Kil.!'■:■.Vj ' -.'JI Ur, .; !.'i t , . ioi-j ' •• .ni ■ v .J j;> > n V -1 KI!.' ' . ; ; : • •!'»•« fin t <" • .. . !,,... f , | '.1.0i Ui, .•ioql> a ,' -HiS-.* : itk' i'> iti S »a , x nf,>-./<•« ,ui*s>: ii ■ i.i -- Politični pregled. V Ljubljani, 23. decembra. Notranje dežele. Preden se je dalmatinski deželni zbor zaključil, doživeli so poslanci še jako viharno sejo dne 20. t. m. Klaic je odgovarjal na Bajamonti-jevo interpelacijo, zakaj da se dnevni red in označevanja načrtov finančnih postav objavljajo edino le v hrvaščini in ne tudi v laščini. Klaic je rekel, da za to, ker deželni zbor edino le hrvaščino kot uradni jezik priznava, kar je predsednik deželnega zbora, konte Vojnovie, tudi potrdil. — Ko so imeli na dnevnem redu šolsko postavo, zahteval je Bajamonti, da naj bi se Lahom »aprjplo fte&ij šel z laškim naučnim jezikom. Posebno pa ta*o solo potrebujejo-v Spljetu, kjer je 105 Očetov za njio prosijo. Na to-je Klaic odgovoril, da naj se le nikar) afe tolaži s-prazno nado, da bi narodna stranka flajmatinska Lahom šole napravljala, pač pa bo dobro storil, če mu verjame, da si bo vestno flrjaadevala še te vničiti, kolikor jih imajo dosedaj. se je tudi narodni poslanec Caraman, rekqč, aa če v Spljetu tudi res 105 očetov prosi z^ laškp šolo, naj bo vsaj narodna stranka tolikanj previdna in naj jim tiste ne dovoli. Ce bo vbogala, si bo pridobila zasluge, da bo otroke varovala potujčevanja. Čudni so res ti Lahi. V Dalmaciji naj bi se aa vsako pest otrok napravila laška šola, v Trstu je pa 1400 slovanskih očetov za slovensko šolo prosilo, pa jo niso dobili. Dan osvete j6 toraj krivičniku vedno za petami. V čemur so se sami nad Slovani pregrešili, prav s tistim jih sedaj usoda sama tepe; pa jih bo še. Promet razvija se v Bosni in Hercegovini čedalje lepše. Ko je Avstrija tjekaj prišla, imeli so v obeh deželah komaj za dobro ped železnice pri Banjaluki. Sedaj se železna kača že skoraj po celi deželi vije — zlasti po sredi. Najbolj osamljena bila je do sedaj videti iztočna stran Bosne ob reki Drini, kjer ni bilo nobene železnice niti v obližji ue. Srbija, kot sosedna država jih pa tudi še nima. Temu se je sedaj temeljito v okom prišlo s tem, da se bo vpeljala parobrodna vožnja po reki Drini, od njenega izliva v Savo pa do Zvornika, kamor je te dni na nezmerno radost ondašnjega prebivalstva priplaval prvi parnik pod vodstvom c. k. pomorskega častnika, ki je imel sedaj reko preiskavati, ali je sposobna za parobrode ali ne. Maksimilijan Kučera imenuje se dotični častnik, ki se je v prvi polovici t. m. v Zvornik po Drini pripeljal, Od 28. novembra pa do 7. dec. vozil se je od Rače pa do Zvornika, reko ves čas preiskavajoč. Njegovo sporočilo je jako ugodno in trdi, da je reka do Zvornika za parobrod popolnoma prilična. Sedaj namerava preiskave nadaljevati tudi še v gorenjem toku reke. Včeranje sporočilo o blaznosti dr. Hurbana, boritelja Slovakov, ni resnično. Resnice je namreč na vsem le toliko, da ta Hurban, ki je zblaznil, nikakor ni voditelj Slovakov in bi menda tudi nikdar ne bil. Prvoboritelj slovaški, dr. J. Miloslav Hurban je pa še jako trdnega zdravja ua duhu in telesu in ravnokar pridno spisuje svoje spomine iz dobe 1848—1849. Vnanje države. Princ Koburg govoril je te dni z nekim časnikarjem, — ki so silno radovedni ljudje — o Bolgariji in Bolgarih in mu je marsikaj zanimivega in resničnega povedal. „Pred vsem, je rekel, se je Bolgarija že predaleč, mnogo predaleč v politiko zamotala, od česar ni imela prav nobenih koristi, pač pa mnogo prepira, jeze, sovraštva in celo ječe. Naloga, ki bi jo jaz tamkaj prevzel, bi bila silno težavna in trudapolna. Bolgarijo bi vladal le za Bolgare in bi pred vsem drugim odstranil bojno polje, kjer se evropska politika ravsa. Kar se mene tiče, sem eden najneodvisnejih mož v Evropi in bi nikdar ne hotel svoje mladosti v Bolgariji pokopati, če bi imela dežela še dalje ostati jabolko, za ktero bi se Rusija, Angleži, Turki itd. med seboj pulili. Nikdar bi ne raogel pozabiti, da sem v sorodu z angleško kraljevo rodovino, kakor tudi ne, da je Rusija 100.000 mož in pa celo milijardo rubljev za Bolgare žrtvovala in da je ruska kri Bolgare osvobodila. Ce bi da ti ljudje ne morejo jezika za zobmi držati; kakor || se kaže bodo svoji nalogi prav lahko kos. S tem so se sicer jako prikupili vladi v Berolinu, pač pa dvomimo, da bi se njena naklonjenost njim nasproti kaj pomnožila. Ko bi bila deputaeija v tej zadevi že pred svojim prihodom na Dunaj tak6 molčeča, kakor je ravnokar v Berolinu, bi bilo pač mnogo bolje za njo, toda — človek ne more na vse misliti. Gospodje Grekov, Stojlov in Kalčev žovršili so, kakor so najbolje mogli, prvi del bolgarske žaloigre: „K n e z in država" (kakor jo kdo hoče sploh imenovati), na Dunaji, drugi del igra se pa v Berolinu. Tretji del se izvršuje ravnokar v Parizu. Koliko sploh bo vseh delov in kje se bodo razven poslednjega še vršili, se danes še ne dii povedati. Mogoče je, da jih ne bo mnogo, mogoče pa tudi da več nego pet. Pri vsej mladosti bolgarske države in neizkušenosti njenih odličnjakov moramo jim vendar pripoznati, da se dobro, da prav izborno razumejo na diplomatični posel. Vsaj do sedaj so bili vseskozi vrlo moški, če tudi bi jim ne bilo na škodo nekoliko bolj molčečim biti. Glavna in najtežja naloga jim je neogibno na Nemškem, kjer velja pri političuem mešetarju Bismarku na vsak način toliko doseči, da se bo Nemčija za nje potegnila na ruskem carskem dvoru in da bo cesar Viljem carovo jezo potolažil in carovo srce zopet Bolgarom naklonil. Bolgari bi se silno motili, če mislijo, da bodo Rusiji na vkljub ostalo Evropo pregovorili, da se bo za nje vlekla. Ne, tako najivni sami niso, ker ravno predobro poznajo evropsko samopridnost, ktera bo vse skupaj odvračala zarad zamere z Rusijo od vspešnih korakov na blagor Bolgarske in korist Bolgarov, če se je pa sploh deputaciji v Soliji poslednjo noč pred odhodom sanjalo, da bode Bog zna, kake sijajne vspehe imela je na Dunaji lahko že pregledala, da so bile to prazne sanje! Pri vsem tem jim pa še ni potreba misliti, da Evropa nima za nje simpatije. O pač, po celi Evropi razven Rusije jim je mlada državica povsod ljuba. Povsod, bodisi med Slovani, Germani ali Romani, jim vsi iz celega srca žele, da bi si prej ko mogoče ustanovili samoupravno državo, kjer bi vladal junašk, spreten, moder in previden mož, ter bi se ljubi mir iu njegov blagor v deželo povrnil. To jim je povedal nedavno grof Kalnoky na Dunaji i n to jim želi brez razločka vsa konservativna Evropa slovanska in neslovanska. Dokazov čitati je bilo po vseh listih dovelj! Ravno ta celoskupna Evropa je pa strogo obsojala postopanje ruskega generala Kaulbarsa, kakor sedaj strogo obsoja njegovega namestnika, turškega državnika Gadbana pašo. In ravno ta celoskupna Evropa sprevidevši, da brez resničnega sporazumljenja z Rusijo se ne bo nič stalnega dalo doseči, želi, da bi se Bolgari čem preje, tem bolje na pameten način sporazumeli z Rusijo. To je deputaeija zvedela na Dunaju in to bo slišala po celi Evropi. Grof Kalnoky ji je rekel, da se sme ona vedno nadjati krepke In, častita gospoda, ta namen doseči po možnosti, se je vstanovila tu v našem mestecu katoliška družba rokodelskih pomočnikov. Na Kranjskem je tretja; ali po Avstriji, po Evropi ima že neštevilno sestric, ne le po večih mestih, tudi po vaseh že rodi najlepši sad, da-si njen začetek še ni tako star; kajti še le nekaj čez 30 let je, kar je stopila prvič v življenje. Pač prav bode, gospoda moja ako spregovorim nekaj besedic o ustanovitelju tacih družb. Bil je to duhovnik Adolf Kolping, kteri je bil v svoji mladosti celih 10 let — do 23. leta — čevljar. Videl je potrebo, dobro izučiti se svojega rokodelstva; ker se sicer nič ne doseže. Napravil je namreč nekdaj čevlje svojemu očetu — pa kako? Dobri mož je pač spravil noge vanje, ali iz njih niso hotele I Večkrat je djal potem Kolping: „Tako je, vedno se moramo učiti, vsakdo mora skušati, da z neba ne pade noben učenjak, pa tudi noben rokodelec". Videl je pa tudi, kako nujua je potreba, skrbeti za oblaženje srca in za pravo moralno življenje pri rokodelcih. Sam je to skušal po delalnicah velicih nemških mest. Ko je potem postal po neutrudljivej pridnosti duhoven I. 1845, mu je bila prva iu najprisrčniša skrb storiti kaj v blagor rokodelskemu stanu. Ustanovil je najprej v Kolmu s samo sedmimi pomočniki rokodelsko družbo, ki se jo pa kaj naglo razširila po Nemškem, v Avstriji in drugod. Pa kakov nameu ima? Deloma sem že povedal: Namen je: mladeniče rokodelske izrediti v prave može, može pa ohraniti res može. Kaj pa je „mož"? Popolen mož biti se pravi: imeti trdno krščansko prepričanje ter ga kazati doma v sobici, v rokodelnici, v občevanju z Bogom in ljudmi. Kolping sam je namen tako-le razložil: „Roko-delsko društvo se je vstanovilo Bogu v čast, rokodelstvu v blagor in razcvit pod varstvom rednika sv. Josipa. Podlaga mu je vera katoliška, dostojnost njegova pošteno krščansko vedenje, bratovska edinost častno znamenje medsebojna podpora v potrebi dolžnost ljubezni, pridno delo namen, b kteremu se skupno opominjamo. Pošteni krščanski pomočniki hočejo zavzemati nekdaj častno mesto kot mojstri v družbi človeški, po čednosti in pridnosti. Zato udje katoliške družbe visoko čislajo vero, čisto, brezmadežno varujejo življenje, cenijo čast moža in rokodelstva, pomagajo si bratovsko povsod, da vstane, kdor je pal, se okrepi in obvaruje ter srčno napreduje, kdor je nastopil pot poštenosti, nravnosti in pridnosti." Zato si je izbral za geslo besede, ktere tudi nam veljajo: „Vera in čednost, delavnost in pridnost, edinost in ljubezen, veselost in šaljivost!" Katoliško rokodelsko društvo toraj strogo presojeno nikakor ni verska bratovščina, Ki bi morda zahtevala od svojih udov posebnih pobožnosti, ne, ona je marveč državljanska naprava, ki ima skrbeti, da zboljša socijalno stanje, da podit nerednemu življenju mladih rokodelcev pravo stalnost in rednost. Pač visoko čisla in kultivira verstvo, toda le, ker brez vere ni misliti krepkega državljanskega življenja, ker brez vere niso možne zdrave človeške razmere. Ako pa brez vere nihče ne more shajati za čas in večnost, potem je pač še posebno potrebna rokodelcu. Zato zahteva družba od vseh udov, da vestno spolnujejo verske dolžnosti ter se ne sramujejo svoje vere, marveč jo kažejo očitno. — Ker je živa, tam bode tudi prava čednost pognala, kakor sama od sebe. Zato se glasi naše geslo: „Vera in čednost!" Med vsemi domačimi čednostmi pa je rokodelcu brez dvoma najbolj potrebna pridnost in delavnost, vsaj je poklican za delo, vsaj ima ime od „dela svojih rok". A le v zvezi z vero bode delavnosti dalo svoj plod. Vera iu delavost ste zlato dno ljudstva. Bil je pregovor, in sicer resničen, »rokodelstvo ima zlato dno. Ako dandanes ni več tako — je več krivda le v tem, ker je rokodelstvo zapustilo stale podlage vere in čednosti. Ako hočemo, da bode zopet, kar je bilo, tii se nam je pač potrebno vrniti k veri in čednosti. Zato je kazal Kolping tako na sv. Jožefa rednika Gospodovega ter ga izvolil varuha „Družbi rokodelskih pomočnikov". Njegova pot v nebesa rnora biti tudi naša: pot po veri požlahtuenega dela. To kaže tudi pozdrav, kojega rokodelski pomočniki naše družbe tolikokrat pouavljajo: Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo. Zapovedano je vsakemu, ko pride in odide — in res za rokodelca ga ni lepšega pozdrava. Nekaj prav vedno to pred očmi imel, komu in koliko je namreč Bolgarija dolžna, bi pač ne mogel zgrešiti prave poti v deželi. Na bolgarsko vlado mora Rusija največji vpliv imeti, ki si ga sploh misliti morete, toda ne več, kakor le toliko, kar se ga strinja z evropskimi postavami in obstoječimi pogodbami. Na Bolgarskem bi se ne smelo nič zgoditi, kar bi Ruse žalilo, najbolje bo pa še za Bolgare, če bi se politike kolikor moč ogibali), ker imajo na trgovinskem polji kaj boljega opraviti. Nekako tak bi bil načrt, po kterem bi jaz na Bolgarskem postopal. Odločno bi se pa branil tjekaj hoditi, če bi me poslale velesile, da naj grem njihovo politiko izvrševat in bi se tista ne vjemala z mojo. Sploh bi morala Bolgarija v Evropi stališče dobiti, kakor ga ima Belgija." Če bo Koburžau tako govoril, se ga Rusija ne bo branila. Ruski listi pečajo se v najnovejšem času prav pogosto z avstrijskimi Slovani in določno izrekajo nado, da se bodo Rusom približali pod vodstvom Oehov. Z Dunaja je pa nekdo še eelo v Petrograd pisal, da so avstrijski Slovani vsi na strani Rusije. Dotični dopisovalec gotovo sebe za ves av-strijski, slovanski svet smatra, ter razmere Slovanov, zlasti čehov Rusiji nasproti po svoje sodi, sicer bi bil drugače pisal. Čehi, kakor Slovenci razdeljeni so glede sočutja do Rusov na dva tabora. Mladočehi in Mladoslovenci (liberalna stranka) vsi gore za Ruse, Staročehi in konservativni Slovenci pa le toliko za-nje marajo, kar se to strinja z dolžnostmi do katoliške cerkve in do Avstrije, kot skupne naše domovine, kjer se kljubu vsemu vpitju Slovani še vedno za sto odstotkov prosteje gibljejo, kakor pa v Rusiji ali Nemčiji. Oberdankovanja in žalenja Avstrije na Laškem še vedno ni konca ue kraja. Dne 20. t. m. obhajali so obletnico Oberdankove smrti, kar vestno nikdar ne opuste, odkar je obesila Avstrija vojaškega beguna, ki se je hotel celo nad življenjem svojega cesarja pregrešiti. V Rimu imajo Tržaški, Istrski in Tridentski irredentovci svoje društvo in to je letos Oberdankovemu spominu na čast obasilo na zid Vascella venec s trakovi, na kterih je bilo brati: »Padlemu za domovino!" Ko bi ti ljudje le tako nesramno ne lagali ne! Hudodelca najsuroveje vrste hočejo napraviti za mučenca domoljubja, kakor bi ne vedeli, da je bil Oberdank v Trstu in ne v Rimu rojen. Vlada je pa tisti venec takoj pograbila in dva irredentovca zaprla. Zvečer so se zbrali v Mazzinijevih dvoranah na banket, ki se je Oberdankovemu spominu na čast napravil. Oberdankova smrt jim je sploh jako prav prišla, da imajo vedno kaj v rokah, s čemur se v Avstrijo zaletavajo. Toda ne le to, tudi vsaka druga reč jim je dobra, samo če se dii z njo založiti prav topla zaušnica nad vse jim pristujeni Avstriji. V Veroui je lansko leto policija morala spominsko ploščo odpraviti, ki jo je irredenta nekemu Aschierisu vzidala. Bila je namreč razžaljiva za Avstrijo. Zarad tega so irredentovci 20. t. m. v parlamentu Depretisa prijeli, zakaj je dal ploščo odstraniti. Depretis je rekel, da zarad vsebine njene, na kar nekdo pravi, da je bila vsebina v italijanščini spisana. „Tudi v italijanščini se lahko neumnosti kvasijo!" pravi na to Depretis. No, to je bilo pa kakor ogenj v strehi. P a n t a n o plane kviško in zavpije: »Sramotno je delati avstrijsko politiko, še bolj sramotno pa ravno danes, na obletnico Oberdankove smrti!" Na to mu T e n a n i pravi: »Vi govorite o Avstrijcih, pa še videli niste nobenega". Predsednik pravi: »Poštenjak Pantano, kličem Vas k redu!" Depretis pa pravi, da ga kak Pantano s svojimi napadi nič ne moti. Vse se lahko piše, toda dostojno; vsebina one spominske plošče pa ni bila dostojna, za to jo je pa vlada odstraniti dala. posebnega pa je v naši družbi to, da je tako podobno družini. V vzajemnosti in bratovstvu se imajo družiti vsi. Načelnik je oče, načelništvo svetovalstvo v družini. Različnost stanu, rokodelstva, rodu, narodnosti ne dela pri nas nikakega razločka: vsem je dolžnost, da se med seboj ljubijo, in sicer ne samo z jezikom, ampak v dejanju iu resnici, z izgledom, podukom, opominjanjem, v zdravju in bolezni — do smrti — še dalje tudi onstran groba. „Ediuost in ljubezen." Ako so pa vsi udje z Bogom iu med seboj edini, potem nikakor ne more izostati notranja radost, marveč osrečuje res ude naše družbe. Ni naš namen, da bi žalostno glave pobešali, ne, veselega služabnika ljubi Gospod. Zato ima naše geslo tudi besede: »Veselost in šaljivost". Pa kako hočemo to doseči: Da se vsakdo izobraži v svojem rokodelstvu, zato se jim podaja v družbi zastonj poduk v čitauju, pisanju, v računstvu, v risanju, geografiji, zgodovini in fiziki. Očitno moram izreči najtoplejšo zahvalo, da so se mi učiteljske moči jako radovoljno ponudile, tako izmed mojih gg. kolegov gimnazijskih profesorjev, kakor tudi od čč. oo. frančiškanov. Bog jim plati! Razun tega se jim zlasti ob nedeljah iu ponedeljkih podučni verski in svetni govori podajajo, ter se jim časopisi in knjige posojujejo; tudi sami kaj pred- Na Laškem se ravnokar prepirajo zarad velikega državnega spominka, ki ga misli' država postaviti na čast svojemu prvemu kralju Viktorju Emanuelu. Eni nasvetujejo, da naj bi bil spomenik tako prirejen, da bi bili okoli kralja postavljeni marmorni kipi vseh tistih mož, ki so si za zjedinjenje države kolikor toliko zaslug pridobili. Drugi pa pravijo, da to ne gre. Možje, ki so sodelovali pri zjedinjevanji Italije, so si pač preveč različni, da bi se dali v eno skupino zediniti. Dalje se tem tudi ne zdi umestno, da bi se podobe republikancev nastavile kralju — ob nogah. ■ Izvirni dopisi. Z Dunaja, 21. dec. Slovenski klub na Dunaji imel je svoj tretji večer 18. t. m., na predvečer g. Janežičevega rojstnega dne v hotelu Royal I. Singer-strasse 3. Predsednik kluba gosp. J. Navratil pozdravil je navzoče, ter izrazil svojo radost, da so se zbrali Slovenci v tako velikem številu. A ne samo ua Dunaji bivajoči Slovenci zbrali so se ta večer, tudi z Dunajskega Novega mesta prišel je naš rojak inženir g. Poznik. Dalje videli smo med navzočimi našega pesnika g. Stritarja, župnika nemškega viteškega reda č. g. Jančarja, višega nadzornika severo-zahodne železnice gosp. Miklavčiča, dalje gospode dr. Sira oni ča, dr. K resni k a, dr. Se-žuna, Žiga Sežuna, Bavdeka, dr. P loj a, ravnatelja Šleiferja, nadporočnika Kaša in dr. Po svojem uvodnem nagovoru bral je gosp. J. Navratil svoj prezanimiv spis: »Prazna vera o kačah". Prezanimiv bil je ta spis v dvojem obziru. Prvič nam predočil je g. Navratil mišljenje pri-prostega naroda o kačah; drugič vtemeljeval je pa tudi to mišljenje z nazori raznih naravoslovcev, ali je je tudi pobijal. Gosp. govorniku izraževala se je po končanem berilu hvala in priznanje od vseh navzočih. Za njim govoril je gosp. Josip. C i p e r I e o pokojnemu Janežiču, kojega rojstni dan je bil 19. t. m. V kratkih potezah narisal je govornik zasluge tega moža, njegovo važnost v literaturi, ter povdarjal, da se sme meriti Janežič z najboljšimi možmi vseh časov in narodov kar se tiče njegove marljivosti, nevtrud-nosti in požrtvovalnosti. Gospodje pevci vseučiliščniki peli so potem mnogo slovenskih pesni, ter s tem mnogo pripomogli, da je bil ta Janežičev večer jako prijeten in sijajen. Za to bodi jim izrečena tu še enkrat hvala. Hitro potekel je čas, in neradi ločili so se nazvoči. Bog daj še mnogo tacih veselih večerov! Z Dobrne, 21. decembra. (Burja.) Kakor koledarji pravijo, je nocoj proti jednajsti uri začetek zime, a dan bo začel zopet rasti. Zdi se, da jeseni ni bilo po volji, ker se je morala posloviti. Danes ob četrt na štiri je namreč vreme bilo za sedanji čas nenavadno čmerno, jezno. Od jugo-zapada prihrula je burja z gostim dežjem, med kterim je padala solika; ob enem se je bliskalo, našajo, bodisi pesen ali proza. Razun tega se prijazno po domače pogovarjamo, in da si odpočije duh in telo, napravimo tudi kako pošteno igro, ali nikdar ne za denar. Prav posebno se bode gledalo tudi na to, da se udje privadijo ne le pridnosti in delavnosti, ampak tudi prave varčnosti — kaj bi koristilo, ako bi pri enem oknu še toliko dobil rokodelec, pa bi pri drugem vun zmetal? Nič! Priučiti se mora varčevati pri krajcarju, potem sme up&ti, da bode kedaj pravo žel. V bolezni, ali če kdo nima dela, ga bodemo bra-tovsko podpirali. Prav posebno pa povdarjamo pri nas ver o-znanstvo — krščanski nauk — vsaj je ta nauk, kakor smo slišali, podlaga pravi sreči. Zato so dolžni priti vsi ob nedeljah, ko se razlaga vero-znanstvo. A vera se naj kaže v delih; zato je dolžau vsakdo izmed udov naše družbe ravnati se po veri: spolnovati mora cerkvene zapovedi, varovati se pijančevanja, ponočevanja, slabe druščine, nesramnih zvez. Kdor bi tega ne spolnoval, temu se dii slov6, ako ni poboljšanja. Vsacemu pak je znano, da razun veroznaustva prav posebno tudi blaži srce in sploh omikuje človeka pošteuo petje. Petja le tam najti ni, kjer ni dobrih ljudi. Zato tudi naša družba zlasti pazi ua to. da se podučuje v petju. G. P. Otokar se je po- treskalo in gromelo, kakor smo to letos doživeli enkrat koncem junija. Ko so oblaki odplavali nad Pohorje, pripihal je močen vihar. Sedaj, ura je ravno odbila pol devet, je nebo jasno, a zrak precej hladen in miren. Ne! Ko sem bil stavek napisal, začela je zunaj bučati nova burja. it i ic •. «j • ' «. , i. ,•••'..... i,- . Domače novice. (Gosp. Josip Nolli) poje danes poslednjič v tukajšnjem gledališči ulogo grofa Luna v operi »Travatore", potem pa odide v Levov na svoje novo mesto. (Mlekarska zadruga) pričela bo še le ob novem letu svoje skupno delovanje, ne pa, kakor se je reklo, deloma že danes, ker stroji in druga priprava za izdelovanje surovega maslo ni še došla. (Zastavljene reči), ki so prišle lani meseca oktobra v zastavljalnico in se do sedaj še niso prepisale in ne rešile, prodajale se bodo 3. januvarja v tukajšnji zastavljalnici. (Štajarski deželni zbor) se bo zopet sošel še le dne 7. januvarja. (Slovanska čitalnica) v Mariboru ima v nedeljo 26. t. m. svoj občni zbor. Začetek ob 6. uri, po občnem zhoru zabava. (V pokoj) šel je Ptujski okrajni glavar gosp. Premerstein in pride na njegovo mesto g. Friderik M are k, (Služba zemljiškega knjigovodje) razpisana je pri c. kr. okrajni sodniji v Radgoni, oziroma tudi služba kancelista pri kaki drugi c. kr. okrajni sodniji do 25. januvarja. (Trst deloma pod vodo!) To je izvestno zanimiva novica, kaj ne da, ki jo je provzročila odhajajoča jesen nastopajoči zimi. Poslednji dan, ki ga »Pratika" še jeseni privošči, vlekel je po Trstu še gorki jug, tako-le do kosila, potem se je pa umaknil burji, ki pa ni bila tako prijazna, temveč je kar divjati jela. Posebno v morje se je kaj srdito zaganjala, ter ga je jela više in više dvigati, tako, da so ga bili nižji ob morji ležeči deli mesta vsi polni. V velikem kanalu je bilo toliko vode, da so morali most odpreti, sicer se je bilo bati, da ga razburjeno valovje samo dvigne iz tečajev. Na velikem trgu in pred južno železnioco je stalo morje meter visoko in so se ljudje v barkah sem in tje vozili. (Slov. bralno in podporno društvo v Gorici) je imelo svoj občni zbor. Premoženja ima 2729 gld. 46 kr. Dohodkov je bilo v minulem letu 1685 gld. 66 kr., stroškov pa 881 gld. 30 kr. Preostanka je toraj 804 gld. 4 kr. V novi odbor so voljeni: Za predsednika č. gosp. Anton Gregorčič, v odbor pa gg.: Ivan Ber buč, Josip Budan, Ant. P on, Anton Jakovčič, Karol Komac, J. pl. Klein-mayer, Lodati, Pirjevec, SivecinVuga. Podpredsednik je g. Kleinmayer, za tajnika g. Sivec, za blagajnika g. Pirjevec, za knjigo- nudil truditi se marljivo — s kakim vspehom, bodete kmalo videli. Bog mu stotero povrni. Gospoda moja, skušal sem vam v kratkih potezah tii popisati namen naše družbe. Prepričan sem, da je iz tega vsakdo lahko razvidel, da je res lep, blag, plemenit. Hvala Večnemu, to prepričanje se je že sedaj kazalo, kajti dobil sem nepričakovano mnogo podpore. Ne moreni žaliti skromnosti posameznih gospodov, zato jih tii ne bodem imenoval, razun tega ste jih lahko brali v Dolenjskih Novicah. In te dobrote upam, da niso bile zastonj. Oglasilo se mi je mnogo pomočnikov, ki kažejo vnemo in dobro voljo. Pred vašimi očmi jih bodem očitno danes sprejel v družbo, le nekaj jih moram odložiti na poznejši Čas, ker še ni pretekla doba poskušinje ki je predpisana po naših pravilih. Čuli bote sami, kaj bodo obljubili kot udje našega društva. Razun tega, blagorodna gospoda, vam bodo zapeli nekaj pesmic ter deklamovali par lepih poezij. A te, gospoda moja si drznem nečesa prositi: Ako vam ne bode vse tako po godu kakor želite, pomislite, kdo so pevci, kdo deklamatorji — možje ki se celi dan trudijo z delom svojih rok, ki niso vživali više iz-obražbe. Pomislite, da smo komaj dva meseca skupaj in — milostno sodite! Začetek je težak — vedno bode boljše. Sklenem, gospoda moja, z našim pozdravom: Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo! Bog ga blagoslovi! vodjo g. Berbuč, za bukvarničarja g. Budau in za gospodarnika g. Just Vuga. (Za odpravo mitnic) pričela se je strastna agitacija po Koroškem. Celo v deželnem zboru sklenili so poslati deželnemu odboru poziv, da naj se spusti v razgovor z drugimi deželnemi odbori, da se mitnice čem preje tem bolje odpravijo. (Povodnji) boje se na Koroškem vsled obilne množine vode, ki jo valite Drava in Z i 1 j a s seboj. Drava jo narastla za poldrugi meter. ;(tf foftiOt _ Razne reči. — K pogrebu barona Mondelna pripeljali so se v Baden: cesar, cesarjevič, vsi nadvojvode in vsi najvišji dostojanstveniki Dunajski. Kakor se čuje, mu bo namestnik sedanji načelnik generalnega štaba, baron Beck, temu pa fmlt. Reinliiuder. — Roparji na Dunaji v najnovejšem' času že niso prav nič nenavadnega. Ni ga že skoraj, tedna, da bi se ne čulo o kakem roparskem napadu sedaj tukaj, sedaj tam. Minuli teden pojavil se je tak roparsk napad v Hernalsu pri Dunaji. Neznan človek prišel je v stanovanje gospe Ane Bradfič in jo je vprašal, če je mož doma. Na za-nikalni odgovor prosi tujec za malo ognja. Gospa Bradač se obrne, da mu postreže, lopov pa v tistem trenutku sekiro zgrabi, ki je ravno na mizi ležala in z njo gospo po glavi lopne, da je takoj nezavestna obležala. Na to je vzel iz predala 50 goldinarjev denarja in srebrno uro, ter odšel. — Z gorkim vremenom hvalijo se tudi po Ogerskem, kjer jim je nebo prav tako z oblaki nakopičeno, kakor pri nas. V soboto je šel v Budapeštu po eni strani nekoliko dež.v od druge je pa solnee sijalo. Kar se vspnete uad Švabsko goro dve prekrasni mavrici, ki ste sprehajalce ob Dunavu kar omamili, tako lepi ste bili. Viditi ste bili celo četrt ure. — Sedemnajst tihotapcev zasul je sneženi plaz blizo Vicence na Laškem. Rešili niso nobenega. Današnji Lahi, posebno pa tihotapci (kontrobantarji), ne marajo za Boga, Bog pa za nje ne! — Angleška ima skoraj toliko milijonarjev kakor Nemčija — beračev. Preteklo leto, t. j. v dobi od 31. oktobra 1885 do 31. oktobra 1886 umrlo je na Angleškem 76 milijonarjev, t. j. takih oseb, ki so več nego 100.000 funtov šterlingov zapustile. Med temi sta bila dva takozvana „obermilijonarja" in sicer James Fletcher, ki je zapustil 1,394.000 funtov šterlingov, kar je po naše čez 14 milijonov goldinarjev. Drugi je pa James Arthur z 1,049.000 funtov šterlingov = 11 milijonov goldinarjev. — Amerikanci so vam tiči brez primere. Ce si bo kje papirna doba zlato krono prislužila, ji taista v Ameriki nikakor ne ujide. Kar človek potrebuje , vse si prizadevajo ti ljudje iz papirja izdelati. O papirnatih železuičnih kolesih je bilo že zdavnej govorjenje, o parketu tudi že, in sedaj so si pa izumili papirnate čevlje! V zjedin jenih državah, pravijo, da je tovarnar, ki jih izdeluje kar na debelo. Ceneji so menda in zdatno bolj trpežni, kakor pa usnjati. Gosti so kakor zlato, in zlikati se d&jo, kakor zrcalo. Kar je pa še največ vredno, je menda to, da nikdar ob šivi ne počijo — ker je nimajo. Amerikanci so pač srečen narod! Telegrami. Praga, 22. deo. V današnji seji vteme-ljeval je Plener svoj predlog na odpravo jezikovne določbo in pa da bi se politični in sodni okraji po narodnostih omejili. Za njim je pa stavil knez Kari Schwarzenberg vtemeljen predlog na prehod k dnevnemu redu. Veliko posestniki in Cehi so glasovali zanj. Na to je pa Schmeykal v imenu Nemcev ustal in rekel, da se Nemci tako dolgo ne bodo več udeleževali sej v deželnem odboru, dokler ne bodo dobili poroštva, da so hočejo Nemci na nemškega naroda željo dejanski ozirati. Na to Nemci vstanejo in zapuste dvorano. Dunaj, 23. dec. Na podlagi avtentičnih poizvedeb smo vstani izjaviti se, da so ob-.jjHle. nekterihi avstro-ogerskih listov, kakor bi bila Avstrija v amerikanskih tovarnah naročila 400.000 pušk repetirk, brez vsako resnične podlago. London, 23. dec. Curchill je odstopil. Razburil ga jo veliki vojni budget o kterem Curchill trdi, da na podlagi sedanje zunanje politike nikakor ni opravičen. '»n • /i: ,./'. 'lini i o j, ■ .i ili Tujci. 21. decembra. Pri Maliču: Sehreeker in Singer, trgovca, z Dunaja. — And. Kališnlgg, c. k. poštar, iz Tržiča. — vitez Ilonor, zasebnik, iz Tršta. Pri Slona: H. Perz, zasebnik, iz Gradca. — Janez Gruden, zasebnik, iz Idrije, i— Sčitomir Vilhar, posestnik, iz Prezida. — Franc Leiter, zasebnik, iz Trsta. Pri Juinem kOlodtoru: Pi ane Zuvič, potovalec, z Dunaja. — Adolf Jankovi«, zasebnik, iz Gradca. — Anton Sehmidarik, zasebnik, iz Tržiča. — J. Pirich, potovalec, iz Ptuja. — Anton Ribeselrni, potovalec, iz Litije. — J. Radi, inženir, iz Trsta. — Jožef Loschan, inženir, iz Beščanuova, Pri Avstrijskem caru: Evgen Weiss, načelnik postaje, iz Slatara. — Ljubica Engelsfeld, zasebniea s sestro, od Vsihsvetih. — J Kokalj, oskrbnik, s hčerjo, iz Javornika. Vremensko sporočilo. Cas opazovanja 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec, Stanje zrakomera v mm 731-93 734-35 786-04 toplomera po Celzija + 0-6 - 1-2 - 2 6 Veter sl. jzap. sl. vzh. sl. vzh. Vreme oblačno sneg oblačno .S o večera je šel sneg. Srednja temperatura — M° C., za 13° nad normalom. Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 23. decembra Papirna renta 5% po J00 gi. (s 16% davka) 82 gl. 65 kr. Sreberna . 5% ., 100 „ (s 16% davka) 83 . 35 „ i% avstr. zlata renta, davka prosta 111 . 60 „ Papirna renta, davka prosta 100 „ 05 „ Akcije avstr.-ogerske banki 876 „ — „ Kreditne akcije ... . 293 „ 40 „ London........126 „ 20 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond. . . . . . 9 „ 97 „ Ces. cekini.......5 „ 97 „ Nemške marke 61 „ 87'Zj „ Ia novo izišel je ravnokar pri meni v četrtem natisu za eno maSo pomnožen in z debelimi črkami natisnjen molltvenik Jezus in Marija moja ljubezen ali nauki in molitve za pobožne Slovence. Spisal Janez Volčič. Molitvenik velja v usnji z zlato obrezo OO kn, v usnji vezan pa samo 40 kr. (1) Matija Gerber v Ljubljani. Isti eč. gg. naročniki na »Theologisch-prakttsclie Quartalschrift" kateri so do sedaj prejemali naravnost iz Linca, se vljudno prosijo, da blagovolijo naročniuo za leto 1887 na podpisano bukvarno poslati lie več v Line. Po dogovoru z vredništvom „Quartalschrift" in našo bukvarno so uaročniki v škofiji Ljubljanski, Lavantinski, Krški, Goriški in Tržaški nam prepuščeni. „Th eo 1 og isc h - praktiseh e Quartal-sehrift" izide v štirih zvezkih na leto in sicer: v začetku januvarja, aprila, julija in oktobra iu velja za celo leto le 3 gl. 50 kr. s poštnino vred. (4) Katoliška Bukvama" v Ljubljani. 9. 12. • 20-30. - 30— 35. — 50. — 72. — 90. - delniška družba v Birminghamu na Angležkem, razpošilja vsled zdatno zmanjšanih tarifov za poštne paketo v inostranstvo celo posamične komade §lavno-znanih svojih remontvar-žepnih ur kamor-koli v Evropo vožriino in carino prosto ter brez vsakojakih sitnosti za prejemnika k njemu na dom po sledečih tovarničnih cenah. Pri nas izdelujojo se samo remontvarke (ki se brez ključa navijajo), ker so tako uro današnjemu času najbolj prikladno. Namesto da bi človek še lo ključ iskal, treba mu je le kozieo nekolikrat okoli zavrteti in ura je navita. Pri vsem tem pa tii treba pokrova odpirati, kar varuje prahu v uro in pa oljo ne more iziilapeti, pero ne more počiti in sploh ura niti deseti del toliko popravil ne potrebuje kakor sicer. gld. Najboljše srebro — s sekundnim kazalom močnim in lepo rezijanim pokrovom ter kristalnim steklom.......... z dvojnatim pokrovom....... 18 kar. zlato — z nizkim kristalnim steklom, gladkim pokrovom z monogramom ali grbom ali pa z elegantno rezljano okrašbo . . . — mala ura za dame........ — velika za gospode...... z možnim dvojnim pokrovom, 13 rubinov, izvrstna in solidna ura....... — mala oblika za dame....... — velika oblika za gospodo..... Kojal Chronograph s '/* sekundnim kazalom posebno močnim pokrovom, ki je krasno rozljan in je delo posebno izborno. (Ta ura prodaja se v trgovini po 120 gld.) . . . ravno tista z dvojnim zlatim pokrovom (mesto odprtega kazališča)...... Imperlal Cnlcndcr Clironometer, ki kaže mesee, dan in datum s 1/1 sekundnim kazalom na sredi, ima 3 posebno močne zlate pokrove in je najelegantneja ura, kar se jih dandanes sploh izdeluje in ktere v trgovini ni nikjer pod 250 gld. dobiti . . . ' Ure se razpošiljajo na vse strani poštnine in carine prosto! ' Za monogramo, grbe itd., ki so vrezujejo jako okusno, 1 goldinar posebej. Angleške uro so priznano najboljše ure na svetu in glede preciznosti, solidnega dela in trpežnosti zdatno bolje memo švicarskih. Kdor jo naravnost naroči, prihrani si 50"/„, kajti trgovci z urami ne izdelujejo sami nr, temveč jih tudi tukaj naročajo in iščejo neprimerno velikega dobička. Naš namen ni kričati: „pol zastonj ali še eelo pod tovarniško ceno", ker toga nihče ne more! Pač pa se zanašamo na razum p. n. občinstva in pa na dobro ime naše tovarno, ki si ga je v teku 32. let po svoji poštenosti, vestnosti in točnosti pridobila. .Mi izdelujemo uro lo iz najboljšega srebra in 18 karatnega zlata. Vse naše uro so strogo uravnane in se razpošiljajo v elegantnem Maroceo-etui, ter so takoj za rabo. Vsakej uri priložen jc poroštveni list za 3 lota. Kdor nam uro franko pošljo v popravo, izvršimo mu popravo brezplačno. Da se vsak lahko prepriča o točnosti naših izdelkov, dajemo jih na Biuescčno poskušinjo, t. j. kdor uro kupi, ima pravico v teku treh mesecev vrniti nam jo, če bi mu no ugajala popolnoma in mi mu vrnemo denar, ne da bi mu kaj odtegnili. Denar se nam lahko pošilja v bankovcih ali pa v poštnih markah vseh dežela, kakor tudi po poštnih nakaznicah. Vsako naročilo, in naj bo še tako majhno, izvrši' se še tisti dan in ima naročnik že čez 4 dni naročeno blago. Naslov je: „Conkling Manufakturing Company" 55, Alma Str. Itirmingliani (Anglija). SW Agentje in komisijska založišča se sprejemajo ^^ pod jako ugodnimi pogoji. (4) uxnmmx*u****x**ui Izurjen, neoženjen cerkvenik z dobrimi spričevali išče službe. Ponudbe sprejema: Blaž Pretnar na Jesenicah na Gorenjskem. (3) Današnje) štev. našega, lista je pridana priloga, predočivajofi uzore cerkvenega orodja iz pasarnice gospoda Leopolda Tratnika. n« K Žrebanje že o božiču! INCSEM SREČKE S1 Il!re!.k.1l):#| i.ii i> ; ,'ii Glavni dobitek v gotovini ld- 5®.® 10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|« - 4788 dcnarullt dobitkov. <47) Kinosem-sre^ke dobivajo se v loterijskem foureau ogerskega Joekey-kluba: Budapešta, Waitznergasse 6.