmurju, leta 1913. k vojakom, pa ne na fronto. Po prevratu se je vrnil k Saleziiancem v Veržej. Leta 1924. pa se je naveličal samostanskega življenja in odšel v Beograd k papeškemu nunciju Pelegrinettiju za kuharja, od tam pa za strežaja v splošno bolnico v Ljubljano, kjer je spoznal Suligoja. Dne 2. avgusta sta oba zapustila službo v bolnici, šla na Brezje na božjo pot in potem na komisijo, v Struge. Sedaj je Horvat uslužben v škofovih zavodih, menda
kot doktor astronomije.
•
Še dva druga zanimiva tipa sta bi'a te dni pred strogimi novomeškimi sodniki: dva Štruklja, brata Ivan in Ludvik. ki sta se morala zagovarjati radi vloma, h kateremu sta bila zapeljana. Ivan je že star znanec novomeških zaporov. Tudi lani je bil tam na hrani, kjer se je seznanil z nekim J. J. Ta je povedal Ivanu Štruklju, da ima njegov sorodnik Učiak v Stari vasi pri Št. Jerneju v kašči okoli milijon kron. Štrukelj se je delal kakor da ga vse to prav nič ne briga, na tihem pa je sklenil, da čim prej pogleda v tamkajšnjo kaščo in se polasti bogatega zaklada.
Ko so ga 28. oktobra 1925 po prestani kazni izpustili iz zaporov, se je takoj pripravil na ta vlom. Dne 26. novembra je odšel od doma in vzel s seboj svojega mlajšega, še nekaznovanega brata Ludvika. Mahnila sta jo čez Št. Jernej, kjer sta ukradla kovaču Fran cu Jankoviču velike kovaške klešče, da sta odščipnila pri oknu gosto mrežo in prišla tako z žrdjo do železnega križa v oknu. To dokazuje, da si je Ivan očividno že prej ogledal položaj. Okoli 3. zjutraj sta potem vlomila v kaščo. Imela pa sta smolo. Bogatega zaklada nista našla, temveč sta se morala zadovoljiti z enim srebrnim goldinrjem. dvema srebrnima kronama. 11 papirnatimi bankovci ter ključem od skrinje. Nato sta šla iskat milijonček v hišo, pristavila k oknu lestvo in skušala priti v sobo.
Tedaj pa se je zbudila gospodinja iz težkih sanj. Sanjala je. da so vlomili v hišo roparji katere pa so orožn ki po-lovili in uklenili. Najbrž je čula ropota-
nje, pa so se ii sanje pritaknile. Šla je na stran in odprla vežna vrata. Ker ie neki možak naglo odskočil od vrat. iih je takoj zopet zaklenila. Zbudila je nato moža. ki je šel gledat, kai se je zgodilo in našel prislonjeno lestvo. Brž je sklical tri hlapce in nekaj sosedov, ki so zasledovali storilca, kar ni bilo ravno težko, ker je padel tisto noč sneg. Štruklja pa sta imela oba gumijeve pod-petnike. Spotoma so obvestili zasledovalci še orožnike v Št. Jerneju in na Ratežu. Vsem skupaj se je končno posrečilo zajeti oba Štruklja v Stružkem gozdu. Pri njih so našli srebrni goldinar, obe srebrni kroni in ključ od skri-nje.
Sodišče je prisodilo Ivanu štruklju dve leti in pol ječe z enim postom in trdim ležiščem na mesec, njegovemu bratu Ludviku pa štiri mesece z dvema postoma in dvema trdima ležiščema na mesec Morda zvesta brata Štruklja v ječi še za kak zaklad, ki ga bosta šla dvigat, toda gotovo ne več z gumijastimi podpetniki.	G.
Usmrtitev dvakratnega roparskega morilca v Osi-
jeku
Kakor smo med tednom že na kratko poročali, bodo danes dopoldne obesili v Osijeku 24letnega posestniškega sina Pavla Minčetiča iz Bošnjaka, rodom iz neke vasi pri Brčki v Bosni, ki je bil dne 8. julija 1925 od osiješkega sodišča radi dvakratnega roparskega umora, požiga in dveh tatvin obsojen v smrt na vešalih.
Pavle Minčevič je v noči od 21. na 22. aprila 1925 na pristavi pri Bošnjakih umoril zakonska starčka Adama in Katarino Nikolič. in sicer na naravnost divjaški način. Minčetič je že kot deček služil pri kmetu Lesiču v Bošnjakih. nakar je stopil v službo k Adamu Nikoliču. kjer ie bil celih šest let. Kot mladenič je hotel stopiti nato v službo pri finančni straži in je bil tucfi sprejet. Dne 7. maja bi moral nastopiti službo. Za pot je potreboval sredstev in najnujnejšo opremo, česar pa ni imel. Da si to nabavi, si je izmislil peklenski načrt. Ukrasti je hotel vse. kar je potreboval. od starčkov Nikoličev.
Ze enkrat pred usodno nočjo se ie utihotapil v njihov hlev in zapalil tamkaj listje, da izvabi starčka iz hiše. Cim sta ta dva prišla, da pogasita ogenj, pa je skočil Minčetič v hišo. se polastil nekaj denarja in skušal ukrasti še pod posteljo nahajajoči se zaboj, v katerem se ie po njegovem mnenju nahajal denar. Ta nakana pa se mu ni posrečila, ker sta se starčka še pravočasno vrnila. Zločinec je nato pobegnil in odšel na pristavo Lovra Domačinoviča. kateremu je ukradel kruha, masti in nož. ter se obenem odločil, da se naslednjega dne vrne na Nikoličevo pristavo ter se polasti zaboja, ki ga je videl prejšnji dan pod posteljo.
V resnici se je pojavil naslednjo noč na dvorišču Nikoličeve hiše ravno v trenotku, ko je šel starček v hlev. Zgrabil ga ie z levo roko za suknjo in za-vpil: »Kje imaš denar?. Komaj ie starec prestrašeno odgovoril, da nima denarja. pa je pričel napadalec že udrihati po njem z nožem. Zasadil mu ga ie ponovno v prša. vrat, trebuh in hrbet. Na starčkove obupne klice na pomoč je prihitela njegova žena. Stopila je hladno k svojemu nekdanjemu uslužbencu in zaječala: «Ka.i ti je Pavle, aii si zblaznel?. Toda Minčetič je v tem hipu zgrabil tudi nio in jo pričel bosti z nožem. Izgovorila je samo še besede: «Nikar brate, prosim tel. nakar se ie starka zgrudila mrtva na tla.
Minčerič je odšel od strašnega dejanja v hišo in potegnil izpod slamnice zaželieni zaboj, v katerem pa je našel samo 2000 Din. Razburjen je krenil potem proti bližnjemu potoku, kjer si je opral kri in pobegnil nato k svoji sestri v Vidovec v Bosno, kjer so ga orožniki izsledili in aretirali.
Zanimivo je. da sta tako sodišče v Osijeku in stol sedmorice v Zagrebu
01
i
dne 1. marca 1926.
883
Sijajni uspeh!	Predstave razprodane 1
llll-a Senzacijonalni luksuzni film grešne ljubavi. in strasti t
/„Žene, ki ne smejo ljubiti"./
Film, ki je bil pol leta od cenzure prepovedan in vendar brez kake prepovedi scen dopuščen!!
V glavnih vlogah: naš rojak, lepi in elegantni Olai Fiord, Ellen KDrtl. Helena Bolvary. Mladini neprimerno!	Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Pride: Glorla Svranson ,,Kladama Sans Gene".
Kino „Ljubljanski dvor". Tel. 730.
Triumfalne uspehe
vzbuja velefilm «Madame Sans Gene* na turneji po Jugoslaviji.
Skoro pride v kino «Dvor».
predlagala Minčetiča za pomilostitev, vendar pa je minister pravde prošnjo odklonil. Krvnik Mausner in njegov pomočnik sta včeraj zvečer prispela iz Sarajeva v Osijek. Zadnja .iustifikacija v Osijeku je bila dne 27. februarja 1925, ko sta bila obešena glasoviti razbojnik Jovo Stanisavijevič Caruga in njegov glavni pajdaš Ivan Proič «Veliki».
Drama 121etnega gimnazijca
Ljubljana, 19. februarja.
Senzacija današnjega dne* je bil samo« morilni poizkus 121ctnega gimnazijca, dija« ka II. razreda, Viktorja Repiča. Ob 18. uri je še mimo prisostvoval predstavi v kinu Matica, po predstavi pa se je umaknil v buffet, potegnil nenadoma iz žepa stekleni« co lizola in izpil čašo gorjupo hladnokrv« no do dna. Strup je deloval z veliko nagli« co. V nekaj trenutkih se je nesrečni mla« denič zgrudil nezavesten na tla, zvijajoč se v bolečinah. Našli so ga popolnoma ble» dega in sključenega. Vsi poizkusi, da bi spravili iz njega kako besedo 60 bili za« man.
Pred kinom se je kmalu zbrala velika množica ljudi, ki so živahno razpravljali o dogodku in pomilovali stariše in nesreč« nega fanta. Nhče pa ni vedel, kdo je ubo» gi fant in kaj je bil vzrok njegovemu obup« nemu koraku. Med tem je pridrvel rešilni avto. ki ga je odpeljal z veliko naglico pro« ti bolnici. Repič je bil še vedno v neza« vesti. Izprati so mu sicer takoj želodec, ven dar pa je bilo niegovo stanje še ob 22. uri zelo nevarno. Lizol je bil 90 odstotni in učinek zato temu primerno zelo močen. Ob« stojala je nevarnost, da nastopi katastrofa. Okoli 23. ure pa se je Repiču nenadoma obr nilo na bolje. Pričel je polagoma prihajati k sebi in tudi že odpirati oči, vendar pa je bil še tako slab. da ni mogel izpregovoriti nobene besede. Rešila ga je sicer sigurne smrti nagla zdravniška pomoč. Po naših in« formacijah okoli polnoči, je Repič že izven nevarnosti, ako ne nastopijo slučajno ka« ke komplikacije.
Kaj je nagnalo mladega dijaka, da je se« gel po svojem življenju, je zavito še v taj« nost. Okrog kina zbrana otročad je pripo« vedovala, da Repič že popoldne govoril, da s<; bo zastrupil z lizolom. Popoldne je hodil zamišljen ob Ljubljanici, ob 18. uri pa odšel v kino in ni bilo opaziti na njem nobenih znakov razburjenosti ali posebne raztresenosti. Prišel je z nekim pekovskim vajencem, kateremu je izjavil, da se bo nocoj zastrupil z lizolom, potem pa to ta« koj popravil in rekel: »Saj ni resi Lizol imam za svojega očeta. Njegov tovariš zato na njegove prvotne besede tudi ni polagal nobene važnosti. Po predstavi je odšel v bufet, kjer ga je našel biljeter g. Jakob Kr« žan na naslonjaču že skoro nezavestnega. Vprašal ga je, ali je kaj spil, toda Repič mu je tiho odgovoril: »Ne! Pokličite zdrav« nika!» Kmalu pa je Kržan našel prazno steklenico lizola, nakar je takoj poklical rešilno postajo.
Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani
V	Šiški predava danes «Pri kamniti mizi» zdravnik Higijenskega zavoda o temi: «Ka» ko ostanem zdrav?« Začetek ob 20. uri.
V nedeljo:
V	Ljubnem na Gorenjskem zdravnik Hi« gijenskega zavoda ob 9. do p. o temi »Alko» holizem«.
V	Laškem ob pol 9. dop. viš. kletarski nadzornik Gombač «0 sadjarstvu in ■ um» nem kletarstvu®.
V	Breznem ob 15. uri isti predavatelj o isti temi.
V	Kotredeiu ob 9. dop. g. ravnatelj Pe« stotnik »O živinoreji«.
14 kar. zlata
Schafjhausen ura
Čuden
Prešernova I. 53 Prešernova 1. ♦
Pred sodniki
Pri sodišču se dan na dan pojavljajo slu« čaji, da kmetje prodajajo zarubljeno bla« go, češ, da ni last onega, komur je bilo za« rubljeno. Čeprav je zarubljeno blago last drugega in ne onega, kdor je bil rubljen, vendar se blaga dokler je zarubljeno, ne sme prodati in si mora lastnik izposlovati preklic rubeži dotičnega blaga. Te dni sta bila že dva kmeta kaznovana in sicer eden na 100 Din, a drugi na 3 dni zapora, ker sta prodala zarubljene prešiče, oziroma zakla« la, češ, da niso bili last onega, ki je bil rubljen.
Posestnik Tone iz Grosupelj je res pre« hud skopuh. Zadnjič se je hotel kar brez voznega listka peljati iz Ljubljane domov, pa ga je ta vražji sprevodnik zasačil. Se» del bo 12 ur.
«Ali je bila revolucija.« je vprašal sod«
nik postreščka Jožo, ki je hodil okoli z vo« jaško puško? Ker Jože ni bil upravičen no« siti orožje, je bil kaznovan na 100 Din glo» be...
Jure je gladil Cenetovega psa, ki je imel nagobčnik. Cene ga je svaril in mu dopo» vedoval, da je pes hud io da rad popade« a Jure ni hotel verjeti in je pogumno segel z roko v nagobčnik in pes ga je res ugriz«
nil. Cene je bil ovaden, toda oproščen. •
Angela in Ana iz Rudnika sta si skočili v lase, a mati je pomagala. Pa se je pripeti« la težka nesreča; Ančka se je otepala iz> suvala z nogo, pa je zadela ubogo Angelov da je padla in splavila plod; (bila je namreS že tri mesece noseča). Angela je bila opro« ščena, a Ančka bo plačala 100 Din globe,
Jezična Tonka je Mirku očitala, da Je ža 5 mesecev sedel radi goljufije. Če ne bo plačala 200 Din globe, bo zdaj sama sedela 2 dni, da ne bo več po nedolžnem obsojal, drugih.
Hlapec Jožef je sam prosil svojega gospo darja Janeza, naj ga nabije. Pijanček bi namreč rad držal batine, samo, da bi prejel pošteno odškodnino, da bi se spet lahko naluckal žganjice. Ker ni dal gospodarju miru, ga je ta pahnil v jasli in uslišal nje« govo prošnio ter mu primaza! zaušnico. — Srečni Jožef ga je brž naznanil. Janez je ob sojen na 100 Din globe in Jožetu mora pla« čati za bolečine 100 Din.
Danes!	Danes!	Danes!
Največji francoski filmski šlager o katerem govori celi svet kar pa ni čudno, ker
»PARIŠKI CUNJAH"
je v resnici f Im, kakršnih se izdela zelo malo. V mesecu februariu bo isti gofov^ v Liubliani odnesel slavo In presenetil vsakogar še tako razvajenega. — Veliki ruski umttnik Nikola Kolin še v nobenem flmu ni mognl prti do take veljave kot v zgornjem .šlageriu*. R žija, igra, oprema in vsebina je fenomenalna igralci so od prvegi do zadnjega samo izbrani prvaki na filmskem odru. — Nikola Kolin pa ostane vsakomur kot .Pariški cunjar* v neizbrisnem spominu. Vkljub izvamedne drage nabave filma, se isti predvaja pri ob čajnih cenah. Predstave popoldne ob 3., pol 5., 6., pol 8. In 9. url.
a	Kino Ideal
Kulturni
Gledališki repertoarii
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri.
Sobota. 20.; Zaprto. (Ob pol 20.: »Deseti
brat. v operi.) Nedelja, 21.: ob 15.: »Obrt gospe Warreno« ve.» Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Zvečer zaprto. (Ob pol 20.: »Deseti brat« v operi.)
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 uri Sobota. 20.: ob pol 20.: »Deseti brat». Pro« slava 50letnice umetniškega delovanja g. Antona Danila. Izv.
Nedelja. 21.: ob 15.: »Trubadur. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20.: »Deseti brat.. Proslava 501etnice umet j niškega delovanja g. Antona Danila. Izv. j
Mariborsko gledališče
Sobota, 20.: »Cigani«. A. (Kuponi.) Nedelja. 21.: ob 20.: »Stambulska roža«. (Kuponi.) Zadnjič v sezoni. Gostovanje g. V. Janka, člana ljubljanske opere. Pondeijek. 22.: Zaprto.
Gostovanje g. V. Janka v »Starabulski roži«. Kakor javlieno, bo gostoval v nedeljo, dne 21. februaria ob 20. v vlogi Ah-m cd-bega v »Stambulski roži« g. V. Janko, član ljubljanske opere, ki je v lanski sezoni pri nas v imenovani opereti uspešno nastopal. Obenem opozarjajo cen", občinstvo, da bo nedeljska »Stambulska roža« zadnja v tej sezoni.
Opera v LJubljani. Reprlza VVagnerje-veaa »Večnega mornarja« ie snoči zopet na bila gledališče. Mnogo iih ie prišlo že drugič. prav vsi pa smo bili navdušeni In Jako zadovoljni. Kdor se ie torei bal \Vagneria, zdai uvideva. da se ie motil, zakai »Večni mornar« Je privlačen In repertoar z Wag-nerjevim »Tannhauserjem« »Lohengrlnom«, »VValkiiro« tn »Mojsterskl pevci nor:nberšk1 ml« bo našo muzikalno publiko brez dvoma Vedno privabljal in zadovoljeval. Naš operni repertoar ie potreben preosnove: poleg stalnih repertoarnih oper nam je poleg VVag neria treba kmalu Straussa In drugih modernih. najmodernejših skladateljev. Ponovi nai se Musorgskega »Boris Godiroov« in pridobe še druge ruske- poljske ln češke
opere. Ako se izvedo tako dobro in lepo kakor se Izvaja »Večni mornar« uspeh ne more izostati. Prav nič več nam ni treba operete, hvala Bogu! Dovolj imamo dandanes inteligentne publike, da se lahko goji kvečjem komična opera. Kaikor že rečeno, smo bili snoči s predstavo še dosti zado-votnejši, kakor ob premieri. G. H o 1 o d-k o v kot Holandec je sijajen, g. Bete-tov »Daland« nova Izvrstna kreacija in gdč Z a 1 u d o v a kot Senta Idealna. F. G.
Opereta »Grofica Marica« v mariborskem gledališču. V začetku prihodnjega ted na vprizeri mariborsko gledališče Kalmano vo najnovejšo opereto »Grofica Marica«. Nedvomno je Izmed zadnjih operetnih dei. »Grofica Marica« ena največiih sodobnih atrakcij. Gledališka uprava Da ie ukrenila vse. da bo vprizoritev čim dostojnejša in privlačnejša.
Sprememba repertoarja ▼ Mariboru. Prvotno smo poročali, da se bo vršila v ne-debo 21. t. m. popoldne zadnjič v sezoni predstava »Žlahtni meščan«. Popravljamo na tem mestu, da ta predstava v nedeljo odpade In se bo vršila zadnla predstava Moližrove komediie drugič.
Tržaški kvartet v Dubrovnika. Znani tr žaški kvartet pod vodstvom urof. Jankovi cha se pogaja z dubrovniško Filharmonijo glede gostovanja v mesecu marcu. Dubrov-
ničani bi radi slišali par komadov svetovne glasbe za štiri lesene inštrumente.
Mozartova maša v Beogradu. Beograjsko akademsko pevsko društvo »Obilič« ie izvajalo v sredo zvečer Mozartovo mašo, pri kateri ie sodelovalo 100 pevcev in orkester »Stankoviča« in kralieve garde. Dirigiral ie v Beogradu zelo priljubljeni kapel-nik g. Lovro Matačič.
Razstava v Sarajevu. Pred Dar dnevi sta otvorila razstavo slikarskih del A. Sasnov-skij ta G. Bojagjijeva.
Razstava zapadnoevropske revolucijo-narnc umetnosti v Moskvi. Dne 15. marca se otvori v Moskvi razstava zapadnoevropske revolucionarne umetnosti. Razstava bo obsegala več oddelkov, n. pr.: literaturo, gledališče, upodabljajoče umetnosti, glasbo in kinematograf. Objavljajo se že imena umetnikov, ki se udeleže te razstave s svojimi deli Med njimi Je tudi znani angleški slikar Brang\vyn. eden največiih sodobnih mojstrov grafične stroke.
Tu i gledališki repertoarji. Praga: Nar divadlo: Psoglavci. Figarova svatba. Faust. Labodje jezero. Večni mornar: Nemško gledališče: Rigoletto: Stavovske divadlo: iz življenja žuželk. Obrt gospe VVarrenove. Pi-skrovez: Mestno gledališče: Lizistrata. Dunaj: Burgtheater: Pahljača !ady Winder-mere, Peer Gynt; Državna opera: Andre
Chenier, Fidelio, Sabska kraljica. Netopir. Židovka, Lohengrin, Svatba v predpustu; Volksopera: Zgodba o vojaku. Harlekln (Stravinskij-Busoni), Ubogi Jonatan; Ljudw sko gledališče: Sveta Ivana. Armendoktor, Komedija besed, Veronika, Voina In mir: Jo seistadtsko gledališče: Moj oče le imel prav Natalija, Sluga dveh gospodov. Družba; Berlin: Državna opera: Carmen. Madam® Birtterf!y, Večni mornar, Travlata. Boris Go dunov, Figarova svatba. Hoffmanove pripovedke, Vozzek; Opera na KčnigSDlatzu: Car in tesar, Marta. Miignon. Evangeljnik. Sevii-ski brivec. Boheme. Čarobna oiščal. Nižava, Madame Butterfly; Državna drama: Candi-da, Natan Modri: SchilleTjevo gledališče: Wallensternov tabor - Picolominl. Mladost, Marija Stuart: Mestna opera: Elektra. Čarobna piščal. Rop iiz Seraila. Večni mornar, Tosca, Migrvon. Mrtve oči. Aida. Boheme; Nemško gledališče: Juare-z In Maksirniljan; Komorno gledališče: Zadn/a ljubezen. (Osip Dymov); Komedija: Dru^a. Sinja ptica; Ljudski oder: Beneški trgovec. Judit. Potop.
Gledališke vesti iz Romunlie. Operno gledališče v Bukarešti vprizarja seda) z velikim uspehom »Borisa Godunova«. Naslovno vlogo poje Zalevskij. Ravnateljstvo zavoda hoče spraviti še letos na oder Strani®« sovo »Salomo«.
Domače vesti
*	Izpremembe y šolski službi. Na predlog namestflne komisije v Liubliani so v osnovnošolski službi imenovani: v Dobo vi Uudevlt Kckot za šolskega upravitelja; v Jaršah za Šolskega upravitelja Miroslav Ifcaprotnfk; v Mengšu za Šolskega upravitelja Izidor Smole; v Trzinu za šolskega upravitelja Anton Anrfgler; v Krlžah pri TrHču za Šolskega upravitelja Andrej Roje; T Prtmskorvem pri Kranju za šolskega upravitelja Jakob Slapar; v Škof i i Loki za šolskega upravitelji Vinko Zahrastnlk; v Šmartno pri Kranj« za šolskega upravite-tja Franc Krili: v Kranju za stalno učite-tffeo Pranja Slapar-Grošarjeva; v Radečah IjH Zidanem mostu za Šolskega upravitelja Vladimir Požar; v Št Rupertu za šolskega t^iravitelja Matija Brezovar; v Laškem za šplskega upravitelja Juro KisJtager; na Zidanem mostu za šolskega upravitelja Lju-derrt Pirkovič; v Litiji za šolskega upra-vtteŠja Drago Rostohar; v Šmartnu pri Litiji za šolskega upravtelja Maks Kovačič; v Zgornji Šiški za šolskega upravitelja Joža Pleničar; v Šmanju pri LJubljani za šolskega opravite!] a Fran MusaT; pri Sv. Pete« v Ljubljani za šolskega upravitelja Iv. Štupfca; v Dobrovi pri Kropi za stalno učiteljico Milena Bratinova; v Sodražici za šolsko upravltcljico Angela Šabčeva; v Starem Losu za šolskega upravitelja Anton Rrisch; v Dupljah za šolskega upravitelja Lucijan Orei; na Raki za šolskega upravitelja Stane Svete; v Mokronogu za stalno učiteljico Marija Bizjakova; v Te miSlu za šolskega upravitelja Arnošt Adamič; v Dobrovi prt Jesenicah za stalnega učitelja Nikolaj Prestor; v Ljubljani za stalnega kateheta na pomožni šoli Janez Žerjav; v LJubljani za stalnega kateheta na deški II. mestni šoli Fran Šinit.
*	Z ljubljanske glavne pošte. Namesto g. Josipa Kurenta, ki Je bil upokojen, je Imenovan za novega upravnika ljubljanske glavne pošte g. Josip Vrtove c ter cbenem pomaknjen lz 2. skupine v 1. skupino II. kategorije.
*	Nov) člani Srbske akademije znanosti ▼ Beogradu. Za člana Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil imenovan Toma Zivanovid, za dopisne člane pa profesor zagrebške univerze Avgust M uši d, književnik dT. Ivo Andrid, profesorja medicinske fakuJtete beograjske univerze dr. Rih. Burian in GJorgje Jovanovič, profesor botanike na praški univerzi dr. Karel Domin, dekan gospodarske fakultete v Pragi dr. Ji-fi Jan?šj predsednik češke akademije znanosti -dr. Josip Zubaty ter francoska učenjaka geograf Paul Termier in doživotni tajnik francoske akademije znanosti Alfred Lacrois.
*	Profesor Gvljld obolel. Profesor beograjske univerze, znani ugledni učenjak dr. Jovan Cvtjič Je nevarno obolel.
*	Srebrna pwoka. Dne 14. t m. je praznoval v Podsredi trgovec in župan g. Ernest Kos s svojo soprogo v krogu svojih otrok in znancev 25-Ietnico poroke. Pevsko društvo jima je na predvečer zapelo podokni-co. Še na mnoga leta!
*	Visoka starost. V Nikšldu v Črni gori Je umrl dne 13. februarja Lazar Pavid, znani junak v bojih Črnogorcev proti Turkom v prošlem stoletju. V priznanje za svoje četovanie proti Turkom ie prejel številna odlikovanja. Hrabri Črnogorec Je dosegel visoko starost 103 leti.
*	Pogreb notarja Presečnika na Vranskem. V četrtek dopoldne so truplo pre-rano umrlega Vranskega župana, notarja Fr. Presečnika blagoslovili in nato ob asistenci Sokola, gasilcev ter številnega občinstva spremili na pokopališče. Tamkaj je zapelo pevsko društvo »Vranska Vila« blagopo-kojniku v zadnje slovo dve žalostinkl, nakar So gasilci krsto z zemeljskimi ostanki naložili na voz in odpeljali pokojnika v spremstvu Sokolov na konjih v njegov rojstni kraj v Gornji grad, kjer so ga položili k večnemu počitku. Kot zastopniki oblastne in sreske organizacije SDS so se udeležili pogreba gg. dr. Kalan, Prekoršek in Zorko, sreskega poglavarja pa je zastopal šolski nadzornik g. Černei. Ni več moža, ki je delal sicer tiho, a vendar tako vztrajno in uspešno za vransk0 kotlino. Ostal pa bo njegov duh med nami in vzpodbujal vse k delu.
*	Smrtna kosa. V Haverstrowu v Ameriki je preminul dne 17. t m. župnik Alojzij Leo Blaznik iz znane ljubljanske trgovske rodbine na Starem trgu. Pokojnik je bil med našimi rojaki v Zedinjetilh državah z& b priljubljen. — Včerai Je umrl v Ljubljani g. Frane Z g one, pleskarski mojster in gostilničar. StaT je bil šele 42 let Pogreb bo jutri ob 2. popoldne iz hiše žalosti Pot v Rožno dolino št. 36. na pokopališče k Sv. Križu. — Včeraj zjutraj je umrla dalje v Ljubljani gospodična Jcsipina Gerkman, sestra učiteljice v pok. Emilije Gerkman. Pogreb bo danes ob 4. popolne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. — Na svojem posestvu Bellevue v Sp. Šiški Je umrl včeraj po dolgem bole-hanlu g. Alojzij Zajec, posestnik, bivši veletrgovec in lastnik hotela Bellevue. Pogreb bo v nedeljo ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo položen v rodbinsko rakev.
*	Iz uradnega Esta. »Uradni list« ljubi] ?n-ske in mariborske oblasti objavlja v št. 15. naredbo o službi epidemijskih zdravnikov, nadalje naredbo glede državnega tehničnega izpita, pravHnik 0 dokladah ln posebnih nagradah osobju v cbmočju ministrstva za zgradbe, naredbo velikega župana maribor-
Vaš in naš
Bruno Kastner
pride v kino «Dvor».
Največji monumentalni film, kar jih je filmska industrija izdelala
? ? 1
pride v kino «Dvor».
ske oblasti o pobiranju davščine na ponoč-
ni obisk gostiln v občini Vuzenici ter dodatek k naTedbi o pobiranju občinske davščine na vozila v mestni občini celjski v let« 1926.
*	Razpust občinskega odbora v Topolšči-
cl. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil občinski odbor v Topolščici, znanem klimatlčnem zdravilišču za bolne na pljučih pri Šoštanju, ker se Je izkazal delane-zmožnega. Za gerenta Je Imenovan Gašper Kotnik p. d. Zaberznik, posestnik v Topolščici. V gerentski sosvet so mu pa dodeljeni: Janez Glasenčnik, posestnik v Zavo-dnjem, Franc Zlebnik in Fran Suhan, posestnika v št Vidu; Martin Ročnik, posestnik v Zavodnlem, Martin Koren, Josip Gor-šek, Jakob Napotnik, posestniki v Topolščici; Franc Ovčjak, Gašper Brglez, Anton Kugonič, Matevž Potočnik, posestniki v Za-vodnjem ter Anton Pergovnik, Anton Drev ln Štefan šmon, posestniki v Topolščici. Razmerje po grupaciji političnih strank Je ostalo, kakor je bilo do sedaj.
*	Telefon v gornjegrajskem okraju. Mariborski veliki župan ie dcbil obvestilo, da so končno ugodili dolgoletnemu prizadevanju krajevnih činlteljev gornjegrajskega okraja in urgencam velikega župana za pri-klopljenje gornjegTajskega okraja k telefonskemu omrežju. Ta okraj Je bil menda še edini poleg njegervih težavnih prometnih razmer tudi telefonsčno odrezan od sveta.
*	Gradn.a nove borze v Novem Sadu. Na zadnji svoji seji ie uprava novosadske borze sklenila, da prične početkom prihodnjega meseca z gradnjo nove borzne palače. Načrti so že dovršeni ln odobreni.
*	Iz zdravstvene službe. Minister za narodno zdravje ie sprejel ostavko zdravnika dr. Josipa Benčana na državno službo.
*	Sprejem v pod oficirsko šolo. Beograjska pehotna podoficlrska šola, ld otvori dne 10. mala nov tečaj, sprejme večje število gojencev v starosti od 17- do 21. leta. Vse pobližje informacije se debe pri županstvih in žandarmerijskih postajah, pa tudi pri vseh vojaških komandah.
*	Sprememba v gerentstvu. Dosedanji gerent v Sodišincih, srez murskosobotski, J. Puvar, je na lastno prošnjo vsled slabega zdravja razrešen gerentskih dolžnosti. Za novega gerenta je imenoval veliki župan mariborske cblasti Jožefa Šoštarca, posestnika v Sodišincih. V gerentski sosvet pa so mu mesto dosedanjih dodeljeni: Jožef Piivar, Jožef Damjan, Matija Hegedeš, Jožef Rogan, Ivan Kocjan ter Jožef Vukan, vst posestniki v Sodišincih. Dosedanji geTent v Kupšincih, srez muTskosobotskj Fr. Ci-giith, je na lastno prošnjo razrešen gerentskih doložnosti. Za novega gerenta je imenoval veliki župan mariborske oblasti Fr. Vargo, posestnika v Kupšincih. V gerentski sosvet pa so mu mesto dosedanjih dodeljeni: Ivan Vogrinčič, Franc Cigiith, Janez Banfi, Janez Gorčan, Matija Nemec in Matija Cipot, vsi posestniki v Kupšincih.
*	Reorganizacija šolstva v Prckmurju. Šolstvo je madžarska vlada v Prekmurju ravno tako zanemarjala, kakor gospodarstvo naših Pre-kmurcev. Manjkajo ponekod šole Sploh, drugod so le nižje organizirane. Veliki župan dr. Pirkmajer je sedaj naročil pristojnim faktorjem, da izdelajo točen program za reorganizacijo šolstva v Prekmurju, po katerem bi se vsako leto v najbolj potrebnih krajih zgradile po 2 do 3 šole v smislu modernih zahtev ljudskcšolskega pouka in bi bile s tem nekako v 10 letih krite največje potrebe.
*	»Obrtni Vestnlk«. Izšla Je 4. številka »Obrtnega Vestnika« z Jako zanimivo vsebino. Na prvem mestu prinaša članek 0 »Obrtni banki SHS pred ustanovitvijo«, nadalje članek »Obrtniški praznik«. Objavlja pravila »Samopomoč za obrtnike«, nove ustanove v okviru Zveze obrtnih zadrug. Ta ustanova bo za vsakega obrtnika velike važnosti, zato ie nujno potrebne, da se vsakdo zanjo zanima. Prinaša nadalje strokovne članke: »Obrtno vrtnarstvo«, »Šuš-marstvo v pletarskem obrtu* in »Proti pi-larskim šušmarjem«. Zanimiv Je tudi članek »Reforma bolniškega zavarovanja«. Med raznimi vestmi prinaša poročila o zadružnih občnih zborih, novost za list pa je uvedba »Malih oglasov«. List, ki izhaja 1. in 15. vsakega meseca in stane letno 40 Din, vsem obrtnikom toplo priporočamo. Naroča se pri upiavi Dunajska cesta 20.
*	Pomoč ub gi družini. Gospod, česar prošnjo za staro obleko za 15 letnega dečka, smo priobčili v torkovi številki našega lista, naj se zglasi v našem uredništvu.
*	Samo, da se sin vrne. Pred nekaj dnevi je izginil iz Beograda medlclnec Milivoj Mi-iosavijevič, sin generalnega ravnatelja ministrstva za gradjevine v penziji, Mirka Milosavljevlda. Mladi študent se je zaljubil v neko kabaretkinjo, ki ga je finančno izrabljala. Za očeta je pustil pismo, v katerem mu sporoča, da zapušča domačo hišo radi tega, ker mu ni dovolil, da se poroči z izvoljenko. Obenem prosi očeta, naj mu oprosti, ker mu je vzel iz omaTe nekaj denarja in obljublja, da ga bo vrnil. Oče Je stvar takoj prijavil policiji in izjavil, da privoli tudi v ta zakon, samo da se sin vrne.
*	Morilec spoznan po 7 letih. Dne 18. novembra 1913 ie neki vojak ustrelil s puško tajnega agenta iz Bačke Palanke, Matijo Salterja, ln sicer brez vsakega vzroka. Še Istega dne je prebodel z bajonetom tudi kmeta Petra Apla, nakar Je izginil brez vsakega sledu. Vsa poizvedovanja za nJim so ostala brezuspešna in to tem bolj, ker mo rilca nihče ni znal natančno opisati. Šele te diri, po 7 letih, ga je spoznal mlinar Hak, ld je prišel slučajno v Palanko in ga takoj IztočH policiji. Morilec je kovač Rajko Te-sič iz Loznice.
*	V svateh zaboden v srce. V vasi čar-govcu v Hrvatskem Zagorju sta bila Vid Trojko in Josip Štefanov pri nekem kmetu do ranega jutra v svateh. Razgreta od alkohola sta se končno sprla in spopadla. V lezi je Štefanov zagrabil za nož in ga po-
rinil Trojk« naravnost v sre« tako. da }« obležal na mesto mrtev. Nesrečni Trojko je zapustil ženo ta pet nepreskrbljenih otrok. Slučaj Je traeHSan tem boli, ker je bil Trojko splošno znan kot miren in trezen človek. Morilec je star šele 18 let; izročili so ga tako] sodišču.
*	Restavracija »Aleksandrov dom« v Rogaški Slatini. Ravnateljstvo državnega zdravilišča v Rogaški Slatini razpisuje v zakupno oddajo restavracijo »Aleksandrov dom« x delnim inventarjem. Ponuditi je treba temeljno najemnino poleg primerne odškodnine ali obrabnine za inventar. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«.
*	Požar v Sitežu. V noč! od 16. na 17. t m. je uničil požar hišo In gospodarsko poslopje obč. predstojniku Kodriču. Sumi se, <k ga je podžgala zločinska roka. Škoda Je velika. Gospodar sam je dobil znatne opekline, ko Je reševal svoje imetje.
*	Kurenti med seboj. Pišejo nam: Ko so na pustni toTek v Podlehniku trčili skupaj »kurenti« lz raznih vasi, je prišlo do pretepa. Vlničarja Merca so maškare smrtno nevarno ranile. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. Bati se ie, da poškodbam podleže. Pet bojevitih »kurentov« Je že pod ključem.
*	Vlom v trgovino na Dobernl. V trgovino Stanka Cvikla na Dobernl so se v noči na 14. t m. splazili nepoznani uzmoviči. Izvlekli so precejšen del zaloge tobačnih izdelkov, več škatelj cigaretnih stročnic znamke Riz-Abadie, 55 m črnega klota, nekaj metrov sukna, 25 m kontenine, 20 parov moških nogavic ter približno 600 Din gotovine. Skupna škoda znaša 6467 Din.
*	Tragedija na morju. Iz Plymoutha v Angliji je prišlo brzojavno poročilo, da Je na jugoslovenski ladji »Izvor«, ki ima posadko 30 ljudi, v četrtek v kanalu La Man-che«» izbruhnil požaT. Po naredbl angleške admiralitete sta odplula dva angleška paro-broda na pomoč. Brzojavka še pripominja, da Je izvršil kapitan paTobroda »Izvor« v cbupu samomor.
*	Nestle, Knorrovi ovseni preparati, Ovo-maltime, Inflantia so vedno v zalogi pri drogeriji »Sanitas«. Ljubljana, Prešernova ulica 5.	284
Paul Richter Nepozobnl steef*id
lz Nibelungov.
Rudolf Klein-Rogge «iaJn! kralJ
Atila iz Ni' belungov.
Igrata glavne vloge t grandijoznem filmu «KORSAR PIETRO«.
Pride v kratkem v Elitni Kino Matica
Iz Ljubljane
u— DANILOV JUBILEJ. Danes r soboto 20. februarja o«b pol 12. uri bo sprejemal jubilant g. Danilo česStanja v Ioyerjn dramskega gledališča. Pri tej priliki prirede solisti ljubljanske opere in dramo skromno pogostitev. Ob pol 7. zvečer prirede ljub lian ski pevski zbori pred stanovanjem slav-Ijenca (Beethovnova ulica) pod v dJtvOm pevovodje Z. PreSavca podaknico. Po predstavi »Dssetega brata« pa se bo vršil ko-merz v restavracijskih prostorih »Zvezde« na čast Jubilantu, kamor so vabljeni vsi prijetelji Danila ter ljubitelji njegovega pol-stoleinega dela.
u— Udruženje rezervnih olicira i ratnika pododbor Ljubljana vaM na 2. redni zbor, ki se bo vršil danes, dne 20. t. m. ob 20. uri v lastnem lokalu v Ljubljani. Kongresni trg 1, II. nadstr. (poslopje Kazine). — Uprava pododbora.
u— Sokol I. poziva svoie članstvo da se udeleži polnoštevilno v krojil pogreba umrlega brata telovadca Miklavža Završnika. Pogreb preminulega brata bo v nedeljo 21. t. m. ob pol 16. iz splošne bolnice k Sv. Križu. Bratje, ki nima;o kroja, nal se ude-letže pogreba v civllu z znakom. Zbirališče ob 15. na Taboru. — Odbor.
u— Zveza obrtnih zadrug ▼ LJubljani ima v nedeljo ob 9. dopoldne v prostorih Gre-mija trgovcev, Aleksandrova cesta 2/1, redni letni občni zbor. Na dnev. redu Je med drugim predlr.g glede ustanovitve »Samopomoči za obrtnike,« poročila o ustanovitvi Državne obrtne banke In o zakonu za pobijanje draginje.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek streljania na ulici, 1 vlom, 2 telesni poškodbi, 1 pobeg od doma, 1 prestopek neporavnave zapitka v gostilni. 1 pobeg od doma, 1 pojav škrlatinke, 1 po-pad psa in 11 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1, in sicer radi beračenja.
u_ p iskašena velika goljufija. V Dcbro-voljački banki se Je v četrtek zglasil elegantno oblečen moški, ki se Je predstavil prokuristu za trgovca Panto Božaniča iz Beograda. Nato ie prezentiral vlažno knjižico Jadranske-Podunavske banke v Beogradu z vložkom nad 200.000 Din in prosil na podlagi te knjižice svoto 120.000 Din, ki Jo nujno rabi za ocarinjejs velike partije dvokoles, ki Jih Je dobil lz inozemstvo. Pro-kurist Je tujcu seveda takoj pojasnil, da stvar nI tako enostavna in stopil k telefonu, da pokliče radi informacij centralo imenovanega zavoda v Beogradu, kar pa pu stolovcu očividno ni dišalo in izgini! Je ket bi trenil na ulico, kjer se Je izgubil kakor kafra. V banki je pustil svojo legitimacijo, razne druge papirje ln vležno knjižico, ki Je seveda ponarejena. Predrznega goljufa zasledujejo sedaj varnostne oblasii.
u— Mica Kovačeva. Čevljarček Jn-žeje znan veseljak, ki Je dobro vedel, da točijo v gostilni »Pri vitezu« na Bre?u dobro vln-ce. Prišel Ja tako prvič in ga izpil tri četr-tinke, nakar se Je v ugodnem trenotku po francoski poslovil. Ker je šlo prvič takn po sreči, se Je v četrtek opogumil še v dru-dič, vendar to pot ni ostal tako skromen. Dasiravno ga je Milka tako] spoznala in sa oprmnila na dolžnosti gosta napram natakarici, se Jože ni dosti zmenil. Privoščil si je lepo porcijo pečenke s salato in po-i pil zopet tri četrtinke. Ko pa se Je Micka
Posebna ipactjelitaia vinske kleti Ljubljanskega D vera: Od danes naprej vsak dan od 5. — 8. ure zvečer apetitni predvečera! zakuski po
zmernih cenah.
1082 a
za trenotek oddaljila v kuhinjo, je skočil na cesto in odšel krasno večerjo prebavljat drugam. Vendar pa se zadeva sedaj nI iztekla tako glaidiko, kaiti lahkomišlieni Jože bo moral odgovarjati za oba greha pred sodiščem.
u— Radi MIcfke. Ko Je prišel čevljarski pomočnik Alojzij Zrimšek v četrtek zvečer pred domačo hišo na Glincah, Cesta XV. št 5, je nenadoma opazil pred seboj temno senco, ki se mu je hitro približala ln Zrimšek je 7.p ležal na tleh Med bojem Je spoznal v svojim nasprotniku 20-letnega zidarskega delavca Antona Kršlina, ki ga je obdeloval z divjo vehemenco. V njegovih rokah se Je zabliskah celo nož, ki k sreči ni načel Zrimškove kože, marveč mu poškodoval samo obleko. Tem bolj brez b-zirni in skeleči pa so bili udarci s pestjo, ki so padali po obrazu na tleh ležečega premaganca. Napad !e Izvršil Kršlin kakor je izpovedal pozneje, zato, ker ga je Zrimšek razžalil s tem, ker Je povabil v nedeljo s seboj njegovo ljubico Miciko.
u— Predrzen vlom. V noči na petek so neznani zlikovci udrli s pomočjo raznih železnih predmetov v stojnico mesaria Me hleta v šolskem drevoredu, kier Je imel mesar France Selan okrog 100 kg sveže slanine. Po sledovih sodeč, je moralo storilcev biti več. Selanu so napravili vlomilci okrog 2000 Din škode.
u— Pobeg od doma. Z izgovorom, da gre iskatslužbo. Je dne 17. t. m. odšla od doma 14-ietna Vera Strniša, stanujoča pri starših na Selu št 31. S seboj Je vzela poselsko knjižico in klarinet Ker je deklica želo lahkoživa, Je prav možno, da Je prišla v mreže tujih lahkoživcev, ki so Jo bržkone odpeljali kam na jug države.
u— Prodaia čevljev tovarn Peter Kozina & Ko. po znižanih cenah v trgovini Aleksandrova cesta 1 ln Breg 20 se izjemno podaljša do konca tega meseca, ker se ni moglo vseh odjemalcev postrečl. na kar se cenj. občinstvo opozarja.
o— Odbor KZO Preporoda priredi danes ob pol 6. zvečer 14. redno predavanje v čitalnici Jadrana. Predava g. prof. Jeras o temi: Francija in Francozi II. del. Udeležba za vse člane in članice obvezna. Točnost. Odbor KZO.
u— Kurz iz alkoholnega vurašan'a ima dr,nos ljubljanska abstinentska mladina ob 17. uri v akademskem kolegi;u. Mestno središče.
u— Društvo »Treznost« v Ljubljani Ima
v sredo 24. t. <m. svoj redni sestanek ob 18. uri v hagijenski točilnici. Dnevni red: 1.) Jacke London, kralj alkohola (predava brat Cerkvenik). 2.) Obljuba novih članov. — Odbor.
Sokol
Iz Maribora
a— K večeru JČLige, ki se bo nocoj ▼ Narodnem domu gotovo zopet razvil v pravo manifestacijo čsl. j si. prijateljstva, nam še sporočajo, da se bo pričel radi obširnega programa in številnih najavljenih govornikov točno ob 20. uri. Vodstvo hoče pridobiti še tudi dovolj časa za prijateljsko zabavo, ki bo sledila oficijelnemu sporedu, da se razvije med sviranjem vojaške godbe tudi prijateljski razgovor med narodno družbo in odličnimi gosti. Dvorana je tudi okrašena in bo toplo zakurjena. Naj se torej ne obnavlja mariborska špeoijalitete netaktnosti, da prihajajo domačini pozneje v dvorano kot reprezentanti in zunanji gosti.
a— Iz obmejne Industrije. V Sladkem ob Muri so pred vojno ustanovili šulferajnsko šolo, ki Je temeljito germanizirala okoliško kmečko deco In zlasti delavstvo iz tamošnje tovarne za lepenko g. FeuerI6scherja. Po prevratu Je prešla ta tovarna, ki zaposluje nad 140 delavcev, v roke znanega mariborskega industrijalca g. Josipa Rosen-berga. Za naše nacijonalne in državne interese pa Je seve ta postojanka v bližini št. Uja, Špilja in zagrizenega nemškega Cmure-ka ogromne važnosti, ki bi jo morale imeti naše oblasti še v posebni evidenci Država ]e Iz takšnih razlogov tudi Izrecno prepovedala nakup zemljišč inozemcem v bližini me]e do 50 km. Sedaj pa je prešla ta Slad-kogorska tovarna v nove roke in so vpisani kot poslovodje gg. Mavro Sessier in Rihard Najman, trgovca v Zagrebu, ter — Emar.ue! Hillel Manoach In Adolf Somlo, prvi trgovec, dTugl ravnatel], oba z Dunala, torej inozemca iz Avstrije. Dosedanji poslovodja g. R,?senberg Je Izbrisan, ker Je tovarno prodal gornjim in tako sistematično prebojajo naše industrije zopet v tuje roke. O kakem narodnem duhu ob tej eks-ponirani Industrijski točki torej ne bo več govora. Na brar. ku stoji tam samo šola. Malo nižje te tovarne grade tudi novo stra-tegično važno (!) državno cesto fd Št. Uja k Mariji Snežni.
a— Češko odlikovanje slovenskega do" brovoljca. Današnja prireditev JČLige bo pomembna patrijotična slavnost Kakor smo izvedeli, bo pri tej priliki g. generalni konzul dr. Beneš izroči dbrovoljcu čeških legij v Rusiji g. Cirilu Bremcu, sedaj uradniku pri mariborskem policijskem k misari-j?.tu, odlikovanje ČSR.
a— Koncert harfnega tria Lukež, Skačej, Vesely, ki ga Je snoči priredila Ljudska univerzo, je prav lep© uspel. Na sporedu so bile kompozicije Bacha. Lukeža, Dostala in drugih. Udeležba Je bila zelo povoijna, zlasti s strani dijaštva.
a— GenerPlnl direktor držsrnlh železnic v Mariboru. Včeraj se Je mud'1 v Mariboru treneralrri direktor državnih železnic g. Mi-hajlo Iiid. V njegovem spremstvu so bili Inšpektor strojnega oddelka generalne direk-
Sportniki pozor
Novi »cDeulig Journal® prinaša pod našlo« vom »Bela nedelja* krasne posnetke vsa» kovrstnega zimskega športa. Danes:
Kino «Dvor».
Mladinski odsek Sokolskega druitva v Mariboru je imel dne 11. februarja svojo prvo sejo, s katere podajamo nekaj važnej«
ših točk. Pri društvu telovadi pet oddelkov moške dece, trije oddelki žeske dcce, štirje oddelki moškega in trije oddelki ženskega naraščaja, skupno torej 15 oddelkov. Vpisa, nih je pri moški deci 140, ženski deci 147, moškem naraščaju 185, ženskem naraščaju 110 telovadcev, skupno 582 pripadnikov na. raščaja in dece. Telovadi se v treh telovad. nicah (šolskih), ki pa takemu številu telo« vadečih nikakor ne zadostujejo, kar se po« sebno ▼ letnem času precej pozna. Tudi t zdravstvenem oziru niso vse telovadnice — četudi šolske — popolnoma dobre. Za telo« vedbo pa je opremljena z vsem potrebnim orodjem samo ena telovadnica, ostali dve pogrešata celo najpotrebnejše orodje. Vzgo. jo vseh teh oddelkov vodi devet bratov in ena sestra. V pomladnem in letnem času bo prirejal mladinski odsek s svojimi oddelki kiajše in daljše izlete v okolico Maribora. Priredil bo tudi naraščaievo akademijo in samostojen nastop naraščaja in dcce na pro. stem. Razpoloženje mladine v telovadnicah je razpoloženje mladih navdušenih sokol« skih src, ki nas navdaja vse one, ki jih vi« dimo s popolnim zadovoljstvom. Stariši, ste« Ii tudi vi povedii svojo deco v krog te naj« lepše in najboljše mladine, ki jo vzgaja So. kolstvo s svojo največjo ljubeznijo? F. M.
Soko! Rogaška Slatina si te na občnem zboru 27. januarja izvolil sledeči odbor: dr. Kolterer, Miloš Veric. Viljem Biziak. Sveto-zar Predan, Albin Juvanc. Anica Drolc, Ivan Perger. dr. Brabec. Ante Matanič, Aleks Hlavaič. Gina Ravnikar, Ivan Glrnšek hi Janko Legat. Društvo ima svoj godbenj odsek, ki kaže res lepe uspehe in le v veliko oporo društveni blagajni.
Darujte za sokolski Tabor!
cije Mito Mladenovid, načelnik državne železniške delavnice v Smederevu Andro Jo-vid, ravnatelj tovarne vagonov v Brodu Bo-ro Pajovid ter več inženjerjev iz železniških delavnic v ostalih krajih države. Komisija si je ogledala tukajšnjo delavnico ter ima nalogo, da študira delovne met de rna-rlboTske delavnice, ki se naj potem raztegnejo na vse ostale delavnice.
a— Pater v Dravski dolini. Snočnja »Straža« piše: »V radicevskih krogih se govori, da neki bivši gos<pod pater v Dravski d -lini agitira za Radida in se udeležuje zborovanj Radideve stranke.« Tudi mi čestitamo — kislemu grozdju.
a— Beograjski nadškof Rafael Rodid se mudi že nekaj dni v Mariboru, kjer je gost škofa dr. Karlina. Včeraj je bil slovesno sprejet v frančiškanskem samostanu, kjer je celebriral mašo.
a— Od doma je pobegnil iz Maribora 15-letm Kari Košar, učenec 4. razreda ljudske šole. Pogrešajo ea že od 15. t m. Oblečen Je v rujave hlače, temno zeleno suknjo, modre nogavice in črno usnjato čepico. Morebitni podatki o njegovem bivanju naj se javijo tukajšnjemu policijskemu komisarijatu.
a— Konji so se splailli včeraj popoldne nekemu tukajšnjemu izvoščku. V divjem begu so dirjali po Aleksandrovi cesti ter zadeli pred trgovino Koražija v hldrant ter ga skoro podrli. Voda Je v močnih curkih bruhala iz poškodovanega vodovoda ter poplavila skoro vso cesto. Vodovodni urad je moral radi tega dovod vode odklopiti.
a— Mestna Orjuna Maribor Ima svoj občni zbor dne 20. t m. ob 20. v gornji mali dvorani Narodnega doma. Udeležba obvezna. Odbor.
a— Prekinitev električnega toka. Mestno električno podjetje sporoča odjemalcem taka, da bo v nedeljo 21. t m. radi raznih popravil od 7. do 12. dopoldne električen tok prekinjen.
a— Klerikalni poslanci zopet za Nemce. Kakor smo poročali, so hoteli mariborski Nemci minulo soboto zopet pokazati svoje nemštvo pod firmo humanega gasilnega društva. Napovedali so pri Gotzu zabavo, pri kateri so imeli med 22 točkami samo 3 slovenske pa še te samo prestave lz nemščine, ki na] bi jih pel neki mariborski igralec. SIcer pa so si naročili kar tri »umetnike« iz Gradca, med njimi dva penzijonirana uradnika. Narodne organizacije z g. generalom Majstrom na čelu so proti tej provo-kacijl energično protestirale. In tako Je policija iz ozirov javnega miru nastop Inozemskih pseudoumetnikov v resnici prepovedd.% Nemci, ki jih vodijo Miihleisfen, Orosel, Schmiederer Itd, so nato v soboto zjutraj rekurirali, a veliki župan Je potrdil odredbo policije. Požarno brambo so radi njenega nemštva tudi v »Slovencu« še pretekli teden napadli med mariborskimi vestmi. Mariborski Nemci pa predobro P znajo narodnost klerikalnih poslancev in s:> šli zan istočasno k poslancu Zebotu, ki je res šel k policiji in na urad ve'ikega župana intervenirat za Nemce in njihovo prireditev. Obenem so takoj otvoriii bombardement za Nemce tudi klerikalni listi s »Stražo« ln »Slovencem« vred. Ko pa je bil g. Zebot opozorjen na nemSki pregram, je istočasno obsojaj napram narodnjakom požarnike. Kljub temu nadaljuje »Straža« s ponižujočimi izpadi proti uradom in celo nacionalnim organizacijam. Kaj takega so zmožni pač samo klerikalni voditelji. Da bi napravili »afero«, je Nemec Voller, načelnik p o-žarnikov, demonstrativno odložil svoje funkcije, ki pa jih je baje že zopet sprejel. Nihče pa ni niti hip dvomil, da marb rski Nemci svoje trdnjave v požarni barmbi z lepa nikdar ne bodo sami zapustili in juiri bodo na Izrednem občnem zboru komedij1 z demisijo še formelno zaključili. Klerikalci pa so lahko uverjeni, da Jim Nemci kljub temu sramotnemu prodajanju narodne časti rs bodo dali niti enega glasu pri volitvah.
Če hočeš dobro kuhati
Ininlš najboliso aUim'ni:asto posodo le pri tvrdki Stanko FlorjSnčič, trg. z železnino Uufeljanai Sv, Petra cesta,	M
J
Naši onstran grame
p— Nekaj gnilega mora biti v fašistov« »ki organizaciji ob meji. V Vidmu posluje izredni fašistovski komisar in razpuščajo se organizacije po raznih krajih. Tržaški fušij ja hotel imeti te dni svoj občni Zbor pa je na ukaz generalnega tajnika Farinac« clja odgoden in v Trst je prišel odposlanec iz Vidma, da ukrene vse, kar treba, za obč« ni zbor, ki ga skliče sam generalni tajnik. Ali se v fašizmu pripravlja razkroj?
p— Potujoči trgovci italijanske narod« uosti seveda posečajo v vedno večjem števi lu jugoslovenske kraje po Julijski Krajini Tudi organizirali so se dobro. Svoje blago ponujajo na vsiljiv način pa še naravnost ukazujejo, da morajo drugorodci kupovati le pri Italijanih. Blago večkrat ni najboljše in kadar merijo, se radi »zmotijo«. Najbolj oblastno nastopajo v Istri. Marsikdo se je že prijemal za glavo po odhodu takega«le potujočega trgovca, ker je uvidel, da je blago mnogo manj vredno in pa v časih je blaga kar za par metrov manj. Neka Istran ka je hotela tožiti sleparskega trgovca, ali italijanska gospoda se ji je od srca smeja« la. ker se je dala tako na lepem varati od tujca. Domači pošteni trgovci komaj živo« tsrijo, iz raznih krajev prihegli tuji »trgov« c:» pa delajo kupčije z našim ljudstvom in ga varajo, kjer morejo. Pameti in preudar« rasti pa nikar ne verjeti vsega gostobesed« nim tujcem!
p— Stotisoč lir je stala cesta »Draželj», po kateri se vrši prermet med Pazinom, Lin« darom, Pičnom iii še drugimi kraji. Pred vojno že se je pričela gradnja, vojna jo je ustavila, po vojni je izvršila delo neka itali« janska tvrdka ali tako škandalozno, da je c&sta na več krajih popolnoma nerabna. Stotisoč lir je bilo zavrženih. Na cesti je bilo že polno nesreč. Treba bo nove cestne gradnje in novih stroškov. Nesrečna istrska kolonija.
p— iVesele velikonočne praznike» na raz glednici voščiti komu v Julijski Krajini, je riskantna stvar. Prepovedane so razgledni« ce z imenom kraja v slovenskem jeziku, strogi gospodje karabinjerji pa izvajajo do tično odredbo tako, da zaplenijo tudi raz« glednice s slovenskim voščilom za prazni« ,-:e. Besedilo na razglednicah mora biti iz« ključno italijansko. Marsikak slovenski tr« govee ima pri tem občutno škodo. Napove«
dujejo se globe ln Slovenec pride lahko še v zapor radi prodaje in radi nakupa kake slovenske razglednice.
p— Delavci v tovarni v P od gor i pri Go« rici se morajo organizirati v fašistovskih sindikatih. Tako se je sklenilo na fašistov« skem zborovanju na podprefekturi v Gori« ci in na dan 20. t m. je sklican prvi delav« ski shod v Podgorl Ni dvoma, da se v se« dan iih razmerah fašistovski ukaz izpolni nemudoma.
p— Vinski davek. Z Goriškega poročajo, d? se zaostali vinski davek izterjuje brez« obzirno. Poleg davka morajo odštevati še 10 odstotno kazen, ker niso pravočasno pla čali davka. Poslanec dr. Besednjak je v tej stvari ponovno posredoval pa brezuspešno. Finančna intendantura priporoča le prošnje na finančno ministrstvo.
p— V Šebreljah se je poročil g. Viktor Rejec, županov sin, z Angelo Tušarjevo iz Zageršč. Mladi par se je nastanil v Zalo« ščah pri Dornbergu. Želimo mu vse naj« bolje!
p— V Idriji so imeli domaSi delavei ved« no dovolj zaslužka. Rudarjem ni bilo treba misliti na tujino in odhajati s trebuhom za kruhom drugam. Le redek je bil rudar, ki je zapustil svoje rodno mesto. Sedaj je vse drugače. Prišli so celo tujci, mnogo doma« činov pa je brezposelnih pa bi jih rudnik prav lahko zaposlil ako bi le hotel. Tako morajo Idrijčani v oddaljeno Francijo, ne« kateri pa si iščejo zaslužka po mestih v Julijski Krajini.
p— Mrtvega so našli ob cesti pri Prapot« nem beneškega Slovenca iz Sv. Lenarta 57« letnega Josipa Veletiča. Zadela ga je kap.
p— V Opatiji je bilo doslej po tretji le« tošnji listi 848 tujcev. Prihajajo tudi iz Pra« ge in z Dunaja, mnogo jih je iz Budimpešte zastopan je tudi Zagreb.
p— Petdeset najbolj znanih oseb v Trt itu. «Piccolo» je razpisal lani nagrade za sestavo liste 50 najbolj znanih oseb v Tr« stu. Iz odgovorov sledi, da je najbolj zna« na oseba župan in bivši poslanec dr. Pitac« co. Takoj za njim je odvetnik Robba. Škof Fogar je na 19. mestu, fašistovski tajnik Lu« petina pa šele na 31. mestu. Ogorčenje pri fašistih, ki vidijo tudi v tem slučaju, da žive v Trstu številni »elementi sovversivi*.
Iz Celja
e— Slušateljem politične šole SDS v Celju. Na poziv oblastne organizacije so vas poslale vaše krajevne organizacije v politično šolo. Prostovoljno ste se odzvali in prišli v Celje, da sprejmete v sebe seme demokratske Meje, katere razširitev med ljudstvo bo vaša dolžnost Z odprtimi rokami vas sprejemamo ln pozdravljamo kot p;,>niTje one smeri, k! hoče streti nestrpnost v političnem življenju in ustvariti novo življenje, vredno današnjega stoletja, stoletja kulture in prosvete. Iz tega vidika vam kličemo ponovno; Pozdravljeni!
e— Poetična šola SDS v Celju se začne kakor smo že poročali danes v soboto dne 20. L m. ob 8. zjutraj. V to šolo je priglašenih naid 30 gojencev. Predavanja, ki so potitičnega, gospodarskega, zadružnega, kulturnega in občekcrlstnega značaja, bodo trajala tri dni, do ponedeljka zvečer. Ta šola je za naš pokret velikega pomena.
e— Na sestanku krajevne organizacije SDS v Celju v sredo dne 17. L m. se je spominjal pokojnega voditelja demokratske organizacije na Vranskem g. Presfečnika njen predsednik g. dr. Kalan. Očrta! je v lepih besedah niegovo blago dušo in čist značaj, ki bodi za vzgled nam vsem. Slava njegovemu spominu!
e— Iz sestanka krajevne organizacije SDS Celje okolica. Kakor redno vsak četrtek, se je vršil tudi dne 18. t. m. sestanek naše organizacije v gostilni Ceček v Oaberju. Po uvednem pozdravu predsednika se je spominjal okrožni tajnik g. Žabkar v vznešenlh besedah umrlega predsednika krajevne organizacije SDS na Vranskem notarja g. Presečnika. Na sestanku se je ugotovil lep napredek naše organizacije, ki je v teku enega meseca narastlo za 54 članov. Novo življenje je zavelo v naših vrstah in povzdignilo borbenost našega članstva. To ču-t:;0 tudi naši nasprotniki, ki se v zadnjem času tako zaganjajo v naša somišljenike in jun hočejo škrdovati na vse načine. Da ne bo nobenih izbegavanj, vam gospodje povemo sledeče: Vse vaše persekucije vam ne b do pomagale. Vsaka sila rodi protisilo. Naše članstvo je idejno, a ne samo na papirju. Vsak naš član se je zavezal, da bo pripeljal v organizacijo vsaj pet članov. Srro popolnoma prepričani, da se bo to tudi izvršilo, pa če ie celjski — cvaj — še tako hud. Stric pa pravijo, da bodo šli dvakrat v penzjon.
Iz Trbovelj
t— V občinskem kamnolomu je sklenila občina napraviti red, ker se je njen odlok, tla dobi pesek iz starega kamnoloma vsak« lio zastonj na razpolago, zlorabljal na raz« r.e načine in so bili delavci v novem občin« skem kamnolomu brez dela. Sklenila je, da bo v cbeh kamnolomih sama obratovala s pomočjo staroupokojenih, ki so bili re« ducirani pri rudniku, ter nudila domačinom pesek po lastni režijski ceni
t— krajevna skupščina Bratovske sklad' niče v Hrastniku se bo vršila 2S. t. m. ob 9. dopoldne v čakalnici hrastniškega obra«
ta. Delegatom se ne bodo razpošiljala va» bila, zato naj v slučaju eventualnega zadrž« ka pravočasno obveste svoje namestnike.
t— Gasilsko društvo v Hrastniku bo na jutrišnjem občnem zboru sklepalo med dru« gim o zgradbi gasilskega doma.
t— Nova kinoskoncesija v Trbovljah. Z odlokom velikega župana 4. t. m. je dovo« Ijena Sokolskemu društvu kino«koncesija v Sokolskem domu.
t— Hribovje v Hrastniku v plazovju. Za« radi neprestanega deževja je potisnilo v bližini pod Rošom škarpo ob cesti pol me« tra od spodaj ven v graben na levi strani ceste okrajnega zastopa. Enako je opaziti, da je hribovje v plazovju v bližini orožni« ške postaje.
t— Poprava cesi v občini. Nasproti go« stilne Veber v Trbovljah so ponovno pri« čeli odkopavati tamošnji ovinek tik ceste okrajnega zastopa, v Hrastniku pa posipa« vati z gramozom občinsko cesto, ki drži od glavne ceste mimo bolnice Bratovske sklad« niče proti Sv. Planini
t— Pelintridesetletnica zvestega službot vanje. Občinski tajnik Franc Kajtna je v službi trboveljske občine že celih 35 let. Kar je najbolj značilno za tega vse časti vrednega moža, je to, da ni imel ves čas svojega službovanja niti enega dopusta. Lansko leto je bil slovesno odlikovan z zla« to kolajno za zasluge kot 40Ietni gasilec. V svojem zasebnem življenju se ukvarja s čebelarstvom in se udejstvuje v raznih dru« štvih.
Iz Ptuja
j— Vinaria, delniška družba vinogradni« kov je imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 14. t. m. Družba je bila ustanovljena leta 1922. v svrho, da je prevzela bivšo «Pet« tauer Weinbaugenossenschaft». Ustanovi« tev sta zlasti omogočila zadružna zveza v Celju in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju. Upravni svet deluje od ustanovitve naprej z veliko požrtvovalnostjo, ker hoče vzdržati potrebno organizacijo vinogradni« kov ptujskega, ormoškega in ljutomerske« ga okraja. Velika davčna bremena pa so do sedaj onemogočila uspešen razvoj pod« jetja. Razen visokega državnega davka je morala družba plačevati preko 700 odst. okrajnih in občinskih doklad. Šele koncem leta 1925. sta okrajni zastop in mestna ob« čina ptujska uvidela, da družba ne more prenašati doklad v toliki višini. Dovolil se je precejšen popust tako. da bo podjetje zopet moglo svobodneje dihati. Od vlade do sedaj ni bilo mogoče doseči enake uvi« devnosti, dasi je obstoj družbe velikega go» spodarskega pomena za naše vinogradni« štvo. Niti Narodna banka vzlic vsem pro« šejam ni dovolila podjetju kredita, dasi uži vitjo kredit Narodne banke pri nas razni nemški trgovci in nemški zavodi. Vzlic vsem tem težavam pa vodstvo družbe ne obupa, ker bi bila sramota za naše narodne kroge, ako bi s trudom ustanovljene orga« n<zacije ne mogli razvijati dalje. Ugotovilo se je, da je podlaga podjetja zdrava, d3 se varčno gospodari in d?, je potreba samo več agilnosti in splošnega zanimanja. Pri vo» litvah sta bila zopet izvoljena dosedanji upravni svet in dosedanje nadzorstvo. Skle njeno je bilo, dalje, da se priredi velika vinska razstava, kakor je to že poprej od« ločil upravni svet. Želimo, da bi se pod« jetje vsestransko podpiralo.
j— Včerajšnje ptujske vesti so pomoto« ma zašle v rubriko «Iz Prekmurja«.
Hetsoro'0'kl zaeod v Ljubljani. 19 februar ia 1926
Viš;ni bar>m~tra 308 8 m
Kraj	Čas	Bsrom.	Temper.	Sel. »la	Smer vetra in	Oblač-	Vrsla padavine	
				ga		nost		
opazovanja				f »/0		0-10	ob osazovanlu	t ram do 7 are
	7.	762-4	11	87	NE 1-2	4	megleno	
Ljutijana . .1	8.	762-7	13	89	NE 1-2	10	megla	
(dvorec) 1	14.	761-2	94	61	mirno	10		
	21.	7609	7-2	75	S O-l	9		
Zagreb . . .	8.	762 3	6-0	79	SE 1—2	6		
Beograd . . .	8.	761-5	60	75	W 1—2	6		dež 0.1
1 Sara evo . . .	8.	763-1	3-0	96	ESE 1—2	10		dež 10.0
1 Skoplje . . .	8.	760 7	5-0	84	N\V 1—2	9		dež 0.1
Gruž-Dubrovnik	7.	7600	100	78	NE O-l	4		dež 15.0
Praga ....	7.	760-6	30	—	WS\V 6-8	7		dež 1.0
0 32.
Solnce vzhaja ob 657, zahaja ob 17-32, luna vzhaja ob 11 26, zahaja ob
Dunajska vremenska napoved za soboto; Negotovo, spremenljiva
Iz Slov, Bistrice
b— Društveno gibanje. V zadnjem času
so se vršili« občni zbori Podružnice planin« skega društva (preds. sodnik Vodušek), Ci« talnice (preds. dr. Pučnik), Gasilskega dru« itva (nač. K. Kukovič) in krajevne organi« zacije SDS. Razveseljiv je bil zlasti zadnji, ki je bil izborno obiskan in je dokazal, da se je naša stranka usidrala v vseh slojih prebivalstva. To je plod smotrenega tn res« nega dela organizacije pod vodstvom dr. Pušnika,
b— Družabne prireditve v predpustnem času so vse lepo uspele, tako Čitalniški ples, kakor sokolska in gasilska maškerada. Sokol se je tudi gmotno zelo dobro odrezal.
b— Gasilsko društvo si je ustanovilo lastno godbo na pihala, ki obeta lep razvoj. Čitalniški orkester je po kratkem odmoru zopet pričel z vajami.
b— Naša vojaška posadka je dobila no« vega komandanta v osebi podpolkovnika Gjorg:;eviča, ki mu želimo, da bi se med nami prav dobro počutil.
b— Zborovanje učiteljstva meščanskih šol. Pred kratkim je zborovalo v tukajšnji meščanski šoli učiteljstvo meščanskih šol mariborske oblasti ob obilni udeležbi Zbo« rovanju je prisostvoval prosvetni inšpektor dr Poljanec. Učiteljstvo je pozdravil tudi g župan D. Omerzu.
b— Prijatelji šaha so se združili v klub, ki ima svoje prostore v Čitalniški sobi.
b— Občni zbor Sokola se bo vršil danes, dne 20. februarja v hotelu Beograd ob 20.
		
g	Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj! j	
Šport
so
Prepir v LNP.
Ljubljanski športni klubi Ilirija, Jadran, Hermes, Svoboda in Slavija so nam poslali »Pojasnilo javnosti«, v katerem zatrjujejo, da je zahtevo po sklicanju izredne skupšči« ne LNP stavilo sporazumno 12 klubov od 17, ki so včlanjeni v LNP. Pismeno zahte« *o, ki odgovarja predpisom pravil, je pod« pisalo 9 klubov, katerim sta se naknadno pridružila še dva. Pojasnilo zatrjuje, da ak« cija teh klubov po sklicanju izredne skup« ščine LNP ne stremi za nadvlado ali oblast« jo, temveč za odpravo nadvlade enega sa« mega kluba ter za sodelovanje vseh klubov v vodstvu LNP.
Objavljajoč vsebino »Pojasnila*, odkla« njamo insinuacijo, da smo v «Jutru» obrav« navali nevšečni prepir, ki razjeda našo naj« večjo nogometno organizacijo, po katerih« koli drug h intencijah, kakor edino v inten« cijah vseh ljubiteljev sp>crta, ki z nami vred smatrajo, da se žalibog naš nogomet baš vsled večnih medsebojnih pTepirov ne more povzpeti na nivo mirnega in stalnega raz« voja. Nismo zanikali formalne pravice klu« bov, da smejo v zmislu pravil zahtevati sklicanje izrednega občnega zbora, ospora« vali pa smo moralno pravico teh klubov, in sicer iz tega razloga, ker so zahtevali, da se stavi na dnevni red edinole ena toč« ka, to je volitev novega upravnega in re« vizionalnega odbora. Brezdvomno je, da bi b;k> pw>trebno, da se pred volitvami vrši razprava o dosedanjem delovanju sedanje« ga odbora, kaj je ta zagrešil itd. Delegati ne smejo priti na občni zbor z že v naprej določen:m programom, t. j. strmoglaviti se« danji odbor. Naše športne organizacije se ne smeio voditi po večins!'em principu. Šele potem bomo lahko rekli, da so sedanji spo« ri poravnani.
Skrajni čas je že, da se tem nevšečnim razmeram napravi konec. Naši nogometaši naj ne pozabijo, da so simpatije javnosti, zlasti za šport življenska potreba.
Ali si res snortnik?
Tehnična komisja Mednarodnega olimpij skega komiteja, ki ima nalogo, pripraviti Olimpijske igre, je pod naslovom »Ali si res športnik?® naslovila nastopni opomin na aktivne športnike in na športno občinstvo:
Športnikom! Ali gojiš šport radi športa? Ali igraš za Tvoje moštvo, ne za sebe sa« mega? Ali izvršuješ povelja svojega kape« tana brez vprašanja in brez kritike? Ali se ukloniš odločitvam sodnika brez oporeka« nja? Ali znaš zmagati brez prevzetnosti in biti premagan brez zavisti? Ali bi rajši iz« gubil, kakor ravnati nepravilno? — Ako pri trdiš na ta vprašanja, boš lahko postal do* fcer športnik!
Gledalcem! Ali se braniš odobravati lepo in dobro igro Tvojih nasprotnikov? Ali za« smehuješ sodnika, ako sklene odločitev, ki Ti ne prija? Ali iščeš spore z gledalci, ki vzklikajo Tvojim nasprotnikom? Ako to potrdiš, nisi dober sprartnik. Skušaj pa, da tc postaneš.
Objavljamo ta opomin v premišljevanje vsem športnikom in gledalcem, zlasti z ozi« rom na nedeljsko tekmo Ilirija : Primorje.
Iz Sekcije ZNS. (Službeno). Za tekme 21. t. m. se delegirajo: 8.30 Jadran rez. : Hermes rez. g. Deržaj; 10.15 Jadran : Her« mes g. Planinšek; 13.45 Slovan : Slavija g. Možina; 15.30 Ilirija : Primorje g. Ochs. Radi zaka nelcoa poročila o tekmi Hermes : Primorje se kaznuje g. Hus z globo 20 Din. — Tajnik.
Dsmisije in kooptacije v JNS. V uprav nem odboru JNS so podali demisljo dr. Rabič (Zagreb), Vrančič (Ljubljana) in dr. Sušn:ar (Sarajevo). Na mesti prvoimcnci« vanih sta bila na zadnji seji kooptirana gg. Buzina in Kudelič. Na mesto dr. Sušnjara sc bo kooprtiral odbornik iz Lj -bliane, ka« teremu je radi debrih železniških zvez omo gočeno prisostvovati sejam JNS.
Vremensko poročilo od 19« t. m.
Kranjska gora ob 7. zjutraj: Temperatura
—	4 stp. C. Barometer se dviga, brez obla« kov in brez vetra, sren 10 cm.
Bohinjska Bistrica ob 7. zjutraj: Tempe« ratura — 3 stp. C, gosta megla v nižinah, zimski šport nemogoč.
Velika planina ob 7. zjutraj: Jasno ob
—	3 stp. C. Snega 30 do 40 cm. Deloma pr« šiČ, deloma pa je nekoliko sneg osrenjen. Smuka ugodna.
Krvavec: Za smuko ugodno od Jezerske planine naprej. Tik ob Domu najlepši te« ren za manj izvežbane. Izborna smuka je od Doma do Vel. Zvoha. Vreme jasno. Dom je dobro kurjen in z vsem potrebnim založen. V nedeljah vozi zadnji vlak iz Kamnika ob 20.45 proti Ljubljani
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (19. t ni.) Pšenica: b4ška, 1 vagon 290: baška 2 vagona, 77 kg. 2% 292.50. Turščica: baška stara, 1 vagon 142.50: baška. stara, 1 vagon, zlasti ztrban 150: baška. stara, april, glavna proga. 10 vagonov 167.50; baška. do 1. III., nova 1 vagon 115; baška, april-maj, 3 vagoni 130; baška, glavna proga, 2 vagona 132.50; baška, april, ladja, 10 vagonov 130; baška, marc-april-mai. pariteta Indjija, 10 vagonov 130: baška, do 5. III., nova 115. Otrobi: sremski, debeli, novi, v Jutast"' vrečah, 1 vagon 130. Tendenca mlačna.
Dunajski goveji sejem (18 t. m.) Dogon 149 komadov; od tega iz Jugoslavije 26. Ce ne kljub ma>hnemu dogonu pri lično nespremenjene. Notirajo za kg žive teže: voli 1— 1.70, biki 1—1.40. krave 1—1.40. slaba živita 0.55—0.90 šilinga.
Dunajska borza zs kmetijske produkte. (18. t. m.) Mlačna tendenca na ameriških borzah traja dalje. Pšenični tečaji so dal'e padli povprečno za 2 centa. Pod upltvom teh vesti so na dunajskem tržišču postali kupci še rezerviranejši in so sklepali zaključke le v nalnuVieiših primerih. Cene oslabele. Uradno notirajo v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo za 100 kg: pšenica: domača 39.50-40; rž- marcHeldska 26.75—27.25: turščica 20.25—21.25; oves: domači 28—29.	_
= Predlogi za Izpremembo železniške tarife. Glede na bližajoče se zasedanje tarifnega odbora poživlja Zbornica za trgovino, obrt in industrio v Ljubliani vse interesente, da ji, v kolikor tega dosedaj še niso storili, poročajo o uplivu železniško-ta-rifne reforme na njihova podjetja in stavijo konkretne predloge, katere Jelijo. da bi bili na razpravah tarifnega odbora upoštevani.
= Konferenca zastopnikov tvornic oeta ln oetove kisline. Zaradi spora, ki se vodi že dalje časa med producenti oeta in producenti oetove kisline, se ie vršila v Beogradu medsebojna konferenca, kateri Je prisostvoval tudi delegat ministrstva narodnega zdravja. Kot podlaga razprave ie služil pravilnik ministrstva narodnega zdravja o reguliranju prodaje oetove kisline ta oeta ter se ie na osnovi tega Pravilnika vršila ostra diskusija. Ker nI moglo priti do soglas ja, se je sklenilo, nai ministrstvo trgovine in industrije v sporazumu z ministrstvom narodnega zdravja izdela nov pravilnik na podlagi te diskusije.
= Ustanovitev velike francoske banke v Beogradu. Kakor poročajo, se snuje velik francoski denarni zavod za Balkan s cen rai o v Beogradu ln podružnicami v Sofiji. Zazre bu, Carigradu, Atenah. Tiran! In Solunu. Koncem kateremu na čelu sta dve znani francoski velebanki Credit Lyonnafs in So-ciete Generale, namerava baje v najkrajšem času začeti ofici elna poga;atija z našo vlado. Govori se. da b« imel ta koncem prevzeti večino delnic Beograjske zadruge. Direkcija te banke bi bfla poverjena: dr. V. I. Baikiču in Lj. St. Kosieriu lz Jugoslavije, potem dr. K. Jangaklsu lz Aten hi C. Pro-tonescu tz Bukarešte. Pozneje bi se ustanovili podružnici tudi v LhrbKart in Sarajevu.
= Angleško priznanje naš'm ekonomistom Londonski »The Free Trader« lavfja, da le upravni odbor Cobden-Kluba v Londonu iz volil znanega našega ekonomista g. L^ubo-rrira St. Kosierja za svolega častnega člana v priznanje njegovega uspešnega delova nja v inozemstvu. Cobden-Klub ie organizacija vseh angleških komunistov in vrši močan irpliv na ekonomsko politiko Velike Bri taniie.
= Cenovnlk za zavarovanje valute ob Izvozu blaga, vel:aven od 15. do 28. t. m.. Je
popoinorra enak kakor cenovnik za prvo polovico t. m. Samo cena rža ie določena na 160 Din za 100 kg.
= Za Izvoznike blaga v Argentinl'o. Kon zulat republike Argentintie v Zagrebu je spo ročil Zbornici za trgovino obrt in industrijo v Ljubljani, da morajo MM pri odpravi blaga iz področj-a Zagreba, Ljubljane, IV1 ari bora, iz Primorsko-krailške oblasti. Iz Osije ka. Vrbasa ln Bihača, preko Reke. Trsta ali kateresibodi druge Inozemske luke vse pošilike opremljene z tovoznimi spričevali ki so vidirani s strani gori navedenega ko.1 zulata. Vidirapie se vrši brezplačno. Predložiti je izvorno spričevalo v treh izvodih. Tovorni listi (connaissementi) morajo biti vidirani s strani konzulata v lukl. kler se blago tovotl. Za blago, katero se tovori v Splitu, se vidlrajo vsi dokumenti pri ondot nem konzulatu.
= V trgovinski register sta se vpisali v Sloveniji nastopni tvrdki: Topilnica svinca In srebra ter kemična Industrija, d. d- v Litiji. podružnica Celje; Adam Kincl in drug trgovina s špecerijskim in manufakturnim blago.ti ter deželnimi pridelki v St. Juriju ob hreni železnici.
= V zadružni register so se vpisale nasledke zadruge: Mlekarska zadruga v Do-bovi, r. z. z o. z.; Konsumno društvo v Domžalah, r. z. z o. z : Osrednia šta erska vinarska zadruga v Mariboru, r. z. z o. z.; Kmetijsko društvo v Gornjem Brniku, r. z z o. z. Izbrisala se ie: Bikoreiska zadruga v Križevcih. r. z. z o. z. v likvidaciji.
= Občni zbor imaio: Ilirska posoilnica r. z. z o. z. 6. marca ob 15. v uradnih prostorih v Ljubliani, Jugoslovanska industrija olia in barv, d. d. v Ljubljani. 6. marca ob 12. v prostorih podružnice Jadransko-Po-dunavske banke.
= Pomladni vinski sejem v Zagrrbu. Uprava Zagrebškega zbora priobču!e: Ker se termin otvoritve sejma (21. do 28. marca 1925.) "že prebližuie in ie večii del razstav-Ijalcev svoie sodelovanje že prilavilo, se pozivajo vsi interesenti, ki nameravajo sodelovati na sejmai, da se čimpreie prijavijo Te dni se bo pričelo z razdelievanjetn prostorov, ki se bodo razdeljevali vrstnim potom, to ie kakor dohajajo prijave. Istotako bodo razstavlienl v dvorani vinskega sejma pavničarski stroji In vse ostale potrebščine. katere se rabijo pri naprednem, ra-clijonalnem kletarstvu
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubi'ani spre'erra do 2. marca ponudbe za dobavo 10.000 kg kalcinirane sode. Poroti na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Ka-kartju sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 2000 kr karbida. Vršile se bodo naslednje ofertalne licltacfle: 5. marca pri In-tendantfrl Timočke divfziiske oblasti v Za-iecaru glede dobave 475.000 kg ovsa: 15. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave šiptralnlh svedrov. 16.
marca pa glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Humu; 17. marca pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogfbališč; 18. marca pri direkcii državnih železnic v Sarajevu glede dobave 15.000 kg kompozicije; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč in 1 kom-p'etnega dvoj. križišča, 20 marca pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave belega papirja: pri odelenju za mornarico v Zemumi glede dobave konopnenih in jeklenih vrvi, pri dir. drž. žel. v Zagrebu glede dobave kompletnih izogibališč. Predmetni oglasi so v Zbornici trg., obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Kreditni zaod za trgovino in industrijo v LJubljani. Dne 18. t. m. se ie vršila bilanč na se;a, na kateri se ie predložila bilanca za leto 1925., ki izkazu e 3.549.8-12.60 Din čistega dobička. Občnemu zboru, ki se bo vršil 8. marca t. 1., se bo predlagala v izplačilo 10 odstotna dividenda.	294
= Žitne trgovine propadajo. Iz Novega Sada poročajo, da je bil v 1. 1925. v Vojvodini nad 12 veletrgovinami z žitom proglašen konkurz. Vzrok je bil največ ponesrečena špekulacija.
= Določitev naroka za prisilno poravnavo. Za razpravljanje in skiapan e o prisilni poravnavi prezadolženca Antona Splihala, posestnika in trgovca v Št. Ilju pod Turjakom, in za ugotovitev naknadno prSjavljenih terjatev se določa narok na 2. ir.arca cb 9. pri Okrajnem sodišču v Slovenjgradcu.
= Likvidacija. Upniki Splošne gospodarske zadruge v Lescah, r. z. z o. z., ki je pr« šla v likvidacijo, se pozivajo, nai priglase svoje terjatve.
— Za uvoz v Romunijo niso potrebna b-vorna spričevala. Po vesti iz Bukarešte je rumunsko finančno ministrstvo obvestilo carinarnice v državi, da se v bodoče ne bo do zahtevala izvorna spričevala za blago, ki se uvaža v Rirrmmlio.
= Priprava novčanlc po 50 šilingov ▼ Avstrl'1. Z Dunaja poročajo, da Je Avstrijska narodna banka sklenila izdajo novčaraic po 50 šilingov. Načrt za novčanice se že izd<s lisfe.
= Avstrijsko-madiarska pogajanja za tr. govinsko pogodbo bodo po vesti z Dunaja v nekaj dneh zaključena, ker le rešiti še samo nekaj pozicij. Gre med drugim za madžarske zahteve po zmfržaniu carin na pecivo ln papriko.
19. februarja.
LJUBLJANA. (Prve številke »povpraševanja, druge ponudbe In v okkipaiah ktrpiiiskl zaključki.) Vrednote: Investicijsko 76— 78, Vojna škoda 280—<283. zastavni Kranjske 20—22, komunalne Kranjske 20—22, Celjska posoilnica 200—305, Ljubljanska kreditna 200—0, MerkawHlna 100-106, (102), Slavonska 50—0. Kreditni 175—185, Strojno 0—125, Vevče 110-0, Stavbna 90—100, še-šir 115—120 (115). — Blago: les: letve, smreka, jelka, 25-45, 4 m, fco vag. nakl. p. 435—0; hrastovi plohi obrobljeni. 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 18—30 om šk., fco vagon Postojna tranz. O—1300; hrastovi plohi neobrobljeni 90, 110, 130 mm od 2.50—6 «m večina nad 3 m. od 30 om šir„ fco Postojna tranz. 0—1100; bukovi železniški pragovi: 2.51 do 2.60 m. 1334X23X14 cm 2.46 n% 1254X22X12 Y, cm. foo nakL post. 25—0; drva bukova, suha, meterska, fco Postojna trairz. 50 vagonov 25—25 (25); premog- nespremenjeno; pol j s k i pridelki: pšenica 76-77 kg, fco Šekič 0—295: činkvantin: Bel je, par. Ljubljana 0—232.50, merkantflni, par. Ljubljana 0—227.50; pol-čkikvantin novi, par. Ljubljana 0-202.50; tur ščica: času primerno suha. fco bačka post 0—118, Inzulanka, času prim. suha. fco vag. medim. post. 0—165; gradbeni materija!: cement nespremenjen.
ZAGREB. Na tržišču bančnih in industrijskih vrednot ni bistvenih sprememb. Vojna škoda je slabša. Promptna se le začela trgovati po 278—280. a končala na višini 279 proti 280 včeraj. Za ultimo t. m. se je trgo vala v isti višini. Dinar je nespremenjen. Od ostalih deviz so mednarodno slabše Italija, London in Newyork. Pariz je občutno padel, in sicer v C-urihu včeraj za 40 točk, to je od I8.85na 18.45. V Zagrebu je Pariz istotako zabeležil razmerni padec ter ie bil zaključen po 204.5 proti 2-39 zvečer, dočim je danes blago v Zagrebu ostalo iia 204. V ostalih devizah ni bilo večiih spre-meTb v zaključnih tečajih. Narodna banka ie datiala ček na Italijo po 228.75. Skupni promet v devizah ie znašal 6.8 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 793.7— 802.7, Berlin 1352.5—1356.5, Italiia izplačilo 228.55—229.75, ček 228.15—229.35. London izplačilo 276.2—277.4, Nevvvork ček 56.63 —56.93, Praga 168.08—169.08, Švica 1093.7 1097.7; valute: dolarji 56—56.3: efekti: bančni- Litorale 42—43. Eskomptna 120— 121. Kreditna Zagreb 129—130, Hipo 66.5— 67.5, Jugo 105.5—106. Ljubltanska kreditna 200—0, Praštediona 970—975, Srpska 145— 146; industrijski: Eksiploatacija 30—32. Drava, zaključek 230, Dubrovačka. zaključek 430, šečerana 410—425. Isis 60—67, Slaveks 150—155, Slavonija 42—43. Trbovlje 385— 390, Vevče 110—0; državni: investicijsko 77—78, agrarne 44.75 —45, Vojna škoda, prompina 278—279, februar 279—280, za marc 0—2,<52.
BEOGRAD. Devize: Berlin 1352-1354, Bruselj 257—259, Bukarešta 24—24.4, Italija 228.8—229. London 276.65—276.75, Newyork 56.75—55.79, Pariz 2C5—207, Praga 168.55— 168.6, Švica 1095-1C95.5.
CURIH. Beograd, 9.135, Berlin 123.62. Newvork 519.25; London 25.25875, Pariz 18.6625, Milan 20.89, Praga 15.38. Budimpešta 0.007275, Bukarešta 2.23, Sofija 3.775. Dunal 73.075.
DUNAJ. Devize- Beograd 12.4725— 12.5125, Berlin 166.80—169.30, Budimpešta 99.37—99.57, Bukarešta 3.0275—3.0475, London 34.50—34.60, Milan 28.50—28.62, New-york 708.95—711.45: Pariz 25.34—25.50, Praga 21—21.08; Sofi;a 5.06—5.10. Varšava 85.5U-86, Curih 136.53-137.03. Valute: dolarji: 709.25-713.25; dinarji 12.4450— 125050.
TRST. Devize: Beograd 43.65—43.85, Dunaj 349—353, Praga 73.45—73.80, Pariz 89—89.50. London 120.80—120.90. Newyork 24.75—24.85, Curih 478—480. Budimpešta 0.00345—0.00350, Bukarešta 10.25—11. Valute: dinarji 43.30—43.80, dolarfl 24.65— 24.80, 20 zlatih frankov 94—97. zlata Hra 477.85.
Devlza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.575, v Berlinu 7.39, v Londona (opoldne) 277.
t
e
Pomlad, plazovi, smrt ..
Letošnja zima se bliža svoj-... koncu. Iz Francije n. pr. poročajo, da so v deželo že priletele štorklje, kar baje pomeni, da ne bo več mraza. Solnce polagoma zopet pridobiva na moči, iz tal poganjajo kali za prvo .cvetje. Ne samo v Evropi, temveč seveda tudi onstran occana, v Ameriki.
Na onem bregu je vreme že tako toplo, da drče lavine s planin v nižave in doline. V okolici Binghama, kjer so veliki rudniki, se je te dni spustila ogromna lavina, ki je imela usodne posledice za prebivalce nižave. V kraju Sapgulch je podrla več hiš in zagrebla 50 do 100 prebivalcev Doslej so izkopali 15 mrličev, a jih bo žal še več, kajti naporna reševalna dela še niso zaključena.
Kmalu potem, ko je plaz odnesel bivališča in ljudi, je nastal v bingham-ških tovarnah za predelovanje sirovih rud ogenj, ki je uniči! še ono. kar je ostalo ledeni lavini. Tako so našli oni, ki so ušli smrti pod ledom, smrt v živih plamenih. Plaz je odnesel v Bingha-mu velik hotel, poslopje, v katerem so prenočevali rudarji, cerkev in o^'-, vrsto drugih hiš. Nesreča je zbudila v prizadetem revirju splošno žalost.
Otroška tragedija ua Dunaju
V četrtek se je odigrala na Dunaju pred poslopjem trgovske akademije tragedija, ki jasno kaže, kam zabrede človek, če ne kroti svoje nagle jeze in nebrzdane narave. Dva gojenca imenovane šole sta se sprla, spoprije'a in šibkejši je v silobranu potegnil nož ter zabodel svojega nasprotnika.
Pred dogodkom so imeli gojenci trgovske akademije računsko uro. Zeo-dilo se je. da je profesor, ki je predaval trgovsko računstvo, pomotoma vdrugič obravnaval z učenci diskontni račun, katerega je že enkrat obdelal. Mladina je bila te profesorjeve napake zlobno vesela in se je poredno muzala. Našel pa se je med gojenci eden, ki mu ni bilo všeč, da šola zapravlja dragoceni čas. Temu učencu je ime Štefan Seidel. Deček je vstal in opozoril profesorja na spregledano stvar. Temu je začel ugovarjati spočetka ves razred. P'tal je \ Seidla z ovaduhom. Jeza pa se je kma- ! lu polegla in učenci so se pozneje spri- ; iaznili s Seidlom. Vendar je bil med njimi Madžar, po imenu Ladislav Soly-om, ki mu dogodek ni bil všeč. Solyom je začel po uri za časa odmora izzivati Seidla in ga obdelovati s pestmi. Obkladala sta se tudi z vsakovrstnimi nri-imki. Beseda je dala besedo, dobra zlobno, zlobna še zlobnejšo. Fanta sta se krepko oklofutala in ko sta šla narazen, je močnejši Solyom triumfiral ter psoval Seidla še naprej.
Zasmehovanju se je pridružil ves razred, ki je ščuval enega na drugega. Seidel je bil naenkrat zopet sam. Ko je Solyom grozil, da se ga bo zopet lotil
s pestmi, pa je odprl žepni nožič in sunil ž njim dvakrat v svojega nasprotnika. Zadel je dobro, obakrat — v plju-ča. S krikom se je Solyom zgrudil na tla. tovarišija pa se je v bojazni raz-bežala na vse strani.
Zdravnik, ki so ga poklicali profesorji k krvavečemu ranjencu, ni mogel svetovati nič drugega kakor to, da je treba Solyoma nemudoma prepeljati v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo. Iz odprte rane je Solyom hudo krvavel. Ranjen pa je smrtnonevarno.
Dogodek je vzbudil na Dunaju veliko senzacijo. Oba prebirljivca sta namreč mladoletna, takorekoč še otroka. In, kar tudi ni brez pomena, oba sta po pripovedovanju njunih staršev in učiteljev, dobra, poštena in dobro vzgojena. samo neugnana otroka. V zločin je Seidla pripeljala strast in zaslepljenost, ki je vodila njegovega tovariša pri zabavljanju.
Težko ranjeni Solvom je sin madžarskega gardnega polkovnika, ki biva na Dunaju. Seidel pa je sin trgovca. Hndo kri, radi katere je Seidl vzkinel in zabodel Solyoma. je povzročila Solyomo-va reakciia na Seidlovo psovko: «Kaj boš ti, vol iz madžarske puste.» Dunaj se za tragedijo zelo zanima. Policija je mladostnega zločinca zaslišala in ga bo izročila mladinskemu sodišču.
Roditelji, pazite, kako občujejo vaši otroci s šolsko mladino!
Zbližanje francoske ia angleške mladine
V začetku vsakega šolskeea leta odpotuje iz Pariza v London 250 dečkov' in prav toliko jih gre iz Londona v Pariz Ta izmenjava je posebno živahna zadnja leta odkar se je angleška vojska borila na francoskem bojišču proti skupnemu sovražniku Nemcu.
2e pred svetovno vojno so hodili Francozi študirat r.a Angleško, Angleži pa na Francosko, toda število teh in onih je bilo minimalno. Vzrok temu je bilo nezaupanje francoskih in angleških staršev, ki niso vedeli, kam prideio njih otroci, če jih pošljejo v tujino. Tudi so se bali i eni i drugi, da bi otroci utegnili zabresti na slaba pota. poglavitno radi neznanja jezika naroda, med katerega pridejo. Po vojni so se te razmere izpremenile.
Angleški in francoski pedagogi so napravili medsebojno pogodbo, ki garantira vsako leto enakemu številu otrok bivanje in študiranje v sosedni državi. Preden odide francoska nilad na na Angleško, angleška pa v Francijo, se sklene med roditelji otrok dogovor, ki vsebuje primerne garancije za oskrbovanje in nadzorovanje otroka. Starši navedejo svoje premoženjske razmere, povedo, kakšni so običaii življenja v družini in kakšen je značaj otroka, ki ga želijo poslati izven domovine. Na tej podlagi se deca porazdeli. Oleda se pri tem posebno na enakost, t. j. da pridejo živahni otroci v okolico, ki odgovarja
v glavni vlogi prekrasnega velefiima:
Pride v kratkem v Elitni Kino Matica
njihovemu temperamentu. Ekonomske in življenske razmere se na ta način izenačijo in otroci ne čutijo nobenega prikrajšanja.
Tako pride mladi Anglež v francosko obitelj. mladi Francoz pa v angleško družino. Vsaka rodbina se mora zavezati. da bo postopala z otrokom kakor s svojim lastnim sinom.
Poleg pogodbe, ki jo medsebojno podpišejo starši, moraio otroci priseči. Njihova prisega pa se omejuje samo na to, da se bodo z vso vztrajnostjo in marljivostjo učili jezik naroda, med katerim bodo živeli. Ta sistem, ki je tra-lal doslej eno leto. nameravajo v bodoče podaljšati na tri leta in si od tega obetajo vel.kih koristi za dobre odno-šaje francoskega in angleškega naroda v prihodnosti.
Ljudje in veroizpovedi
Po najnovejših podatkih znaša število celokupnega prebivalstva na zemlji 1.620.370.000 ljudi, torej nad poldrugo milijardo
Katoličanov je med njimi samo 237.500 000. pravoslavnih vernikov 121.800.000. protest, (vključivši angli-kance) 170.900 000.
Zidov ie 15,2S6.000. pristašev konfu-cija 301,155.000. mohamed. 219.030000. hindujcev 210.400.000. anam 136 325.000. budiš. 135.161.00 šintoistov 20,512.000; ostali pripadajo drugim veram in verskim sektam. Skupno pa: 566.201.C01 kristjanov in 1.054.169.000 nekrist:anov. Po odstotkih je 16.9% katoličanov. 10.5% protestantov. 7.5 pravoslavnih, torej skupno 34.9% kristjanov ter 65.1% nektistjanov.
Ogromna goljufija v Berlinu
Berlinski magistrat oškodovan za 325 tisoč, zlatih mark.
Še nismo popolnoma pozabili na neke čudne manipulacije, ki so se godile pred časom v Sarajevu, kjer so uradn.ki ta-mošnje mestne hranilnice poneverjali denar na jako prebrisan način. Pisali so nakazila za medsebojna izplačila in so oškodovali zavod za težke vsote. Te manipulacije niso bile posebno težavne, ker so jih izvrševali dobri prijatelji, ki so nato tudi v skupni družbi zapravljali dvignjeni denar.
Nekaj podobnega se je zgodilo pri berlinskem magistratu, samo s to razliko. da so bili berlinski uradniki nastavljeni pri blagajni mestne občine in so kradli denar iz žepov berlinskih davkoplačevalcev.
Ze delj časa je prihajal v blagajniški oddelek berlinskega magistrata višji nadzornik Gerhardt, pod pretvezo da mora pregledovati spise, ki se tičejo zemljiške posesti. Izpisoval si je podatke, ki so mu, kakor se je naknadno izkazalo, dobro služili v korist lastnega žepa. Preden je tak akt vrnil registra-turi, je odstranil iz njega pobotnice, ki so ležale v njem ter jih je pred časom sam položil vanj. Pobotnice pa so bile ponarejene in Gerhardt je odstranjeval na ta način dokaze za goljufije, ki jih je izvrševal že leta in leta. Mesto da bi prejemala za prodana zemljišča denar mestna občina, je pobiral denar sam; na magistratu so vedeli vsi, da so zemljišča prodana, toda obenem so bili tudi uverjeni, da je blagajna denar pravilno prejela.
Konec tem drznim in nesramnim fro-ljufijam je napravilo šele neko pismo, ki ga je preje! berlinski župan. Ovaduh, ki se ni podpisal, je sporočil, da počenja Gerhardt velike nekorektnosti. Načelnik občine je na to pozval nadinšpektorja, ki se je baš nahajal na dopustu, naj se nemudoma vrne v službo. Gerhardt pa je bil očividno na tak poziv pripravljen in se je napravil bolnega. Dal se je celo preiskati od mestnega fizika, ki je res ugotovil, da Gerhardt ni- sposoben za delo. Na to je županstvo uvedlo natančno preiskavo, da se ugotovijo primanjkljaji. To delo pa je bilo naravnost nemogoče. Gerhardt je bil namreč previdno odstranil ves materijal, ki bi lahko služil za obtožbo proti njemu.
Gerhardtov tovariš, ki mu je vneto
MAČISTE
KRALJ SARDINIJE
Razkošni velefilm, ki ie pri včerajšnji premijeri imel kolosalen uspeh. — Borb t za prestol — Ljubav in intrige. — Maciste kot artist, kavalir in knez — Gala predstava v velikomestnem variieteju. — Skok z tretjega nadstropje v drveč avto. — Maciste kot prijatelj zaničevanih. — Tajno zburovanje. — V zanjko vjet. — Mrtvi vsta ajo — Boj na živl enje in smrt enega napram osmim. — Pomoč, Macis*e! — Maščevanje usode S'avnos no kronanje. ,— Nežno srce kot nagrada za prestane muke
vratolomne pustolovščine2 — Veselo t — Zabavno! — Napeto!
Predstava se vrše daaes oa: 4., pol S., pol 8. in 9. Jutri v nedeljo ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9.
Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Prednaznanilo: ilenny Porten v leiefilmu „Mati in dete".
«Elitni Kino Matica» vodilni kino v Ljubljani.
Tefelon 124.
pomagal pri goljufiji na magistratu, je bil Gottfried Schultz, uradnik pri oddelku v Kreuzbergu. Oba sta imela še enega sotrudnika v osebi nadzornika Šimona. Vsi trije so složno unie<-dokumente, da ne bi prišla na dan njihova krivda.
V zadevi, ki je vzbudila splošno pozornost nele v Berlinu, ampak sploh v Nemčiji, je že uvedena preiskava, ki pa bo najbrže pomanjkljivo zaključena, ker se je medtem posrečilo glavnemu krivcu Gerhardtu — zbežati v inozemstvo.
(umije cb tečaju
| Znani arheolog prof. Farmakovskj je I poslal Ljening.rajski Akademiji znanosti j poročilo o interesantni najdbi v Jakut-j ski republiki (Vzhodna Sibirija, ob re-; ki Leni).
! V pragozdu severno od mesta Vi-! ljujska so zagleda!; raz:skova1ci visoko gori med dvema prastarima drevesoma obešeno krsto. Bila ie iztesana iz debla. V krsti je ležala krasno ohranjena mumija jakuta ali kakega drugega turško-madžarskega pokojnika. Bil je menja velikaš: visoki kalpak je bil posejan s kitajskimi zlatimi okraski, drago obleko so tvorila krzna redkega črnega so-bolja, hermelina in polarne lisice. Mumija je bila zavita v več vrst brezrive skorje in prepojena z neko neznano tekočino. Krsta visi vsekakor že več sto j let na istem mestu. Ta prva ob tečaju odkrita mumija ie arheološko zelo zanimiva: sedanji prebivalci v tej pokrajini namreč ne poznaio več umetnosti mumificvran.ia.
Tornado na Madagaskarju
Iz Pariza poročajo o usodnih posledicah zračnega vrtinca, ki je bil pred kratkim na Madagaskarju. Vrtinec je bil nenavadno silovit in je opustošil posebno vzhodni del obale. Najhujše je prizadet oni de! obale, na katerem precej strmo pada železnica nedaleč od reke Mangoro. Štirideset kilometrov daleč naokoli so polja razrita, liiše razdejane. sledovi prometa docela zabrisani. Poslopja, v katerih so bile nastanjene upravne oblasti, je vrtinec poru-
šil. Kraj Audervorante je podoben kupu razvalin. Tudi žetev je na tem ozemlju pokončana. V kraju Vatomandry e ostalo celih samo šest hiš. Okolica kraja. vasice in selišča je vrtinec raznesel kakor peščena zrnca.
Pa ne le Evropejci, tudi domačini trpijo velikansko škodo. Plantaže, tvor-nice in domovanje domačinov so Ie kup razvalin. Velika je škoda, ki jo je vrtinec napravil evropskim naseljencem. Njihove plantaže so takorekoč uničene in se bodo le stežka zonet popravile. Dolina reke Mangoro je sicer nekoliko manj opustošena kakor ostali kraji, vendar je tudi na njenem ozemli:; škoda ogromna. V vrtincu je poleg vse-i ga drugega našlo smrt 50 ljudi, večinoma domačinov, a poginilo je nad 2 tisoč glav goveje živine. Francozi cenijo celokupno škodo samo na pridelkih n.. dobrih deset milijonov zlatih frankov.
X Samomor Zinovjevega tajnika. Iz Vil« ne poročajo, da je izvršil Brcocnkov, tajni.-: znanega komunističnega voditelja Zinov; . va, samomor. Vzrok njegovega koraka je neznan.
X Opustitev nemške univerze v Gies cc nu. Berlinska «B. Zcitung am Mittag» pr« roča, da se namerava opustiti nemška l verza v Giesscnu.
X Tempelj Artcmide v Etoliji. Pred krat kim se je podal ravnatelj kodanjske gliv' teke dr. Frederic Pouisen na Grško, 1 bo vodil v Etoliji izkopavanje templja A: temide skupno z grškim starinoslovcei: Rhomaiosom. Tempelj, ki ga hočeta izk< pati, je bil postavljen v petem stoletju prcJ Kristom.
X Podzemsko gledališče. V Chicagu n. • meravajo zgraditi gledališče, ki bo le?-50 metrov pod zemljo. Zavod bo namenu", rudarjem za oddih od najjorne službe. IV leg gledaliških predstav sc bodo predvii tudi filmi. Kuriti v tej globočini najbrže bo, treba.
X Filmska zbornica na Dunaju. Na H « r.a ju se snuje filmska zbornica, za kati r-je dala pobudo znana «l.'rania«. Zbornica bo ščitila interes filmskih produccntov sc bo zavzemala proti oderuštvu, ki ga pram kinematografskim podjetjem vrši strijska republika.
X Smrt predsednika novinarskega sind>< kato. 17. t. m. je umrl v Lvovu pred-edr.i-sindikata poljskih novinarjev, glavni uri J-nik aGazette Narodove«, dr. Alcksandt" Vogel.
I Suchy:
Danilo
me je srečal spotoma in me opozoril, da sem mu obljubil napisati povodom njegovega jubileja članek. «Daj no, napiši karkoli, da bo mal špasa!«
No, pa naj bo! Toda kje naj začnem! Mar naj pišem o njegovem delovanju in nehanju kot glumeu, ali o njem kot človeku, ali o njegovem verižništvu ln o njegovih kupčijah, o njem kot veseljaku in oštarijskem romarju?
Njega kot igralca se rajši ne dotaknem, ker bodo to poklicani faktorji najbrže znali boljše urediti, nego jaz. Tedaj mi nič ne preostane, nego da napišem nekaj o njegovih življenjskih avanturah.
Pred seboi ga vidim v tisti dobi, ko je bil Brencelj-Alešovec še v zenitu, ko ie ljubljanski kvartet Pavšek-Štamcar-Pucihar-Noli pel podoknice ljubljanskim lepoticam tistih časov, ko je na pustnih prireditvah po zaključku šaloigre v enem ali dveh dejanjih, v tedanji čitalnici zapel svoj stereotipni: «Le stole, mize v kraj. ker ples prične se zdaj!« — tedai v tisti patriarhalični. od strankarskih bojev še neokuženi beli Ljub-
'jani' . .. , * t
Danilo je vedno prvi prijel za stole
ter jih metal tja v kot, da so se mogli parčki uvrstiti v kvadrilo, ki je takrat poleg potke in mazurke ter »povšter-tanca« kraljevala na čitalniških tleh. Mož pa je bil kot plesalec — vsaj takrat — precej neroden. Marsikaki dami je «po nepotrebnem« stopil na kurja očesa. Ker pa je bil že takrat dovtipen — pravijo, da je tak prišel na svet —, mu dame niso zamerile, saj je drugače bil fant od fare. Pretenzij pa takratne dame še niso poznale, tudi bubifrizura še mi bila v modi.
Vis-a-vis čitalnice je stala takrat oštarija «zur Schalle». Tam je bojda Danilo-Girardi začel svoio oštariisko karijero. Ta se je že takrat na tisti način krohotal. kakor ga je 40 let pozneje naslikal domač karikaturist. Pa so zapeli ono: «Bodi zdrava domovina!« Danilo ni imel preobilo pevskega daru. zato pa je tembolj basiral. da se je Pu-cihar včasih kar nejevoljno obrnil v smeri proti njemu.
Dopoldanski golaž je potem nočne krokarje «zedinil« pri »Lefantu«. (saj «SIona« takrat še niso poznali). To je bil že bolj nobel nastop, zakaj pri Le-fantu je takrat posedevala ljubljanska elita. In tudi ljubljanski nemški šaušpi-lerji so posečali ta kraj. Danilo se je v njihovi družili fenomenalno dobro po-
čutil. Spoznal se je s Shakespearom, Goethejem, Schillerjem. skratka, tu si je položil temelj za znanje svoje dia-lektne nemščine. Baje je celo nekoč nastopil v opereSi: «Apajune, der Wasser" mann«.
Danilo takrat seveda še ni bil popularen, čeprav je kot gost poseča! tudi izvenljubljanske odre. Šlovenska Talija je bila takrat šele v prvem razmahu. Čudno pa. da ie Danilo ravno v postu rad nosečal Kamnik, kjer so znali pripravljati one božanske »poparjene« preste. Pravijo, da jih je Danilo pospravil celo skledo sam. Bo že res. zakaj drugače bi v svojih jesenskih dnevih ne izgledal tako mladosten, čil. zdrav in poskočen, da ga zavida celokupna današnja mladina.
Danilo menda ni nikdar pregloboko občutil grenkosti življenja. Vsaj zavedal se jih ni. Prišli so sicer tudi zanj tužni časi. ko so mu na zenitu njegove slave takorekoč pred nosom zaprli vrata gledališča, iz katerega so napravili — kino. Saj se še spomnite, koliko stenic. bolh in drugih ponočnih živalic se je paslo v foteljih in ložah ljubljanske opere!
Toda ubogi Danilo ni klonil duhom. Se ni presedlal. Ne vem, kateri mecen mu ie takrat dal natisniti njegov »Tea-
ter«, ki ga je lastnoročno po ljubljan- ■ skih gostilnah in kavarnah prodajal po j eno krono komad. Še dunajskim čifu-tom ga je natvezil. Pa je imel za golaž ; in pivo.
Toda iz malega raste veliko in papa j Danilo ni držal rok križem Genij nik- j dar ne omahne. In njemu je bila sreča mila. Vse križem ie prodajal: knofe in platno, les in vino, kuverte in žajfo. pu-terček in druge maščobe in mešetaril je. da je bil konjski lišaj (mešetar) napram njemu ena velika sfiga«, kakor se je nekoč med vojno izrazil ugleden ljubljanski zapečnjak.
Takoj po prevratu je Danilo nastopal v skrajno elegantnih toaletah, ki jih je menjava! kakor srajce in se reprezen-tiral kakor pravcati lord zares.
In pušil je zgolj «prepasanke». ki so se videie kakor prirojene med njegove žnabli. zakaj drugače bi se ne mogel razlagati one njegove šobe. ki io Danilo. držeč viržinko ali britaniko v ustih, napravlja. tudi če trenotno drži čik v roki.
Ta njegova strast bi mu skorai enkrat naprtila policijsko kazen 1000 kron (Danilo pa tisoč kron — pred vo'"no!). A je imel menda tudi pri slavni ljubljanski hermandadi protektorje. zakaj noben drugi ne bi smel za odrom in ku-
lisami prižigati viržinke ali čika!
Da omilim svojo zgornjo trditev, namreč, da izprva ni imel preveč pevskega daru, naj omenim, da je tudi tem polju končno posta! popularen — takrat, ko je v gramofon pel tisto svoje «2egnanje v Tomačevem«. V vsem drugem pa je postal Danilo slovit že davn pred vojno in njegove avanture so popularnost le še potrojile. Danes pozna njegovo ime. če že ne njega osebno, domala vsak otrok v Sloveniji. In Dnirio ve, da malokomu tako iskreno vsi čestitamo in želimo:
Bog Te živi. stari prijatelj, še mnogo, mnogo let!
je, da se premlčaie, oa edefi par nogavic z žicom in znam X (rdečo, modro ali zlate)
traja kakor štirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah.
Novi kazenski zakon
Beograd, 18. februarja.
.Minister pravde Marico Gjurfčič Je podal
včeraj nekatera pojasnila o načrtih novega Kazenskega za&ona ln zakona o kazenskem postopanju, ki bosta te dni predložena Narodni skup-ščini.
Zgodovina teh zakonskih načrtov je prEIč no dolga. 2e 1. 1908 je tedanji minčster prav it Marko Trifkovič osnoval posebno komisijo z nalogo, da izdela načrt kazenskega iz ko na za kraFevtno Srbijo. V tel ko.nisijl so sodelovali Marko OjirrkSič, tedanji kasa-erjski sodnik, pokojni dr. Milutin MMjkovIč, tedanji član sodišča prve stopnje, dr. Boža Markovič in dr. Dušan Subotič. tedanji taj-ministrstva pravde. Ta komisija ie Izdelala načrt, ki ie bil 1. 1910 tudi tiskan v založbi ministrstva. Načrt sta kasneje prevedla v nemščino dr. 2. Topalovič ln dr. Hans Lansiberg lz Berlina. O njem se je inozemska strokovna kritika izrazila zelo pohvalno. Izdelan je bil na podlagi najmodernejših pridobitev v pravoznanstvu, zla-sti pa na podlagi ogromnega dela nemških pravnikov, izvedenega pred u velja vkjenjem nemškega kazenskega zakona, in drugih modernih zakonov. Zato se je srbski načrt ot;n:l v inozemstvu kot značilna kulturna pridobitev Srbije.
Po osvobojenju tn ujeddrijenju se Je mora! fedelati načrt za novo državo. Zopet je minister pravde Marko Trifkovič določil s sklepom od 1. avgusta 1930 posebno komisijo za ta posel. Ob tej priliki so bili imenovani v to komisijo Marko Gjuričid, predsednik kasacijskega sodišča Mihailo Jovanovič, bivši predsednik zagrebškega stola sedimo-lice dr. S. Posdkmč, vrhovni nadzornik E>rave kaznilnic dr. Nikola Ogoreiica, kasa
oJJsM sodnik dr. D. Sobotlč, beograjski tmiv prof. dr. B. Markovič, zagrebški uiiiv. prof. dr. J. Šrl-cvič, ljubljanski tmiv. prof. dr. M. Dolenc, pokojni unh\ proi. dr. Mflntin MilJ-kovič fa Subotice, univ prof. dr. T. Zivano-vič in bivši profesoT petroerajske univerze dr. Mih. Čufcinski.
Na prvi seji te komisije Je bilo sklenjeno, da prevzamejo Izdelavo tega načrta isti osebnosti, ki so Izdelale tudi srbski načrt. Le dr. B. Markoviča je žantnenjal dr. T. Zl-varrovič, kl je takrat prevzel stollco zasebnega prava, poko'nega dr. Miljfcoviča, ki je služboval izven Beograda, pa dr. Mihajjlo Jovanovič. Ko je ta ožji odbor končal svoje delo, je imela komisija več plenarnih sej, na katerih se je načrt primerno izipremenil. Seje so se vršile v Beogradu, Zagrebu in v LJubljani. Nato Je bil zakonski načrt predlo žen v presojo pravniškim udruiženjem, fakultetam, višjim sodiščem ter posameznim znanim strokovnjakom. Vse odobreno gradivo s prtpombami sta pregledala dr. Ogoreiica in dr. CiAlnskl. Za tem ie bil ta načrt s kratkimi utemeljitvami tiskan v založbi ministrstva pravde.
Končno Je zaradi zaključne ureditve celot nega gradiva in načrta določil minister prav de Marko Ojuričlč ožjo komisijo; dr. D. Subotiča, dr. N. Ogorelico ta dr. B. Marko viča. TI so definitivno Izdelani načrt izročili ministrstvu pravde meseca Januarja letošnjega leta. Ta načrt kazenskega zakona bo sedaj predložen Narodni skupščini v odobrenje.
Istočasno se ie pripravljal novi načrt kazenskega postopanja. Medtem ko ie bil pred voini srbski kazenski zakon prflično dob«T, boljši kakor avstrijski, je bilo kazensko postopanje nesodobno Hi nepopolno, radi česar predstavlja novi načrt veliko pridobitev
za našo državo bi naše pravosodje. Zakonski načrt o kazenskem postopanju sta Izdelala profesor kazenskega postopanja na beo grajski univerzi dr. Boža Maritovič fn dr. Nikola Ogoreiica. Ta dva sta svoj načrt predložila kazensko-pravnemu odseku zako nodajnega sveta pri ministrstvu pravde, v katerem so vsi strokovnjaki, ki so sodelovali pri Izdelavi kazenskega zakona. Po njihovi proučitvi Je končno redakcijo poveril minister pravde Marko Gjuričič predsedniku kasacijskega Sodišča dr. D. Subotlču, dr. Boži Maricoviču in podpredsedniku stola sedmorice dT. N. Ogorelici. Obširno Izdelani motivi, po katerih je izdelan zakonski načrt kazenskega postopanja se nahajajo v drugi knjigi »Pravnega pregleda«, ki mu le urednik dr D. Sotbotič.
MSnister Gjuričič zlasti naglaša. da so vse te komisije zasedale v popolni harmoniji in vsi strokovnjaki so sodelovali z največjo po žrtvovailnostjo, tako da bosta oba zakonska načrta v čast naši državi. Za vladnega zaupnika, ki bosta dala skupščini potrebna pojasnila, pri lazpravi o teh dveh načrtih, ie minister pravde določil dr. B. Markoviča in dr. D. Subotiča.
Minister pravde izjavlja, da bodo tudi ostali zakoni v kratkem predloženi skupščini. Polic! ski zakon, ki vsebuje čisto policijsko pravo, ločeno od kazenskega prava, ima vlada oregledati pred končno redakcijo, medtem ko proti zakonskima načrtoma o kazenskem pravu in kazenskem postopanju nj bilo v vladi nobenih pomislekov Ostali zakoni o sodnikih, o ureditvi sodišč in o državnih tožiteljih. ki so že bili pred skupščino ln katerih revizija se ie morala odložiti do izdelave zakona o kazenskem postopanju kakor tudi zakona o advokatih, bo do predloženi skupščini najkasneje v poldru
gem meseca
. Zakon o civilnem postopanju bo Izgotov-Ijen v petnajstih dneh in v kratkem bodo togotovi jesti tudi načrti zakona o obligacijah ki bo točen od civilnega zakona, zakona o meničnem In čekovnem pravu, tn istotako tudi načrt pomorskega zakona, čegar Izde lava je bila poverjena zagrebškim pravnikom.
Š tem bo Izvršen največ! del Izenačenja zakonov. Treba bo še predložiti državljanski zakonik, čegaT Izdelava bo najtežja, in trgovski zakonfk, pri katerem ne bo posebnih težkoč.
Dopisi
jEŽICA. Sok. dTUštvo Ježica je priredilo na pustno nedeljo v vsakem oziru posrečeno predpustno veselico. Igra »Brat Sokol« Je bila podana tako dobro, da smo bili naravnost presečen! nad prvim nastopom. Popolnoma se }e posrečil tudi pevski ženski teTcet »Boj na trgu«, spremljan na klavirju. Salve smeha so bile pri cbeh nastopih, a pri tretji »Ameriikanska brivnica« se je do zadnlega kotička napolnjena dvorana kar tresla od smeha. Med odmori je pel šaljive kupletc br. K., ki so tudi zbudili mnogo zabave. Po tem delu programa se ie dvorana izpraznila in postavljene so bile mize. Kmalu Je bila dvorana tznova napolnjena. Došle so mnogoštevilne maske, nekatere prav lepe, ki so pomešane med ostalo občinstvo, napravile Jako pestro sliko v dvorani. Mladi pari (pa tudi stari!) so se veselo sukali ob zvokih godbe, vmes pa so izbirno peli naši pevci. Tako ie potekel večer brez najmanjšega nesoglasja.
| KRANJ. Sokolska maškerada pod imenom »L velesemenj«, kl je bila ena največjih predipustnih prireditev v Kranju, je privabila mnogo občinstvo lz Kranja, okolice in tudi iz tujih krajev. Maškerado je posetilo preko 800 oseb. Telovadnica s sejm. šotorom, kakor gled. dvorana so bili primerno dekorirani. Številne maske, ki so se odlikovale po svoji pestrosti so napolnile veliko plesišče vendar maske niso pokazale tiste živahnosti kakor io le zahteval naslov. Pri konkurenci mask je dobila I. nagrado gdč. Sitar, II. gdč. Bayer, III. gdč. Adamič, IV. g. Ručigaij. Prireditev je tudi gmotno ■debro izpadla, za kar se vsem darovalcem kakor tudi vsem onim Jki so na ta ali drugI način pripomogli do lepega uspeha, naj-topleje zahvaljujemo. Zdravo!
TOPLICE NA DOLENJSKEM. Sokolsko društvo v Toplicah v Novem mestu je priredilo v tekoč! seziji že več gledaliških predstav. V nedeljo 21. t m. igrajo Gangto-vo dramo »Sin« v 4 dejanj h. Pričakovati Je obilne udeležbe tudi iz bližnje okolice.
LIMBUS. V soboto 13. t. m. Je vprizorilo izobraževalno društvo enodejanki »Čaro-brivnica« in »Čašica kave«, na pustni torek pa je prired-jlo veselico v prostorih g. Srečka Ribiča. Gbe prireditvi sta v vsakem oziru dobro uspeli. Naši domači fantje in dekleta so pokazali, da se znajo na odru že prav spretno kTetati, hvalevredna pa Je tudi njihova nesebična požrtvovalnost za društvo. V gmotnem pogledu smo uspeli, da se rešimo dolga, s katerim se Je društvo obremenilo, ko si je nabavilo nove tamburaške inštrumente. Sedaj imamo proste roke za čim večji razmah. Posebej se zahvaljujemo županu g. Srečku Robiču, ld gre društvu vedno drage volje na roke.
m ilT—trmt —>au-ii i 11« iw ma i———m—i	i	.	. ■	.........-
Mali oglasi, kl služijo v posredovalne In socialne M Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega namene občinstva, vsaka beseda 50 par. [j	značaja, vsaka beseda Oln I —.
Najmanjši znesek Din 5'—.	||	NaJmanJSIinaaelcDIn 10*-*
V nedeljo 21. t. m. Je v telovadnici tehn. šole ob 10. uri dopoldne
prva pevska vaja zveze srednješolskih zborov
Udeležba obvezna. <090
Izvanredni občni zbor Belokr. po;!r. plan. društva
V	ista 51. 11 pravil sklicuj" se občni zbor za če-
25. felimarja t. !. ob " nri popoldne v gostil-... jTo^evar v Semiču (Kot) r leeim dnevnim reilom: 1.1 i'«roč'.lo odbora. 2.1 Pre-P;< :. minske pravice. 3.) Slučajnosti. — V slučaju ifltlepfnostl 9» vr5i v cr Jti pravil 1 uro pozne-le občni zbor pri veafc.m itevilu članov. — Zagažen.
4073
V	društvu «Soča»
v Ljubljani
predava danes
? jnboto dne 20. t. m. v la'onu pri »Levu* univ. r-	dr. Lampert Ehr-
/ in' sieer o temi: »Ko-: ' i vprašanje na mirovni kerferenci v Parizu*. — K t-: u aktualnemu predava-vj.]'imo »Sočane*. dobro-dr^i pa so nam vsi prijatelji, zlasti tudi oni lz za-*oJ"ne Koroške. Začetek ob J*, uri zvečer. Vstop vsem prost.
Orjuna Brežice
priredi v soboto 20. t. m. ob 8. uri zvečer
občni zbor
» mali dvorani »Nar. doma.
Chnstvo obvezno, somi>lie-niki vabljeni.	4091
H. izredni občni zbor i J.N. A. D.«Jadrana«
M vrši v torek dne 25. t. k. v dvorani Naprednega laškega doma oh 20. uri. Dnevni red je razviden na društveni deski. Udeležba člane strogo obvezni! — Predsednik. 4093
Obrtni mojstri
iz Df>mžal
priredijo v nedeljo 21. t. m.
4. url popoldan v Kam-n>kem domu v Kamniku
Gledališko nredstavo
Revček Anflrejček, s sode-■ ')v?.r: orkestra dom^al-'ke godbe.	4068
Plesni odsek A. S. K. ."Primorje*
■aznar.ja. da se vtSI redna
plesna vaia
» nedeljo 21. t. m. Priče-'<k ob 3. url. — Odbor.
4055
Smotra psov
»seh vrst se vr5i 7. marca 1. cb 10. ari dopoldne ra vrta rostilne «Javomlk> Cerknici Za prireditelje: Ithb ljubiteljev trakov.
4025
Plesne vale
'°'»pSevalneffa	v
R,1Jiii dolini se vrnio le ■»lalie vsako nedeljo ob
3. url popoldne
na Strelišču
M Roinikom. — Cgodnost M ra začetnike.
Semenskega
krompirja
■•"opo!jskesr& več vago-ima naprodaj Anton SriSnar, StraiiSče, Kranj.
B41
CdotJBi
Krajevni zastopniki
za Slovenijo se iščejo xa dober predmet. Ponudbe na upravo < Jutra * pod značko <Dober zaslužek*. 3878
Sobarica
izobražena, marljiv* in poštena, ki zna tudi nemSko, se sprejme. — Naslov pove uprava «Jutra».	3b5S
Kot samostojna kuharica
se sprejme za takoj ali i 15. marcem boljša, zdrava in zmožna mladenka k 3-članski trgovski obiteiji. — Cenjene ponudbe na upravo cJutra* pod <SnsinoEt».
Zastopnika
iščemo v vsakem kraju. — Pripravno za vsakogar. Potreben kapital 100 Din. Lep zaslužek. Ponudbe pod »Postranski zafluiek* na »Propaganda* reklamna dr. z o. z. v Ljubljani, Selenbnrgo-va 7/n.	S800
Tovarna papirja
išče strokovnih moči. Cenj. ponudbe z označbo dosedanjih nameEčenj in s prepisi izpričeval pod značko ■ Za — 7659» na Publicitas d. d., Zagreb, Gunduličeva ul. lL	3677
Skladiščnika
energičnega, k! je vajen ▼ razpošiljanju blaga, z lepo pisavo, ne nad 30 let starega, iSče «Mirim», tovarna hranil, Maribor. Predstaviti se dnevno od 16.—17. ar«.
4065
Boljše dekle
ali vdova se sprejme takoj k enoletnemu otroka. — Naslov pove uprava «Jntra* 4024
Kuharica
varfino in popolnoma ve8?o gospodinjstva, ki bi bila zmožna kuhati ia 15 oseb, išče drZavni higienski sa-vod na ZaloSki česti gt. 2. — Ponudb® naj stavijo le boljSe moči t dobrimi spričevali. — Nastop sluZbe 1. marca 1926. Plača po dogovoru.	4084
Trgovski pomočnik
me&ane stroke, vojaSčine prost, agilna moč, spreten
prodajalec, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri tvrdki Josip ZidanSek, Sp. Hudi-nja pri Celju.	4012
Prodajalka
galanterijske, delikatesne ali meSane stroke, x večletnim! dobrimi spričevali, po možnosti e kavcijo, se sprejme. Ponudbe na npravo «Jutra» pod (Prodajalka 1926>.
4007
Praktfkautka
l primemo Šolsko izobrazbo se sprejme v večjo delikatesno in špecerijsko trgovino. Hrana in «t»novanje Izven hi5e. — Ponndbe pod •Poštena 40» u npravo <Jntr&>.	4014
Zidarski pollr
se Uče. Samo trezni, zanesljivi, veetnl in popolnoma samostojni strokovnjaki pridejo v poštev. Osebne Donndbe se sprejemajo r nedeljo dne 21. t. m. od 9.—11. ure dopoldne v 8p. Šiški, GuEleka cesta iS.«.
4049
Poslovodjo
1 večletno prakso, te Ilče za vegjo k n J I g * t ■ Ponndbe na npravo «Jntra» pod cnačko cKaJIgarsISk! poalovodja*.	40»
Blagajničarka, ozlr. kontoristinja
M takoj »prejme. — Pogoj: perfektna strojepiska, samostojna nemSka in slovenska korespondentinja, vajena blagajniških poslov. — Ponndbe z navedbo dosedanje službe na npravo «Jntra» pod cnačko »Blagajničarka 87».	4037
Postrežnlca
se takoj sprejme ta dopoldanske nre. Naslov pove nprava »Jutra*.	4027
(išieioi Prodajalka
meSane stroke, pridna in poltena, želi premeniti mesto. Gre tudi na deželo. — Ponadbe na naslov: Ivanka M a t k 1, Dobrna^Celje.
Kot gozdal In I o v • k I
čuvaj
želi službe mladenič c večletno prakso. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo •Jutra« pod »Trezen 23».
Pisarniška moč
knjigovodklnja, z znanjem strojepisja, korespondence, sllovenskega ln nemškega jezika perfektno, išče mesta za takoj. — Cenjene ponadbe na npravo «Jutra» pod »E. R.»	3959
Blagajničarka
starejša, s prakso — dobi slnžbo. Naslov pove nprava »Jutra*.	4042
Službo blagajnlčarke
išče gospa z večletno prakso, z dobrimi spričevali la popolnim znanjem nemščine Cenjene dopise pod značko »Hiša 128> na npr. »Jntra*
Mlekarski pomočnik
izučen sir&r, ključavničar, kuTjftč in v vsaki strojni stroki dobro Iztirjen, Išče slnžbe za takoj. — Pogoj stalna služba. Ponadbe na naslov: Friderik 1 k o f f. KrčevIna 76 pri Mariboru.
4087
Trgovski pomočnik
mlad, špecerijske in delikatesne stroke, priden in pošten, Išče meeta ■ 1. ali 15. marčen t mesta ali okolici. Plača po možnosti. Ponudbe na upravo »Jntra» pod značko »Mlad pomoč. nik».	4056
Šivilja gre na dom
šivat. Naslov pove aprava »Jntra*.	4077
KOKS — ČEBIN
Wolfova 1/11. Telefon: G6.
481/111
Steklena otrešna
opeka
'gi .
ženih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	433
Radio
aparate in dele najceneje pri J Goree — palača Lj. kreditne banke.	25-a
Hrastove hlode
ea 500 m", oguljene, prvorazredne, od 25 cm naprej in ca 600 m1 hrastovih gred (Bauholz), tesanih, od 8/8 do 80/30 m od 2—6 m dolžine, prodam po ngodni ceni Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Uoka*.	8979
Stenska ura
nihalka se proda. Ponndbe pod »Lep kos> na npravo «Jatra>.	4010
Čebelnjak
uporaben tndi za stojnico, se proda. Naslov pove npr. <Jutra».	4054
Gospodična
zdrava ln Izobražena, ilče službe pri otrocih. Penndbe pori »Otrokoljubna« na npr. »Jutra*.	8904
Inteligentna gdč.
išče mesta samostojnega vodstva v gospodinjstvu ali kaj sličnega Gre tndl k vdovcu, zlasti ker razume vzgojo otrok. — Reflektira samo na boljle mesto v Ljubljani ali par postaj izven. Ponadbe na npravo «Jutra> pod »Odločna*.
4058
Natakarica
z večletno službo In dobrimi spričevali Ilče slnžbe — Prevzame tadl sa račan proti položitvi kavcije. — Ponadbe na apravo «Jntra> pod Iifro »PoStenje 2440».
4030
Kot prodajalka
leti vstopiti v trgovine trgovčeva hčerka, ahsolvan. tlnja meHanske lole in n. letnika učiteljišča, vcrzlra-na v vseh trgovskih poslih. Dopise na apravo «Jutra» pod »Zanesljiva 2428».
4021
Več spalnih onrav
lepih, proda po nizki ceni Goljar, mizar v Dravljah, p. 8t. Vid nad Ljubljano.
8970
Srebrne krone
In zlatnike v večji množini prodam najvišjemu ponudniku. Dopise pod »Navedba cene* na apravo »Jutra*.
Vreče za o?l'e
ugedno naprodaj. Ponadbe na upr. »Jutra* pod Iifro »Vrečo za oglje*. 3887
Svileni klobuki
najmodernejši v vseh modnih barvah se dobe od 120 Din naprej pri Z. Mahnli-Gorjanc, Kopitarjeva ul. 1. Istotam se sprejemajo vsa popravila.	3860
?elezna konstrukcija
za pleskanje mostov in le-lezna iica se telo ngodno proda. Naslov pove nprsva »Jutra».	8857
Razno pohištvo
naprodaj. Naslov pove npr. »jntra*.	4092
Železni drogi
za vrtno ograjo In žična vrv zelo poceni naprodaj. Naslov pove npr. »Jutra*.
8954
Kolo «Pegout»
skoro novo, z vzmetmi spredaj In zadaj, tipa 1926, se poda. Pogleda te pri Florjančiča v Selenbar-ovl ulici.	4049
Osebni avto
znamk« »Fiat., Itir! sedežen, pripraven za potnika, se proda. — Oeleda se V Ljubljani, Slomškova al. 6.
4041
Motorno kolo
Z BP In več molkih koles v dobrem stanju proda Jos. Prnenlk, Kamnik. 4067
Krasno Jedilnico
dnsajtko delo, moderno — radi pomaajkanja prostora zelo ugodne prodam. — Ifaslov pove aprava »Jntra* 8780
Radi selitve
se nrodno proda: t konja (po 6 let stara) t novimi komati ter skoraj nova dvo-vprežna kočija. Do srede 24. febr. Naalov pove m. •Jatra*.	403t
Damske klobuke
svilene in spomladanske od 120 Din naprej priporoča modni salon M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova ul. 27 2910
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juvelV
LJubljana, Woifova ulica 8 64
Tovorni voz «dira»
1 enovprežen ln 1 dvovprežen v dobem stanju, se kupi. Ponudbe na upravo »Ju*r.i> pod »Dira*.	3805
Gostilno na račun
išče poštena in zanesljiva
gospodična, v mesta ali na eželi. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Prometna 2200*.	3992
Trgovina
z mešanim blagom in deželnimi pridelki, prav dobro idoča, v lepem mestn Slovenije, se ngodno proda Vprašaja na apravo »Jutra*
pod «Sava».
8971
Majhen trg. lokal
na prometnem kraju v Trbovljah, z inventarjem ln manufakturnim blagom, se vsled razširjenja trgovine ugodno proda. Poizve se v reklamni pisarni Florenini v Trbovljah.	3944
Motorno kolo
s priklopnim vozom kupim. Naslov pove uprava »Jutra* 4006
Nova vila
lep vrt in njiva, stanovanje prosto, ob glavni česti, poj ure pred St. lijem v Slov. goricah, ee proda. Cena po dogovore. Gostilna Muršic, St. Ilj.	40S4
Prodam parcclo
780 ms. v bližini klavnice, popolnoma ograjena. Naslov v upravi »Jutra*. 4070
Zelenjadnl vrt
se odda v zakup na Dolenjski cesti. — Naslov pori uprava »Jutra*.	4032
Radi preselitve se proda v lepem trgu v Sloveniji srednje veliko
posestvo
z zaraščenimi gozdi V bili le bila pred leti dobro Idoča gostilna. ProFtor pa je primeren tadl za trgovino. Ponudbe se prosi na upravo »Jutra* pod »Preselitev*.
8991
Vinska klet
se išče za je^en na prometnem kraju, v kateri Ji
že vinotoč ali ki je pripravna ta istega. Ponu-Ibe na upr. <Jutra» pod iifro «Vinoto5».	8935
Suho skladišče
v izmeri 40—60 mJ se vzame v najem. Ponudbe pod •Skladišče 40» na upravo «Jutra*.	4015
Prevzame se
dobro idoča špecerijska al! mešana
trgovina
v prometnem kraju Slovenije. po možno«ti s stanovanjem. Ponudbe z navp<n>o lotnera prometa in ortalimi pogoji naf ee pošljejo na upravo cJutra* pod značko •Eksistenca*.	4052
Stanovan?©
lepo in ceno, v vili pri ■▼. Petru, 8 velike sobe, kopalnica, vse pritikline in vrt, zamenjam z enakim, le s 4—5 eobami, po možnosti v mesto. Oskrbim sam selitev In dam le nagrado. Ponudbe na upravo «Ju rn» pod »Selitev*.	8998
Krasna soba
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo se odda Naslov pove upr. «Jutra».
4082
Enonadstronno h*šo
v bližini tramvaja prodam za 80.000 Din. Ponudbe na upravo «Jutra» pod zna-čko »Ljubljansko predmestja*.
4057
Krasna vHa
v Ljubljani
pred vojno zidana, z ob-grfnim, prostim stanovanifm se ugodno proda. Ponudbe pod cSoli^rift 3tavba» ra apravo <Jutra».	S909
Izobražen gospod
ilče opremljeno t o b o c vhodom % stopnie. v sredini mesta za 1. marec. — Cena postranska stvar. Ponudbe na apravo »Jutra* pod cSeparirana 2990*.
Dva gospoda
se sprejmeta v lepo zračno sobo in na dobro domačo hrano ali tudi brez iste. Naslov pove upr. «Jutra».
3795
Opremljena sobica
majhna, s posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo — pvent s hano «e odda. Naslov pove upr. »Jutra*.
3936
Gospodar D= CERNE
brez provizije za kupca ln prodajalca:
pisarna Miklošičeva 6
nudi v nakup sledeie oblekle
1093
Vila moderna, 9 sob opremlj., 2 kuh. gospodar, poslopje za stalno bivališče ln letovišče v Kamnik ca Din 450 000-—	301
Vila nova f 13 sob) s trgovino ob želez, v Savm ski dol., gospodar, poslopje, vodna> sila s turb. 16 HP za malo tovarno. '	332
Posestvo kmečko, na Notranjskem, eronadstro-na h'ša, gospodar, poslopje. 10SJ oralov za 15 glav živine Din 280 000"—	612
Posestvo a gostilno, trgovino, Loaatec, gospodarsko po=lopje, vodovod, elektr. Din 350 000 —	613
Lepo posestvo, z gospodar, pri Bledu od postaji 15 ha, trgov, kleti; prav ngodno	705
Nova zgradba za dovršiti za šolo. penzionat event. tovarno v lepem kra u blizu Ljubljane.	640
Velik tovarniški objekt v In-du t. kraju blizu Ljubi.ane se proda aH odda v na em	904
Hiša z vrtom, dobro poslopje, 4
stanov, ugodna lega za obrt, Novo mesto Din 350000 —	620
Nova hiša z gostilno, enonadstr. letovišfnl kraj na Goien skem gospodar, poslopje Din 150.000	610
Trgovina evt. z blagom staro-vpeljana, velik pomet, dvt hiši v trgu S ob Savi, gospodar, poslopje, nekaj zemlfe Din 400.000—	615
Posestvo blizu ljubljane v prometnem trgu, hotel trgovina, mesarija, gospodarstvo za 4 glave živine Din 350 000 —	780
Dve hiši v Ljubljani dvonadstr. promemi kraj, za obrt tigov. pripravno Din 975000—	42
Restavracija, hotel, kavarna z vso opremo ob progi jnž Zel. ob Savi; krasna ekzistenca Din 1,250 C00— 616
Vinogradni gospodarski dvorec pri Gornji Radgoni ob meji, 4 poslopja opremljena, kletna posoda (140 hI), gospodarstvo, 4 glave živine Din 500.0001-«!	611
Vila v Mariboru, 7 sob, parket kopal, praln. velik zasajen vrt, elektr. plin, Din 360-000'—	400
Pri vprašanjih navesti številko posestva in priložiti za odgovor Din 5'— znamke.
Kot sostanovalec
se sprejme gospod • 1. marcem. Naslov pove npr. »Jutra*.	4038
Opremljena soba
majhna, z električno razsvetljavo, se odda. Naslov pove aprava »Jutra*. 4019
Stanovanje
i—a sob, kuhinje ln	pritiklin se Išče (tndl	pod-najem). Naslov pove	npr. »Jatra*.	S981
Opremljena soba
zračna, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, se odda s l. marcem. — Naslov pove npr. »Jutra*.
4048
Kot sostanovalka
grem k priprosti starejši RO*pe. Ponudbe na apravo »Jutra* pod značko »Sostanovalka*.	4017
Lepa h^a
pri kolodvoru, pripravna za kotodvorfko re«tavracJo, s S sobami, knhlnlo. pralnico, 2 kletmi, lepim vrtom, S njivama In novim po*po-darskim poslopjem, naprodaj. — Dalje se tam proda: posp. poslople s tre. lokalom, skladiščem, klet-
Je, novo ledenico z ledom, lev za 4 konie. velikim podstreljem. popolnoma zaprtim dvoriščem. Cena po do(rovorn. Nestov da Karol Breznik, Celje, Dolgopolle «1 1.	S931
W5a
1 gostilno In tpovtno, dobro vpeljano, brez konkn-renee. pe zelo neodno proda. — Ponndbe pod značko »Zelo ugodno 2431» na npT. »Jutra*.	4006
Iščem 1, po možnosti dve
sohi za pisarno
v bližini sodišča. Ponudbe 7. nave-lbo pobojev pod »Nujno 13» na upr. »Jutra* 4074
Sobica
pri boljši gofpe se odda proti niki najemnini. Naslov pove nprava »Jutra*.
4003
Gospod išče sobo
z elektr. razsvetljavo Ponudbe z navedbo najemnine na npr. »Jutra* pod iifro »Tošo*.	4061
Majhna sobica
se odda v sredirl mesta. Naslov pove sprava »Jntra* 4081
Gospodična (šivilja)
išče prazno ali opremljeno sobo. Mesto najemnine bi šivala. Ponndbe na npravo »Jutra* pod »Šivilja 2421*.
4018
Dijak
Iščem hrano in stanovanje za svojega sina k zelo strogi rodbini Cenj. ponndbe na naslov: Lnkei, (Peko), Aleksandrova eesta It. 1.
4050
S 50.000 Din
kapitala se želim ndeležiti pri solidnem, najraje pri , damskem ali frizerskem sa- i Ionu. Ponudbe pod značko I »Sodelovanje* na npravo »Jutra*.	8940
Nsipopotneji!
$toewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stioj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Liublfana,
Šelenburgova ulica 6 1.
Brezplačen pouk, 15-letna garancija.
Telelon št 980. 28
Znanja želi
mlad nradnik na deželi, z
inteligetno, dobrosrčno gospodično. Dopise na upravo »Jutra* pod Iifro »Osamljen idealist*.	4036
Državni uslužbenec
21 let star, želi znanja s polteno, dobrosrčno gospodično. — Dopise na npravo »Jutra* pod značko »Hrepenenje 2354*.	3915
V svrho ženitve
se želi seznaniti mlad čevljar c mladenko, ki bi imela posestvo v prometnem kraju. Dopise s sliko pod »Cevliar 2466» na upravo »Jutra*.	4076
30.000 Din posojila
na nepremičnine štirikratne vrednosti, iščem. Ponudbe na npr. »Jutra* pod šifro »Prvomostna vknjižba*.
4072
Kompletne citre
skoraj oeve. prodam. — Naslov pove npr. »Jntra*.
4060

Izurjen mlinar
z nekaj imovine Ieli spoznati gospodično v starosti do 80 let. Vdove niso Iz-kljnčene. Dopis« s sliko n» apravo »Jutra« pod značko »Sreča 2463».	4078
Koštrunčkl, pozor!
Trije mornarji lele dopisovati s tremi koltrunčki pod »Vera*, »Upanje* is »I.jm-bezen* na apravo »Jatra*.
4079
Kanarčki
plemenske samice naprodaj v Krakovski ulici štev. 6.
Četrtek — opera!
Ptrot, zvitlozelena, draga vrsta. Pilite brez predsodkov s polnim naslovom! — Razumevanja Ii dlskrerlje ■te sifoni K. t. 4039
Pes volčje pasme
7 mesecev star, u Je zatekel. Prijavi naj se ga na
naslov: A. G., Selo SSfll.
4089
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da lih dobit« pravočasna, sprejema do 15. aprila P. BagdU, Ljubljana M
Za Danilov večer
(Deseti brat) danes oddam 2 ložna sedeža. Naslov v apravi »Jntra*.	4088
Vajenec
za kleparstvo In vodno Inštalacijo se sprejme. Plača po dogovoru. — Prodam 5 novih bakrenih, nahrbtnih
škropilnic
za vinograde. Franc Lončar kleparski mojster. Sp. Šiška, Celovška cesta 34. 4051
Gostilna pri Kovaču
Kolodvorska ulica it. 27 se priporoča. — £0. t. m. se bo začelo točiti pristno dalmatinsko vino iz lastnih vinogradov, kapljica bo izvrstna, cena solidna. — — Peskrbljeno bo za dober prigrizek, morske ribe in polenovka.	4053
Rezervnim oficirjem
članom Ofie. domal Te dni se začne pobirati članarina za Olic. dom za leto 1926., ki znaša za rez. oiicirje brez razlike čina pavšalno 60 Din letno (oz. 30 Din polletno). Prosim, da tovariši — stalni nameščenci vpoštevajo ' ta izdatek (bodisi celoten ali vsaj polleten!) v svojem proračunu za mesec marc. — Predsednik Pododbora Udruž. rez. ofic.	4064
Sopotnika
iz špecerijske stroke za potovanje z novim avtom po Slavoniji, Bački, Banatu, Srbiji In Dalmaciji, se išče za takoj. Ponudbe na npr. »Jutra* pod Iifro »Auto*.
4066
Galanterijo
in kratko robo vzamem v komisijo v Ljubljani. — Garancija za celotni znesek. — Ponudbe na upravo .	.....
»Jntra* pod »Agilen 100*. i da proti nagradi v Zgornji 4023 Šiški 108.	406J
Zavod za straženje in zaklepanje
v Ljubljani, pri katerem bodo službovali vpokojen! v.unostni organi, prične poslovati z marcem. Ustmeca in pismena naročila sprejema v pisarni Veleeejma, objekt D, od 16.—19. nre.
4018
K rajni šolski svet Dobko, postaja Laze pri Ljubljani odda
napravo vodnjaka
za vzklicno ceno 4000 Dia. — Ponndbe tekom 14 dsL 4022
Paket s perilom
in drugo eo je izgubilo. — Pošten najditelj naj ga od-
m zn takoj
stavbenika-polirja, ki je zmožen po naročilih samostojno zidati industrijske-metalurgične peči ter vešč risanja. V poštev pridejo le prvovrstne moči- Ponudbe pismeno ali ustmeno. va»,

Sax Rohmers
49
čeči četektiu
ICerry se je odpeljal v Prince's Oate. Ni se menil za začudene poglede sosedov. Celo šofer ga je pomeril od nog do glave, tako da ga je Kerry divje nahrulil:
—	Ce me še enkrat tako pogledate, dragi moj, vam razbijem
glavo.
Šofer mu je hotel na isti način odgovoriti, toda ko je videl njegove strašne oči, je rajši molčal.
Kerry je zamišljeno sedel v vozu. Mimo njega je valoval zgodnji jutranji londonski promet. Lahek dež je padal in ljudje so hiteli, da dosežejo cestno železnico ali avtobuse. Nastal je naravnost boj za prostore, toda Kerry je bil slep za velikanski promet, ki se je razvijal okoli njega. Njegove misli so bile na obrežju kitajskega predmestja, kjer je moralo biti skrivališče, ki ga je zaman iskal. V ušesih mu je šumel strašen klic iz ust ujetnice, ki si ne more pomagati. Kerry je razbijal s svojo palico ob tla avtotaksija in neprestano rentačil. Šofer, ki je mislil, da vozi prepočasi, je začel voziti hitreje. Ker pa je pasažir še vedno kazal znake nezadovoljnosti, je začel tako dirjati, da je bilo pričakovati, da ga ustavi policija.
Slednjič se je Kerry le iztreznil od svojega premišljevanja. Mimo se je namreč pripeljal majhen avto, vozeč iz južne smeri. Vozil je silno naglo in se izgubil v prometu. Kerry je nehote pogledal, kdo sedi v njem in je spoznal Margareto Halley in Seton pašo. Staro r.asprotstvo med njim in tajnim agentom Whitehalla je ponovno vzplamtelo v njegovem srcu.
—	Vrag vedi, kje je bil, je divje zamrmral.
Seton paša je po nasvetu Margarete šel v jetnišnico v Brixton, da izprašuje Juana Moreno, ki je bil tam zaprt. Novico o njegovi aretaciji so priobčili že vsi listi kot najnovejši preobrat v zadevi umora v Bond Streetu. Toda problem, ki je bil privedel Setona v južni del Londona, je bil eden tistih, s katerim se je Kerry zaman bavll. 2e zgodaj zjutraj je odšel iz svojega urada. Ko sta se ločila, sta bila oba obupana, česar nista prikrivala drug drugemu.
Bil je čuden slučaj,da je Kerry ob istem času razlagal svoje skrbi svoje ženi, ko je Seton paša iskal inspiracije pri Margareti Ha!ley. Dočim je razgovor z Mary Kerry privedel višjega nadzornika do sklepa, da je hitro šel po psa Rite Irvin, je bil rezultat Setonovega pogovora nagel odhod v veliko jetnišnico.
Žal pa se Setonu ni posrečilo izvleči niti najmanjše informacje iz molčečega Marena. Niti obljube, niti grožnje ga niso ganile in hladno je trdil to, kar je bil prvič izjavil.
Ko so bile oblasti mrzlično na delu in je vsa Anglija, ko je zvedela aretacijo Marena. nezadovoljno vprašala »Tod kdo je Kazma
in kje Je gospa Monte Irvin?« je Sin Sin Wa mirno nadaljeval svoje priprave za odpotovanje v pokrajino riževih polj v Ho-Nanu. Tu ln tam je s svojim hripavim glasom govoril s kavko, ter prepeval enolično pesem o dolini Rumene reke, kjer raste opijski mak. Skrit je bil v svojem podzemskem stanovanju in policija ga pri preiskovanju hiš ni našla. Na nasprotnem obrežju, daleč doli na Pasjem otoku, pa je George Martin čakal na znak, kl bi mu povedal, da so Kazma ln njegova družba pripravljeni za odhod. Vsak večer, ko se je stemnilo je čakal na znak s svetilko v upanju, da dobi denar za svoje blago.
Ko je Kerry hitel v avtotaksiju proti stanovanju Irvinovih v Prince's Oate, je Sin Sin Wa sedel pred ognjiščem v svojem skrivališču ter držal zelenookega malika na kolenih. S kosom usnja je skrbno snažil škileči kip, govoril s samim seboj in se kot vedno zadovoljno smejal.
Kavka je sedela na njegovi rami ln navidezno z velikim zanimanjem opazovalo njegovo delo. Pri tem se je njeno edino oko sve-Jo kot biser. Na drugi strani peči je sedel Sam Tuk in je v pre sledkih od petih minut ali še več počasi pokimal s svojo čisto plešasto glavo.
Vrata, ki so vodila v notranji prostor, so bila napol odprta. Skozi odprtino je sijala slaba rdeča luč iz svetilke, zakrite s papirjem. Hripavi glas Židinje iz Kube se je tu in tam začni, kajti tudi ona je govorila sama s seboj.
Gospa Sin je ležala med blazinami na divanu. ki je nekdaj tvoril del opreme »Hiše stoterih naslad«. In je kadila opij. Dolga bambusova pipa jI je zdrsnila iz prstov in njene temne oči so bile napol zaprte. Ni se ganila, toda kljub temu je s strašnim sovraštvom gledala žensko, ki je ležala nezavestna v postelji.
Nenadoma so postale oči gospe Sin bolj steklene In počasi jih je zapirala. Njen hripavi glas je postal mehkejši in slednjič je za-šepetala:
—	A, ali boš kadil opij z menoj?
Nepremično je sedela med svojimi blazinami. Samo njene ustnice so se premikale.
—	Dve pipi sta malenkost za Kilfanea, dragi moj, je dejala. Ta jih j>okadi kar pet. Toda ali ne boš kadil?
Nekaj časa je molčala, potem pa je spet rekla:
—	O, moj Lucy, ali boš kadil z menoj?
Opij ji je bil odprl vrata sanj. Gospa Sin se je pogovarjala s svojim mrtvim ljubimcem.
—	Nekaj se je pa spremenilo v tebi, je dejala, v zadnjem času si postal drugačen. Sedaj imaš kupe denarja. Tvoje kupčije so se Izborno obnesle in hočeš, da te spoštujem, kaj?
Komaj vidno so se pregibale njene ustnice, in tudi žena, ki je ležala v postelji se ni ganila. Edino skozi odprta vrata se je čulo, kako Sin Sin Wa tiho poje svojo pesem.
—	Še nedavno je spet zamrmrala gospa Sin, sem bila La Belle
Lola in ti si me imel rad, toda sedaj ti je ljubša ta Angležinja. — Lahno se je nasmejala. — Ti pozabljaš Sin Sin Waja, če Lole ne bi bilo, se ne bi bil nikoli rešil iz Buenos Ayresa, dragi moj Lucy. Pozabil si na svoj angleški ponos in nisi me vprašal, kje sem dobila tistih desettisoč dolarjev, s katerimi sem odkupila tvojo čast.
Umolknila je, kot da bi poslušala govor mrtvega moža. Slednjič je pa dejala:
—	Ne, ničesar ti nimam očitati, dragi moj. Tisočkrat si mi jih plačal nazaj in Sin Sin Wa stari lisjak, je postal bogat in debel. Danes krepko držimo vso trgovino v svojih rokah, Lucy. Stari lisjak zahteva samo svoj denar. Idiva, dokler ne bo prepozno... ti ir jaz. Ali se spominjaš na Havano in ona dva blažena meseca, ki sva jih tam preživela. O, vrniva se v Havano, Lucy. S pomočjo Kazme sva obogatela. Pustiva Kazmo umreti... Ali boš kadil z menoj?____
—	Res, že vem, zakaj ne kadiš. Obljubil si svoji ljubki mali prijateljici, da boš bedel in pazil, da ji nihče ne prereže belega grla...
—	Zakaj si jo privedel s seboj v to hišo, je zašepetala hripavo. In zakaj si jo privedel h Kazmi? A, razumem! Vsi pravijo, da ste se spremenili. Da... ona je res ljubka prijateljica... Kako bi bilo mogoče odtrgati jo od tebe? O, že vem, hočem ceno tako dvigniti, da je ne bo mogla več plačevati. Rekla sem ti. da jaz to delam. In hočem tudi, da mlečnozobi Ouentin prevzame tvojo vlogo. Zakaj jo spoštuješ?
Umolknila je. Culo se je samo petje Kitajčevo o Rumeni reki ln poljih, na katerih raste opijski mak.
—	Idi, Juan, je naenkrat vzkliknila gospa Sin. Pravim ti. idil
Njen glas se je spremenil v globok bas. Rita Irvin, ki je ležala v
postelji, je lahno odprla oči in v grozi zapazila nad seboj umazani nizki strop.
35. poglavje. Za zastorom.
Prebujenje Rite Irvin ni bilo prebujenje v navadnem smislu besede. Niti zastor se ni dvignil, ki jo je zakril očem sveta. Njeno prebujenje je bilo samo trenutno doznavanje obstoja takega zastorn in življenja, ki je bilo za njim. Na zastoru je bilo v sinjem dimu napisano ime »Kazma« v pregibajočih se črkah...
Kakor so v starih časih žrtve inkvizicije imele vedno pred očmi orodja, s katerimi so jih mučili, tako so se v duhu te napo! žive ženske vrstili dogodki one noči, ki jo je odrezala od živečih ljudi. Opotekal se je na mejni črti. ki loči zdrav razum od blaznosti. Spoznavala je sedaj to, kar je nekdaj imel Sir Lucien v mislih pred davnim, silno davnim časom, ko je bila mlada in srečna in je spadala v živi svet. Rekel ji je: »Nekoč bo gotovo prišel dan...« In prišel je ta »dan«, in sicer takrat ko je bila raztrgala zastor pred Kazmo in ta zastor jo je zagrnil za vedno. Vse, kar je bilo pred tem. je bilo pomaknjeno v daljavo, vse kar je sledilo, pa se je dvigalo večno in brezkončno pred njenim mučenim duhom.
»• * 5
;si»sh*hcs
Strojnika
z večletno prakso pri „Diesel" motorju, po možnosti neoženjenega i š £ e m O za takoj ali pozneje.	1073 a
na:
Ponudbe s prepisi izpričeval nasloviti Sjedinjen! g2ar<yalinl d. d., Bjelevar.
i
Zahvala in priporočilo.
Zavarovalna družba ,COMMERCIAL UhtlOh' v Dubljani mi te kulantno likvidirala škodo za ooginulega mi konja, vsled česar se družbi zahvaljujem in isto vsakomur najtopleje priporočam.
Brezovica, dne 18. februarja 1926. „jQ,	Turšič Karol.
viuannaDarooaagaaooDanaGnnaacanDLacianooaaaaDD
r
Kadar nujno rabite poslovno knjigo, načrfano in vezano po Vaši osebni želji
...............................................................................................................M
bodete najbolje postreženi
V KNJIGOVEZNICI K. T. D. V LJUBLJANI,
43-5	Kopitarjeva ulica 611.


ooooooeaoooooor
Tvrdka Kregar A Ko. javlja, da je včeraj dne 18. t. ra. njen zelo matljivi uradnik, gospod
Nikolaj Završiiik
po kratki bolezni umrl.
Pogreb se vrši v nedeljo, 21. t m. iz deželne bolnice ob pol 4. popoldne.
Umrlega ohranimo v trajnem spominu.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1926.	1115

Pozor tiskarjil
Stavni stroj (Setz* masehine) s tremi ma" gacinl (Dreidecker), skoro nov v popolnoma rednem staniu se poceni proda. Litogra-fija manjšega Stila i kompletna, se pocen_ proda. Nas'ov pri Pu' hlicitas u d. d., Zagreb" GitnduMčeva 11, nud .Za-7707*. 1045-a
«Jutrov» roman
katerega ikoztnsko* aapet* vsebina prpfJrtro« • fan taktičnimi M[>lctli»ji od u 4<>tk» rt<. kx.ii.-> kt prina ftajo oavrto5*»nesio CitaMjo s int»rwantniro ratmotrt vanjon vsak hij preepot-čfnja. K> mu in «tmfi ru očaran]* to k«jn.t*roart ja id topel pr**PDf>l»-oj» (ako. da bo CitalelJI n**-*1r|ino prifo kovali vsako nadaljevanj, romana. I. IzM to rto rtv« prt opravi .Jutra, v Ljubljani
Vsi ki so ga čitali ln oni. kl niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice, iolj zabavati Vas ne nore nobena knjiita!
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige Or. Josip Tidari
Cena s poštnino vred D>n 19-50 Naročila na knjigarno T sli ovne is-drage v L abljani.
V	globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naš predobri, srčnoljubljenl stile, brat, svak Itd., gospod
Alojzij Zajec
posestnik, hotelir in bivSi veletrgoveo
danes, dne 19. februarja ob 11. uri, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakrame iti nenadoma umrl.
Pogreb predragega pokojn ka bo v nedeljo, dne 21 februarja ob 15. k hiše ža osti Sp. Šiška (Bellevue) na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo truplo položeno v rodbinsko rikev.	1116a
V	Ljubljani, dne 19. februarja 1926.
Žalujoči ostali.
©carinjenje
354
^seh uvoznih, izvoznih in tranzitnih po-^il.ik oskrbi hitro, skrbno ln do najnižji tarifi - Rajko Turk, carinski posrednik. Ljubljana. Masarvkova cesta 9.. nasproti carinarnice Vse informsciie brez-
n1;ii*nn t
■«BSBBagaBB3QBSBa9aaHBB9BKBaa
NA JB OLJI im ZA KURJE OČI
"smrt Zvamm
Zahtevajte samo orig nalni „S>r rt žulje« vima"i U apotekama in droiieriiania 1 zavoi 10 Dinara. LABORATORIJA LAMICO,
Beograd Kondina 11,	6t-a
T>ornica čevljev „Boston4' d. d.	«
Beograd, Kralja Aleksandra 162	0
potrebuje 1070	2
strojne nabijate,	°
sabljače lesenih žebljev In	0
Q Stanoerje za vojni posel, ali samo	q
m dobre, prvovrstne delavce, ki imajo nai-	Jj
Q manj 4 do 5 let prakse v tem poslu,	n
aa	r».__________.. __ _________.	_
Pismene ponudbe na gornji naslov, a
u	0
CD S CD B CD B CD B CD B CD B CD B CD n CD B CD
1025.a
Objava.
Vsako neupravičeno lovlenje rib v
revirju št. 12, 'o eSavt med Podnartom in Kranjem s pritoki, bomo brc izjeme zasledovali kot lovsko taivino. S tem preklicu emo ot novi zakupniki vsa dovoljenja, katera je izdal prejšnji lastnik
Zakupniki revirja St, 12.
/S
Cinkarna d. d. Celje
Išče za takoj
strojnega ključavničarja, zmožnega za samostojno delo v delavnicah. Reflektira se le na prvovrstne, mlajše moči. Prednost imajo bivši gojenci mornariških strojnih šol. Ponudbe osebno. i*>'»
t fl
i
■
Danes zjutraj ob '/44. je po hudem trpljenju previdena s tolažili sv. vere preminula gospodična
Josipina Gerkman
Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 20. t. m ob 4. popoldne iz | mrtvašnice pri Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 19. februarja 1926.
Žalujoča sestra : Emilija Gerkman, učiteljica v p
Zahvala.
Ob Izgubi našega predragega, nenado- p.; mestnega sina, brata, svaka, gospoda
trg. sot !n desinfeiefor hig. zav.
Sprejmite vsi našo prisrčno in iskreno zahvalo. Posebna naša zahvala velja dr. Niku Lapaine, vsem prijateljem in znancem, kl so v velikem tn častnem Jtevilu spremili nam nepozabnega na njega zadnji j poti, gg pevcem z.i gcnljive žalostinke ] in vsem darovalcem vencev in cvetja, j
Vsem ponovna zahvala.
Ljubljana, 18. tebruarja 1926.
Žalujoči ostali i
!092-a
		
		SiiiKS^1
JL
T
V neizmerni žalosti naznanjamo, da nam je došla nepilčakovana vest, da je Vsegamogočni poklical k sebi v boljše življen e dne 17. februarja 19T6 ob 2 uri zjutrai našega nad^e ljubljenega n nepozabnega edinega brata, svaka in strica, prečastitega gospoda
župnika v Haverstraur, Amerika
v 43. letu niegove dobe.
Sveto zadušno opravilo za prebiagega poko nlka bo v sredo, dne 24. febru arja ob 7. url z utraj v mestni župni cerkvi Sv Jakoba.
Nepozabnega pokojnika priporočamo vsem, ki so ga poznali, posebno še čč. duhovn m sobratom v pobožen spomin.
Haverstram- Ljubljana, dne 18 februarja 1926.
Ema In iffiintca Blaznik, Ela Prelog, Pavla Rigiar, sestre — Ivan Rigiar, nadučitilj — Kari Prelog, trgovec, svaka — Korli in Lori, nečaka.

Potrta globoke žalosti naznanjam v svojem in v imenu svoje hčerke vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dane>, v petek zjutraj, previden s tolažili sv. vere, v 42. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog, oče, brat, svak in stric, gospod
"gonc
pleskarski mojster, gostilničar tn kavamar.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. februarja ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Pot v Rožno dolino štev. 36, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 19 februarja 1S26.
Marija Ztjonc roj. Grum, soproga — Nsda Zgane hči — Anton, Božidar, Josigina Sever roj. Zgonc in Julijana,
bratje in sestre.	' 1097

P
I
(Ti'-.
m
t-
p-i
m
(